Leto LXXL, št. 280 a LJubljana, sreda 14« decembra 1*18 Cena Đln 1.— Izhaja vsak dan popoldne lzvzemšl nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljera ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon SL 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Pomembno opozorilo Londona: Chamberlain o svoji politiki Senzacionalen govor angleškega ministrskega predsednika na banketu Anglija ostane zvesta demokraciji — Vojna med Anglijo in Ameriko ali inozemskih novinarjev — je nemogoča LONDON. 14. dec. br. Snoči je društvo tujih novinarjev v Londonu praznovalo 501etnico svojega obstoja Za ta jubilej so priredili posebno svečanost z banketom, ki je dobil spričo sodelovanja najuglednejših angleških osebnosti in še posebej zaradi govora ministrskega predsednika Chamberlaina prav poseben pomen Banketa se je udeležilo okrog 600 odlični-kov. Častni gostje so bili ministrski predsednik Neville Chamberlain zunanji minister lord Halifax in večina ostalih članov vlade, člani diplomatskega zbora, najuglednejši zastopniki vseh političnih strank in velikih organizacij ter korpora-c:j. Na banketu je imel Chamberlain govor, za katerega je vladalo v javnost! veliko zanimanje, ker so napovedovali senzacionalne izjave. Chamberlain je govoril skoraj tri četrt ure. Po uvodnih besedah o pomenu tiska in o značaju svojega govora ie takoj opozoril na evropsko mednarodno politično napetost. Glede na položaj, v katerem so se znašli odnošaji med Anglijo na eni ter Nemčijo in Italijo na drugi strani, sta bili za na? podani dve možnosti, ali da se odločimo za vojaško obrambo mirovnih načel in s silo odpravimo vzroke vojne, ali pa da poskusimo z osebnimi stiki in razgovori doseči ta naš najvišji in poslednji smoter. V prvem primeru smo morali ugotoviti, da se je v zadnjih letih naša narodna obramba zanemarila in da je treba napeti vse sile, da se naše obrambne formacije dvignejo spet na odgovarjajočo višino. So "iu-dje. ki so bili mnenja, da bi bilo treba sprejeti prvo metodo. Mislim pa. ia sc ti ljudje v Angliji v manjšini. Zame problema ni bilo mogoče vobče načeti drugače kakor s sredstvi druge metode. Moderna vojna se namreč nistve- no razlikuje od vseh prejšnjih. Vojna dandanes zahteva zmerom več žrtev. Prizadete ne bodo le vojaške sile, nego tudi civilno prebivalstvo delavci ;n nameščenci, žene in starci, in kar je najhuje otroci. Takšna vojna ne more mimo premaganca ne zmagovalca, ne da b? eds?n kot drugi čutila v enako katastrofalnem obsegu njene posledice. Izgub take volre ne bi mogli nadomestiti niti dve generaciji. Na takšne posledice vojaške ob-nmb'; srvojih načel ne bi zlepa mogli pristaH Prav za prav jih ne bi smeli nikoli ;pr«i<1-ti: čeprav bi si bili že na jasnem, da s stališče časti ni drugega izhoda, bi morali še zmerom tvegati poslednje sile, da ?e doseže miren sporazum Zato sem si ;zbral drugo možnost. In ostal ji bom zvest. Mislim pa. da ni važna le vera v mir. neso da je nujno tudi vsestransko delo 7a hranitev miru. Nisem si utvarjal, da bom svoj'5' delo opravil brez težav, da ne oom naletel na reakcije. Toda to me ni modo oplašiti In me tudi sedaj ne odvrača od mojih koncepcij. Chamberlain je nato podrobno obrazložil svoje stališče o monakovskem sporazumu. Dobro vem. je dejal, da smatrajo neki krogi ta sporazum za poraz demokracij** in njenih načel. Čudno je. da mislijo tako ljudje ki so ponosni na svoio demo!\vn-cijo. Po mojem mnenju pa s takimi trditvami le slabo služijo svoji demokraciji m ne odpirajo poti mednarodnemu mirnemu požitju in sodelovanju. Nasprotno, takih sestankov vobče ni mogoče obeležit? za zmago ali poraz. Njih namen In značaj ostane izključno le ta. da si vsi odgovorni možje z osebnimi stiki in premišljenimi razgovori prizadevajo ohraniti Človeštvu mir. Poskus odločne oborožene obrambe ne bi dovedel tako neposredno do enakih rezultatov. Ko je bil sporazum objavPen so se ti zaključki izkazali za resnične Vsaj začasno si je svet oddahnil in *e pomiril. Teh ur navdušenja nad ohranienim mirom človeštvo zlepa ne bo nozabilo. Chamberlain je nato omenil svoj bližnji obisk v Rimu. Prihodnji mesec nameravam z lordom Ha-lifaxom potovati v Rim, da bi tam z italijanskim ministrskim predsednikom in njegovimi ministri govoril o vprašanjih, ki se tičejo naših dveh držav Upam da bova našla atmosfero, v kateri bo mogoča koristna izmenjava misli in v kateri se bo •ustvarilo predvsem dobronamerno medsebojno razumevanje. Vem. da orpcnnin Hitler bo obiskal Gdansk Varšava, 14. dec. e. Havas: Tu še nadalje krožijo glasovi, da bo Hitler v kratkem obiskal Gdansk. Hišni posestniki so dobili poziv, da okrasijo hiše zaradi skorajšnjega prihoda Hitlerja. V primeru, da bo Hitler res obiskal Gdansk, poudarjajo, da ne gre za službeni obisk nemškega kance-larja, temveč bo obiskal mesto le v svoj stvu vodje narodnosocialistične stranke. neki krogi moje delovanje v tem smislu. kakor da gojim neke simpatije za fašizem, odnosno za narodni socializem, ko se vedno znova sporazumevam z zastopniki teh držav. Če naj se to razume tako, kakor da hočem uvesti tak sistem v naši državi, potem je resnica baš nasprotna Zame m za ogromno večino Angležev je popolna pod-teaitev neodvisnega poedinca pod oblast neke skupnosti, pa čeprav je državna, a v resnici obsega le one, ki trenutno državo vodijo in upravljajo, v nasprotju z našimi osnovnimi nazori o človeškem in družbenem redu. Priznavam, da teh naših nazorov ni mogoče uveljaviti povsod na enak način Zato pa se tudi ne spuščam v kritiko sistemov, ki so drugim prikladni, nam pa ne. Zgodovina nas uči. da nobena oblika vladavine ne traja večno. Sprernembs se lahko izvrši počasi, v desetletjih, z evolucijo, ali pa lahko nastane eksplozivno Prav zaradi tega sodimo, da se ne smejo opustiti stiki z drugimi drevan : zaradi njihovih režimov, ki se lahko s časom bistveno spremene V zadnjem delu svojega govora je Chamberlain poudaril da ie Anglija miroljubna in da bo to tudi ostala Svet mnogo govori o prednostih totalitarne oblasti in vedno znova opotarja na vedno večje oboroževanje. Zaradi tega smo tudi mi prisiljeni, da na vse načine ukrenemo da bodo vse vrzeli našega obrambnega sistema zadelane Toda vse svoje početje bomo tudi v bodoče uravnavali po diktatih razuma Zavedati se moramo, da imamo svoje obveznosti in dolžnosti ne le do angleškega naroda, ne le do britanskega imperija nego tudi do svojih z.. eznikov. Zgodovina uči, da noben poskus nadoblasti ni dolgo trajal in da nadoblast še nobenemu narodu ni prinesla sreče. Izkustva dokazujejo, da je na drugi strani v vseh tlačenih narodih ogromna notranja odporna sila, ki pripravlja nadoblasti največje težave. Anglija se teh naravnih zakonov zaveda Zato se je v svoji zgodovini spravila z Ameriko. Danes je spor z Ameriko absolutno nemogoč. Še za časa mojega življenja je bil trenutek, ko bi bila skoraj nastala vojna s Francijo. Danes je takšna katastrofa prav tako nemogoča kakor vojna z Ameriko. Naši odnošaji s Francijo segajo preko jurističnega okvira, ker slone na istovetnosti naših interesov. Chamberlain je končal svoj govor z besedami: — Končujem s tem. da po vas pošiljam poziv vsem narodom, katere zastopate, naj se zavedajo, da je naš cilj sreča vseh narodov, ki jo je po mojem mišljenju mogoče doseči le, če smo vsi pripravljeni odstraniti sumničenja in predsodke in da pomagamo odstranjevati vse ono, kar nas razdvaja, namesto da iščemo dodirne točke. Govor ministrskega predsednika Chamberlaina je bil ponovno prekinjen po viharnem odobravanju vseh prisotnih Ko ga je zaključil, so ovacije in ploskanje trajali več minut. Govor so prenašale vse angleške, ameriške in tudi nekatere evropske radijske postaje, navzoč je bil tudi poseben Hitlerjev emisar. Nemci so demonstrativno odpovedala svojo udeležbo na banketu London, 14. decembra. AA. Nemško veleposlaništvo je snoči objavilo naslednje uradno poročilo: Nemški veleposlanik, člani veleposlaništva in nemški novinarji iskreno obžalujejo, da se ne morejo udeležiti večerje, ki jo prireja Združenje inozemskih novinarjev v Londonu in to zaradi nekaterih delov govora predsednika vlade Chamberlaina. London, 14. dec. AA. Predsednik združenja inozemskih novinarjev v Londonu Littauer, dopisnik poljske brzojavne agencije, je izjavil, da je Chamberlain v svojem govoru sklenil zavrniti napade nemškega tiska na lorda Bald\vina. To je povzročilo nerazpoloženje med Nemci. Littauer je šele 45 minut pred večerjo dobil nemško poročilo, da se Nemci ne bodo udeležili večerje. London, 14. decembra. AA. Diplomatski urednik Reuterja piše: Sklep Nemcev, da se ne udeleže večerje v Londonu, nam nalaga dolžnost posebnega komentarja: Da bi tujim novinarjem omogočili čim lagodnejšo navzočnost pri banketu, smo dosegli sporazum, da bo besedilo Cham-berlainovega govora že vnaprej dostavljeno tujim dopisnikom, vendar pa pod pogojem, da ne sme noben novinar že vnaprej komentirati ali pa objaviti besedilo tega govora, predno ne bo izrečen. To je bil dokaz zaupanja, ki bi ga vsi novinarji morali upoštevati Kljub temu je pa bil storjen diplomatski korak o besedilu govora, ki je bilo na zaupen način izročeno tujim novinarjem in to še prej. preden je bil qovor izrečen Neville Chamberlain Rim zagovarja politiko revmis in računa pri tem tudi na podporo Anglije proti Franciji Rim, 14 dec. AA Diplomatski urednik Lgencije Štefani piše: Francija si je domiš-■ lala. da italijanske naravne zahteve ne bo odobrila (kuga polovica osii Rim—Berlin, židovski demokratska tisk je celo pisal, da so italijanske zahteve naletele na opozicijo v Rerlinu Toda sedaj se je nemški tisk brez rezerve izjavil za Italijo Prav tako so hoteli tudi angleško politiko izrabiti v korist francoskega nerazumevanja in l.au-ci,sk' nepomirljivosti. Tuda iz Londona je prišla Sc ena mrzla prha nn to qalsko ognjevitost. Chamberlain je namreč pre-d spodnjo zbornico izjavil. da ni Anglija prevzela nobenih posebnih obveznosti za vojno pomoč v korist Francije. To je stvarnost, -j katero je treba računati. Posebno pa morajo s to politiko raCunatj t>ti. ki so hoteli Veliko Britanijo pridobiti za politiko nerazumevanja, sov astva in nevarnosti, kakor sta jo vodila Po in care .in dr. BenCvS. Č!e so pristaši nepopustljivosti igra li na karto vojne so!: da n os t i z Veliko Britanijo, tedaj jih je ravno Anglija hitro potegnila iz te zmote. Anglija se rii obvezala m tudi ne misli vojaško pod p..ati Francije proti Italiji. Te jasne izjave v angleškim parlamentu sp izzvale nezadovolj tvo v Part/u. To razočaranje bi lahko blažiiOo vplivalo, če hi /mahali tisti, ki po Monakovs hočejo v po stavit: pravi mir in ki žele. da naj se tok zgodovine zaokrene proti VerSa>Ttlesu Kazni problem: se morajo urediti v ozračju razumevanja in v okviru miro-1 juhnih revizij. Ta metoda sc mora sedu i po 20 letih napak in krivic izvajati •» Evropi ki si bo samo na ta način pr:N,r-iu svojo prejšnjo harm« nfjo in moč fjsas bo povedal, ali Francija ra"*'"a / :Mivvnii zahtevami in potrebami svojega obstOTMCfi v novi I*, v ropi. Anglija bs branita sf3t**s tp& na Sf*s^fcw*?c®iw w^ff*ii ter se bo zcperstavsla tudi vsaki asmraeiii na francosko posest« čeravno formalno ni obvezana napram Franciji London. 14. dec. e. Izjava ministrskega predsednika Chamberlaina da Anglija ni formalno obvezaiia priskočiti na pomoč Franciji, če bi bila napadena od iTa'-je jc napravila močan vtis v vsej javnosti in je dala povod za razne komentarje V v'ad nih krogih poudarjajo, da je treba Chan. bertatnovo izjavo tolmačit' tako. tla za Anglijo ne obstoji formalna obveza, toda obenem to ne pomeni da bi Velika Bnta nija ostala nezainteresirana v eventualnem spopadu med Franc5 io istalem »c ane'eška vlada ponovno poi:darjala nedotakljivost a*ngle«ko-ifttficnskra interesov v Sredozemskem morju Po nalogu iz Londona je angleški veleposlanik v Parizu Phipps razložil francoski vladi smisel Chamberlainovih fzjav. Več opo7icionalnih poslancev pa je izjavilo, da bodo na današnji ^eji stavili Chamberlainu razna vprašanja, da čim točneje pojasni angleško stališče napram Franciji v primeru eventualnega konflikta. število beguncev ČSR PRAGA, 14 dec br Notranje ministrstvo objavlja uradne podatke o številu beguncev, ki so se po teritorialnih spremembah zatekli v notranjost države Na ozemlju Češke in Moravske živi sedaj 151.997 beguncev, od tega je 114 577 ehov 11.647 Nemcev. 7.325 Zidov 307 Poljakov in 829 beguncev drugih narodnosti V tem številu pa niso všteti državni uradniki in nameščenci, ki so morali zapustiti svoja prejšnja službena mesta Teh Je blizu 60 tisoč V taboriščih za begunce živi nad 10 tisoč beguncev, ostali pa so razmeičeni po mestih in vaseh ter žive po večini od javne podpore. ......_____^___ Madžarski teroristi H vedno ne mirujejo Chust, 14. dec AA. CTK. Tiskovni urad podkarpatske vlade objavlja: Včeraj popoldne je šest madžarskih teroristov na de markacijski črti med Verbovcem in Olešni-kom napadlo češkoslovaško patrolo treh vojakov Napadalci so streljali iz pušk in metali ročne granate Bili pa so ubiti Na našem ozemlju pa smo našli nato orožje madžarske izdelave Na češkoslovaški strani ni bil nikdo mrtev ali ranjen. Darujte za »Zvončkov* sklad • Banket na čast jugosloven- skemu vojnemu atašeju v Berlinu Berlin. 14. dec e. Načelnik nemškega ge- neralnega ^taba general Hampe je priredil obed o priliki imenovanja novega jugoslo-venskega vojnega atašeja v Berirntr Obedu ^<> prisostvovali dosedanji vojni ata<še polkovnik Veric. novi vojni ataše polkovnik Vauhnik. . član iugoslovcnskcga poslaništva Ivan kovaeevie in mnogi visoki oficirji. Angleški kralj ne ho izdal feoSične poslanice London, 14. dec-A A, Reutcr. Uradno so objavil;, da kralj letos ne bo govoril o božiču po radiu. Karlu Sforzi bodo odvzeli senatorstvo Rim. 14. dec. e. Pri včerajšnji otvoritvi -eje senata je bil stavljen predlo«*, da političnemu emigrantu in bivšemu italijanskemu zunanjemu ministru Karlu Mforzi odvzamejo senatorstvo. Kakor je znano, imenuje senatorje kralj dosmrtno. Po-Ieg tega * Karlo Sforza ni samo senator, temveč tudi imetnik najvišjega italijanskega reda An-nun/iiatc. ki mu daje posebne privilegije. Obsodbe komunistov v Bolgariji Sofija. 14. dec. e. Sodišče v šumenj je obhodilo na pet let robije 18 komunistov, obtoženih zaradi rovarenja proti obstoječemu socialnemu redu v državi. Italijani si morajo nabaviti plinske maske Rim. 14. dec. e. Vsi lastniki veletrgovin, podjetij, transportnih društev, podjetniških pisarn itd. morajo najkasneje do 31. t. m nabaviti svojemu osebju plinske maske. angleški ministrski predsednik, ki je imel včeraj na banketu inozemskih novinarjev senzacionalen govor, v katerem je pojasnil svojo politiko In zavrnil domneve, da M Anglija simpatizirala s fašizmom in ne odrekla demokraciji Eksplozija peklenskega stroja v Zagrebu Beograd, 14. decembra, br. »Vreme« poroča, da je snoči okrog 18. pred vrati stanovanja zagrebškega odvetnika dr. Hugona Werka eksplodiral peklenski stroj. Dr. Werk je zadnje dni dobival grozilna pisma, ker je prestopil v JRZ. O dogodku je bilo izdano naslednje uradno poročilo: »Danes ob 17.45 je v hiši na Maruli-ćevem trgu št. 14 v prvem nadstropju na vratih hodnika, ki vodi v stanovanje odvetnika dr. Hugona Werka, odvetnika v Zagrebu, eksplodiral velik naboj, ki je bil obešen na vratno kljuko. Vrata so poškodovana v širini sedem centimetrov in t dolžini dvajset centimetrov. Žrtev ni bilo. V hodniku je najden listič, na katerem je bilo napisano: Trdno smo prepričani, da smo vam dali nov materijal za nov'članek v »Samoupravi« in za novo pripovedko o edinstveni Jugoslaviji. Živel dr. Maček? Po rezultatih prve preiskave je jasno, da gre za dejanje političnih nasprotnikov dr. \Verka, ki je pristaš JRZ.« Tudi DN mora štediti Ženeva, 14. dec. br. Svet Društva narodov je imenoval posebno komisijo, ki ima nalogo, da prouči vse izdatke Društva narodov in jih zniža na najnujnejše potrebe, ker so zaradi raznih izprememb dohodki Društva narodov zelo nazadovali in je potrebna najskrajnejša štednja. Komisija je zasedala te dni v Bruslju ter j« znižala v proračunu za prihodnje leto vse izdatke za 20 odstotkov. Zanimive nadomestne volitve v Angliji London, 13. dec. r. Znana angleška voj- vedinja Athollska je (kakor je »Jutro« svoječasno že poročalo) odložila, svoj mandat v volilnefn okraju West Perth, ker ja prišla zaradi s^oje opozicije proti zunanji politiki Chamberlai.nove vlade v konflikt z vodstvom konservativne stranke. Prijavila pa takoj zopet svojo kandidature' za nadomestne volitve, ki bodo 21. decembra. Konservativna stranka bo za te volitve postavila svojega, službenega, kandidata, opozicijske stranke pa se bodo najbrž odrekle lastnim kandidaturam in bedo podprle vojvodinjo Athollsko. Ker je ta okraj veljal doslej za močno konservativno postojanko, vlada za izid nadomestnih volitev veliko zanimanje. GroS Czaky se pripravlja na turnejo Najprvo bo obiskal Berlin in Rim, nato pa bo potoval tudi v Beograd in Bukarešto BERLIN. 14. dec. br. Uradno poročajo, da bo novi madžarski ministrski predsednik grof Czaky še ta teedn službeno obiskal Berlin, da stopi v osebne stike z nemškimi državniki. V Berlin bo prispel še prej, predno bo obiskal Budimpešto italijanski zunanji minister grof Ciano. Ni izključeno, da bo obenem prišel v Berlin tudi madžarski ministrski predsednik Imre-dy. Prvotno se je zatrjevalo, da prideta madžarska državnika že danes v Berlin, vendar pa so to pozneje demantirali. V razgovorih, ki jih bodo imeli pri tej priliki, bodo razpravljali predvsem o jamstvu za nove češkoslovaške meje. V zvezi s tem bodo govorili tudi o vseh drugih problemih srednje in vzhodne Evrope, ki zanimajo obe državi V zvezi s tem v berlinskih krogih zlasti naglašajo važnost ukrajinskega problema, glede katerega zavzemata Madžarska in Poljska drugačno stališče, kakor eBrlin. Dejstvu, da prideta madžarska državnika v Berlin pred obiskom češkoslovaškega zunanjega ministra Chval-kovskega in pred prihodom Ciana v Budimpešto, pripisujejo v diplomatskih krogih poseben pomen. V berlinskih krogih se tudi govori, da bo novi madžarski zunanji minister v kratkem obiskal tudi Beograd in Bukarešto ter bodo pri tej priliki razpravljali o rešitvi vseh še obstoječih sporov med Madžarsko, Jugoslavijo in Rumu-nijo, pri čemer bo igralo važno vlogo tudi vprašanje narodnih manjšin. rzna poroc&a. Curih, 14. decembra. Beograd 10, Pariz 11.60, London 20.615, New York 441.875, Bruselj 74.45, Milan 23.25, Amsterdam 240.15, Berlin 177.20 Praga 15.12, Varsa-1 va 83.12, Bukarešta 3.25. Stran 2 »SLOVENSKI NAKODc, »reda, 14. decembra 1938. stev Naprciefc Maribora ~ po osvobojenju v pogledu elektrifikacije, razmaha Industrije, tlakovanja cest In kanalizacije Maribor, 14. decembra Elektrika je nedvomno najcenejša pogonska sila. Po vojaj je prodrla tudi v Jugoslaviji. Leta 1918 smo imeli v drŽavi 223 električnih central. Danes jth je 800. Imamo pa samo 7I3 občin od 4645 z električno razsvetljavo. Do popolnejše elektrifikacije torej še precej manjka. Tudi v Sloveniji napreduje elektrifikaci-razmeroma zelo počasi, Četudi imamo tri velike električne centrale v Velenju Završnici in na Fali. Slednja je bila odločilnega pomena za razmercima hitro elektrifikacijo Maribora in vsega zaledja v povojno dobi. Elektrifikacija je postala za Maribor nov gospodai.-iu činitelj. Plin se je že v prvih povojnih letih umikal elektriki. Umaknil se je v gospodinjstvo. Dolžina električnega omrežja znaša danes v Mariboru 180 km. V to omrežje so vključena tudi predmestja Studenci, KoSaki, Krfievina, Radvanje, pobrežje, Brezje, Te-znO, Ra zvanje, pa tudi Kamnica. Breeter-nioft in SveCina v Slovenskih goricah. Na električno strujo je priključenih na tem širnem mariborskem področju 85.250 Žarnic z 2960 kw, 4290 motorjev z 10.J00 kw in 4850 drugih aparatov z 2890 kw. Ceste in ulice razsvetljuje danes 1065 žarnic s 190 kw. V smislu ugotovitev prof. Basa je poučna ter izredno zanimiva primerjava s predvojno dobo, ko je na primer 1. 1902 razsvetljevalo mariborske ulice -namestu današnjih žarnic 281 plinskih svetilk, ki so gorele do polnoči, 177 plinakto svetilk, ki so gorele vso noč, razen tega pa še 29 petrolejk, ki so svetile pred polnočjo ter o petrolejk, ki so gotele vso noč. Napram temu pa izkazuje celotni lanskoletni mariborski in okoliški konzum elektrike 24 milijonov 490.000 kw ur, d očim je bilo na primer leta 1921, v prvem letu elektrifikacije Maribora, 2,656 000 kw ur. Relativno je konzum elektrike v Mariboru napram drugim krajem po naši državi največji. Tu ne gre samo Za posledice civilizacijskega značaja, ki se kažejo na primer v okusni sodobni urejenosti stanovanj, pisarn itd. Elektrifikacija je med osnovnimi činitelji gospodarskega razmaha povojnega Maribora. Ko je pričelo v oktobru leta 1920 obratovati mariborsko mestno električno podjetje, so se v smislu ugotovitev prof. Baš a oglašali predvsem mali odjemalci za razsvetljavo stanovanj, pisarn ter obratovalnic. Od večjih obratov so se priključile samo 4 mdustrije in sicer mestni vodovod, takratna Gdtzeva pivovarn ater obe mariborski mlinarski industriji. Nato slede kovinska industrija na Teznem in košaška opekar- Maribor, 14. decembra £e precej dolgo je tega, kar stoji tam ob Tržaški cesti v surovem stanju 4 nadstropni bolnišniški paviljon, že več kakor 16 mesecev je, kar so na paviljonski terasi tako veselo proslavljali likof. Odtlej hodimo Mariborčani mimo in ne opazimo ničesar, kar bi količkaj kazalo, da bo ta stavba dokončno dograjena. Ta paviljon so zidali radi prenapokvjenosti splošne bolnice. V njem naj bi se namestila oddelek za nosne, vratne in očesne bolezni ter dermatološki in venerološki oddelek z 210 posteljami. Tako stoji tam žalostno stavba v surovem stanju, ki je stala okoli 3 milijone din. Treba bi jo bilo dozidati in opremiti. Toda mariborska bolnica, ki jo je pričela graditi iz lastnih sredstev, nima razpoložljivega denarja. Najmanj 6 milijonov dinarjev bi bilo treba, da bi se novi bolnišniški paviljon lahko izročil svojemu namenu. Bolnica je radi tega v neprijetnem položaju. Pogosto se dogaja, da leže bolniki v prenapolnjenih oddelkih po hodnikih. Bolniška uprava pa ne more računati niti s tistimi 5 milijoni dinarjev, ki bi jih morala dobiti na zaostalih bolniških stroških. Zdi se. da se je sedaj našel izhod iz mučnega položaja, ko stoji visoka surova zgradba že skoraj poldrugo leto brez koristi. Cuje se, da bo bolniška uprava najela posojilo pri Pokojninskem zavodu. Pri tem pa bi ji šla banovina v toliko na roko, da bi za omenjeni znesek jamčila s svojo sta- — Z°pet mariborski živinjski sejmi. Po skoro polletnem presledku je bil včeraj ve* dan goveji sejem na sejmišču pri mestni klavnici, kamor so prignali okoliški kmetje 141 krav, 42 volov, 12 telet, 3 bika in 10 konj. skupno 208 repov. Cene so bile sledeče; debeli voli 4 do 5 din, po Ide -beli voli 3 do 4, plemenski voli 3-75 do 5 din, voli za klanje 3 do 4.25. klavne kravo debele 3.50 do 4.25, plemenske krave 3 do 4, krav« za klobasa rje 2.25 do 3, molzne krave 3.50 do 4.75, breje krave 3.25 do 4, mlada živina 4 do 5. teleta 5 do 6.50 din. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10 do 12, voJov&ko meso H. vrste S do 10, meso bikov, krav in telic od 6 do 12 dm. Telečje meso 10 do 14, goveje meso 8 do 10. svinjsko meso 12 do 14. Prodanih je bilo 100 komadov. _ Kulturne novice. V Ljudski univerzi t» v petek 16- t. m. ob 2C. literarni večer. BB svojih del čita J uš Kozak, ki spada med najmarkantnejše osebnosti mlajše atoveaiflke pisateljske generacije. Recitiral bo Izbrana poglavja iz sMask« in ?špiri- dona< _ V ponedeljek 19. decembra bo predaval prof. Janko Mlakar o potovanju na Etno in Vezuv. —- Mariborski operetni atuambl se vneto in marljivo pripravlja na božično premicro in krstno predstavo nove domače izvirne operete ^Vse za ameh«. TJglastoil jo je vojaški kapelnik kapetan J. Jiranek. Zabavni libreto je prispeval gledališki igralec Danilo Gorinšek. _ Carkarjeva razstava v študijski knjižnici bo trajala do 17. decembra, slikarska razstava v TJnionu pa do 24. decembra, _ SmMto&L Pri Negovi je Še neizslede- M mlajSi moški navalil na 15 letno M^ rito S. in jo pobil na tla. Deklica je jela kli- na. Leta 1922 so se priključile na električno omrežje mariborske tekstilne tovarne, ki so obnovile 50 let po izumrtju mariborskih tkalcev tekstilno proizvodnjo y> industrijski obliki, ki se je danes tako razvila, da zaposluje okoli 7OOO usluftbe&cev. Ta tekstilna industrija se je razmahnila tu na vratih Srednje Evrope, navezana na Falo in njeno elektriko. Tekstilna industrija, ki Jo uvajajo predvsem sudetski tekstilci, predstavlja aeačilno gospodarsko strukturo Maribora. Kakor je ob prvih početkih železniške dobe nakazovala industrija vina ter kavnih s u roga tov v Strossmaverjevi ulici, usnjarska industrija ob Dravi, pivovamiška na Aleksandrovi cesti, Mlinska pa v Kopališki ulici obrise starega Maribora iz predželezniske dobe. tako kaže obroč tekstilnih obratov v Melju, ob Jezdarski ulici in Linhartovi ulici v smislu dognanj prof. Basa periferijo Maribora ob času, ko je nad Mariborom zavihrala jugoslovenska zastava. Ni pa preoblikovala povojnega Maribora samo elektrifikacija kot osnova tekstilnega lazvoja, ampak tudi gradbena iniciativnost, ki se zrcali predvsem v sodobni ureditvi cestnega omrežja. Tako je imel predvojni Maribor cestno omrežje v dolžini 31.359 m s površino 357-000 kv. in-, V povojnem Mariboru se je cestno omrežje povečalo za 6531 m, tako da je dolga sedaj mariborska, ulična mreža skoro 58.000 metrov. Za predvojni Maribor značilni tlak lz prodnikov je skoraj povsem izginil. Neurejenost cestišč se je umaknila smotrnemu urejevanju. Predvojni Maribor je imel 19.000 k v. m tlakovanega uličnega in cestnega vozišča, 284.000 kv. m makadamskega in 54.000 kv. m neurejenega vozišča. Danes imamo v Mariboru 59.000 kv. metrov tlakovanega, 325.000 kv. m makadamskega in 20.000 kv. m neurejenega vozišča, v letih svobodnega državnega in narodnega življenja smo uredili torej v Mariboru 105.000 kv. m, kar predstavlja več kakor četrtino uličnega in cestnega vozišča. Piimitivne prilike, ki so označevale piedvojni Maribor, so se umaknile tudi v pogledu kanalizacije, ki je bila pred vojno zelo pomanjkljiva. Leta 1918 je imel Maribor 24.700 m dolgo mrežo kanalov, ki je v 20 letih narasla za 17-300 m na 42.000 m. Tako imamo danes v Mariboru 73% ulic in cest kanaliziranih in je povojni Maribor zgradil ter uredil tretjino vseh mariborskih kanalov. Kanalizacija je segla tudi v nova naselbinska področja v magdaleaskem, meljskem in koroškem predmestju. novanjsko palačo v Strossmaverjevi ulici, ki jo je svojčas zgradila mariborska oblast za svoje uslužbence. Ce bi se po komisijskem ogledu, ki je bil te dni, pogajanja v tej smeri končala s konkretnim uspehom, je upanje, da se bosta oddelek za očesne, vratne in nosne bolezni ter dermatološki oddelek že prihodnje poletje lahko vselila v novo poslopje. Čuje se pa tudi. da se bo v zvezi s tem posojilom del stavbe rezerviral za zasebne nameščence, včlanjene v TBPD, ki bi s tem dobili primerno kompenzacijo namestu svojčas obljubljenega nameščenskega sanatorija v Mariboru. Mariborsko zasebno nameščenstvo bi bilo menda tudi s takšno solucijo zadovoljno, saj se iz dneva v dan vse bolj čuti potreba po izpopolnitvi in povečanju obstoječih zdravstvenih ustanov v Mariboru, ki tako občutno trpe radi pomanjkljivosti prostorov. — Naše tlakovane ceste. Prejeli smo s prošnjo za objavo: ^čudno je zares s temi našimi ulicami in cestami. Tlakovane so, pa v deževnem vremenu nič ne pomaga. Blatne so. kakor preje. Bolje bi bilo. da bi nekoliko več žrtvovali, pa da bi bilo potem vse lepo in trajno v redu. Naši gradbeni tehniki pa naj razmišljajo sedaj o tem, kje so vzroki in kaj bi bilo treba storiti. To velja za vse naše tlakovane ceste in ulice, za Aleksandrovo prav tako, kakor za Tatten bachovo. Koroško. Kopališko, Dvofakovo, Meljsko itd. Radovedni smo. kdaj bomo v Mariboru prosti te večne blatne nadloge.<: cati na pomoč, nakar je nasilnež, ki je kanil izvršiti nasilje nad ubogo deklico, pobegnil v bližnji gozd. Orožniki poizvedujejo za njim. — Vinska razstava s sejmOna bo v Ormožu 20. t. m. pod okriljem tamošnjega Kletarskega društva. — Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije bo 7. januarja v vseh prostorih Narodnega doma. — FlobertOvka ni igrača. 18 letni delavec Franc Magajna iz Radizela je preizkušal flobertovko. Pri tem pa je napačno ravnal in se je obstrelil v levo nogo pod kolenom. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnico. — Tragika naših sezonskih delavcev. V noči na torek je prispel v Maribor transport naših sezonskih delavcev iz Nemčije. Med v racaj očim i se delavci je bil tudi Leopold Kerčman iz Salamoncev, ki se je pripeljal z ženo in 25 dni starim otrokom. Med vožnjo je bilo precej hladno, kar ni ostalo brez posledic za zdravje mladega otroka, ki je na peronu tukajšnjega glavnega kolodvora nenadoma umrl. Zdravnik je ugotovil, da je otrok umrl zaradi splošne telesne oslabelosti in zaradi prehlada. — Pod se je zmšll in igrmei v prttHčje. Svojevrstna nesreča se je pripetila pri vi-ničarjih Vetrinjskega dvora v Mariboru, ki ima encmadstropno viničarijo v Ptvob* pri Hočah. Viničarjevi so odšli v nedeljo na obisk k sosedom, kjer so bili do večera Okoli 19. ure so se vrnili domov. Hi*-na vrata je odprla viničarka. ki je stekla po stopnišču v prvo nadstropje, kjer imajo viničarji svojo spalnico. Odprla Je vra- 1 ta in stopila v sobo. Pri tem pa ji je zmanjkalo tal. V temi ni opazila, da še je j pod medtem Brusil in zgrmel v pritličje. Padla J» ta prvega nadstropja na tla na kup dtJfe- in opeke. Onesvestila s« j*. Zdravnik je ugotovil tetje poškodbe. Oblastveno so ugotovili, da es je v času, ko ni bilo nikogar doma, aruiil pod prvega nadstropja, ki je bil ie popolnoma strohnel. SrSjoa je, da se je to pripetilo v času, ko ni bilo domačih doma, ker bi bile sicer čiotaake žrtve neizogibne — ZVeza Maistrovih lOrcev vala svoje člane, da se rx>lnO§tevilno udelsfs ustanovnega občnega zbora Odseka Zveze Maistrovih borcev v Ljutomeru, ki bo V nedeljo 18. t. m. ob osmih zjutraj v hotelu g. ZavratniHa v Ljutomeru. Pripeljite s seboj tudi ostale vase prijatelje in znance, ki morda niso prejeli našega vabila, a so se leta 1918-19 pod vrhovnim poveljstvom generala Maistra borili za osvoboditev naše severa« meje. — Drobne novice. Pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah se je zakadilo tele s toliko silo v 49 letno posestnico Marjeto Majhenovo, da je obležala s strtim prs-fiim košeni. Prepeljali So jo v bolnico. — Pri Sv. Vidu je navalila skupina fantov na 34 letnega posestnika Alojzija Brodnika iz Pobrežja in ga tako zmikastila, da so morali Drobnika prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili težje poškodbe na glavi. — 21 letni delavec Anton Fekonja iz Stroč-je vasi je priletel tako nesrečno na tla. da si je stri desno nogo. — 2 letna Roza šjebila iz Apač je padla v lonec vrele vode. Dobila je nevarne opekline. Prepeljali so jo. v bolnico. — V Lim bušu se je znašel na kupu hlodov 54 Petni hlapec Aleksander Koprivnik. Obležal je z natrtimi rebri. Zdravi se v bolnici. — 23 letni mehanik Prane Gobce iz Opietnice, ki je bil zaposlen pri napeljavi daljnovoda falske elektrarne, je prišel po nesrečnem naključju z desno nogo med železne droge in kolesje voza. ki mu je strlo nogo. Od-premili so ga v bolnico. — Nevaren pre-metenec fee cglasa v zadnjem času pri raznih strankah In ponuja v nakup cigarete in premog. Kakor kažejo prijave na policiji, je že marsikatera gospodinja nasedla pretkancu. ki je identičen z mizarskim pomočnikom Francem Knezerjem s Pobrežja. Tudi pri hišnici Jožefi Skrbiš v Gregorčičevi ulici se je zglasil in ji ponu- jal voz premoga, zahtevajoč, da mu plača narjfrun 180 din. Možakar se ji je zdel sumtfjtv in jS"^araflf"*tl^a'*W%kia fla* JflJM* čtjo. Medtem pa je Knezar že izginil. Vsi, ki jim je skušal goljufivi premetenec na sllften način izvabiti denar, naj prijavijo tO policiji. — Stodenftke novice. V četrtek dne 15. decembra je predavanje o problemu *Ali ja zadružništvo zaščitnik malega človeka?« (v obliki dvogovora med sol. mjrav. Kontlerjem in učiteljem Vrancem). Prireditev se vrai skupno e propagandnim odsekom Zadruge drž. nameščencev v Mariboru. Zato se njem člani še posebej vabijo. Pred predavanjem ■*Novice v besedi in sliki«. — Proslavo 20 letnice Jugoslavije je priredila Ljudska univerza na državni praznik 1. decembra. Otrcci deške ljudske šole so uvodoma izvajati zborno deklamacijo *Pr*đ 20 letk; m prizor iz Golijevih ^PetrčRovih sanj^ l Kralj Matjaž in Aleričlca^. Prof. BaS' fg predaval o zanimivem vprašanju -Kaj nam je prinesla Jugoslavija v 20 letih c Obisk je bil odličen in občinstvo izredno zadovoljno. — Nov gr<>b. Na Koroški cesti 32 je umrla častitlievi starosti 80 let zaseb-nica Marija Go*akovn. žalujočim nnše iskreno sožalje! — Napad. 17 letni pekovski vajenec Iv. Kramberger od Sv. Ruperta v Slov. goricah se je peljal na kolesu skozi gozd. kjer ga je nekdo napadel, ga podrl in ga tako obdelal, da je nezavesten obležal Kram-bergerja so prepeljali v bolnico. Sreda, 14.: Zaprto. Četrtek. 15.: ob 20. Aida. Red D. Dežurni lekarni: Albnnežejeva na Franko- panovi in Konigova na Aleksandrovi cesti. Društveno življenje-. Drevi ob 20. predavanje prof. Mlakarja o Dolomitih v okviru alpinističnega odseka SPD. Skicptiene slike. V Angleškem krožku predava nocoj ob 20. absolvent oksfordske univerze Clissold. žilo dovodnico. Ivan Repar, ki je bil nasilen človek in je grdo ravnal s svojo roubino, je na mestu izdihnil. Franc Repar* je bil zaradi uboja obsojen na 6 let robije in trajno izgubo časinJi pravic. Franc Dro-fenik je 1. novembra popoidne udaril svojega svaka Martina Solierja pri SV. Flori-janu pri Rogatcu, ki ga je prišel pred hišo izzivat, z železnim drogom i.^iaL po til-inku. Zaradi udarce? se je Solterju razlila kri po možganih zaradi česar Je šolter zdihnil. Franc Drofenlk je bil obsojen na 5 let robije, na izgubo častnih pravic za dobo o let in plačiiO 500 din povprečnine. —c Nesreča In napad. Ko se je vračala 10-letna rudarjeva hčerka Ljudmila Na-pličeva iz Strme pri Laškem pred dnevi :z šole ji je na mostu neki deček podstavil nogo. DekLca Je padla tako nesrečno, da sl Je zlomila desno nogo v členku. V nedeljo ponoči je neki posestnik v prepiru udaril ol-letnega poljskega delavca Karla Ko-larja iz Bovš pri skofji vasi z motiko po glavi in ga hudo poškodoval. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici. —c Zglasltev mladcnlčev, rojenih 1. 191 S, 1920 in 1921. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Na podlagi čl. 10 in 45 zakona o ustrojstvu vojake in mornarice ter določil začasnega pravilnika za rekrutovnnje mla-deničev za stalni kader se pozivajo vsi v celjski občini bivajoči mladeniči, rojeni v letih 1919. 1920 in 1921 ne glede na njih pristojnost, da se zaradi vpisa v voja > evidenco takoj zglase pri vojaškem referatu v sobah Stev. 19. in 20. od 9. do 12. dopoldne. .Mladeniči morajo prinesti s seboj sledeče dokumente: 1) krstni list; LM domovnico; 3) družinsko polo (stara velja le, če pristojni župni urad potrdi, da je ostalo družinsko stanje neizpremenjeno), odnosno družinsko knjigo; 4) zadnje šolsko in učno spričevalo: 5) vojaške izpravo in uverenja starejših Članov družine; 6) mladeniči, rojeni 1. 1919 in 1920. potrdilo o svo ječasnl vojaški prijavi. Odsotne in obolele mladeniče morajo po zakonitih predpieih prijaviti njih starši, bratje, sestre, stano-in delodajalci. Nevednost o razglasu ne opravičuje in se bo proti vsakemu, ki se ne bi pravočasno odzval temu pozivu, najstrožje postopalo. Rok prijave je do 15. I. 1939. Iz Pt*iia — Novi grobovi. V Ptuju je umrl bančni uradnik Miha Plevnik star 34 let. Pokojni je bil radi svojega mirnega značaja splošno priljubljen ter je bil agilen narodni delavec. Zlasti mnogo zaslug si je pridobil z ureditvijo narodne čitalnice kot knjižničar. Bil je vsa leta tudi agilen blagajnik Dramatičnega društva in svoječasno tudi Sokola. Obilna udeležba pri pogrebu je pokazala, da bomo pokojnika težko pogrešali. Pogreba se je udeležila tuđi Častna četa vojaštva, ker je bil pokojni rezervni oficir, kakor tudi Četa Sokolov s praporom. Od pokojnega se je poslovil predsednik Mestne hranilnice primarij g. dr. Kiihar ter v imenu Sokola starosta brat dr. Šalamun. — Tatvina kolesa. Izpred tovornega skladišča na železnici je bilo ukradeno moško kolo železničarju Karlu RihtariČu. Kolo je vredno din 1000. — Napad. Pri sv. Vidu pri Ptuju so fantje napadli domov vračajočega se posest« nika Alojza Brodnjaka iz Pobrežja. BrodU njak je dobil težke poSkodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnico. — S krope m se je polila. Dveletna Ro-zalija šebila iz Apač se je doma sukala okoli štedilnika ter nenadoma pograbila velik lonec kropa, s katerim se je polila. Dobila je po vsem životu hude opekline. ŽiviHM trs* Ljubljana. 14 decembra T'ez vcih. Na trgu je treba takoj plačart, pri trgovcu pa dobiš vse na knjižico. Sadje sc je neko-liko podražilo, vendar še ne znatno. Lepših, zimskih jabolk je čedalje manj. Perutnina še ne gre v denar, kakor bi človek pričakoval. Zadnje čase je trg nekoliko bolj založen z jajci, tudi s v.ajerskimi in se gospodinjam ni treba posebno bati, da bi se pred prazniki podražila. Ker traja še milo vreme, je zopet naprodaj na debelo krompir. Danes ga je bilo okrog 10 vozov. Kupčija je bila zelo slaba, čeprav imajo zdaj meščani zadnjo priliko, dal se zaleže s krompirjem na debeJo za zimo. Cene so ostale nespremenjene. Lep krompir je po 75 par kg. Samo na polovico V zapadnem delu države Kentuckv živi farmar, znan daleč naokrog kot izredno močan mož. Nekega dne prijaha k njemu mladenič, ki je mislil, da je močnejši od njega. Prijaha na dvorišče, priveze konja k plotu in pravi farmarju: — prihajam od daleč, da pomeriva svoje moči. Farmar molče zgrabi fanta in ga vrže čez plot na cesto, potem se pa mirno loti zopet svojega dela. Fant na cesti se pobira in zamrmra nekaj. Farmar ga vpraša: Ali želiš še kaj? — Da. — odgovori fant, bodite tako prijazni in vrzite mi čez plot še konja. KARAMBOL Sin: Očka, ali si že kdaj iftiel karambol? Oče strojevodja: Z materjo že večkrat. Zdravstvene tmmete vajencev Socialna zaščita vajencev je pri nas še zelo pomanikljiva Mariborske in okoliške novice Ljubljana. 14. decembra V spominskem Zborniku Okrožnega mada za zavarovanje delavcev (izšel jc nedavno ob 50-letnici našega socialnega zavarovanja) je zbranega mnogo tehtnega gradiva, ki nam pojasnjuje stvarno, s številkami socialne in zdravstvene razmere našega delavstva. Ob tej priliki naj opozorimo na članka I. Laha in dr. T Krisperja 0 zdravstvenih razmerah vajencev in nezgodah pri delu. Doslej pri nas niso vodili posebej evidence o vaiencih ter so jih kratkomalo uvrščali med odraslo delavstvo. Že zaradi tega so številke o zdravstvenih razmerah v luči statistike OUZD posebno zanimive. L Lah omenja v uvodu svoje razprave, kako pomanjkljiva je še pri nas socialna za?čita vajencev. Za vajence nimamo nobenih ustanov, razen dveh domov, ki sta pa v zasebnih rokah. Razen tega jc pri nas pomanjkljivo tudi strokovno nadaljevalno šolstvo ter ne ustre/-a zahtevam časa. Zadnje čase so se nekateri oklenili zamisli, naj bi nudili vajencem primerno zaščito v okviru socialnega zavarovanja. Predvsem zagovarjajo ustanovitev rednih počitniških kolonij za vajence. Kreditirali bt jih naj s hranarino. ki znaša 4 din za vajence, in s podporami ustanov in oblasti Vendar doslej ni bi'lo ukrenjenega šc nič pomembnejšega. Vajenci so po večini uvrščeni v I. mezdni razred zavarovancev. Nad 18 let stari vajenci so uvrščeni v III. mezdni razred, a jih ni mnogo. Največ vajencev, odnosno zavarovancev v I. mezdnem razredu jc bilo 1. 1020. in sicer 15.054. najmanj pa leta 1934. 8057. Lami jih je bilo 8234. Upadanja števila vajencev ne smemo pripisovati zgolj gospodarski krizi; pisec celo ugotavlja, da so si nckaitcri podjetniki med krizo pomagali s cenejšimi delovnimi močmi, delavkami in vajenci. Pravi vzrok manjšega števila vajencev je v nazadovanju števila porodov med svetovno vojno. Največ vajencev je zaposlenih v oblačilni stroki, in sicer nad 2000. Xa drugem mestu je kovinska stroka s 1614 vajenci. V lesnih strokah jih je pa zaposlenih okrog 1000. Najzanimivejša je bolniška statistika vajencev. Pisec se oslanja na številke iz leta 1936. Vseh obolenj med vajenci je bilo 2505 in 575 med vajenkami. Bolezenskih podpornih dni je bilo 54.516. Na vajenec odpade v odstotkih na leto 39.30 obolenj, pri vajenkah pa 26.30. Na vajenca odpade povprečno na leto 6.56 bolezenskih podpornih dni- Zdravljenje traja pri vajenkah povprečno 5 dni delj kakor pri vajencih. OUZD je izdal skupno na bolezenskih podporah in drugih stroških zdravljenja 1. 193o za vajence okrog milijon din. Vajenci imajo po sklepu OUZD rudi pravico na brezplačno zdravljenje zob v uradovem ambu-latoriju, a le po rešitvi na posebne prošnje. Silno potrebno bi pa bilo preskrbeti za vajence smotrno zobno zdravljenje, s čimer bi preprečili mnoga poznejša obolenja. Vajenci so najbolj podvrženi obolenjem v tekstilni m gostinski stroki, a četrtma bolezenskih podpornih dni odpade na j etiko. Pri kovinski stroki odpade tretjina bolezenskih podpornih dni na poškodbe. Vajenci, zaposleni v gostinskih obratih, pa obolevajo predvsem za boleznimi prebavil. 482 bolezenskih podpornih dni odpade na zdravljenje bolezni prebavil, a 401 dan na jetiko. Ker se ta stitistika nanaša samo na eno leto, pisec še ne more sklepati z vso zanesljivostjo, adi je v tej stroki tako v>-soko število obolenj značilno aH morda le slučajno. L. 1936 je umrlo 18 vajencev. Pri tem se zdi najznačilnejše, da jih je rrmrlo 1 jetičnih. Zaradi dru-grb bolezni so umirali j.. eden, največ trije. Med smrtnimi rrrimeri je bil tudi en samomor. Največ bolezenskih podpomih dni odpade na zdravljenje poškodb, dobljenih pri nesrečah, in sicer i4.171. Na drugem mestu j so pa bolezni sopil z 9020 bolezenskimi podpornimi dnevi. Slede primeri obolenj za nalezljivimi boleznimi s 6398 bolezen-akami dnevi. Da jc med vajenci mnogo je-tičnih, kaže tudi statistika. 6041 bolezenskih dni odpade na zdraviicnje te bolezni. Lani je bilo pri vajencih 122 nesreč med delom Vajenci imajo pri delu približno dvakrat več nezgod kakor odrasli. To je treba pripisovati raznim vzrokom, predvsem temu da so vajenci telesno šc slabo razviti ter ne zmagujejo dob*o težkega dela. riizen tega so pa tudi ^c mladostno lahkomiselni, še premalo sprc".n; ter izurjeni delavci, a pisec pripisuje velik pomen tudi posebnim duševnim sposobnostmi ki so različne pri posameznih \ajendh. da niso vsi sposobni za nekatere poklice. To so ugotovili pri psihotehničnih preizkušnjah v drugih drža\ah; po 'zsledkih ps.ihotehnič-nih preiskovanj dele ljudi g'cde na sposobnost hitrega ali počasnejšega reagiranja v štiri razrede V zadnji razred -padajo najbolj nerodni ter najmanj prisebni, ki bi jih nikakor ne smeli zaposlovati pri odgovornejšem delu (n. pr. v prometni sluz-bi). Zato bi bilo treba pri nas uvesti posebne ukrepe, da bi zmnnišali izredno visoko število nezgod med vajenci. Predvsem bi i bilo treba z zdravniško preiskavo ugotoviti, ali je vajenec sposoben za poklic, ki se i mu hoče posvetiti. Pa tudi delovni čas bi ne smel biti predolg Preiskave so namreč dokazale, da se največ nezgod pripeti v zadnjih urah delovnega časa in število nezgod narašča proti koncu tedna. Zelo potrebno bi tudi bilo. da bi v obrtno nadaljevalnih šolah uvedli pouk o obrfii higieni, zaščiti pred nesrečami in o prv: pomoči. Iz Ce!|a —c Krstna predstava v celjskem gledališču. Mrakova igralska skupina iz Ljubljane bo priredila v četrtek 15. t. m. ob 20. v celjskem gledališču krstno predstavo najnovejše tragedije pisatelja Ivana Mraka Grohar.. Avtor sam režira svoje delo ter igra naslovno in še eno nosilno vlogo. Po uspehu Mrakovega »Cajkovskega^, čigar krstna predstava je bila v pretekli sezoni prav tako v Celju, vlada za krstno vprizo-ritev a.Groharjac živahno zan.manje. —c Delna ukinitev ukrepov proti parkljevki. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Sresko načelstvo v Celju poroča, da je slinavka in parkljevka na tetitoriju celjskega sreza ponehaia. Zato se delno ukinjajo veterinarski redarstveni ukrepi, ki so bili uveljavljeni z razglasom mestnega poglavarstva z dne 7. oktobra t. 1. Počenši s 14. t. m. bodo v Celju zopet živinski in svinjski sejmi. Začasno pa je dovoljen dovoz prašičev na sejem le z mestnega in s področja celjskega sreza; dovoz prašičev iz šmarskega in ostalih okuženih srezov pa je še do preklica prepovedan. Prašiči se smejo dovažati na sejmišče le s konjsko vprego. Uvoz živih parkljarjev s področja celjskega sreza za klanje in za pleme je zopet dovoljen; istotako je dovoljen uvoz mleka, mlečnih proizvodov, sena. slame in gnoja. Ker pa vlada slinavka in parkljevka še v več srezih dravske banovine in obstoji revarnost vnosa te bolezni, se morajo še nadalje izvajati vse odredbe banske uprave in mestnega poglavarstva, ki se nanašajo na obvezno razkuževanje sezonskih delavcev, ki se vračajo iz Nemčije in Francije, kakor tudi oseb, ki prihajajo iz okuženih krajev naše države. Živinorejci se ponovno opozarjajo na dolžnost takojšnje prijave vsakega sumljivega obolenja parkljarjev. —-e Eha ubijalca pred sodniki. Pred tri. članskim senatom okrožnega 3odišča v Celju sta se zagovarjala v torek zaradi uboja 26-letni posestnikov sin Franc Repar s Prinove blizu Planine prt Sevnici in 38-letnl posestnik Franc Drofenik iz Stojnega sela pri Rogatcu. Franc Repar je 9. novembra v prepiru udaril svojega očeta, posestnika Ivana Repar ja s topim delom sekire po prsih ter mu zlomil dve rebri in pretrgal Nedograjeni paviljon mariborske bolnice 6e bi ga hoteli dograditi in opremiti, bi rabili najmanj 6 milijonov