Stev. 15. Leto II. Urcdnlitfs in npretaltao t Ki> pltarlevi ulici šle*. 6 — telefon nredniitv* Sta*. SO — ftleton ss upravniifo« štet. iU sss Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 240-— *a pol leta K 120-— V opravi stane mesečno K 18•— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 140 CENE PO POSTI: za četrl leta K 60*— za en mesec K 20*— Počasi ss treznife. O priliki županske volitve v Zagrebu so ljudje malone ubili mladega zadrskega Hrvata, akademika Paštroviča, ker je na galeriji mestne zbornice zaklical: Živela Jugoslavija! Živel jugoslovanski kralj! Novoizvoljeni zagrebški župan pa je v svojem programatičnem govoru govoril le o »mladi, novi dAnovini Hrvatski«, skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev ni omenil niti * eno besedo. Tako daleč je tudi v polni lavnosti dozorelo hrvatsko vprašanje. Na srbski strani so odgovorili s trpko Odpovedjo: Hrvatje na noben način ne ma-r&jo biti s Srbi, torej naj svobodno odidejo, nai dobe svojo lastno, popolnoma suvereni neodvisno državo. Potem pa kar da in Srbom Bog in sreča junaška. (Bel-Sr&jsko »Vreme«.) To sta dve skrajni stališči, ki obe za-j , fcta ozir. se odrekata jugoslovanski r^av|. Kar tiče sile, ki jo imata za seboj v eaanjem čustvovanju ljudstva, je zlasti Prvo krvavo resno. A kakor vse kaže ima ^el razdrobitve sedanje države tudi med r"Skim narodom tako ugodna tla, da se Srbsko ljudstvo ne namerava dvigniti, da ,.rže tiste, ki s svojo lastno politiko in svo-delom tirajo do razcepa današnje drža-Ve- Srbsko ljudstvo pač še ni izgubilo vere 'j svoje stare voditelje in misli, da ti nedvomno vedo, kaj delajo. Ker so se Hrvatje sploh odpovedali vsakemu sodelovanju v skupni notranji poetiki, a Slovenci sami smo preslabi, da bi odločevali v tej politiki, bi bil sedanji po-‘°žaj popolnoma obupen. To pa vseeno ni, *®r se je začela treznitev tam, kjer je bil nesrečnemu razvoju naših notranjih razmer; med radikalci in demokrati. Zlasti prvimi, Te dni je prinesla zagrebška »Riječ« jJl0v 'r l nctranjim ministrom Vojom rla-. *°vičem, v katerem je izjavil o hrvat-vprašanju: »Brez lojalnega, gotove-jj. naj rečem — navdušenega sodelova-'a Hrvatov ta država ne more dobro iz-P°uuevati svoie naloge nasproti ceiokup-našemu narodu ne svojega zgodovin--p ®£a poslanstva na jugovzhodu Evrope, °ua ravno tako mora biti vsakomur, ki P°)mi vso težo vprašanja, jasno, da se to Prašanje ne more rešiti po kakem svoje-‘inenj receptu, kakor krožijo danes med jami To je čisto dušesloven problem in jnVn° zato se more rešiti le z neprestanim Pazljivim posvetovanjem z narodnimi sr^anV’ To je najzanesljivejši in najnepo-' e«nejši način, da spoznamo težnje, želje “roda in cilje njegovega častihlepja, da sotovimo, kaj on pravzaprav hoče in kaj s Ce- S tega splošnega stališča in posebno »^Pogledom na takozvano hrvatsko vpra-,nle. kat najvažnejši problem naše notra-’ev Politike, je treba čimpreje ustvariti znost, da se narod rednim potom vpraša * a svet.« jji . ^ Jeh besedah novega notranjega mi-t . čitamo prvič priznanje, da od zgo-Ha diktirana vidovdanska centralistič- te Us*ava ni tisti nezmotljivi recept, po kane ei? na^ ^ se zc^rav^e naše notranje raje VTU ^rvatska, da mora ta ustava, ako kaW .Stv° ne marai napraviti mesto taki, Jljj °fš«o narrd hoče. Drugič pa je notra-vahDll v popolnoma drugo smer in se ernf> čeri, vendar je pa gornja izjava SgQra^iega ministra dokaz, da se treznenje Ha/^i Pr*čcnja in da se absolutizem vsaj ejno umika ljudski volji, v s i drugače je čutiti znaten preobrat v,, . .m mišljenju nasproti hrvatskemu srbsk-an’U' ^ skupščini več ali manj vsi ga skl govorniki priznavajo težo hrvatske-nje^prašanja in krivdo sedanjega režima na bes j tudi naglašajo potrebo, da se da rešit?a ljudstvu, kako hoče to vprašanje da se razpišejo volitve. z ra5nali treznitve je tudi dejstvo, da se ne ,'Parceliranjem države v zmislu ustave Paši^v.x ,ve^ slepo čez drn in strn ter je sam deji| da se bo začela izvrševati raz- za tCV državc na °blasti tedaj, »ko bodo ra2m° u4?dne Politične razmere.« Takih ‘»er nikoli ne bo, ' Pamet je začela zmagovati celo med slovenskimi demokrati. Predsinočnji »Narod« je priobčil uvodnik izpod peresa Frana Govekarja, v katerem najostrejše obsoja dosedanjo vladno politiko trme in terorizma v hrvatskem vprašanju. Govekar pravi, da se mora najti pot do mirne sprave in skladnosti, pa »naj pade še toliko ministrov pod klop!« Dosedanje vodilne politike imenuje Govekar »katastrofalne po-litikastre, trmaste zgagarje, ki naj izginejo v temo in dajo mesta možem, ki so trezni in pravični državniki.« »Niti ustava — pravi Govekar dalje — nam ne sme biti brezdno, ki ga ni mogoče premostiti. Ustava je človeško delo, ki se da izpreminjati, je gola oblika.« Vse to beležimo z zadoščenjem, saj priča, da pamet zmaguje na vseh koncih in krajih. Pri tem radi pozabljamo, koliko grdih podtikanj in preganjanja smo morali prestati, ko smo zastopali iste misli in isto stališče, kakor ga danes izpovedujeta notranji minister Marinkovič in »Slov. Narod.« Želimo samo eno: Pamet naj zmaga do konca in čimprejel Ziieoanie z Bsi'gari. Belgrad, 19. januarja. (Izv.) Vaš dopisnik je zvedel od dobro informiranih krogov, da je dr. Momčilo Ivanič, poslanec in glavni urednik »Radikala« odpotoval v Sofijo. Pred svojim odhodom je konferiral z ministrskim predsednikom Nikolo Pašičem in ministrom za zunanje zadeve dr. Mom-čilom Ninčičem. Govori se, da je odpotoval v Sofijo, da se tam sestane kot naš zastopnik z bolgarskim ministrskim predsednikom Stambulinskim v svrho ureditve razmer med našo državo in Bolgarijo. Ker je dr. Momčilo Ivanič znan kot velik zagovornik prijateljske zveze z Bolgarijo, se njegovemu potovanju pripisuje velika važnost Isnsenm perotifo o laket! o RnsilS. Moskva, 18. januarja. Nansenova po- ’ možna akcija objavlja naslednje poročilo o položaju v pokrajinah, kjer razsaja glad, z dne 1. januarja 1922: V Rusiji strada 33 milijonov ljudi, od teh preti 10 milijonom smrt vsled lakote. Vsak dan dobiva 300.000 otrok hrano od Hooverjeve pomožne akcije, 375.000 odrastlih in otrok pa od Nansenove. Ostale pomožne akcije oskrbujejo okoli šest milijonov ljudi. Ostanek bo umrl od lakote, ako Evropa takoj ne priskoči na pomoč. Pretirana pasieniii krajen. Belgrad, 18. januarja. Ministrstvo za socialno politiko pripravlja obširno akcijo za prehrano naših pasivnih krajev. Poleg državnih ustanov se bodo pritegnile k temu delu tudi gospodarske ustanove zasebne iniciative. Pred .konferenco v Cs&novl Pariz, 18. januarja. Iz Washingtona poročajo, da bodo Združene države Sev. Amerike sprejele povabilo na genovsko konferenco šele, ko bo washingtonska konferenca popolnoma končana. »Matin« javlja iz Rima, da je vvashingtonska vlada poslala italijanskemu ministrskemu predsedniku noto, v kateri izjavlja, da je pripravljena udeležiti se genovske konference, ako se pri razpravah ne dotaknejo razveljavljenja obveznosti evropskih držav do Amerike. Budimpešta, 18. januarja. Na popoldanski seji narodne skupščine je minister za zunanje stvari grof Banffy naznanil, da je bila Mažarska povabljena na konferenco v Genovi, ter objavil program konference. HastopiSa — odstopila. NOVA RUMUNSKA VLADA ODSTOPILA. Bukarešta, 18. jan. Nova vlada se je včeraj predstavila parlamentu. V imenu parlamentarne večine, ki jo tvori ljudska stranka, je predlagal posl. Oktavijan Goga nezaupnico vladi. Zastopnik kmet. stranke je stavil enak predlog. Nato je bila nezaupnica sprejeta s 190 proti 81 glasovom. Ministrski predsednik Take Jonescu je nato izjavil, da bo še tekom dneva predložil kralju ostavko vlade. MLADINSKA SKRB. Belgrad, 18. januarja. Belgijsko ministrstvo za pravosodje, pod čegar pristojnost spada skrb za mladoletno deco, jo zaprosilo od naše vlade poročil o ustanovah, ki se v naši državi bavijo z zaščito nedoraslih otrok. Ravnotako želi tudi spoznati zakonske odredbe, podvzete v varstvo moralno zanemarjene dece, kakor tudi delo zasebne iniciative, ki je v tej zadevi razvito pri nas. Ministrstvo za socialno politiko zbira izčrpljive podatke, ki jih zahteva belgijsko ministrstvo za pravosodje. PAPEŽ OBOLEL. Rim, 18. januarja. (Stefani) >Osserva-tore Romano« poroča, da je papež zbolel za bronhialnim katarom, ki ni posebno nevaren, da pa je moral ustaviti avdijence in leži v postelji. »Novi čas« v vsako hišo! Hala krona pasla, £e-£*a raste. DANAŠNJA PREDB0RZA. Zagreb, 19. jan. (Izv.) Budimpešta 38.75—39, Berlin 157.50, London 12.55, Italija 12.80, Newyork 294—295, Pariz 24.55, Praga 502—503, Dunaj 3.68, Curih 57.75-58. Curih, 19. jan. (Izv.) Budimpešta 0.65, Berlin 2.67, Italija 22.52, London 21.75, Newyork 505, Pariz 42.10, Praga 8.72, Dunaj 0.16, avstr. žig. krona 0.09, Zagreb 1.75 (včeraj 1.80), Varšava 0.18, Holandska 188.75. Razkol itsetS tMlksli. Sarajevo, 19. januarja. (Izv.) Včeraj se je konstituirala nova radikalna stranka za Bosno in Hercegovino. Od poslancev so vstopili v novo stranko dr. Srskič, dr. Andric, Lazarevič in Kobasica. Glavni točki njihovega programa sta: radikalna izpeljava agrarne reforme, odločen boj muslimanom. Pdšszsii zaeezniki. Belgrad, 19, januarja, (Izv,) Včeraj se je vršila seja odbor^ za poslovnik narodne skupščine. Bila je precej zanimiva in zelo burna. Ob priliki razgovora o zunanji politiki so se ostro spoprijeli demokrati in radikalci, Opozicija in demokrati zahtevajo namreč, da se osnuje poseben parlamentarni odbor za zunanjo politiko. Temu se odločno protivijo radikalci in je dr. Laza Markovič v njihovem imenu izjavil, da je odločno proti tej zahtevi. Če bodo demokrati vztrajali pri tej zahtevi, bo gotovo prišlo do krize, ker radikalci v tej stvari niso pripravljeni niti najmanj popustiti. Prometna kosiiereftca nasledstosnib držao. Gradec, 18. jan. Danes je prometna konferenca nasledstvenih držav začela svo-je meritvene razprave. Avstrija je izjavila, da želi, naj bi se promet med novimi državami vršil brez prisilnih potnih listov. Ce pa to ne bi obveljalo, naj bi se podeljevanje vizumov olajšalo. V istem smislu so se izjavili zastopniki Italije, Češkoslo-vaske m Madžarske. Poljski delegat se je PJfvil proti, jugoslovanski pa je molčal, ces j 6 zraven le informativno. !ipr»ni suifeišfe? in iz* s&Iencl. Te dni so poročali listi, da je bivši so-cialdemokraški voditelj g. Anton Kristan postal upravni svetnik Slavenske banke v; Zagrebu. Stvar je bila zanimiva; zakaj se je pa to zgodilo, tega ni povedal nihče. Sedaj se zadeva odkriva. Socialdemokrat Kristan in socialni poverjenik Ancel sta oba postala upravna svetnika te banke, ki je dobila koncesijo za potniško agencijo za Ameriko. >Slob. Tribunam poroča o tem: Pred vojno se je na Hrvatskem rešilo izseljeniško vprašanje na ta način, da se je podelila koncesija za potniško agencijo zvezi hrvat-skih kmetskih zadrug in Zvezi srbskih kmetskih zadrug. Ti dve sta v zvezi z Gospodarskim društvom osnovali izseljeniško poslovnico »Putnik«. Razen te splošno koristne agencije je poslovala samo še potniška agencija grofa Draškoviča, katere se tedanja hrvatska vlada ni upala ukiniti. Na ta način je bilo nadzorstvo nad izselniškira gibanjem kolikor toliko omogočeno in izseljenci obvarovani pred izkoriščanjem. Za časa vojne je delo »Putnika« naravno prenehalo. Ko se je pa po prevratu med hrvat-skim ljudstvom kmalu zopet začelo izseljeniško gibanje, so gori imenovane gospodarske organizacije takoj vložile prošnjo za agencijsko komisijo. V Belgradu so bili tej koncesiji naklonjeni, vendar se je pa rešitev končno prepustila poverjeništvu za socialno skrb v Zagrebu. Poverjenik za socialno skrb je bil takrat Ivan Ancel. On te prošnje ni rešil. V tem je pa dobila koncesijo za potniško agencijo Slavenska banka v Zagrebu. Te dni pa je ta banka poklicala kot člana v svoje ravnateljstvo bivšega socialnega poverjenika Ivana Ancla in bivšega ministra Toneta Kristana. Da bi bila banka, ki špekulira na iz-mozgavanje največjih revežev, izseljencev, sprejela ta dva socialna gospoda v svoj upravni svet radi njiju lepih oči in smehljajočih obrazov, tega nihče ne bo verjel. Zakaj je bil socialist g. Kristan deležen tega odlikovanja od strani te banke, naj pove »Naprej«. Toda naj govori ali molči, ljudstvo lahko ve in sodi, zakaj se je to zgodno. ■M———1*1’ " '»'lin ■ um iiiiiMTi—■lininim iw . tg:žrrga-r«r.nrvff-v-- .. : nrt rr ypor proti J&ngEežem ¥ gndiji. Washington, 18. januarja. (Brezžično.) Kakor poročajo iz Kalkute, je policija razpustila zborovanje North Calcutta Con-gressa in aretirala 1342 oseb. Delhi, 18. januarja. (Wolf) V odgovoru na več tozadevnih vprašanj vladi je včeraj državni svet prejel sporočilo, da je bilo 2250 Moplahov ubitih, 5725 pa obsojenih v zapor. * PROTI POVRATKU ZITE NA MADŽARSKO. Belgrad, 19. januarja. (Izv,) Z ozirom na vesti o prihodu kraljice Zite na Mažar- ? i JC poslanik Kalina obis- kal dr, Ninčiča. Mala antanta bo storila od-ločne korake, da se Žita takoj odstrani iz Mažarske. t^anipuiacila poitngga ravnatelja. Belgrad, 19. januarja, (Izv,) Kakor sei doznava, je minister za pošte in brzojave odstavil ravnatelja pošte v Sarajevu, ker je z raznimi manipulacijami z znamkami oškodoval poštno ravnateljstvo za 7 milijonov. Btifsna tsinesl. 9 Povest iz irske zgodovine. Prevel M. R. (Dalje.) »Kot kristjan mora odpustiti in vendar se za greh zahteva sprava, Jem.« »To bodi prepuščeno Bogu in človeški pravičnosti. Kar morem storiti, da najdem ubijale^ svojega dragega mi brata, bom storil, to Ti obljubim tukaj pred obličjem mrtvega.« »Da, poiščem ga,« je zamrmrala matis »tega satana! Ropar ni bil, lc poglej Jem, uro še ima. Imel je skrivnega sovražnika, Dunstan, ki ni mogel niti otroku storiti nič žalega! Božja kazen ga(bo in mora zadeti, tega nesramnega ubijalca! Ah, nameravala sem mu postaviti dom, kjer bi naj vladala sreča, in sedaj mu bo pa namesto hiše pripravljen grob in on spuščen v mrzlo, črno zemljo in ne bo videl ne solnca, ne cvetlic, ki jih je tako ljubil! In Meggy, njegova Meg-gy je postala vdova, še predno je šla z njim pred oltar!« PoitnlM platana « gotovini. V Ljubljani, četrtek, 19. januarja 1922. Stran 2. >Xo\i Cas«, da e 19, januarja 1922, 3*oliUčni dogodki. + Boj za avtonomijo. Na včerajšnji seji zakonodajnega odbora je posl. dr. Hohnjec zavračal trditev ministra dr. L. Markoviča, da daje naša ustava najboljšo samoupravo. Ako se minister ozira na Francijo, ne sme prezreti velikega gibanja, ki se je začelo tamkaj v svrho decentralizacije. Enako gibanje _ se razvija v Italiji. Štajerski samostojnež Drofenik se je postavil s trditvijo, da je sedanja avtonomija širša, nego je bila v Avstriji; zahteval je razdelitev Slovenije na dve oblasti. Zavrnil ga je posl. dr. Hohnjec, ki je opozoril, da smo imeli v Avstriji avtonomijo na gospodarskem in šolskem polju, kar nam je rešilo narodno šolo. -f Parlament. Včeraj je v razpravi o vladni deklaraciji govoril socialni demokrat dr. Korun. Razpravo vodi zgolj opozicija. + Kaj je danes politika. V Bosni so po običnem jugoslovanskem zgledu nacionalizirali sloveče podjetje v Jajcah. Ta nacionalizacija je združila v bratski slogi največje politične nasprotnike. Nekateri so prišli do akcije, ki so poskočile od 800 na 3500 kron, ne da bi dali krajcerja, drugim so jih podarile banke ali kakšen dober prijatelj. Ena roka umiva drugo. Med novimi akcionarji imamo voditelja velesrbov, imamo najhujše blokaše, imamo poslance, vladne može in opozicio-nalce, imamo seveda na čelu vsem častitega našega ministra trgovine dr. Meh-rneda Spaho s 600 akcijami, imamo — no kaj bi naštevali dalje! V našem popolnoma skapitaliziranem svetu se ni ničemur več čuditi in politika je vsekako dober gšeft, če jo zna kdo pametno voditi. — -r Neverjetna nesramnost. Uradni presbiro iz Belgrada objavlja: >Nekateri listi so zadnje dni hoteli izkoristiti radostni dogodek v Sinaji in hoteč biti interesantni, poročali s pomanjkanjem okusa in takta. Opozarjamo urednike, da se v lastnem interesu vzdržujejo objavljanja takih vesti.« Ne vemo, kam to meri, na vsak način pa je poziv presbiroja na urednike taka nesramnost, kakor je pod starim režimom nismo bili vajeni razun za časa vojne. Kaj je pa ta presbiro? Ali je to urad, ki daje listom oiicijelne informacije ali pa je to kakšen višji policijski vzgojevalni institut, ki ima opominjati, naj se v »lastnem interesu« vzdržujejo takih $9 takih vesti? Če imajo na Balkanu take pojme o časnikarjih, jim tega ne branimo, gri nas pa, kjer listi ne vlečejo nagrad iz dispozicijskega fonda — saj opozicionalni ne — se tako mnenje ne bo udomačilo. Naši uredniki se za presbirojeve opomine menijo kot za lanski sneg in gospod Taletov naj svojim podložnikom v presbiroju naroči, da naj se v prihodnje vzdržijo takih bedastih opominov. -f Občinske volitve ua Primorskem. Pri pravkar vršečih se občinskih volitvah na Primorskem so po dosedanjih poročilih slovenske občine večinoma lepo volile. Največ so se imeli Slovenci boriti s komunisti. Pivi znani uspehi so ti-le: V Štandrežu, Solkanu in Mirnu so zmagali komunisti; v Števerjanu in Podgori je dobila večino slovenska narodna stranka (Kmetsko-delavska zveza), manjšino imajo komunisti; v Št. Petru je dobila slov. nar. stranka 8 mandatov, italijanska 7 (!); v Povirju imajo večino komunisti, manjšina je slovenska; v Tomaju, Dutovljah, Koprivi, Skopem, Štorju, Velikem Repnu, Avberju in Naklu je popolnoma zmagala slov. nar. stranka; v Slivnem je dobila večino slov. nar. stranka; v Nabrežini je izvoljenih 10 Slovencev in o Italijanov; v Št. Petru na Krasu je izvojevala slov. nar. stranka popolno zmago; v Sežani je dobila uradniška lista 160, slov. nar. stranka 65, komunisti 56 glasov; v Lokvah ima večino slov. nar. stranka, manjšina je komunistična; v Mavhinjah je dobila večino protinarodna zveza, slov. nar. stranka je v manjšini; v Idriji je dobila slov. nar. stranka 529, komunisti in socialisti 517 in italijanska lista 48 glasov. ^Dnevni dogodki — V spomin pok. poslanca Pišku je imel Jugosl. klub 18. t. m. žalno sejo. Danes je bila v katoliški cerkvi zanj slovesna črna sv. maša. — Ljubljanska medicinska fakulteta. Včeraj sta poslanca dr. Korošec in dr. Kukovec posredovala pri ministru za prosveto, da se na ljubljanski medicinski fakulteti otvori peti semester. Minister je odgovoril, da bo stvar proučil. —Državne blagajne ne smejo 5 dinarskih bankovcev več sprejemati. Finančno ministrstvo je odredilo, da se vzamejo 5 dinarski bankovci iz prometa. Državne blagajne jih po 20. januarju 1922 ne smejo več sprejemati. Pač pa jih bodo zamenjavale podružnice Narodne banke še do 23. julija 1922, centrala pa celo do novembra 1922. — Sprejem gojencev v strojno šolo vojne mornarice. Vojno ministrstvo, oddelek za mornarico, razpisuje tečaj za sprejem gojencev v strojno šolo vojne mornarice v Gienoviču (Boka Kotorska). Lastnoročno pisane prošnje se morajo poslati najkasneje do 30. aprila 1922 komandantu strojarske škole ratne mornarice v Zeleniki, Boka Kotorska, Dalmacija. Prošnji se morajo priložili spričevala o državljanstvu, starosti, dosedanji izobrazbi, nravnosti, dalje dovoljenje staršev oziroma varuha, dokaz, da je prosilec bil najmanj dve leti v železarski obrti, zdravniško izpričevalo in izpričevalo o samskem stanu. Sprejetih bo do 70 gojencev, ki se bodo po dovršenem 18 mesečnem tečaju uvrstili v vojno mornarico kot strojniki, oziroma elektriki. — Poštni promet s Črno goro ukinjen. Zaradi silnih sneženih zametov je paketni promet s črno goro ukinjen. Toliko občinstvu v blagohotno obvestilo. — Kakor pri nas. Zagrebški listi pri-j našajo pritožbe, da občinstvo dobiva za j drag denar nezaslišano slabo meso. Kar je I boljšega mesa, ga oddajajo mesarji izključ-j no gostilničarjem in drugim velikim odjemalcem, ki ne vprašajo za ceno. Ostali kon-sumenti pa dobivajo za cenc, ki so določene za meso pitanih živali, meso starih volov. — Torej; vse, kakor pri nas. — Pogajanja za nove delavske tarife v tiskovni obrti, Koncem minoiega: leta so vse tiskarne odpovedale tipografičnim delavcem dosedanje tarife in zahtevale, da se uvedejo enotne tarife za celo Jugoslavijo. Pri tem so podjetništva upala, da dosežejo znižanje dosedanjih plač v večjih mestih. Pogajanja, ki se sedaj med delojemalci in delodajalci vrše v Zagrebu, so jako težavna; delavci zahtevajo zvišanje plač, — Znatno stavbeno gibanje v Zagrebu. Zagrebški listi poročajo, da je bilo v letošnjem letu doslej prijavljenih že 43 zgradb novih dve- in enonadstropnih hiš, ki bodo vse že letos dovršene. — Bivša sodišča za pobijanje draginje. Po odredbi ministrstva za socialno politiko imajo vsa bivša sodišča za pobijanje draginje izročiti svoje arhive v varstvo občinskim oblastem. Vse razsodbe občinskih sodišč se imajo skupno z dotič-nimi akti izročiti policiji ali pa sodišču prve stopnje v nadaljno postopanje. — Znižanja državnih nameščencev. Ministrstvo za šume in rude je sestavilo zapisnik neukaznih uradnikov, praktikantov in gozdnih čuvajev, ki bodo s 1. februarjem odpuščeni iz službe. — Premet v nevarnosti. Prometno ministrstvo je do 16. januarja porabilo že vse kredite in zahteva od parlamenta nemudoma novih, ker bi se moral drugače promet ustaviti. — Nova železniška nezgoda. Na progi Batajnica—Beljevac je 17. t. m, zopet skočilo s tira več vagonov mešanega vlaka in se popolnoma razbilo. Vzrok prepereli železniški pragovi. — Zvišanje cen v Zagrebu. 18. t. m. so stopile v Zagrebu v veljavo na'crln;e zvišane cene: Beli kruh 21 K, črni 19 K kilogram; mesu so se zvišale cene za 4—6 kron pri kilogramu, mast je po 80 K kilogram; krompir je po 5 K 50 kilogram, jajca po 6 K kos. £jubljanski dogodki. lj Malomarni hišni gospodarji. Dne 16. t, m. je bilo vloženih 24 ovadb proti malomarnim hišnim gospodarjem, ki niso izpolnili svoje dolžnosti pri čiščenju hodnikov. lj Umrli so v Ljubljani: Ivana Vrtačnik, posetsnikova žena, 38 let — Julij Hribar, tov. delavec, 43 let — Josip Pegan, hiralec, 35 let. — Herman Scaria, Novo ihtenje ji je zadušilo glas, vzpela &e je črez mrliča in ga poljubila. »Ne žaluj, mama,« je rahlo rekel župnik. »Bodi močna, kot se spodobi katoličanki in ne kali s svojim jadikovanjem miru mrliča!« Mati Ana je postala mirnejša. Misel, da more njena bol kaliti Dunstanov mir, je bolj učinkovala, kakor vse tolažilne besede sinove. >In sedaj pojdi, da pripraviva Dun-stanu boljše ležišče, mama,« je rekel župnik. Vzel je truplo svojega brata zopet ,ia rame. >De profundis olamavi ad te, Domine! Iz globočine kličem k Tebi, o Gospod!« je molil in počasi so je pomikal žalosten sprevod skozi noč proti domači vasi. 3. Minila je noč. Za patra Fitz-Roy jo biia k> noč, ka- kršne še ni doživel in si je tudi nikdar več ne želi doživeti. Trudne niso bile njegove oči, na kolonih jo je prebdel ob po- stelji ljubljenega brata. Ko se je zdanilo, je vstal in se podal k hlevu. Videl je plašne in vprašujoče po- glede družine, pa ničesar ni spregovoril. Hlapci in dekle so pač opazili, da se je moralo ponoči zgoditi nekaj nenavadnega, da še ni prišel ne Dunstan ne mati na dvorišče, ki sta bila navadno prva, pa kaj se je pravzaprav zgodilo, niso vedeli. 'iForster,v je rekel župnik enemu izmed hlapcev, - jezdi na Hartingov dvor in reci sodniku, da ga prosim, naj pride sem, ker se je mojemu bratu ponoči zgodila nesreča.« »Moj Bog, gospod župnik,« je jecljal hlapec, skaj se je vendar zgodilo?« r Vaš mladi gospodar je mrtev, For-ster.c »Mrtev?« je ponovil hlapec in potegnil z roko čez oči. : planinsko turo, je postal prav gotovo turist in j® vsakogar, kateri se baha, da gleda hrib rajši °? spodaj gor, le obžalovali, ker zametuje svoje najdražje koristi. Planinski ples naj se torej ne pri' merja drugim takim prireditvam, marveč smatra le za primemo priliko, kjer je mogoče društva za dobro stvar nekaj potrebnih prispevkov si prl' dobiti. Nabiranje dobitkov naj se ne smatra l nepotrebno nadlegovanje, marveč le kot nalogo vsakega, kdor se bo tega dela ude*e®* t!rez izjeme je vsak prijatelj planinstva naprosi da po svoji moči s kakšnim dobitkom ali d®naf' nim prispevkom društvu priskoči in označi svoj® darilo s svojim imenom. Darila naj se oddajajo nabiralcem ali pa v pisarni SPD, Kralja Petra št. 2. Tudi najmanjši prispevek se hvaležno SP^’ me. Imena darovalcev se bodo v korist splos^ kontrole, objavila v Planinskem Vestniku, jj: društva. d Zveza trg. in privatnih nastavljen' cev. Seja Zveze trg. in priv. nastavljene^' se vrši danes zvečer ob 20. uri v prostori!1 Stari trg št. 2. Obveznost celega odbora — Predsednik. '* d Uprava Ljudskega odra ima dano‘ ob 18. uri važno sejo. Udeležba obvezo8 — Peršuh. d Vse članstvo Ljudskega odra, to**1 eno, ki ne sodeluje, pri igri >Po dvanflj" stih letih«, pozivamo, da so udeleži krat" kega važnega sestanka, ki se vrši jutri 0", pol 20. uri v Ljudskem domu. Upravni*?; 3{ultura. k »Novi Zapiski«. Krog treznih so01' alističnih pisateljev, ki se je zbiral okoli1 sZapiskovv si je po prehodu le teh v roke socialističnih političnih strankarjev ustanO" vil nov mesečnik pod naslovom »Novi 2®' piskk. Prva številka je to dni izšla in P*1' naša sledečo vebino: Dr. Drag. Lončar* Uvodnik. — Peridromos: \Vashington. Albin Prepeluh: Naš ustavni spor. Raz011 tega zanimive sestavke v političnem, i°' spodarskem, socialnem in kulturnem Pr6‘ gledu. Urednik je dr. Drag. Lončar, odg?' vorni urednik Albin Prepeluh. Uprava r na Bregu št. 12. Letna naročnina 25 (100 kron). ^ Izdaja konzorcij »Novega Casa«. Urednik in odgovorni urednik Franc Kremž*1^ Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani* i Sugosto v tinska ‘Union -banka Akcijski kapital Oi 30. ooo. ooo (Re^em & te,ooo ooo Mariborska eskomptna banka usianovlma L mz ; 'Beograd, Sortna (Radgona, Kranj. £lubl/ana, Maribor, £Murska Sobota, Velikovec < expo}itura v čkofjiloki Jftvršuje vse bančne posle najkulanfneje. I