Poftnfna plačam / eotovin' Leto IX, št. 186 L|ubljana, petek 10. avgusta 1928 Cena 2 Din Ogla* po tarifo. Uredništvo i Ljubljana, Knailora ubca ftter. $/L Telefon it. «>7« in i&h, ponoči tudi to. >034. RalUpIsl •• m fpaiaj«. l Ljubljana,____ 4. — Telefon fe. »49T PodrvZaid: Maribor, Akknm to. tj — Celje, Dnevnik za?gospodarstvo, prosveto in politiko to. ii.&m • Praha čiaio jKišo, Wien,Nr. ioj^L j • ■ - ■ ■ -' i ' ■ ' - ',' • - * . ■ * < •• • i *.. * ■mmv-mm • ■ w 1 > yM • ' L i ... ■* ■ fe^v . • ■ % ■ . i-■ 4- - ■ - t Stiepan Radič»domu hrvatskih seljakov ;.. , » » ' .v _*"' V: '. - •• '. r m ' ■ " ' y,»' - ' ' -OrV.-. tel* M1 ' : K- v Radičevo truplo Je blio včeraj balzamirano in prepeljano v Seljaški dom. - Pogreb bo v nedeljo ob 10. dopoldne. - Odklonjena udeležba vlade in strank, ki sodelujejo v okrvavljenem parlamentu. - Rezultat sodne obdukcije: Radič je žrtev morilčeve krogle. - Seja poslovnega odbora KDK % • *v • .. « >♦-' ' "i V'-' • 2?;.«.>* -v;; ' r *» •<- V-"-* ■6: J* ■ mg: K ' . V , Zagreb, 9. avgusta, n. Vse od onega trenutka, ko se je v Zagrebu razširila vest o smrti Stjepana Radiča, so se zbirale pred Radičevo vilo neprestano velike množice, ki so nemo zrle na okna, za katerimi je zasanjal večni sen veliki voditelj hrvatskega naroda. Ljudje so neprestano prihajali in zopet odhajali, pred vilo pa je bilo stalno več tisoč ljudi. 2e ponoči je bil pozvan znani zagrebški kipar prof. Valdec, ki je posnel Radičevo posmrtno masko. Ob 6. zjutraj je prispela sodna komisija, da ugotovi vzroke Radičeve smrti in v ta namen izvrši obdukcijo. Obdukcija je trajala vse do 9. dopoldne, nakar so zdravniki truplo balzamirali. Čeravno je bil prenos Radičevega trupla določen šele za 4. uro popoldne, so se že v prvih popoldanskih urah začele zbirati množice na Pantovčaku, zlasti pa pred vilo samo. Zagreb nudi sliko najgloblje žalosti Na sleherni hiši plapolajo črne zastave, iz stolpnih lin pa done vsako uro mrtvaški zvonovi. Dopoldne ob 10. so zaprli vse trgovine in druge javne lokale (tudi kavarne), tako da je bilo mesto kakor izumrlo. Le po ulicah so se zbirale vedno večje gruče, ki so komen tirale zadnje dogodke in mnogo prera-no smrt Stjepana Radiča. Prenos v Seljački dom Prenos trupla Stjepana Radiča v Seijački dom se je izvršil v impozant-nem sprevodu, v katerem je korakalo nad 15.000 ljudi. Pred Radičevo vilo na Pantovčaku je bila že od ranega jutra zbrana velika množica ljudi, ki je do ure sprevoda, ob 4. popoldne tako narasla, da je zasedla vso okolico. Iz vseh delov mesta so romale dolge procesije pro-ti centru, flankirale ulice, po katerih se je premikal sprevod in se koncentrirale pred Seljačkim domom, kjer se je že davno pred napovedano uro zbralo okrog 20.000 ljudi. Vse trgovine in javni lokali so bili od 3. popoldne pa do konca sprevoda zaprte. Kmalu po 3. uri so začeli prihajati v Radičevo vilo narodni poslanci, zastopniki občinskega sveta in predstavniki najodličnejše zagrebške družbe. Ob 4. uri je prispel Svetozar Pribičevič v spremstvu posl. dr. Kramerja, dr. Popoviča in Vilderja. Njim so se pridružili ostali člani vodstva in kluba KDK, m. dr. posl. Pucelj. Zbral se je tudi celokupni občinski svet s podžupanom Majorjem na čelu. Ob 5. popoldne so zado-neli z vseh zagrebških cerkva zvonovi. Krsto, ki so jo prinesli iz hiše žalosti štirje seljaki v narodnih nošah, je blagoslovil župnik od Sv. Blaža g. Kerbič, ki Je tudi vodil kondukt do Seljaškega doma. Oromna žalna povorka Po opravljenem cerkvenem obredu je 8 seljakov v narodni noši dvignilo krsto in jo zaneslo na mrtvaški voz. Nato se je razvila povorka, v kateri je bilo okrog 15.000 ljudi. Povorko je otvoril oddelek Sokola na konjih, nakar je sledila univerzitetna omladina, deputacija selja-ških mladinskih organizacij. Za njimi je krenil mrtvaški voz, ki ga je ob obeh straneh spremljalo 10 seljakov v narodni noši, 6 Sokolov s potegnjenimi sabljami in 6 omladincev. Za krsto je stopal pokojnikov sin Vlado z ženo in ostalimi sorodniki. Soprogi Stjepana Radiča gospej Mafenki je postalo slabo in je zato z avtomobilom krenila k Seljaškemu domu. Takoi za rodbino je šlo celokupno vodstvo KDK in za njim ostali narodni in oblastni poslanci, ki lo zbrani v Zagrebu, skoraj polnošte- vilno. Za poslanskim klubom je stopal celokupni občinski svet s podžupanom Majerjem na čelu. Številnim korporaci-ja-m iz Zagreba iin bližnje okolice je sledila ogromna množica. Povsod, koder se je kretal sprevod, so bile ulice na obeh straneh flankirane od skoraj nepregledne množice. Skozi neprodoren špalir je kretal sprevod v grobni tišini. Povsod je vladal največji red in občinstvo je odkritih glav v največji tišini nemo spremljalo zadnjo pot Stjepana Radiča v Seljaški dom. Sprevod se je pomikal po Hercegovski ulici do Pejačevičeveda trga, od tod po Ili— ci do Jelačičevega trga, kjer je zavii po Strossmayerjevi ulici pred Seljaški dom na Zrinjevcu. Na mrtvaškem odru Prvotno je bilo nameravano, da bo truplo Stjepana Radiča takoj po spre vodu položeno na mrtvaški oder, tako da bi bila občinstvu že danes dana prilika, da izkaže Stjepanu Radiču svojo zadnjo čast. Ker pa se je sprevod zelo zavlekel in zakasnil, ie bil za danes dovoljen dostop k mrtvaškemu odru samo narodnim poslancem in novinarjem, za publiko pa bo dovoljen dostop jutri od 6. ure zjutraj naprej. Častno stražo ob mrtvaškem odru bodo vršili Sokoli, omladinci ter seljaki ter narodno žen stvo v narodnih nošah. Po sprevodu so se množice mirno razšle in ni prišlo nikjer do incidentov, tako da policija in orožništvo. ki sta v stalni pripravljenosti, nista imeli povoda intervenirati._ Narodno žalovanje Vse manifestacije KDK odpovedane Zagreb, 9. avgusta, r. Poslovni odbor KDK je proglasil povodom smrti Stjepana Radiča 6tedensko narodno žalovanje. Prvih 14 dni so odpovedane vse strankarske prireditve in manifestacije. Med drugimi je odložen tudi kmečki praznik na Krškem polju, ki bi se imel vršiti 15. t. m. Osmrtnica kluba KDK Zagreb, 9. avgusta. 6. Poslanski klub KDK je izdal danes sledečo osmrtnico: cZIomljen tuge javlja poslanski klub KDK grozno vest, da je snoči ob 8.55 v Zagrebu preminul mučeniške smrti njegov veliki predsednik, narodni poslanec Stjepan Radič, voditelj hrvatskega naroda, učitelj in pro-svetiteij seljaštva. Pogreb bo v nedeljo, dne 12. avgusta 1928. Sprevod krene ob 10. dopoldne izpred Hrvatskega seljaškega doma na Mirogoj.> Sožalje beograjskih novinarjev Beograd, 9. avgusta, p. Povodom smrti Stjepana Radiča je uprava beograjske sek« cije JNU imela danes popoldne žalno sejo s katere je bil izdan naslednji komunike: Pt .pričani, da izražamo razpoloženje vseh beograjskih novinarjev, izkazuje upra« va beograjske sekcije JNU globoko spo* štovanjs spominu prerano umrlega velikega narodnega tribuna in neumornega sodelav« ca novinarjev v obveščanju javnosti, go* spoda Stjepana Radiča. Naj bosta ohranie« na večen spomin in slava g. Stjepanu Ra« diču, hrvatskemu vodji, političnemu borcu in novinarju!« Črne zastave na šolah. — Beograd, 9. avgusta. Minister prosvete Milan Grol je odredil, naj se na vseh šolah v državi, na osnovnjh, srednjih in na univerzah, izobesijo črne zastave v znak žalosti nad smrtjo Stepana Radiča, ki je bil dolgo časa tudi minister prosvete. Bojkot vlade in Narodne skupščine pri pi K nedeljskim pogrebnim svečanostim pričakujejo v Zagreba do m\ milijona ljudi. - Prve odredbe poslovnega odbora KDK. - Pogrebne stroške krijejo mesto Zagreb in hrvatske oblasti Zagreb, 9. avgusta r. Vodstvo KDK je obvestilo velikega župana, ki se je informiral o dispozicijah za pogreb, da odklanja ponujeni pogreb na državne stroške ter ne želi, da pogrebu prisostvuje vlada ali pa Narodna skupščina. Tudi so bile obveščene vse stranke, ki sodelujejo v okrvavljeni Narodni skupščini, da bi njihova udeležba pri sprevodu ne bila dobrodošla. To velja za demokrate, radikale, klerikalce, muslimane, a tudi za zemljoradnike, Nemce in socijalista. Pogreb se bo vršil v nedeljo dopoldne ob 10. izpred Seljaškega doma na Zrinjevcu. Stroške pogreba prevzamejo mesto Zagreb ter one oblastne skupščine. v katerih ima KDK veČino. Jutri dopoldne bo poslovni odbor KDK odobril predloženi mu program pogrebnih svečanosti. Od Radiča se bosta v imenu KDK poslovila Svetozar Pribičevič in dr. Maček. Število ostalih govornikov bo kar najbolj reducirano. Jutri se bo vršila žalna seja mestnega sveta zagrebškega. Iz vseh prečanskih krajev je prispelo že tekom današnjega dneva veliko število prijav deputacij za pogreb, ki bo grandijozna žalna manifestacija. Računa se, da bo v nedeljo v Zagrebu nad pol milijona ljudi. | Tudi Iz Slovenije pridejo številne deputacije. Zagreb. 9. avgusta. Pogreb Stepana Radiča se bo vršil v nedeljo ob 10. dopoldne na naisvečanejši način. Truplo bo danes dopoldne položeno v Seljačkem domu na mrtvaški oder in bo dovoljen občinstvu dostop že od danes zvečer naprej. Seljački dom bo odet od zunaj in znotraj v črno. Žalni sprevod krene izpred Seliačke-ga doma nred mag^trat in od tam po glavnih ulicah na Mirogoj. Prvotno je bilo sklenjeno, da se bo vršil pogreb šele na Gospoinico v sredo, na željo rodbine so pa odredili, da se vrši že v nedeljo. Število govornikov bo omejeno na minimum. Pred Seljačkim domom bodo govorili Svetozar Pribičevič za KDK, nadalje podpredsednik HSS dr. Maček ter nekateri ožji pokojnikovi prijatelji, na grobu pa se bodo poslovili predstavniki raznih organizacij. Radičevo truplo bo začasno položeno v grob v arkadah na Mirogoju, kjer počivata tudi Pavle Radič in dr. Gjuro Basariček do zgraditve posebne grobnice. Iz okolice so že danes začele prihajati deputacije raznih korporacij, društev in političnih organizacij iz bližnje okolice, najavljene pa so deputacije iz vseh deiov države. Porazen vtis Radičeve smrti na Beograd Posvetovanje vlade. — V pričakovanju usodnih dogodkov. — Zopet govore o potrebi spremembe režima na. Zdi se, da je smrt Stjepana Radiča prinesla tudi današnjo odločitev imunitetnega odbora, da se poslanca Beograd, 9. avgusta n. Vest o smrti Stjepana Radiča je napravila v Beogradu najgloblji vtis, ki je pri nekaterih iskren, dočim ga pri drugih izziva bojazen glede nadaljnjega razpleta dogodkov. Beograjski tisk objavlja povodom smrti Stjepana Radiča obširne nekrologe. Narodna skupščina je imela danes sejo. ki je biia samo kome-moracijska. Tudi parlamentarni klubi so imeli žalne seje, s katerih so bile poslane sožalne brzojavke. Splošno se obsoja vlada, ker ni dovolila, da bi na današnji seji Narodne skupščine podali svoje izjave voditelji posameznih klubov, namesto da je imel samo kratek govor podpredsednik Kujundžič. Tako so zemljoradniki nameravali podati po svojem voditelju Joči Jovano-viču v skupščini svojo sožalno izjavo povodom smrti Stjepana Radiča. Zemljoradniki so pričakovali, da bodo to storili tudi voditelji drugih parlamentarnih klubov. Največjo pozornost izziva v političnih krogih vprašanje, kaj bo sedaj. Vsi priznavajo, da se je dogodilo nekaj strašnega, nekaj velikega, česar posledice doslej še niti najmanj niso vidne. Oči vseh so uprte v Zagreb in vse se vprašuje, kaj se tam godi in kaj tam delajo. V vladnih krogih se trdi, da bo parlament posloval samo še do srede, nakar bo skupščinsko zasedanje zaključeno in odgodeno do jeseni. Radikali ne prikrivajo bojazni nad nadaljnjim razvojem političnega položaja ter na-glašajo, da je po njihovem mnenju iz-prememba režima neizogibno potreb- Toma Popovič in Jovanovič-Lune vendar izročita sodišču. Seja ministrskega sveta Beograd, 9. avgusta, p. Pred današnjo sejo Narodne skupščine je imel sejo mi« nistiski svet, na kateri je dr. Korošec po* ročal o smrti Stjepana Radiča. Vlada je sklenila ob tej priliki, naj se pokojnik po« koplje na državne stroške, ako pristane na to njegova rodbina. Razen tega je bilo sklenjeno, da naj bo današnja seja Na« rodne skupščine žalna in naj podpredsed« nik Bogoljub Kujundžič prečita na njej go* vor v čast pok. Stjepanu Radiču. Dr. Ko« rošec je dalje poročal, da vladata po vsej državi mir in red in da je odredil, naj se na vseh državnih uradih izobesijo črne za« stave v znak žalosti za Stjepanom Radičem. Prosvetni minister je izdal še poseben od« lok, da morajo izobesiti črne zastave vse šole v državi. Tudi dr. Korošec kondolira Beograd, 9. avgusta, p. Predsednik mini« strskega sveta dr. Korošec je poslal druži« ni pok. Stjepana Radiča naslednjo brzo« javko: Tužna vest o smrti g. Stjepana Radiča, velikega rodoljuba in državnika, ki je vse svoje življenje posvetil težki borbi za do« bro naroda, je napolnila z veliko bolestjo vse patrijote. Prosim v imenu kraljevske vlade, da izvolite sprejeti sočustva velike pietete napram pokojniku in globoke bole« sti v skupni nam tugi. Predsednik ministr« skega sveta dr. Anton Korošec. Ojačenje orožništva v Zagrebu Zagreb, 9. avgusta n. Nocoj je prispelo v Zagreb več bataljonov orožništva, ki stoji v stalni pripravljenosti, akoravno vlada v mestu vzorna disciplina. Policija demantira vesti, da bi imelo vodstvo varnostne službe v Zagrebu iz njenih rok preiti v roke orožniških oficirjev in žandarmerije. Poziv zagrebških gostilničarjev Zagreb, 9. avgusta n. Udruženje gostilničarjev, kavarnarjev in krčmarjev v Zagrebu je odredilo, da se na vseh gostilniških in kavarniških lokalih na Hrvatskem izve-sijo žalne zastave ter do nadaljnega ustavijo vse zabave, godbe itd. Obrača se tudi na gostilničarje in kavarnarje v vseh prečanskih krajih, da se pridružijo tej žalnj manifestaciji. Žalna seja finančnega odbora — Beograd, 9. avgusta Za danes dopoldne je bila napovedana seja plenuma finančnega odbora, na kateri bi se imel izvoliti predsednik. Firiančni odbor pa je imel le kratko sejo, na kateri je po preči-tanju zapisnika imel podpredsednik dr. Slavko Šečerov naslednji govor: »Gg. člani! S tužnim srcem mi je čast objaviti finančnemu odboru, da je naš odlični in zaslužni član g Si Radič preminul knoči okoli 9. Pokojni g. Radič, predsednik HSS. je bil med prvimi in najboljšimi člani našega odbora. S svojim finančnim znanjem se je izkazal ne samo kot pisec strokovnih knjig, temveč je tudi s tehtno kritiko vsakega zakona in zakonskega predloga mnogo doprinesel, da so se zakonski predlogi popravili in da so izšli iz finančnega odbora boljši, nego so bili. Njegovo delo bo ostalo trajne vredno siti. Prosim, da damo svojim čustvom v znak priznanja njegovemu zaslužnemu delu in njegovi veliki osebi z vzklikom »Slava mu!« Vsi prisotni člani finančnega odbora so se pridružili vzkliku podpredsednika dr. Šečerova, ki je nato sejo v znak žalovanja zaključil. Nemci o Radiču Beograd, 9. avgusta. Povodom smrti Stepana Radiča je podal predsednik nem* škega poslanskega kluba dr. Kraft novinar« jem sledečo izjavo: «Smrt voditelja Hrvatov Stepana Ra* diča so z globoko žaiostjo sprejeli vsi iskre* ni prijatelji resničnega pomirjenja in sko» rajšnje rešitve težke kTize v našem držav, nem življenju, ki je pričela s krvavim zlo« činom v Narodni skupščini 20. junija. Cilj borbe in požrtvovalnega političnega dela velikega pokojnika je bil neglede na sred* stva taka ureditev naše domovine, da bi se v bratskem sporazumu in ob složnem in plodnem sodelovanju vseh delov naroda in države mogla osnovati in trajno zasigurati popolno ravnopravnost in enakost. Tra* gična smrt je vzela vsemu narodu naše dr« žave prvega in največjega borca za to ve* liko idejo in za srečno bodočnost naše dr* žave. Žalovanju nad izgubo tega velikega pobornika za enakopravnost, pravico in za* konitost napram vsem državljanom, za vza* jemnost vseh držav in narodov v duhu člo* večanstva, bratskega in trajnega miru se pridružujejo vsi svobodoumni ljjdje ne sa« mo v naši državi, nego po vsem svetu. To žalost globoke občutijo zlasti tudi vse na* rodne manjšine Jugoslavije, kojih zakonite težnje za enakopravnostjo, za nacijonalno svoj odo in kulturnim razvojem so imele v velikem pokojniku vedno iskrenega tolma« ča in zagovornika. Sklepi današnje seje poslovnega odbora KDK Pogreb bo t nedeljo ob 10. — Vodstvo KDK je odklonilo ponudbo vlade, da krije pogrebne stroške. — Zastopniki vlade in režimskih strank na pogrebu niso dobrodošli — Zagreb, 9. avgusta. Danes dopoldne od 10. do 12.30 se je vršila seja poslovnega odbora KDK pod predsedstvom Svetozarja Pribičeviča. Po seji Je bilo izdano novinarjem sledeče obvestilo: •Poslovni odbor KDK ie na svoji današnji sel sklenil da se bo vršil pogreb njegovega nenadomestljivega predsednika v nedeljo 12. t m. ob 10. dopoldne Izpred Seljaškega doma. Toč-nejšl razpored ln podrobnosti pogreba ie niso določene. Danes ob 16. bo prepeljano truplo brez posebnih svečanosti H Radičeve vile v Seljački dom, Sprevod se bo pomikal od Pantovčaka po Illci preko Jelačičevega trga skozi Strossmayerjevo ulico do Zrinjevca. Poslovni odbor KDK je nadalje razpravljal o vprašanju kritja pogrebnih stroškov. Po naročilu vlade je zagrebški veliki župan prosil za Informacije, ali bi KDK pristala na to, da se izvrši pogreb na državne stroške. Poslovni odbor Je to ponudbo odklonil ter sporočil. da ne želi, da bi se udeležili pogreba niti zastopniki vlade In Narodne skupščine, niti zastopniki onih strank, ki po 20. juniju še sodelujejo v okrvavljeni Narodni skupščini. Nadalje ie bilo sklenjeno, da se po-zovejo vsi poslanci KDK na plenarno sejo poslanskega kluba, ki se bo vršila v soboto dopoldne v Zagrebu. To bo žalna seja kluba. Obenem bo na tej seji sprejet proglas, ki ga bo izdala KDK povodom Radičeve smrti na narocLs »Mene lahko ubijejo, duha ne bodo ubili!" Proglas predsedstva HSS na hrvatski narod Zagreb, 9. arvgust* 6. Predsedstvo HSS fc izdalo na hrvatski narod sledeči proglas: »Hrvatski narodi Snoči 8. avgusta 1928, nekoliko minut pred 9. zvečer je izdihnil svojo veliko plemenito dušo in zaprl svoje trudne oči k večnemu počitku naš voditelj in predsednik Stjepan Radič. Vse njegovo življenj« je Mo neprestano in nesebično dek> za tvoje dobro in ob enem neprekinjen niz primerov, kako je treba delati za svoj narod. In baš ko je zbral ves narod v čvrst« vrst« ▼ borbi za pravičnost, čiovečan-stvo ki svobodo hrvatskega naroda in hrvatske domovine, je iztrgala zločinska roka njegovo telo iz naše sredine. Ubili so ga zločinci, da oropajo hrvatski narod voditelja, da zanesejo malodušnost ▼ njegove čvrste vrste in tako zlomijo njegovo zma-gonosno borbo za svobodo, človečanstvo i« pravioo«. »A prevari H so sel Ko smo 30. JuntJa pred ■morom ▼ Narodni skupščini, sluteči zlo, nagovarjali predsednika, naj tega dme ne «*e v Narodno skupščino, ker bi ga lahko umorili, Je odgovoril z besedami: »Mene lahko ubijejo, duha ne bodo ubili!« Predsednik je izrekel te besede, ker je vedel, da Je njegovo geslo: »Vera v Boga in seljaška sloga« preželo ves hrvatski narod. Vedel Je, da njegovo 40 letno javno delo ni bilo zaman in ker mu je uspelo učvrstiti v hrvatskem narodu vero v zmago pravice in ker je zbral hrvatski narod k delu za ta vzvišena načela na čvrstem, nezlomljivem seljaškem temelju. Ta duh predsednika in našega voditelja Je v nas močnejši še sedaj, ko nas Je predsednik zapustil. Ta njegov duh nas vodi še nadalje in nam naroča: »Ohranimo svoje vrste čvrste in nepro-bojne, kakor nas Je naučil in združi! naš veliki pokojnik. Ohranimo tudi te dni najtežje preizkušnje popoln mir in zavest, da bomo tako kronali z uspehom delo svojega učitelja ln voditelja. Imejmo popolno zaupanje v svoje vodstvo In vzdržimo borbo do zmage !< »Slava Stjepanu Radiču! 2ivei hrvatski narod in z njim duh Stjepana Radiča!« »Hrvatski narod mora dobiti zadoščenje!" Pošten radikalski voditelj o situaciji, nastali z Radičevo smrtjo. — Uničujoča obsodba Vukičevič - Koroščevega režima Sarajevo, 9. avgusta n. Vest o Ra-dičevi smrti je napravila po vsej Bosni in Hercegovini naravnost porazen vtis. Narod na vse mogoče načine komentira Radičevo smrt tn njene vzroke ter ugiba o bodočem razvoju situacije v državi Zlasti med pristaši vladnih stranik opažati veliko potrtost, ki se izraža »udi v izjavi bivšega radikal-skega iiindstra in radikalskega voditelja, ki je izjavil novinarjem med drugim sledeče: »Fatalna je bila politika, ki jo ]e vodil iz nekake kljubovalnostl Velja Vukičevič. Ta politika je doživela popoln krah v vladi njegovega naslednika dr. Korošca, čeprav je polom bolj moralnega nego parlamentarno - političnega značaja. Danes ob smrti Stjepana Radiča, ki ni bil nikdar proti vodstvu Srbov v državnih poslih, morajo biti ljudje, ki so odgovorni za vladno politiko, trezni in morajo brez egoizma mi- sliti na narod in državo. Dovolj je samo pogledati, kaj piše o nas inozemstvo. Naša država hi bila ob sodelovanju s Stjepanom Radičem in drugimi konstruktivnimi elementi lahko že davno konsolidirana. Smrt Stjepana Radiča mora iskreno obžalovati vsak pošteno misleč politik in državljan in priznati, da se mora dati hrvatskemu narodu zadoščenje v smislu poslednje želje Stjepana Radiča, t. j. svobodne volitve. Ni mnogo, kar je zahteval Radič kot zadoščenje globoko užaljenemu hrvatskemu narodu, in to se mu lahko da in mora dati.« Zagreb, 9. avgusta n. Do danes zvečer so prejeli rodbina Stjepana Radiča, vodstvo KDK in predsedstvo HSS nad 400 sožalnih brzojavk, med temi mnogo iz Francije, Anglije. Madžarske, Italije, največ pa iz Češkoslovaške. Zanimivo je, da so češkoslovaški ministri konduiirali vsak zase. Pribičevič ob truplu svojega prijatelja Svetozar Pribičevič se je pripeljal snoči z Bleda v Zagreb na današnjo sejo KDK in je še le v Zagrebu zvedel za katastrofo. Pretresljivi prizori ob mrtvaški postelji. — Zagreb, 9. avgusta. Snoči ob 10.50 se je pripeljal z Bleda Svetozar Pribičevič na kolodvor Sava s poslancem dr. Krnjevičem, ki se mn je že popoldne peljal nasproti, da bi ga obvestil o bolezni Stepana Radiča in o političnem položaju, v kolikor se je zadnje dni v odsotnosti Pribičeviča v Zagrebu razvijal. Na kolodvoru so ga pričakovali novinarji, ki so mu prvi sporočili vest o smrti Stepana Radiča. Pribičevič tej vesti v začetku ni hotel verjeti ter je ponovno vzkliknil: »To ni mogoče! Saj so še včeraj zdravniki izdali bulletin, da ni nobene direktne nevarnosti.« Ko pa so ga prepričati o straSni resnici, je Pribičevič kar onemel ter je samo ponavljal: »Bože, bože, kaj je to!« Bil je tako razburjen, da ni mogel niti sam iti iz vagona, marveč so ga morali voditi. Prav tako je tudi v avtomobilu ves čas med vožnjo do svojega stanovanja, kjer se je hotel preobleči, neprestano krčil prste in tožil: »Bože, kaj bo!« Na vprašanje njegovega spremstva ▼ avtomobilu, kaj bi moglo biti, je odgovoril: Prosim vas, jaz ne vem, to ve sam Bog!« Ko je priše v hotel se Pribičevič ie vedno ni mogel zbrati in je, ne da bi se ustavil, odredil, naj ga takoj peljejo v Radičevo vilo na Pantovčaku. Ko je dospel tja, so mu napravili prostor, da se je lahko približal smrtni postelji. Pribičeviča še niso videli nikdar tako potrtega in obupanega kakor v trenutku, ko je padel na kolena pred mrtvim Radičem in se s sklenjenimi rokami nagnil preko njegovega trupla. Prizjor je bil tako pretresljiv, da so vsi navzoči pričeli na glas plakati. Tik pred prihodom Svetozarja Pribičeviča je zdravnik dr. Bortič vzel nekoliko krvi iz pokojnikovega trupla, da bi preiskali, ali je umrl Stepan Radič vsled infekcije od rane, dobljene pri umoru v Narodni skupščini. Kiparja prof. Rudolf Valdec in prof. Davorin Hodko sta preparirala obraz za po-snetje maske, ki sta jo napravila še tekom noči. Pred vjlo Stepana Radiča se je vso noč zbirala velika množica občinstva, ki je neprestano odhajalo in prihajalo. Po mestu sta ponoči dve večji skupini manifestantov s črnimi zastavami na čelu vzklikali: »Slava Stepanu Radiču! Slava mučenikom! Slava voditelju hrvatskega naroda!« Proglas KDK v severni Dalmaciji Stbentk, 9. avgusta, n. Organizaciji HSS in SDS sta izdali za severno Dalmacijo sku« pen proglas na narod, v katerem ga pozi' vata k slogi v borbi za cilje m načela, za« radi katerih je moral dati svoje dragoceno življenje veliki narodni voditelj Stjepato Radič. Ko se je v Zagrebu pomikal spre« vod iz Radičeve vile v hrvatski Seljaški dom, 90 zvonili v Sibeniku vsi zvonovi. Vse trgovine in javni lokali pa so bili že opoldne v znak žalovanja zaprti Slovenski goriški kmetje se selijo v Argentino Gorica, 9. avgusta, o. Po deželi, zlasti po Vipavskem, hodijo agenti najrazličnejših pa-roplovnih družb od hiše do hiše in silijo ljudi k izseljevanju v Argentino. Razumljivo je, da se ljudi spričo letošnje grozne suše, ki bo uničila vse, poloteva bojazen pred zimo in vseh nadlog, ki prihajajo druga za drugo nad našega kmeta. Spričo vsega tega silijo ljudje v Ameriko. Iz Vipavskega se namerava izseliti v Južno Ameriko nekaj tisoč oseb. m Žalna seja Narodne skupščine Današnja seja Narodne skupščine je bila posvečena spominu Stepana Radiča. — Po smrti mu priznavajo tudi v Beogradu izredne zasluge in sposobnosti. — Neprečitana izjava zemljorad- niškega kluba. — Beograd, 9. avgusta. Seja Narodne skupščine, ki je bila napovedana za ob 9. dopoldne, se je radi seje ministrskega sveta pričela šele ob 11.30. Po prečitanju zapisnika, ki je bil soglasno sprejet, je povzel besedo predsedujoči podpredsednik Bogoljub Kujundžič in imel naslednji govor, ki so ga poslanci poslušali stoje: »Gospodje narodni poslanci! Narodno skupščino je zadela prevelika izguba, ker ie neusmiljena smrt iztrgala iz političnega življenja enega naših največjih politikov. Ugleden član naše zbornice, naš poslanski tovariš, vodja in predsednik HSS in KDK g. Stepan Radič je umrl sinoči ob 8.45.« »Izguba g. Steoana Radiča je težak udarec za naš jarlament. Pokojnik spada po pravici ' vrste naših narodnih velikanov, ki nam jih je iztrgala smrt v zadnjem času. Izgubili smo veliko slovansko dušo, ideologa širokih pogledov. Izgubili smo človeka, ki se je vse svoje politično življenje idealno in apostolsko bavil z velikimi narodnimi vprašanji. Pokojni Stepan Radič je bil zelo aktiven član narodnega predstavništva. Vzbujal je občudovanje nas vseh s svojim globokim in vsestranskim poznavanjem narodnih potreb, pridobival in očaroval nas je s svojo ljubeznijo napram seljaku in malemu človeku sploh, za čigar vprašanja je imel največje razumevanje.« , »Ves naš narod deli čustva pri izgubi svojega predstavnika ter sodelu- je v žalosti, ki nas Je zadela. Prosim Narodno skupščino, da v znak manifestacije naše globoke žalosti zakliče: Naj bo našemu tovarišu pokojnemu Stepanu Radiču lahka zemlja, ki jo je tako iskreno ljubi! Naj mu bo večen spomin! Slava mu!« Vsi poslanci so se pridružili vzkliku podpredsednika Narodne skupščine, ki je nato v znak žalosti sejo takoj zaključil ter napovedal prihodnjo za jutri ob 9. dopoldne. Pred zaključkom seje Narodne skupščine je zahteval besedo še posl. Joca Jovanovič. da bi podal izjavo v imenu zemljoradniškega kluba. Predsednik pa je to odklonil ln sejo naglo zaključil Izjava zemlioradnikov, ki jo je nameraval prečitati Joca Jovanovič, se glasi: »Smrt Stepana Radiča, vodje hrvatskih seljakov, pomeni za državo in ves narod prebridko izgubo. Pokojni St. Radič je vse svoje življenje posvetil predvsem dobru seljakov. čijih čustva je poznal, kakor malo kateri voditelj naroda. Umel je pronikniti v njegovo dušo, v njegove težnje in zlasti v njegovo trpljenje. Zato mu je seljak veroval neomajno In šel za njim. V tem času je njegova izguba ena največjih, kar iih je imel naš seljak in ž njim tudi naš narod od meseca decembra 1918 do danes. V času, ko nam je bil najbolj potreben, nam ga jw iztrgala smrt. Zato je naša žalost velika, globoka in iskrena. Naj mu bosta ohranjena večen spomin in slava!« Popovic in Jovanovič bosta Ie izročena! Imunitetni odbor je danes spremenil svoje včerajšnje stališče in sklenil predlagati Narodni skupščini, naj izroči oba osumljena poslanca sodišču. — Beograd, 9. avgusta. Kakor zna* no, se je včeraj imunitetni odbor izre* kel proti izročitvi poslancev Tome Po* poviča in Jovanovič»Lune sodišču na zahtevo preiskovalnega sodnika. Svo* jo odklonitev je večina v imunitetnem odboru motivirala s trditvijo, da je preiskovalni sodnik zaslišal samo pri* če, ki so oba poslanca obremenjevale, ni pa zaslišal radikalskih in demokrat* skih prič, ki bi mogle izpovedati za nju ugodno. Zaradi tega se je imuni* tetni odbor izrekel za enkrat proti iz* ročrtvi, češ, da dokazno postopanje ni bilo dosledno in pravilno izvedeno. Za izročitev so glasovali samo muslimani in zemljoradniki. Muslimani so po vče* rajšnji seji imunitetnega odbora ostro protestirali pri Ljubi Davidoviču za* rad1' postopanja demokratov in je zato danes imunitetni odbor o zadevi še enkrat razpravljal. »Današnja seja imunitetnega od* bora je bila nadaljevanje včerajšnje seje. Na včerajšnji seji je bila izraze* na od gotovih članov odbora želja, da bi se dobila potrebna obvestila od pre* iskovalnega sodnika o gotovih momen* tih preiskave. Na podlagi tozadevnega sklepa je predsednik imunitetnega od> bora posl. Dukanac posetil preiskovali nega sodnika in dobil potrebna obve* stila, s katerimi je omogočena rešitev glavnega vprašanja. Imunitetni odbor je na današnji svoji seji pristopil k rešitvi glavnega vprašanja. Postavil se je soglasno na stališče, da je treba po* slanca Toma Popoviča in Draga Jova> noviča izročiti sodišču, ne spuščajoč se v to, ali obstoja kaka njuna krivda ali ne, ali so dokazi za to krivdo ali ne.«r Radikali še vedno oklevajo Beograd, 9. avgusta p. Danes od 6. do 8. zvečer je bila seja radikalnega kluba, na kateri se je razpravljalo o izročitvi poslanca Tome Popoviča sodišču, za katero se je dopoldne imunitetni odbor Narodne skupščine izrekel soglasno Seji ki se jo je udeležilo malo število poslancev, je predsedoval podpredsednik Steva Janko-vič. Prvi ie govoril sam Toma Popovič. ki je izjavil, da ne beži pred sodiščem in da bo stopil pred sodnike ne glede na to. ali bo od Narodne skupščine izročen ali ne. Kot nar. poslanec pa bo branil do zadnjega utripa ustavo, ki izrecno pravi, da noben poslanec ne more biti nikdar izročen sodišču za besede, izrečene v Narodni skupščini. Smatra, da bo vsakdo, ki bo glasoval za njegovo izročitev sodišču, postal krivoprisežnik. V enakem smislu so govorili še nekateri drugi poslanci, dočim so bili drugi mnenja da Je treba zahtevi sodišča ugoditi. Do sklepa ni prišlo in se bo jutri razprava nadaljevala. Letalci Male antante v Jugoslaviji Včeraj so prispeli najprej v Beograd in nato v Zagreb udeleženci letošnje letalske tekme Male antante in Poljske Beograd, 9. avgusta p. Davi od 7. do 8. so pristali na beograjskem letališču s kratkim odmorom letalci, ki sodelujejo pri tekmi letalcev Male antante Tekma se vrši na progi Praga-Varšava-Bukarešta-Beo-grad-Zagreb-Praga Po objavi beograjskega Aero-kluba je prvi priletel in odletel naš kapetan Hubel z izvidnikom kapeta-nom Lozičem Drugi ie bil zopet naš kapetan Rupčič Tretji le bil Poljak, ki pa je bil od nadaljnjega tekmovanja izključen. Četrti ie prispel Ceh. peti zopet Poljak. Letalce je sprejelo večje število občinstva ter zastopniki vojnih in civilnih oblasti. Sprejem je bil prisrčen ter so med odmorom ietalci živahno pripovedovali o svojih doživljajih Zagreb, 9. avgusta r. Tekom današnjega dne so prispela na zagrebški aerodrom v Borongaju češkoslovaška, romunska, poljska in jugoslovenska letala ki sodelujejo na letošnji tekmi Male antante. Borongaj-sko letališče je bilo v zastavah vseh sodelujočih maloantantnih držav in Poljske Sprejemu letalcev so prisostvovali funkcl-jonarii vojaškega letališča in številni konzuli. Prvi Je dospel na bororcgajsko letattSče podporočnik Novak (Ceh), ki le lz Prage odletel zadnji. Drugi Je bil Rumun, tretji Poljak Na četrto mesto se le plasiral major Radovič Dva naša letalca sta morala tik pred Zagrebom pristati zaradi pomanjkanja bencina, med njima tudi kapetan Gradišnik, ki Je v našem letalstvu znan kot eden naispretneiših pilotov. Povratek v Prago Praca, 9. avigiusta g. Danes so »e vrofl v Plnago letaki ki so se ndeležrld polet« stoo« države Male antante In stoo® Polfsteo. Na praškem letališča »e k »hrata poteg zastopnikov oWa®tf vetita mmožiioa, kJ je z na-petostfa pričakovala prihod letalcev Kot prvi le dosoe! v Prago romunski letalec Stefairvescn. za nftm pa h»gosfo-venski major Radomič Češkoslovaški pfllot Novak }e moral danes oipoldme zaradfi pomanjkanja bencina pristati pri Niklasdorfn Jugoslovenski letalec GradiSrok je bil ob 11 uri dopoldne prisili j en med Beogradom in Zagrebom pristaiti ter resigmrarti na nadaJlnii polet Tudi Jugoslovenski piilot Hifbel Je moral na Češkem zaradu" pomanjkanja bencina pir tetaiM. Pri tem »e }e letalo raz- bilo. PUoita sta ostota nepoškodovana. Končni rezultati še niso znani, ker se vrše hitri višinska poleti. Po dosedanjih rezultatih ima največ izgleda čeSkostovaškri pilot Kleps. Gradec, 9. aviusta f. Danes opoldne )e poljsko letalo »LtibMn R V«, ki ga je vodil major Markovski, pri Crnurelm maralo pristati za/radi defekta v motorju. Letalca sta ostala nepoškodovana. Zvišanje ameriških vojaških izdatkov lfewyork, 9. avgusta, s. Proračunski načrt za prihodnje leto, ki Je bil predložen predsedniku Coolidgeu, predvideva zvišanje izdatkov za obrambne svrhe za 160 milijonov dolarjev in za zgraditev zračnih sil 54 milijonov dolarjev. Danski zdravnik oživel mrtveca KodanJ, 9. avgusta, (lo.) Zdravnik Nor-dentoft je z injekcijo adrinallna ▼ srce oživel mrtveca. Tržaški slovenski visokošolci v verigah Trst, 9. avgusta, o. Kakor vsak dan, so se tudi danes dekleta, večinoma sestre reti-rancev, zglasile v jetnišnici pri Jezuitih, da izročijo čuvajem kosila in majhne priboljš-ke za svoje brate in znance. Bilo je okrog poldne, ko so prignali s kvesture v verige vklenjena visokošolca Josipa Sturma in Bernarda Cača, ki sta molče pozdravila in odšla za čuvaji. Bernard Cač je mlajši brat stavbnega uradnika Antona Čača, ki je bil pred dnevi obsojen zaradi dogodka v Divači in ki je bil snoči v Lonjerju aretiran ter prepeljan na policijsko ravnateljstvo, kjer so ga pridržali. Gorica v zastavah Gorica, 9. avgusta o. Danes se Je praznovala 12 obletnica zasedbe Gorice po italijanski vojski. Časopisje je priobčilo daljše spominske članke. Mesto je v zastavah. Inozemski glasovi — Dunaj, 9. avgusta. Vsi avstrijski listi objavljajo vesti o smrti Stepana Radiča ter mu posvečajo obširne nekrologe, v katerih se bavijo s njegovim političnim delom in ga slikajo kot enega največjih državnikov Jugoslavijo, žegar smrt je vsekako globoka vrzel v vrstah voditeljev jugoslovenskega naroda. »Neuec Wlener Tagblatt« razpravlja ▼ zvezi a smrtjo Stepana Radiča o politični situaciji v Jugoslaviji in naglaSa, da je Ko-reščeva vlada sedaj t izredno težkem položaju. Stepan Radič in njegovi pristaši so svoje zasedanje poslanskega kluba t Zagrebu kronali s zahtevo po avtonomiji ln spremembi notranjo ureditve države v federalističnem smislu. V tem največjem zgodovinskem trenutku Jugoslavije je dohitela Stepana Radiča smrt in v tem trenutku ni mogoče reči, kako bo končala borba proti velikosrbski hegemoniji in kako bo rešeno to za Jugoslavijo življensko vprašanje. »Neue Freie Presse« povdarja, da so bile zadnje izjave Stepana Radiča prežete duha pomirljivosti. Stepan Radič ni bil samo spreten politik, marveč državnik v najvišjem smislu te besede. Njegova politična oporoka naj bi bila sveta vsem, ln naj bi pripomogle k notranjemu pomirjenju in h končni konsolidaciji Jugoslavije. Bol hrvatskega naroda in žalost vse Jugoslavije Avstrija dobro razume in ž njo sočustvuj«. »Arbeiter Zeitung« piše med drugim: Smrt voditelja hrvatskega naroda bo izzvala ne samo na Hrvatskem, marveč t vsej Ju-goslovenski državi globoko žalovanje. Malo verjetno pa je, da bi prišlo raditega do kakih nemirov ali uporov, če srbijanski državniki ne bodo počeli prevelikih neumnosti. Smrt Stepana Radiča pomeni za Jugoslavijo sioer težak udarec, vendar pa nikakor no ogroža njenega obstoja. — Pariz, 9. avgusta. Pariški tisk objavlja povodom smrti Stepana Radiča ob-šiime komentarje. »Echo de Pariš« poroča obširno o vlogi, ki Jo je igral Stepan Radič v življenju jugoslovenskega naroda in povdarja, da si ne sme pač nihče prikrivati, da ustvarja Radičeva smrt izredno resno situacijo. Atentat 20. junija, kotjega žrtev je postal Stepan Radič, Je povzročil napetost, ki jo more Radičeva smrt le še stopnjevati. »Journal« naglaša, da je s Stepanom Radičem izginil z jugoslovenskega političnega torišča oni mož, ki edini je bil v stanju zbrati okoli sebe celokupni hrvatski narod. Stepan Radič ne zapušča sebi vrednega naslednika Svetozar Pribičevič je Srb. Hrvatska opozicija je tako Izgubila svojega pravega voditelja. Na jugosloven-ski vladi je sedaj, kako se bo razvijala situacija Vlada bi morala podvzeti primerne korake, da pomiri razdraženi narod in dati inicijadvo za zopetno zbližanje Toda mi resno dvomimo, naglaša list, če bo vlada dr. Korošca tega zmožna in sposobna. — London, 9. avgusta. Vsi večji angleški listi objavljajo vest o smrti Stepana Radiča, prinašajo toplo pisane nekrologe ter izražajo obžalovanje, da je moral Stepan Radič dati življenje v borbi za enakopravnost in svobodo svojega naroda v lastni državi, za katero se je boril od svoje rane mladosti ln za katero je toliko pretrpel. Nobile poroča Mussoliniju Rim, 9. avgusta, s. Po Mussoiinijevem nalogu se je general Nobile danes javil v notranjem ministrstvu, kjer ga je sprejel predsednik vlade. Razgovor med Mussolinijem in Nobilom je trajal poldrugo uro ter je bil, kakor se izve, zelo prisrčen. Nobile je podal predsedniku izčrpno poročilo o polarni ekspediciji Mussolini se je zlasti zanimal za usodo balonske skupine. Oslo, 9. avgusta, (be.) Italijanska ladja je zopet prispela v King6-bay in pričela z montiranjem letal, ki bodo iskala ostanek Nobilove ekspedicije in Amundsena. Plavalna olimpijada Svetovni prvak Arne Borg porazen Amsterdam, 9. avgusta Včeraj v sredo se ie vršila odločilna vaterpolo - tekma med Nemčijo in Madžarsko. Zmagala je Nemčija s 5:2 (0:2, 2:2). Nemčija ]e torej olirrupdjskš prvak v vaterpolo. Madžarska je zasedla drugo mesto. Dane« 60 se vršile wa*terpokHtekme za naslednja mesta Francija je zmagala nad Anglijo s 7:1, Zedn Bjene države pa nad Malto z 10:0. V umetnih skokih, ki so se tudi vršili v sredo, so bili rezmkatd naslednij: 1. Desjardins (Amerika) 185.04 točk, 2. Galiczen (Amerika) 174.06, 3. Simaika (Egipt) 172.64, 4. Smkh (Amerika) 168.90, 5. Riebschlager (Nemčija) 158.86, 6. Mundi (Nemčija) 152.74. Senzacij« dana§njej» dne io mogoče nsKečfc senzacija na oHmpijadj sploh pa k bil današnji pora* Arne Bor ga. Premagaj! ga p« ni mogoče Charltoo, temveč Argentine« Zorilia, ki je v prostem plavanju na 400 m postavil nov Olimpijski rekord. Današnji plavalni rezultat so: Prosto plavanje na 400 m: 1. ZoriMa (Argentina) 5:01.4 (nov olimpijski rekord), 2. Charlton (Avstralija) 5:03.6, 3. Arne Borg (Švedska) 5:04.6 Hrbtno plavanje na 100 m: 1. Kojac (Amerika) 1:08.2 (nov svetovni rekord), 2. Lanier (Amerika) 1:10, 3. Wyatt (Amerika) 1:12. Prsno plavanje na 200 m dame: 1. Schrader (Nemčija) 3:12.6, 2. Baron (Holandska) 3:15.2, 3. M lihe (Nemčija) 3:17.6. Damska štafeta 4Xl00 1. Amerika 4:47.6, 2. Anglija 5:02.8, 3. Južna Afrika 5:13.4. Danes pogreb ponesrečencev »F 14« Pnfl, 9. mrrnte o. Ponesrečeni mornarji pod mernika P M so biM danes opoldne položeni v krste. Jutri ob 17. uri se bo vršil pogreb s mrtvašnice mornariške bolnice v Pulju. Nov kardinal? Ltov, 9. avgusta s. Tukajšnji Ukrajinski Itsrti Ja-vUaifc), da so v krogih grško-kartoliškega du-bovnišitva razširjene govorice, da bo grško-ka-totiški metropofit Szeptycki v Rimu prejel od paipeža kardinalski klobuk in da se ne bo več vrnil na svoje mesto v Lvov . Radič govori... Union... Občinstvo je nestrpno. Prireditelji menda tudi. Videti je, da vsi prisojajo Radičevem nastopu pomen, ki sega daleč preko neposrednega okvirja. In radovedni smo kakopak tudi. Po tolikih polemikah, karikaturah in minucijoznem registriranju vseh — recimo — humo-rističnih črt ti kar dobro de, da si ogle-daš moža kot človeka. Kot to, kar je. Vese! si, da smeš biti pravičen. In drsaš z nogami jn ploskaš, da bi že prišel. In tedaj-- »Zivio Stipa!« zakliče tik pod odrom navdušen pristaš. Vse oči se kakor magnetizirane upro v preklicano zaveso. Toda Stipe ni izza nje. Skromen, skoro neznaten, okrogel, rdečih lic, s kratkovidnimi, dobrodušnimi očmi prihaja v temni zimski suknji skoro neopažen po sredi dvorane. In ko vse še bulji v zastor, stoji zdajci na odru Stepan Radič, kakršen je: človek, ki je izšel iz množice in ie zavzel mesto, ki mu pristoji... ¥ Radič govori. Cisto po svoje. V širokem loku se bliža stvari; bojiš se skoro, da ne bi med uvodom pozabil naslova, ki si ga je izbral. In kar govori, ni prav ta. prav nič za občudovalce sijajne retorike. Preprosto je, domače, resnica, ki leži po tleh tako na gosto, da je skoro nihče ne vidi. Hvaležen si mu. da jo pove. Tempo mu je največ umerjen, malone len. organ srednji; na polovici stavka pade iz krika v pianissimo, ki ga živa duša več ne razume. Samo mrmranje še slišiš, kako da nekaj tiho žiubori... Publika je nejevoljna. »Glasneje!« kličejo tu in tam. A Stipa se dolgo ne zmeni. Zdajci pa--v ostrem kotu zao- krene smer in vrže v dvorano eno svodih rezkih domislic, eno svojih žgočih zbadljivk, eno svojih neusmiljenih okr-stitev s pravim imenom. Publika hrumi, ploska, se smeje, odobrava. In je spet vsa njegova. Ko konča, je uspeh popoln. In dasi pogrešaš tega in onega in se ti zdi, da bi sam drugače »orijel« vse to, vendarle čutiš, da ti ie šlo prav tako do živega kakor ostalim. S svojimi pianissimi in s tem. česar ni povedal, je izzval tvojo misel, da sama snuje in tke... Ni vselej najiboljšj govornik tisti, kdor vss pove. Prav lahko si mislim, da je "bil torej v tem del skrivnosti Radičeve-ga silnega vpliva na hrvatske množice. In ko sS ea poslušal, si ga vsega dojel. Spoznal si človeka, verujočega v ideale kulturnega sveta in zaljubljenega vanje z vso saniavostjo in zamišlje-nostjo slovanske duše. Dasi — nekaj je b'lo v njegovih intonacfjah, kaj vem v Čem — nekaj, česar nisem mogel opredeliti. Bilo je kakor nagonsko tipanje zamaknienca iz notranie^i v vnar.ji svet: ali kakor prisluškovanje nečemu neslišnemu; monda podzavestna pa?nia na smernico, ki je v ravni črti sekala vse presenetljive zavirke ... Ta smernica je vodila Stjepana Radiča preko vnanjih peripetij njegove po-iHične kariiere na končno postojanko, ki Jo je blagoslovil s svojo čestito krvio. Bila je smernica goreče vere v poštenie. napredek, pravo človečansko svobodo !n bratstvo vseh dobrih ljudi. ¥ Nikoli več ga ne bomo slišali. Dobri Stipa, ki nas je spravljal s svojimi pianissimi v obup, nam je raztuženim zaše-petal svojo poslednjo, najtišjo besedo. Kakšna je bila in kaj je pomenila? Kakršnakoli je bila in karkoli je pomenila, to vemo. da je bila v njej hrvatska in evropska duša Stipe Radiča: člove-čanska in mirotvorna — toda ne do vsake meje in ne za vsako ceno ... Naj bi tisti, ki so na obtožbe živega Radiča odgovorili s svincem, razumeli vsaj globoki pomen njegove smrti! Vladimir Levstik. J s svojim narodom, srce junaka, Čigar življenje je bilo last naroda in posvečeno borbi za njegove pravic z... Sto-tisoči, milijoni src, ki so na nedeljo, dne 8 julija, drhtela v radosti in čvrsti nadi na Radičevo okrevanje, bodo to nedeljo, 12. avgusta, krčevito ihteli ob njegovem grobu. Čudna igra usode Atentat v Narodni skupščini: 20. junija. Bila je sreda. Umrl je Stjepan Radič osmega osmega dvajsetosem. Bila je sreda. A kdaj se je Radič triumfalno sprejet vrnil v Zagreb. Da, 8. julija. Bila je zlata, slavnostna nedelja. In to nedeljo, 12. avgusta, bo Radič legel v grob. Radič — naš tovariš Vdova Marija Radičeva Zgodovine gredo površno preko živ. ljenja soprog vseh velikih mož. In vendar prenaša soproga, dobra soproga, največji delež trpljenja, družinskih skrbi in življenske energije v borbi za obstanek, ideaJe in srečo. Gospa Marija, ki zdaj klone v tugi ob krsti svojega moža, je dolgih 30 let v neskaljeni zvestobi delila s Stjepanom Radičem breme velikega, močnega, trdega življenja. Ko se je kot učiteljica (po rodu Čehinja) poročila s siromašnim politikom, novinarjem, ki je dotlej že prestal dobršen del persekucij, je pač slutila perspektivo svoje usode. Z ljubeznijo in odločnostjo mu je stopila ob stran in premagovala strašna naključja. ki bi drugim lomila tilnik. Kdor je le enkrat prebil urico v Radičevi družini, ga je morala ganiti prekrasna harmonija, nežnost in srčna navezanost teh ljudi. Marija Radičeva je imela moža, ki je visoko cenil ženo in mater. Zato se je žrtvovala zanj, kakor se le more žrtvovati zvesta, pogumna, skrbna žena, in zato sočustvujejo z njo vsi, ki poznajo njeno tiho junaštvo. Radič - naš tovariš »Gospodo kolege!« Tako je pokojni Radič vselej in povsod nagovarjal novinarje, Ne domišljavo, zbadljivo, marveč zares ljubeznivo, očetovsko. V visokem pojmovanju svobodne publicistike in vseh ne-priličnosti novinarskega poklica je cenil slehernega novinarja, naj ga je prinesel k njemu katerikoli veter. In vsak novinar, ki je prišel z njim v dotiko, ni mogel odoleti presenetljivo suge-stivnemu vplivu njegovih človeških vrlin. Ne, v družbi novinarjev — in kdaj je bil Radič brez nje! — v družbi svojih mladih kolegov ni bil Radič nikoli slabe volje. Stoprav v najožjem kontaktu z zastopniki vseh mogočih listov se je Radičev duh razživljal najživah-neje in kresal iskre blestečih domislic. Vse, kar je premogla njegova ustrež-ljivost, vse je nudil svojim večnim spremljevalcem in učencem, novinarjem. V vlaku, avtomobilu, na velikih zborovanjih in ob vseh prigodah so morali biti novinarji z njim v najožji družbi. Spoznaval jih je po govoru in klical po imenu, kakor v družini. Radič sam je delal kot novinar neverjetno mnogo. Vsa leta je sam urejal svoj znameniti tednik »Slobodni dom«, pisal poročila in članke, ki so v svoji genijalni preprostosti vzbujali občudovanje vsakogar, ki je vajen grizti pero in natezati možgane. Tako, kakor je Radič znal najtežje politične in znanstvene probleme razodevati s preprostim, elementarnim izražanjem — to je bila šola za vso mlajšo generacijo novinarjev. Izgubili smo tovariša, kakor ga ni drugega med nami. In ko bo zgodovina slavila še vise druge oblike Radi-čevega dela. vse markantnejše odraze Bolni Radič na balkonu svoje vile v Zagrebu Zadnja Radičeva fotografija pred smrtjo. Od atentata do smrti Pot trpljenja, radosti in žalosti od 20. junija do 8. t. m. Pol ure potem, ko ga je dne 20. junija težko pogodila krogla iz Račiče-vega revolverja in je veliki vodja naroda izgubil zavest, je bil z avtomobilom prepeljan v beograjsko bolnico, kjer so zdravniki takoj preiskali rano in izvršili potrebno operacijo. Ko se je Stjepan Radič prebudil iz nezavesti in omotice, je takoj začel delovati njegov živahni duh in še z operacijske mize je bilo čuti iz njegovih ust vesele opazke, da s® zdravniki ostrmeli nad tolikim junaštvom in odvažnostjo. Toda ranjenec se je kmalu zresnil in je z globoko žalostjo dal duška svoji veliki skrbi: »Da bi Ie država ne trpela radi tega dogodka!« Stjepan Radič pri odhodu iz beograjske bolnice niki, Zopet so se morali zavzeti zdrav-videč pred seboj ranjenca, ki je komaj ušel krvavemu pokolju in je njegov položaj še negotov, čigar prva skrb pa je posvečena nekemu višjemu idealu. Zdravniki - operaterji, ki so se požrtvovalno trudili nad njim, so bili vzhičeni nad idealizmom pacijenta, ki ne čuti svojih ran in svoje bolečine, ki ne obžaluje svoje prelite krvi, marveč posveča prvo svojo misel drčavi in domovini. Redek primer nesebičnosti v tako težkih okoliščinah! Vsem, ki so se trudili okoli ranjenca, je sam s svojo hladnokrvno hrabrostjo dajal pogum in jim vlival v srca nado na srečen izid bolezni. Kot plemenit človek je Stjepan Radič smatral tudi za svojo prvo dolžnost, da se zahvali zdravnikom, svojim rešiteljem, za njih trud in jim da javno priznanje za njih sposobnost, strokovno znanje in požrtvovalno prizadevanje. Pozabil ni niti strežnice in je s toplimi besedami izrazil svoje zahvalno priznanje slovenskim usmiljenkam, ki so mu stregle. Vsa javnost je bila uverjena, da je Stjepan Radič zmagovito prestal svojo nevarno rano in v tem prepričanju jo je potrjevala njegova neskrušena dobra volja in specifično njegov vedri humor. Njegov krepki duh je zmagal nad materijo in zdravniki so mu dovolili, da odpotuje v Zagreb na daljne okrevanje. Po dolgih osemnajstih dneh je vodja naroda nastopil svojo pot v Zagreb in je prispel med svoj narod. Nedelja, 8. julija! Beli Zagreb je triumfalno dočakal svojega miljenca. Deset tisoč se-ljakov v slikovitih narodnih nošah in z neštevilnimi godbami so ga pričakovali. Med njim seljakinje z otroki, ki so prinesle cvetja z vrtov iz vseh delov Hrvatske. Delovni hrvatski narod je svojemu borcu prinesel pozdrav s hrvatskih polj in livad. Vedrega lica, grudi polne svetega ponosa je sprejemalo vračajočega se mučenika glavno mesto in sto tisoč grl mu je gromovito klicalo dobrodošlico. Nikoli še niso Hrvatje pričakovali kakega svojega sina s tolikim navdušenjem, s toliko slavo in s takim triumfalnim čustvom radosti. Nikoli še ni Hrvatska nikomur izkazala to'iko plamteče ljubezni, toliko globokega zaupanja in takega odličnega počaščen.ia. Osmi julij ie bil dan zmagoslavja, kakršnega ne pomni zgodovina Hrvatov. Toda ta zmagoslavni pohod Stjepana Radiča je bila zadnja prilika, ko je narod z vzhičenjem pozdravljal svojega vodjo in velikega sina v polni radosti in veselju. Brzo ozdravljenje je bilo na žalost le navidezno, kajti morilni streli so zlomili odporno življensko silo Stjepana Radiča in končno po dolgi borbi s smrtjo dosegli svoj črni namen. Prenehalo je biti srce. ki ie trpelo in se radovalo Radičeva soproga Marenka Stepan Radič in Slovenci Pokojni srbski državnik Stojan Pro-tič, ki mi je ponovno izročal razna ust-inena sporočila za Stjepana Radiča, me je nekoč nenadoma vprašal: «Aii Radič že dolgo tako slabo vidi?» Ko sem mu povedal, da ima Sjab vid že od svojega rojstva, zaradi česar se je že njegov oče upiral poslati ga v zagrebške šole, se je Stojan Protič malo zamislil in naposled dejal: «2e večkrat sem o tem premišljal in danes sem prepričan, da ravno zaradi te njegove telesne napake ne moremo priti ž njim do konca. On vidi in pozna samo svoje hrvatsko Zagorje; dalje ne vidi; grebe sam v sebi in meri vse le na svoj zagorski vatel.« Protiču sem tedaj rekel približno tole: Ravno zato, ker je Radič slaboviden, je duševno močan. On vsako stvar sam v sebi dobro pretehta in premisli. Zato je tudi najbolj objektiven, ker ga zunanje oblike življenja ne motijo. Gospod predsednik, sem mu dejal, med Slovenci ni nikogar, ki bi dobro poznal Srbijo in njene ljudi. Med Hrvati pa je on menda edini, ki se je že oddavna trudil spoznavati vaše prilike. Radič sicer res globoko korenini v svojem narodu, kot politik pa je med Hrvati in Slovenci edini iinternacijonalistični človek. Na ta pogovor se zopet spominjam danes, ko premišljam, kaj sedaj, po nenadni smrti tega velikega toistojanske-ga človeka. Od svojih mladih dni pa do svoje smrti je polagal veliko pažnjo na to, kaj deiajo in mislijo veliki kulturni narodi sveta o posameznih dogodkih, zlasti tudi o Hrvatih. Da danes Hrvate in njihovo kulturo zlasti zapadni evropski svet precej dobro pozna, je predvsem zasluga Stepana Radiča, ki je umel si najti po svetu tudi številne osebne prijatelje med duševnimi velikani različnih narodov. Tudi med Srbi je imel. dobre prijatelje. Napačno je mišljenje, da je bil Stepan Radič samo nekak velehrvat. Res je, zavedal se je, da je Hrvat, ter je hotel videti svojo hrvatsko domovino lepo urejeno, visoko kulturno, živečo v pravici in svobodi. Vedel je, da more svoje zamisli uveljavljati in uresničevati samo tako, ako zlije svojo osebnost in svoje srce popolnoma z ,'dom hrvatskim, ki je kmečki, zato pošten, delaven in moralno nepokvarjen. Tudi delavce je visoko cenil zaradi njihove socijalne funkcije in vsled spoštovanja do dela vobče. Zato je tudi hrvatsko obrtno in industrijsko delavstvo skoraj v celoti organizirano v njegovi kmečki stranki. Delavstvu je naklonil tudi parlamentar- ne zastopnike iz njegovih vrst, a da so bili sigurno izvoljeni, jih je kandidiral celo v popolnoma kmečkih okrajih. In kmetje se temu niso upirali, spoznavajoč, da je ta socijalna zveza potrebna. Pazno je zasledoval vse dogodke v političnem življenju delavskega sloga po svetu. Stepan Radič je bil predvsem človek velike srčne kulture. Njegovo življensko naziranje je temeljilo na spoznanju, da je na svetu človek prvi, da brez človeka svet ne bi imel nobenega pomena in namena. Zato je tudi v politiki tolikokrat povdaril misel človečanstva, s katero je označeval važnost socijalnih tvorb, socijalnega čustvovanja in udej-stvovanja. To ga je gnalo med svet; ta globoka človečanska zavest je klesala iz njega internacijonalista v politiki. Poznavanje drugih narodov, njihove zgodovine, kulture, literature, njihovih jezikov in običajev, je ustvarjalo njegovo znano širokogrudnost. Samo širna Rusija je rodila doslej takšne velike ljudi, takšne širokogrudne altruiste in duhove. Za nas Slovence se je Stepan Radič ve;iko zanimal. Ni poznal samo naše politične zgodovine, naše gospodarske težnje in težave, ampak je znal v ugodni družbi gladko citirati Prešerna, Simona Gregorčiča in druge naše pisce. Nikoli pa ni mislil na to, da bi postal tudi voditelj slovenskega naroda. Ponovno je dejal, da to ni mogoče, da bi bil to edinstven primer na svetu. «Niste mali narod Slovenci, po svoji kuituri ste ve iki; ni treba, da se sramujete in se v svoji napačni skromnosti sami postavljate v kot!» O nas je prav tako veliko mislil kot o Hrvatih in Srbih, pri vsaki priliki nas je omenjal. Ko je bil leta 1924. emigrant v Londonu, je stopil Stepan Radič v stike tudi z voditelji angleške delavske stranke, zlasti s Hendersonom, tedanjim ministrom, tem, ki ravno sedaj predseduje socijalistični internacijonali v Bruslju. Z njim se je dogovoril, kako naj bi se na znotraj uredila Jugoslavija in v kateri smeri in doklej bi ta načrt podpirala angleška vlada. Prepis tega dogovora mi je izročil na Dunaju, preden je odšel na ponovno vabilo Čičerina v Moskvo. Želel je, da bi Macdonald tudi od slovenske strani dobil informacijo o našem položaju. Takrat so bile politične prilike v Sloveniji takšne, da se ni moglo misliti na to, da bi katera večja naših političnih strank mogla iti z njim, dasi je dotični dogovor dobro in lepo mislil i o državi i o dinastiji, ki jo je priznal že tedaj in ne šele 1. 1925. na usta po- kojnega nečaka Pavla Radiča. Na njegovo željo sem opisal razmere med Slovenci in njihovem tedanjem političnem razpoloženju v posebnem pismu tedanjemu britanskemu ministrskemu predsedniku Macdonaldu. ki sem ga poznal še iz internacijonale. Pismo mu je nesel po posredovanju nekega prijatelja pri nas znani profesor londonske univerze. Takrat zamišljena akcija je postala kmalo brezpredmetna, ker so pri volitvah v Angliji zmagali konservativci. Ali naj gre tudi v Moskvo, o tem se je posvetoval z mnogimi. Nekateri so mu pot odsvetovali, češ, da ga bodo v Beogradu proglasili za komunista, kar se je pozneje tudi točno zgodilo. Toda imel je svoj velik argument, ki ga je tudi še pozneje porabljal. Dejal je: Brez Rusije zapadni Slovani ne pomenimo nič, z njo pa vse. Ona je naš ocean. Bodi Rusija sovjetska ali caristična, z njo moramo v vsakem primeru biti dobri. Naši doli v Beogradu so v Moskvi vse pokvarili. Zato je prav, da grem in popravim naše napake. Ko se je vrnil, me je povabil v Zagreb. Tam je meni in prof. Lončarju tri ure opisoval današnje ruske razmere, a jaz bi ga najraje poslušal še tri ure. Tudi v Moskvi je govoril s Čičerinom o Slovencih. Oičerin je imel o Slovencih prav njegovega duha. bo vendar med Jugo- ilovenskim novinarstvom Je dolgo, dol-ro živela tradicija Radičevih eksce-lentnih novinarskih sposobnosti in še bolj: njegove zlate kolegijainosti. Ob krsti voditelja-mučenika Beli Zagreb se je odel v globoko črno žalost Živahni utrip mladega velemesta je zastal in prebivalstvo se pripravlja na žal« no vsečanost, na zadnjo pot moža, ki se je pred mesecem dni kot zmagovalec vrnil v sredo med svoj narod. Nad triumfatorjem pa je že plavala temna senca in koščena roka je segala po narodovem ljubljencu, čigar življenska pot je bila do malega kon* čana. Umrl je mož. Cigar vrednost, duh in ve« Hčina se bodo pravilno ocenili šele, ko ga ne bo več med nami in ko bo pred veli« čanstvom smrti odpalo od njegovega ime* na vse tisto, kar je bilo na njem vsakda« njega, povprečnega h. navadnega. Tudi v tem pogledu je pokojnik enak vsem veli« kanom, da se lele z njegovim odhodom začuti velika vrzeL ki jo je vredno izpol« njeval v vsakem pogledu. ju govoriti o velikem pokojniku 1 .no Kot o človeku in o politiku, kajti njegovo politično dejanje in nehanje je ta« ko zelo prepleteno z osebno noto njegove človeške pojave, da se nikakor ne da lo« čiti drugo od drugega. V tem pa tudi tiči skrivnost njegove velike sugestivnosti na najširše narodne mase, ker je narodu vedno kazal politična vprašanja kot nekaj nedok* trinarnega, nekaj konkretnega, ki se tiče vsakega posameznika neposredno in potom posameznika šele skupnosti, domovine in države. On ni postavil postulata države kot premiso in začel dokazovati nje potrebo. V srca je segel, ugotovil s plamtečo bese* do eksistenco in potrebe človeka in na tej trdni podlagi, ki jo je znal formulirati moj* atersko, da je bila dostopna tudi najprimi* tivnejšim; je zidal svojo ideologijo skup* nosti, domovine in države. Ta način prido* bivanja ljudskih src ga je zbližal z naro. dom in o človeško pojmovanje potreb ljud* skih, ki spadajo v kompleks političnih pro* blemov, mu je pridobilo stotisoče vernih pristašev, ki so v njem zrli apostola in oznanjevalca prave blagovesti. Stepan Radič je bil resničnost sama, ki ruši brez obzirno vse forme. Zanj v poli* tiki ni aksionov, zanj so samo dejstva, ki jih dinamika živega življenja sproti po* stavlja in ustvarja z novimi položaji nove probleme. On ni zaslepljen fanatik in su* ženj efemernih principov Njegov velik stil in širokogrudna koncepcija izhajata iz načina, kako se je po potrebi in zahtevi političnega položaja spravil in pomiril s svojimi prejšnjimi nasprotniki. V to ne po» trebuje parlamentarjev. posredovalcev in konvencijonalnega ceremonijala. Sam se na* poti naravnost k sprtemu prijatelju in s preprosto besedo: «Dober dan. Svetozare,* najde pot do srca starega druga. Njegova pojava sama prebije led. ki se je bil napra* vil med obema, in brez formelnih fraz je ustvarjena skupna fronta, ki se izkaže, da je kos vsakemu viharju. Mož sovraži omledne forme, ker s svojo dalekovidnostjo izlušči bistvo stvari v tre* nutku tam, kjer se drugi zaman trudijo oprostiti se kalupov konvencije, ki jih ve* žejo in tišče. Ideje, ki se mu sproti pora* jajo v razboritem in borbenem intelektu, ravnotako sproti zaduše vsak formalizem, ki preti vzeti njegovim mislim elementarno pogonsko moč. Njegova velikanska učenost meji na ne» možne dimenzije. Inozemski publicfsti, ki »o imeli priliko priti ž njim v stike, jo označajo lapidarno s sledečo materi j alizi* rano primero: Ako bi se dal pogmotiti ves njegov silni statistični, svetovno*politični, zgodovinski, socioloski in drug znanstveni materijal, bi bil za obseg te učenosti po* treben nov globus. Jugoslavija je po sodbi inozemcev premajhno torišče, da bi do* volilo sproščen razmah temu silnemu inte* lektu. Toda on ne skopari s svojo znanost* jo in je ne zaklepa kakor ljubosumen pro* fesor, ki se lagodno počuti na grmadi svoje učenosti, marveč gori od želje, kako bi te svoje zaklade oddal svojim poslušalcem. Zato so njegova predavanja na videz ne* osredotočena in nudijo videz neurejenosti. On sproti poraia globoke misli, duhovite rečenice in smele konkluzije. predno more* jO poslušalci slediti poti njegovih asocija* cij. In to slednje večkrat ni njegova krivda V svoji borbi proti boljševizmu, komu* nizmu in napačno pojmovanemu socijaliz* mu prvih let po prevratu je Radič s svojim človečanstvom prvi postavil in jasno for* muliral edino pravo antitezo internacijo* nali. Kot gromovnik je svojim poslušalcem s pl»stičnimi besedami podal strukturo družbe in izvajal preko rodbine, občine, države in narodi edino možnost nadaljnje višje skupine: človečanstva. Mednarodnost pomeni popolno iztrebljenje manjših na* rodnih skupin, naloga moderne demokraci* je pa ja zajamčiti vsaki svoboden razvoj in s tem pot do višje družabne oblike. Ta* ko je oznanjal in zopet ni niegova krivda, da pametne besede niso našle vedno pra* vične ocene in resonance iste nazore, kakor jih je imel Kari Marx o avstrijskih Slovanih 1. 1848. Cičerin mu je rekel: «Ako so Slovenci reakci-jonarna, kontrarevolucijska masa. Rusija nima povoda, da bi se kakorkoli zavzemala za nje.» Mislil je namreč na naše Primorje m si je dal od Radiča pokazati našo narodno mejo na karti. In zopet je Radič zapel slavospev Slovencem: Ne sme nikogar motiti, da jih vodi v politiki duhovnik. Dr. Korošec da je natančen dvojnik belgijskega kardinala Mercierja. Slovenci so visoko kulturen narod, z urejenim gospodarstvom, brez analfabetov, s klasično literaturo. «Vem, nama je rekel, da dr. Korošec mene ne mara, da. on niti Hrvatov nima rad. Toda moja dolžnost je bila, da sem v Moskvi hvalil Slovence, čeprav vem, da sem pretiraval. Vaši interesi so naši interesi. Vaše dobro ime med svetom, je tudi dobro ime za nas Hrvate.* Ko je bil v Ženevi delegat naše države, je tako govoril o Slovencih zopet francoskim in angleškim kolegom ter novinarjem. Meseca maja letos ie dejal v Pragi delegatu angleške liberalne stranke, ki je izrekel željo priti še letos v Jugoslavijo, nai pride najprvo v Ljubljano, potem v Zagreb in od tam šele v Beograd. »Slovenija — to je kultura!» Pokojni veliki voditelj hrvatskih narod« oih mas je bil po svoji duševnosti tipičen piedstavnik slovanskega plemena. Impulzi* ven do trajnih meji* in globoko čustven je s plamtečim sovraštvom do krivice hi* teh izvojevati za vsako ceno, kar je enkrat spoznal za pravo. 4aš radi tega svojega slo« vanskega značaja e občutil 7 sebi neko na» sprotje med idejnim poletom in počasnim razv >jem. Radi te no*i inje razdvojenosti mu je bil ideal državnika in politika neka* ka sinteza slovanske impulzivnosti in anglo« saške reznosti in premišljenosti. Vedno in povsod je prepovedoval cepljenje anglosa* ške duševnosti ia zdravo idealistično na* vdahnjeno čustvenost slovanske .. plemena. Globoko ljubezen je čutil do francoske* ga naroda, do njegove velike srčne kultu* re i slovansk ;mi sorodnega snt> djazma galskega. Kot mož svetovne izobrazbe — obvladoval je dovršene eset jezikov — ni poznal privilegiranih in neprivilegiranih na* rodov: Vsa ljudstva, trpeča in delavna, so bila njegovemu srcu enako blizu. Saj je še o Italijanih, teh naših hudih nasprotnikih, * izrekel sijajno rečenico: «Evrop- brez Ita« Iijanov bi bila kot žlahten vrt brez ptic pevk.» Nedeljena ljubezen pa je veljala vsecelo našemu k čkemu ljudstvu. \ ženevskem Ateneju je pr d zbrano najodličnejšo pu» bliko predaval o našem jugoslovenskem kmetu. «Vi ne pojmujete, kako da kmet ne more drveti v eni vrsti z vami napred* njaki», je rekel, «ne pomislite pa, da sedi» te vi v avtomobilih, on pa hodi peš in kon* cem koncev le on nosi vsa bremena. Kako naj teče in poskakuje? Vi obložite kmeta z vsemi mogočimi bremeni, pa strmite, ka* ko da ne more iti v korak z vami To se pravi: Vi devljete ribo na mizo, pa se čudi* te, da ne plava.» Vse svetovno časopisje je tedaj prineslo to blestečo primero in ni štedilo s pohvalo Radičevi sijajni franco* ski dikciji, vredno parjeni z orijentalsko le* poreče ost jo. Priznanje je bilo tembolj čast* no, ker je na istem zborovanju Radič nad* vse sijajno pobil ugovore nekega italijan* skega socijologa in vseučiliškega profesor« ja, ki je doživel občuten poraz od jugo» slovenskega aeljaškega voditelja baš na po« I ju, kjer je bil avtoriteta in priznan stro« kovnjak. Rekli smo že, da je bila Radiča sama resničnost in da mu je bila forma še manj od posode, ker ideje — je dejal opetovano — ne moreš stlačiti ▼ posodo in kalup. Radi tega ni prisegal s fanatično vero niti na razne držav nopravne principe, vedoč da so veljavni le v toliko, v kolikor se v da* nih prilikah dado izvesti v konkretnem živ. Ijenju. Njegovo stališče napram veram je opredeljeno z istim odklanjanjem vsakega okorelega formalizma Vero je čislal kot narodnega čustvovanja, v katerem je sam imel najgloblje korenine, kot del človeške psihe, odločno pa je grajal tiste poklicne propagatorje vere, ki samo trgujejo s temi idejnimi vrednotami Pti takih prilikah ni štedil s krepkimi izrazi, zajetimi iz narod* ne govorice. Vselej so se obupno oglasili tisti, ki jih je zadel. S Stepanom Radičem je izginila z naše« ga političnega obzorja svetla osebnost z nespornim obeležjem velikega genija. Nje* gova pojava je produkt dolge nosečnosti našega naroda iz tistih črnih dob, ko so dTugi odločevali o nas, brez nas in proti nam. Bližal pa se je propad starega tisoč* letnega nasilja in v razsvitu je \tetal iz naroda bojevnik in voditelj; za njim je krenil narod na pot do ideala naših davnih pokolenj. Vodja je umrl kot žrtev svojega evangelija, toda zapustil je za seboj glo* boko začrtano pot, da je ni več mogoče zgrešiti. Stepan Rad ' je s svoje mučeni* ško smrtjo posvetil to pot, na nas je, da krepko zastavimo na začrtani brazdi in do* vršimo začeto delo v večno slavo njegove* ga spomina. —bb. Turoben dan v Zagrebu Bela hrvatska prestolica se je zavila v črno in žaluje ob mrtvem narodnem voditelju Zagreb, 9. avgusta. V najlepši poletni zarji rojeni dan je žarko sipal srebrne žarke nad griči, ki obda-ajo belo prestolico hrvatskega naroda, drugo prestolico naše velike, a do danes žal še •ne pomirjene in urejene države Priroda Je hotela s tem povdarjenim kontrastom napram žalostnemu dogodku, ki je zadel ves naš narod v največjo tugo in žalost vsemu svetu naznaniti, da je sicer Radičevo telo umrlo, da pa ostane njegov duh naš vodia do končne zmage večnih idej svobode, ijoštenja in pravice. Čeprav smo prispeli v Zagreb v zgodnjih futranjih urah, je bilo mesto že izredno živahno. Povsod so se zbirale gruče meščanov, ki so prebirale črno obrobljena žalna izdanja zagrebških jutranjikov ter s turobno radovednostjo požirale vsako novost ta podrobnost o prerani smrti svojega voditelja, ki ni bil voditelj v navadnem pomenu, marveč pravi apostol in prerok. Na obrazih meščanov in mladine si čital, da le ugasnilo življenje možu, ki je s svojim toplim srcem ogreval in idealiziral življenje stotisočem, milijonom 2e na vse zgodaj so bile raz hiš razobešene črne zastave. Težko, prav težko je bilo najti dom zagrebškega meščana, ki bi na ta način ne manifestiral splošne narodove boli. Nič ni bilo po ulicah onega žurnega poslovnega vrvenja, onega naglega tekanja v urade, po poslih Gospodinje so se na trgu spuščale z okoliškimi kmeticami in proda-alkami zelenjadi in sadja v razgovore o pokojnemu Stjepanu Radiču. Vsaka teh prepro stih duš iz zagrebške okolice je vedela kaj potožiti, vsaka se je spominjala s solzami v očeh pokojnega »predsednika« Od časov Matije Gubca hrvatski narod ni imel človeka. ki bi bil znal betežno seljakovo življenje postaviti tako v središče sociialnega in po litičnega prizadevanja, kakor Stepan Radič Po Ilici so se ves dan pomikali manjši sprevodi, ki so vsi prihajali od Radičeve vile na Pantovčaku Ljudje so obstajali na pločnikih in marsikateremu se je orosilo oko, ko je moral verovati ono, kar se je še včeraj zdelo nemogoče Na Jelačičevem trgu je večja skupina kmetic s težkimi jerba-si na glavah ob takem sprevodu naglas za-plakala Čutil sem, da je to ihtenje poštenega in hvaležnega naroda, ki se zaveda da ie izgubil svoio naivečjo nado in opom K Radičevi vili na Pantovčaku so ves dan hitele gruče zagrebških meščanov, avtobusni promet, ki Je dTuge dneve vozil v velikih presledkih je pomnožil vožnje do maksima Mimo počasnih in do zadnjega napolnjenih avtobusov so drveli ele- gantni avtomobili, preprosti kmečki koleslji, gosposke konjske vprege. Radičeva vila se nahaja prav na vrhu Pantovčaka. Je to bolj skromna stavba, ki jo je svoječasni arhitekt zgradil v praktične svrhe. Po celem griču so okoli vile razsejani razkošni domovi zagrebške finančne elite. Na vse strani je veder pogled, zlasti vplivajo blagodejno onkraj Pantovčaka posejani vinogradi. V ozadju se majejo temu' gozdovi Slemena. Pri ograji Radičeve vi!e e stala odvojena straža, ki je dovoljeval vstop samo novinarjem, sorodnikom, poslancem KDK ln deputacijam. Ves dopoldan n popoldan so prihajali poedlar, Javni dc-avci, prijatelji pokojenca, voditelji ja /nega življenja, visoki uradniki, zastopniki umetniških krogov, kulturnih društev itd. itd., ki So tolažili do obupa razžaloščeno gospo Marijo. Po vežah so se kopičili venci iiajraz-lovTStnejših korporacij, sveže c/etje, rdeči lageljni, krvavordeče vrtnice. Sin Vladko si je otiral solze t očeh in nemo sprejemal izraze sočutja. Noč smrti Ko le snočl ob 8.55 Radič odšej v večnost, so pokrili njegovo truplo v pritlični sobici na levi strani vhoda z belo rjuho. Le obraz mu je ostal odkrit. Prvi sorodniki im najintimnejši prijatelji, ki so že snoči obiskali Stepana Radiča so mogli na mrtvem Radiču občudovati isti milobni, srčno dobri nasmešek, s katerim je za živega stopal pred svet ter kot miroljubni apostol oznanja, svoj seljaški ln slovanski evangelij. Kmalu po 10. url Je bil snočl pozvan v ozue rodove Valdec se je bil še le eno uro ijcprej povrnil iz inozemstva. Prof Valdec mi je zatrjeval, da se mu je posnetek od-ično posrečil in da bo ohranil tudi najfinejše potankosti in poteze pokojnega Radiča Obdukcija trupla 2e ob 6. zjutraj je prispela v Radičevo /Ho sodno-policijska komisija, ki je najpre.. zvršila predpisane formalnosti nato pa raz-elesila Radičevo truplo Obdukcija Je pri-iesla naslednje ugotovitve: Radič Je Imel popolnoma zdrava pljuča r ud; sicer ni bilo najti znakov kakih organskih pogreškov ali obolelosti. Le ob srcu ie bilo konstatirati prekomerno nabiranje masti, ki je oteževala normalno delovanje si ca. Rana, ki Jo je Radiču zadal nesrečni Putiiša, je bila popolnoma zaceljena. Ravnotako tudi vrezi operacije, ki Jo Je Izvršil po atentatu prof Kostič. je vzkliknil navdušeno. Mi Slovenci sami ne storimo ničesar, da bi nas svet spoznal. V tem pogledu smo ostali skoro še tam, kjer nas je našel zlom Avstro-Ogrske. Lahko rečem, da je bil Stepan Radič v inozemstvu naš najboljši advokat. Z njim smo izgubili velikega prijatelj. Kako smo mu Slovenci ljubezen vračali, vemo vsi. Spominjam se, kako so nekateri slovenski poslanci, neznalice v primeru s tem velikim možem, govorili o njem ljudstvu na shodih. Opisovali so ga kot velikega pijanca, ki v svoji trajni pijanosti ne ve kaj dela in hoče. Ta bajka je še danes tako razširjena med slovenskim ljudstvom, da nas je lahko $ram. Poznal sem Stepana Radiča od 1. 1914. dalje, veliko sem z njim občeval, tudi v rodbini, bil mi je pobratim, toda nikoli ga nisem videl omotenega od pijače, dasi ni bil abstinent. Lahko pa rečem, da vsak povprečni Slovenec po-pije več alkohola, kot ga je Stepan Radič, ki je bil v družbi zares rad vesel, šega v, dovtipen. zraven pa tudi dober opazovalec ljudi. V svojem zakonu je bil Stepan srečen. Neznansko je ljubil svojo rodbino, a ženo, svojo Marijo, je naravnost obo- i ževal. Ona pa je tudi skrbela zanj kot' mati za sina. V življenju ga je spremljala na vseh važnejših potih, na študijska potovanja v emigracijo, v zapore, na shode, vsepovsod. Bili so časi, ko sta v mladih letih v Parizu celo stradala; ko je svoječasno v Zemunu bila eksistenca vse družine odvisna samo od zaslužka njegovega peresa. Toda pridnost in pogum žene sta premagala vse težave. Skupno sta si gradila dom, a njuna harmonija je bila temelj sreče rodbine in velikega narodnega dela. Za denar pa ni Imel smisla, zato je bil vedno tudi brez njega. Ako ga je slučajno imel, ga mu je lahko vsakdo izvabil iz njega. Nekoč, menda L 1921. so mu dali v njegovi knjigarni večjo vsoto, da je odnese v tiskarno v pokritje računa za list «Dom» Sel je sam preko ceste, tu pa ga je nekdo ustavil in ga zaprosil za pomoč češ, da je v zadregi. Stepan mu je dal ves denar in pozneje ni vedel, kdo da je bil tisti človek. Živel Je za druge, predvsem za svoj narod — in je dal zanj tudi svoje na delu in zasnovah tako bogato življenje. Albin Prepeluh. Prot Jurek J« po obdukciji te podatke izroči! novinarjem ter Izrekel svoje mnenje, da smrt sicer ni nastopila kot direktna posledica ran, vendar ]e atentat bi vse kar )e ž nJim zvezano, vzrok, da je Radiču opešalo srce in da Je sooči podlegel Po izvršeni obdukciji, ki je trajata do 10. so zdravniki začeli pripravljati balzamira-nje. Pri tej priliki so tehtali Radičeve možgane, ki so tehtali 1420 gr, torej mnogo več od povprečnih normalnih možganov, kar so zdravniki smatrali kot dokaz Radičeve izredne Inteligence. Balzamiranje Radičevega telesa je trajalo do treh popoldne. Ugibanja o političnih posledicah Skupine meščanov, ki so se zbirale pred Radičevo vilo, kakor tudi na vseh krajih mesta so že začele razmišljati o političnih posledicah Radičeve smrti. Zanimivo je. da se kot neposredni povod poslabšanja Radičevega zdravja, ki je nastopilo pred nekako 14 dnevi, navaja razgovor, ki ga je imel Radič z Beogradom in tekom katerega mu Je bila naznanjena vest o Imenovanju dr. Koroščeve vlade. Radič je ves čas rekonva-lescence govoril nenavadno dho. Tisti večer pa, ko je doznal za Koroščevo vlado, ga je ta vest tako razburila ln razvnela, da so še v sosednih vilah slišali njegove ostre proteste in njegovo zgražanje nad tako rešitvijo krize. Od tedaj so se začele iavljatl srčne hibe, ki so končno dovedle do katastrofe. Po vseh kavarnah tn gostilnah Zagrebčani diskutirajo o Radičevem nasledniku ln ugibajo, katera oseba iz sedanjega kluba HSS bi bila za fco misijo najpripravnejša Imenujejo se dr. Maček, Pasarič, dr. Ko-šutič, vendaT soglašajo vsi, da bo nemogoče najti Radiču naslednika, ki bi ga lahko vsaj deloma nadomestil. Zagreto se Je že ob 10. zjutraj ode! v praznično žalno obleko. Vse trgovine so bile v zmak žalosti zaprte, obratovanje po industrijskih podjetjih ustavljeno. Splošno razpoloženje v Zagrebu Je mimo. disciplinirano, vendar tudi odločno. Vse čuti, da je z Radičem hrvatski narod pridobil na enotnosti in se navzel vere v neizbež-io ln zmagoslavno bodočnost, kakor nikoli oreje v preteklosti. Ne more se trditi, da bi se ljudje ne zavedali nevarnosti, ki še ve-ino niso odstranjene. Posebno ogorčeno in ronično so ljudje komentirali tekom dneva >rispevajoče sožainice raiznih srbijanskih klubov ln strank. Radič je bil še le po smrti vreden sočutja in prijazne sodbe, dočim se nu ie za živega streglo po življenju ter na ta način skušalo hrvatski narod in vso KDK oropati velikega voditelja. Zagreb se pripravlja na velike pogrebne m žalne svečanosti. Radičeva smrt bo mi-'iionom našega naroda vlila najsvetejšo začimbo vztrajanja do končne zmage Idej enakosti, svobode ln bratstva, ki vihrajo na ■>raporih KDK.__ Žalovanje v Ljubljani Ljubljana. 9. avgusta. Smrt, misteril smrti, ki vsakega Zemljana pobrati s svetom in večnostjo, je dahnila v vse naše duše hladen poljub. Umrl je Stepan Radič, človek, velik človek! Zares. Clovečanstvo Stepana Radiča. vsa njegova široka slovanska duša. niegova ljubezen do rodne grude in človeka, ki raste in poje na njej, njegove borbe in vse njegovo trplienje v zadnjih tednih — to ie pred nami po-veličalo ime in delo Stepana Radiča Vzljubili smo ga Slovenci Ves otrov njegovih nasprotnikov ni mogel več zastrupiti simpatij, ki so vzrastle v srcu poštenega slovenskega človeka. In bela. napredna Ljubljana, ki ga je pred meseci triumfalno sprejela v svojo sredo, je odtlej najtopleje čustvovala s tem geniialnim možem, preprostim ka-' kor kruh vsakdanii. a bistrim in zlaht-iim kakor diamant. Kakor da se ie obotavljala na svoji turobni poti, ie vest o Radičevi smrti prispela v Liubliano šele ob 22. ponoči. O žalostna le bila ta noč. tiha. mlačna, brez zvezd. Le tuintam po glavnih ulicah. v svitu zelenih obločnic, so še po-staiale gruče pasantov in lagodno va-lovaie po mirnem ozračju so plavale melodije dveh treh kavarniških godb Ali. kakor vžigalka. ki se črna in tleča bliža eksplozivu, tako je nenadna vest pretresla src« vseh še čuječih Ljubljančanov. Utihnile so vse godbe, izpraznili so se lokali, pred »Jutrovo« redakcijo so se zbirale in zopet molče odhajale skupine. Sai je bilo naše afiširano poročilo tako "kratko: — umrl, ob tej url. tej minuti . . . Bilo je še tekom noči mnogo telefoničnega povpraševanja. Ziutrai na ulici ni bilo več presenečenja. Vsakdo je vedel. Naklada »Jutra« je bila Po vseh trafikah razgrab-ljena, z dežele so prlsipela nova naro- i čila. rotactjskl stroj je v drugič stopil v okret. Bela Ljubljana se je zopet odela v črno. Skoro nI hiše brez simbola žak)-sti. Globoko je sočustvovanje Ljubljančanov z Radičevo družino In vsem hrvatskim narodom. To svedočijo vsi slkrbipolni pogovori In številni izrazi sožalja, ki jih ie tekom dne brziojav prenesel v Zagreb. — Kako bo? Kam ?re pot? . . . Ni odgovora na to vprašanje. Mračne slutnje bodočnosti zaliva v dušah grenka tuga zaradi vsega, kar se je zgodilo. _ Sojine brzoiavfce organizacije SDS za ljubljansko oblast. Povodom smrti Stepan« Radiča Je odposlalo predsedstvo oTgaraazacfle SDS za ljubljansko oblast Joti najgloblje soAaJJe oblastne orcaofaadfe SDS za oblast. Predsedstva KDK: Obtastm orgamcactta SDS v Ljubljani izreka predsedstvu KDK o priliki ne-nadocnestot izgube prvega predsednika narodne-St veNfcana Stepama Radiča najgloblje »o&aJfe. soiatae brzojavke Pokojnikovi rodbliHj OMastm orjpaflfeadM SDS za ljubimko ob kis* tereka povodom tra-pčne smrti nepozabnega Jugoslovetiiskega narodnega velikana spoštovani rodbini svoje najgloblje sožaJie. Predsedstva HSS: Povodom težke tegube nredsednika KDK k HSS ter vefikeca vodje Radič in karikaturisti Perinnt snmmos tnlgara montea . . . Segava beseda ln duhovit dortip sta bila Radiču vsakdanja spremljevalca, ▼ boju pa vedno uspešno orožje. Izgovorjena, pisana in tiskana aafrkacija, pa tudi risana in slikana karikatura. šele v zadnjih letih njegovega življenja smo dobili prave žaljive liste s karikaturami, ker je edino Radičeva velika osebnost vzbudila toliko zanimanja umetnikov in jim je njegova duhovitost dala tak impulz, da so se v naši umetnosti za njega in proti njemu izprožile salve umetniškega humorja. Risanih pušic smo se šele v dobi njegovega razmaha tako privadili, da ne more-mo biti več brez njih veselega sikanja. Slovenci smo sicer imeli Levstikovega velik, a le — poizkus. , brez Radiča. Posledica so njegovega delovanja, refleks njegove duhovite dovtipnosti, ogledalo njegove popularnosti, da, dvomimo, da bi mu mogel postaviti največji kipar spomenik, ki bi bil tako izrazit, zgovoren ln nazoren, kakor so ga mu ustvarili karikaturisti, predvsem hrvatski, pa tudi srbski in slovenski, najbrže pa sploh ni kulturnega naroda, ki bi Radiča ne poznal ia karikature, ker ga je poznal ves svet. To Je popularnost! Radič je pa tudi poznal in cenil pomen karikature in se je zato ni nikdar bal ali jo celo preganjal. Veliki mož je vedeL je pravkar izdala lepo opremljeno, Ilustrirano knjigo cBrtinn, die Haupt-etadt von M8hren». Tu je zbrano vse, kar utegne zanimati zlasti tujca o moravskem glavnem mestu. Prispevki so iz prvih strokovnjakov; uvod je napisal župan K. To-meš, med ostalimi pa srečujemo znana imena: dr. Leoš Janaček, prof. dr. Arne Novak, Jif Machen, Otto Pick in druga. Knjigo priporočamo zlasti obiskovalcem razstave češkoslovaške kulture v Brnu. Stane broširana 22 Kč. Pot skladatelja Adamiča v Bolgarijo. O. C. Adamič, urednik »Nove Muzike« itd., je snoči odpotoval v Bolgarijo na kongres bolgarskih glasbenikov, ki se bo vrši! koncem tega meseca (28., 29. m 3!).) v Sofiji. Prej na bo obiskal bolgarske komponiste in glasbene tovariše v Vidinu, Lomu in Ru- šdnku ob Dunavu, Varni hi Burgasu ob Črnem morju ter dalje v Stari Zagori. Kazan-liku, Plovdivu in končno v Sofiji. Na tak način stopamo Slovenci v najtesnejše kulturne srfike 7. brati Bolgari. Fmetanov muzej v kraju, kjer je skladatelj preživel zadnji dve leti svojega življenja. V nedeljo so otvorili v Jabkenicah, kjer je preživel skladatelj . Delo se bo prvič izvajalo letos n« jesen v Brnu. Februarja 1929 uorizori brnsko gledališče novo Jannčkovo opero . Libretto je povzet po znanem romanu Dostojevskega. Ruska opera v Salzburgu. Ljeningrajski operni Studio Asafijeva je te dni nastopil na salzburških svečanostih. Na sporedu sta lili dve deli: Paumgartnerjev «Pekel v Sa-lamanki» in Mozartova opera cBastien in Bastienna». Obe deli sta bili tako stilizirani, da sta izgledali kakor parodiji. Dosegli pa sta močan uspeh. Gropiiisova ustanova a 156 milijonov Din ali 25 % na 768 milijonov Din. Večina beograjski in ostalih bank v Srbiji zaključuje navzlic pomanjkanju koncentracije poslov v velikih in močnih zavodih preteklo poslovno leto z znatnim dobičkom. Osem beograjskih zavodov je izplačalo 20 % dividende in več, 15 zavodov pa 10 — 20 %. Tudi od ostalih bank v Srbiji je 146 zavodov izplačalo preko 10 % dividende. Čisti dobiček vseh bank v Beogradu in Srbiji se je dvignil od 88 na 94 milijonov D'n. Vse banke v Beogradu in v ostali Srbiji so imele koncem pret. leta 1485 milijonov Din vlog (koncem 1. 1926. 1143 milijonov Din), dočim imajo samo zagrebške banke preko 3 milijarde Din vlog, banke v Sloveniji pa 633 milijonov, pri čemer niso npoštevane vloge pri kreditnih zadrugah in hranilnicah, ki znašajo v Sloveniji okrog 1200 milijonov Din. Regulativnih hranilnic Srbija sploh ne pozna, dočim je kreditno zadružništvo brez večjega pomena. Kreditne zadruge nadomeščajo tam male provinčne banke. Pomanjkanje koncentracije v bankarstvu in kreditnega zadružništva ter slabo razmerje med vlogami in lastnimi sredstvi pa so glavni vzrok, da je v Srbiji obrestna mera izredno visoka. Na kraju naj Se navedemo nekaj prlmer-jevalnih podatkov o beograjskih, zagrebških in ljubljanskih bankah koncem preteklega leta (vse v milijonih Din, v oklepajih podatki za 1. 1926.): Beograd Zagreb Ljubljana število bank 67(65) 24(26) 7 (7) glavnica 507 (521) 887 (562) 86 (89) rezerve 175 (142) 161 (200) 24 (22) vloge • 227 (531) 2788 (3067) 578 (500) dobiček 48(49) 56 (66)) 11 (12) Pri podatkih, ki Be nanašajo na zagrebške banke, nista za 1. 1927. upoštevani dve veliki banki, ki še nista objavili bilance, in sicer Hrvatska sveopča kreditna banka in Hrvatska eskompt.ua banka, ki se je, kakor znano, fuzijonirala g Hrvatsko zmaljsko hi-potekarno banko. Vloge pri teh dveh zavodih znašajo preko 600 milijonov Din, tako da znašajo vloge vseh zagrebških bank okrog 3400 milijonov Din, lastna sredstva pa okrog 700 milijonov Din Tudi od ljubljanskih bank ni za preteklo leto upoštevana Hipotekama banka jugoslovenskih hranilnic. — Za pobijanje nedovoljenega trgovanja potnikov in krosnjarjenja. Veliki župan mariborske oblasti je na vlogo Zbornice za TOI v Ljubljani izdal okrožnico vsem sre-skim poglavarjem (izvzemši v Čakovcu in prelogu) ter mestnima magistratoma v Celju in Mariboru, v kateri opozarja med drugim na naslednje: Iskanje naročil pri trgovcih in osebah, ki uporabljajo ponujeno blago v svojem obratu. Samostojni trgovci (obrtniki) in pri njih uslužbeni potniki smeje v splošnem iskati naročila samo pri trgovcih, tovarnarjih, obrtnikih in osebah, ki uporabljajo ponujeno blago v svojih obratih; pri tem pa ne smejo nositi 8 seboj blaga za prodajo (razen pri posečanju sejmov), ampak samo vzorce. Blago za prodajo smejo nositi s seboj le izdelovalci in veletrgov-ci ur. zlatnine, srebrnine in draguljev ter njihovi potniki, toda le če je sedež obrata v tuzemstvu in če prodajajo samo upravičenim preprodajalcem. Iskanje naročil pri zasebnih strankah je v občini sedeža tvrdke, kakor tudi izven občine sedeža za kolonijal-no, špecerijsko in materijalno blago prepovedano. Iskanje naročil za drugo blago je v kraju sedeža obrata dovoljeno, toda trgovci, obrtniki in njihovi potniki smejo nositi s seboj samo vzorce. Izven kraja sedeža obrata je dovoljeno iskanje naročil pri zasebnih strankah (razen za kolonijalno, Špecerijsko in materijalno blago) samo v posebnih primerih na izrecen pismen, na določeno blago se glaseč in na dotičnega trgovca naslovljen poziv, da se »glasi pri njih zaradi naročila določenega blaga. Sklepanje poslov na podlagi splošnega vabila od gotovega kroga odjemalcev in na podlagi pozivnice, ki glasi samo v splošnem kakor tudi na podlagi pripravljene s seboj prinesene pozivnice, ni dovoljeno. V splošnem pa je dovoljeno iskati naročila pri zasebnih strankah brez predhodnega poziva tudi zunaj kraja sedeža obrata za stroje in dele, stavbni materijjl, tehnične predmete za kurilne, raasvetljeval-ne in vodovodne naprave, lesene ruloje in žaluzije, šivalne in pisalne stroje, bicikle, motorna vozila, luksuzno fino perilo (z vezeninami in podobno) in tiskana dela. Prav tako je dovoljeno ponujati od kraja do kraja pridelke kmetijstva (n. pr. mleko, jajca, sadje, zelenjavo, maslo, perutnino), gozdarstva in kislo vodo, vendar sme politično oblastvo iz sanitarnih ozirov prodajanje za gotov čas prepovedati. Inoiemskim trgovcem in njih pooblaščencem (potnikom) je ponujanje blaga zasebnim strankam, ki blaga ne uporabljajo v svojem obratu, brezpogojno prepovedano, in sicer tudi za take predmete, na katere je domačim tvrdkam in njihovim potnikom nabiranje naročil po gpecijalnih zakonskih predpisih dovoljeno. Glede krošnjarenja navaja okrožnica, da je v mejah predpisov dovoljeno krošnjarjeuje samo našim državljanom. Dovoljenja morajo vidirati sreski poglavarji sreza, v katerem hoče kdo krošnjariti. Pri izdaji novih in vidiranju že izdanih dovolil je paziti, da so imenoma navedeni vsi srezi in kraji, kjer je krošajarjenje prepovedano Dovoljenja izdaja v Sloveniji obrtno oblastvo prve stopnje, v čigar območju je prosilčevo stalno bivališče. Blago, s katerim se krošnjari, mora biti tuzemskega izvora ter mora biti vsak krošnjar v posesti izkazov o nabavi blaga. Združitev krošnjarstva s sejmarstvom je prepovedana. = Uporaba klavzule o največjih ugodnostih v prometu g Kanado. Kakor poročajo iz Beograda, se na podlagi sporazuma in trgovinske pogodbe z Veliko Britanijo in Irsko od 9. t. m. postopa z blagom iz Kanade, ki se uvaža v našo državo, po klavzuli o največjih ugodnostih. = Sporazum med LSnderbanko in upniškim odborom Slavenske banke? Kakor poroča zagrebški etek 17. t. m. — O d b o r. = Propagandne znamke ;e v zelo lični opremi izdala uprava Ljubljan. velesejma za svojo letošnjo prireditev ^Ljubljana v jeseni» od 1. do 10. septembra. Tvrdke se naprošajo, da pri tej propagandi sodelujejo in zahtevajo zaklopne znamke brezplačno z navadno dopisnico od Velesejma v Ljubljani. = Vinska razstava na jesenskem ve-legejmn. Na številna vprašanja sporočamo javnosti, da se tudi na letošnji pokrajinski razstavi vrši razstava izbranih buteljskih vin. Za poznavalce vina lepa prilika, da po-kusijo res dobro, žlahtno vinsko kapljico. = Mlekarska industrija bo tudi letos na jubilejni kmetijski razstavi cLjubljana v je-8eni> (od 1. do 10. septembra) nastonila s svojimi izdelki, sirom, maslom in drugimi mlečnimi izdelki. Mlekarska razstava tvori oddelek z?se in bo urejena tudi popolna mlekarna. Razstavljeno blago, sir in maslo, bo tudi ocenjeno in premirano po kvaliteti z zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Poleg prodaje na debelo se bo prodajalo tudi v malih količinah, da se obiskovalcem razstave nudi prilika poskusiti mlečne izdelke naših mlekarn in sirarn. — Rekordno nizko stanje brezposelnih ▼ češkoslovaški. Koncem junija je znašalo število brezposelnih v Češkoslovaški 32.700 oseb in je s tem doseženo najnižje stanje, odkar se vodi tozadevna statistika, to je od leta 1921. Največ brezposelnih je bilo v Češkoslovaški v januarju 1923, ko je doseglo število 321.000 oseb. = Mednarodni velesejem t Bratislavi se vrši od 28. avgusta do 2. septembra t. 1. Legitimacije za obisk s pravico do znižane voznine se dobe v uradu ljubljanskega velesejma po Din 30 = Poljska trgovinska bilanca In povišanje carin. Iz pravkar objavljene poljske trgovinske bilance za prvo polletje tek. leta je razvidno, da se je pasivnost povečala od 191.7 milijona zlatov v I. polletju 1927 na 562.4 milijona zlatov v I. polletju 1928. Znatno povečanje pasivnosti je pripisati močnemu naraščanju uvoza (od 1410.3 na 1765.2 milijona zlatov), dočim je izvez le pa malenkost nazadoval (od 1218.6 na 1202.8 milijona zlatov). Izredno zanimiva pa je nadaljnja ugotovitev, da povišanje (odnosno valorizacija) carin, ki je bilo izvedeno, da se zmanjša pasivnost, ni povzročilo zmanjšanje uvoza. Nasprotno je bil uvoz v maju in juniju večji kakor v januarju in februarju, ko so bile v veljavi še nižje carine. Povečanje uvoza je v splošnem posled'ca investicijske konjunkture in dejstva, da se je pred žetvijo uvozilo precej žita iz inozemstva. =rZanimivo gibanje stanja vlog v Newyor-ku in Nemčiji. V zadnjem času se opaža, da je naraščanje vlog pri newyorških bankah precej popustilo, kar je v zvezi z napetostjo, ki se je pojavila na ameriškem denarnem trgu. Vloge pri 24 največjih newyorških bankah so se od konca junija 1927 do konca junija 1928 dvignile le za 296 milijonov dolarjev na 8309 milijonov dolarjev, dočim je zna- < šal prirastek v 1. 1926./27. več kakor trjkrat toliko, namreč 984 milijonov dolarjev (11 bank zaznamuje oelo nazadovanje vlog). — V Nemčiji so v juliju dosegle hranilne vloge 6 milijard mark napram 5.1 milijarde v januarju t. 1., 3.4 milijarde v j'anuarju 1927 in 1.8 milijarde v januarju 1926 Prjrastek ca vlogah je precej konstanten ter znaša 1 milijardo mark (13.6 milijarde Din) na 6 do 7 mesecev, dočim je pred vojno znašal na leto okrog ene milijarde. Skupno so vloge v Nemčiji, ki so po inflaciji praktično padle na brezpomembno vsoto, tekom 3 v let dosegle eno četrtino predvojnih vlog. = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 400 parov co-kelj, do 16. t m. glede dobave 10.000 kg kalcinirane sode in razne pločevine, do 18. t. m. glede dobave razne žice in lesenih ročajev. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. L m. ponudbe glede dobave 25 komadov signalnih svetiljk. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 1500 komadov trioglatih pil, 150 m* jamskega lesa in 4 vagonov portlandskega cementa. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 23. L m. pri glavnem sanitetskem skladišču v Zeinu-nu glede dobave 2000 komadov košar za sanitetni materija!; 25. t. m. pa glede dobave 540 komadov šotorov. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Borze 9. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet znaten, zlasti v devizah na Prago, Curih, Trst, Dunaj in Berlin. Potrebo v devizah na London, Newyork in Trst je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz se niso bistveno spremenili. Zagrebška borza danes zaradi smrti predsednika KDK Stjepana Radiča ni poslovala Na beograjski borzi se je Vojna škoda trgovala po včerajšnjih rtečaiih. Devize in valute. LJubljana. Amsterdam 0 — 22.85, Berlin 13.56 — 13.59 (13.575) Bruselj 0 — 7.918, Budimpešta 0 — 9.9246, Curih 1094.1 — 1097.1 (1095.6), London 276 — 276.8 (276.4>, Newyork 56.88 — 57.03 (56.93), Pariz 221.55 - 223.55 (222.55), Praga 168.3 — 169.1 (168.7), Trst 296.6 — 298.6 (297-6), Dunaj 8.0163 — 8.0463 (8.0313). Beograd. London 276 — 276.8, Pariz 221.5 do 223.5, Ne\work 56.83 — 57.03, Curih 1094.1 — 1097.1." Milan 29G.25 - 298.25, Praga 168.3 — 169.1, Dunaj 8.0163 — 8.0463, Budimpešta 9.9096 — 9.9396, Bruselj 7.913 do 7.933, Amsterdam 22.82 — 22.88. Dunaj. Beograd 12.43375 — 12.47375, Berlin 168.67—169.17, London 34.3625—34.4625. Milan 37.015 — 37.115, Newyork 707.55 do 710.05, Pariz 27.645 — 27.745, Praga 20.9G5 do 21.045, Curih 136.15 — 136.65; dinarji 12.37 — 12.43. Curih. Beograd 9.1275, Berlin 123.85, Xew-vork 519.475, London 25.22125, Pariz 20.30, Milan 27.17, Praga 15.3925. Budimpešta 90.56, Bukarešta 3.16, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Dunaj 73.30. Deviza Beoerad na ostalih borzah; v Pragi 59.06, v Berlinu 7.367. Efekti. Ljubljana. Celjska 158 — 0, Ljubljane.kv kreditna 128 — 0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105 — 0, Ruše 265 — 285. Stavbna 56 — 0, Še sir 105 — 0. Beograd. Vojna škoda 420 — 421.5, za avgust 425 — 427.5, investicijsko 86.5 — 87.5, Narodna banka 6700 — 6780. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (9. t. m.) Le s: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni hrastovih drv, fco vagon naklad, postaja po 15. Deželni pride 1-k i: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, prompt-na, 79/80 kg, po 290 — 295, za avgust po 297.5 — 300. za september po 302 5 — 805; t u r š č i c a: baška, slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni po 350 — 352.5; oves: baški in slavonski, za avgust po 265—270; moka: <0g», fco Ljubljana, plač. pri prejemu blaga, stara po 520 — 525, nova po 455 do 465. Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca mlačna. Cene pšenici in moki so nekoliko popustile. Promet: 56 vagonov pšenice, 13 vagonov ječmena, 1 vagon ovsa, 14 vagonov moke in 3 vagone otrobov. Pšenica: baška, 79/80 kg 240 — 242.5; gor-njebaška 242.5 — 245; baška potijska 245 do 247.5; sremska 235 — 237.5; banaška 232.5 — 235. Oves; baški, sremski in ba-naški, novi 217.5 — 222.5. Ječmen: baški, sremski in banaški, za živino, 64 kg 225 — 230; baški, pomladni, 68/69 kg 280 do 295. T u r š č i c a: baška, sremska in banaška 297.5 — 302.5. Moka: baška «0g» in <0gg» 370 — 380; <2> 350 — 360; <5> 330 do 840; <6> 295 — 305; «7» 255 — 265. Otrobi: baški in sremski 177.5 — 180. Dnnajska borza za kmetijske produkte (8. t. m.) Pod vtisom poročil iz inozemstva je bila tendenca na dunajski borzi mirnejša. Promet se je gibal v ozkih mejah. Za pšenico je zanimanje slabo ter so cene nekoliko nazadovale. Jugoslovenska pšenica Tisa se nudi po 40.50 šilinga. Uradno noti-ajo vključno prometni davek in carina: pšenica: domača 39 — 40, madžarska Tisa 41.50 — 42.5, jugoslovenska 40 — 40.5: rž: marchfeldska 38.75—39; tur š čl ca: 87.25 do 37.75; oves: domači 37.25 — 37.75. NAJCENEJŠA " ZABAVA " so lene oovestL Naročite* TOLSTOJ: Rodbinska »reč«. Roman. — BroS Din 26— ve* Din 34 — KERSNIK J : Testament Povest. — BroS. Din 18— vez l>in 2fi__ KNJIGARNA TISKOVNP ZADRUGE v f InhHanl »n Marlbom «JUTRO» It. 186 Petek 10. yill. 1928 ši Kraji in Kranj, 9. avgusta. Meščanstvo Kranja je davi pretresla vest O smrti dveh odličnih mož. Iz jutranjih li» stov smo izvedeli, da je ponoči preminul predsednik KDK g. Stepan Radič, obenem M jo raznesla ves, da je ob 1. uri zjutraj mirno v Bogu zatisnil oči naš mestni žup* nik in dekan g. Anton Koblar. Na prebi* valstvo brez izjeme sta napravili novici o smrti obeh pokojnikov najgloblji dojem. V znak žalovanja so zaplapolale po vsem mestu črne zastave, tako številne, kakor doslej pač še nikoli. Našega dekana Koblarja se je «Jutro» •pomnilo z lepim opisom njegovega plodo* nosnega in čestitega življenja dne 22. julija povodom njegove 701etnice in imenovanja za častnega občana kranjskega in preteklo nedeljo povodom njegovega zlatega mašni* Skega jubileja. Nfhče pač ni pričakoval, da bo priljubljeni naš dekan po teh dveh čast« nih dogodkih tako naglo odšel v večnost, ln vendar! Bolehal je pokojnik na želode« nem raku. Ko se je pred 14 dnevi udeležil posvetovanja železniškega odbora v Kam* niku, mu je na povratku v Kranj postalo slabo. Moral je v posteljo in naslednji dan 60 ga prepeljali v ljubljanski sanatorij Le* onišče. Toda operacija je bila nemogoča. Pokorno vdan v svojo usodo se je dekan Koblar vrnil v Kranj. Vidno je pešal, na< vzlic najvestnejši negi vseh tukajšnjih zdravnikov. Sinoči je prišel čas ločitve. Nastopila je agonija in ob 1. po polnoči je naš dekan Koblar izdihnil svojo pleme* nito dušo. Pogreje blagega pokojnika se bo vršil v soboto dopoldne ob 9. izpred mestnega žup nišča na mestno pokopališče. Ni dvoma, da bo gorenjska metropola s široko okolico vred najdostojneje izkazala čast možu, ki ga je cenila kot vzornega svečenika, ple* men it eg a človekoljuba in znamenitega j a v« nega delavca. Pred 55 leti Je zagledal v Bfeiweisovfli Novicah prvi Koblarjev spis — prevod iz ruščine Makuševe razprave *Slovenci». Sledile so Črtice iz ruske zgodovine po Ne« štoru v «Vrtcu». Kot škofijski tajnik in ar« hivar je izdal Dolničarjevo Zgodovino stol« ne cerkve v lat. jeziku — ponatis iz Dioze« senblatta, kateremu je bil urednik in sk> venitelj. V tem listu je izšel L zvezek nje« gove Zgodovine fara ljubljanske škofije. Zgodovinski stroki se je posvetil kot ku« rat prisilne delavnice v Ljubljani, ko je bil hkrati tajnik Muzejskega društva, v kate* rem je uveljavil slovensko izdajo društve« nega glasila Izvestij in društvo poslovenil. Z mladeniško vnemo je deloval kot knjiž« ničar in arhivar v muzeju; sledovi njego« vega neumornega dela so še sedaj vidnL S temeljitimi spisi, za katere je zbiral gra« divo doma in v tujini — parkrat je poto* val v daljni Videm in črpal iz ondotnih arhivov slovensko zgodovino — je polnil Izvestja muzejskega društva, katerim je bil urednik 18 let. Ob 3001etnici turškega poraza je izdal knjižico «Zmaga pri Si* sku». Sodeloval je pri Pleteršnikovem slo* varju. Urejeval je «Slovenski list* in pred svetovno vojno politični in gospodarski list «Gorenjec», iz katerega je izluščil «Iz« obraževalno knjižnico« — njen peti zve* zek je poln Koblarjevih zgodovinskih član« kov. V rokopisu se nahaja, kolikor je znano, zgodovina Mengša in žal nedokončana zgo« dovina Kranja. V narodni obrambi je za* vzemal odlično mesto kot odbornik in bla« gajnik Družbe sv. C. in M., katero je ne* ustrašeno branil na prvem katoliškem sho* du leta 1892. Kako se godi „Jutrovčkom" na morju? Po dolgem času smo vendarle prejeli prvo poročilo o deci, ki je šla z »Jutrovo« akcijo na morje. To poročilce je sicer skromno, vendar pa bo zanimalo vse, ki so poslali svojo deco v Martinščico. Za nedeljo nam je obljubljeno daljše poročilo, ki ga bomo po možnosti opremili s slikami. Pismo, ki smo ga včeraj prejeli, se glasi: »Na potu smo sprejeli ostale štiri »Ju-trovčke«. seveda v najhujšem dežju. Deca je vso noč trdno prespala na klopeh. Zjutraj okoli 7.30 smo prišli na Sušak in tu sta nas čakala dva hlapca s težkim vozom za prtljago. Del dece se je odpeljal z avtobusom v Martinščico, kar pa le bilo takih, da niso zmogli treh dinarjev, je lagodno šlo peš. Upravnik »taborišča« nas je pričakoval pri glavnem vhcdu. Takoj nam je odkazal prostore, prostrano dvorano s 50 posteljami. Del postelj smo zasedli mi. ostale pa Beograjčani. Prve dni smo bili bolj malo zadovoljni z dvorano, posteljami in tukajšnjim življenjem, toda sedaj smo se vsi že tako privadiii, da nam bo prav hudo ločiti se od tu. Življenje je prav taboriščno, polno zabave. Odkrito rečeno, zabave se nam nudi še veliko več, kakor ie navedene v prospektu. Deca ima poles: rednega kopanja tudi vsak dan po zajtrku telovadbo. V prostem času pa se mladina največ zabava ob obali. Zlasti dečki radi love ribe, drugi zopet se sučejo na kegljišču, a deklicam je menda najbolj všeč gugakrica., dočim nekatere prav zanima klavir in udarjajo nani neutrudno skozi ves dan. s presledkom od 13. do 15. Ta čas je določen za spanje. Tako se mladina nikakor ne dolgočasi. Vsi so prav zadovoljni. Hrana je prav dobra in okusno pripravljena. Kuhajo nam usmilienke iz Maribora. Vsake jedi lahko dobiš kolikor hočeš. Otroci so vsi zdravi, krepki in že precej ožgani. Za bolnike imamo sicer na razpolago ambulanto. pa se je le redko poslužujemo. V petek, 10. t. m., priredimo daljši izlet s parnikam. Čitalnica ie naročena na »Jutro«: seveda ga teižko dobimo in če ga dobimo, je že tako raztrgano, da ga je težko čitati. Pa vendar, nanj smo najbolj radovedni.« Moralna obsodba guštanjskih klerikalcev Maribor, 8. avgusta. Včeraj je končala pred mariborskim ka-eemskim sodiščem zanimiva pravda iz Gu-Stanja, ki je začela že lani v maju. Takrat sta vložila voditelja guštanjskih klerikalcev. trgovca Lečnika. proti novoizvoljenemu socijalističnemu županu Luki Juhu pritožbo na sreskega poglavarja, na podlagi česar je sreski poglavar uvedel poizvedbe po orožnikih proti županu Juhu, ne da bi slednjeza zaslišal in mu povedal česa ga dolžita brata Lečnika. Šele po ovinkih se Je županu Juhu posrečilo zvedeti, da sta ga brata Lečnika obdolžila plenitve guštanjskih trgovcev po prevratu, kar pa je bilo popolnoma izmišljeno. Zupan Juh ie vložil tožbo zaradi žaljenja časti, kateri sta se klerikalna voditelja najprej izmikala s tem, da niti sreski poglavar. niti veliki župan nista hotela predložiti zadevne ovadbe. Samo sodniku so poslali ovadbo s pripombo, da si prizadeti 'župan Juh nikakor ne sme iz vloge črpati podatkov za tožbo. Moral pa je potem povedati vsebino vloge prevaljski sodnik Habermuth katerega je župan Juh predlagal za pričo. Šele sedaj sta brata Lečnika nastopila dokaz resnice. Bilo je zaslišanih nebroj prič. skoro ves Guštanj, ki je kaj vedel v razburljivih poprevratnih guštanjskih vlomih. Toda okrajno sodišče v Prevaljah ie odšlo do prepričanja, da se županu Juhu ne more ničesar nečastnega očitati, ker se ni moglo dokaza/tj. da bi on sodeloval pri Dlenitvi. ampak je več prič celo potrdilo, da je kot vodja delavcev le- te svaril pred Dlenitvjjo. Braita Lečnika pa sta se proti obsodbi pritožila na okrožno sodišče in ponudila ■zopet nove priče, ki naj bi potrdile, da je župan Juh res plenil. Klerikalci v Ouštanju so že bili sigurni zmage in so že pripravljali proslavo v čast novemu klerikalnemu županu, ki naj bi izpodrinil g. Juha. Toda tudi okrožnemu sodišču naročeno zaslišanje novih prič ni moglo umazati časti župana Juha. Brata Lečnika sta sedaj prišla še z novimi pričami, ki sta iih naenkrat našla na Dunaju. Vršila se i e že druga razprava pri okrožnem sodišču, ki pa novih prič ni več dopustilo, ker je oač uvidelo brezplodno zavlačevanje s strani klerikalcev. Vzklicni senat je moral ugotoviti, da se županu Juhu ni moglo dokazati sodelovanje pri plenitvi in tako ostane čast župana Juha nedotaknjena. Vendar pa je vzklicni senat Ferda in Frana Lečnika oprostil iz razloga, da baje itak nista očitala županu Juhu aktivne plenitve (samo dokazovala sta jo. Op. por.), samo njegovo navzočnost pri plenitvi, kar pa da ni kaznivo. Od prvega sodišča naložene kazni 500 Din torej brata Lečnika ne bosta plačala, pač pa ostanejo moralno obsojeni guštanj-ski klerikalci in z njimi vred oni, ki so jih v tem procesu podpirali proti poštenemu delavcu. Cirkus Ljubljana. 9. avgusta Na travniku nad velesejmskim prostorom je vse živo. Po cesti dirjajo lokomotive, lasu cirkusa; dolge vagone potiskajo sloni velikani; pred nekim belo pobarvanim vagonom stopata dva razposajna fanta, držita za oje in kričita: »Sladoled, sladoled!« Na cesti ie polno ljudi, smejejo se in prerivajo, občudujejo slone in opazujejo vrvenje cirkuških delavcev, ki postavljajo ograjo, sestavljajo verigo voz in napenjajo ogrommo plahto. Takle vrvež ml je všeč. Pristopim, pobaram in izvem vse. Rodbina Kludskyh je plemenitega poljskega pokolenja; njih praded je bil general iz Lužičke pri Krakovem in je v vojni leta 1848. odšel v češkoslovaško ter se naselil v Sušici pri Plznu. Prvi lastnik cirkusa, Karel Kludsky. ie umrl lani na turneji v Romuniji in podjetje sedaj vodita njegova sinova Rudolf in Karel. Zanimivo je dejstvo, da je ded pričel svojo karijero z volkom in par opicami. Oče sedanjih lastnikov je ustanovil cirkus, ki ga je vedno bolj izpopolnjeval, pa so mu med vojno na Reki skoro vse zaplenili, poginile so mu tudi živali, katerim ni mogel dajati do-voljne hrane. Ostal mu je zvest le velikan slon Bebi, ki živi še danes, ter nekaj konj in medvedov. Kludsky pa ni obupal, po vojni je zopet začel s svojimi živalmi ter si polagoma opomogel z veliko turnejo po Evropi. Sedanja lastnika Rudolf in Karol sta oba dreserja, Rudolf se peča z zvermi ropa-ricami, a brat s sloni, kamelami in konji. Anngleška diresura, katere največji nasprotnik je znani avtor Hagenbeck, ki piše tako lepo o živalih v svoji knjigi »Von Tieren udn Menschen«, je tudi bratoma Kludsky neznana: saj ne poznata surove sile ter krotita in urita svoje živali samo z ljubeznijo. Oba sta največja ljubitelja svojih zveri, brez katerih si ne moreta predstavljati življenja: če bi ne ljubila živali, bi bila že zdavnaj opustila podjetje, ki obsega pač milijonsko premoženje. Dresiranje živali traja po par let. Zveri dobiva cirkus direktno lz Indije in Afrike ter s/rane vsak transport do 4 milijone Kč, le sem in tja dobavi kako pošiljko velika tvrdka Chapman iz Londona. Gotovo malokdo ve. koliko stanejo ta-kele živalice, ki jih človek ogleduje. Slon stane okoli 160.000 Din, lev do 80.000 Din, dočim je tiger dražji in stane okoli 100.000 Din, zebra pa le 70.000 Din; beli medvedi so po 50.000 Din. Nilski konj, ki ga hna cirkus, je velik gospod, sai ima lastni voz. v katerem je kopalnica, kjer živi velikan že 10 let. Zelo morajo pariti nanj, voda. v kateri životari, mora imeti vedno določeno temperaturo. Na to zverino pač oosebno pazijo saj je vredna celo premoženje; nad 400.000 Din. Cirkus rma mnogo osobja. okoli 500 ljudi, in sicer: preko 200 stalnih delavcev, okoJl 100 delavcev vedno najame v kraju, kjer se nastani cirkus, artistov Da ie okoli 150 in sestoje iz mešanice vsega sveta. Med njimi so Japonci, Kitajci, Indijci, Zamorci. Seveda ne manjka tudi Evropcev, zastopani so zelo številno Cehi, Francozi, Angleži, Nemci in drugi. Uprava podjetja izplača dnevno na stroških približno 80.000 Din in ima često deficit. i , Khrdsky je prepotoval zadnji Čas vso Evropo in je dospel v Ljubljano iz Zagreba. Odtod odide v Italijo, kjer misli obiskati vsa večja mesta, nakar namerava odpotovati v Afriko, iz katere se po treh letih zopet vrne. Število zverjadl Je ogromno. Pravi veliki potujoči zoo. V cirkusu je 22 slonov, 70 levov, 70 tigrov in 25 indijskih bivolov, 10 ceber, 200 konj različne rase, 20 medvedov, 15 kamel, okoli 100 opic, kakih 30 Jelenov, antilop, lam, sto, gazel ln nekaj voikov. Dalje ima cirkus 2 krokodila ter 5 kač. izmed katerih se velikanska kača klopotača, 6 m dolga, krmi samo vsak tretji mesec, a tedaj požre kar po par prašičkov nad 20 kg težkih. Poleg teh živali poseduje cirkuška m^nažerija okoli 50 ptičev različne vrste, sicer pelikane, papige, noje in razno drugo perjad. Cirkus ima 120 lastnih voz, 12 lokomotiv in 4 motorje za dobavljanje električne luči, s katerimi bi lahko razsvetljeval vso Lj-ubljano. Morda vas zanima še veličina šotorove plahte? Je 100 m dolga, 56 metrov široka ter sedi lahko pod njo 6000 oseb. Podjetje ima tudi lastne hleve, ki so dolgi 400 m. Ves prostor, na katerem se nahaja cirkus, je ograjen s 1000 m dolgo ograjo. Cirkus ima lasten bufet in kuhinje za osobje. Zanimivo je tudi, da skrbi podjetje za zdravje vseh svojih uslužbencev ter ima uslužen a dva zdravnika, ima lastni rešilmi avtomobil in lastno lekarno. Podjetje ima tudi 3 luksuzne in 3 tovorne avtomobile. Za selitev lz mesta v mesto mora vselej najeti 3 posebne vlake. Gustav Strniša K:'': 3. ■ V " "J. ^ f v < - Iv' 3 . f -t* ? ' : •• * i ■ -x. : - Z v. Prizorišče velikega požara v ljubljanski poštni garaži Obup mladega maturanta Tragična usoda revnega slovenskega študenta Ptuiska gora. 7. avgusta. Bliskovito se ie v nedeljo, dne 5- avgusta raznesla po vsem trgu in okolici pretresljiva vest. da je šel mlad, nadebuden, vedno živahen in zabaven ter splošno priljubljen Friedaucriev študent — maturant Franček prostovoljno v sumi. še pred dverm leti je z dobrim uspehom dovršil gimnacijo v Ptuju, kjer se mu je pač godilo tako, kakor se godi vsem našim revnejšim kmetskim sinovom, ki jim domača hiša ne more nuditi tega. kar zahteva razvoj mladega telesa. Kljub temu je Franček 'epo napredoval in ko je položil zrelostni izpit, se je tega uspeha veselil prav posebno njogov skrbni oče; saj je težko šolal svojega ljubljenca. Ze kot študent se je nadarjeni Franček udejstvoval pri raznih dijaških organizacijah, posebno pri Sokolstvu, ter je zrastel v lepega stasitega mladeniča. A k&m po maturi? To ie zopet ono vprašanje, ki mori marsikaterega našega revnejšega kmet-skega fanta, ki je dovršil srednjo šolo. Ker Franček na očetovo podporo ni mogel več računati, od drugod pa ni imel virov za nadalini študij, se je odločil »hočeš, nočeš. moraš« za oni poklic, ki zahteva najmanj gmotnih sredstev — za teologijo. Toda že po treh dnevih bivanja v teologiji ie mladi Sokol Franček uvidel. da mu tu ne bo šla pšenica v klas. Zato se je vrnil domov, kjer se ie lotil kmetiškega dela ter se tako oddolžil svojemu očetu, dokler ne najde primerne službe. Na žalost pa mu usoda ni bila naklonjena. Povsod, kamor se je obrnil v zadevi nadaljevanja študija ali podelitve službe, je nalete! na nepremagljive težkoče, dokler ni slednjič — obupal. Zadnje čase je Delni župni zlet Ljubljanske sokoiske župe ln PROSLAVA 20 - LETNICE Sokola v Dolnjem Logatcu na praznik 15. avgusta. Mlad prijatelj kokoši Ljubljana, 10. avgusta. Okrog 4. zjutraj je stražnik srečal na Gradu sumljivega pohajkovalca. ki se Je skušal skriti v grmovje, kamor Je tik prej vrgel vrečico, ki je bila kar na lepem oživela. Nekaj je kokodakalo, vendar je stražnik. ki je fanta prijel in nato segel v vrečo. privlekel na dan najprvo doigoušca, zatem šele dva piščanca. Kajpak je stražnik fanta kar povabil s seboj na direkcijo. Pobič se je delal sprva začudenega in kar ni hotel verjeti, da gre za res. »Čemu pa nadirate, sai sem vendar pošten človek!« ie protestiral nekai časa, a se je nato vendarle pomiril. Čim pa je stopil pred dežurnega uradnika. Je jel znova lagati. Povedal je sicer pravo ime in dejal, da je doma iz Strug. »Jože Hren se pišem,« je pripovedoval. »Da bi pa kradel, o tem ni govora. Kokoši so last moje tete Neže Zupančičeve iz Strug, ki me je poslala z njimi v Ljubljano na trg. zajec pa je bil moj!« »Toda uradnik ie bil neverni Tomaž in Jožetovi pripovedki očividno ni verjel. Naročil je, naj Jožeta vtaknejo v zapor, kjer se Je res kar hitro zmedil in že čez dobro uro priznal, da je eden najbolj navihanih kurjih tatov v ljubljanski okolici. Jože Hren ie stanoval že dobra dva meseca pod nekim kcizolcem ob Dolenjski cesti. kjer ie imej tudi kovčeg. Izpod kozolca ie delal sleherno noč izlete v vasi in kradel po dvoriščih perjad. ki Jo je nato prodajal v mestu rrznim strankam. Na trg ni hodil ker je bil preveč previden. Ani Štrubljevi na Rudniku je predsinočngim ukradel kar sedem kokoši ter zajca, ki ga je imel s seboj. Drznega tatu, ki so mu tatvine dobro »nesle«, je policija kmalu po priznanju izročila sodišču. postal nekam otožen, a nikdo ni slutil, kakšen sklep je skoval vedno veseli študent Franček. Veš predpoldne v nedeljo je prebil v veseli družbi, prepeval ter svojim znancem z veseljem pripovedoval, da je posebno srečen, da zaradi malenkostne hibe ni sposoben za vojaško službo, za katero se je slednjič moral odločiti ter zaprosil za sprejem v vojaško akademijo. Ko se je opoldne vrnil demov, Je postal nervozen, čemur pa domačini niso pripisovali nobene važnosti, nakar si je v kovčeg spravil perilo in obleko, se od svojcev poslovil, pred rojstno hišo veselo zavriskal ter odšel. Domačini, nič hudega sluteč, so bili prepričani, da je Franček dobil kje službo, ki jo je že dalje časa iskal. Čez kakšne pol ure pa prinese sosed grozno vest, da visi na bližnjem hrastu študent Franček. ki še kaže znake življenja. Kljub vsem naiporom, obuditi ga k življenju, je študent Franček z nasmehom na ustnih zaspal za večno. Obup je mladega 21-letnega mnogo obetajočega maturanta tiral v prostovoljno smrt. Seveda Je domači itrprnik zopet v veliki meri pokazal ljubezen do bližnjega. Prepovedal ie zvon oni e in cerkveni pokop kljub temu, da je bij študent Franček cerkveni pevec ter ie še na dan svoie smrti sodeloval pri pevskem zboru ob priliki pogreba neke vaščanke in kljub temu, da mu je prezgodaj umrli Franček še pred tednom dni zagotovil, da poide slednjič vendarle v — teologijo. Vsi. ki so nadebudnega študenta pozna!!, obžalujejo njegovo preTano in tako tragično smrt. Novi odtegljaji uradnikom in upokojencem Državni uradnik nam piše: Od nove Koroščeve vlade so dobili državni nameščenci in upokojenci prvega oziroma drugega avgusta novo darilo. S kratko naredbo se jim je na postavi čl. 374 fin. zakona odtegnilo po 20 Din za 2 meseca kot prispevek za nabavljalme zadruge in od sedaj naprej se jim bo odtegovalo še v 36. mesečnih obrokih po 10 Din od plače oziroma pokojnine. Famozna uredba se sicer sklicuje na zakonito podlago čl. 374 fin. zakona, a popolnoma neupravičeno in nezakonito, člen 374. fin. zakona se namreč glasi: »Minister za finance se pooblašča, da sme izpre-meniti in dopolniti uredbo o nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev in o zvezi nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev z dne 5. 12. 1920 (uzakonjeno dne 28. 12. 1921. po zakonodajnem odboru Narodne skupščine) glede organizacije smotra in delovanja teh naprav, zlasti pa jo dopolniti glede ustanavljanja kreditnih zadrug in zadrug za zidanje stanovanj državnih uradnikov.« Nikjer torej ne govori člen 374 o kak! pooblastitvi. odtegovati državnim uslužbencem zakonito fiksirane mesečne prejemke. Državnih uslužbencev je nad 200.000. V treh letih bo torej doibila državna blagajna na nezakonit način nad 50 milijonov dinarjev, o katerih je treba zelo sumiti, da bi šli res v prid nabavHalnim zadrugam, ker Je verjetno, da se bodo izgubili »na enak rtačin kakor so se zloglasni »odtegljaji za poplavljence«. Ako bi bil čl. 374 fin. zakona res zakonita podlaga za uredbo o odtegljajih, potem bi država ta člen oo mili volji lahko še vse drugače izrabljala s tem. da bi mesečno skozi recimo 10 let odtegovala državnim nameščencem do 200 ali 500 ali še več dinarjev. Zato taka interpelacija nikakor ne more držati im so ti odtegljaji nezakoniti in naravnost škandalozni. Najprej odtegljaji za »komorni davek«, nato za »poplavlience«. sedaj za nabavljal-ne zadruge, čez en mesec najbrž za »sušo«, pozneje mogoče še za pokojninski fond itd. itd. To so nečuvene, škandalozne upravne razmere, a nihče od sedanjih vla-stodržcev se ne zgame, da bi jim naredil konec. Preobilica dela provzroči pogosto glavobol. Odstranile ga z znanimi Aspirin tabletami * Tudi pri zobobolu, trganju v ušesih, influenci, revmatizmu, nevralgijah in vročini uteše Aspirin-tablele zanesljivo bolečine. Zahtevajte vedno originalni omot z modro-belo-rudcčo varstveno znamko. Kar se nabavljalnih zadrug samih tiče, bi pripomnili še sledeče: Te zadruge so bile potrebne in umestne takoj po prevratu, ko so bili uradniki na milost in nemilost izročeni povojni nesolidnostl trgovine. V 10. letih po prevratu so postale pa trgovske prilike zopet urejene, cene solidne, ker je zdrava in poštena konkurenca izpodrezala tla vsem nesolidnim verižnikom. Nabav-ljalne zadruge so torej danes nepotrebne, vrh tega pa delajo že s takim dobičkom, da si zidajo in kupujejo svoje hiše, da sijajno plačujejo svoie odbornike itd., ne raz-dele pa vsega čistega dobička med člana, kakor bi to morale storiti po štatutu. Državni nameščenci niti niso vsi člani nabavljalnih zadrug, a morajo brez izjeme plačevati skozi 36 mesecev prispevke zanje, imajo torej samo dolžnosti, pravic pa nobenih. _ Kako jc finančni minister hotel naložiti državnim uradnikom nov davek c K notici pod gornjim naslovom v ni. namreč od sobote 11. do vključno ponedod-ka 13. t. m. zaradi kongresa UJU. Kd< r ie julija zamudil ogledati si na. zdaj uporabi priložnost. Ne bo m i žii! a— Stanovanjska blša mariborske oblasti. Mariborski oblastni odbor Je že pred več meseci sklenil zgradbo stanovanjske hiše za nameščence svojih uradov. Ta prepo-trebna namera Je dobila sedaj konkretno obliko in Je bil na torkovi seji že odobren proračun In sprejeti vsi načrti za novo stanovanjsko hišo, ki be zgrajena na oglu Gregorčičeve in Strossmayerjeve ulice. a— V prospeh živinoreje bo oblastni odbor oddajal bike plemenjake po znižanili cenah. Oddajale se bodo le one pasme, ki so določene kot najboljše za posamezne kraje. Bike plemenjake dobe v prvi vrsti občinski uradi, potem pa bikorejne zadruge. Tiskovine za prošnje se dobe pri sreskih poglavarjih in okrajnih zastopih. Goveja pre-miranja se bodo letos prirejala po sodnih okrajih. a— Nalezljive bolezni. V minulem tednu je bil po izkazu mestnega fizikata v Mariboru le en primer nalezljivih bolezni, in sicer tifusa. a— Tatovi, ki so se predvčerajšnjim ponoči pojavili niže Maribora v Hotinji vasi, so zaklali in odnesli svinje posestniku Fr. Škrablju Zločinci so morali svinje čudovito spretno zaklati, da ni nihče ničesar slišal. Pri hiši so imeli namreč isto noč mla-tiče, ki so spali blizu hleva. Drugo jutro po tatvini je orožništvo in prebivalstvo poslalo po policijsko pomoč v Maribor in je policijski pes res našel proti Skokam sled, ki pa jo Je v gozdu izgubil. Zločinci so še pri dveh dragih hišah poskušali svojo srečo; odprli so hleve, toda svinje so jim ušle. a_ Nesreča pri delu. Včeraj zjutraj se je pri zgradbi kolonije ob Betnavski cesti 21 letni delavec Franc Peterlič vsekal v desno roko. Ponesrečencu Je nudil rešilni oddelek prvo pomoč. Iz Kranja sporočajo, so obnovili markacije na nem* ški in slovenski poti od spodnje Valvazor« jeve koče. Sedaj je v cvetju planinska flo« ra, zlasti planinkel r— Poset učiteljstva v Kranju. Pretekli torek je posetila Kranj večja grupa slušate* Ijev zagrebške višje pedagoške šole. Ogle« dali so m zanimivosti našega mesta, pose« tili grobova pesnikov prvakov Prešerna in Jenka, popoldne pa so napravili izlet na Šmarjetno goro. r— 25letnica mature na ljubljanskem ženi skem učiteljišču. Maturantinje ljubljanske« ga ženskega drž. učiteljišča, ki so maturi« rali 1. 1903., vabim v svrho proslave 251et» niče mature na skupni prijateljski sesta* nek, ki bo 20. avgusta v kavarni Zvezda ob 14. v Ljubljani. Prijave sprejema J. Bizjak, učit., Kranj, event. Aug. Bezlaj*Jakulin, učit. Kranj. r— Postopanje za proglasitev mrtvega je uvedlo ljubljansko deželno sodišče za go* spodom Konradom Finkom, posestnikom v Kokrskem predmestju št. 73. LTdeležil se je bojev na ruski fronti l 1915. in od tedaj niso dobili svojci nobenega glasu o njem. r— Z nožem nad mojstrovo ženo. Pred« včerajšnjim se je dogodil pri tukajšnjem čevljarskem mojstru C. prizor, ki ilustrira obsojanja vredno pojmovanje vajenca o po* služnosti do svojih predpostavljenih. Neki 161etni vajenec se je sporekel s tovarišem pri delu. V prepir je posegla mojstrova že« na, da bi fanta oštela. Fanta je to užalilo, da je zagrabil za čevljarski nož in z njim zamahnil po roki mojstrove žene ter ji za* dal precejšnjo rano. Fant je po dejanju po« begnil. Iz Zagorja r— Vprašanje Zdravstvenega doma v Kranju. Kakor kažejo vsi znaki, je povsem gotovo, da bo dobilo mesto Kranj najkas* neje tekom prihodnjega leta potrebno in* stitucijo ^Zdravstveni dom». Preglavice de« la sedaj vprašanje gradbenega prostora za stavbo. V poštev prihaja več gradbenih zemljišč, o katerih bo v prihodnjih dneh odločila anketa, ki jo bo sklical mestni zdravstveni odsek skupno s s reškim pogla* varjem in Državnim higijenskim zavodom v Ljubljani, ki bo večji del to gradnjo fi* nansiral. Zdravstveni dom bo obsegal tudi javno toplo kopel. V tej zvezd se pojavlja tudi vprašanje javne bolnice, ki je Kranju kot središču Gorenjske, tako nujno potreb* na. Predvčerajšnjim se je mudila v Kra* nju komisija ljubljanskega državnega hi* gijenskega zavoda, kateri sta se pridružila sreski poglavar J. Znidarčič in mestni žu« pan g. C Pire. r— Zanimanje za Stol raste vedno bolj. Prešernova koča na vrhu Stola, ki jo oskr* buje gostilničar Anderle iz Lesc. beleži do* sedaj nad 1300 vpisanih posetnikov v času od junija dalje. Med turisti prevladujejo Korošci, dočim od naše strani ni onega za* nimanja, ki bi bilo na mestu. Kakor nam T— Stavka steklarjev. V četrtek je pre* teklo 6 tednov, odkar traja stavka steklar« jev, ki se najbrž« še ne bo kmalu zaklju« čila. Družinski očetje z večjim številom otrok so hudo prizadeti in v velikih skrbeh, kako naj prežive družine brez zaslužka. Oblastva se ne ganejo, a podjetje hoče steklarje prisiliti z gladom, da bi kapitu« lirali. Steklarji, čeprav trpe pomanjkanje, vztrajajo pri svojih upravičenih zahtevah. Mislimo, da je dolžnost oblastev, da se za* nimajo za stavko ter da skušajo dovesti vsaj do pogajanj. z— Zaprisega županov ln svetovalcev. V četrtek doi>oldne se je izvršila v občinski dvorani v Zagorju zaprisega županov in svetovalcev zagorske in kotredeške občine. z— Boj za fanta. Po rudniški železnici *e je v nedeljo zvečer sprejahal zaljublje* ni par in srečal pri Ocepkovi hiši dekle, ki je tudi pričakovalo svojega, in sicer prav istega fanta. Neprijetno srečanje je osupni* lo vse tri, ali le za kratko časa. Dekleti sta spoznali, da sta prevarani, a namesto da bi obračunali s fantom, sta si skočili iz ljubo« »umnosti v lase. Ko je fant opazil, da 9e pretaka za njega srca kri, jo je hitro od« kuril. Epilog zgodbe bo bržkone pred so« diščem. z— Pretep. Fantje iz Zelene trave, ki so v nedeljo prisostvovali dopoldanski žalni proslavi ob priliki odkritja spomenika pad« Km Zagorjanom, •o govornike najbrže »la* bo razumeli in ao takoj hoteli pokazati, da bojevito«t kranjskih Janezov ie ni mi« niia. Zato »o se na potn proti domu uda* rili, pa ne x bridkimi 9ablami, nego samo z noži. Ko je prišel sovražnik v osebi orož» nika, ao se junaki razkropili na vse strani. z— Prepir. V Toplicah so bili skupaj v gostilni rudarji iz Trbovelj in Zagorja, ki so se zaradi neke slabo tolmačene besede začeli prepirati Posebno hud je bil rudar Jožko iz Trbovelj, ki je zapustil gostilno in kljub lepi prošnji znancev ter svoje že» ne, naj se pomiri, še vedno razsajal. Za njim je prišel tovariš, s katerim sta imela prepir, in ga nahrulil: cTi prekleti Orju« nec, ne boš dal miru!« Jožka so te besede tako pogrele, da je skočil proti njemu. Le srečnemu naključju je pripisati, da je bilo navzočih nekaj oseb, ki so preprečile večji pretep. VendaT je ena oseb, ki so mirile, prjela za plačilo urz z nožem. Z Jesenic b— Vprašanje javnega kopališča tn dru* gih naprav na Jesenicah. Kopalna sezona je na višku, stotine kopalcev se hodijo hladit v Savo, Jesenico ali Ukovo. V ne« deljah in praznikih pa vozijo Jeseničane natrpani vlaki na Bled, ker na Jesenicah nimamo primernega kopališča. Izredno mr* zla in deroča Sava ni za vsakega kopalca, temveč le za utrjene in zdrave ljudi. Mno» go toplejši je potok Jesenica, ki pa je pre« daleč za vse one, ki drve za dnevnim za* služkom. Potoček Ukova pa navadno v naj« večji vročini popolnoma usahne, tako, da Jeseničani nimamo primerne vode, kamor bi se hodili hladit ob vročih dnevih. V tovarni KID sicer obstoja bazen za delo« vodje in delavce, ki pa za ostalo prebival« stvo ni dostopen. Načrt stavbne in gostil« niČarske zadruge Stan in Dom da se zgra« di javno, moderno in obširno kopališče, žal Se ni realiziran in izvedbe še ni pričakovati v doglednem času. Na vsak način pa se bo morala pozanimati za to zadevo jeseniška občina, ki bo morala ukreniti vse potreb« no, da dobimo čimprej primerno kopališče za zimski in letni čas. V našem kraju je pač izredno potrebno, saj morda nikjer v Sloveniji ni toliko prahu in dima zbog ve» like industrije in lokomotiv, ki se stalno pomikajo po jeseniškem kolodvoru. Druga nič manj važna zadeva je nabava škropil« nega voza od strani občine. Skozi Jesenice drvi dnevno nebroj avtomobilov, motocik« lov in raznih drugih vozil, katera dvigajo neznosen prah, da si človek ne upa na ce« sto. In tudi stranke, ki stanujejo ob glav« nih cestah ne smejo odpirati oken, ker je sicer stanovanje na mah vse zaprašeno. Pa tudi z zdravstvenega stališča je silno škod« ljivo. Na Jesenicah in v okolici je odsto* tek tuberkuloznih zelo visok. Kako naj se ti reveži zdravijo. Saj ne morejo nikamor izpod strehe, povsod naletijo na prah in dim! Nabava škropilnega voza, ki bo dnev« no vsaj dvakrat malo omočil glavne ceste, je torej zelo nujna potreba. s— Sprejem otrok slovenskih rudarjev z Westfalskega. V torek zvečer je dospelo s posebnim vlakom, ki pa je imel 5urno za« mudo, okrog 275 otrok slovenskih rudarjev z \Vestfalskega. Na kolodvoru jih je čaka« la tisočglava množica domačega prebival« stva, ki je došle goste, ko je privozil vlak na postajo, navdušeno pozdravljala. God* ba KID je pridno igrala. Tukajšnji go« stilničarji so pogostili došlo mladino z obil« no večerjo, ostalo prebivalstvo pa jim je donašalo vsakovrstne darove m jih tudi sprejelo čez noč pod streho. V sredo z ju« traj so se otroci v spremstvu duhovnikov in učiteljev odpeljali naprej v Ljubljano in dalje po Sloveniji na 6tedenske počit« niče. Iz Trbovelj t— Nesnaga v potoku. Že zadnjič smo navedli, kaj vse se odlaga v našem potoku in kar bije naravnost v obraz vsem higi« jenskim predpisom. Se eno opozorilo! V na« šem potoku najdeš poleg druge nesnage še cele kose drobovine. Je to najboljši način gojenja in razmnožitve podgan, ki jih pri nas itak ne primanjkuje. Naš trg se skuša v vsakem pogledu modernizirati, pa se bo moral modernizirati tudi v tem. Klavnice naj imajo za vsakojake odpadke poseben prostor, kjer jih odstranijo tako, da ne ustvarjajo nevarnosti za prebivalstvo. t— Golob pismonoSa v Hrastniku. Ko je včeraj zjutraj krmila gospa Malovrhova svoje golobe, se je med njimi pojavil lep tuj golob. Po daljšem ogledovanju gosta« goloba, je opazila gospa na nogi tujca alu« minijast obroček z napisom: «Belge 23» in še neko visoko številko. Zadevo je takoj javila orožništvu, ki je goloba poslalo s kurirjem v Ljubljano. t— Sokolskega zleta na Sušaku se je ude« Iežilo nad 100 Trboveljčanov in Hrastniča« nov: Železniška uprava je šla izletnikom na roke in jim je dala dva direktna voza tja in nazaj. Nekateri Sokoli so se vrnili, drugi ostanejo še nekaj dni na obali sinje Adrije. — Večina Trboveljčanov je obi« 6kala tudi našo deco, ki se nahaja na leto« vanju v Omišlju, pod vodstvom staroste br. Sušnika. Deca je bila vsa vzradoščena, ko je zagledala domače trboveljske obraze. t— Cigani. Poleti se oglasijo tudi v Hrast« niku večkrat cigani. Vsakomur so neprijet« ni ti nadležni gosti. Kajti cigan ne prinese nič k hiši, pač pa raje kaj odnese. Zelo umestna je zadnja odredba glede ciganov, da jih mora orožništvo aretirati in odpra« viti v njihovo pristojno občino, ne glede na eventuelna dovoljenja za potovanje, ki jih imajo od raznih oblasti. Anofrott fr»"»mi» 11UVI VIIUU UII £1 uiut Gospodarski ooložaj na Koroškem Naše kmetsko ljudstvo leze z nevamo naglico v nove dolgove. S to ugotovitvijo je pričel na občnem zboru ^Političnega in gospodarskega društva> poslanec gosp. Stare svoj govor o gospodarskem položaju na Koroškem. Ako pogledamo v letna poročila posojilnic, vidimo, kako se naši kmetje od leta 19124. dalje nanovo zadolžujejo, zadnji čas v velikem številu in za velike vsote. Ta posojila pa se ne porabijo morda za popravo poslopij ali izboljšanje gospodarstva, marveč za kritje tekočih izdatkov; za davke, posle in celo za krušno žito. Kmetje pričakujejo od ustanovitve kmetijske zbornice boljšega zastopstva kmečkih koristi kakor po sedanjem deželnem kulturnem svetu. Ako se v kratkem sprejme zakon o kmetijski zbornici, bodo sledile še letos volitve, ki bodo za Slovence silno važne. Predvsem treba, da si Slovenci utrdijo svojo gospodarsko organizacijo, ki bo po ustanovitvi kmetijske zbornice vedno večjega pomena. Velik del gospodarske samostojnosti izvira iz posojilnic, ki se morajo dobro razvijati in povsodi, kjer so tu predpogoji, naj se jim pridružijo še nove zadruge. Posebno skrb treba posvečati živinoreji, katero naj pospešujejo živinorejske planinske zadruge. Koliko trgovcev živi od Slovencev 1 V zahvalo jim škodujejo v narodnem oziru. Gospodarska zadruga v Sinči vasi bi morala razširiti svoj delokrog. Naš prihranjeni denar mora v naše domače denarne zavodeI V deželnem kulturnem svetu so govorili nedavno o zadolževanju kmetov. Msgr. Pod-gorc je naglaša 1, da postaja pomanjkanje kredita vedno bolj pereče. V posojilnicah se vidi, kako ljudje ne morejo več vračati posojil. V slučaju, da se koga toži, si ljudje ne morejo drugače pomagati, kakor da se dolg vknjiži. Imamo zakon proti oderuštvu, pa se ne izvaja. 20% obresti so oderuštvo. Ako bi se posrečilo priti do obresti 6 %, bi bilo breme dolgov znatno olajšano. Izbrali so komisijo, ki bo premotrivala kmečke dolgove in bo potem stavila svoje predloge. _ p— Ustreljeni Suvaj Cerkvenik je stanoval v Skocijanu v mali hišici s svojo mačeho ln dvema bratoma 12 in 20 let. Usodnega dne se je ustavil, ko se je vračal domov, v Gombačevi gostilni, kjer sta sedela dva mlada človeka. Kakor pripoveduje cPicco-lo», je Cerkvenik vprašal, kdo sta ona tujca. Gombač ju ni poznal. Bila sta v gostilni dolgo časa. Bilo je zvečer. Ko sta odhajala, sta večkrat pazno pogledala Cerkvenika. Korakala sta v smer Cerkvenikove hiše in pri Delesovih sta prosila vode. Ko sta jo dobila, ju je hči vprašala, odkod sta in kdo sta. Eden je odgovoril, da je Slovenec, tovariš njegov pa se uči slovensko. Tako namreč pripoveduje «Piccolo». Nato sta šla proti Cerkvenikovi hiši, iz katere je kmalu nato odšel mlajši brat Cerkveniku naproti. Bila je tema, ko je prišel Cerkvenik z bratom. Iz bližine Delesove hiše sta skočila napadalca proti Cerkveniku. Počil je strel in Cerkvenik je padel na tla. Napadalec se je približal Cerkveniku in počila sta še dva strela. Cerkvenik je baje še zakričal: potem je izdihnil. Ljudje so prihiteli iz vseh bližnjih hiš, napadalca pa sta izginila. Ljudje pripovedujejo, da sta prišla dva mlada človeka s strani Škofij v Ško-cjan in da sta hodila po vasi Ali sta streljala s puškami ali revolverji, tega tržaški list ne pove. Vrti se široka preiskava. Cerkvenik je služi vojake iz letnika 1902. V fašij se je vpisal med prvimi. Pripadal je v milici 8. centuriji kohorte cMonte Re> 59. legije. p— V Trstu Je umrl znani mestni zdrav« nik dr. Anton Jellersitz. Odredil je, da sinejo za pogrebom samo njegovi domači ljudje. Nedavno je umrl predsednik sodi« šča Chersich, ki so ga smeli spremiti na zadnji poti tudi le njegovi domači... To so stari Tržačani slovanskega pokoljenja, ki na ta način pokažejo svoje zgražanje nad novimi fašističnimi časi p— Letošnja škoda po suši na Goriškem se ceni na 78,895.640 lir. To je 50 % vsega letnega pridelka v pokrajini. Pri koruzi je škode 11,120.800, pri krompirju 11,225.000, pri senu 25,681.840, pri vrtnih sadežih 93.000 v vinogradih 16,000.000, v sadovnjakih 1 milijon 400.000, na ostalih sadežih 2,500.000 lir. Gospodarski svet se bo potrudil, da bi dosegel olajšanje letošnjih davkov. Šport Tenis - turnir za prvenstvo države Od 22. do 26. avgusta t. L se vrši na te« nis prostorih Haška v Maksimiru medna« rodni teniški turnir za prvenstvo države in za pokala kralja Aleksandra in kraljice Ma« rije. Turnir prireja medklubski odbor za internacijonalne turnirje, ki je član Jugo« slovenskega tenis saveza. Program je naslednji: 1. Gospodje poedinci za prvenstvo drža« ve in za pokal Nj. Vel. kralja. (Pri tej toč« ki lahko sodelujejo samo prvorazredna igra« či, ki jih bo izbral odbor.) 2. Gospe poedinke za prvenstvo države in za pokal Nj. Vel. kraljice. 3. Gospodje poedinci za prvenstvo Hr» vatske in Slavonije (pri tej točki lahko so« delujejo samo državljani SHS). 4. Gospodje v dveh za prvenstvo države. 5. Dame v dveh za prvenstvo države. 6. Gospodje in dame v dveh za prven« stvo države. 7. Tolažilno tekmovanje. (Pri tej točki lahko sodelujejo samo oni, ki so v tekmo« vanjih 1. in 3. izpadli v prvem ali drugem kolu.) Prijave se sprejemajo do nedelje 19. av« gusta ob 18. uri na naslov dr. Stevan Ha« dži, Zagreb, Markov trg št. 2. Prijave bodo veljavne, ako poedinec sodeluje vsaj pri dveh tekmovanjih in ako bo prijavnina plačana do konca roka prijave. Tekmova« nja se bodo pričela v sredo 22. avgusta ob 15. uri. Igra se na tri 9ete, samo igre pod 1., 3. in 4. se igrajo v predzadnjem in zad« njem kolu na pet setov. Žoge Dunlop. Odhod Ilirije na turnejo. Nocoj odpo» tuje družina Ilirije na turnejo po Srbiji, kjer odigTa osem tekem. Družina potuje brez Beraikove, ki je močno blesirana, za« radi česar bo njeno stališče zlasti v Beo« gradu, kjer nastopi proti reprezentanci BHPa, jako težko, vendar pa upamo, da bo kljub temu častno zastopala svoje barve ter ponovno dokazala, da naši slovenski klubi ne zaostajajo za drugimi v državi. Družina gre na pot s sledečimi igralkami: Brodar, Tratnik, Schiffrer I. in II., Jermol, Privšek, Doberlet, Kezele, Mirtič, Rupel, Godler I. in II. Za gostovanje Ilirije vlada v Srbiji veliko zanimanje, ker je to prvo Gostovanje slovenskega kluba v notranjosti rbije. SK Ilirija (ženska sekcija). Vse za tur« nejo določene igralke morajo biti danes točno ob 19.30 na kolodvoru, pripravljene za odhod. Dopoldne ob pol 10. uri se ima« jo zglasiti v posebni sobi kavarne Evropa sledeče igralke: Schiffrer I. in II., Tratnik, Privšek, Jermol, Godler L in IL Važno, Spik 2.472 m S Špika —- Zdravo! — Odkod pa Vi prijatelj? — S Špika. — Pa koliko ste potrebovali? — 5 ur. — Pa ni mogoče! Jaz potrebujem 6-61/», četudi sem tre- niran in bil že 3 krat na njem. Tudi jaz sem preje potrebo val toliko časa, ali odkar jem Iiem redno Ovomaltine potrebujem samo 6 ur, a počutim se kot bi plezal samo 3 ure. Je najbolji« izvor telesne energijo! - IzreŽite in pošljite nam:- P. n. Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Prosim Vas, pošljite mi tianko biezplačen vzorec .OVOMALTINE' Ime in predime:__ Stanovanje: Kraj:. Vremensko gsoroč&io Meteorološki zavod » I,m t •"»»-■ 9. avgusta 1928. Višin« barometrs 308 8 m Kraj Cas opazovanji Ljubljana . . Maribor « . . Beograd • . . Skoplje . . » . Dubrovnik « . Split . . . . . Zagreb • •» » Sarajevo ». . 8. 7. Barom. t a E u f- D- U 0> Oi Smer vetra in brzina t metrih is o o3*0 19 7_ mimo 0 /63-0 21 SW 2 0 /62 b '25 43 mirno 0 /64-3 23 39 mirno 0 763-1 25 44 ttJrno 0 /63*2 23 51 S 1 0 Padavine V t mm do 1 ar? Solnce vzhaja ob 4.53, zahaja ob 19.17, luna vzhaja ob 23.13, zahaja ob 13.59. Najvišja ten -seraturs danes » Liuhliani 28.0 C, najnižja 15.0 C. Dunajska vremenska napoved za petek: Nekoliko topleje. Tržaška vremenska napoved za petek: Normalni lahni vetrovi; nebo večinoma jasno; temperatura od 23 do 29 stopinj. Morje skoraj popolnoma mirno. zato točno in sigurno. Trening za igralke, ki ostanejo ▼ Ljubljani, nespremenjen. Po« sečanje treninga zlasti za mlajše igralke strogo obvezen. — Načelnik. SK Ilirija (plavalna sekcija). Za vse plavače in druge člane strogo obvezen se« stanek se vrši v petek, dne 10. avgusta ob 20. v klubski sobi kavarne Evropa. Vsem »e bodo izročile poslednje informacije in direktive za prvenstveno tekmo. Pridite vsi v lastnem in klubovem interesu. ASK Primorje (nog. sekcija). Danes od 17. ure dalje trening, obvezen za vse igTal« ca — Načelnik. SK Slavija. Sestanek juniorjev se vrši 10. t. m. ob 18.30. Pozivajo se vsi jjmiorji, da se točno in polnoštevilno udeleže se« stanka, zlasti moštvo, ki je igralo v nede« Ijo. Seja poslovnega odbora se vrši 10. t. m. ob 18.30 pri «Podobniku». SK Trbovlje igra v nedeljo 12 t. m. ob 14.30 prijateljsko nogometno tekmo ■ SK Triglav iz Ljubljane. Tekma se vrši na igri* šču SK Trbovlje. Juniorske tekme za pokal SK Ilirije. (Službena objava medklubskega odbora.) Verificirajo se pokalne tekme, odigrane dne 4. in 5. t. m.: Mladika : Svoboda 4 : 1, Sla« vija : Savica 5 : 0, Reka : Jadran 3 : 1, Ili* rija : Mars 5 : 0, Rapid : Svoboda 1 : 0, Železničar : Maribor 3 : 2 Protest SK Že« lezničarja se z ozirom na izid tekme Že« lezničar : Maribor kot brezpredmeten sta* vi z dnevnega reda, protest SK Marsa proti priznanju rezultata Ilirija : Mars 5 : 0 pa se zavrne, ker je neutemeljen — Za na« slednje kolo v Ljubljani se izžrebajo: v so* boto U. t. m. ob 18. Slavija : Mladika, v nedeljo 12. t. m. ob 18.: Ilirija : Reka. Vsak klub je dolžan postaviti za svojo tekmo po dva starejša reditelja in stranskega sod« nika; nastop službe pol ure pred pričetkom tekme. Roditeljsko službo vodi v soboto g. Mahkovec, v nedeljo g. Galič. — Moštva se opozarjajo, da je treba nastopiti točno ob napovedanem času. Dalje se klubi po« novno opozarjajo, da se mora vsak igralec pred tekmo izkazati s krstnim listom ali zadnjim šolskim spričevalom glede staro« sti; kapetan moštva mora pred pričetkom tekme obenem z izkazom moštva oddati sodniku oz. služb, odborniku starostne do* kumente za celo svoje moštvo. Moštvo, ki se ne bo ravnalo po tem, bo diskvalifici« rano. — Tajnik. SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes (v petek) točno ob 18. trening na dva gola za L moštvo. — Načelnik. Pismo iz Amsterdama Amsterdam, 6. avgusta 1928. Naša sokolska vrsta je došla v dobrem razpoloženju in vsa zdrava v Amsterdam. Nastanjeni so naši tandje v nekem hotelu, kjer pa ravnotako primanjkuje prostora, kakor povsod v mestu, ki je kar preplavljeno s posetniki olimpijade. S stanovanjem niso kdo ve kako zadovoljna. Hrana Je razmeroma draga in ie naši fantje niso vaj-eui, obeitaijo pa, da se bodo te din že nekako pretolkli »skozi* brez večje nezgode. Tudi vreme Jim ni všeč, ker se solnce kaikor za stavo vedno skriva im se noče pokazaitd našim Junaškim borcem, ki so b® ves čas med treningom vajeni njegovih blagodejnih žarkov. V takem vremenu so prisostvovali nekaterim tekmam iz Lahke aifcleitike, plavanja, dailje tekmi v watenpolu, kjer so zmagal i Madžari nad Argentino! 14:0. Program tekem je podvržen večnim izmenam, tako da izdaja oftnsKjs/kš komite vsaki dan bu'1 letine, da se vedo tekmovalci in tudi občinstvo ravnati. Danes so prispeli tudii naši 9odnM br. Vidmar, Smertoik in Sumi v Amsterdam, kamor so odpotovala 1. avgusta z Ljubljane z avtom. Izžreban Je bili na seji sodniškega »bora naslednji vrstni red narodov: Holandci, Finca, Luksemburg, Francija, Švica, Italija, Anglija, Jugoslavija, Madžari, Cehoslovaki m Amerika. Skupno tedaj II narodov. Razvrščeni so bili 1 sodniki, ka sodijo po vrstnem redu tako, da pridejo n. pr. na prvo orodje (konj) sodniki narodov št. 1, 2, 3, za predpisano tn sodniki narodov 4, 5 in 6 za poijmbno vajo itd. Jugoslovenski sodniki sodijo: br. Smeirtnik pri redni vaji na krogih, br. Vidmar pri redni vaji na bradlji, konja vzdolž pa br. SumL Cehi pa imajo: konja, poljubne vaje br. MDller, bradljo, redno vajo br. BHek in proste vaje br. Havel. Od vsake narodnosti sodijo po trije sodniki, ki imajo po enega namestnika. K telovadni tekmi ženstva so priglašena naslednji narodi: Holamdci, Italija, Madžarska, Anglija. Francija. Zboru vseh sodnikov Je predsedoval Švicar. Iz predsedstva je prišel predlog, da se razlika v točkah 2 in več pik porazgovoii >m skuša doseči sporazum, kar je bilo sprejeto. Točke vsake vrste se oddado takoj števcem, ki jih po sešte-tju takoj objavijo na tabli in z megatonam. Izvajanje prostih vaj }e dovoljeno ob spremljavi glasovirja. Imamo vtAs, da so vse vrste zelo dobro pripravljene. Jugoslovenski tekmovalci so se s češkoslovaškimi brati zelo prisrčno pozdravili. — N. S. Sah Šahovska olimpijada v Haagu Individualni turnir je zadnje dni stopil napram turnirju teamov nekoliko v ozadje. Zakaj v prvem je favorit dr Euwe dosegel že toliko točk, da ga nihče ne more več prehiteti, edini Przepiorka ga teoretično še lahko dohiti. Mnogo bolj zanimiv pa je postal turnir moštev, pri katerem je bil češkoslovaški team, ki ie dotlej vodiL potisnjen na drugo mesto za Madžare, ki so sedaj več točk pred ostalimi konkurenti. Čehi so še vedno na drugem mestu, tik za petami so jim Poljaki. Danci, ki so lani v Londonu zasedli drugo mesto, so razočarali. Tudi Amerika je jela popuščati, Nemci se drže slabo. V šesti rundi individualnega turnirja je Treybal porazil Araiso. Tyroler Chžrona, Mattison Whitakerja, Rosselli Steinerja, Euwe Cepunova in Golmayo Henneberger-ja. — V sedmem kolu je Treybal izgubil proti Čepurnovu, Mattison je porazil Henneber-gerja, Steiner Tyrolerja, Euwe - Nilsson re-mis. — Osmo kolo: Euwe zmaga nad Ros-sellijem, Przepiorka nad Steinerjem, Becker nad Tyrolerjem, Cepurnov nad Araiso, Trey-bal - Nilson, Chčron • Golmayo, Carls - Mattison remis. — Deveto kolo: Whitaker je porazil Čepurnova, Carls Hennebergerja, Przepiorka Beckerja, Nilsson Araiso, Mattison Chčrona, Steiner Golmaya, Euwe Tyrolerja, Treybal Rossellija. — Deseto kolo: Euwe izgubi napram Przepiorki, Treybal napram Tyrolerju; Mattison zmaga nad Steinerjem, Golmayo nad Beckerjem, Rosselli nad Araiso, Carls nad Whitakerjem. Partiji Cepurnov - Nilsson in Chčron - Henneberger sta se končali rpmis. — V enajsti rundi je Przepiorka porazil Treybala, Steiner Hennebergerja, Chčron Carlsa, Araisa TyroIerja, Rosselli Čepurnova. Euwe - Golmayo in Nilsson-Whitaker remis. — Dvanajsto kolo: Euwe Tako lovi muhe AER@XQN z zaponcem, ck najboljši muholovec na svetu. i Cena 1 dinar. zmaga nad Mattisonom, Steiner nad Carl-som, Treybal - Golmayo, Nilsson - Rosselli remis. — Trinajsto kolo: Euwe zmaga nad Hennebergerjem, Steiner nad Chčronom, ly-roler nad Nilssonom, partiji Carls - Becker in Golmayo - Araisa sta se končali remis. — V štirinajsti rundi je Euwe zmagal nad Carlsom, Whitaker nad Steinerjem, Becker nad Chčernom, Treybal nad Hennebergerjem in Rosselli nad Tyrolerjem. Przepiorka-Nilsson, Araisa - Mattison, Cepurnov - Gol-mayo remis. Viseče partije: Mattison zmaga nad Trey-balom, Przepiorka nad Cepurnovim in Araiso, Whitaker nad Chčronom in Rossellijem, Becker nad Hennebergerjem, Čepurnov-Ty-roler in Mattison - Becker remis. Stanje po 14. rnndi: Euwe 11^, Przepiorka 10*4, Treybal, Mattison 9, Golmayo, Whitaker 8 %, Carls 8, Nilsson, Becker 6 %, Cheron 6, Cepurnov 5%, Steiner, Tyroler, Rosselli 5, Araisa 4%, Henneberger 3. — Stanje turnirja teamov: Madžarska 39 (1), Amerika 33, Češkoslovaška 32%, Avstrija, Švica 31%, Poljska 30% (2), Danska 30%, Francija, Švedska 28 %, Argentina 28 (1), Holandska 28, Belgija 27, Nemčija 26^, Le-tonska 25^, Romunija 23%, Italija 21^ (1), Španija 11^ (1). Priprave za svečano otvoritev jame Vrlovke V Kamanju pri Ozlju se nahaja ena najlepših in največjih jam v zagrebški okolici, jama Vrlovka. Jama ima dva velika vhoda (kopnega in vodnega), premore mnoge raznolične kapnike, jma več dvoran in manjših iamic ter štiri iezerca, obrambni zid iz 15. stoletja ln razne druge znamenitosti. Dolžina znaša 330 m. Zaradi neprehodnosti in nepristopnostj ta znamenita jama javnosti doslej ni bila poznana. Zanjo se ie pobrigalo hrvatsko planinsko društvo »Runolist«. ki je dalo jamo preurediti. Dela so trajala celih 8 mesecev in bo odslej pristopna slehernemu občudovalcu podzemskih lepot. Društvo ie na svoje stroške zmanjšalo pečine v vsej jami, zgradilo kamnito stezo, postavilo mostiče, poravnalo da. izkopalo kanale in bo s tem nudilo najširšim slodem možnost, da temeljito proučijo in spoznajo vse podzemske prirodne krasote iame Vrlovke. Povodom zaključitve dela. ki so ga vršili razen članov navedenega društva tudi strokovni delavci, bo priredilo HPD »Runolist« svečano otvoritev jame. Slavje se bo vršilo to nedeljo in bo gotovo privabilo mnogo interesentov od blizu in daleč. V 15. stoletju so se skrivali m umirali v tej jami naši pradedje pred navalom Turkov. Ker ima torej iama tudi zgodovinsko vrednost, bodo sodelovali Pri otvoritvi razen planinskih društev tudi Bratje Hrvatskega Zmaja. Tvrdka »Petroplin« k. d. v Zagrebu bo stavila društvu »Runolist« na razpolago večje število petroplinskih svetiljk (po 300 sveč iakosti). zato ie vabljena vsa naša javnost, da se v čim večjem šrevilu pridruži slavju Prometno ministrstvo je zaprošeno za ugodnost polovične vožnje. Od postaje Kamanje do jame je samo 20 minut nenaporne hoje Informacije daie in prijave večjih skupin sprejema HPD »Runolist« v Zagrebu, Marovska 6. Dva opasna prekmurska vlomilca Murska Sobota. 7. avgusta. Po Prekmoirju se že več mesecev klatjta dva nevarna vlomilca ki ogrožata tujo lastnino in je posebno eden izmed njiju nevaren tudi tujemu življenju Potepina sta 31-letni Jože Vahtar, po poklicu brivec z Murske Sobote in 38-letni Jože Zadravec. brvši čevljar, rojen v Trnišču, nazadnje stanujoč v Lipi. Vratar in Zadravec, oba sta izredno opasna tioa. ki se ne strašita nobene nevarnosti. Vratar ie pred kratkim izvršil na več oseb v Murski Soboti celo roparski napad ter je nekega moža nevarno ranil. Tekom svoieea živiienia ie bil že večkrat kaznovan ter je odsedel skupno že nad 3 leta ječe. Dosti boljši tudi ni Zadravec. ki ie po eni strani še celo bolj zvit kakor njegov grabežljivi tovariš. Pred dnevi sta vlomila v shrambo gostilničarja Ivan Gonterja v Beltincih, kjer je bilo ukradenih kakih osem steklenic šampanjca. več steklenic različnega konjaka, dalje več različnih iestvin ter nekaj obleke. Dan po tem vlomu so našli orožniki v bližnjem skednju poleg vasi skritih sedem praznih šampanjskih steklenic, ter več raznih drugih predmetov, vlomilskega orodja, prazno denarnico, nož itd. Par dni za tem sta obiskala svedrovca hišo ključavničarskega mojstra Ivana Ser-šena v Beltincih. Pokradla sta veliko različnega orodja in iestvin. Ze dve noči nato sta vdrla v trgovino Petra Osrerca v Beltincih. kier sta odnesla nad 100 m raznega platna, nad 40 m raznega drugega blaga. 21 m sukna za obleke ln celo zalogo perila, likerja, sladkorja, 12 komadov ža-gic za žaganje železa, ki iih potrebujeta pri vlomih skozi zamrežena okna, dalje lepo porcijo mesnine, sira in kruha Na sličen način, skozi okno,, sta vdrla naslednjo noč v hišo Franca Krapovca v Ižakovcih. kjer oa sta bila prepodena in sta napravila le na oknih okrog 100 Din škode Drzna pohaj-kovalca se znaita orožnikom zelo spretno izmikati ter se rada družita tudi s cigani % stvo 25 let Sokolskega društva v Ljutomeru Zakaj smo ustanovili »Murskega Soko> la»? «Vsi rodoljubi ljutomerski kakor tudi ▼si narodni in zavedni kmetje so se tožili, kako zadnja leta peša naša narodnost, ka» ko hira naša narodna stvar in kako naš na* sprotnik bolj in bolj grabi s svojimi gra* bežljivimi rokami po našem svetu, kako predrzno nastopa napram našim zahtevam m našemu jeziku? Vlada, posebno kabinet Korberjev, vsem Slovanom očitno sovra« žen, v našem trgu vse uradništvo z eno edi« no izjemo popolnoma nemško, stoječ na če» hi vsega političnega nam Slovencem popol» noma sovražnega gibanja; obogateli trgov« cl in obrtniki tudi v nasprotnem taboru; zloglasni društvi «Siidmark» in «Schulver* ein» s svojimi nemoralnimi sredstvi pod* pirata tukajšnje nemškutarstvo, Sulferajn* aka šola lovi slovensko deco — na naši stra* telovadnice in osebni spori. Vendar je dru« štvo to dobo prebolelo. V tem času je prevzel mesto načelnika br. Franc Siajnko. Na kake ovire je za« devalo mlado društvo, kaže izlet v Ormož dne 10. IX. 1905., ki ga je vlada najprej sploh prepovedala in ga končno dovolila le na osebno intervencijo br. dr. Mirosla« va Ploja in dr. Karola Grossmanna. Toda Sokoli niso smeli korakati po Ormožu v vrsti, ampak le v posameznih skupinah. Na dravskem mostu je vladni zastopnik za» branil ljutomerskim Sokolom prehod na hrvatsko stran, varaždinskim pa v Ormož. Končno je popustil, toda Hrvati so morali v Ormož brez čepic. L. 1906. so pričeli napadi s klerikalne strani, osobito na br. starosto, ki je zaradi tega odstopil; leto dni ga je nadomeščal br. Anion Mišja star. V tem času je dru* štvo pričelo tudi s pogostejšim prirejanjem gledaliških iger er si vzgojil svoje stalno občinstvo. L. 1908. (15. VIII.) je ob petlet* niči razvilo svoj prapor, ki mu je kumova« ni pa popolna nesloga, osebni prepir; vodi« teljski krogi gledajo bolj na svoje interese kakor na skupno blaginjo vsega naroda; inteligentni krogi večinoma mlačni ali pre« več «diplomatski»; kmet prepuščen same« mu sebi in svojim dobrim nemškutarskim »dobrotnikom* — taka je bila situacija, ko smo sprožili misel, rešiti našo mladino, ne pustiti, da pade v kremplje našega nasprot* nika, vcepiti ji v kri in srce sveže in krep« ke sokolske ideje, ojačiti jo telesno in du« Sevno, vzgojiti v svojih vrstah narodnja« ke, značaje! — Da bi se nam delo naše posrečilo, daj nam bog srečo junaško!* Te besede je zapisal ustanovitelj Sokol« skega društva v Ljutomeru, dr. Dragotin Chloupek, 1. 1903. v društveno spominsko knjigo. In z njimi je točno orisal takratne žalostne razmere v Ljutomeru in njegovi okolici ter smoter, ki ga je zasledoval z ustanovitvijo »Murskega Sokola* Njegova ideja je našla vernih privržencev, pa tudi mnogo nasprotnikov, še preden jo je mogel uresničiti. O prvem priča podpora, ki jo je nskionil takratni okrajni zastop v Ljuto* meru v znesku 2G0 K, in uspeh nabiralne akcije v trgu in okolici, o drugem pa že v početku 1. 1903. ostri napadi in grožnje na« ših narodnih nasprotnikov v nemškem ča« sopisju. Ustanovni zbor »Murskega Scko» la» se je vršil 15. avgusta 1923.; navzočih je bilo 58 izvršujočih članov in 10 zastop* nikov društev: Varaždin, Celje, Ljubljana in Idrija ter slov. akademskih društev. Pr« vi odbor se je sestavil takole: starosta dr. Chloupek, podstarosta Lud. Babnik, nač. Anton Mišja ml., blag. Anton Mišja star., taj. Franc Schneider, odborniki: Fran Se« ver, Joško Rajh, Jože Mursa, Jože Jelen; nam.: Matija Lebar Janko Dijak, Anton Božič. Popopoldne sta se vršila pri Kukov« cu ljudska veselica in shod, ki se je razvil v nekak ljudski tabor. Navzočih je bilo nad 3000 ljudi. Predsedoval je dež. posla« rec Ivan Kočevar iz Središča, a številni go« vorniki so navduševali ljudstvo za sokol* sko idejo in za borbo zoper tlačitelje Slo« vanstva. Mlado društvo je takoj r a čelo delovati. Omislilo si je kroj po češkem vzorcu (s škornji), nabavilo telovadno orodje in v telovadnici slov. osnovne šole se je pričelo živahno in veselo delo. Vodil ga je br. Anton Mišja ml, ki ga je društvo že poprej bilo poslalo v Celje, da se seznani s principi sokolske telovad« bt in se usposobi za načelnika. Predavanja so utrjevala članstvo v sokolskih načelih, izleti in telovadni nastopi po vsej okolici so seznanjali kmetsko ljudstvo s «Soko* lom* in budili v njem narodno zavest, za» bavne prireditve pa so v bratski enakosti združevale vse sloje. Prvi izlet je društvo priredilo dne 23. V. 1904. na Vrazov dom; dne 12. VL 1904. je pohitelo v Varaždin, «jer je Sokol razvil svojo zastavo, in 17. VIL 1904. v Ljubljano na 40ietnico Ljub« Ijanskega Sokola. V naslednjih letih je na« stal v društvenem delovanju, osobito v te* lovaabi nekak zastoj, ki ga često opazuje* mo v mladih društvih po prvem navduše* nju. Nastala so manjša nesoglasja zaradi la s. Marija dr. Chloupkova. Takrat so se našli v bratskem objemu nasprotniki So* kolstva — klerikalci in nemškutarji — ter skušali onemogočiti slavnost z raznimi na* padi in natolcevanji v časopisju, pa tudi drugod. Interesantna je izjava zastopnika Nemcev v okr. zastopu. ko je ta z 2 glasovi Nemcev in nekih klerikalcev odklonil pod' poro »Sokolu*: »Krnetski sinovi naj bodo doma v hlevu in pri živini, s krampom, vi= lami in metlo; oni ne spadjo v telovadni; co». Nagajalo je sicer slabo vreme, toda udeležba zavednega naroda je bila velika in temu primeren tudi moralni uspeh. To* da deficit prireditve je leta težil društvo ter oviral njegov razmah; nasprotniki so mu takrat že prerokovali smrt. Vendar je pre* bredlo vse težave in l. 1913. je ob svoji de* setletnici stalo zopet na krepkih nogah. 2e 1. 1912. je bil prevzel načelstvo br. Ježe Velnar, ki je že poprej nadomestoval v gospodarstvu prezaposlenega načelnika Težak udarec je zadel društvo dne 14. II. 1913 — umrl mu je ustanovnik in prvi starosta, dr. Chloupek. Na njegovo mesto je stopil br. Joško Rajh, vzgojen v nje* govem duhu. Vojna je zavrla društveno de= lovanje ter pobrala tudi nekaj bratov. Za vso predvojno dobo je značilno, da je dru* štvo imelo dobro zaslombo v našem kmet* skem ljudstvu, ki mu je dalo najvztrajnej* še in najvrednejše člane. Omenim tu iz* med mnogih prerano umrlega br. Frana Sa* gaja ra Krap j a, ki je bil tip idealnega So* ko!a*kmeta. Ves čas pa je gojilo prisrčne stike z brati Hrvati, osobito z Varaždinci Po vojni je društvo takoj zopet oživelo. V srcih starih članov je vzplamtelo novo navdušenje; z izpremenjenimi političnimi razmerami so prišle mlade in delavne mo* či in društvo se je okrepilo številčno in gmotno tako, da je 1 1921 začelo misliti na lasten dom V tem svojem prizadevanju je našlo razumevanie v Ljutomeru samem in njegovi okolici. Žal, da sta v času raz* maha društvenega delovanja legla v pre rani grob dva njegova voditelia: 10. X 1924 se je smrtno ponesrečil njegov dolgoletn starosta br. Joško Rajh in dne 15. VI. 1925 je umrl bivši načelnik br. Fr Stajnko. Dru* švo pa je njuno delo venčalo s tem, da je 1. 1926. otvorilo dvorano in oder svojega doma, septembra 1927 pa dom v celoti in letr.o tel n-adišče. V 251etih svojega obstoja ie društvo iz* polnilo velik del nalo ki mu jo je bil določil njegov ustanovitelj. Dne 12 avgustu bo slavil nekdanji »Murski Sokol* svojo 25Ietnico Zavedajoč se smotra Sokolstva in svojih dolžnosti, se pripravlja z vso vne» n.o da kot eno najstarejših društev na biv. šem Štajerskem ki je z.astlo po večini iz kmttskih vrst našega naroda, dokaže, kaj je v službi vzvišene rečile vse. Moje meso je slabo. Nedol- 0 sem svečano prisegel: Naj se mi ne približa niti ena! Trdno sem sklenil, da e ne približam nobeni. Toda... rečem ti, prijatelj, kaj takega se more zgoditi 1 meni! Prenehal je in globoko zadihal; Dopisi DOBOVA OB SOTLL Skakalni m piaivalni klub Sotk priredi 12. t. m. oh priliki oftvorjtive kabine k kopališča nagradno plavanje, s-.aikanje in igranje z ixngo za moške in za ženske kakor tudi ezbor najlepše kopalk«. Pri na/to sledeči prosti zahavi bo sodelovala loška godba m bo tudi plesanje na. mLatj. Pristop J« dovoljen vsakomur brez vstopnine. VIŠNJAGORA Je v nedeljo najsijajnej&e in najlepše obhajala 4504ettiico svojega obstoja. Glavni sprejemi Je bH ob pol 9. na kolodvoru, nato obhod po mestu, ob pol 10. sv. maša v mestna cerkvi. Nato c)e g. Erjavec predaval o zgodovina mesta Višnjegore ter Je razkazoval starinske znamenitosti, katere so gotovo ostale vsem gostom v spominu. Zanšmrvo Je bilo ogleda/ti a tudi zastavo, katere del so odnesti Turki. Po slavnostnem govoru Je druStvena godba zaigrala narodno himno, katero je občinstvo navdušeno poslušalo. Ves a ra in ž man vesfelioe le oskrbelo tukajšnje gasilno društvo, ki se ni strašilo truda, ki Je bil zvezan z velikanskimi stroški, da se Je siploh mogla vršiti na tako težko pristopnem kraju, na vrhu starega gradu pod košatim drevjem. Za vse to gre zahvala načelniku gasilnega društva in drugim aigilnim gasilcem, posebno pa tudi da- mam, U so x vnemo aranžirale dobro gakxžene paviljone. Bodi omenjeno, da to gge. Omahneva, dr. Šorlijeva, Vrančičeva, Lozarjeva, KuraJitov« in požrtvovalne gospodične $ svojo agitaostjo in pridnostjo pripomogle s tako lepem uspehu. Razgledni stolp, ki so ga naredili na razvalinah, bo ostal še nekaj časa na razpolago vsem obiskovalcem. Nadalje Je interesentom še nekoliko časa na vpogled originalna polževa lupina, na katero so Višnjegorci zelo ponosni. Ga-sikio društvo Je izdate tudi brošuro o zgodovini domačega mestn. RAKA PRI KRŠKEM. V soboto 4. t. m. Je v lcrški bolnici nenadoma preminili gosp. Anton Salde, posestnik in mesar na Raki, za zastrupljenjem po vraničnem prisadu, kakor pred leti njegov prednik Franc Hrastnik. Komaj 36 let star Je moral od nas on, s katerega je sijalo življenje, vedra volja in smehljaj. V neprevidnosti, ki je potrebna pri mesariji, se Je okužil in kakor rajni Hrastnik je pcstal žrtev zahrbtnega strupa. Kako je bil priljubljen, 'Je pričal njegov pogreb iz krške bolnice na ondotno pokopališče. Sprevod je vodil in opravil cerkvena oprr !* g. župnik Skenjanc z Rake, ki se je v ga 'jivem govoru posk/vil od rajnega oh odprtem grobu. — Tov. Satee Je bil vnet gasilec in Sokol in ga Je k zadnjemu poIIJon spremljala krška gasilska godba, kateri so sJedli številni ^..sild z Rake in Krškega in je bi'' zastopano tudi predsedstvo gasilske župe. N. v m. p.! SV. LOVRENC NA POBORJU. »V nedeljo dne 5. t m. Je napravila večja nemška družba iz Ptuja izlet v tukajšnji kraj, kjer Je v družbi s svojimi somišljeniki a tukajšnjega trga zapela r eni izmed tukajšnjih gostita par nemških pesmi. Ob priliki odhoda Je držal eden izmed izletnikov iz Ptuja poslovilni govor, katerega Je zaključil s svojim »Heal«, čemur so se seveda vsi odzvali. Kimamo oni prod njihovi nabavi, toda, da pridejo tu sem izzivat in da tudi domačim, ki živijo izključno od slovenskega prebivalstva, izzivajo, si bomo zapomnili, ker čez 7 let pride vse prav.« Gesslerjev klobuk Iz Bolcana poročajo, da so morali trije Inomoščani, ki so šli mimo novo-postavljenega »spomenika zmage* na poziv obeh karabinijerjev, ki sta tam na straži z nasajenim bajonetom, sneti klobuke z glave. Ta dogodek spominja živo na početje avstrijskega valpta Gesslerja v Švici, ki je mučil svobodoljubno švicarsko ljudstvo, da se je moralo klanjati njegovemu na kol nataknje-nemu klobuku Konec ie bil ta. da jo je Gessler nekoč izkupil s svojim življenjem in da je morala avstrijska nadutost pokazati deželi hrbet in pete. Za 54.000Dinarjev morete si nabaviti tudi Vi ta najnovejši, izredno učinKoviti Chevrolet ki je zdaj preizkušen od strani 610.000 vozačev n VeB kot 610.000 lastnikov ce> nijo na Chevroletu mnogofte* vilne vrline odličnih voz, ka* tere so našli pri njem. Seststo in desettisoč poedinih lastnikov imajo zdaj lastne izkušnje s tem novim Chevroletovim modelom 1928. Preizkušen je v njihovih rokah mesece in mesece na udobnih vožnjah. CHEVROLET - odlični voz pri nizk? ceni - ima dolg razstoj med osmi, udobno in prostorno karoserijo, zavore na vsa štiri kolesa in posebej *e 2 neodvisni na zadnja kolesa. Lastniki Vam bodo pričali o manjši porabi pneumatik in večji varnosti glede drčanja. Indi-rektno razsvetljena armaturna deska pomeni pravcato udobnost pri vožnjah ponoči. Volant in napravo za vžiganje je mogoče zapreti s ključem, kar zavaruje voz pred tatvino. Motor je opremljen s čistilcem za zrak in sitom za olje, spodnji deli voza so zavarovani proti prahu in kamenju. To je prednost, katero boste šele tedaj primerno cenili, ko boste viueli, koliko kilometrov bo prevozil Vaš voz brez neprijetnosti in popravil. Ce ste si izbrali CHEVROLET-a, Izbrali ste si preizkušen voz, po izdelavi in opremi enak odličnim in dragim vozovom. Touring Din 54.000, Coach Din 68.000, Roadster Din 54.000, Coupč Din 68.000, Sedan Din 74.000, Imperiaj Landau Se-dan Din 76.000. Vsi modeli tako) dobavni. C H EVROLET Proizvod General Motorsa Glavno zastopstvo in r; je velela, naj truplo ekshumirajo. Ko pa je komisar doznal, da ima mrlič pri sebi ameriški denar, je velel mrliča zopet položiti v grob. Z enim samim pogledom je ugotovil, da je ležal Gewel z glavo na Poljskem, z nogami pa v Rusiji. To mu je bilo dovolj, da je izpremenil svoje naziranje o izročitvi mrliča. Naposled se je sovjetska komisija izjavila pripravljeno izročiti truplo trgovca brez škornjev. Truplo samo je pa žena, ki ji je bilo baš do denarja, odklonila, in sedaj se bo začela med poljsko in rusko vlado posebna akcija, da se do-žene, kdo ima pravico na mrličev denar, če so ležale obute noge na ruskem, glava pa na poljskem ozemlju. Gospa Čang-Kaj-Šekova, žena slovitega vojskovodje južnokitajske armade, je na potu v Francijo. Sovjetska imena «Krasnaja Novj», najboljši moskov* ski literarni mesečnik, hudo napada Koledar za 1. 1929, ki je baš izšel v dr* žavni založbi. Pred vsem ni prav kriti« ku, da «propagira komunizem svetni* ke». Nedotaknjen je ostal ves pravo* slavno«grški in katoliški Olimp: muče« niki, papeži, preroki, starinska nerabna imena. Še Madona je vmes!» Poleg te« ga se nudijo srečnim staršem poganski bogovi: Venera, Izida, Mars, Neptun, Vulkan. Do sedaj so bili dobri kveč* j emu za psa in mačko. Kak vzgojni pomen ima'erotična in krvoločna Feničanka Astarta? Vrh okusnosti so bolj moderna imena: Lo* hengrin, Ocean, Deziderij, Brunhilda, Traviata, Novela. Še geografija je vmes: Florida, Etna, Vezuv itd. Revo* lucija in Marseljeza sta edini dobi so« zvočni imeni. Le pomislite, koliko kmetov nasede koledarju! Njih otroci se bodo imeno* vali do groba: Traviata Ivanovna ali pa Vezuv Polikarpovič... Koledar je skrbno zbral podatke o spremembi imen. Neki gospod Skoči« bolha je že postal Atom, neki Brez* hlačnik*Purpurov itd. To so uradna dejstva. Nekak Aleksander Sergejevič Štor si je izbral ime Puškin. Pisal se bo torej kakor največji ruski pesnik pa to ga nič ne bo motilo. Sploh za* menjajo preprosti ljudje svoja skrom* na imena za plemiške, visokodoneče naslove. Kuhana ali surova hrana? Eno izmed najnovejših gesel zdravniških in nezdravniških reformatorjev je: Surova hrana! — Profesor Fried-berger s Higijenskega zavoda v Dah-lemu pri Berlinu piše: »Izum kuhanja, ki ga označujejo tako radi za eno izmed največjih kulturnih pridobitev, bi jaz v maisikaterem pogledu vzporedil skoraj izumu alkoholu, najdbi tobaka in drugih mamil ter dražil. Človek je izumil kuhanje ne samo zato, ker je kuhana hrana bolj okusna, temveč tudi zato, ker je lahko več sne.« Svoje krepke besede je podkrepfil dahlemski profesor z eksperimenti na podganah, ki so se s surovo hrano bolje vzredile nego z najboljšimi jedrni iz francoske kuhinje. Da je med podganami in ljudmi precejšnja razlika, tega seveda ni nikjer omenil, kakor ne omenja nikjer noben fanatični pristaš izključno rastlinske hrane, da so n. pr. na svetu cela ljudstva, ki žive samo od mesne hrane in se pri tem telesno vsaj tako dobro počutijo, če ne še bolje kakor izključni vegetarijanci. Vzemimo za primer Eskime, ki se hranijo od samega mesa in rib, ribjega olja in krvi. Ampak to je znak vsake napol resnične, izkonstruirane teorije, da mora radi efekta predvidno zamolčati drugo stran resnice. Z objektivnega stališča je tudi s teorijo o surovi hrani tako kakor z vsemi podobnimi: Proglašati jo za edino zveličavno teorijo je nezmisel. Resnica je, da vpliva tekšna hrana zdravilno pri marsikakšnih živčnih obolenjih, pri migreni, čezmerni tolšči, sladkorni bolezni, protinu in drugih boleznih, ki nastajajo radi napačne izmenjave snovi v telesu in zato so jo pametni zdravniki priporočali že v davnih časih takšnim blonikom, ki so jim obenem prepovedovali meeo in preveč začinjeno hrano. Resnica pa je tudi to, kar navajajo nasprotniki zgolj — surove hrane: da jo je treba v njenih skrajnih konsek-vencah za zdrave ljudi odločno odločno odklanjati. Profesor Scheunenr v, Lipskem, je isto tako kakor Friedber-ger eksperimentalno dokazal, da dela kuhanje vsako hrano okusnejšo, teč-nejšo in bolj prebavno in tudi nje hranilno vrednost povečuje, med' tem ko se da o surovi hrani v vseh teh ozi-rih trditi in dokazati baš nasprotno. Surova hrana zahteva izvrsten želodec, vsakdo, ki ga nima, pa utegne imeti od nje saimo zlo. Stvar je pač takšna, da je treba upoštevati vse okoliščine, vso tradicijo, čolveško konstitucijo in klimatične razmere, v katerih človek živi. V pomirjenje vseh, ki se v vseh teh različnih prehranjevalnih teorijah ne znajdejo več, lahko mirno zapišemo, da je srednja pot najboljša pot. Pol mesna pol rastlinska, pol kuhana pol surova hrana ne bo nobenega zdravega človeka spravila pred časom v grob — a v posameznih slučajih bo znal vesten zdravnik naložiti svojemu pacijentu tisti način življenja, ki mu to najbolje godil. Tri leta v grobu Abesinska prestolnica Adis«Abeba je izgubila svojo posebnost, živega mrli* ča, ki je bil tri leta ponos ondotnega pokopališča. Pokopališče leži poleg stolnice, sredi mesta, in vsi vodniki so tja vodili tujce. Ta, po naših pojmih neverjetna zgodba, se je pričela takole: V ugledni, bogati hiši je umirala stara mati. Jokajoči vnuki so jo spoštljivo zadavili — ne da bi jo usmrtili. Po abesinski navadi opravi ta posel najbližji sorodnik: mati tišči z dlanmi usta in nos umirajočemu otroku ali na« robe. To je potrebno, da se ne polasti sejtan (vrag) uletajoče pokojnikove duše. Starko so torej zadavili, objoka* vali, se slekli in si posipali glavo s pra* hom. Potem so zvezali rajni roke in noge, kakor je to navada, in jo nesli na pokopališče. Tri dni so obhajali njen spomin: kuhali «uot» iz posebej zakla* nega bika in pili «tedž» (koruzno žga* nje). Starka pa se je v grobu zbudila. Stre* sla je tenko plast peska s sebe. Abe* sinci namreč komaj zasujejo mrliča, ki ga ponoči požro tropi hijen. To je njih kraljestvo. Psi jih napadajo samo, če zaidejo v mesto med avtomobile, elektriko in kinematografe. Starka je krilila z zvezanimi rokami in kričala. Baš so prinesli novega, pravega mrliča. Nosači so ga takoj vrgli na tla in pri« čeli kamenjati «obujeno veščo». Krva* večo starko je slučajno rešil neki geo« meter, ki je delal tam v bližini. Poslal je slugo po policijo, sam pa je čuval obujeno smrtnico z revolverjem v roki. Slednjič so prišli sorodniki in se za* tekli k duhovniku po nasvet. Geome* ter jim je dokazal, da ni stara reva no« bena vešča. Potegnili so jo na to iz groba, ji natočili «tedža»... a jo niso hoteli vzeti domov. «Bila si v zemlji, torej ostani tu, da ne odpelješ koga s seboj, ko se povrneš v grob«. Grob so izkopali, naredili krov in ograjo in je ostala na pokopališču. Dali so ji tudi sužnjo. Sorodniki so ji dnevno prinašali s soljo zakuhano kavo, cenjeno pijačo kavopivk. Vnuki so skrbeli za babico, a jo niso hoteli vzeti domov. Starka je bila zadovoljna z usodo. Tri leta je srečno živela v grobu in prosila tujcev tobaka, ker je kadila kot Turki. Zdaj pa je res umrla. Zakopali so jo izred« no globoko po tukajšnjih pojmih, ker so se bali, da zopet oživi. Njen s plo* čevino pokrit šotor pa je postal zbira* lisce beračev, ki prenočujejo na poko* pališču kljub hijenam. Berači preže na pogrebe: tulijo in plešejo mrliču na čast, s tem pa zaslužijo. Hijene pa tu« di ne napadejo živega človeka in se za« dovolje z mrliči. Take razmere vlada* jo v prestolnici črne države, kjer biva sredi krasnega eukaliptovega gozdiča tudi komisar Društva narodov, ne da bi omenili številne bele trgovce, inženjer* je in konzule. Domačini pa so žalostni, ker ne morejo zdaj več bogatim Ame* ričanom kazati «živega mrliča« in za to prejemati nagrade v dolarjih. Ministri na oddihu Nemški zunanji minister dr. Stresemann, ki se te čas zdravi od težke bolezni, le velik ljubitelj cvetlic. Na sliki Ka vidimo na vrtu, ko cepi rožni grm. Operirana gluhost Angleški vojni zdravnik major Reas-field je izzval veliko zanimajne s svojimi uspelimi poizkusi ozdraviti gluhost operativnim potom. Vrnil je sluh tudi ljudem, ki niso nič slišali po 30 let Reasfield je imel vedno uspeh. Seveda utegne samo spreten kirurg prevrtati po njegovjh navodilih novi kanal, ki dovaja zrak srednjemu ušesu. Ta metoda je nastala v Indiji, kjer je imel izumitelj veliko posla nad gluhimi domačini. Le srečen slučaj je zdravniku pomagal na delu izvesti poprej zgolj teoretska razmotrivanja. Nekoč je povrnil Reasfield po težavni operaciji vid skoro slepemu staremu Indijcu. Ozdravljeni je zahteval, naj mu vrne »vedež« še sluh in se je kar vlegel na operacijsko mizo. Vse prigovarjanje naj se odstrani je bilo zaman. Slednjič je tvegal doktor operacijo s sijajnim uspehom. Vesti o ču- Usoda novega raketnega avta Fritz von Opel le hotel na železniškem tira pri Burgwedlu preizkusiti dva nova raketna avta. Že pri prvem startu Je prišlo do eksplozije, ki Je vozilo po kakšnih 70 m dirjanja popolnoma raznesla. Ta moment je posnel spreten fotograf s svojim aparatom. Ker so se poskusi vršili tajno, brez vednosti občinstva, nI bilo na srečo nobenih žrtev. Zastopnik železniške oblasti pa je preizkušanje drugega avta za sedaj prepovedal. Opel ima v zadnjem času sploh veliko smolo. Te je preizkušal na Renu novo motorko, Id je pričela nenadoma goreU in je eksplodirala. Le t težavo se ]e pogumni konstruktor rešil z ostalo posadko oa kopoo. dežnem ozdravljenju so zdravniku pripeljale tolpe gluhih domačinov. Tako je izpolnil svojo metodo in jo zdaj' uspešno uveljavil tudi na Angleškem. Vojna letal nad Londonom Prihodnji teden se pričnejo na An* gleškem veliki manevri, pri katerih bo sodelovalo zračno in pomorsko bro« dovje. Dočim bo zadnje izvršilo na* pad na Dover, bo 250 bombnih letal najnovejšega tipa markiralo napad na London. Ta letala bodo priletela z mor* ske strani in v tisto stran tudi izginila. Ob obali bodo nameščeni novi, zelo občutljivi mikrofoni, ki bodo izdajali ropotanje priletajočih aparatov, še predno bi jih mogli ob belem dnevu opaziti. Napadi pa se bodo izvrševali ponoči od 6. do 9. zjutraj. Zato je ze» lo važno, da morejo z novimi inštru* menti registrirati tudi položaj letal, kar bo v pomoč uravnavanju žarometov in obrambnih topov. Nad Londonom se bodo vršile zračne bitke, pri katerih se bodo posluževali na zunaj strojni* cam podobnih filmskih aparatov. S te* mi aparati se bodo «streljali» in po* snete slike bodo kazale učinke cdzstrel* ka«. Društvo narodov in kiti Poleg ljudi mora zdaj čuvati Zveza narodov tudi kite, največje morske se* salce. To je posledica spora, ki je iz* bruhnil med Anglijo in Norveško. Sredi ledenega oceana ob Južnem te* čaju ležijo otoki Bouvais, Tompson in Lindsay. Prvi in največji otok je našel prvič 1. 1730. francoski kapitan Pierre Bouvais. Čakal je cel teden priložno* sti, da bi se izkrcal, a se mu ni posre* čilo. Megla in burja sta ga prepodila iz mrke dežele. Ccock je zaman iskal otoka, Anglež Norris, ki ga je našel le* ta 1825. je mislil, da je to nepoznan fcraj in mu je dal ime Liverpool. Raz* obesil je tam angleško zastavo in je za vsak slučaj proglasil otočje za dep Britanskega imperija. Potem je bilo po zabljeno. Šele 1. 1895. so ga prvič po* sneli na zemljevid Nemci. Otočje nikomur ni bilo potrebno, a: vendar živi tam nebroj galebov in je v morju vse polno kitov. Zadnjim sledi* jo lovci vedno bolj proti jugu, kjer se skrivajo izumirajoči orjaki pred zašle* dovalci. Norveška kitolovska družba «Rasmussen» je lani dobila od Angle* žev dovoljenje zgraditi oporišče na otoku Bouvais. Ko pa so tja prispeli njeni parniki, so našli tekmeca, rojaka Braajda. Ta je mislil, da nima otok lastnika, razvil je na njem norveško zastavo in javil to v Oslo. Tekmeca sta potegnila v spor še diplomate. Oslo in London si dopisujeta, ker je kitolov dobičkanosna stvar, in Rasmussenova najemnina ni majhna, Braajd pa noče stran. A nenadno je poseglo vmes Ion* donsko zoološko društvo. Zahteva, da se prepove v Antarktiki, kot v zad« njem zavetišču, lov na kite in je vloži* lo pritožbo na Zvezo narodov. Menda bo ta kitom bolj pomagala kakor lju* dem... Mehiški sveti banditi Iz Cuernavace v Mehiki poročajo, da je tolpa banditov napadla kakšnih 80 turistov, ki so se peljali v avtomobilih proti mestu Puente de Ixtia. Turiste so čisto oplenili in jim odvzeli vozila. Nato so se odpeljali v Puente de Ixtia, oplenili neko tamošnje veliko skladi* šče, postajo in vlak, ki je bil pravkar privozil na postajo. Lokomotivo so od* peli in jo spustili s polno paro po tiru, da bi zadela v vlak, ki je prihajal z druge strani. Na srečo pa se je loko* motiva še pravočasno iztirila. Med tem je bila alarmirana garnizija v mestu, ki je zločince napadla. Po daljšem bo* ju so jih veliko pobili, jim odvzeli sko* * ro vse avtomobile in ves plen, ostali so pobegnili. Turiste so našli pozneje žive, a prestrašene na cesti. Srčna napaka in živalsko srce Zna-ni dunajski strokovnjak Haber-land propagira »naravno zdravljenje srčne napake« z uživanjem juhe iz skuhanega telečjega srca. To zdravilo se e tudi dobro obneslo pri srčnih boleznih, ki nastanejo po medlem delovanju srčnih hormonov ter otrdelosti lasnic: corona asclerose, angina pecto-ris in dr. Telečje srce vsebuje potrebne hormene in odstrani vzrok bolezni. Na ta način se vrača sedanja znanost k prastarim »domačim sredstvom«, ki so se dosedaj smatrala kot »vraže«. Ljudska medicina je od nek-kaj priporočala vživanje crca pri srčnih boleznih. Spor v angleški vlad! Angleški notranji minister Hicks, zunanji minister Chamberlain in finančni minister Churchill ved neko »zabavo«. ♦JUTRO* St 186 «= ti Petek 10. Sm. 1928 Naročila, ui> vsa. dopi**., LLcoitrjt' nalik, oglasov, j«, poAah* MsOgLasrutOcL d&Uk -Jutra] Lubfcuia,. Vrtstmsnta,T. 25490 CJ K f Žagarja ki J« obenem mllnar- »kifc poelov. liiem ta U-kojien nastop t lepem kraju, proti dobri plači Ponudi* oa naslov: Brad« pl. Dolanjski, Sv. Jana — Jastrebarsko. 25243 Mesarski ln prekaje- valskj pomočnik prest vojaiSine, dobi »lulbo — Juiei Ver dir, mesar in prekajevalec, TržiS. 25404 2 pek. pomočnika mlad* In pridna, ti bi raz-r- iala tuli krah, »prejme UJtoj Adoll K srn, pok v Kranju- 25377 2 mizarska vajenca (prejme tovarna pohištva r Ljubljani. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 25365 Čevljar, pomočnika 5surj«nega ta najfinejša dela ln vajenca I kriuK) in »tanovanjem r hUM »prejme takoj Franc Blfrer, sriioiSno čevljarstvo. Škofja Loka. 25349 Spretnega Žagarja Hieir. »a rodno lago Ta kojien nastop, plača po dogovoru Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Žagar«. 25343 Vajenca t ;red«Jl?ano ioleko it-obrasbo. i* napredne rodbine. ki bi imel vso o»krbo doma, »prejm« manufaktur-na in modna trgovina v Ljubljani Naslov v ogias. oddelku «Jutra». 25399 Mesar, pomočnika »prejme takoj meear r Dravi jah St 79' pošts 9t. Vid nad Ljubljano. 25458 Pisarn, praktikanta mladega in urnega fanta »prejmemo — Ponudbe na oslasni oddelek »Jutra» pod »Po&ten 100». 25456 Pletiljo dobrg irurjeno. iščem proti dobri plači. Naslov pove Ogla-«'. oddelek »Jutra« 25442 Brivskega pomočnika aprejm« tako; v salon ta ro«t>ota. — Ponndbe na o?la=ni oddelek »Jutra, pod »Zaupno mesto.. 25464 Natakarica pridna in poštena, zmožna kavcije, želi službo v boljši ?o=tllni v mestu aH na de-žfl! — Pismeno na og^sni oddelek »Jntra. pod šifro .Natakarica 88». 25488 Lesni manlpulant oženjen. star 28 let. absolvent dvorazredne trg šole, s štiriletno prakso v lerol industriji, vešč popolnoma klasifikacije vseh vrst mehkega in trdega lesa, dober poznavale« oglja, nno-žen vseh pi«amf?k!h del — kakor tudi vodstva večje žage. želi službo premenit! Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra., 25478 Kot gospodinja arr»m k samostojnemu. aH ločenemu gospodu Pismene ponudbe na oslas oddelek »Jutra, pod »Oospodinii 9B> 9549R «Ljub!janski Zvon» letnike: 1919. 1921. 1922 in 1923 prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 85484 V vsakem B paketu zdravstven« WadM kave Viktor Jan. Maribor, m t Dia t gotovini, u premik. 84796 Gostilniški hladilnik oddam po telo ugodni oeni. Na ogled -r Bohoričevi ul. it. 8. 85806 4 štedilnike 6 poči, 10 vrat, t oken, kopalno banjo ln peč. plinaki štedilnik ter ograjo aa bal kon proda 8ever 4 Komp . LJubljana, Gospo« vete ka e št. 5. 25248 Majhen štedilnik praktičen. Naslov v »Jutra*. prodam r&^nem oddelku 85438 Lijak M vodovodno pipo ki Koleno stojalo u vodaje-tefak delavni (troj. kupim Ponudbe na ogla« oddelftk »Jutra, pod »Rabljeno*. 85446 Avtomobil, podjetje veliko, » prvovrstnimi ta-s to pet vi, ugodno naprodaj Vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod tnačko »Kompletno oeemstetisoč. 85477 itjCidfidl A tul Avto «Wanderer» trlsedelnl. 5/15 konj »U, dobro ohranjen — ugodno prodam Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra*. 85242 Dalmler avto atlrisedeien, 18/24 k. §., v prav dobrem stanju, teanno-zelen, novi plašči ta zračnice, nova streha in lepa ter trpežna tapecerija. luč na karbid ta 18.000 Din takoj prodam — Za avto-takse, potnike ali privatni ke na deželi telo ugoden nakup, ker m potreben nobenih popravil tn takoj sa vožnjo vporaben. Pismena vprašanja na oglasni oddelek »Jutra* pod tnačko »Dalmler*. 25347 Avto »Renault* trisedežni, ugodno prodam. Avto je v najboljšem stanju ter je zlasti pripraven za zdravnika ali trgovskega potnika Naslov v oglas, oddelku «Jutra>. 85017 Gig hi kočijo zelo lepo. ugodno prodam Naslov v pisarni »Adana«, Kongresni trg 8. 25426 Gik v dobrem stanju naprodaj na Vidovdanski ceeti št. 7 25489 Kredenco kuhinjsko, belo pleskano in mizo poceni prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25440 Kompletna postelja s posteljnino naprodaj v Rožni dolini 5/81. 25481 mmmm Seno prvorazredno, brei vila ln frutnika, prečano v bale. zdravo blago kupujem — Ponudbe na naslov: Em. Ebenspangera nasl.. Bjelo-var. 25491 «BaIkanska Carica* najdebelejše » H v e, odlikovane v Parizu in Budimpešti, razpošilja v poštnih paketih franko 20 kg po 140 Din Ekonomija Paranos — BrČko. 25338 Cirkularno žago montirano na votu, i motorjem. za žaganje drv, dobro ohranjeno kupi Rudolf Dergan, LaSko. 26238 Staro barako v velikosti 5x4 «M tudi malo večjo, kupbn — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Baraka 483». Trboveljski cement traverze strešna lepenka okovje za stavbe in po-ništvo. eevi. pumpe kopalne banje, klooeti. vedno najceneje pri Fr Stupiol v Ljubljani. Gosposvetska 1 24897 Katera dama »Ura 40 let, bofe poroditi gospoda 15 000 Din. Skupno it videnje ta delovan)« ni izključeno. Ponudbe aa oglasa) oddelek »Jutra, pod »Ekatetenea 40». 85438 Kapitalisti 700.000 Din lahko obrestujete rigurno po 80 %. pa tudi vec Ponudbe na ogl oddelek »Jntra. pod Mfro »Sigurna ugodno«. 85409 HIŠO t LJubljani nove ali dobro ohranjeno, kupim v eenj do 100 000 Din Oenjene ponudbe pod lifro »Denar takoj 115* na oglat oddelek »Jutra*. »401 Stanovanje In gostilno dobi takoj tleti, ki k«4 pol bil«. — Pojaanila daje Anton Maver, Ah aci jeva e št. B. 85867 nišo (viio) obeegajočo 8—5 »ob, kopalnico. prlUkliae ta vrt, vtamena r najem. Prednost v »meri Bežigrad—Dunajska cesta. Ponudbe * natančnim opisom ta navedbo najemni ne na oglasni oddelek Jutra pod Bfro »Vrt*. --- Gradbeno parcelo v lepi »olnčai legi prodam tudi na obroke Naslov v oglasnem oddelka »Jutra. 85461 Hrastove hlode Irlze in deske 27 mm kupuje v vsaki množini Ivan Šiška. Ljubljana, Metelkova ulica 4. 174 Lokal na najprometnejii glavni cesti, pripraven ta različne prodajalne ali obrt. oddam takoj ▼ najem Poisve »e ns Celovški cesti št 80 — v pisarni »Moslavina*. 85860 Lokal hi delavnico s stanovanjem pripravno tudi ta dtladišča-blitu glavnega kolodvora oddam Ogleda se dopoldne Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 25437 šupo ali kak drug pripraven prostor ta »hrambo par avtomobilov in »trojev iščem, event samo prostor da postavim lopo Ponudbe pod »Lopa 333. na oglasni od delek »Jutra.. 25472 Gostilno in pekarljo oboje skupaj aii vsako posebej vzamem v najem — Cenjene ponudbe na oglas oddelek .Jutra* pod šifro »Gostilna 494». 25494 Skladišče In pisarno lepo ln suho, v bližini gl. kolodvora in središča mesta oddam s 1. septembrom ali preje Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 25018 £ohafi Lokal i Uoibenim okaom, poeeb- ao priporočljiv aa ararja, k« ni v celi daljni okolici nobenega, oddam » 1 *«p-tembrom ta 400 Din mesečno. A. Kajfei, Florljan-aka 4. 85244 Brlvnico kram, 8 poetreib a vodovodi, i pomočnikov, v oen-tru Zagreba prodam ta Din 70.000. — «Unaon», Zagreb, llica 104. DrulabnUtvo mo-goče. 24965 Pisarno •»■porabo kakini ag en turi v Ljubljani l&č^m • 16. avguetom Ponudbe i navedbo mesečne najemnine pod »Pisarna* aa o«las oddelek »Jutra*. Fotogralskl atelje takoj poceni prodam. Ponudbe pod K. »Za 17078* na Publicita«, Zagreb — Gunduličeva 11. »<23 Itimvtanju Sobo in kuhinjo ali »obo • štedilnikom — event. večjo praino »obo iščeta mirna takonoa bret otrok, aa takoj ali poineje. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra* pod »Cel dan odsotna*. »179 Elegant. stanovanje 5 »ob. a vsem komfortom, sredi Ljubljane t raagle-dom na park. oddam » 1. novembrom t. L Naslov v oglasnem oddelka »Jutra* »173 Stanovanje 4 *ob, kabineta, kooataice ta vseb pritiklin, primerno tudi ta arad, oddam takoj v sredini mesta. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra*. 85269 Stanovanje ta takoj ali pozneje Uče v centru meeta starejši zakonski par bre* otrok Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod lifro »M|rna stranka*. Stanovanje 2 »ob, kuhinj* ta pritiklln iščem »1. septembrom. Mesečna najemnina 600 Din Plačam 1 leto naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod tnačko »Stanovanje 600». 25444 Stanovanje išče »ikonski par bre« otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Hfro .Mesečno 500 Dta». 26486 Dijakinja išče pri boljši rodbini v Ljubljani »obo » popolno oskrbo. Naslov v oglasne m oddelku »Jutra*. »424 Tri dijake ozir. dijakinje nižjih razredov »prejmem v »opolno oskrbo v »redim mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 25421 Na hrano in stanovanje ■pre>z>«n 8—7 mladih dijakov ali dijakinj. Nemška konverzacija in klavir. Na-•krv pove oglasni oddelek »Jutra*. 85496 2 dijakinji aprejm« v vso oskrbo boljša d rutin*. Na ratpolago klavir Center meeta. Naslov pove og.aand oddelek »Jutra*. 25500 Opremljeno sobo (parket, elektrika, klavir) oddam 1 ali 2 gospodičnama (dijakinjama) v Roini ulici št. 17/1. 28498 Sobo z 2 posteljama oddam v bližini Tabora. Naslov t oglasnem oddelka »Jutra*. 26414 Opremljeno sobo lepo, oddam. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra*. 86416 Opremljeno sobo • posebnim vhodom, iščem v sredini mesta. Pismene ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Centrum 87». 25457 Opremljeno sobo lerpo, » posebnim vhodom oddam takoj na Blelweiso- vi cesti 5/111. 25428 Opremljeno sobo v bližini opernega gledališča, t uporsbo kopalnice in klavirja išče t 10. avgustom boljši gospod. Ponudbe na oglasni oddeleik »Jutra, pod šifro »Bližina opere.. 25434 Sobo oddam i 15. avgustom gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 25436 Lepo sobo • »eparatnlm vhodom, v centru mesta takoj oddam 8 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 25450 Gdč. Siihadointk Julija — VK Pridite ftu\ v petek tjutraj M Mini trg »/L ----- 86406 V oglasnem oddelku •Jutra* J« dvigal ti »ledaia Auto »Oi, 16. avguat, Ame-rikaoM 11, Aato 10UJ, tiu-Kunaa, uradnik 1928, Uenuum, oemrala 41, Ceij* 200.UUU, Čedna »oba, Cveufco, Dapi tiagei, Do 800.000 Din, De-nar takoj, Do lfiO.uuO, Do-br0 ohranjena. Dobra ta Aalaa »luiba. Dober čuvaj. Ekaceluoi, tmii, lo&Mer-jeri, F. B., Goapoeka al. 34, Gotovina, Gospodična. Sobo elegantno oprt»mIj«>o, oddam s 15. avgustom na Miklošičevi cesti. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod »Soliden gospod ali dama* 25480 Blondlna temperamentna, muzlkalična — želi poznanstva i inteli-gentom, v starosti 80—40 let. — Dopise pod inačko »Samostojna, na oglasni oddelek »Jutra*. 25339 Prolesor 11 Ljubljana Poštno ležeče nedopuSčeno ukrenite potrebno. 25438 Harley Blagovolite dvignit* dopis 25451 16. avgiust Pridem v soboto, ako mogoče »videnje ob 6. Tvoj. 25493 Cfflh)®t)3 OIR) izvirna pravljica s slikami sa deca SoImi* tetks Metka. Glaoovir, Gostilna 100, Gospodinja, GiUck, Gradbenik, Uariej, Harmonija 40. industrija 660, Je*en 808, Ia-veibani, Krepak, Lepi Mirko, Le* ta podnice, Lokal Valvaaorjev trg, Mak, MU-na Mriuika, Mirna »tranka t največ 4 oeebaou, Marija, Na morje, Naikupovalec. irija ,01 ieletnici. Poltena 80, Plača takoj. Pot do veče, Prodajalka 2000, Potten lih Preprost« »o biča, Parcela 28. Plačam vnaprej, Poltena, Posredovalci izključena Profesorjeva drulina, Prešernove poet i je, Perfektaa. Predplačilo 80», PrefiroeU. Prvovrsten, Prostor, Poae-ben vhod, Padova, Poaojil-nioa, Poštenjak, Poljane. Potnanje 44, Prazna »oba Pridna ta tiW Rentabilno, Strojnik-kurjač, Svoboda 84 Sirarna L Sigurna ugodnost, Strojnik, Skupno do-iovanje. September, Snaino, Šolnine dni. Svoboda 94, Simpatija. Slutim srečo 1928 na dama, Svet, Speoeriet Specerija — koloniale Šivilja 8848, Šivilja 27, Takoj 1930. TI •• bol ke»*l lermta avguat, Tabor 804, iakoj 282, Tajnoat tajam čena, Trgovski lokal, Ta- di ' lo n. liju tak, Važno, Velik upeh. nojšnja dobava, Takoj — pod/et^' la pri rivoliju 1600. Velik taafu prilika, [ukajinje podjeti Srednjelolec — uspeh, Vi liki dom Uradnik, Vila Vinski potnik. Zanesljiv potnik, Za 1 leto naprej, tračna, Živahna trgovina, /.aloga, Zamenjam stanovanje, Zanesljiva, 101, 8000 i339. 200, it. 158. 180 Din. 40.000. X T, it. 80, 883, ">0 000. 22 700. Zamenjam 16 Gospod * lato&geatnlm pokSeem, v mestu, tdruženim t lepo pokojnino, t Industrijo velike bodočnosti, t velikim lepim posestvom, »amea, bli Mt io gospodično i večjim premože- inačaja te Ieli poroč^T^« simpatično ta dobrosrčno 59. Zmaga Je bila dobljena! Palčki so veselo vrisk«'« tzgrebli čudodelni lonec, osnažili ga. postavili ga na ogenj In si zaželeli kraljevske gostjie, ki je bMa še tisti trenutek pripravUena. Mastili so se, da jim je kapalo od brade, ter s smehom in šalami obujali spomin na svoje prečudne doživljaje. Ko jih je jela obhajati žeja, jim je Cmok postregel s svojo pijačo iz bisera ter napil dobremu Modroglavu na zdravje in dolgo življenje. njem ki d teli vsestransko srečepolno livljenje — Ponudbe Je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod inačko »Avtomobilist*. Tajnost *e varuje. 25388 Cello l>JIJ1U-|Jj*li Prost gasil društvo Barje priredi 18. avgusta veliko vrtno veselico na vrta gosp. Vrbtaoa aa Ilovici, t običajnim sporedom Ker J« čisti dobiček namenjen ta kritje stroikov nove motorne britgalne — vljudno vabi odbor. 26369 Lep pav poeeni naprodaj. Pismena vprašuj* na oglasni oddelek »Jutra, pod »Pav*. 26846 sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani za Ljubljano in okolico. Ponudbe na ogl. odd. .Jutra" pod .Trgovina 600". 955 2 pletilna stroja Pop, 8/70—7/80 ta šivalni »troj 8inger. malo rabljen rad] selitve po tdo ugodni ceni prodam. Naslov pov<-oglasni oddelek »Jutra* 2521. MlatOnlce tlamoretnioe. čistilniki ta lito, kotii aa Iganjekabo ta krmo vedno najceneje Ft Stupiol v LJubljani oepotvetoka L 2489« r0 cAdrema* stroj sa adreeiranj«, dobro ohranjen, kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. »278 r*Ti Gostilniško osebno pravico oddam pod ugodnimi pogoji ta dobo več let Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 25430 ■M zelo dober instrument pro-iam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 26410 k Din 150. po povzetju 160 Din Žimnice :matraceV posteljne mrete. želetne oosteje Zložljive), otomane. divane ta tapet nlške Itdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 poleg Mestnega doma.) 80 110 za strooe naročaj te le v tvornici, katera edina izdeluje io blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje. los. R. Puh, Ljubljana Sradaška ulica 22. Telefon 2513 MAKULATURNEGA 7 PAPIRJA Za trgovce, za obrtnike, za peke za mesarje, za industrijo ksr 4 Din v* v* večja množina na razpolago po ugodni ceni Naslov pove uprava »Jutra«. Zadruga pekov za sodni okraj ljubljanski t Ljubljani obvešča vse člane, da Je preminul dne 9. t. m. 1928. njen dolgoletni član gospod Jakob Gril pekovski mojster t Ljubljani Pogreb dragega pokojnika bo t soboto, dne 11. t. m. ob pol 8. popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, 9. avgusta 192a 9702 Načels(?vo. JU T V globoki EaloeU naznanjamo tužno vest, da Je naša ljubljena mama, stara mama ln tašča, gospa Amalija Budita iMebnica dne 9. t. m. po dolgem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 11. avgusta 1928, ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Nunska ulica 8, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 9. avgusta 1928. ŽALUJOČI OSTALI. Meatai oogrebiu tavod 9« 97CO Danes Je umrla po dolgem trpljenju naša dobra mamica, gospa Marija HiKota previdena s svetotajstvi, y 91. letu starosti. Pogreb se vrSi r soboto, dne 11. avgusta ob pol 6. popoldne iz hiše žalosti, Resljeva cesta 22. LJubljana, 9. avgusta 1928. Žalujoče rodbine: Mikota, Bohinec, Szillich, Jandejsek. MmM pogrebni tavod «JUTRA» VAM NUDIJO VSE KARKOLI SI POŽELITE! PO SLUŽITE SE JIH! > 97C1 Zadruga stavbenikov za Slovenijo naznanja svojemu članstvu tužno vest, da je preminul nje član, gospod Josip Konis stavbenik K večnemu počitku ga spremimo v soboto, dne 11. avgusta 1928 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Marmontova ulica šl. 16. V LJubljani, dne 9. avgusta 1928. Akviziterja za Ljubljano in okolico i&6e velika mednarodna trgovsko - informacijska družba. Nastop takoj. Prednost imajo gospodje z dobrimi zvezami v trgovsko-industrij-skih krogih. — Ponudbe v nemškem jeziku na: Zagreb, Poštni predal 389. 9699 Zidarja samost< jnega, ki zna delati v kamnu in opeki sprejme tvrdka Ins. Rudolf Treo, Gosposvetska c 12. 9.9^ Železobetonskega KRIVCA takoj sprejme tvrdka Inž. Rudolf Treo Gosposvetska cesta 12. %9i «jutro» i?. iaj 12 Petek" 10. VIII. 1928 Stanle} Weyman: 89 Rdeča kokarda Roman. »To »o otročarije!« sem odvrnil. »Kakor da ml ne bi v prvem hotelu, ki stopim vanj, vsako hlapče povedalo, kje stanuje vaša mati.« »Tega ne boste izvedeK ne t prvem ne v poslednjem.« »Tedaj Jo Imate zaprto?« »Tudi jaz vaim ne povem.« Merila sva drug drugega z očmi med tem ko naju Je Catinotova skrivaj opazovala. Dogodki zadnjih mesecev, bili tolikanj izpremenili gospo de Saint-Alais, so očividno vplivali na Louisa. Zdelo se mi je, da ne vidim pred seboj njega, ampak markiza, njegovega starejšega brata, k! me izziva; obenem pa mi je bilo, kakor da se ta mrzka krinka trga in kakor da gleda izpod nje nekdanji Louis, ves žalosten, neodločen in razdvojen. Poizkusil sem ubrati to struno. »Dajte,« sem rekel, trudeč se, da M pogoltnil tvoj gnev !n govoril pametno, »dajte, gospod grof, ne delajte se, kakor da je to vaša resna misel. V tem trenutku «va oba razvneta. Bili so časi, ko sva se dobro razumela in se vaim ni upiralo smatrati me za gospa ki so svojega bodočega svaka. Mar naj se zaradi teh nesrečnih razlik v nazorih . . .« »Razlik v nazorih!« mi je osorno plani v besedo. »Dvorec moje matere v Cahorsu ima samo še štiri glavne zidove. Grad mojega brata v Saint-Alaisu je kup razvalin. In vi govorite o različnosti nazorov!« »iNu, imenujte to kakor vam drago.« »In mimo tega,« se je živahno oglasila gospa Catinotova, »oprostite, gospod de Saint-Alais, mimo tega veste, kako zelo potrebujemo novih izpreobrnjencev. Gospod vikont je plemič ter pameten in veren človek. Samo malo, prav malo Je še treba,« je dodala ter se z dobrim nasmeškom ozrla name, »pa bo pregovorjen. Kaj bi rekli, če bi roka vaše sestrice dovršila zveličalno delo in če bi vaša gospa mati pristala na to?« »Niti tedaj je ne bi dobil!« je odvrnil z divjim glasom in z očmi odvrnjenimi od mene. »Ali,« je vsa začudena povzela mlada žena, »pred tednom dni ste mi vendar rekli . . .« »Pred tednom dni m danes,« jo Je prekinil Loub. »Sicer pa dodam samo še eno besedo. Žal mi je, gospod vikont, da vas vidim v Nimesu, in prosim vas, da se vrnete domov. Dobrega tu ne morete storiti nič, zato pa slabega toliko, da boste sami prizadeti. In ni ga sredstva, ki bi vam pomagalo, da dosežete svoj namen.« »To še ni gotovo,« sem trmasto odvrnil, čuteč, kako me spet obhaja gnev. »In pred vsem: ker pravite, da ne morem najti gospodične Denize, se hočem poslužiti zelo preprostega sredstva, Čakal bom tu, da odidete, in nato pojdem za vami do doma.« »Tega ne boste storili!« je vzkliknil. »Bodite uverjeiri, da bom,« sem rekel z izzivajočitn glasom. Toda gospa Catinotova je posegla vmes. »Ne, gospod de Saux,« je rekla s plemenito odločnostjo, »tega ne boste storili, ker bi s tem zlorabili moje gostoljubje.« »Tedaj mi prepoveste?« »Da, prepovem vam.« »Ce je tako, gospa, se odrečem. Toda . . .« »Nič toda! Sklenita zdaj premirje, pirosim vaju,« Je rekla s trdnim glasom. »Če se že hočete vojskovati drug z drugim, vsaj ne začnita pri meni. Sicer pa mislim, da je bolje ... če vas prosim, da se poslovite,« je končala in me proseče pogledala. Ozrl sem se na Louisa. Toda on se je bil obrnil v stran in se je delal, kakor da me ne vidi To je bil zame milostni sunek. Ugovarjati gospe Catinotovi je bilo prav tako nemogoče kakor ostati pri njej proti njeni volji. Zato sem se molče naklonil ter vzel svoj plašč in klobuk s stola, kaimor sem ju bil odložil. »Neizmerno mi je žal,« je rekla z ljubkim glasom. Pomolila mi je roko. Ponesel sem jo k ustnicam. »Jutri . . . opoldne . . . tukaj,« je šepnila. ^Kuttuna konta $ hmim robom" UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje, Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje i. t. d. OIOIOIOIOIOIOIOIOIO Zastopniki za l £jubljano, Celje, Jtfaribor in druge kraje Slovenije za špecijalitet* slik se sprejme o proti takoj izplačljiv proviziji. — Ponudbe na oglasni od delek ,lu^ra° pod „Lahek zaslužek* OIOIOIOIOIOIOIOIOIO Zahvala. Za tnnogobrojne izraze iskrenega sočutja povodom smrti naše hčerke, sestre, sestrične in nečakinje Anice Gernedi se iskreno zahvaljujemo. Prav posebno pa še darovalcem vencev in cvetja ter vsem onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti Žalujoči ostali • V« Vt je najboljša ln najbolj zdrava pifača ohlajeni prodajam ure, zlatnino, srebrnino, briljante, stenske ure, budilke, (hišne stoječe ure), alpaka srebro, nastavke s 25 7» popusta MAN PflKIŽ, UMIKI. Stori tra Št. ZO Mestni pogreb« UToa. s 9 -; V globoki žalosti naznanjamo, da je nai predobri oče, brat itd gos;>od JAKOB GRIL pekovski mojster dne 9. t m. po k atkem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 11. avgusta 1928 ob l/,3 uri pop. iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V L ubljanl, d.ie 9. avgusta 1928. ŽalnjoCi ostal'. MALINE kupuje ; Lovro Sebenik, Ljubljana Enezova ulica (Sp. Šiška) LMikus ' MESTNI TRG ŠTEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga spre^ hajalnih palic Kniigovodfa verziran bilancist, z večletno eksportno' bančno in industrijsko prakso, vešč tujih jezikov želi spremeniti mesto. Dopisi na oglasni oddelek BJutra" pod *lnicijativa 7777". 938? i . v- I. .... .. ■ yf'J-' 9690 zdravilni Dobi se ga v vseh bolišlh trgovinah, restavracijah in gostilnah. V globoki žalosti naznanjava v svojem in drugih sorodnikov imenu, da je Vsemogočni poklical k sebi našega brata, strica itd , gospoda ObSinm Ljnbljaa* Mestni pogrebu cavod Robert Adoll K5nig naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretužno vest, da je njegov nad vse ljubljeni papa, stari papa, tast in stric, gospod Josip Konig mestni stavbenih dne 9. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju nenadoma bogu-vdano preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 11* avgusta 1928 ob 5. uri popoldne izpred hiše žalosti, Marmontova ul. štev. 16, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, dne 9. avgusta 1928. 9694 v /: ■ ■v.'.j J' ' , ' '-. .»l/J „ , - - ■ ' i zlatomašnika, duh. svetnika, mestnega župnika in dekana v Kranju, bivšega državno-zborskega poslanca, častnega občana mesta Kranja, imejitelja reda Sv. Save itd. po kratki mučni bolezni dne 9. avgusta 1928 ob eni uri ponoči. Pogreb predragega rajnika se bo vršil v soboto, dne H. t. m. ob 9. uri dopoldan iz župmšča v Kranju na tamošnje pokopališče, V LJubljani, dne 9. avgusta 1928. Dr. Ivan Cerne Elizabeta Lovšin Kreditni zavod za trgovino in industrijo LIUBIJANA, Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz ln valut, borzna naročila, oredujmi in krediti vsake vrste, eskomot in hi-kaso menic ter nakazila v to- In Inozemstvo safe • itd. Itd. Biroja vlrut Rr«Ht LJnMliina — Telefon *t 2040 2457 »4« lnl»mrhnn 270fl 280* Urejuje Darom tlavljca. Udaja t* Konzorcij »Jutra* AdoU ttitonikai. Z* Narodno u&k&mo a, a Kot Čutaroarja franc Jezcricfc. Ia meram det jeodgovuroe Aiojzij Novak. Vn t Ljubljani