Leto UM PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, v torek, dne 10. maja 1938 Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VEJ Telefoni nredništva iu oprave: «D-0t, 40-021, 40-03, 40-04, 40-03 — Izhaja vsak dan zjutraj raze«. Preobrat na Kitajskem Medtem ko kaže, da se zahod po tolikih pretresljajih zadnjih let počasi pomirja, so se stvari na vzhodu nepričakovano zasukale. Nenapovedana vojna meti japonskim cesarstvom in kitajsko republiko, v kateri so Japonci v teku desetih mesecev zavzeli severno Kitajsko, glavno trgovsko središče Šanghaj in prestolnico Nankinga, se zdaj čedalje bolj zavlačuje v nedogled, ker se je kitajska armada dobro oborožila ter tudi moralno okrepila, tako da se Japonci zdaj že več ko en mesec dni z največjim naporom svojih dobro organiziranih sil zaman trudijo, da bi zlomili njen odpor in prekoračili reko Jangcekjang, ki jim šele odpre pot v osrednjo Kitajsko. Ta obrat vojne sreče pa bi mogel postati za Japonsko usoden, ker ima močne nasprotnike, ki komaj čakajo prilike, da ji skočijo v hrbet in je ne oropajo samo sadov njenega sedanjega pohoda na Kitajsko, ampak tudi onih osvojitev, ki so se leta 1932 končale z ustanovitvijo velike mandžurske kolonije. Nepričakovana sprememba na kitajskem bojišču je za Japonsko tem bolj fatalna, ker se je Anglija vsaj začasno pomirila z japonskimi nameni na kitajski celini in sklenila z njo dogovor zaradi šanghajskih carin. Kitajska se ima za svoje uspehe v zadnjih mesecih brez dvoma zahvaliti vojnemu materialu, ki ga v velikih množinah dobiva tako iz sovjetske Rusije skozi Mongolijo kakor iz Anglije in Francije pa tudi iz Amerike po morski dn kopni poti iz Kantona. Zlasti dragocena so ji letala in piloti, ki jih pošilja vrhovno poveljstvo rdeče armade, zaradi česar je Japonska v Moskvi že ponovno protestirala. Ker pa nobena armada kljub najvišji tehnični potenci ne premore ničesar, če ni vsak mož prešinjen s trdno voljo, da zmaga, je organizacija kitajske armade, ki šteje na jangeekjangski fronti baje 800.000 mož, torej znatno več, nego znaša japonska ekspedicijska armada, pač v glavnem delo in zasluga Čankajšega, ki je znal vliti svojemu miroljubnemu narodu bojnega duha, ki je potreben, da se učinkovito ubrani takega nevarnega nasprotnika, kakor je japonski sosed. Če bi se posrečilo genialnemu vodji kitajskega naroda, da to delo dovrši z obnovo vsega kitajskega življenja, ki jo je že pred dvanajstimi leti začel s svojim pokretom »novega življenja« in ki predstavlja, če se bo njegovemu avtorju posrečilo zgraditi v to svrho potreben osebni aparat, sijajno orodje za socialni in politični preporod Kitajske na duhovni in moralni podlagi — potem bi se morala vsa prizadevanja zemlje lačne Japonske za osvojitev mongolskega in obmorskega Kitaja nujno končati s popolnim polomom. Japonska je začela pohod na kitajsko zemljo z moralno opravičbo, da komunistična propaganda ne ogroža samo Kitajske, ampak tudi Japonsko in vso Azijo sploh, njena vojna eks-pedicija pa naj bi imela samo ta namen, da Kitajsko iztrga komunizmu in ga pripravi do političnega in gospodarskega sodelovanja z Japonsko, zaradi česar se ji zdi primerno, da na Kitajskem ustanavlja pokrajinske. Japonski prijazne »avtonomne vlade«, ki naj omogočijo kitajsko - japonsko alianco z namenom, da se Azija ne osvobodi samo komunizma, ampak vsakega tujega vpliva sploh. Res je, da ruski sovjeti že od leta 1917 sistematično delajo na boljševizaciji Kitajske in da je njihova propaganda brez dvoma še danes upoštevanja vreden faktor, ki bi mogel, ako bi Kitajska ne imela takega dalekovidnega, pogumnega pa tudi previdnega vodje, kakor ga v resnici ima, v sedanjem momentu, ko je Kitajska tako zelo odvisna od moralne in tehnične pomoči Moskve, postati še bolj aktualen problem. Toda tako zanesljivi in resni možje, kakor so katoliški škofje kitajskega rodu, ki se zadnje čase z avtoritativno močjo oglašajo v svetovni javnosti, da branijo svojo domovino, silijo vsakogar, da svoje mnenje o tem vprašanju revidira. Zakaj, kdo naj bolj pozna dejansko stanje kitajskega naroda in države, ako ne požrtvovalni katoliški škofje kitajskega naroda samega, ki se za njegov telesni in" dušni blagor toliko žrtvujejo? Posluša jmo. kaj pravi msgr. Ju Ping, apostolski vikar in škof v Nankingu. Pred dvanajstimi leti, kakor piše ta cerkveni dostojanstvenik, je bil na Kitajskem komunizem hudo nevaren, ker je nastopil s socialnimi in kulturnimi gesli, ki so za nepoučeni in tisočletja zanemarjeni kitajski narod bila takrat ja-privlačna. Toda 1. 192" se je kitajska narodna stranka (kuo min tang) začela odločno upirati invaziji boljševizma. Čankajšek jc začel vojaški pohod proti kitajskim komunističnim armadam in samozvancem, ki so jih bili organizirali v hribovitem, skoraj nedostopnem kotu ob rusko-mongolsko-kitajski meji politični agenti ruskih sovjetov in častniki rdeče armade. Ta vojna je trajala celih osem let in ni prenehala niti v letih 1931 in 1932, ko je Japonska odtrgala od Kitajske Mandžurijo Čankajšek je v letu 193+ očistil tako srednjo kakor južno Kitajsko vseh boljševiških band in vpliva, za kar jo žrtvoval 50.000 mož. Komunistična sovjetska vlada je izginila, večji del rdeče armade pa je prestopil v nacionalno armado in prosvetno ter izobraževalno delo narodne vlade jc začelo izkore-ninjevati komunistično miselnost samo. Sicer so še tako zvani intelektualci, ki se držijo Marxa. so pa že v veliki manjšini in se morajo umikati novemu kitajskemu nacionalizmu, ki dela na pravični socialni reformi ogromne republike, čeprav sovjetska Rusija podpira zdaj Čankaj-Sekovo vlado, velja on sam slej ko prej pri Si ev: 105' Cena 1.50 Din Cek. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Bojišča Daljnega Vzhoda so spet oživela Kitajci so presti v ofenzivo Obsedno slanje nad Pekingom ukinjeno Šanghaj, 9. maja. TG. Reuterjev urad poroča, da so kitajske čete prešle v ofenzivo na železniški črti Peiping—Ilankau — Po poročilih kitajskega generalnega štaba so kitajske čete napredovale v globini 50 km ter ogrožajo sedaj obe krili japonske armade. * London, 9. maja. TG. »Dailv Expressc, ki je običajno pravilno poučen o položaju na kitajskih bojiščih, poroča, da so bili Japonci v bitki v južnem Šantungu na vsej črti vrženi nazaj in da so se umaknili za celih 40 km. Samo kakšnih 1000 oboroženih Japoncev se še vedno drži v mestu Juančang, toda vojska 10.000 kitajskih rednih in nerednih vojakov je to mesto že obkolila in ni nobenega upanja več, da bi se Japonci mogli rešiti, še manj seveda, da bi mogli mesto obdržati. Vrhovno poveljstvo v Juančangu je po radiu sporočilo japonskemu vrhovnemu poveljstvu, naj hitro pošlje vojaško pomoč, ker se posadka ne bo mogla več dolgo držati. Posanka Juančang prosi predvsem za letalsko pomoč. Japonsko vrhovno poveljetvo je takoj odposlalo nekaj bombnikov, ki so bombarčtirali okoliška mesta, med njimi Sučav, ter povzročili hudo gmotno škodo, a tudi mnogo človeških žrtev. V dveh malih mestih znaša število mrtvih 450. Iz Peipinga poročajo, da so poročila, da bi bilo mesto od treh stranih obkoljeno od nerednih in rednih kitajskih vojakov in da pričakujejo vsak hip predajo mesta v roke Kitajcem, pretirana. Danes je bilo obsedno stanje nad Peipingom celo ukinjeno, kar dokazuje, da je mesto popolnoma izven nevarnosti, da bi ga zasedli Kitajci. Res pa je, da neprestano vozijo skozi Peiping močne kolone oborožene japonske vojske, ki gre na bojišče v južnem Šantungu, kjer se pripravlja odločilna bitka Ncwyork, 9. maja. AA. Havae: Po poročilih agencije Domej iz Šanghaja je danes ob 12, kakor vse kaže, več japonskih oddelkov prekoračilo reko Huajeni med Nankingom in Sučevoni, da zavzamejo sovražno postojanke na severnih bregovih obeh pritokov te reke. Japonsko topništvo bombardira Hopej 167 km severno od Nankinga, japonske kolone pa nadaljujejo prodiranje proli Sučevu s severne strani. To prodiranje napreduje med hudimi boji. Šanghaj, 9. maja. b. Vojni dopisnik INS poroča, da je japonski vrhovni poveljnik general Hata v dolini reke Jangce prešel s svojimi četami po daljšem odmoru v ponovno ofenzivo proti Sučau vzdolž železniške proge Lunghaj. Japonske čete Sporazum med Nemčijo in Italijo Pariš. 9. maja. TG. Pariški »Temps« objavlja o političnih razgovorih med Hitlerjem in Mussolinijem sledeče zanimive vesti: »Zadnji razgovori med Hitlerjem in Mussolinijem so še, kakor se zdi, tikali vprašanja, kako določiti in razmejiti gospodarska in politična območja Nemčije in Italije v 6rednji Evropi. Veliko presenečenje je zbudil članek, ki je izšel v »Giomale dTtalia«, ki je poluradno glasilo Musso-linija in ki ga je podpisal Virginio Gayda. Presenečenje je baje bilo precejšnje v krogih nemškega odposlanstva v Rimu. Kajti v tem članku je Virginio Gayda z vednostjo in odobritvijo italijanskega zunanjega ministrstva natančno označil italijanske interese v Podonavju ter izrazil prepričanje, da jih bo os Berlin-Kim spoštovala. Obveščene italijanske osebnosti izjavljajo v zvezi s tem člankom, da je nemško odposlanstvo prišlo v Rim na obisk z listo svojih zahtev v žepu. Nemško odposlanstvo je prineslo s seboj neke vrste »načrt o italijansko-neinškem sodelovanju v podonavski Evropi«, načrt, ki da je vsebinsko precej podoben načrtu nemško-italijanske-ga sodelovanja za izkoriščanje narodnih bogastev v Abesiniji. V Rimu je bilo med italijanskimi in nemškimi zastopniki več posvetovanj. Do popolnega sporazuma niso prišli, pač pa so določili le glavne črte sporazuma in bo odvisno od duha prijateljstva med obema državama, ali bo ta načrt rodil stvarne in otipljive uspehe. Rimski dopisnik »Tenipsa« pravi, da mora povedati nekaj podrobnosti o doseženem sporazumu. V svojem dopisu piše, da sta se obe državi obvezali, da druga drugi jamčita v južnovzhodni {to poročilih rancoskega lisla Evropi posebna gospodarska področja, kjer se bo smela ena ali druga svobodno razprostirati, ne da bi zadela na konkurenco druge. Tako naj bi " _ Obe arzavi •sia sta se tudi nieusebojno onvezali, da druga drugi ne bosta delali konkurence pri nabiranju surovin Pariški »Temps« pristavlja, da te vesti niso bile uradno potrjene, toda več ko verjetno je, da v resnici predstavljajo neke vrste širokopotezen »gospodarski sporazum«, ki naj bi zaključil politične razgovore v Rimu, v kolikor se tičejo {»donavskega ' ' . , ' , ' Kaj večjega, obsežnejšega in bolj določenega m bilo sklenjeno. »Temps« poroča tudi iz Rima, da jo Hitler kot vladar Nemčije povabil italijansko vladarsko dvojico, naj obišče Nemčijo. Italijanski vladar da je odgovoril pritrdilno in da že sedaj govorijo o tem, da bo kralj Emanuel obiskal Nemčijo v teku prihodnjega leta. Uradna obvestila pa o tem potovanju molčijo. Angleško mnenje o razgovorih v Rima Pariz, 9. maja. TG. Angleški listi se po pisanju »Tempsa« vsi ujemajo v tem, da 6ta se Hitler in Mussolini ob priliki zadnjega sestanka med 4 očmi zedinila glede sledečih treh točk: 1. Vojaška zveza med Italijo in Nemčijo ni Posredovanje velesil v Pragi Praga. 9. maja AA. ČTK: Češkoslovaški tisk zelo obširno piše o koraku angleškega in francoskega poslanika. Listi soglasno poudarjajo, da sta obiska bila prijateljska in da si je ČSR tudi postavila meje, do katerih more iti v svojem popuščanju. Praški listi pišejo med drugim, da češkoslovaško javno mnenje te prijateljske nasvete sprejema z razumevanjem in popolnoma hladnokrvno, ker uvideva, da so tako po obliki kakor tudi po vsebini polili takta in prijateljstva in ker se tudi skladajo z nameni češkoslovaške vlade. »Narodni listi« pišejo, da se bo ČSR clo zadnjega diha borila za svojo neodvisnost, vendar pa pri tem ne misli nikogar na svoji zemlji razna roditi. »Venkov« piše, da angleški in francoski korak nista vmešavanje v češkoslovaško notranjo politiko, ker sta Francija in Anglija nasvctovali vse v okviru saintgerniainskc mirovne pogodbe. »Lidove novini« pišejo, da ^dolžnost Češkoslovaške, da čimprej sprejme statut o narodnih manjšinah, toda tudi češkoslovaška dobra volja ne inore iti izven meja, ki si jih jc postavila ČSR ■r, načelom: Mi nismo nevarni za mir! List opozarja tudi na dolžnost, da naj vlada zatre lažnive vesti o postopanju s sudetskimi Nemci. Računati mora tudi s tem, da je neodvisnost države nedotakljiva. »Pravo Lidu« piše, da mora ČSR rešiti manjšinsko vprašanje popolnoma častno. London, 9. maja. b. »Daily Telegraph« poroča iz Berlina da je sobotna demarša angleške vlade bila samo formalnega značaja in zaradi odsotnosti Hitlerja in Ribbentropa ni mogla imeti nobenega odločilnega rezultata. Angleški politični krogi označujejo ta korak za prijateljski. tretji intertiacionali kot eden njenih najhujših sovražnikov. Kitajsko ljudstvo obstoja iz malih kmetskih posestnikov, čijih miselnost je popolno nasprotje marksizma. Kitajski narod se slej ko prej trdno drži svoje moralne tradicije kot podlage vsemu narodnemu bitju. Globoko priznava avtoriteto ter mu je otroška pieteta najvišja čednost. Tudi je skromen, ljubi nadvse mir in je vdan pridnemu delu in socialnemu redu, ki sloni na spoštovanju osebnega človeškega dostojanstva v smislu zadružne vzajemnosti iu zasebnega gospodarstva v teh mejah, ki popolnoma odgovarja krščanskemu pojmovanju Komunistična propaganda pa je v svoji skrajnosti in po reakciji, katero je v kitajskem narodu povzročila, sama sebi zaprla vrata v srce kitajskega ljudstva. Kar se tiče Japonske — nadaljuje msgr Ju P i lig — ve kitajski narod dobro, da mu služi komunizem samo .'.a dobrodošel povod, da opraviči namene svojega imperializma. Kitujee pa jc v teku zadnjih dvanajst let postal previden in mu zato pomoč sovjetske Rusije v sedanjem trenutku, ko gre za biti in ne biti domovine, nikakor nc more postati nevarna, ker se ne bo dal odvrniti od moralnih načel, ki slonijo na njegovi nacionalni tradiciji, ki njegovo dušo pod sedanjim režimom bolj in bolj oblikuje. Svoja izvajanja končuje nunkinški škof z besedami: »Kitajska ima v sedanji vsiljeni vojni moralno premoč. Napad na njegovo eksistenco jo je okrepil. Kitajci umirajo za svetost mednarodne pravice, za duha in moralni zakon, ki jemoč nejši od gole sile, in zn to. da more v miru živeti dalje in se razvijati v polno narodno in moralno enoto.« Ekspan/.ivni nagoni Japonske so. kakor vidimo, postavljeni pred zelo težko nalogo in najbrž se bo kmalu videlo ali bo japonska vlada in vojaški krogi, ki jo vodijo in usmerjajo. kos ciljem, ki so si jih postavili in ki jih je te/ii- doseči. ker imajo nroti sebi poleg Kitajske vse sile. ki so interesiranp na obeli obaluh Tihega occana. so prodrle v prvem naskoku 30 km daleč v severni 6mcri, čeprav so se Kitajci povsod močno upirali. Na drugi strani pa Kitajci poročajo, da so na fronti v južnem Šantungu pri Sučau med Tajcr-čvangom in Tajerčvanom obkolili 5000 mož močno japonsko armado, ki bržkone ne bo našla izhoda in ji gTOzi popolno uničenje. Izjava japonskega zunanjega ministra Tokio. 9. maja. A A. DNB: Japonski zunanji minister Ilirota je danes popoldne po šestih mesecih sprejel predstavnike tujega časopisja. V izjavi, ki jo je podal, je označil stališče japonske vlade do Francije, Anglije in Rusije, nakar je ponovil eno svojih prejšnjih izjav o 6tališču japonske vlade do Kitajske. Ilirota je poudaril, da bo japonska vojska tudi v bodoče nadaljevala z vojaškimi operacijami na Kitajskem in da se vlada ne bo pogajala s Čangkajškom. Glede zdravic, ki sta jih pred kratkim izmenjala v Rimu Hitler in Mussolini, ie japonski zunanji minister Ilirota dejal, da te zdravice odkrito in jaeno označujejo politično smer osi Rim—Berlin ter da je japonska vlada nenavadno zadovoljna, da se je italijansko nemško prijateljstvo še bolj okrepilo. sklenjena in tudi sodelovanje generalnih štabov med Nemčijo in Italijo ni bilo v podrobnostih določeno. 2. Mussolini se v načelu ni zoperstavil Hitlerjevim nazorom o Češkoslovaški ter je Hitlerju morda celo obljubil, da ho glede češkoslovaškega vprašanja ohranil dobrohotno zadržanje v prilog Nemčije, pod pogojem, da Nemčija Italiji nc bo delala nobene konkurence na Balkanu. 3. Mussolini jc Hitlerju izrazil, da navzlic globokemu prijateljstvu, ki jo veže na Nemčijo, Italija no ho ničesar ukrenila, kar hi moglo motiti njeno prijateljstvo do Anglijo. Iz tega se da sklepati, da se bo Italija kvečjemu zadržala popolnoma nevtralno, v primeru, če bi se Anglija izpostavila za obrambo Češkoslovaške, a v nobenem primeru ne bi podvzcla ničesar, kar bi moglo Anglijo žaliti. Tudi londonske »Times« poročajo iz verodostojnega vira, da sporazum, ki je bil sklenjen med Hitlerjem in Mussolinijem. v nobenem pogledu nc škoduje italijansko-angleškemu prijateljstvu. Nadalje sta Italija in Nemčija prišli do zaključka, da se nobena izničil njiju no more v naprej obvezati, da ho v vsakem primeru takoj prišla na pomoč s svojo oboroženo silo, če bi ena ali druga izmed njiju bila zapletena v vojno. Nemiri v bivši nemški koloniiji v Alrihi Pariz, 9 maja. b. Kontinentalna izdaja »Dai-ly Maila« poroča iz južne Afrike, da je v nekaterih delih Tanganike, v bivši nemški vzhodni Afriki, prišlo do resnih nemirov, ki jih je pri- Belgijski frank se bo prilagodil francoskemu Pariz, 9. ma ja b. Ves včerajšn ji dan so bila pogajanja med francoskim in belgijskim zun. ministrom zaradi devalvacije franc. franka. Pri-čakujejo, da bo tekom današnjega dne tudi Belgija devalvirala svoj frank, da svoje finance prilagodi francoski valuti. Estonija ima novo vlado Talin, 9. maja. AA. (Havas.) Nova estonska vlada je tako sestavljena: predsednik vlade Padu, zunanji minister Seltcr; notranji minister Vermasa, pravosodni minister Asor, poljedelski minister Sep, vojni minister general Lil, prosvetni minister polkovnik Jakson, gospodarski minister Tupits, prometni minister Viitak, socialni minister Kask. Francozi in Angleši resno mislijo na zvezno cesfo pod morjem Pariz, 9 maja. c. Vsi francoski li6ti sedaj zelo obširno pišejo, da se bo začel graditi podmorski predor jiod Rokavekini prelivom med Anglijo in Francijo. Posebno med francoskimi tehničnimi krogi je zavladalo veliko veselje za ta dela. Poudarjajo tudi, da sla oba generalna štaba zahtevala, naj se predor pod prelivom čimprej zgradi. Iz Španije B ur gos, 9. maja. AA. (Reuten) Po uradni izjavi, ki naj bo odgovor na ženevske glasove in na pobudo španske republikanske vlade za sklenitev premirja. |e brezpogojno predaja edini način, ki bi general Francu pristal nanj za likvidacijo španske državljanske vojne. Snlamanrn, «) maju. AA llavus: V odseku Morele jc bil odbit sovražni napad. Huda bitka se je razvila severno od Porlele Se.strelili smo eno sovražno letalo Dunajska vremenska napoved: Manj oblačno in topleje. Zagrebška vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme. Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jaoiio v vsej kraljevini. Nekoliko oblačnosti v zahodnih krajih, kjer utegne priti tudi do neviht. Podnevi precej toplo, ponoči pa hladno. turškega ministrskega ^ predsednika v našo prestolico Belgrad. 9. maja. m. Nocoj ob pol 11 je prispel v Belgrad iurški ministrski predsednik Džeial Bajar s turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom in večjim spremstvom. Davi so bile priprave za sprejem zaključene. Postaja^ je bila okrašena z zelenjem ter našimi in turškimi zastavami. Enako tudi trg pred postajo in glavno ulice v središču mesta. Do Caribroda sta se peljala visokemu gostu nasproti načelnik zunanjega ministrstva dr. Za-konič in turški poslanik Hajdar Aktaj. Pred prihodom posebnega vlaka, s katerim se je turški ministrski predsednik vozil, se je zvrstilo na kolodvoru članstvo vseh belgrajskih pododborov JRZ kakor tudi člani mladinske JRZ in Jugorasa. Na železniškem peronu so bili zbrani člani belgraj-skega mestnega sveia in turške kolonije. Pred tirom, po katerem je privozil vlak, je bila častna četa 18. pešpolka z zastavo in godbo. Par minut pred prihodom posebnega vlaka so prišli na kolodvor v Belgradu nahajajoči se člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem in vojnim ministrom, armadnim generalom Maričem na čelu. Vlak je privozil na postajo točno ob pol 11. Prvi je izstopil turški ministrski predsednik Džeial Bajar, za njim pa še turški zunanji minister Ruždi Aras, ki sta se prisrčno pozdravila z našim ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem. Nato je Džeslal Bajar obšel z našim ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem in vojnim ministrom, generalom Maričem, častno četo^ Vojaška godba je zaigrala našo in turško državno himno. Dr. Stojadinovič je potem predstavil visokemu gostu vse člane svojega kabineta, genera-liteto, belgrajskega župana, ter civilne in vojaške dostojanstvenike. V dvorski čakalnici pa mu je predstavil še člane diplomatskega zbora zavezniških držav. Pred postajo so navzoče množice ljudstva priredile obema predsednikoma burne ovaci.ie, ki so se ponavljale na vsej poti. Oba ministrska predsednika sta nato sedla v dvorni avtomobil, ki je visokega gosta odpeljal v turško poslaništvo, kjer so pripravlieui apartementi za turškega ministrskega predsednika za časa njegovega bivanja v Belgradu. Program bivanja predsednika turške vlade je sledeči: Jutri dopoldne se bo predsednik turške vlade s svojim spremstvom podal v maršalat dvora in se vpisal v dvorsko knjigo. Takol nato bo Džeial Bajar s turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom odšel v zunanje ministrstvo in obiskal našega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, s katerim bo imel prvo konferenco o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe prijateliski in zavezniški državi. Po konferenci se bo Bajar odpeljal na Dedinje, kjer ga bo sprejel v avdijenci Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, ki bo predsednika turške vlade in njegovo spremstvo pridrža) na kosilu. Popoldne bo dr. Stojadinovič vrnil obisk Bajarju, nato si bosta pa skupaj ogledala muzej kneza Pavla, potem pa belgrajsko mesto. Zvečer bo dr. Stojadinovič priredil v čast svojemu gostu slavnostno večerjo v Gardnem domu Po večerji bo v vseh prostorih Gardnega doma velik sprejem, združen s koncertnim programom. V sredo 11. maja ee bo Džeial Bajar e svojim spremstvom odpeljal na Oplenac, kjer bo položil vence na grobove kraljev Ketra in Aleksandra. Ob vrnitvi v Belgrad 6e bo ustavil na Avali in bo tudi tam položil venec na grob Neznanega vojaka. Tam ga bo počakal dr. Stojadinovič, ki mu bo priredil v tamkajšnjem hotelu intimno kosilo. V sredo popoldne si je predsednik turške vlade rezerviral za ogledovanje belgrajskega mesta, zvečer pa bo slavnostna večerja v turškem poslaništvu. Zadnji dan bivanja, v četrtek 12. t. m., sta oba državnika rezervirala za politične razgovore o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Konferenca bo v kabinetu zunanjega ministrstva. Ta dan bo intimno kosilo v turškem poslaništvu. Po krajšem sprehodu bo zvečer dr. Stojadinovič priredil poslovilno večerjo v zunanjem^ ministrstvu. Po večerji ee bo predsednik turške vlade s svojim spremstvom odpeljal iz Belgrada v Ankaro. II. občni zbor Zveze združenih delavcev Po dveh letih obstaja šteje le 4212 članov II. obrambni zbor ljubljanskega Sokolstva Na nedeljo 24 aprila je sokolstvo dravske banovine priredilo na Rakeku slovesno poklonitev pred spomenikom blagopokojnega kralja Aleksandra I., o čemer smo v našem listu že pisali. Brat Engclbert Gangl je takrat v pozdravni brzojavki na najvišjega reprezentanta države navajal, da se je zbralo na Rakeku 5259 sokolskih pripadnikov, to številko so navajala tudi vsa neopredeljena sokol-ska glasila, pa tudi politično opredeljena glasila JNS. Mi smo v našem poročilu navedli, da je bilo v sprevodu s 65 zastavonošami vred 2841 ljudi, pa nam je »Jutro« očitalo, da smo pristranski in »zagrizeni« itd. »Mariborerzeitung«, glasilo JNS za nemško manjšino, je v svojem poročilu — ki je izšlo en dan pred našim — navajala, da 6e je k tej slavnosti zbralo »okrog 3000 sokolskih pripadnikov« (gegen 3000 Sokolmitglieder), pa nihče ni zavračal njenih podatkov. V nedeljo pa ie bil v Ljubljani II. obrambni zbor ljubljanskega sokolstva, ki ga ie napovedala že tajna okrožnica z dne 27. marca. Prvotno je bilo določeno, da se bi ta »obrambni zbor« zbral na tajno znamenje s kresovi po vidnih točkah na področju ljubljanske sokolske župe, ki jih je bilo treba pričakovati začenši s petkom 29 aprila zvečer in potem vsak petek v mesecu maju. Pozneje pa se je sokolsko vodstvo premislilo in je v »Jutru« in v »Slovenskem narodu« dalo pravočasno objaviti, da li tajno napovedani in pripravljeni kresovi v petek 6, maja zvečer ne bodo goreli, ampak naj se sokolski pripadniki brez tega znamenja zberejo pred svojimi domovi, kjer bodo dobili navodila za nedeljo. V nedeljo so se res zbrali na telovadišču Sokola II v Trnovem in nato v sprevodu odkorakali na letno telovadišče Sokola v Tivoliju. Po »Jutrovem« poročilu je »kake tri kilometre dolg sprevod štel okrog 6000 udeležencev (t. j. na vsak meter okrog 2 udeleženca) župni načelnik br. Lubej pa je takoj v prvi pozdravni besedi na telovadišču v Tivoliiu navajal, da pri II. obrambnem zboru so kolstva ljubljanske župe sodeluje 1816 članov, 768 članic, 812 naraščajnikov, 532 naraščajnic, 915 mo- i ške dece, 872 ženske dece, 683 kolesarjev, 38 jez- 1 decev in 32 Sokolov motornih vozačev, skupaj 6468 sokolskih pripadnikov. Včerajšnji »Slovenski narod« je menda z ozirom na to štetje objavil sledečo domislico »izpod sita«: »Matematika je tako imenovana eksaktna veda. Dve je dve, in tri tri. Matematika ni filozofija, da bi lahko raztezal svojo fantazijo kakor staro harmoniko. Seveda se pa lahko tudi v matematiki zmotiš in celo namenoma. Če ti bolj kaže našteti ljudi in stvari manj, kakor jih je, jih pač našteješ manj in nihče te za to ne more tirati pred sodišče. Lahki) jih našteješ tudi več, če ti tako bolj kaže. Taka matematika seveda ni več čista, to 60 že primesi drugih ved in vrlin « Ker torej »Slovenski narod« sam dvomi v zanesljivosti matematike in štetja, bomo navedli še druge in sicer točnejše podatke s tega »II. obrambnega zbora«: V sprevodu, ki se je razvil s Krakovskega nasipa po Cojzovem grabnu na telovadišče v Tivoliiu, je bilo točno: 16 motornih koles. 23 avtomobilov z največ dvema osebama. 52 zastav, 306 moških kolesarjev, 44 ženskih kolesarjev, 9% članov, 560 članic, 396 naraščajnikov, 410 naraščajnic, 915 moške dece, 708 ženske dece, 33 konjenikov, 80 rediteljev, 4 godbe. , Ako predpostavimo, da so bili vsi godbeniki Sokoli, dobimo po prednjih najugodnejših številkah 4642 ljudi. Sprevod se je začel ob 9.10, mimohod je tra|al točno do 9.45. »Jutrov« tisk ima prav, da se otepa matematike in točnih številk sploh. Preveč so mu namreč Ljubljana, 9. maja. Včeraj je bil ob pol 10. dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice II. redni letni občili zbor slovenske delavske katoliške organizacije, Zveze združenih delavcev. Občni zbor so počastili s svojo navzočnostjo g. minister dr. Miha Krek, zastopnik gospoda škofa stolni kanonik dr. Klinar Tomaž, zastopnik bana svet. Zorn, podpredsednik Delavske zbornice Jožko Zemljii, zastopnik centrale Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije Sitar Alojz, zastopnik Narodnega odbora katoliške akcije gosp Pernišek Franc in drugi. Tov predsednik Freielj France je po otvoritvi občnega zbora pozdiavil goste in ves občni zbor in predlagal pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku dr Stojadinoviču, ministru socialne politike in vodji Jugorasa dr. Cvetkoviču, mariborskemu škofu dr. Tomažiču in pozdravna pisma g. ministru dr. Korošcu in g. banu ter Kmetski zvez.i Takoj po sprejetju pozdravnih brzojavk in sporočil je spregovoril g. minister dr. Miha Krek. Občnemu zboru je sporočil tople pozdrave gospoda ministra dr. Cvetkoviča, nato pa je izrazil svoje veliko veselje nad kpim razvojem ZZD in želel organizaciji še večjega razmaha. — Nato je občni zbor pozdravil zastopnik prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Tomaž Klinar. ki je dejal: Rad bi vam povedal samo to, da bi se prevzvišeni prav rad sam udeležil vašega občnega zbora, pa je bil nujno zadržan. Sporočam pa vam vsem njegove pozdrave in zahvalo za vaše uspešno delo, ki sle ga tako zvesto vršili. Prevzvišeni želi, da bi se to delo izpopolnjevalo, da bi hodili po isli ravni poti, ki sle si jo začrtali Izročam vam vsem njegov blagoslov. Bog z varni! Tov. predsednik. Freielj se je g. kanoniku dr. Klinarju toplo zahvalil za njegove besede in prosil, da ponese gosp. knezoškofu pozdrave občnega zbora in izroči globoko vdanost. Strokovno poročilo je obsegalo vse delo ZZD na strokovnem polju od izrednega občnega zbora z dne 9. maja 1937 dalje. ZZD je v tem času pod pisala 10 kolektivnih pogodb in preko 20 sporazumov. Izvršene so bile skupno 403 pismene vloge, tako zaradi neizvajanja socialne zakonodaje, kolektivnih pogodb itd, dalje zaradi »Radneea ugovora« rudarjev, novega Pravilnika za tobačno delavstvo itd. Približno 75% vseh intervencij je bilo uspešnih. Poleg teh pa je bilo izvršenih še nešteto telefoničnih in osebnih intervencij. Sedemkrat se je ZZD v preteklem letu morala poslužiti poravnalnega postopanja, trikrat je morala po neuspeli poravnavi poslužiti se stavke — zadnjega orožja delavstva. Vse stavke so bile uspešne. Pri volilvah obratnih zaupnikov je ZZD dobila 58 zaupnikov proti lanskim 24. Pri tem pa še niso všteti obratni zaupniki v stavbni stroki, kjer se volitve še ni00.000 din v proračunskem letu 1936 do 1937. Državni dohodki so bili torej v proračunskem letu 1937—1938 večji za 1.552,200.000 din. Neposredni davki so dali v proračunskem letu 1937—1988 2.652,000.000 din napram 2.340 milijonov din v proračunskem letu 1937—1938. Državni monopol 2.340 milij. napram 2.692 milij. dinarjev. Državna gospodarska [>odjetja 3.794 milijonov napram 3.194.000.000 din. Carine 1.042 milijonov napram 834,000.000 din. Trošarine 915 milijonov napram 842,000.1X10 din. Takse 1.208 milijonov napram 1.045,000.000. Kakor se vidi, so narasli v proračunskem letu 1937—193K vsi državni dohodki napram proračunskem letu 1936—1937. Državni izdatki v letu 1937- 1938 so znašali 10.355,000.000 din, tako da višek dohodkov nad izdatki znaša 1.373.000.000 din, iz česar se vidi dobro stanje naših državnih financ. Senator Luharevič umrl Belgrad, 9 maja. m. V Belgradu je snoči umrl 55 letni senator Mihajlo Lukarevič Pokojnik ie igral vidno vlogo v belgrajskem trgovskem svetu. S političnimi vprašanji se je pričel baviti že v svoji mladosti ter je spadal med agilne člane bivše na-rtidnoradikalne stranke, v kateri |e_bil tudi tainik glavnega odbora Po ustanovitvi JKZ sc ie z večino pristašev priključil novi stranki V senatu ie pripadal klubu JRZ. Hitler je odpotoval v Florenco Nato je tov. predsednik podal poročilo, v katerem je med drugim dejal'. Od nastanka dalje in še danes nas napadajo, da smo privesek politične organizacije. To odvisnost nam očitajo v dve smeri: 1. da smo pod neposrednim patronalom JRZ, 2. da smo slovenska podružnica Jugoslovanske delavske zveze (Jugorasa ). Mi se teh očitkov nič ne bojimo in smo ponosni na to, kar smo. Le zaradi jasnosti, ki jo moramo imeti mi eami in vsi naši člani, naj poudarim. da smo popolnoma samostojna organizacija slovenskega delavstva, ki si je sestavila program in pravila ter živi iz krščansko socialnih načel, kakor so napisana v okrožnicah »Rerum novarunu in *Quadragesimo anno«, ter po resolucijah in navodilih, ki so nam jih dali slovenski in jugoslovanski katoliški shodi. Pri tej popolni neodvisnosti in samostojnosti, ki jo imamo kot organizacija, pa nikdar ne smemo pozabiti, da je okoli nas in poleg nas življenje, s katerim smo nujno povezani, od njega odvisni, pa če priznamo to ah ne. V tesnih zvezah smo z Jugoslovansko delavsko zvezo. Skupna nam je borba proti, komunizmu in marksizmu, vzajemno se trudimo, kako bi iz lastne naše moči našim razmeram primerno urejevali in obnavljali našo narodno in državno družbo tako, da bodo vsi jugoslovanski delavci najprnvičneje zaščiteni, da bodo mogli braniti svoje stanovske socialne interese v vsem državnem in javnem življenju. Predsednik nadzorstva tov. R. Smersu je nato izjavil v imenu nadzorstva, da so po natančnem pregledu našli vse poslovne knjige ZZD v najlepšem redu in da je centralni odbor svojo nalogo vse leto zadovoljivo vršil. Predlagal je nato občnemu zboru, naj da centralnemu odboru razrešnico. Za novi odbor je bila predložena samo ena kandidatna lista, ki je z malimi izjemami obsegala dosedanji odbor. Lista je bila soglasno sprejeta. . Tov. predsednik Preželj prebere nalo resolucijo občnega zbora, ki se glasi: Resoluct:a Občni zbor z veseljem pozdravlja aktivnost kr. vlade na socialnem polju. V preteklem letu se je na izpopolnitvi naše socialne zakonodaje storilo več, kot vsa prejšnja desetletja. Pri vsakem velikem delu pa se pokažejo slej ko prej tudi hibe, katere bo treba postopoma odpraviti in s tem našo socialno zakonodajo še izpopolniti. a) Treba je zboljšati zakon o starostnem zavarovanju, b) spremeniti čl. 50. in 82. novih pravil bratovske skladnice, c) zboljšati uredbo o minimalnih mezdah, č) zakon o zavarovanju delavcev raztegniti tndi na gozdno in poljedelsko delavstvo, d) izdati zakon o zaposlovanju hišno gospodinjskega osebja, e) strogo izvajati določila o delovnem času. f) onemogočiti zaposlitev inozem-cev, g) povečati pomen delavskih zaupnikov in omogočiti njih votive tudi v obrtniških ustanovah, h) povečanje zaščite strokovno organiziranih delavcev ZZD pred odpusti in drugimi nepj-ilika-mi c,d strani delodajalcev, i) za izobrazbo in, za vzgojo delavskih funkcionarjev v smislu našega pokreta zahtevamo ustanovitev strokovne šole. iz sredstev Delavske zbornice, j) za vse delatsmf' je treba ob novelizaciji o. z. določiti plačanje letnih dopustov, za prestopke je določiti občutne kazni, k) ustanove naj se posebni skladi, iz katerih se naj izplačujejo družinske doklade delavcem z družino, 1) v naši državi imamo dobro socialno zakonodajo, toda ta zakonodaja se žestokrat ne izvaja. Zato naj se inšpekcije dela reorganizirajo in naj se pomnoži število inšpektorjev ter naj sc jim da možnost, da bodo naloge, ki jim jih zakon daje uspešno izvrševali, m) industrijo naj se ne obdavči za oni dobiček iu investicijo, ki jih da ta v socialne namene delavstvu, n) delavske ustanovo naj sc dajo delavstvu. Delavske zbornice in Borze dcia naj se uredijo tako, da bodo služile vsemu delavstvu, ne pa samo socialistom vseh liarv. Občni zbor se v imenu slovenskega delavstva najiskreneje zahvaljuje kr. vladi, posebej pa še ministroma dr. Kreku in dr. Cvetkoviču za najuspešnejše delo na socialnem polju in pri delu za uveljavljenje delavske zakonodaje. Kr. vlado, posebno pa še ministra dr. Kreka in dr. Cvetkoviča, naprošamo, da tudi v bodoče delujeta, da se težnje navedene v gornji resoluciji zadovoljno rešijo. (Podrobnejše poročilo bo prineslo glasilo Zveze združenih delavcev »Slov. delavec«.) Rim, 9 maja. AA. (DNB.) Vodja rajha in državni kancler Hitler se je danes ob 9.33 odpeljal s posebnim vlakom v Florenco. Italijanski kralj in cesar je spremil svojega gosta do železniške postaje. Pred vhodom v slavnostno okrašeno postajo je luhrerja pozdravil Mussolini. Medtem so se pa v njegovi čakalnici že zbrali člani italijanske vlade, guverner rimskega mesta, zastopniki fašistične stranke, zastopniki vojaštva, odposlanci senata in poslanske zbornice, predstavniki akademije, najvišji zastopniki oblastev in mnogo diplomatov, Ko je Hitler v družbi kralja in cesarja stopil na peron, je vojaštvo izkazalo čast, godba je pa zaigrala obe himni. Hitler se je poslovil od kralja in cesarja, nato je pa stopjl v vlak, ki je takoj odpeljal s postaje med zvoki nemške himne. Pet minut nato se je odpeljal s posebnim vlakom duce. Posebni vlak predsednika vlade bo na postaji Monterotondo prehitel fuhrerjev vlak, da bo mogel Mussolini sprejeti in pozdraviti Hitlerja, ko sc pripelje v Florenco, Ob 9.50 sta se odpeljala s postaje še dva posebna vlaka z italijanskimi in nemškimi minitri in z ostalim fiihrerjevim spremstvom. Slovesnosti ob sloves u iz Rima Hitlerjevo slovo v Kvirinalu je bilo posebno slavnostno. Kralj in cesar jc sprejel pred fiihrerjevim odhodom tudi nemške ministre in reichslei-terje v svojih aparlmanih v poslovilno avdienco. Nato je kralj in ccsar še enkrat spremil nemške goste po velikih dvoranah Kvirinala, nakar so vsi gostje krenili po širokih slavnostnih stopnicah, da se odpeljejo na postajo, Fuhrer in kralj sta nato sedla, prav tako kakor pri fiihrerievem prihodu, v slavnostno državno kočijo, ministri in drugi ugledni člani spremstva so pa sledili nato delno v kočijah, delno v avtomobilih. Na vsej poti od Kvirinala do železniške postaje sc jc zbirala velika množica in prirejala kralju in njegovemu visokemu gostu navdušene ovacije. Reči se sme, da je bil davi spet ves Rim na nogah, da se poslovi od Adolfa Hitlerja. Vojska, milica in črne srajce so stale v špalirju že od zgodnjega julra na ulicah Ko se je prikazala državna kočija s kraljem in Hitlerjem sredi med špalirjem ulanov in dragonci-v, ka-rabinjerjev in balHie ter gojencev vojaške akademije, jc zbrano ljudstvo začelo frenetično pozdravljati vladarja in njegovega visokega gosta. Pozdravljanje je trajalo vse do železniške postaje. Vihar navdušenja je dosegel vlš«k, ko je državna kočija s kraljem in fiihrerjem prispela pred postajo Ovacije 60 6e nadaljevale, ko je Hitler v spremstvu italijanskega kralja krenil skozi dvorne salone in se poslavljal od italijanskega vladarja, duceja in veledostojanstvenikov ter vse dotlej, dokler ni vlak odpeljal s postaje. V Florenci Florenca, 9 maja. AA (DNB.) Po programu današnjega Hitlerjevega obiska v Florenci 6e je Adolf Hitler nastanil v kraljevski palači. Popoldne je Hitler položil pred grobnico padlih fašistov v Santa-Croceju venec z nemškim trakom. Potem si je ogledal ljudsko svečanost v parku Bogoli, nato pa je odšel in si ogledal znameniti Ufficije v palači Pitti. Zvečer je slavnostna manifestacija ljudstva Hitlerju na čast, ob 20 pa gala večerja v palači Riccardi, nakar bo svečana predstava v gledaišču Politeama Fiorentino. Svečanosti 6e bodo končale z velikim ognjemetom. Ob 0.15 6e fuhrer odpelje 6 posebnim vlakom v Nemčijo. Po Hitlerjevem odhoda se na-dal ujejo pogajanja s Francijo Rim, 9. maja. b. V tukajšnjih diplomatskih krogih trdijo, da se bodo francosko-italijanska pogajanja, ki so bila zaradi obiska kanclerja Hitlerja začasno odgodenn, pričela spet 11. t. m. Poučeni krogi trdijo, da bodo ta pogajanja med grofom Cianom in francoskim odpravnikom poslov v Rimu Blondelom naglo končana in da bo še ta teden dosežen načelni sporazum, na temelju katerega l>o francoska vlada imenovala svojega novega poslanika v Rimu, ki bo pričel uradna pogajanja z italijansko vlado italijansko-francoski sporazum bo vsekakor sklenjen še v mesecu maju. Berlin, 9. maja AA. KBkor se je zvedelo, se vodja rajha in državni kancler Adolf Hitler Iz Italije vrne v Berlin v iorek ob 22. Dunaj, 9 maja. h. Poluradno poročajo, da jr namestnik Ostmarke dr Seyss lnquart zopet podal ostavko, ki pa je Hitler ni sprejel. To je že četrtič, da se je ^cv?-41 Innunrt hotel umakniti iz javnega in političnega življenja, vendar pa Hitler noče ustreči njegovi želji. Drž. zveza za hmetshi hredit Belgrad, 9. maja. m. Za dane6 je Državna zveza za kmečki kredit sklicala občni zbor zaradi ustanovitve nove Glavne zadružne zveze v 6mislu določil novega zadružnega zakona. Občnega zbora pa ni bilo zaradi pogajanj z zastopniki Stare Glavne zadružne zveze zaradi enotnega nastopanja vsega jugoslovanskega zadružništva. V bistvenih vprašanjih je sporazum dosežen. Zdaj se razgovori nadaljujejo samo zaradi izvedbe doseženega sporazuma. Državna zveza za kmečki kredit je danes imela samo posvet, na katerem so funkcionarji te zadružne ustanove obvestili svoje člane o poteku razgovorov in doseženem sporazumu. Glavna zadružna zveza pa je v isti zadevi sklicala sejo svojega širšega upravnega odbora, ki bo v sredo 11. t. m. iz sodne službe Belgrad, 9, maja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kralj, namestništva ter na predlog pravosodnega ministra so postavljeni na razpoloženje: Fran Ziher, predsednik okrož. sodišča v Mariboru v 3., 1.; Josip Lenard, Janko Sernec, Fran Prčnik, dr. Josip Tombak, dr. Martin Senjor, dr. Alojz Lešnik, dr. Tomo Turat, Julij Tombak, Julij Koder in dr. Vojteh Hočevar, sodniki okrožnega sodišča v Mariboru v 3., 2.; dr. Vladimir Travner, dr. Josip Čemer, Emil Kramer, Avgust Habermut, Josip Kol-šek, Miroslav Rebul in Miloš Lečnik, sodniki okrožnega sodišča v Mariboru v 4., 1. Belgrad, 9. maja. m. V muzeju kneza namestnika Pavla je bila nocoj ob 17 zaprta razstava italijanskega portreta Do današnjega dne je obiskalo to razstavo okoli 85.000 ljudi. Nocoj je bil zaprt tudi belgrajski pomladanski velesejem. Belgrad, 9. maja m. V teku prihodnjega meseca se bo najbrž sestal na Bledu stalni jugoslo-vansko-italijanski odbor. To ho tretji sestanek tega odbora. Na njom sc bodo pretresala vsn vprašanja. ki so postala aktualna zaradi priključitvo Avstrije k Nemčiji, knknr tud' problemi v »vezi * novim klirinškim sporazumom z dne 12. januarja lotos.