DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBLJANI ^o^tnka plačana v soiovtaf. Leto XI., št. 107 a Pošlo <10: V. 1930 Ljubljana, sobota 10. maja 1930 — Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3. Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št 105.241. Sestanek med Briandom in Hendersonom Važna politična konferenca šnjega začetka pogajanj Pariz. 9. maja AA. »Havas« poroča: Francoski minister za zunanje zadeve Bri-and ie priredil kosilo, da počasti angleškega ministra za zunanje zadeve Hendersona. Kosilu so prisostvovale številne angleške osebnosti iz diplomatskega zbora, med njimi francoski poslanik v Londonu de Fleu-riot in direktor v ministrstvu za zunanje zadeve Berthelot. Briand in Henderson sta se razgovariala o vseh glavnih vprašanjih, ki so na dnevnem redu zasedanja sveta Lige narodov in med drugimi tudi o prihodnjem plenarnem zasedanju Lige narodov in o političnem položaju, ki ie nastal po pomorski konferenci v Londonu, spričo Povečanja gradbenega programa italijanske vojne mornarice. London, 9. maia g. V političnih in diplomatskih krogih pripisujejo današnjemu razgovoru med Briandom in Hendersonom izredno velik pomen. Kakor se je izvedelo, je Henderson vpraša? francoskega z it na- v Parizu - Možnost takoj-med Francijo in Italijo njega ministra, kako napredujejo francosko-italijamska pomorska pogajanja, za katere se Anglija neposredno zandma zaradi uveljavljeni a londonske pogodbe. Briand ie angleškemu tovarišu naijbrže odgovoril, da bo ob priliki zasedanja Sveta društva narodov stopil v stik z italijanskim delegatom Scia-loio. Henderson je naglasa!, da posveča Anglija skorajšnji otvoritvi francosko-ita-16jamskih pogajanj največjo pozornost. V nadaljnem razgovoru ie Briand obvesti1! angleškega ministra zunanjih zadev o vsebina vprašalne pole glede organizacije evropske unije. Oba ministra sta se večkrat dotaknila tudi položaja v Indiji. Pred tem razgovorom sta se sestala ministrski predsednik Tardiieu ter Briand, ki sta razmotri-la vsa aktualna vprašanja zunanje politike, predvsem pa francosko-italjanske odnoša. je in panevropski problem. Težki očitki proti vladi grofa Bethlena Madžarska vlada je odklonila ugodne predloge Male an-tante, da je pomagala s tem veleposestnikom Budimpešta, 9. maja, p. Na snočnji pe.ii parlamentarnega odbora za finančne in zunanje zadeve ie prišlo do zelo Kanimivega incidenta med bivšim ministrom pravde Nagyjem in ministrskim predsednikom grofom Bethlenom. Nagy je bil svoječasno član BetMenovega kabineta in je pozneje prešel v opozicijo. Odbor je na snočnji seji razpravljal o predlogu za ratifikacijo pariškega sporazuma o vzhodnih reparacijah. V debato je posegel tudi poslanec Nagy, ki je pri tem opozoril na to, da je angleško društvo za zunanjo politiko v svojem listu dne 1. februarja objavilo poročilo, v katerem naglasa, da je Mala amtanta pred haaško konferenco ponudila Madžarski, naj bi se med Madžarsko in Malo antanto črtale vse mednarodne obveznosti tako, da bi ne bilo treba Madžarski po L 1943. ničesar več plačati. Madžarska vlada je to ponudbo odfckmila. Poslanec Nagy je na snočnji seji komentiral to odklonitev tako, da je vlada odklonila vsekakor ugodnejši sporazum samo iz razloga, da zagotovi visoko odškodnino madžarskim optantom, ki so po veliki večini sami veleposestniki in med katerimi je tudi grof Bethlen sam. Zaradi osebnih koristi se je torej vlada pregrešila zoper splošne interese madžarskega naroda in madžarske države. Na te besede je grof Bethlen ves raizjarjein skočili pokonci in silno razburjen izjavil, da smatra poslanca Na-gyja za neresnega človeka, ki hoče s takimi govori samo vznemirjati javnost. Opozoril je poslanca Nagyja, da bo vlada z njim obračunala kljub temu, da ga ščiti poslanska imuniteta, če jo bo še nadalje na tak način obrekovail. Na to grožnjo ministrskega predsednika je poslanec Nagy skočil k predsednikovi mizi, udaril s pestjo in med splošno pozornostjo ostalih poslancev in članov izjavil: »Gospod predsednik, ne bojim se niti vaše oblasti, niti vaših žandarjev. Vzemite to na znanje!« Poslanec Nagy je nato zapustil dvorano, ministrski predsednik grof Bethlen pa je skušal zabrisati mučen vtis, ki ga je iizzval ta incident s tem, da je prosil poslance, naj verjamejo njemu, ne pa neosnovani vesti angilešikega lista, ki jo izrablja poslanec Nagy. Madžari žele uvesti obvezno vojaško službo Minister Gombos napada vojske držav Male antante stvo z najemniško vojsko Nezadovolj- Budimpešta, 9. maja A A. V razpravi o proračunu vojnega ministrstva so poslanci kritizirali sistem naiemniiških čet, ker jc si3.no drag. Govorniki so zahtevali naj določbe o razorožitvi v smislu mirovne pogodbe spoštujejo tudi na drugi strani. Voini minister Gomibos ie odvrnil, da so države, ki so Madžarski vsilile mirovno pogodbo, zahtevale tudi razorožitev, dočim s svoje strani nočejo slišati o razorožitvi. Sosednje države z izjemo Avstrije, Je aa-daLieval govornik, razpolagalo v mirnem času z nad 580.000 vojniki. Madžarska je obdana z državami, ki so oborožene do zob. Taka razlika med vojnimi silami Ma- džarske in držav Male antante pomeni veliko nevarnost za mir. Oni, ki so poklicani, da varujejo mir, bi morali dovoliti Ma-dižarski oborožitev, kj bi ji omogočila, da s svoje stranj podpira idejo miru. Sistem najemniških čet je dejansko drag in je vzrok, da madžarski narod ne more vzdrževati niti predvidenih 35.000 vojakov. Minister Gomibos je izjavil, da jemlje naznani« želje parlamenta naj bi vlada pod-vzela korake, da se uvede obvezna voiaška služba, vendar ne more poseči v razpravo o teh vprašanjih, ker spadajo v zunanjo politiko. Poljska opozicija ruši Slavekov kabinet 207 poslancev opozicije zahteva izredno sklicanje Sejma — Predlogi opozicije za revizijo ustave Varšava- maja. g. Sejmski maršal Da-«zynski je obiskal danes državnega predsednika Mosojckeea in mu izročil vlogo, podpisano od 207 opozicijonalnih poslancev, v kateri zahtevajo sklicanje Sejma na izredno zasedanje. Po ustavi mora državni predsednik sedai tekom 14 dni sklicati Sejm, tako da se bo moral z gotovostjo sestati najkasneje do 23. maja. S tem korakom napoveduje opozicija odprt boj Slavekovi vladi, ki ji ne preostaja sedaj drugega kot odgoditi Sejm, ali pa odstopiti Muslimani obsojajo Gandijev pokret Bombay, 9. maja. AA. Vsemuslimanska zveza Indije je objavila resolucijo, v ka« teri obsoja pokret civilne neposlušnosti. London, 9. maja. AA. Listi poročajo, da je bilo število mrtvih pri neredih v Sa« lapurju 50, ranjenih pa je 400 oseb. Sedem stražnikov je bilo ubitih. Od teh je našlo 6 smrt v plamenih, ker so bili politi s pe» trolejem. Simla, 9. maja AA. 40 vojaških letal je demonstriralo nad pokrajino Haji Turangs zai. Namen demonstracije je bil pomiriti tamošnja plemena, ki so kazala po neredih Pešavarju znake velike razburjenosti. Iz zdravniške službe Beograd, 9. maja AA. S sklepom gospoda ministra za socšjateo poliStnko in narodno zdravje je postavljen za zdravnika higienskega zavoda v Ljubljani v 9-1. g. dr. Bogoljub Dragaš iiz Ljubljane. EVROPSKA POLITIKA ITALIJE Ekspoze zunanjega ministra Grandija v italijanskem parlamentu -Fašistična Italija in mali narodi — Italija in Francija Rim, 9. maja, g. Med1 zunanjepolitično debato zbornice je imel poslanec Del Groix daljši temperamentni govor, v katerem je govoril o vzrokih francosko-italijanske napetosti. Del Groix se je najprej zahvalil zunanjemu ministru Gr a indiju za vodstvo pogajanj v Londonu, kjer je preprečil namero Francije, da bi izolirala Italijo. Italija želi skleniti s Francijo pogodbo, vendar pa nikakor ne more opustiti zahteve po enakosti obeh mornaric. V ostalem je ta enakost kljub vsem francoskim trditvam že skoraj v vseh ladijskih kategorijah izvršena. Le glede podmornic ima Francija še par tisoč ton več. Francija je z zmago prejela vse. Italija pa ničesar. Pri tem je treba poudariti, da Francija brez nevtralnost Italije ne bi bila nikdar zadržala Nemcev ob Marni. Del Groix je nato govoril o posetu nemških vojnih ladij in poudaril, da je strah Francije popolnoma neupravičen. Italija je pripravljena dati Franciji svoje prijateljstvo. Naj bi bilo to odkritosrčno prijateljstvo v Francki priznano! Če bo pa vse zaman, bo Italija ravnala po rimskih tradicijah. Del Groi:x je žel za svoja izvajanja nad vse burno in dolgotrajno priznanje. Pred zaključkom današnje seje je povzel besedo zunanji minister Grandi ki je govoril o haaški konferenci, o sprejemu Youngovega načrta in o Ion« donski pomorski razorožitveni konfe« rcnci. Izjavil je med drugim: Če je fa« šistična Italija katerikoli državi izrek« la svoje prijateljstvo, bo ostala tej dr« žavi zvesta vselej in ob vsaki okolno« sti, posebno tudi tedaj, če ji ta zve« stoba nalaga žrtve. Spontane in viteške simpatije fašizma so se po vojni obr« nile malim narodom, ki so v vojn! največ trpeli. Fašistična vlada je kot prva razumela, da ni edina metoda za zagotovitev trajnega miru ta, da se za« trejo stremljenja teh narodov in ne priznajo njihove neodložljive življeru ske potrebe, temveč ta, da se zboljša* jo njihovi notranji življenski pogoji in se jim zagotovi novo blagostanje, ki bo koristilo vsej Evropi. Fašistična Ita* lija je lahko ponosna, da je kot prva država prevzela težko nalogo vzdrže* vanja pomirljivega ravnotežja med evropskimi državami. Največje težave v odboru strokov* njakov je na haaški konferenci po» vzročalo vprašanje madžarskih repa* racij. Težave so izvirale iz takozvane« Trinajsti dan procesa Včeraj so bili zaslišani trije nadaljnji obtoženci — Spravni prizor pred sodiščem — Razprava bo trajala najbrž Se do konca maja Opozicija skuša predvsem vzeti Slavekovi vladi orožje iz rok s tem, da stavlja poleg obravnavanja gospodarskih vprašanj tudi konkretne predloge za spremembo ustave. Ko se je le nekaj zvedelo o načrtih opozicije za ustavno reformo, hoče sedaj tudi ministrski predsednik Slavek nastopiti s svojim načrtom za ustavno reformo. Na seji, ki jo je pričakovati, bi moral Sejm ratificirati tudi Voungov načrt in nemško - poljsko trgovinsko pogodbo. Recepcija na našem dunajskem poslaništvu Dunaj, 9. maja AA. JugoslovenskS posfla-nfk na Dunaj« g. dr. Mrtojevič je priredil danes svečan sprejem, kateremu so prisostvoval soproga zveznega predsednika avstrijske repuMiike ga. Hermana MMas, državni kancelar dr. Schober, državni pod-kiainceilar in vočmi minister Vaugoin, prosvetni minister in drugi Slani kabineta, dunajski župan SeSfiz, nižai avstrijski deželni glavar Buresch in droge visoke osebnosti, med n$rni francoski in jit ali jamski poslanik. Proslava pesnika Luke Botiča Split, 9. maja. č. V nedeljo s« prične proslava 100-Iet»ke smrti splitskega pesnika Lmke Botiča. Proslavo priredi splitska sredmja tehnična šola. Vlom v cerkev Vojni Križ, 9. imaia. č. V šefa Dtsbci pri Vojnem Križu so sooči vlomiti ne®irani lopovi v katoliško cerkev, kjer so vse razmetali in odnesli dragocenih posod v vrednosti 10.000 Din, Beograd, 9. maija, p. V procesu proti zagrebškim teroristom so bili danes zaslišani Anton Stefamac, uradnik mestne elektrarne v Karlovcu, Pavao Marketič, mesarski pomočnik iz Zagreba, in Boža Arnšek, mizarski pomočnik iz Zagreba. Zagovarjajo se vsi na enak naoin, kakor že prej zaslišani sooibtoženci. Anton Štefanac naprav« vtfis doka« inteligentnega mladeniča. Obtožen je, da je bil član teroristične organitzaoife in da je sestavil peklenski stroj, s katerim so nameravali pognati v zrak železniški most pri Martinovki ob odhodu vlaka s poklonitveno deiputacijo. Štefanac odfočno zanika vsako krivdo ter na-gllaša, da sploh niso imeli nekakih zarotni-ških sestankov. Na slučaijnih prijateljskih sestankih pa so govorili le o tem, da bi bi priredili kako demonstracij. Domenili so se, da bo on, štefanac, poskrbel ploče-vnasto škatlo, iz katere bodo napravili petardo jo povzročili demonstrativno eksplozijo. Pločevinasto škatlfo je po njegovem naročita napravil neki delavec karlovške električne centrale, ostale dele petarde pa je sestavil štefanac sam. V svojem današnjem zagovoru si ie Štefanac zlasti prizadeval, da bi razbremeni! Bernardiča, katerega je v preiskavi označil za glavnega organizatorja. Na današnž razpravi je vse te svoje prejšnje izpovedi zanikal, češ da itih je dal samo zato, da bi bito policijsko zasliševanje prej končano. Danes je izjavil, da Bernardič ni ničesar vedel o peklenskih strojih, ker mu niso zaupali im mu zaradi tega tudi niso ničesar izdali. Bernardič je bil sicer v njihovi družbi, ko so v košari pripeljali pripravljeno petardo iz Karlovca v Zagreb, ni pa vedel, kai nosijo. Ko so mu zagovorniki po-staviiK še razna vprašanja o ostalih obtožencih je Štefanac njihovo krivdo prav tako zamikal. S tem je bilo njegovo zasliševanje zaključeno. Kot drugi je bil nato zaslišan Pavao Margetič, ki Je obtožen, da je kot član tajne teroristične organizacije prevzel nalogo, da izvrši aitentaite na generala Bettmarkoviča in j Tomiča ter na policijskega šefa dr. Bedeko- j viča. Po uvodnih formalnostih je Margetič Obširno pripovedoval, da so vse njegove pre«šnje izjave, kii jih je podal v preiskavi, rr&resfflične. Priznanje, ki bremeni njega in druge, je podal samo zaradi tega, ker se je bal, da bi ž njim slabo ravnali. Predsednik: M ie vam kdo grozfll? Margetič: Ne, priznati moram, da mi im nihče storil nič žalega. Predsednik: V preiskavi ste izjavili, da je bil Bemardlič glavni vodfa cele akcije. Margetič: Zelo mi ie žal, da sem pri za-sllišamjlih v preiskavi dajal take izjave. Ko sem bil z Bernardi čem konfrontiran. sem od sramote jokal m mu nisem mogel pogledata v oči. Prosim vas, gospod predsednik, da md dovolite, da se sedaj tukaj pred svobodnim sodiščem opravičim pri Bernardl-ču itn da ga javno prosim odpuščanja. Ko mu ie predsednik to dovolil, je pristopil Margetič k Bernardiču, mu segel v roko in dejal: Prijatelj, lepo te prosim, odpusti mi, sedaj sa slišal resnico. Odpusta mi. Bernardič: Pomiri se, vse ti odpuščam. Sledflo je nato Stanje zapisnikov o zaslišanju na potlačili in v preiskavi. Tam je Margetič priznal, da je dobil od Bernardiča revolver. Pravi P a, da mu ga je dal na njegovo prošnjo. Cesto je hodil kupovat živino in je imel pri sebi večje vsote, žara di česar mu je bil revolver potreben. V nadaljnjem zasliševanju slika Margetič svoje življenje in pravi, da je bil vedno zelo nesrečen. Zlasti v zadnjem času ie bil tako pobit, da je hotel izvršiti samomor. To je bil tudi glavni namen, zaradi katerega je hotel imeti revolver. Poznede se je pomiril in opustil svoje samomorilne namene. Margetičev zagovornik dr. Obradovnč zahteva, naj bi se kot priče zaslišali Margeti-čevi delodajalci im njegova sestra, ki bi lahko izpovedali, da Margetič ni mogel sodelovati cia raznih sestankih izven Zagreba, kakor jih našteva obtožnica, marveč da je bil stalno v Zagrebu. Zagovornik dir. Zanič: Alj poznate vse soobtožence? Margetič: Skoro nobenega ne poznam. Večinoma sem jih prvič videl šele po aretaciji na policiii. Dr. Žarnic: Kaj pa dr. Mačka, a$d tega tudi ne poznate? Margetič: Pač, poznam ga kot bivšega predsednika HSS, vendar pa v svojem življenju nisem še nikoli osebno govoril ž njim. Zagovornik dr. Bertič: Ali ste kdaj slišali, da se uporabljajo v politiki tudi teroristična sredstva. Margetič: Ne, tega nisem še sSišal. Zasliševanje Margetiča je bilo s tem zaključeno. Po kratkem odmoru je bi priveden v dvorano Boža Arnšek, mizarski pomočnik iz Zagreba, star 19 let, ki tudi zanika vsako krivdo in naglaša, da o vsem tem, kar ga dolži obtožnica, ni imel niti pojma. Z Bernardneem ni imel tlakih prijateljskih zvez, Hadžije pa sploh ni poznal vse dotlej, ko ga je videl po aretaciji na policiji. Vse prejšnje izjave pri policiji rn pred preiskovalnim sodnikom ie podal samo pod vplivom razmer. Ker je na današnji razpravi vse te izjave zanikal, je predsednik odredil, da se prečrtajo zapisniki V policijski preiskavi je Arnšek priznat, da ga je Bernardič ponovno pozval, naj stopi v tajno o mladinsko organizacijo. Ko ga je Arnšek vprašal, kakšna organizacija je to, ga je Bernardič osorno zavrnil, češ, naj ne izprašuje, marveč naj bo discipliniran član, ki se pokori vsaki odredbi. Pozneje nekoč je vprašal Margetiča, ko sta se slučajno sešla, ali je morda tudi on član te organizacije. Ko mu je Margetič to potrdil, se je sam odločil, da se S priključi. Na prvem sestanku, ki so ga imeli, je Bernardič obvestil vse člane, da gre za taino teroristično organizacijo. Na drugem sestanku so razpravljali o tem, kako bi izvršili atentaite na generale Belimarkoviča, Tomiča in na policijskega šefa dr. Bede-koviča. Arnšek: Gospod predsednik, rekel sem že, da so vse te izpovedi neresnične in "netočne. Res je saimo to, kar sem povedal da^ nes tukan. Predsedirfik: Prei ste fzpovedaifi, da vam je Bernardič pri neki priliki izjavil, da bo libiB vas in vašo ženo, če j®h boste izdali policiji. Alti je to res? Arnšek: Vse to nj n« res, kaj takega mi tudi nd mogel reči, ker nismo imeli nikake ga optantskega vprašanja, ki se je že dalj časa vleklo brez rešitve ter po« # vzročalo dolge in zapletene debate ce* lo pred Društvom narodov. Na .pod« Iagi osnutka, ki sta ga pripravila in predložila italijanska strokovnjaka, je bilo končno rešeno tudi to vprašanje. S to rešitvijo je dobila Madžarska pc« polno finančno suverenost ter se je osvobodila vseh vezi in obveznosti tri« anonske pogodbe, dočim je istočasna prenehal tudi optantski spor na način, ki zagotavlja optantom pravično ure« ditev njihovih zahtev. O Youngovem načrtu je izjavil mi« nister Grandi: Italija je pristala na Youngov načrt v glavnem zaradi tega, ker je odstotek, ki je bil za Ita* lijo odrejen na konferenci v Spaa. po* večan in bi izvajanje Dawesovega na* črta Italiji ne prineslo niti toliko, da bi mogla plačati svoje obveze Ameri« ki in drugim upnikom. Radi tega je bilo v interesu Italije, da se odobri Youngov načrt. S tem v zvezi je tudi izpraznitev Porenja. Z Nemčijo se po sporazumu v Locarnu ni moglo pošto« pati tako kakor prej, ker je Nemčija postala članica Društva narodov. Ita* lija je pomagala, da se najde ugodna rešitev in je prevzela težke žrtve, da učvrsti mir v Evropi. zarote. Z zasliševanjem Araška je bila današnja razprava zaključena. Jutri bodo zaslišani Stjepan Glušac, Milan Levnaič, Anton Šte-fanič in Mirko Debanič ter morda še Fran»o Kumtiič, tako da pride v ponedeljek na vrsto bivši poslanec Jakob Jelašič, v torek pa dr. Maček in Vilko Begič. V srede aft četrtek bo zasliševanje obtožencev v glavnem zaključeno. Dokazno postopanje bo verjetno končano do konca prihodnjega tedna. ves naslednji teden pa bodo trajali bržkone govorj zagovornikov. Sodba bo potemtakem v najboljšem primeru izrečena šele koncem maja. Odhod naše delegacije v Ženevo Beosrad, 9. maja, p. Danes popoldne je z ek s presnim vlakom odpotoval v Ženevo zunanji minister dr. Voja Ma-rinkovič v spremstvu svoje soproge, diireiktorja političnega oddelka dr. Konstantina Fotiča, šefa odseka za Društvo narodov dr. Perneta in svojega osebnega tajnika dT. Koste Pavloviča. Dr. MarinkoVič bo kot predstavnik Male antante predsedoval 59. zasedanju Sveta Društva narodov, ki se bo pričelo v ponedeljek 12. t. m. Za nas je pomembno, da bo naš zast-op. nik predsedoval temu zasedanju, ki ima na dnevnem redu dokaj važne zadeve. Londonska razorozitvena konferenca je pustila nerešena mnoga vprašanja, o kaiterih se bodo morali sporazumeti prizadeti državniki na tokratnem zasedanju Društva narodov. Na ta način bo naš zunanji minister kot predsednik Sveta Društva narodov sodeloval uri vseh teh pogajanjih. Latiška odlikovanja naših diplomatov Beograd, 9. maja. AA. Vlada latiške republike je odlikovala z redom treh zvezd I. stopnje predsednika ministrskega sveta generala Petra Živkoviča, ministra za zunanje zadeva dr. Vojo Marinkovjca, ministra dvora Boška Jeftiča ler pooblaščenega ministra in poslanika Konstantina Fotiča. Z redom treh zvezd II. stopnje so bili odlikovani direktor oddelka v zunanjem ministrstvu dr. Miroslav Jan-kovič, svetnik poslaništva in šef odseka v ministrstvu za zunanje zadeve Ivan Gerasimo-vič, šef protokola ministrstva za zunanje zadeve Ilije Novakovič; z istim redom III. stopnje šef kabineta ministra za zunanje zadeve Božidar Kovačevič, šef odseka ministrstva za zunanje zadeve Miloš Tičevac, šef odseka ministrstva za zun. zadeve Peter čabič; z istim redom IV. stopnje tajnik ministrstva za zunanje zadeve Bran. Dimitrijevič in V. stopnje tajnik ministrstva za zunanje zadeve Ni-kola Kneževič in ataše ministrstva za zunanje zadeve Branimir Popovič. Dostavljanje odredb finančnih oblasti Beosrad, 9. maja AA. Da se postavi dostavljanje sklepov, rešenj in sporoči! posameznih finančnih uprav strankam na njihovo zahtevo na pravilno podlago in pospeši dosedanje postopanje, je minister za finance odredi, da morajo ministrstvo financ ii vse podrejene ustanove dostavljati strankam svoje sklepe in sporočila z izjemo rešenj o prestopkih neposredno po pošti s priporočenimi pismi s povratnim recapisom im to v primeru, ako stranka v svoji vlogi zahteva, da se S rešenje oziroma sporočilo dostavi na ta način. V zvezi s tem določa minister financ, da morajo stranke svoi&nt vlogam priložiti poštne znamke za 7 Din im točno zabeležiti svoj naslov * Plebiscitni spomenik na Gosposvetskem polju Izzivalen sklep koroških nacijonalcev — Z nemškimi markami zgrajeni plebiscitni spomenik nai se postavi nad Gosposvetskim poljem, svetim vsem Jngoslovenom Celovec, v maju 1930. Koroški Slovenci smo postali po plebiscitu lojalni avstrijski državljani, laki smo gotovo tudi danes in v naših zahtevah ni ničesar, kar bi ne bilo v skladu s tem našim stališčem. Uiptiramo se le proti nasilnemu ponemčevanjtu. branimo se proti teptanju osnovnih pravic vsakega naroda, tnpetii ne moremo žalitev in poniževanj. Za svojo lojalnost smemo zahtevati in bi smehi pričakovati vsaj to, da bi nas smatrali naši nemški sodeželani za enakopravne državljane ,in da bi spoštovali naše narodno čustvovanje. Zato nas v srcu boli, ko gledamo na priprave za parade, s katerimi hočejo Nemci proslaviti desetletnico usodnega plebiscita. Že to, da se taka proslava sploh vrši, ni v skladu z načelom mirnega sožitja obeh narodov na Koroškem, saj je danes pač vsakomur jasno, da plebiscit 1. 1920. ni bil izraz prave volje domačega prebivalstva, temveč da je bil rezultat umetno dosežen. Toda šlo bi še kako, ako bi se proslava vršila na tih. ne izzivajoč način, z deli kulturne, socijalne in gospodarske vrednosti. Na žalost pa so dobili prevladujoč vpliv pri pripravah ekstremni nacijonalci, ki tudi danes niso boljši in uvidevnejši, kakor so biili za dobe plebiscita in poprej, in ki še sedaj ne morejo prikriti svoje mržnje do vsega, kar je slovenskega. Z žalostjo vidimo, kako hočejo tudi desetletnico plebiscita zlorabljati za nova izzivanja in poniževanja Slovencev; ne samo Slovencev na Koroškem, temveč tudf Slovencev in vseh Jugoslovenov v Jugoslaviji. Naj opotzorim danes samo na eno stvar, ki pa ie najbolj značilna. Poprave za proslave vodijo razni odbori in odseki, ki imajo svoje sedeže v Celovcu. Med njimi je tudi poseben »odsek za spomenik«. Ta plebiscitni spomenik naj bi še poznim zanamcem pričal o »domovini in narodiu zvesti Koroški«, obenem naj bi bil prisega, da bo pri odločitvi iz 1. 1920. ostalo za vse večne čase, ne samo v okvirju današnje Avstrije, temveč tudi v meiah vse-nem5tva. Postavitev takega spomenika pač ne more služiti iskrenemu narodnemu miru. Še fruie pa je, da je odsek za spomenik sklenil, naj se ta spomenik postavi v področju — Gosposvetskega polja! Torej tam, kjer še danes stoli spomenik nekdanjega Slovenstva, kjer je slovenski kmet ustoličeval svoje vojvode, tam naj se dviga izzivalni nemškf spomenik. Postavljen na Gosposvetskem polju, kj je še danes sve- to vsem Slovencem in vsemu jugosdo-venskemu narodu, bi bM ta spomenik kakor v zasmeh vsem onim, ki so živali in umirali za idejo narodne svobode v narodnozgodovinsikith mejah. Odsek je razmotrival o treh točkah, kjer b: se spomenik lahko postavil. V poštev so prišli vas Krnski grad (kakih 500 m od cerkve), vrh Še nt urške gore in Gosposvetsko polje samo (nasproti vojvottekemiu prestolu). Po krajevnem ogledu se je odsek odločil naposled za vrh Šenturške gore, od koder naj bi spomenik dominiral nad celim Gosposvetskim poljem. Prostor ob voivodskem prestolu se odseku ni zdel primeren, ker leži ta-mošnji svet prenizko, kaka dva metra pod nivojem ceste. Prostor pri Krnskem gradu bi bil po odsekovem mnenju iz zgodovin sikih ozirov — na tem mestu je slovenski kmet v slovenskem jeziku izročal vojvodi vladarsko oblast! — primeren in umesten, a v velikem obsegu zamišljeni plebiscitni spomenik bi zatemmjeval arhitektonski lepo cerikev. Tako je obveljala tretja točka, vrh Šenturške gore, kjer naj se postavi zares monumentalen spomenik. Vendar pa ima tudi ta rešitev zelo velike težkoče, ki so predvsem finančnega značaja. Za dovoz materijala bi bilo treba namreč zgraditi 6 km dolgo novo cesto, kar bi veljalo okrog 600 tisoč šilingov (4.8 mi-Ifjona Din). Kljub temu se .ie odsek odločil za Šentarškio goro. ker upa, da bo velik del stroškov lahko kril fe koroške plebiscitne zbirke v Nemčiji, katere donos cenijo na najmanj 100.000 mark, dočim računajo optimisti celo s celim milijonom mark. Tak spomenik, z nemškimi markami zgrajen na Gosposvetskem polju, bi pomenil trajno izzivanje našega miroljubnega. a svojo narodno čast^ ljubosumno čuvajočega naroda. Pomeni bi tudi izzivanje «n zasmehovanje vseh resničnih ljubiteljev miru med narodi. Komu naj vse to koristi? Kam naj dovede? Kako je to v skladu z miroljubnostjo, ki jo vedno zatrjujejo avstrijski državniki? In kako je to v skladu z zagotavljanjem, da so koroški Slovenci v Avstriji enakovredni in enakopravni državljani, ki jih nihče noče žaliti v njihovem narodnem čustvovanju? Ko vse to gledamo in premišljamo, se koroški Slovenci spominjamo zlatih obljub, s katerimi so nas obupali Nemci v plebiscitni dobi. Teh obljub niso držali, a zdai nas hočejo še zasmehovati in poniževati. Zato je razumljivo, da z žalostjo in gnjevom opazujemo početja koroških nadijpnalcev. Poplave in nevihte nad Italijo in Madžarsko Zaradi stalnega deževja so narastle vse italijanske reke - Ciklon nad lokajskimi hribi Rim. 9. maia s. Iz vse Italije prihajajo poročila o velikih poplavah. Zaradi stalnega deževja sta v zadnjih dnevih dve manj!; reki pri Brescii prestopili breerove Več hiš je bilo treba izprazniti. Upostoše-nia na poljih so znatna. Iz Parme poročajo, da ie divjala v tamošnjih vinogradih huda toča. Tudi tamkaj ie bilo treba izprazniti več hiš, ker ie voda zalila kleti. V bližini Avelina se ie zrušila 50 kubičnih metrov velika plast zemlje na cesto ter povzročila zastoj prometa. Plaz ie oeražal tudi 2 hiši, ki so jih morali izprazniti. Budimpešta. 9. maja s. Kakor poročajo :z občin pod Tokajskim; hribi, je divja! nad občinama Tallia in Radka strašen ciklon. Nenavadne oblike oblakov so že v naprej kazale. da čaka zemljo huda katastrofa. Spodnii robovi oblakov so se končno take ponižali, da so dosegli zemlio in v dvemi-nutnem hrušču in trušču potegnili s seboj vse. kar so dosegli. Ciklon je ruval drevje. odnašal strehe, trgal brzoiavne in telefonske naprave itd. Stvarna škoda v prizadetih občinah ie precej velika. Iz raznih pro-vincialnih mest poročajo, da ie padala toča. ki je mnogo škodovala sadnim vrtovom In vinogradom.' Freiburg. 9. maja s. V Scharzwaldti ni padla temperatura samo na gorah. temveč precej občutno tudi v nižjih legah. Na Fels-bergu in višjih gričih sneži ob temperaturi 4 do 5 stopinj že od srede, tako da je na Felsbergu zapadlo zopet 10 cm svežega snega. Colombo, 9. maia s. Z zarad; poplav je ostalo 10.000 oseb brez strehe. Državna elektrarna je prenehala obratovati. Pariz. 9. maia s. V Franciji ie nastopil velik Dadec temperature. V Parizu samem ie padla temperatura na 3 stopinje pod ničlo. Bati se je, da bo nastopila slana. Kitajski roparji poklali 15.000 oseb Strahovito divjanje 4000 roparjev v provinci Honan — Požgali so 10.000 hiš in odpeljali s seboj 2500 oseb Šanebal, 9. maja s. Po poročilih tukajšnjih listov ie dne 23. aprila vpadlo v okraj Young-Yang v provinci Honan 400 do zob oboroženih roparjev, ki so grozovito klali prebivalstvo. Kakor se čuje, so pustili za seboi 15.000 žrtev, dočim so 2500 oseb vzeli s seboj. Po krvavem dejanju so vse izropali in nazadnje požgali. Pravijo, da ie pogorelo do 10,000 človeških bivališč. Tudi maihen oddelek vojakov, ki se ie brez moči upiral premoč! roparjev, je bil do zadniega moža pomorjen. Grozovito postopanje roparjev je silno razburilo prebivalstvo, ki trumoma zapušča po roparjih ogrožene pokrajine. Vlada je poslala v oplenjeni okraj večje število vojaških čet. Ko pa so voiaki dospeli v okrai in pričeli zasledovati roparje, ie mnogo vojakov prostovoljno vstopilo med roparje. ker so jim ti obetali bolišo plačo tn preskrbo kakor jo prejemajo od vlade. Ekspl ozija v ameriški tovarni Saint Joseph (Missouri), 9. maja AA. Iz« pod ruševin tvornice za konzerve, kjer je včeraj eksplodiral amonijakov tank, so po« tegnili 8 mrtvih. 12 drugih delavcev pa še pogrešajo. Vodstvo tvornicc sodi, da so ti delavci postali tudi žrtev eksplozije. 12 o^eb je bilo ranjenih. Skladišče bencina v plamenih Newyork, 9. maja. d. Na obali pri New« yerseyu v bližini Bayonna, kjer se naha« jajo ogromna skladišča petrolejskih družb je eksplodiral včeraj opoldne majhen par« nik z 9000 galonami bencina. Pri tej eks« ploziji je izbruhnil požar, ki se je razširil na milje daleč ob obali. V še ne dobri uri je eksplodiralo dvanajst manjših tankov z bencinom in petrolejem. Pogorela so tudi vsa poslopja in skladišča teh družb. Na kraj požara je prihitelo mnogoStevil« no moštvo raznih požarnih bramb, ki po« skušajo z vsem naporom preprečiti, da požar ne bi dosegel ogromnega tanka Stan« dard Oil Companny, v katerem se nahaja 50.000 barelov bencina. Vendar pa ie ?e malo upanja, da se bo posrečilo tank re« šiti. 105 nadstropij visoki nebotičnik Newyork, 9. maja. AA. Občinski odbor }e potrdili načrte za gradnjo novega nebotičnika v WaiHstreetu. Nova stavba bo imela 105 nadstropij. Letalska nesreča Newyork, 9. maja. Iz Acqua Salienites v Mehiki, j poročajo, da s« ie med Acqua Salientes in tnesiom Zaca.tecas ponesrečilo potniško letalo. Ubitih j« bilo 6 ipotnikov. Velika korupcijska afera v Pragi Praga, 9. maj«, h. Zvečer je prSla v j«rv*wst vest o aretaciji znanega češkoslovaškega dramskega pisatelja zdravnika dr. Arnošta Dworaka iu nekega majorja garnizijskeza poveljstva v Pragi. Aretacija je povzročila veliko senzacijo in razburjenje. Oba aretiramca sta osumljena, da sta kot vojaška fukcijonarja pri naborih sprejemala .podkupnine m oproščaia -vojaške službe sinove .bogatih rodibin. med njimi številne člane bivšega češkega plemstva. Oblasti imajo baje v rokah dokaz™ materija! za 40 takih primerov. Zedinjene države grade nove vojne ladje Washington, 9. maja. s. Zakonski osnu« tek, ki ga je predložil predsednik morna« riške komisije reprezentančne zbornice Britten ima razen že dovoljene gradnje vojnih ladij za 439 milijonov dolarjev, v načrtu še pooblastilo za gradnjo novih križark, rušilcev, podmornic in ladij letal« skih matic v skupni tonaži 240.100 ton, za pol milijarde dolarjev. Vaugoin predsednik krščanskih socialistov Dunaj, 9. maja. s. Svet krščansko soci« alne stranke je danes soglasno izvolil pod« kancelarja Vaugoina za predsednika kr« ščansko socialne stranke. Po izvolitvi je podkancelar Vaugoin izjavil, da je prevzel to mesto samo na zagotovilo bivšega pred« sednika in kancelarja dr. Seipla, da mu ho >b vsakem času pomagal z nasvetom in dejanjem. Podkancelar Vaugoin je bil iz« oljen za predsednika stranke na predlog bivšega kancelarja dr. Seipla. Youngov načrt uveljavljen Pariz, 9. maja. s. Zvečer ob pol 6. so bile na Quai d' Orsaju svečano deponira« ne tri listine o haaških pogodbah, in sicer: 1. pravi Youngov načrt, t. j. listina o končnoveljavni in popolni ureditvi repa« racij: 2. dodatek, v katerem se zavezniški upniki obvezujejo, da bodo v primeru, če bi tretja država, t. j. Amerika popustila dolgove, v enaki meri tudi Nemčiji dovo« lili popust, in 3. dogovor med državami upnicami glede razdelitve reparacij. Svečanosti so prisostvovali angleški, ita« lijanski in belgijski člani reparacijske ko« misije in zunanji minister Briand. Kakor znano, je Nemčija že pred nekaj tedni po« slala Quai d' Orsayu ratifikacijsko listino, foungov načrt je s tem de facto uveljav« ljen. ■"•■'. Upor na Filipinih Manila, 9. maja. g. Na Filipinih je iz« bruhnil krvav upor domačinov. Pleme Mo« ri, ki je odlično oboroženo, se je močno utrdilo pri Danzalanu in Lanau ter pričelo ostre boje s policijskimi četami. Do sedaj so padli na strani policije 4 možje, 18 mož pa je bilo ranjenih. Izgub Morov za en« krat še ni mogoče ugotoviti, ker boji še vedno trajajo. Trdijo, da so morali do« sedaj imeti najmanj 50 človeških žrter. Bohumil Lhotsky f Praga, 9. maja. h. Davi je v splošni bolnici umrl slavni češkoslovaški vjolinist virtuoz 'n vodja svetovno znaitega SefČik - kvarteta, Bohumil Lhotsky. Dosegel je 51. teto starosti. Pokojni Lhotskv se je udejstvoval v raznih umetniških organizacijah i® je bil med drugim tudi prvi violinist Varšavske filharmonije. Leta 1903. je ustanovil prvi češki godalni kvartet Šefčik - Lhotsky, ki je poeneje dobil svetovno »lavo. 2000 oseb žrtev potresa London, 9, maja. AA. Teheranski »Iran« priobčuje poročilo o potresu, ki je pet milj od Salmasa povzročil veliko materi« jalno škodo. Večji del prebivalstva je po« begnil na polja. Drugo jutro se je potres oonovil. To pot je bil mnogo jačji. Po« rušil je vse zgradbe. Ruševine preostalih zgradb so zasule pod seboj vse one, ki so ostali v mestu. List poroča, da je potres zahteval 2000 človeških žrtev. Letalska nesreča v Sarajevu Sarajevo, 9. maja p. Dan« popoldne se j« pripetčia na aerodromu v Rajlovcu avi-jonSka nesreča. Edino spretnosti pilota narednika Makimatiča se je zahvaliti, da ni biilo čtovešikuh Mev. V vršnim kakilh 80 m se je na avtfjonu Kipa Brandenbumg pojavil ogetnii. Videč veliko nevarnost, se ie pilot pričel spuščati in tilk nad zemljo je sikočil iz aviijona. Pilot je ostal popolnoma nepoškodovan, letalo pa je na z«mHj»i docefla zgorelo. Drzen roparski napad pri Beogradu Beograd. 9. maja p. 15 km od Beograda v smeri proti Lazarevcu ie bil včeraj popoldne izvršen drzen Toparski napad na dve beograjska zdravnika, ki sta napravila izlet z motornim kolesom. Sredi ceste ju je ustavilo pet z noži in koli oboroženih in v kmečko obleko oblečenih moških, ki so zahtevali denar. Ko so oba preiskali in Jima pobrali vso gotovino, so izginili. Orožni-štvo je napadalcem že na sledi. Ameriška letala v Beograda Beograd, 9. maja. Dane« dopoldne k prispete na beograjsko letališče skupina šestih ameriških vojnih letal. Letaki « posetffi Aten«, odkoder so sedaj priSfj r Beograd i« bodo Jirtri nadaljevali svoj pote* po drngfh evropskih mesrtih. Smrt hrvatskega novinarja Zagreb, 9. maja. 6. V »kfladni bohiici v Zagreba je danes oimrl novnnar Ivan Dobrežanski, ki je biil v svojem novinarskem dete sotrtrdnšk in orednik mnogih hrvatskih novin v Zagrebu, Osjekm in Sarajevu. Pokojnik je bit rojen 1. 1875. *er je bM znan kot «gile«i in dober tovariš v vsakem pogledu. Obdavčevanje godbe po radio ▼ javnih lokalih Beograd, 9. maja. AA. Davčni odidete* raini-s+rstva za finance je posJal finančnim direkcijam razpis, da te treba plačevati taksne znamke po T št. 99a tudi za gtesbo, ki se prenaša portom radio-aparatov in ▼ kolikor služi v zabavo v jav nih lokati h. Zaprti prostori kakor čitalnice, klubi in podobne ustanove ne spadajo pod to taksno obremenitev. Davčni oddelek opozarja vse podrejene organe, naj pazijo aa pravilno uporabo te davčne obremenitve. Dbsotfba zagrebškega odvetnika Po dvodnevni razpravi je bil advokat dr. Kulčar pogojno obsojen zaradi svojih neresničnih ovadb Zagreb, 9. maja. n. Po dvodnevni razpravi je zagrebško okrožno sodišče Izreklo sodbo v zadevi obtoženega zagrebškega advokata, svoječasno znanega političnega in javnega delavca dr. Gjure Kulčarja in njegovega sluge Gjure Jurčeca. Oba je zagovarjal odvetnik dr. Milan Miškulin. Sodišče je spoznalo oba obtoženca v nekaterih točkah obtožnice za kriva, in sicer oba, da sta pri policiji lažnji-vo ovadila kot komunista Gjura Zadravca, ki je bi! zaradi tega izročen policijskemu postopanju. Zato sta zakrivila prestopek proti pravosodstvu po f 139. z ozirom na § 34. k. z. Nadalje je bil d,r. Kulčar spoznan za krivega, da je meseca aprila lani prijavil mestnemu poglavarstvu, da je Hrvatski Sokol na Pantovčaku komunistično gne®do in da so Sokoli sami komunisti. To je dr. Kulčar ponovil tudi pred dvema zagrebškima odvetnikoma. Tudi v tem slučaju je bilo uvedeno postopanje proti imenovanemu društvu. S tem je obtoženec povzročil prestopek proti pravosodstvu po § 140. k. z. Nadalje je bil dr. Kulčar spoznan za krivega, da Je 1. 1927. skušal izmamiti od direktorja tvrdke Delta d. d. Alojzija Giirtlerja 100.000 Din pod pretvezo podkupovanja uradnikov pri davčni upravi, da bi ne odposlali prijave ministrstvu financ o dobičku tvrdke, ki naj b; bila tako oproščena velikih davkov. Direktor Gurtler ni hotel pristati na ponudbo dr. Kulčarja in ga je ovadil. Dr. Kulčar je bil obsojen na 10 mesecev zapora in 1000 Din globe, pogojno na tri leta, ter na izgubo častnih pravic za isto dobo. Sluga Jurčec je bil obsojen na tri mesece zapora, pogojno na dve leti. Državni tožitelj je vložil prizjv zaradi prenizko odmerjene kazni ter zaradi oprostitve v nekaterih točkah, branftelj dr. Mi-škulin pa je vložil priziv zaradi previsoke kazni. Nova uprava borze dela v Ljubljani Na podlagi odloga ministrstva socialne politike in narodnega zdravja z dne 10. marca 1930, s katerim je minister predpi« sal način sestave upravnih odborov jav« nih borz dela, je banska uprava imenovala v upravni odbor borze dela v Ljubljani na« slednje zastopnike: Za zbornico TOI Ivan Ogrin, stavbni podjetnik in dr. Erncst Rekar, industrija« lec, kot člana in kot namestnika Jernej Ložar, krojaški mojster in Anton Rojina, industrijalec. Zastopniki delavske zborni« ce so Ivan Gajšek, zasebni nameščenec in Vinko Vrankar, strokovni tajnik, kot čla« na in kot namestnika Franc Svetek, zaseb« ni nameščenec in Ivan Silvester, zasebni nameščenec. Zastopniki okrožnega urada za zavarovanje delavcev: dr. Joža Bohi« njec, ravnatelj urada in Ivan Kocjan, šef« knjigovodja kot člana in kot namestnika ir. M. Kuhelj, namestnik" ravnatelja in Ivan Zorjan namestnik šefsknjigovodje. Iz ljubljanskega magistratnega gremija Ljubljana. 9. maja Na današnji seji magistratnega gremiia so bili sprejeti naslednji sklepi: Prošnia tvrdke inž. Vrečka za koncesijo za elektro-instalaciie se priporoči. Prošnja Franje Čelesnik za prostor stoinice za prodajo tobaka se odkloni. Odklonijo se tudi prošnje za dovoljenie postavitve bencinskega rezervoarja na Krekovem trgu. Prošnji Bože Račiča za podelitev sveta za stanovanjsko barako se ugodi. Potreben svet se mu bo dal v najem. Antena v mestni hiši na Sredini št. 8 se mora odstraniti. Odobri se oddaja košenj na potih in stradonih po javni dražbi z dne 27. aprila 1930. Pa-viliona v hotelu »Tivoli« se odstranita, ker sta postala nerabna. Prošnii Franca Ocvirka za podelitev meščanstva se ugodi proti plačilu takse. Mesarju Ivanu Miillerju se dovoli stojnica v Šolskem drevoredu. Mlekarju Josipu Sašoercu se dovoli prodaia sira na Vodnikovem trgu ob sredah in sobotah. Stavbna dovoljenja se izdalo: Jožefu Po-kornu za hišno kanalizacijo na Smartinski cesti št. 5, I. Knezovim dedičem za zgradbo sraraž na Gosposvetski cesti. Vladimirju Vidmarju za enonadstropno hišo ob C>m-permanovi ulici. Josipini Bahovec za prizidek skladišča na Vidovdanski cesti. Avgustu Agnoli za prizidek in adaptacije na Dunajski cesti. Antonu Volkariu za adaptacijo podstrešnega stanovanja na Jernejev! cesti 12, Ivanu Volku za enonadstropno hišo v Gerbičevi ulici. Karlu Prelogu za adaptacijo trgovskih lokalov v Židovski ulici. Antonu in Antonij; Martinšek za eno-nadstroono hišo ob Verovškovi ulici, Franu in Frančiški Pavlič za enonadstropno hišo ob Verovškovi ulici, Leopoldu Paliku za enonadstropno hišo ob Cesti na Rožnik. Iv. Krošliu za prizidek garaže in adaptacije na Šmartinski cesti 15. Kreditnemu zavodu za prizidek tretjega nadstropja v Prešernovi ulici. Ivanu Pustu za visokopritlično hišo ob Jelovškovi ulici, Francu Skoporcu za enonadstropno hišo ob Poljanski ulici. Antonu Zdonču za gospodarsko poslopje v Kamniški ulici. Francu Zalokarju za enonadstropno hišo ob Ahacljevi cesti. Jerneju Černetu za zgradbo balkona in prizidka na hotelu »Štrukelj« v Dalmatinovi ulici, Tereziji Počivavnik za enonadstropno hišo ob Dolenjski cesti, Matevžu Krušiču za enonadstropno hišo ob Knezov; ulici. Franu Govekariu za enonadstropno hišo v Stani-čevi ulici. Slovenski Matici za adaptacijo izložb na Kongresnem trgu št. 4. Antonu Gregorcu za gospodarsko poslopie v Tom-šfčevi ulici. Antonu Breclju za enonadstropno hišo na Vodovodni cesti. Kristjanu Cermeliu za drvarnice in kleti v Dvorakovi ulici. Antonu Bervarju za adaptacijo pritličnega stanovanja v trgovski !okal na Vodovodni cesti. Alojziju Križmanu za pritlično hišo na Ižanski cesti. »Elektroindustriji« za adaptacijo trgovskega lokala na Gosposvetski cesti 13. dedičem A. Po?ač-nika za dvoriščno poslopje na Celovški cesti. inž. Josipu Crniaču za enonadstropno hišo ob Glinški ulici. Antonu Urbančiču za enonadstropno hišo na Postojnski cesti. dr. Stanku Žitku za novo stanovanjsko hišo. Ivanu Mrzlikariu za enonadstropno hišo v Idrijski ulici. inž. Močniku za enonadstropno hišo. hotelu »Union« za napravo novih ffsrstž« Ivanu Dežmanu se dovoli zgradba dvonadstropne hiše ob Zarnikovi ulici pogojno, prav tako Francu Rozmanu na Sv. Petra cesti za nadzidek nad dvorano. Prošnia Helene Adamič za prizidek prveca nadstropja in adaptacije na Sv. Petra cesti 31 se ie odklonila. Uporabna dovoljenja se izdajo Francu Bratužu za podstrešno stanovanje v Pod-milščakovi ulici 41, Franiu Pavšiču za enonadstropno hišo v Ketteievi ulici. Francu in Marij; Solne za enonadstropno hišo ob Dunajski cesti. dr. Konradu Janežiču za su-terensko stanovanje v Vegovci ulici 5. Al. in Ivanu Kremžariu za hišo v Podiunski ulici, frančiškanskemu misijonu Marij za enonadstropm prizidek ob Gorupovi ulici. Francu Saleharju za hišo v Podmilščakovi ulici. E. Krombholcu za hišo ob Dunajski cesti. Mariji Plemelj za njeno novo hišo in končno Heleni Česeni. Jugoslovensko-ameriski večer Sinoči sta ▼ dobro obiskani dvorani De« lavske zbornice priredili Američanki El« lenor Cook in njena spremljevalka Camilla Edwards jako uspel in ljubek ter rimpa« tično sprejet jugoslovcnsko«ameriški ve« čer. V prvem delu je nastopila gdč. Cook s slovenskimi, hrvatskimi, srbskimi, po:j» skimi, češkimi in ruskimi narodnimi pes« mlmi. Na klavirju jo je spremljala gospo« dična Edwardsova. Pri vsaki narodni pes« mi sta nastopili v noši onega naroda, če* gar pesem sta proizvajali V znak hvalež« nosti so jima deklice in dečki v sloven« skih narodnih nošah poklonili mnogo šop« kov. Njihova govorica je naglašala, da ji« ma poklanjajo cvetje v znak hvaležnosti za propagando, ki jo nesebično izvajata ▼ tujem svetu za našo narodno pesem m za naše narodne noše. V drugem delu sta ameriSki umetnici proizvajali izmenoma razne ameriške pes« mi ▼ početku resne, kasneje pa narodne in jazz«pesmi. Spremljali sta se med seboj na klavirju in na banju. Obe simpatični pevki sta bili sprejeti zelo prisrčno od občinstva, ki je z zanimanjem sledilo raz« nim točkam, predvsem pa njunemu elo» gantno decentnemu nastopu. Železničarji pri prometnem ministru Včeraj smo objavili beograjsko poroči« lo o posvetovanjih vodstva Udruženja jo« goslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev ter o izročitvi raznih, na sta« novske zadeve se nanašajočih predlogov g. prometnemu ministru. Poročilo pravi h koncu, da je bila deputacija UJNŽB spre« jeta tudi od g. ministrskega predsednika. Kakor nam poročajo z avtentične strani, ta zaključni del našega včerajšnjega poro« čila ni bil točen, ker deputacija od g. mi« nistrskega predsednika še ni bila sprejeta, temveč čaka še obvestila, kdaj se bo lah« ko to zgodilo. Prihod čsl. strojevodij v Zagreb Zagreb, 9. maja. n. Jutri prispejo z br» zovlakom iz Splita češkoslovaški stroje« vodje, ki jih sprejme na kolodvoru voja« ška godba, zastopniki železniške direkcije, za mesto načelnik dr. Srkulj, za vlado ban di*. Šilovič, za vojsko general Daskalovič in ■ češkoslovaški generalni konzul Pukl. Po pozdravnih govorih bodo domačini spre« mili češkoslovaške goste ▼ hotel »Esplana« de«, kjer jim bo prirejen obed. Preko dne si bodo gostje ogledali Zagreb, v nedeljo zjutraj ob 5.35 pa odpotujejo v Ljubljano. Češkoslovaški mornarji v Splitu Split, 9. maja. n. Danes ob 16. so pri« speli s Sušaka bivši avstrijski mornarji če» škoslovaške narodnosti, ki potujejo v Bo« ko Kotorsko, da se poklonijo grobovom revolucijonarnih mornarjev, ki jih je dala postreliti Avstrija poslednja leta svojega obstoja. Čehoslovake so pozdravili zastop« niki Jadranske Straže in drugih nacijonal« nih organizacij. Zvečer so odpotovali pro« ti Dubrovniku. Senzacijonalna pravda za dedščino Beograd, 9. maja. p. Pred beograjskim sodiščem prve stopnje se je pričela danes razprava, o kateri obširno razpravlja ves beograjski tisk in ki zanima vso beograj« sko javnost. Gre za zapuščino beograjske« ga bogataša Uskokoviča, ki se je lani po« nesrečil pri turneji avtokluba. Zapustil jo večmilijonsko premoženje, ki ga sedaj na eni strani reklamirajo varuhi njegovih mladoletnih otrok, na drugi strani pa so« rodniki, zlasti pokojnikov oče in brat, ki uveljavljata svojo pravico do zapuščine na podlagi črnogorskega zakona, češ, da je bil umrli Uskokovič član rodbinske za« druge in da zaradi tega pripada vse nje« govo premoženje zadrugi. S tem je ▼ zvezi tudi še druga afera, v katero je zapleten njegov brat Ilija Uskokovič, nadalje urad« nik beograjske davčne uprave Dušan Ilič in davčni pisar Sava Rakoševič, ki so ob« toženi, da so vršili razne zlorabe na ško« do zapuščine pokojnega Uskokoviča. Raz« prava bo trajala več dni. Že danes je bil naval občinstva k razpravi tako velik, da je policija komaj vzdrževala red v sodni dvorani in pred poslopjem sodišča, kier j je kar trlo radovednežev. Kačo v spanju pojedla SpIH, 9. maja. č. V vasi Piarinin se jc pripetiJa redka strašna nesreča Neka starejša žena je na paši zaspala z odprtimi nstmi. Ker je ženi dišalo iz ust po miletai. ji je zlezla v usta kača. Ko se je nesrečnioa prebudila, ie še utegnila zagrabiti kačo za rep, skušajoč jo ipo