Ameriška Domovi ima AM€MCAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY NO. 2 SLOV€NIAN MORNING NCWSPAPGR CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JANUARY 5, 1954 LETO LDI —VOL. T.m GOUZENKO ODKRIVA TAJNOSTI Iz urada K. A. Banke Dva ameriška senatorja zaslišujeta s svojimi pomočniki bivšega urad-1 nika sovjetskega ništva v Kanadi. Cleveland, O. — Na drugem I mestu je priobčen statement za leto 1953, zaključen 31. dec. 53. Naj bo posebej pojasnjeno nekaj važnih iOipomb za rojake, da bodo ponosni, na svoj največji denarni zavod. Slovenska pisarna 8116 Glass Are., Cleveland, O Telefoni EX 1-9717 [Napovedi voditeljev za leto 1954 Stanje St. Glair Savings {and Loan zavoda CLEVELAND, O. — The St. Clair Savins and Loan Company, ki ima svoje urade na 813 E. KAPLAN KLEMEN. Vaja za vsa štiri dejanja predelane Mauserjeve igre “Kaplan Klemen” bo v četrtek zvečer ob pol 8 v Slovenski pisarni. Prosim S tem dnem je banka v tem J vse igralce, da pridejo točno, letu dosegla največji napredek Režiser. mucniKi Divsega uraa-|v zS°dovini svojega obstanka. LIGINA PRIREDITEV z igro I na Av0- nika sovjetskega posla- je V vlogah dZ0a0$2’' “Kaplan Klemen” bo, v nedeljo, je Zvišala svoje hranilne vloŠe — — v------J: j 067,939.24, skupno pa za $2,224,- dne 34. januarja Vljudno pro-*za Pribllžn0 2 ln P°1 milijona 680.81. Dosegla je višek $16,221,-Lim vse prijatelje Lige> da po MONTREAL, Kanada. Sku-| • • J svojih močeh pomagajo pri raz-j^01 P010^a pina štirih ameriških preisko- V to vsoto še ni všteto to, karlnih pripravah. _ Matt Intihar I eksekutivni valcev je imela v nedeljo zvečer je banka v gotovini izdala za predsednik, po vsej priliki svoj prvi tajni izboljšanje collinwoodske po- MOHORJANOM. Mohorjevih (razgovor z Igorjem Gouzenkom, družnice za parkanje, kar so tudi knjig še nimamo v pisarni. Pri bivšim uradnikom sovjetske am- številni tisoči. Tudi v ostalih po- Čakujemo jih jutri. Preberite to-basade v Ottawi. družnicah so bile narejene izdat- zadevno objavo pod tem naslo- V nedeljo sta prispela v Mont-j116 ^boljšave. j vem v četrtek. , ireal senatorja Wm. Jenner, re- j Bančno vodstvo je doseglo bo- ČETRTEK in PETEK ta teden ga^e ^c''' Pati1!6 investicije denarja, da vkljub bo naša pisarna odprta samo odi •Pole§ te§a> Dulles je uverjen, da bo mir zagotovljen. — General Gruenther napoveduje težavno periodo v vzdr zanju zapad. edinosti ter pripominja, da je sov jetska mirovna ofenziva pretkana zadeva. približno 2 in pol dolrjev v preteklem letu, kakor poroča Paul J. Schneller, podpredsednik in tajnik, v finančnem poročilu, ki je objavljeno danes y tem časopisu. . Preteklo leto so bile obresti na hranilne vloge zvišane na 2%%, kar je bilo v korist via Walter Reuther trdi, da so depresije po ljudeh ustvarjene, zato kot take izogibne in nepotrebne. Meany napoveduje končno zedinjenje obeh delavskih organizacij. publikanec iz Indiane, ul l aLi - ----j------*j-, — — -----------—* McCarran, demokrat iz Nevade, ternu’ da banka plača več obre- 5 do 7 zvečer. spremljana po odborovem od- sti> še vse en° dosega večji na- ---- vetniku in nekem vladnem ,po-1 Predek. To je tako dobro za del- • grobovi ročevalcu. Sprejela sta jih ame-1mčarje, kot za vlagatelje, kerl ® riški ambasador Douglas Stuart banka, odplačuje tudi redne divi- „ v ^a*lces Kavčič in J. R. Lemieux, supertoten- ^e delničarjem. 1 ‘J™* , „ , dent kamadske jezdeče policije. 2a vložnike, kateri vlagajo de- ige, p .ra o eg gotovine n, A -v, , . . , , nar ha r, IH h t, J1204 E' 167- St Fran6es Kavčič, bančnih m vladnih Ameriška skupina ,e bila od- ”“ bMk, na, velja, (se posebej Lojena Popit, stara 74 let. Tukaj vsoti nad 2 milijona dolarjev peljasra v zelo zastražen Wind- ^e garanoijj tad! tole ?o-LapuS& Johnai doma iz zna5a k ltal inJ Jus sor hotel, kjer je »mela sest tur asll,'°>- '■s,kl vlc“n vas, Žiri Berkovica; 3 otroke: $1,184,333.22. trajajoe razgovor z Lemieuxom. h ^ “J “ de % t Katherine Cesen' Edward- Sledeč Po'™ . Zaradl policijske st™ j f“nde’,9c ,v Stimae; sin John v Jugoslaviji ja ljudi do štednje in dajanja ze je zavladalo mnenje, da je v | J* ““LS! S, °d leta 1945' *» 1» IM«, pomoč pri gradnjah ter da ima zabeležiti novo višino v hranilnih vlogah St. Clair Saving zayod beleži tudi novo zvišanje premoženja ali imovine v vsoti $15,285,632,-45, kar pomeni približno 3 mili-je jone dolarjev zvišanja. Poleg gotovine na rokah, v bondih v hotelu tudi že Igor Gouzenko, 2&c Pav posojilni. bil v vojaški službi; 6 vnukov I prezidavi svojih ^ je družba bivši uradnik sovjetskega poslaJ^1 ie inveSrIn T 6 ' in SeStre Jennie Dolenc in Mary dala tudi posojil ništva, ki je odkril oblastem so-j^ J ] nvestiran najbolj var- Boyer v St LouiS; Mo in več so.|ti nad 8 milil-onn _ rodnikov. Rojena je bila v vasi Posebnost tega poročila naj bo Rovte nad Logatcem na No to: Da bo banka za vsako novo kranjskem, kjer zapušča brata vlogo, narejena od sedaj do 15. Matija in sestre Anica, Louisa in jainuarija plačala obresti od pr- Cecelia in več sorodnikov. V vega januarja. Ameriki je bila 33. let. Bila je „vw ^ ^ Banka Vam nudi brezplačna članica Dr. Sv. Jožefa št. 169 zenkom, češ da bi le-ta lahko!po;iasnila za nasvete, v kateriko- KSKJ, Dr. V boj št. 53 SNPJ in Povedal še marsikaj, kar bi po- 11 zadevi in potrebi. Banka je že Slov. Ženske Zveze št. 10. Pogreb lagalo odkriti nadaljne špijon- mn0g°krat lobvarovala svoje se bo.vršil v četrtek zjutraj ob ske kroge v Združenih državah J vlagatelje z dobrimi nasveti v 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi po- Senator Jenner je dejal časni- gOSP01darStVU:• je na3bolk Sretoega za^da na E. 152. St. karjem. zanesljivi prijatelj delavstva in , trgovin. Banka je tako rekoč Mi smo tu dapronajdemo, držawazast icavsehvl te- Rar se da se pronajti. Nas zani-|]jev Anton Grdina, predsednik. P. S. — Poročilo je podano v imenu direktorjev. ništva, ki je odkril oblastem sovjetsko zaroto, in da je razgo-vqt ž njim že v teku. Lemieux je povedal časnikarjem, da ne bo za enkrat še nobene izjave. Jenner si je že dolgo prizadejal izposlovati razgovor z Gou- Pia samo notranja varnost naše dežele in upamo, da nam bo Mr. Gouzenko pri tem prizadevanju lahko pomagal.” Gouzenkov beg s sovjetskega Poslaništva v Kanadi leta 1945 in njegova ovadba sovjetskih vohunskih aktivnosti je spravila v tek serijo vohunskih procesov v Kanadi, Veliki Britaniji in v Združenih drža/vah. Poizkusen samomor v cerkvi PARIZ. — V ikatedrali Naše Gospe (Notre Dame) se je v nedeljo v samomorilnem namenu Odkar je Gouzenko pobegni!|“bstre“ M? MU«*! dijak. s svojeteke ambasade v Kanadi, T° ?e “ P™ tfk/uca' Vg"30- .......’Ivini te 500 let stare veličastne živi s svojo rodbino pod policij-6 ako zaščito nekje v deželi. Od Cer Ve' časa do časa je že imel nekaj razgovorov s časnikarji, in ni dolgo temu, ko je dejal, da je v Združenih državah na delu stotine komun, vohunov. Dijaka so naglo odpeljali v bolnišnico. v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče. Kardmal pri mornarici YOKOSUKA, Japonska. Dne 3. januarja je kardinal Spellman obiskal ameriško mornariško postajo v Yokosuki, kjer je daroval v ondotni kapeli slovesno sv. mašo. Iz Japonske bo odpotoval kardinal 14. januarja. Robert L. Glenn umrl CLEVELAND. — V petek je umrl v Floridi Robert L. Glenn, bivši urednik in poslovodja revije železniških stroj evodiji v skupni vsoti nad 8 milijonov dolarjev. o-----— Sen. Douglas pravi, da so pomole v cenitvi števila brezposelnih Po njegovem mnenju je en milijon več brezposelnih kakor navaja poročilo trgovinskega departmenta. CHICAGO. — Senator Douglas, demokrat iz Illinoisa, je izjavil, da so znamenja, ki kažejo, da poročilo trgovinskega departmenta v mesecu novembru, ki je naznanjalo, da je v deželi — n,°-1,400,000 brezposelnih ljudi — toliko kot leto poprej — ne odgovarja resnici. Rekel je, da je dejansko število brezposelnih daljnega vzdržanja zapadnega NEW YORK. — Državni tajnik Dulles je v nedeljo zvečer izjavil, da ima ameriški naroc. lahko zaupanje, da bosta v letošnjem letu “mir in pravica bolj osigurana kot sta bila doslej.” Dulles je bil eden izmed voditeljev ameriške vlade, delavstva in industrije, ki so podali svoje mnenje glede predvidevanega položaja in razmer v letošnjem letu. Poleg teh so izrazili svoje nazore o izgledih v letošnjem letu tudi nemški kancler dr. Konrad Adenauer; admiral Arthur W. Radford, predsednik skupnih na. čelnikcv generalnih štabov; gen. John E. Hull, poveljnik čet Zdr. narodov v Koreji, in gen. Alfred M. Gruenther, vrhovni poveljnik zavezniškh čet v Evropi. Dalje so bili topogledno inter-vjuvani še sledeči: Walter Reuther, predsednik CIO; George Meany, predsednik AFL; Stephen Mitchell, predsednik De-mokr. narodnega odbora, in Leonard Hull, predsednik Republ. narodnegar odbora. Državni tajnik Dulles je dejal, da so v preteklem letu “sile svobode izvojevale moralno iniciativo nad silami reakcije.” — Rekel je, da sovjetski pristanek na razgovore z zapadnimi silami utegne pomeniti “zrahljanje v strahotah atomske vojne”, ter dedal, da je “zedinjenje Evrope končno vendarle postalo mož-1 Adenauer je rekel, da hodi sedanja nemška generacija po “ozki stezi med mirom in svobodo! na eni ,in tlačanstvom ter suženjstvom na drugi strani. “Nemško ljudstvo je zavzelo 'svoje mesto ob strani onih, ki se borijo za luč svobode in miru”, je rekel. Gen. Hull: “Narava in cilji komunistov delajo korejsko premirje zelo krhko in komunisti ga lahko vsak trenutek ignori rajo ali stro.” Delavski voditelj Reuther je govoril o ekonomskih “znakih nevarnosti, ki so pred nami,” in dejal: “Mi pri CIO odklanjamo defetistično filozofijo, da so depresije neizogibne. One so po ljudeh ustvarjene in kar ljudje lahko ustvarijo, se lahko tudi zdrže ustvarjanja.” Meany od AFL je rekel, da je sporazum med CIO in AFL definitiven napredek v smeri končnega zedinjenja. Oba predsednika polit, strank pa sta prerokovala zmago svojih strank v letošnjih kongres nih volitvah. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Gen. Gruenther je rekel, da bo “perioda, ki je pred nami, morda še težavnejša” glede na- Ijudi najbrž za milijon višje. Uradniki urada za cenzus, ki je del trgovinskega departmenta, pa izjavljajo, da je bil senator Douglas verjetno napačno po/učen o metodah urada glede ocenjevanja brezposelnih. Douglas je dejal, da se naha- . v O' *- JC l kurjačev. Ob smrti je bil star 67 ja dežela zdaj v recesiji, ki se I kaj lahko spremeni v depresijo. dinstva ter pripomnil: “Sovjetska mirovna ofenziva je zelo zelo pretkano zasnovana, poleg tega pa se tudi pojavljajo na naši strani tendence po od-počitku. Finančna bremena obrambe postajajo namreč silno težka. In element strahu, ki nas je spravil skupaj, je pričel bledeti. . .” Tretji Božič kardinala Spellmana med vojaki v Koreji L. Koreja. — ^Kardinal ocxnasa! toiiirrvrvfnir- i-i tt i _ * Veliko število smrtnih nesreč ob novem letu CHICAGO. — Tekom 78-urne Periode do polnoči v nedeljo iei kil6 400 in dvoje smrtnih nesreč. |^ga armadnega 93 oseb je bilo ubitih v prome-_ u> 39 jih je izgubilo življenje Požarih, 70 pa jih je bilo dru- gačne vrste. tretji Božič pri ameriškem vojaštvu v Koreji,, je bil povsod, kjer koli se je ustavil, navduše-Ino in radostno sprejet. Ko jet (daroval polnočnico v kapeti de-zbora, se je 'natrpalo vanjo tisoč mož. Med sv. večerom in 26. decembrom, ko se je kardinal vrnil v Seoul, je daroval v različnih krajih Koreje pet'maš. Kardinal je, kakor znano, vojaški vikar ameriških vojnih sil. Istočasno je imel 16 pridig 18,-500 vojakom. Enajst od teh je imel na prostem v strupenem zimskem mrazu. Naredil je pet poletov s helikopterjem, enega 'v velikem snežnem metežu. Dalje je podvzel štiriurno vožnjo z jee-■p. | pom po goratih im slabih poteh. „ opcddne z naletavanjem sme- Svojo drugo božično mašo na čn POrne^an dez- Popoldne obla- božični dan je kardinal daroval SEOUL, Koreja. — Kardinal ponesel helikopter. Maši, ki se Spellman, ki je preživel letos že je vršila na prostem, je prisostvo snow Vremenski prerok pravi: valo 3,000 vojakov. Prepeval je vojaški zbor, sestoječ iz 16 mož. Z drugim helikopterskim poletom je prišel kardinal k devetemu pehotnemu zboru druge divizije. Tukaj je prisostvovalo kardinalovi tretji božični maši, ki je bila darovana tudi na prostem, 2,000 mož. Pri tej maši sta prepevala zbor nizozemskih vojakov in deški zbor korejskih sirot. Proti koncu maše je pričelo eno J ‘ roP°iclne obla- oozicm aan je Karainai daroval jaki, ki so jih kar ’ pon°či oblačno in mrzlo. pri tretji diviziji, kamor ga je rešili izpod vozila. deževati, potem pa snežiti, toda Tej maši so prisostvovali ame-vsi so vztrajali do konca opravi- riški in korejski katoliški vojaki, la bolničarke in civilisti. Nad 500 la. K 45. diviziji je prispel kardinal že pozno zvečer. Na potu tja so kardinal in njegovi spremljevalci zadeli na prevrnjen jeep pod katerim so se nahajali kakor v pasti štirje južnokorejski vojaki, ki so jih kardinal in ostali V kapelo desetega zbora se jej neslo na dva in poldnevni obisk h kardinalovi maši natrpalo 400 raznih razkropljenih in naprej potisnjenih vojaških postojank. Ko je letalo s kardinalom pristalo na letališču sedme divizije, se je tam zbralo 4,500 vojakov, ki so ga prišli pozdravit. Šest sto vojakov iz države Ko-Iqmbije je ob kardinalovem prihodu pokleknilo, njihov trobentač pa mu je zatrobil v pozdrav. V 25. diviziji je kardinal v dveh prilikah govoril 2,500 vojakom. Ko je prispel kardinal v Tokio, odkoder je odletel v Korejo, je obiskal vojaške bolnišnice in ibolažil bolnike, v Seoulu pa je pohvalil velikodušnost in dobroto ameriških vojakov, ki jo izkazujejo korejskim vojnim sirotam — nato pa obljubil, da jim bo njegova lastna newyarška nad- Senator T. A. Burke je v nedeljo odšel z leno v Washington V sredo ga bo zaprisegel podpredsednik Nixon kot Taf tovega naslednika. CLEVELAND. — Zvezni nator Thomas A. Burke in njegova žena sta odpotovala v nedeljo zvečer z vlakom v 'Wash ington, kjer bo Burke v sredo zaprisežen. Zaprisegel ga bo podpredsednik Nixon kot naslednika pokojnega senatorja R. A. Tafta. Bivši clevelandski župan je že dobil svoj senatni urad oziroma pisarno, kjer je že od časa do časa delal, odkar je prišel sredi novembra kot senator na plačilno listo, toda prisege ne more položiti, dokler se ne snide ko;n greš k zasedanju. vojakov. Preden je kardinal daroval polnočnico pri devetem zboru, je sprejel v krščansko vero in podelil sv. obhajilo petim izpre-obrnjencem, katerim je botroval general Thomas F. Hickey. Kardinal je pričel sv. večer z darovanjem maše in s pridigo v glavnem stanu osme armšde v Seoulu. Tam se je zbralo 1,100 ljudi, dasi je bilo sedežev samo za 700. vojakov je ob tej priliki prejelo sv. obhajilo, “še nikoli v svojem življenju nisem videl toliko ljudi hkrati prejeti sv. obhajilo,” je rekel kardinal. Potem je kardinal, ki je bil oblečen v vojaško delovno oble- ko, vstopil v letalo, ki ga je po- škofija prispevala $35,000. NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je snoči govoril po radiu in televiziji ameriškemu ljudstvu, kateremu je zagotovil, da vlada uporablja vsa potrebna sredstva, da vzdrži osnovno prosperiteto ljudstva. WASHINGTON. — Nek predrzen tat je ukradel iz Bureau of Engraving and Printing — kjer tiskajo bankovce — $160,-000 v novih 20-dolarskih bankovcih ter je ukradeni denar nadomestil z dvema enakima, toda nič vrednima zavojema. MONTREAL. — Ameriški senatni preiskovalci, ki so tukaj zasliševali Igorja Gouzenka, bivšega uradnika sovjetske ambasade, so se odpeljali sinoči nazaj v Washington. Seja odbora— Seja Odbora za Slov. katol. dom v Gorici bo jutri, v sredo zvečer ob 7:30 na domu predsednika Mr. Antona Grdina St. — Vsi člani Odbora so na to važno sejo vljudno vabljeni. K molitvi— (Članstvo društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ naj pride nocoj ob osmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pokojno članico Frances Kavčič. Dodatek— Pokojni Anduew Mozek, ki je bil v soboto pokopan iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda, je bil tudi veteran druge svetovne vojne in je služil v Belgiji od 5-jan. 1944 do 11. jan. 1946. Molitev— Nocoj ob 7:30 so članice Podružnice št. 18 9ŽZ vabljene v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za umrlo Mary Krajnc. Pozdravi iz Floride— Mrs. Jennie Strnad pošilja svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Floride. Nov odbor— Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ima za 1. 1954 sledeči odbor: predsed. Frances Bran-cel, podpred. Mary Mahne, taj. in blag. Dorothy Strniša, 6526 Bonna Ave., EN 1-6254, zapis. Frances Oblak, nadzorni odbor Rose Levstek, Pauline Durjava in Mary Bradač, za konf. in klub SND je zastopnica Mary Bradač, za Ohijsko federacijo ABZ Frances Brancel in Dorothy Strniša. Društvo zboruje vsak 3. četrtek ob 7:30 zvečer v SND na St. Clair Ave., soba št. 3 staro poslopje. K molitvi— Članice Društva sv. Ane št. 4 SDZ so vabljene nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pokojno članico Mary Kranjc. Seja— Podružnica št. 14 SŽZ ima nocoj ob navadni uri in v običajnih prostorih svojo redno sejo. Članice so prošene, da se seje u-deleže. Seja— Carniola Hive No. 493 TM bo imel v sredo ob 7:30 glavno sejo, na kateri bodo voljene nove uradnice. Članice so prošene, da se seje udeleže. St. Vid št. 25 KSKJ . Redna seja Društva sv. Vida št. 25 KSKJ je nocoj ob 7:30 v zborovalni dvorani šole sv. Vida. Rojenice— Mr. in Mrs. Joseph Mitkavich iz Willowicka, O., se je rodila deklica, tretji otrok, na Novega leta dan. Mlada mamica Albina je hčerka Mr. in Mrs. Anton Semec z 20170 Tracy Ave., ki sta s tem postala tretjič stari oče in stara mati. čestitamo! Iz bolnišnice— Mrs. Frances Krainz, 722 East 155 St., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, cvetlice in pozdrave. Osmina— V sredo ob 8.20 bo v cerkvi sv. Jeronima (Jerome) sv. maša za pred enim tednom umrlega Joseph Pozelnika. V bolnišnici— Mrs. Frances Skettle, 1076 E. 68 St., je odšla v Women’s bolnišnico na operacijo, želimo ji naglega okrevanja. ------o------ Priporočamo vedno in povsod veliko pazljivost, to ni dobro samo za druge, ampak prav tako za nas same! Ameriška Domovina 8117 >rt. Cl»ir A ve. «»M- ***■ Cleveland 3, Ohio HEndersan l-OtiSS Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Maiy Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $8.00; za četrt leta $4.00. Za Kanaido in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 5 months; $4 for 3 months. styo nima od tega podpiranja nič drugega kot podaljšano trpljenje pod še bolj utrjenim titovstvom. Saj je med razgovorom Stanovnik sami priznal, da je Titov komunizem v načelu prav isti kot moskovski, razlika je le ta, da ga Tito izvaja — na demokratičen način, dočim ga Mokva ne! Ampak prav s tem je pokazal na popolno enakost, zakaj tudi Moskoviči se cede “demokratičnosti,” kadar govore — o sebi! xy BESEDA IZ NARODA >HH-4^**^4l4llIl'Mi''ErE'8-*'l'|il******l****'P*'*"*~*~P**r'*'*I>'****l*|I|**8 Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office >it Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 2 Tues., Jan. 5, 1954 Janez Stanovnik jim ni bil kos Jeseni je izšla v Erie, Pa. knjiga v angleškem jeziku z naslovom: The Real Truth about Communist Yugoslavia (Vsa resnica o komunistični Jugoslaviji.) Za nas seveda ne prinaša nič novega, lahko jo pa smatramo za dragocen doprinos k ameriškemu poznanju titovskih komunistov. Bolje rečeno: K ameriškemu spoznavanju titovskih komunistov, zakaj veliko veliko takih doprinosov bo še menda treba, da se bodo Amerikancem odprle oči. Knjigo je spisal neki Richard Douglas Goodman, ki drugače nič ne vemb o njem. Svojo snov je obdelal na poseben način. Poleti enkrat je šel v družbi dveh prijateljev, katerih eden je James Edwin Beveridge, drugi pa Joseph Martin Proctor, v New York in je imel dve uri trajajoč razgovor z Janezom Stanovnikom. Ta Janez Stanovnik, ki ga knjiga imenuje pomotoma Janez Stanovnich, je svetovalec neke jugoslovanske misije pri Združenih narodih. Razgovor se je vršil v poslopju jugoslovanskega konzulata v New Yorku. Janez Stanovnik je baje sin znanega Janeza Stanovnika iz Horjula in mora že veljati za precejšnjo komunistično veličino, če ga Tito pošilja po svetu v tako važnih vlogah. Mož se je pa zelo slabo izkazal v tem razgovoru, ki ga knjiga podaja v doslo vnem navajanju vseh besed med Stanovnikom in Goodmanom. Stanovnik se je seveda trudil, da bi primerno zagovarjal današnje stanje v Titovini, toda zarekel se je tolikokrat, da ni ničesar opravičil, ampak nehote potrdil vse, kar je Goodmanu bilo že znano iz poprejšnjega raziskovanja. Pisatelj1 se čudi, kako more tak neroden človek zastopati Tito-vino v zunanjem svetu, in ne more razumeti, kako si je upal v razgovor o tako delikatnih zadevah s tremi Amerikanci, ki so prišli predenj z akademsko izobrazbo in si upajo ka kega slovenskega partizančka, ki je najbrž opravil svoje “visoke šole” kje v krimskih gozdovih, za zajtrk pojesti. Res čujemo, da je naš kranjki Janez zelo hitel izjavljati, ko je knjigo videl v tisku, da ni tako govoril, kot stoji v njej. Pa mu dosti ne pomaga, zakaj govoril je vse vpričo treh Arne-rikancev, sam pa ni imel nobene priče. Razgovor se je dotaknil petero točk glede položaja Jugoslaviji. Povsod se je Janez ujel, preden se je zavedel, kam so ga speljali prebrisani Amerikanci. Ko ni vedel naprej, so vprašalci hitro preskočili na naslednjo točko. Najprej so se lotili vprašanja kolektivizacije posestev. Šlo je za to, če se je kolektivizacija vršila ob svobodnem pristanku kmetov ali prisiljeno. In za to, če se je kolektivizacija ob nesla in če so se kmetje počutili pri takem gospodarstvu dobro ali ne. Na to je Janez povedal, da je vlada prisilila kmete v kolektivizacijo, pa da je bila to velika napaka, ki jo skuša sedaj popraviti. Vendar je odkrito priznal, da do kakih svobodnih podjetij nikoli ne bo prišlo, ker ima vlada dovolj sredstev, da take poskuse zabrani. Goodmanu je bilo to dovolj. Zaključil je, da je bila kolektivizacija tatvina in rop Janez ni mogel ugovarjati. Naslednje vprašanje jte bilo o svobodi jugoslovanskih volitev. Janez je trdil, da so njihove volitve popolnoma svobodne, več pa o tej reči ne bo govoril. Vendar je na pritisk še to priznal, da ob volitvah stoje pri skrinjicah oboroženi vladni agentje . . . Nato so obravnavali vprašanje svobode vere in Cerkve. Janez je povedal, da ne veruje v Boga in bi se kardinal Ste-pinac ne smel vrniti v Jugoslavijo, če; bi bil šel v Rim po kardinalski klobuk. Vatikan je zgolj orodje laške zunanje politike, ki je imperialistična. Komunisti so materialisti, zato ne morejo dati veljave ničemur, kar je nadnaravno. Četrta točka razgovora je bila: Pohodi v mrt in masovna pokolja. Najhujše je bilo pomladi in poleti takoj po “osvoboditvi,” leta 1945. Kaj ve o tistih strahotah Janez Stanovnik in kako jih zagovarja? Najprej se je mož začudil, odkod so Amerikanci o teh rečeh zvedeli, ko njemu samemu ni nič znanega. Toda ko mu je Goodman predložil dejstva’, z dokumenti podprta, je priznal, da je Titov režim poklal tisoče in tisoče “protidržavnih zločincev” brez sodišča, brez ugotovljene krivde, brez vsake prilike za zagovor. Tako je Janez lepo potrdil, da je teror pod komunističnim rešimom v Titovini res tak, kot vedo povedati tisti, ki so trpeli in trpijo pod njim. Zadnje vprašanje je bilo,- kako je v Titovini v narodnostnih in državno političnih pogledih. Ali je še kaj trenja med narodi Jugoslavije, ali je kaj želje med ljudmi po samo-odločanju, kot je bilo nekdaj? Janez je odgovoril na kratko. da je zdaf vse dobro in da nimajo skoraj nobenih političnih in socialnih medsebojnih trenj . . . Globlje se v to stvar ni spustil. Tako se je dveurni razgovor ob tej ugotovitvi zaključil. Pisatelj knjige, Goodman, ob vsakem poglavju dostavlja svoj komentar in z dokumenti dokazuje, kako površno in nelogično se je med razgovorom izražal Stanovnik. V zaključnih pog'avjih apelira na Washington, na: preneha podpirati Tita in njegov komunizem, zakaj jugoslovansko Ijud- Hisblsardske novice Božični prazniki so minili. Bili so nekaj pomembnega za vse, prav posebno pa še za naš kraj, kjer imamo lepo novo cerkev. iše pred neTaj leti se nam niti sanjalo ni, da bi mogli imeti tu tako veličastno hišo božjo. — Danes je že pod streho in dela čast vsej naselbini. Jaz sem na njo še posebno ponosen, saj stoji komaj nekaj ,sto korakov od našega posestva. Preko ceste pa je naše.domače pokopališče, kjer je pripravljen prostor tudi za moje večno bivališče. Naša mama že počiva tam leto dni. Njen grob lahko vsak čas obiščemo. Za božične praznike smo ga prav lepo okrasili. Naša cerkev ni samo lepa, ampak je zgrajena prav moderno. Zgradili so jo naši fantje Bafoi-chevi in Mavkovi. Tako smo lahko nanjo tudi od te strani ponosni. Prva maša v cerkvi zgoraj je bila na Svetp noč, medtem ko so' bile skozi vse poletje in jesen maše v avditoriju. Cerkev sicer še ni znotraj v celoti opremljena, vendar so pevci in orgije s petjem prelepih božičnih pesmi vzbudili v nas pravo božično razpoloženje. Misli so mi uhajale preko ceste med velike grobne kamne. Naši kraji lepo napredujejo. Šola v North Madison, ki bo stala $230,000 se polagoma dviga v zrak. Prav tako rastejo nove hiše vse okrog. V svojem “sweet 16” se lepo vozim, okrog in opazujem napredek. Mioji sprehodi v zimskem času niso tako pogosti kot ob lepem poletnem vremenu. Držim se bolj doma ob gorki peči. Ob lepem vremenu se peljam do naših gostilničarjev, kjer se večkrat zavrtim, ko pridejo brhka clevelandska dekleta v vas. Na tak način si preganjam čas in lajšam svoj stan. živahnost me še ni minila, zato ne morem sedeti mirno v zapečku. Vsem znancem in prijateljem želim v novem letu zdravja, zadovoljstva in blagoslova Božjega. Frank Leskovic. moč nad Georgijem Malenko-vim, Stalinovim naslednikom. Skupaj s to napovedjo je A’An-ge-lo dejal, da se bo v tem letu izmaknilo sovjetskemu Kremlju nekaj nadaljnjih takozva-nih “satelitov” po Titovem vzorcu. (Isti ‘“jasnovidec” je lani napovedal, da se bo Ei senhower sešel s Stalinom in da se bo končala vojna na Koreji, op. ur.) Druga neomajna vera teh “jasnovidcev” je, da je bivši nemški diktator Hitler še vedno živ in sicer pravijo nekateri teh vedežev, da živi Hitler v nekem skrivnem podze*-meljskem rovu v vzhodnem Berlinu. Isti D’Angelo je napovedal, da se bo v letu 1954 Nemčija “oborožila do zob” da Adolf še ne bo zapustil svoje kraljmatjiaževske jame— do 1. 1960 . . . D’Angelo pravi, da je Hitlerja po vojni že videl. Celo opisovati ga je hotel: Adolf Hitler naj bi si bi v zadnjih letih pobril svoje tradicij onalne brke in da zdaj nosi plavolaso lasuljo . . . Zanimalo vas bo, kaj so povedali vedeži o drugih rečeh: Tito bo imel v tem letu veliko neprilik ... Kraljica Elizabeta (God Save Her) bo prestala težko operacijo ... V Egiptu bo tekla kril ... V Italiji bodo nagajali rojalisti . . Rimski živalski vrt bo podivja in po Rimu se bodo letos nekoč sprehajale divje zveri svobodno kakor svoje čase v amfiteatru .... “Leteči krožniki” ’bodo skorajda zatemnili nebo . . . En sam'taski vedež, po imenu Barnabera čmobradi — je napovedal za 1. 1954 izbruh tretje svetovne vojne. Dodatek k tem napovedim bo zanimal predvsem ženski spol. Vedeževalka, ki so verjeli vsi plemiči zadnjega pokolenja v Italiji — Emilia di Sant ’Angela — je dejala da bo 1. 1954 zlasti ugodno za moške. Rekla je kar narav nost, da bo letošnje leto — moško leto . . . Laški Nostradamusi prerokuje jo za 1. 1954 Rim, Italija. — Vodilna nota večine številnih laških “jasnovidcev”’, ki so za božič povedali, kaj se bo zgodilo znamenitega v letošnjem letu, bi se dala izraziti: “Ne vznemirjajte se preveč, leto bo prijetno.” Pravijo, da letos ne bo izbruhnila kaka svetovna vojna, da pa bodo izbruhale, druga za drugo, manjše vojne, “policijske akcije-,” puči in praske. Malenkov naj bi po mnenju teh vedežev jadral v tem letu pod senčo temne zvezde. D’Angelo, naj znamenitejši med živečimi laškimi vedeži, ki je imel čast srečati osebno samega Winstona Churchilla in se z njim pogovarjati in o katerem je vsaj en časopis v Italiji lani trdil, da si, je mož privoščil “majhen izlet” za železno zaveso, pravi, da bo Malenkov 1. 1954 še vedno držal svoj meč nad ruskim in drugimi sovjetskimi ljudstvi, a da je na -potu zvezda repatica, v obliki — uganite! — ženske, krasne ženske . . . “Ta ženska,” je dejal D’Angelo, “se nemirno seta v sencah starodavnega Kremlja in je krasna . . .” Dodal je, da zadobiva ta skrivnostna ženska čedalje večjo Slovenska Koroška Božična številka “Našega tednika” Še bolj kot nekoč doma se danes na tujem razveselim prazni-ših izdaj naših slovenskih časopisov, posebno še božičnih in velikonočnih. Medtem ko gredo druge številke sproti med staro šaro, sem si že marsikatero božično in velikonočno številko spravil zaradi lepega branja tu di za poznejše čase. Res, Ameriška domovina se je kar postavila s svojo letošnjo ho žično številko. Nič manj pa se je postavil za letošnji božič tudi celovški “Naš tednik.” Izšel je v izredne povečanem obsegu, z bogato vsebino, razen tega pa še s slikovno prilogo na 8 straneh pod naslovom “Pri nas na Koroškem.” Priloga je tiskana na boljšem papirju in prinaša podobe najizrazitejših dogodkov iz koroškega slovenskega kulturnega življenja v letu 1953. V božični številki NT sem bil prav posebno vesel dveh prispevkov. Zlata vreden je uvodnik “Nepremagljivo Sonce.” Presune pa človeka tudi “Božično pismo Koroški” pisatelja Karla uvodniku NT beremo med drugim: “Okoli lanskega Božiča nas je presenetila in pretresla vest, da je pod pokroviteljstvom in pritiskom “močne roke” protikr-ščanske državne oblasti skušal ‘dedek Mraz” tudi med našimi južnimi sosedi in brati izpodriniti slovesmo obhajanje čudovitih skrivnosti svete noči. Ni si mogoče misliti in izmisliti bolj zgovornega nasprotja proti krščanskemu Božiču kot je šalo — ali zalo — igra z dedkom Mrazom. Tu si stojita dva svetova in svetovna nazora nasproti kot mraz in toplota, kot zimska noč in sončni dan, kot črna tema in svetla noč ... Le svetovni nazor, ki se je odvrnil od božične skrivnosti in božične luči, je mogel in zamore ubiti in zadušiti vso čudovito poezija praznovanja svete noči ter jo nadomestiti s prispodobo in prikaznijo večnega mraza. Le oledenelim srcem more odgovarjati tak zunanji izraz notranje duhovne praznote in mrzlote.” V deželi brez Božiča V vseh komunističnih deželah so skušale in skušajo oblasti na vse mogoče načine ovirati proslavo Božiča in jo napraviti za nenevarno. V opisu zadnjega Božiča po teh državah je NT glede naše domovine povedal tole: “Na Balkanu, tako tudi v Jugoslaviji, je bil božični dan navaden delaven dan. Božično drevo so nadomestili z “zimsko ali novoletno jelko.” Drevo so okrasili s slikami komunističnih voditeljev. Božičniih smrečic niso smeli pred božič, prodajati, ampak šele za novo leto. Toda tudi vsi ti komunistični ukrepi niso mogli preprečiti verske gorečnosti ljudi. Uradni strankini časopisi grajajo zaradi tega prebivalstvo zaradi buržujskih in klerikalnih teženj.” Gonja se nadaljuje V nedeljo 13. dec. 1. 1. je bilo v železni Kapli zborovanje star šev, ki imajo svoje otneke v tamkajšnji glavni (meščanski) in ljudski šoli. Zborovanje je bilo sklicano ob uri, ko' je slovenskim staršem iz okolice skoro nemogoče priti v mesto. Zborovanje sta vadila finančni uradnik Ku-nesch in pekovka Reinwald. Naloga prvega bi bila, da bi se naj prej naučil slovenskega jezika, ker opravlja službo na slovenskem jezikovnem ozemlju. Slovenski ljudje ga s svojimi davki plačujejo. Pekovka pa je tudi pozabila, kdo ji daje glavni zaslužek. Slovenci so na zborovanju odločno nastopili proti nemškim nakanam. Pristaši VdU (bivši nacisti) in OeVP (Ljudska stranka) so se izrazili proti pouku slovenščine. Socialisti iz Kaple in okolice pa so molčali kot grob, dasi so dobili lepo število glasov slovenskih Titovih sopotnikov pri lanskih volitvah. Do kakega sklepa ni prišlo. Slišati pa je, da se na nemški strani že pri' pravljajo na novo takšno zborovanje, ki naj bo še ta mesec. Na predbožičnem zasedanju koroškega deželnega zbora se je okorajžil poslanec Avstr ijske ljudske stranke (OeVP) znani Maierhofer in ostro govoril proti poku slovenščine na koroških šolah in o tako imenovani pravici staršev. Zaradi izdajstva Titovih ljudi ob lanskih deželno-zborskih volitvah, ki so se povezali z nemškimi socialisti, v koroškem deželnem zboru slovenska stran nima zastopnika, da bi branil osnovne pravice naše krvi v deželi. Gonjo proti drobcu slovenskega šolstva v deželi uganjajo Nemci dosledno tudi na roditeljskih sestankih celovških srednjih in glavnih šol. Slovenska pevska zveza Slovenci, in še prav posebno naši koroški rojaki, so pevci. Ali se boste zategadelj čudili, da so osnovali pevsko zvezo in si izbrali za predsednika g. dr. Fr. K sodobnim svetovnim problemom V letu 1954 smo. O njem so dolgo govorili kot o usodnem letu, v katerem naj b padla odločitev v hladni vojni. Že lani pa so usodni čas za dve leti prestavili in začeli govoriti o letu 1956 kot o onem, ki naj prinese odločitev. Naloga pisca te kolone je spremljati pomembne dogodke vsega sveta in jih spraviti v sklad in okvir velike borbe svo oodmega sveta s komunistično tiranijo, ne se pa spuščati v kaka prerokovanja. Tudi danes bomo pri tem obstali, saj prerokov vseh vrst je že tako in tako preveč. * * * Razgovori o politični konferenci, ki naj bi uredila vprašanje Koreje in vsega Daljnega vzhoda, so prekinjeni. Prihajajo pa vesti, da so jih komunisti pripravljeni obnoviti. S tem seveda še ni mogoče sklepati na njihov uspeh. Predsednik Eisenhower je naznanil, da bo del ameriških čet zapustil Korejo in se vrnil v domovino. Kdaj se bo to zgdilo ni povedal. Politični in vojaški razlagalci razmer pravijo, da je predsednikova napoved prvi korak v naši novi vojaško-obramb-ni politiki. Amerika ni v stanju vzdrževati močne čete v vseh predelih sveta, ki jih ogroža komunizem z vojaško silo. Odločila se je, da zbere večji del svojih čet doma ali pa v predelih, odkoder jih bo lahko naglo poslala na ogroženo mesto. S tem ne bodo zmanjšani samo vojaški izdatki, ampak bo imela Amerika tudi prosto izbiro bojišča in borbenih sredstev. Državni tajnik J. F. .Dulles je jasno povedal, da Združene države ne bodo omejile svoje vojaške operacije samo na Korejo, če bi komunisti tam znova začeli vojno. Obnova sovražnosti na Korej i bi skoro gotovo sprožila svetovni spopad. To sledi iz zadnjih izjav našega predsednika in državnega tajnika. Mauserja, “revnega in ubogega zagovornika koroške zemlje in Kraigherja, predsednika slovite- njenih pravic.” “Šalo - ali žalo - igra z dedkom Mrazom” I ga pevskegk zbora v Šmihelu nad Zasliševanje vojnih ujetnikov, ki se nočejo vrniti domov, je končano. Med drugimi se je sivcu (Tanzenberg), koder poučuje tudi slovenske dijake ‘v petju. — Koroški rojak slovenski vladika v begunstvu dr. Gregorij Rožman je ob neki priliki dejal pevcem na Brnici: “Dokler bomo peli, tako dolgo bomo ostali . . .” Koroška njegovih besed ni pozabila. Zanimiv drobiž Pred božičem (22. dec.) je promoviral na medicinski fakulteti dunajskega vseučilišča za doktorja vsega zdravilstva klopinj-ski rojak g. Jožef Wutte. Mlademu doktorju prav iskreno čestitamo tudi ameriški slovenski rojaki. — Šmihelska katoliška mladina je 27. dec. 1. 1. uprizorila v dvorani pri Šercerju znano ljudsko igro “Z lastovkami.” Nastopila sta tudi združeno zbora iz Šmihela in iz Večne vasi. — Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je ustanovilo v Pitzelstaettenu pri Celovcu “Višji drž. učni in poskusni zavod za kmečko gospodinjstvo.” Vetrinj pri Celovcu je dobil nov občinski dom, v katerem je dobila občina in orožniška postaja lepe uradne prostore; v njem je tudi pet večjih ali manjših stanovanj z vsemi pritiklinami in s skupno pralnico, v kletnih prostorih so pa kadne kopali in prhe za vse vetrinjsko prebivalstvo. — Na avstrijsko-laški meji na Vratih je pred kratkim zrasla nova obmejna carinarnica. proti povratku v domovino izjavilo tudi 21 Amerikancev. Javnost se sprašuje, kako je to mogoče, da so se ti mladi ljudje odločili za življenje v “rdečem raju” in se izneverili svoji domovini. V mnogočem bi lahko dobili odgovor na to vprašanje v življenjskih razmerah teh fantov pred njihovim odhodom v vojsko. Sicer pa ne smemo pozabiti na oba Rosenberga, ki bi bila lahko rešila svoji glavi, da sta hotela izdati svoje sodelavce, pa sta šla rajši v smrt. Komunistična propaganda je silno spretna. Komunizem ima celo vrsto navdušenih požrtvovalnih borcev. Ljudje, ki so zgubili resnico ali za njo niso nikoli vedeli, se bore sedaj z vsemi sredstvi za zmago neresnice. Če pomislimo na število naših vojnih u-jetnikov in na malo število teh, ki se ne marajo vrniti domov, smo lahko zadovoljni. * * * Francozi imajo hude težave v Indckini. Komunisti so začeli svojp zimsko ofenzivo in presekali deželo na dvoje. Francozi trdijo, da je to bolj propaganda kot pa resnični vojaški uspeh, ker komunisti niso v stanju pretrgati kopne zveze med francoskimi vojaškimi oddelki na jugu dežele in onimi na severu. Dokler se komunistom ne posreči zasesti dolnjega porečja in delte Rdeče reke v pokrajini Tanking s središčem v Hanoi, ne morejo govoriti o zmagi v In-dokini, pravijo Francozi. Časopisi so nemara v resnici komunistično zmago malo preveč napihnili. Vzhodni in zahodni svet se pripravljata na razgovore. Če pride do kakršnegakoli premirja v hladni vojni, bo to (obsegalo' gotovo tudi Indokino. Zato je sedaj zadnji čas, da tako ena kot druga stran doseže z vojaškimi sredstvi, kar more. Komunisti bo debili povelje za uničenje svojega nasprotnika, Francozi in domači protikomunisti pa govore o odločilni ofenzifi proti komunističnim upornikom. Obe strani poskušata vse, vendar nima nobena za enkrat toliko moči, da bi mogla izsiliti odločitev. Indija in Pakistan se še vedno prepirata zaradi Kašmirja, dežele v himalajskih gorah, ki meji na obe državi, pa je pa veri prebivalstva večinoma muslimanska kot Pakistan, vlada ji pa hindujska dinastija. Predvideno je ljudsko glasovanje, ki naj bi odločilo, komu bo dežela pripadla, toda Pakistan in Indija se ne moreta zediniti pod kakimi pogoji in na kakšen način naj bi se ljudsko glasovanje izvedlo. Indijski premier Nehru, ki daje zahodnemu svetu nasvete, kako naj uredi na miren način to ali ono vprašanje, se sam ne more sporazumeti s svojimi sosedi. * * * Pakistan pa nima težav samo z Indijo, ampak tudi s svojim sosedom na severozahodu, z Afganistanom, ki hoče popravo meje. Edina uteha pakistanski vladi so izgledi na sklenitev zveza z Združenimi državami. * * * Angleži in Egipčani se ne morejo zediniti glede Sueza. Ker položaj Nagibove vlade ni posebno trden, jo namerava po angleških vesteh Washington podpreti s ponudbo vojaške in gospodarske pomoči. Te vesti povzročajo v Londonu dosti ne-volje — izgledi za sporazum so pa manjši. * * * V Iranu je napetost precej po- Poleg obmejnih financarjev je dobila v njej svoje prostore tudi pustila. Mosadik je vložil proti obmejna policija. Obmejni av- obsodbi — dobil je vsega le tri strijsko-italijanski promet na leta zapora — pritožbo. Angleš-tem kraju v zadnjih letih silno ki odpravnik poslov v Teheranu narašča. — Delovni in invalidni in iranski zunanji minister sta se urad v Celovcu sta preuredila pretekli teden nad eno uro pri-odn. povečala svoje dosedanje jazno pogovarjala in vse kaže, Pliberkom v Podjuni. Gospod prostore. Odslej ima prvi 20, da je pot do sporazuma o izkori-doktor je hišni zdravnik v ško-| drugi pa 54 uradnih prostorov; ščanju iranskega petroleja odprta. 5 J ~ | , . V zgoraj omenjenem božičnem fijskem dijaškem zavodu na Pie- vsi so moderno opremljeni. J/T)FOR ( UxjzadQHt /UiERi$kii Domovi na id /1- HM ■ g M IH— HO HM E AMERICAK IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN HORNING NEWSPAPER Predsednikova novoletna poslanica Ottawa. — Ministrski predsednik Louis St. Laurent je voščil Kanadčanom doma in po svetu srečno novo leto s pobožno prošnjo, da bi se leto 1954 približajlo uresničitvi starega upanja o miru na zemlji in dobri volji med ljudmi. V svoji novoletni poslanici se je predsednik s ponosom ustavil ob uspehih naše dežele v 1. 1953. Za bodočnost, je dejal, da ni čisto brez upanja, da bi nas v njej ne obiskal mir in da bi bili deležni blagostanja. V prizadevanju za mir je igrala Kanada kot čedalje bolj napredujoč narod v preteklem letu večjo vlogo kakor kdaj prej, je rekel predsednik. V svoji poslanici je dejal: “Spet imam čast, da pošljem za Novo leto pozdrave svojim sodržavljanom, tako tistim, ki so doma in tistim, ki so se odzvali klicu dolžnosti in se nahajajo zato daleč od svojih sorodnikov in prijateljev. Posebej se spominjamo ob tej priliki na naše vojake na Koreji in v Evropi, ki so s tovariši drugih svobodnih narodov v službi pravice in svobode na svetu. “Ko se oziramo nazaj na preteklih dvanajst mesecev pač ne moremo pomagati, če nas obhaja občutek hvaležnosti in občutek ponosa na našo deželo. Kanada raste z naglimi koraki. Razvoj naših znanih naravnih zakladov se je nadaljeval na zadovoljiv način, istočasno pa so se pridružila našemu neizmernemu tvarnemu bogastvu velika nova odkritja, s katerimi Se kanadsko ljudstvo že okorišča. Tretje leto zapored so doživeli kanadski farmarji resnično bogato letino. To so gotovo vzroki za hvaležnost.” “V preteklem letu smo doživeli še drug dogodek v življenju naših demokratičnih ustanov — v obliki izvolitev čila nov novega kanadskega parlamenta. Volilna kampanja mi je ponudila priliko, da sem potoval po vsej naši širni deželi in govoril s svojimi so Kanadčani v vseh desetih provincah od Atlantika do Pacifika. Na takih potovanjih si človek šele lahko pridobi resnično merilo Kanade in kanadskega ljudstva. In ob takih prilikah me nenehoma pre-šinja občutek potrdila žijlavo-'sti in moči našega naroda.’ “Mednarodno pozorišče ni brez znakov upanja za uresničenje srečne bodočnosti in blagostanja za vse človeštvo, za kar zmerom molimo, čete Združenih narodov, v katerih se bore kanadski odelki, tretji Po številčni narodnostni moči, so zaustavili komunistični vdor na Koreji. Medtem ko se naši vojaki še nahajajo tam, so Se boji zaustavili. V Evropi 80 si članice Severnoatlantskega pakta na zadnjem zborovanju v decembru so obljubile, da bodo vzajemno stale v obrambi naših skupnih idealov. V zadnjem mesecu so se glavarji vlad Velike Britanije, Zdr. držav Amerike in Francije obrali na konferenci na Ber-nrudi kot združeni svobodnega sveta.” Kanada je igrala kot čeda-•!e bolj razvijajoči se narod v CJ borbi za svetovni mir če-alj'e večjo vlogo. Na zboro-Vanjih po svetu je kanadsko Mnenje vedno bolj upoštevano. Upamo, da nas bo privedlo pri-rodnje leto bliže k miru na zemlji in v dobro voljo med vsemi ljudmi. Želim vsem in vsakemu med vami srečno Novo leto!” Igralska družina v v Torontu Omenimo naj še nadarjenega g. Luko Jamnika v vlogi Edvarda. Za razvoj: gledališke umetnosti pa je poleg že poprej omenjenih faktorjev potrebno še nekaj: disciplinirana in vz- gojena publika. Po ropotu med igro in še po drugih nevšečnostih, ki so se dogajale zadnjo nedeljo v dvorani — ne bi mogli sklepati, da kaj takega v Torontu že imamo. K. B. vodite)! ji Toronto, Ont. — Novoustanovljeni Slov. dramatski krožek v Torontu je nastopil v nedeljo 27. decembra z Dickensovim “Cvrčkom za pečjo.” Mogli bi reči, da uspešno! Za uvod je g. Luka Jamnik v simpatičnem nagovoru pojasnil! pomen in program krožka, d hoče dejstvovati kot neodvisna organizacija. V našem poizkusu ocene se ne nameravamo baviti preobširno o tem, kdo da je bil “do-)er”, “odličen” ali “slab”. Podrobna analiza posameznikov bo zadobila smisel šele, ko se aodo igralci lahko resno in sistematično vadili na lastnem odru. Omenimo naj, da ima ■critika pomen le za one igralce, ki resnično ljubijo umetnost igranja, ki torej pod igranjem pojmujejo več, kot da bi se na odru le kazali znancem in jim skušali ugajati. Pa še nekaj! Kritika ima smisel le za one:, ki so kritiko zmožni sprejeti. Svoboda, talent, agilnost, resen študij in pa poštena, konstruktivna kritika so odločilni faktorja pri gojenju kakršne koli že umetniške panoge. O nedeljski igri pa tole: Krožek naj za bodoče delo določi tudi človeka, ki se spozna na električna stikala. Skoraj 5-minutno ugaševanja glavnih in izhodnih luči, kakor tudi izmenjavanje žarnic na rampi pred pričetkom predstave, je zelo neprijetna zadeva, ki prireditev 'nehote potisne na nivo ljudske veselice. Prav tako potrebuje skupina nekoga, ki bo znal odpirati zastor. Ta je bil vedno premalo razgrnjen — pa o tem le mimogrede. Kar se scenerije tiče, je zelo ugajala scena v drugem dejanju. (Modre zavese, obleke sive, pohištvo skromno; edini barvni povdarek je tvorila rdeča ruta na glavi slepe Berte, ki je glavna igralka dejanja.) G. Lojze Oražem je pokazal lep talent posebno v zaključnem dejanju. Sicer se nam je mestoma zdel preveč fantovski — za vlogo premalo možat. Od “novih” je gdč. Ana Lenče zadovoljivo rešila zelo zahtevno vlogo slepe Berte. Želeli bi jo, kot g. Oražma, še videti na odru. Gdč. Francka Zupančič dodobra obvlada o-drski prostor, včasih je skoraj preveč dinamična. Obvlada tekst, tudi psihološko podajanje se ji posreči. Zdi pa se nam, da se včasih prehitro zadovolji. G. Janeza Kastelica Kaleh je bil od njegovih “starčkov-skih vlog” najboljši. Omenjeni igralec je talent in bi ga zaradi tega želeli videti še v drugačnih vlogah. Brunškov Tackleton je bil zanimiv — je pa v nastopnem dejanju rahlo spominjal na “Skopuha”. O g. Brunšku kot režiserju, bomo izpregovorili tedaj, ko bomo imeli svojo dvorano, torej svoj oder. ODO ZA KAT. DOM V GORICI Anton Grdina st. predsednik. Lepo prosimo, da bi radi lažjega obratovanja pošiljali kanadske prispevke na naslov: Mirko Rener, St. Michael’es College, Toronto 5, Ontario. Objavljamo prispevke prejete do 28. decembra: $50.15 je darovala Slovenska narodna zveza-Toronto (Čisti dobiček kino-predstave), $20 Stanko Šuligoj Toronto, $10 VIB. in Pavel Jakopič, Toronto, $5 Jue in Joz., Toronto, Anton Suhadolc, Hamilton, Miss Judita Makarovič, Toronto, Tone Seljak, Tamilton, Family Fojs in Jean P., . $4 Gabrijel Gee., Camp Robinson F. M. A., Toronto, $2.50: Bts. in Pel, Toronto, $2: Matt Hudak, Grimsby, Mrs. Marija Kukura, Sarma, Franc Štrukelj, Hull, Frank Klemenčič, Edmonton, Frz., London, Vua., Zuf., Cud., V.M., dr. D. M F. L., John Platnar, J. M. vsi iz Toronto, Ont, Anton Peternel, Hamilton, Jože Pečen, Tone Ponikvar, in Peter Golobic, Bata-Zato se ne j wa, moremo nikdar dovolj zahvaliti! $1.50: Franc Škerl, Batawa, kanadskim rojakom za vnemo | $1: Stas., J. H., Fr. Kopač, An- pri skupnih naporih za goriškijton K., M. L., I. V. A., K. N., To-dom in obenem ne dovolj pripo-J ne Purkart, Toronto, N. C., Vvin-ročati naše brate na Goriškem še ; nipeg, Vencelj Medved, Eng. Slovenska zavest živi! — Ne bo naš narod izumrl, ne bo ugasnila katoliška vera v njem. To najbolj dokazuje vnema Slovencev po vsem svetu, da pomagajo svojim bratom na Goriškem zgraditi lasten katoliški dom. Iz vsega sveta, kjerkoli Slovenci bivajo, prihajajo darovi za ta dom. — Ne samo, da je to zadeva poedincev ampak tudi odborov, ki zbirajo prispevke in so osnovani ne samo v Združenih državah ampak tudi v Argentini, Angliji, Avstraliji in Kanadi. Pred tedni je kanadski odsek začel z novo kampanijo. Ko smo pred dobrim letom začeli z na-ko akcijo nismo pričakovali takšnega odziva. Vaša verska in narodna zavest nam pričata o ljubezni do katoliške vere in slovenskega naroda. V arhivu imamo ohranjena pisma raznih darovalcev in moramo' priznati, da so nam bila v naj večjo spodbudo pri tem delu. V kratkem bomo objavili zelo razveseljiva dejstva o napredku dela za dom ki je tolikšen, da očito moremo spoznati prav po-sebrio božjo pomoč. Konec stavke v Tim-minsu Timmins, Ont. — Za božične praznike so se v Timminsu pobotali rudarji in delodajalci rudnika Hollinger in tako končali 14-tedensko stavko. Predloge za sporazum so izdelali predstavniki posredniške komisije ontarijske pokrajinske vlade. Pogoji, pod katerimi so se, oziroma se v naslednjih dneh še bodo vrnili rudarji rudnika Hollinger na delo so v glavnem: 18-mesečna delovna pogodba in pet centov poviška na uro. — Rudnik Hollin-g.er zaposluje 1500 rudarjev. Ob času, ko smo prejeli to novico v uredništvo, ni še nikake-ga trdnega znaka, da bi se končale stavke v sedmih drugih severu contarijskih rudnikih, ki zaposlujejo skupaj 3500 rudarjev. Nekaj upanja na konec stavke je v Norandi v severnem Que-becu, kjer stavkajo že štiri mesece. Tamošnja družba je ponudila stavkajočim rudarjem 7 in pol centa poviška na uro. Rudnik v Norandi daje kruha 1600 rudarjem, ki so včlanjeni v uniji. nadaljni naklonjenosti. Velik narodno in versko-vzgoj-ni načrt je ta goriški dom. S skupnimi napori bo uresničen! Rojaki, hvala' Vam! Pomagajte še naprej! ' Medved, Ivan Trček, Ivo Medved, Stane Klemenčič, Franc Lenče, Pavla Sečnik, J. Košir, Batawa, $0.60: Franc Košir, Batawa. Vsem darovalcem: Bog plačaj! Volk je imel smolo Toronto, Ont. — Pravi divji gozdni volk, težak 60 funtov se je ujel na konec božičnih praznikov v klet neke hiše v torontskem predmestju East York. Sredi dne predpreteklo nedeljo je prestrašil družino Benson nenavaden trušč in zvok prebitega stekla; po preiskavanju so našli kleti omaganega volka, ki jo je pci vsem videzu na begu pred sosedovim psom — ubral skozi okno v klet. Na mesto so prispeli policija in člani društva proti trpinčenju živali. Volka so od-premili v torontski živalski vrt. ------,0---- Kanadski poslanik za Rusijo Ottawa. — Iz uradnih virov je prišla vest, da bodo v najkrajšem času imenovali novega kanadskega -poslanika pri vladi Sovjetske zveze. Skoraj gotovo Kanada in Alaska nameravata pomagati draga drugi Vancouver, B. C. — Rudarski zbornici Britske Kolumbije in Yukona sta skupno izdelali predlog, po katerem naj bi zaprosili Združene države, da bi dovolile na svojem ozkem obalnem pasu južne Alaske svoboden dostop do oceana, gradnjo pristanišč in drugih naprav, kar naj bi olajšalo razvoj naraščajoče industrijske podjetnosti v pokrajini Yukon in v delih severne Britske Kolumbije. Britskokolumbijska rudarska zbornica je dalje predlagala, naj bi -se sešli zastopniki Alaske, Yukona in Britske Kolumbije, da bi v ta namen izdelali “harmoničen načrt.” Predsednik zbornice je dejal, da ni dvoma, da bi pri takem pogovoru ne prišlo do sporazuma, uspeha in sodelovanja. Dejal je, da v tem primeru Kanada noče od Amerike nič, pač pa se le poteguje za skupen kanadsko-ameriški načrt za razvoj omenjenih treh pokrajin. Dostop do morja za olajšavo prevoza in drugih reči naj bi Amerika odobrila Kanadi za njena industrijska podjetja na Yukonu na sledečih obalnih me- stih vzdolž južne alaščanske obale: pri izlivu reke Unuk, onkraj otoka Wrangell, na kanalu Lynn in pri sami prestolnici Alaske ob mestu Juneau. Prvi odmevi tega načrtta na Alaski so bili ugodni. MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini (Duplex) 6 in 6 sob, polna klet pod vsako, zimska okna, 4 garaže. Lastnik prodaja za $15,-700. Na 1125 Norwood Rd. EX 1-4388. (5) Gospodinja Išče se ženska za lahko hišno delo; lahko je novo-naseljenka. Dobra plača, svojo sobo in kopalnico. V Shaker Heights. Kličite SKyline 1-1872. (3) Soba se odda Opremljena soba se oddh poištenemu fantu na 920 E. 73 St. (5) Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH. Agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohiitvo IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD The North American Bank Co. CLEVELAND, OHIO £ s STATEMENT OF CONDITION ! i i i nega procesa 1. 1946. Sovjetski poslanik Zarubin je odpotoval domov preden je dosegla vest o vohunskem delovanju sovjetskih ogleduhov kanadski in svetovni tisk. Zadnji mesec pa je Sovjetska zveza poslala v Ottawo novega poslanika Dmitrija Čuva-hina. December 31, 1953 RESOURCES Cash and Due from Banks . United States Government Obligations Other Bonds and Securities . Loans and Discounts .... Bank Premises Owned .... Other Resources.................. Jenner in McCarran pri Guzenku Montreal, Que. — Včeraj naj bi imela prispeti v Kanado ameriška senatorja Jenner in McCarran zasliševat Igorja Guzen-ka, svoječasnega šifrista na sovjetskem poslaništvu. Guzenko je po prelomu s svojim poslaništvom pričeval na procesu proti kanadskim vohunom za SSSR. Ameriška senatorja sta prispela v- neznani kraj v Kanado z namenom, da bi ugotovil^ koliko in kaj bi jima lahko Guzenko povedal o neodkritih zarotnikih s S % je, da bodo za to izbrali svoje- p0veclaa 0 neoaKrum zaruumun časnega kanadskega odpravnika govjetskih vohunskih služb v U. diplomatskih poslov v Moskvi,'g A Ne kra- ne čas razgovora g. J. B. C. Watkinsa. niso znani in prav tako nemara širša javnost ne bo izvedela, kaj je Guzenko senatorjema povedal. Watkins je prejel svojo M. A. stopnjo iz zgodovine na torontski univerzi 1. 1927. Nekaj časa je deloval kot kanadski zastopnik prt “Ameriško-skandinavski zvezi” v New Yorku. Mož se je namreč specializiral v zgodovini severnoevropskih in skandinavskih držav. Preden je 1. 1946 nastopil svojo službo pri zunanjem ministrstvu, je bil nekaj časa profesor na University of Manitoba. Kanada ni imela v Moskvi svojega poslanika že vse izza znanega protivohunskegfa sod- 3 5 'd •j 3, %. I S I $ 2,192,472.64 7,122,616.50 1,356,559.61 5,506,705.60 8,000.00 24,663.36 $16,211,017.71 LIABILITIES Capital Stock.......................................$ 300,000.00 Surplus........................................ 312,500.00 Undivided Profits............................. 137,559.75 Reserve for Contingencies...................... 51,369.16 DEPOSITS.....................................14,641,249.95 United States Treasury Tax and Loan Account . . 143,479.10 Hypothecated Accounts (Sec. 710-180 G.C.) . . • 532,425.65 Other Liabilities............................. 92,434.10 $16,211,017.71 Securities carried at $792,218.75 are pledged to secure United States Treasury Tax and Loan Account as permitted by law. » Member Federal Deposit Insurance Corporation Member Cleveland Clearing House Association V enem tednu 1408 brezposelnih Toronto, Oiit. — Število brezposelnih v Torontu in neposredni mestni okolici je v tednu pred božičem naraslo za 1408, poročajo z urada za brezposelno zavarovanje. V Torontu, je bilo 17. decembra lani 20,189 brezposelnih, na božični večer, teden kasneje pa se je to, število zvišalo na 21,597. S •3 S Anton Grdina Joseph H. Lackamp Edward W. Daniel August A. Urankar DIRECTORS Charles J. Lausche • Raymond F. Breskvar Frank M. Jaksic Anthony J. Perko Michael Telich Frank L. Grdina Frank Mramor I 1 \ %. \ 5 S S l * Od tega dne ima vojak vero( v Bonaparta. Kajti tako se podpisuje od prvega dopisa v tej vojni. Odkar je Italija njegov nasprotnik, odloži italijansko i-mie. Kmalu ga bo zamenjal drugič. II Zakaj je zmagal? Zakaj pada prihodnje tedne udarec za u-darcem? V čem je skrivnost? Najprej v njegovi mladosti in zdravju. Telo, ki ga ne more utruditi nobena jieža; spanec, ki pride in se umakne vsak trenutek po gospodovem povelju; želodec, 'ki prebavi vse in ki ničesar ne potrebujte; oko, ki vse vidi in vse ureja. Toda samo revoluciji je dolžan hvalo, da je pri najsijajnejših mladih močeh kot sedemindvajsetleten mož stopil na prvo mesto in da ste lahko poizkuša v neomejeni diktaturi. Le iz nove misli o enakosti nastajajo po tako surovih letih vretja tako mladi voditeji. Kajti tu velja samo sposobnost, rojstvo ne pomeni nič- Kako tudi naj bi mu bil po svoji vzgoji v prenašanju naporov kos lepi nadvojvoda Karol s finim in dtekadentnim habsburškim nosom, kako naj bi mu bil enak v prostodušnem presojanju ljudi! Kaj naj opravi zoper njega avstrijski vojskovodja Beaulieu, ko mu je 72 let. Napoleonu pa 27? General Colli ima podagro in poveljuje z nosil, Alvinezy je sredi šestdesetih, drugi nasprotnik, sardinski kralj, pa je starec. In kaj naj opravi poštenjak general Wurmser, ki je gluh in počasen star gospod, s svojimi preudarnimi kretnjami zopter nekoga, ki lahko vsak dan premakne svoj glavni stan, ki se obdaja s samimi mladimi ljudmi in 'ki pravi. “Čas je vse!” Najstarejši človek v njegovi bližini ima 42 let; to je poslušni Berthiier. Prevzel ga je po svojem predhodniku zaradi poznanja dežele. Ostal bo v prihodnjih dvajsetih letih njegov suženjsko vdani načelnik generalnega štaba. Poleg njiega pa vro- V blag spomin OSME OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE SOPROGE, MATERE IN STARE-MATERE Mary Postotnik ki je za vedno zatisnila svoje blage oči dne 5. januarja 1946 Osem let Te krije že zemlja, Truplo tam v grobu trohni, nam pa je težko pri srcu, po licu nam solza drči. Sladko počivaj tam v grobu, V tihem tam kraju miru, duša pa večno plačilo uživaj pri ljubem Bogu. Žalujoči ostali: THOMAS POSTOTNIK, soprog; MARY, poroč. PANGONIS, in DOROTHY, poroč. SITTLEY, hčerke; DANIEL, sin; ZETJE in VNUKINJI. Cleveland, O., 5. jan. 1954. čekrvni Massena, ki je bil najprej mornarček, klatež, nakar je pod Bourboru služil 14 let, ne da bi doslužil do narednika. Zdaj je v nekaj tednih general. Potem bahač Augereau, ki je pobegnil iz treh armad; pusto-loviec in velik tat; same eksistence, iz katerih dela njihov poveljnik, ki je najmlajši med, njimi, v veliki naglici junake in vojskovodje, kesneje pa knežje in vojvode. V vsakem poročilu predlaga k povišanju tiste in samo tiste, ki so bili hrabri. Neki grenadir pride po treh bitkah do polkovnika in zleze kesneje še više. Pač pa odkloni marsika-tierega generala, ki ga je bil prevzel, z žvenketajočimi besedami: “Dober v pisarni, v vojni še ni bil.’ Kdor je bil kje odbit, še ne pade v nemilost: “Vojna sreča se menja z vsakim dnem, ljubi Massena! jutri ali kesneje kedaj bomo dobili nazaj, kar ste danes izgubili.” Slabi diviziji pa ukaže nastopiti, jo opsuje, hoče osramotiti njeno zastavo z nečastnim napisom; tedaj prodro do njega --- klici vojakov: “Jutri hočemo biti prednja četa!” Prihodnjega dne ima tisoč navdušenih vojakov več. Kadar zmagujejo, jih v dnevnih poveljih imenuje tovariše, prijatelje! Tako vodi sinove ljudstva. Kajti zapovednik je narodni vojski. To je drugo in tudi to je zasluga, več, oblika revolucije. Sovražnik mora štediti s svojimi najemniki; predragi so in težko jih je nadomestiti. Nabrani so med tolikimi narodi, kolikor jih niti nemški cesar nima pod seboj, govorte šest jezikov, ne druži jih nobena misel-Tu pa se bori en sam narod, ki šteje 30 milijonov ljudi. Zdi se, da je zmožen in odločen prera-jati se dvajset tet iz lastne moči. Za kaj se bori? Da bi ponesel v svet svojo novo svobodo, teh nekaj preprostih misli: ta narod si želi svetovne revolucije, nič drugega. Vtendar se ni odpravil v svet iz idealnega stremljenja; braniti mora dobrino svobode zoper legitimnost, ki se dviga na vseh straneh in ki je bolj v skrbi zase nago za pregnane Bourbone. Tega pa ne more opraviti samo na mejah. Francija je obdana od kraljev in cesarjev, ki hočejo svojim narodom izbiti vsako voljo do posnemanja in ki zaradi tiega skušajo prodreti v središče novih idej in ga uničiti. Pri obrambi meja, ki ji je uspela, je bila nehote zavedena v ofenzivo. Če je tako postala zavojevalna zoper svojo voljo, jie bi- lo njeno osvajanje v imenu svobode le pravično plačilo. To je tretja točka. Ko skuša vojskovodja zavzeti Lombardijo in kesneje Italijo, kliče od prvega dne v vrsti manifestov tem narodom, da prihaja kot o-svoboditelj izpod habsburškega in sardinskega jarma in izpod vijaka njihovih vojvod in plemiških senatov. Ali ni bilo nujno, da se je vsa nakopičena nezadovoljnost pognala v deročo strugo teh oklicev? Kje ni bilo magistrata ali namestnika, kje ni bilo kneza ali kastelana, ki ga ne bi bila hotela množica že zdavnaj pregnati! Ali ni revolucija že zdavnaj vrgla svojih misli iz sosednje dežele čez mejo in v mnogih mestih dvignila dijakov in meščanov k uporom? Tudi tu so bili mladi ljudje, ki so zaman klicali po^ svobodi, in vodje, ki so brezuspešno prepovedovali Italic Unito: prevrati je grozeče rožljal še v verigah pred vrati kraljev. Vsi ti duhovi so sprejeli to silovito vojsko z dobro vero v njeno visoko nalogo. Njen vojskovodja je bil čisto italijanske krvi; s svojim imenom in maternim jezikom jim ni bil niti malo bojevnik za Francijo; bil je sel svobode in enakosti; na oglavju vsakega njegovega pisma sta stali dve veliki in nevarni besedi. Strahotno razočaranje, če bi se pokazalo, da prihaja samo kot tlačitelj tujcev! Od tega razpoloženja je vse odvisno. Vojskovodja se tega zaveda in takoj spo- FINANCIAL STATEMENT OF THE St. Clair Savings and Loan Company December 31, 1953 ASSETS Cash on Hand and in Banks......................$ 1,098,750.09 United States Government Bonds................. 954,020.90 Loans on First Mortgage Security............... 12,864,826.01 Real Estate — Office Buildings ................ 148,645.29 Furniture and Fixtures ........................... 41,779.73 Federal Home Loan Bank Stock.........:........... 177,400.00 All Other Assets..................................... 210.83 Total Assets ..............■...............$15,285,632.85 LIABILITIES Savings Deposits .........*......................$12,379,415.71 Loans in Process and Escrow Funds................ 1,141,477.16 Advances from Federal Home Loan Bank........... 560,000.00 Borrowers’ Accumulations for Insurance and Taxes. 5,885.59 All Other Liabilities ............................ 14,521.17 CAPITAL AND SURPLUS Capital Stock .....................$244,106.84 Undivided Profits.................. 194,163.86 Reserve Fund ....................... 746,062.52— 1,184,333.22 Total Assets .........r....................$15,285,632.85 ALL SAVINGS DEPOSITS INSURED UP TO $10,000.00 by the FEDERAL SAVINGS AND LOAN INSURANCE CORPORATION, AN INSTRUMENTALITY OF THE U. S. GOVERNMENT 2VZ% CURRENT RATE ON SAVINGS 2^/^% Deposits Made by January I Ith Earn Interest from January 1st ST. CLAIR SAVINGS & LOAN COMPANY A SAVINGS INSTITUTION Two Convenient Offices 6235 ST. CLAIR AVE. 813 EAST 185th ST. zna dilemo: ali bo lahko tako krotil svoje beraške ljudi, kakor bi armado, ki bi prihajala iz sitih garnizij? “Pustošenje pojenjava, pite domov, prva žeja armade, ki ji je manjkalo vsega, je potolažena. Ubogih ljudi ni obsojati: tri leta visoko gori na alpski meji, zdaj pa nenadoma v obljubljeni deželi! . . Vojak: bnez kruha se udaja takim napadom bestnosti, spričo katerih, se moraš sramovati, da si človek— Ustanovil bom zopet red, ali pa se bom moral odreči poveljstvu nad razbojniki . • . Jutri bom dal ustreliti celo vrsto vojakov in njihovega korporala, ker so kradli vaze v neki cerkvi. V treh dneh bo disciplina zopet vpostavljena. Italija boi strmela nad zdržnostjo naših čet, katerih pogum občuduje. Strahotni trenutki: dogajale so se stvari, ki me navdajajo z gro- zo! Hvala Bogu, da jte ravnal sovražnik na umiku še huje.” Svoje ljudi roti pri časti: “Prisezite mi, jim kliče v enem izmed prvih manifestov, da boste prizanašali narodom, ki jih osvobajate: sicer boste njihov bič! Vaše zmage, vaš pogum, kri naših padlih bratov bi bila izgubljena in čast in slava! Jaz in generali bi se sramovali, vo- diti tako razbrzdano vojsko;” Toda vse rotenje ne pomaga mnogo. Poslej vlači 'skozi vso vojno težko jetniško verigo ropov in pustošenj; vedno novi ukazi vielevajo generalom pri priči ustreliti vsakogar, ki v 24ih urah ne vrne, kar je vzel na svojo roko, pa bodisi da je zaplenil konja ali mulo. (Dalje prihodnjič) 1867 JSaznaniio in ^ah-Vala. Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je mirno zaspal v Gospodu naš ljubi oče JOHN HROVAT Previden s sv. zakramenti je zatisnil svoje oči dne 5. decembra 1953. leta. Rojen je bil leta 1867 v Vavti vasi. pri Novem mestu na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1890 in je bil med prvimi slovenskimi naseljenci v Clevelandu. Pogreb se je vršil 9. decembra 1953 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. Po opravljenih obredih je bilo njegovo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija in tam položeno k zemeljskemu počitku v družinsko grobnico. V dolžnost si štejemo, da se s tem toplo zahvalimo Father Bazniku za darovano sveto mašo in za molitve, ki jih je opravil ob krsti našega dragega pokojnika, ko je ležal na mrtvaškem odru. Father Tomc in Father Varga pa naj sprejmeta našo iskreno zahvalo za obiske našega očeta na domu, za podelitev sv. zakramentov in za asistenco pri sv. maši. Srčna hvala vsem, ki so ob krsto našega dragega umrlega položili tako lepe vence cvetja, ko je ležal na mrtvaškem odru ter mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Iskrena zahvala vsem, ki so pokojnega prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pokojnik pripadal, in to: Društvo sv. Antona, Catholic Knights of Ohio No. 138, društva Slovenec št. 1 S DZ, Katoliških borštnar-jev, dvor Baraga in društva sv. Vida št. 25 KSKJ za lepo slovo od svojega umrlega sobrata. Našo toplo zahvalo naj sprejmejo vnuki pokojnega, ki so nosili njegovo krsto. Iz srca se zahvalimo vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile na razpolago brezplačno za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam ob času smrti bili na pomoči- Posebej se za to zahvalimo našim sosedom za vso njihovo pomoč in naklonjenost. Pogrebni zavod A. Urdina in Sinovi naj sprejme našo zahvalo za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Dragi naš oče, počivajte v miru v lepi in blagoslovljeni ameriški zemlji, ki Vam je bila druga in prava domovina! Dolgo ste živeli v tej zemlji in ste po svojih močeh skušali doprinesti svoj skromen del k njenemu napredku. Še več pa ste, skupaj z našo drago umrlo materjo, storili za nas, Vaše otroke, ko ste nas s polno ljubeznijo in skrbjo odgajali in pripravljali za trdo pot življenja. Sedaj ste pri dragemu Bogu, kjer boste prejeli zasluženo plačilo za vso Vašo ljubezen, za vse skrbi in težave in dobra dela, ki ste jih na tem svetu imeli obilo. Mi se Vas bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah. Vi pa skupaj z našo drago materjo, bratom in sestrami, ki so že pred Vami odšli na pot večnega življenja, čuvajte nad nami in Vaš blagoslov naj nas spremlja do konca naših dni. — Počivajte v miru! Žalujoči ostali : ALICE por. MEGLICH, ROSE por. PIZMOHT, hčere JOHN, JR., sin LOUISE, snaha JOE, LOUIS, IVAN, zetje VNUKI in VNUKINJE PRAVNUKI IN PRAVNUKINJE Ostalo sorodstvo tukaj in v stari domovini Cleveland, Ohio, 5. januarja 1954.