GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 32 — Leto IV Murska Sobota, 8. avgusta 1952 Cena din 6.— Lastnik in izdajatelj Okrajni odbor OF M. Sobota; predstavnik Jože Vild Urejuje in odgovarja uredniški odbor. Naslov uredništva in uprave: M Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predal 52 — Čekovni račun: Narodna banka M. Sobota 541-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. Izhaja vsak petek Tiska Mariborska tiskarna NA TRETJEM ZASEDANJU OLO LJUTOMER so načeli važna vprašanja za napredek okraja Preteklo soboto so v dvorani kulturnega doma v Ljutomeru zborovali odborniki okrajnega ljudskega odbora. Razpravljali so predvsem o delu ljudskega odbora in reorganizaciji v zadružništvu. Izglasovanih je bilo tudi več odlokov in odločb o izročitvi nekaterih podjetij v pristojnost občinskih ljudskih odborov. Odborniki so živahno posegali v razpravo in predlagali več ukrepov za rešitev nekaterih kritičnih vprašanj na področju gospodarstva. Predsednik OLO tov. Verdev je uvodoma govoril o reorganizaciji v organih ljudske oblasti Povedal je, da je reorganizacija v glavnem izvršena, toda le v organizacijskem pogledu. To pomeni, da je bilo do sedaj težišče dela pri organizaciji občinskih ljudskih odborov in njihovih svetov, dočim bo treba v bodoče posvečati več pozornosti usposabljanju teh oblastnih organov ter jim pomagati, da bodo kar naj- hitreje obvladali odgovorne naloge na svojem delovnem področju. Pri okrajnem ljudskem odboru sta se dosedaj najbolj uveljavila .Svet za prosveto in kulturo ter Svet za, zdravstvo in socialno politiko, ki sta se že po dvakrat sestala in se začela resno ukvarjati z vodstvenimi nalogami. Pomanjkljivost dela obeh svetov pa je v tem, da sta o važnih problemih razpravljala preveč načelno, ne da bi svoje predloge in naloge dovolj konkretizirala. Tako je Svet za zdravstvo razpravljal o razmerah v zdravstvenih ustanovah •in naposled ugotovil, da bi bilo treba v Ljutomeru postaviti zdravstveni dom, ker dosedanji ordinacijski prostori zdravnikov ne zadostujejo rastočim potrebam sodobnega zdravljenja bolnikov. Svet je sicer ta predlog osvojil, ni pa razpravljal o tem, kje in kako dobiti sredstva za gradbena dela. Med drugim je tudi sklenil, da bo razpisal mesto za zdravnika pri Kostanju in sicer zaradi tega, ker. ljutomerska zdravnika zaradi preobremenjenosti pri delu ne moreta redno obiskovati bolnike v tem oddaljenem kraju. Kakor je pozneje poročala predsednica Sveta tov. Levarjeva, bo treba zaposliti tudi večje število brezposelnih ljudi, ki sedaj prejemajo podpore. Izdatki za te podpore niso malenkostni, saj gredo v težke tisočake. Med brezposelnimi je tudi več žena. Pereče pa je tudi vprašanje otroških doklad nekateri starši uporabljajo otroške doklade za pijančevanje, medtem ko pozabljajo na vzgojo in oskrbo svojih otrok. Svet je ugotovil več primerov zlorabljanja otroških doklad v nekoristne namena V takih družinah so otroci lačni in zelo slabo oblečeni ter prepuščeni vplivom ceste in slabe družbe. Da bi preprečili take pojave, ne zadostujejo samo oblastni ukrepi, marveč je potrebna tudi pomoč množičnih in vzgojnih organizacij, ki so poklicane, da se zanimajo za vzgojo mladega naraščaja. Svet za notranje zadeve, ki se je dosedaj enkrat sestal, je že tudi pokazal začetne uspehe. Tako je med drugim razpravljal o vzrokih porasta kriminalnih dejanj in sklenil, da je treba odločno preganjati divje gostilničarje, ki v svojih privatnih vinotočih prodajajo alkoholne pijače. Ugotovljeno je namreč, da se prav na teh prepovedanih veselicah dogodi največ pretepov. V zadnjem času so bili brez priporočila krajevnih oblastnih organov izpuščeni iz kazenskih zavodov nekateri obsojenci, ki niso zaslužili pomilostitve, saj so takoj po izpustu na svobodo nadaljevali s škodljivim početjem. Svet je osvojil mnenje, da bo treba v bodoče v takih primerih vpra- šati za nasvet pristojne lokalne činitelje, ki bodo nedvomno najlažje presodili, če je obsojenec po prejšnjem vedenju zaslužil, da se ga pomilosti. Razmeroma najmanj pa se je uveljavil Svet za gospodarstvo, ki se je sicer na svojem sestanku seznanil z nalogami, vendar pa še večjih uspehov ni zabeležil. Če upoštevamo, da se bo moral baviti z najbolj zamotanimi problemi na področju gospodarstva, bo treba poskrbeti, da ga bodo sestavljali najbolj razgledani gospodarstveniki. Že dosedanje izkušnje so pokazale, da se bo treba bojevati proti administrativnemu vmešavanju v poslovanje gospodarskih podjetij in ustanov. To vmešavanje naj zamenjata pomoč in nadzor nad poslovanjem, ki naj bosta usmerjena v dobrobit delavsikih svetov in neposrednih proizvajalcev. Gospodarski svet naj bi pomagal delavskim svetom, da se bodo kar najbolj uveljavili v upravljanju in otresli naziranja, da imata direktor in upravnik glavno besedo v podjetju. Izboljšati bo treba zlasti revizijsko službo. Prisotni odborniki so z zanimanjem poslušali tudi poročilo komisijo o razmerah na Kogu v zvezi z obnovo porušenih stanovanj. Izglasovan je bil sklep, da se vrne zemlja Mariji Kolaričevi, ki je za časa okupacije mnogo pomagala osvobodilnemu gibanju in ji je bilo posestvo zaplenjeno zaradi tega, ker ni mogla plačati davka. Odbor je komisiji naročil, da ugotovi, kdo izmed Kogovčanov je po osvoboditvi sprejel pomoč iz kredita za obnovo, in komu je pomoč še potrebna. Prav tako pa je naročeno občinskim ljudskim odborom, da na svojem področju . ugotove morebitne krivice, ki so se po osvoboditvi dogodile udeležencem narodno-osvobodilnega boja. Te napake bo ljudski odbor zakonitim potom popravil. Ljudski poslanec tov. Pihlar se je dotaknil vprašanja regulacije Mure, ki pri Krapju resno ogroža polja. Regulacijska dela bodo terjala milijonske izdatke, ki jih bo mogoče kriti samo iz republiškega proračuna. Ljudski odbor je pooblastil gospodarski svet, da sproži to vprašanje pred republiškimi forumi. Tudi komisija za dvolastnišbe odnose na meji bo kmalu končala z delom. Na skupščini je bilo povedano, da se je v zvezi s sporazumom med Avstrijo in našo državo pojavila na obmejnem področju sovražna propaganda, ki so jo skuhali naši nasprotniki, da bi zastrašiti viničarje in bajtarje, češ, kmalu se bodo vrnili gospodje in vas pregnali z zemlje, ki ste jo dobili z agrarno reformo. Ti nasprotniki pa so verjetno pozabili, da se sporazum ne nanaša na zemljo veleposestnikov in bivših nacistov, marveč da gre pri tem vprašanju za poštene Slovence, ki žive onkraj meje. Zato je vsaka bojazen, da bo naša oblast vrnila zemljo bivšim veljakom- emigrantom, odveč. Komisija pa ugotavlja tudi lastninske odnose v Apaški kotlini in na področju vinogradniških zadrug, kjer je treba ugotoviti, kaj vse so dobili viničarji in kolonisti po zakonu o agrarni reformi in kakšne so njihove obveznosti do. te imovine. Ker pa so bivši agrarni interesenti združeni v zadruge, je delo komisije precej zamotano, saj mora ugotoviti, kaj pripada zadrugam ih kaj posameznim zadružnikom. Mnogi zadružniki bodo sedaj dobili tudi ohišnice. Ko bo komi— sija z delom končala, bodo njene ugotovitve pregledali še občinski ljudski odbori, nakar bodo ugotovljene lastninske pravice knjižene v zemljiške knjige. Razprava o reorganizaciji zadružništva je bila zelo živahna. O tem, kakšno razvojno pot naj zavzamejo zadruge na področju okraja, je govoril podpredsednik OLO tov. Horvatič, ki je v svojem govorni podčrtal zlasti potrebo po ustanavljanju splošnih kmetijskih zadrug. (Poročilo o tem vprašanju bomo objavili v prihodnji številki.) Ljudski odbor je soglasno sprejel vrsto odlokov, kakor odloka o nadzorstvu nad obnovo vinogradov in nadzorstvo nad proizvodnjo trsnega materiala, ki naj preprečita gojenje vinske trte neodgovarjajočih sort, zlasti šmarnice, odlok o zatiranju murvinega prelca ter odločbe o izročitvi mizarske delavnice v Apačah, mizarske delavnice v Ljutomeru, žage v Logarevcih, mlinov v Cezanjevcih in Grabah v pristojnost občinskih ljudskih odborov. Prav tako pa je tudi potrdil odločbo o prevzemu gostinskega in slatinskega podjetja v Radencih. DOGODKI ZADNJIH DNI O MNOŽIČNEM IZSELJEVANJU jugoslovanske manjšine na Madžarskem so jugoslovanski časniki že mnogo pisali. Mnoge vasi vzdolž madžarsko-jugoslovanske meje so organi državne tajne policije izpraznili, ljudi pa odgnali v zbirna taborišča ali jih preselili neznano kam... Toda to delo se danes nadaljuje. Po zadnjih vesteh iz Budimpešte pripravljajo znova množično izselitev prebivalstva iz južnih krajev Madžarske. S pripravami za ta zločin so pričeli že letos v marcu. Policija v Baranji je prejela že tedaj nalog, da naj sestavi spiske »nezanesljivih oseb«, t. j. simpatizerjev Jugoslavije. Izseljevanje, ki se bo pričelo v kratkem, bo zajelo 257 po večini židovskih družin. Nesrečneži sedaj vsako noč v strahu pričakujejo, kdaj se bodo pojavili odredi policije s svojimi temnimi avtomobili. Nič bolje se ne godi slovenski manjšini na Porabskem. V nevarnosti je okrog 7000 Slovencev. Četudi trenutno še ni vesti o novih množičnih ukrepih zoper naš živelj, pa dokazuje sedanje ravnanje z njimi, prav kakor ravnanje z ostalimi Jugoslovani vzdolž madžarsko-jugoslovanske meje, da se madžarski kominfor-misti dosledno ravnajo po stalinistični metodi iztrebljanja vsakogar, ki ne poje slave Stalinu in njegovim hlapcem. IZ ROMUNIJE POROČAJO O ŠTEVILNIH SABOTAŽNIH DEJANJIH na gradbiščih velikega prekopa, ki bo vezal Donavo s Črnim morjem. Pred kratkim so zaprli skupino vodilnih inženirjev. O uporih proti režimu in nasilju vedo prav tako povedati begunci iz Albanije in Bolgarije, ki so se v zadnjem času zatekli v našo državo. O DOGODKIH V EGIPTU IN PERZIJI TUDI TA TEDEN NAJVEČ GOVORE IN PIŠEJO, zanje se posebno močno zanimajo ZDA in Velika Britanija. Washingtonu gre predvsem za odnos vlade do skupne obrambne organizacije za srednji Vzhod, ki bi imela skupno poveljstvo s sedežem na otoku Cipru. Dosedanje vlade v Egiptu so zavračale svoj pristop. Zato na Zahodu sodijo, da predstavlja prav egiptovsko področje najbolj bolečo točko v predvidenem sistemu skupne obrambe na tem delu sveta. Ameriška vlada — kot kaže — ni v skrbeh zaradi »notranjih izpremembe v Egiptu (kraljeva odpoved prestolu, priprave za borbo proti korupciji, vprašanje zaplembe kraljevega premoženja in ostali, več ali manj pomembni ukrepi nove vlade). Po nekaterih izjavah ameriškega tiska bi celo pristala na diktatorski režim generala Nagib pase, če bi se z njim lahko odkrito in jasno pomenila o sodelovanju Egipta v skupni obrambi srednjega Vzoda. BRITANSKA VLADA PA NE MORE MIMO NOTRANJEPOLITIČNIH VPRAŠANJ EGIPTOVSKE DRŽAVE. Vrhovni poveljnik egiptovske vojske general Nagib, ki je izvršil prejšnji teden državni udar, ter sedanji vladni predsednik Ali Maher paša sta se že zavzela za politiko »enotnosti nilske doline«. To pomeni, da si ne želita nadaljnjega vpliva Velike Britanije v ' Sudanu. Tudi zahteva po odhodu britanskih čet iz sueškega področja ni zamrla, četudi se sedanja vlada in Nagib bej na videz bolj zanimata za ožja notranjepolitična vprašanja. V Londonu si žele nadaljevanje medsebojnih pogajanj. Potekala naj bi tako, da bi ob istem času ali vsaj v zvezi z evakuira-njem delnih britanskih čet rešili tudi vprašanje egiptovskega sodelovanja pri obrambi srednjega Vzhoda. BRITANSKI SPODNJI DOM JE POTRDIL RATIFIKACIJSKE LISTINE O SPLOŠNI POGODBI Z ZAHODNO NEMČIJO, po kateri bo Nemčija dobila vse večje pravite in odprte roke v notranjepolitičnih in gospodarskih vprašanjih ter v odnosih s tujimi državami. Pred tem pa so se konservativci s Churchillom na čelu morali boriti proti očitkom opozicije tako glede zgrešene gospodarske in oboroževalne .politike njih vlade kakor tudi zaradi naglice, s katero želi le-ta izsiliti potrditev splošne pogodbe. Bivši laburistični obrambni minister je v razpravi dejal, da je britanski parlament hitreje rešil to vprašanje kot n. pr. sama Zahodna Nemčija, ki bo imela od splošne pogodbe največ koristi, V resnici je Anglija druga država (poleg ZDA), ki je pogodbo že sprejela in potrdila. PERZIJA POSTAJA ZARADI RAZVOJA DOGODKOV VSE BOLJ PRIVLAČNA. Predsednik perzijske vlade dr. Mosadik je v borbi zoper »izdajalce« dosegel, da v bodoče ne sme nihče obiskati perzijskega šaha brez njegovega posebnega dovoljenja. Prav tako ga je parlament pooblastil, da lahko v dobi šestih mesecev izvede po lastni uvidevnost reforme gospodarskega in finančnega značaja. Vprašanje pa je, česa se bo Mosadik lotil. Ker je nekaj šahovih sorodnikov odpotovalo v tujino, nekateri sodijo, da bo vlada zaplenila njihovo imetje, kakor je to storil parlament z imetjem bivšega vladnega predsednika Sultaneha, ožjega šahovega prijatelja. Na drugi strani kaže, da se bo dr. Mosadik sporazumel z ameriško Mednarodno banko za razvoj in da bo spravil v tek celotno perzijsko petrolejsko industrijo. V izjavi nekemu dopisniku se je vladni predsednik celo zavzel za rešitev britansko-perzijskega spora, vendar pod pogojem, da bo britanska vlada treznejša v svojih zahtevah oziroma pogojih. Toda to so le ugibanja, čas pa bo pokazal svoje. Eno pa je skorajda zanesljivo: Mosadikovi gospodarsko-socialni ukrepi ne bodo mogli zadovoljiti širših, brezpravnih množic, posebno ne fevdalnega podeželja. Tu bi namreč bila edina rešitev poštena agrarna reforma, Ker pa je Mosadik sam veleposestnik, ni verjetno, da bi samemu sebi in svojemu razredu podpisal smrtno obsodbo. Vprašanje je tudi, ali bo lahko brzdal delavske zahteve po zboljšanju položaja z obljubami o dvigu življenjske ravni. Delavci namreč čutijo, da se bo v primeru gospodarskih uspehov obogatila v sedanjem družbenem redu zgolj domača buržoazija. To resnico izkoriščajo tudi tuji agenti, posebno živahna pa je Moskva in njej podrejena perzijska stranka Tudeh. PRED VI. KONGRESOM KPJ RAZGOVOR PARTIJSKIH VODITELJEV V LJUTOMERU V četrtek 31. julija so v Ljutomeru zborovali sekretarji osnovnih partijskih organizacij s podeželja. Na konferenci, kateri je prisostvoval tov. Helij Modic, minister za pravosodje pri republiški vladi, so se pogovorili predvsem o reorganizaciji v zadružništvu in tekmovanju v čast VI. kongresa naše Partije. Referat v zvezi z zadružništvom je imel član biroja OK KPS in predsednik OLO tov. Bogomir Verdev, ki je posebej naglasil, da pri tem ukrepu ne gre za likvidacijo kmečkih delovnih zadrug, kakor si to zamišljajo nasprotniki naše ureditve, temveč za stvarno reorganizacijo v smislu navodil našega partijskega vodstva. Utrditi je treba predvsem splošne kmetijske zadruge kot ustanove, okrog katerih se bodo zbirali pošteni in napredni kmetje. Nimamo namena, da bi naše zadruge strpali množico kmetov po kolhoznem vzorcu iz Sovjetske zveze, temveč hočemo doseči, da bodo v njih nastajala večja gospodarstva kot rezultat popolnoma svobodne odločitve kmetov. Prepričani smo lahko, da bodo ta ukrep pozdravili vsi pošteni kmetje in z vstopanjem v večja kmetijska gospodarstva podprli veliko hotenje naše Partije. Organizacijski sekretar OK KPS tov. Tončka je govorila o predkongresnem tekmovanju ter uvodoma naglasila, da naj bi tekmovala poslednja partijska organizacija — sleherni član Partije Splošno ideološko izobraževanje članstva po načelu: le znanost je temelj za izobrazbo človeka! — naj bo med prvimi tekmovalnimi obveznostmi naših organizacij. Partija se mora znebiti vseh omahljivcev, ki so le slučajni sopotniki današnjega časa in so se v njej znašli zgolj zaradi osebnih stremljenj. Vsem takim je treba povedati, da v Partiji ni prostora za ljudi, ki prisluškujejo puhlim frazam klerikalne reakcije pod taktirko Vatikana. Partija hoče ohraniti svojo čvrstost in idejno čistost, s katero uživa ugled v mejah domovine kot pri vseh naprednih ljudeh širom sveta. Da bi ohranili te vrline, bodo naši volilni sestanki odprti za vse poštene ljudi. Z javnimi sestanki pa se bomo še bolj približali množicam naših delovnih ljudi. Poročilom Je sledila razprava. Oglasil se je tudi tov. Modic, ki je še podkrepil izvajanje predgovornikov. Sprejeti so bili važni sklepi za bodoče delo komunistov na podeželju. Brez nič se nič ne naredi V nekaj člankih smo že poročali o ogromnih delih, ki jih vodi in plačuje Vodna zadruga soboškega okraja na Muri, na potokih pri Lendavi, pri gradnjah bukovniškega jezera, zadnje tedne tudi pri kopanju kanala Ledava— Mura in raznih manjših delih. Vsa ta dela pa zahtevajo ogromne izdatke, mnogo denarja, saj jih opravljajo skoraj sami plačani delavci. Zato mora imeti Vodna zadruga tudi dohodke. Nekaj podpore oziroma posojila je prejela od državne banke, drugo pa mora zbrati od svojih Slanov, ki bodo od teh del imeli tudi koristi. Plačevanje vodoplavnega prispevka pa doslej ni ravno v čast članom Vodne zadruge, ker ni redno. Saj so doslej vplačali komaj 15 %. Pri tem pa mnogi ne pomislijo, da brez denarja tudi Vodna zadruga ne more ustvarjati čudežev. S takim namenom niti ni bila ustanovljena, temveč zato, da bi zbirala prispevke od članov ter z njimi opravljala razna dela enkrat v enem kraju pa spet v drugem, da se posamezna dela ne bi zavlačevala predolgo. Posamezni kmetovalec s svojimi nekaj desetaki ali stotaki, ki jih mora plačati kot vodoplavni prispevek, ne bi mogel narediti nič za izboljšanje svojih polj. Ko pa se zberejo tisočaki in milijoni, pa se dajo narediti ogromna dela. Tega se ne zavedajo ljudje, ki teh del niso videli na lastne oči. Zato je razumljivo, da kmetovalci v obmurskih vaseh od Petišovec do Hotize bolj redno plačujejo vodoplavni prispevek kot po ostalih vaseh, saj imajo zelo malo zaostankov. To pa ni prav, kajti slabi plačniki in izpolnjevalci svojih dolžnosti zavirajo dela svoje Vodne zadruge; zato bodo dela na njihovih poljih prišla na vrsto še pozneje kot bi sicer. Treba se bo otresti take sebičnosti, če hočemo ustvarjati velika dela. Vedno in povsod moramo računati na lastne sile in lastno delo. Nekih radodarnih stricev, ki bi samo dajali in nič prosili, ni — to so lahko le lepe sanje. Vodna zadruga pa ni nek dobrotnik, temveč je združenje kmetovalcev, ki z združenimi močmi hočejo preprečiti škodo, katero jim Je povzročala voda ob poplavah. Zato Vodna zadruga lahko naredi le toliko, kolikor bodo njeni člani sami prispevali. Še nekaj o Miklošičevem kipu Ko je tov. Rudolf Stegmüller s Kamenščaka zakopal glavo Miklošičevega kipa na svoji zemlji, mu je pridal naslednji zapisek, ki je značilen za takratno mišljenje zavednih Prlekov: »V naročje zemlje izročam od nemških zločincev oskrunjenega spomenika glavo velikega Slovenca Franca Miklošiča, ki so ga Nemci 8. majnika 1941 razbili in pozneje glavo odvrgli v gozd v jarek, kjer sem jo našel in jo rešil pred nemškimi zločinskimi rokami Rudi Stegmüller, 12. 5. 1941. »Vse, kar je slovenskega, nam hoče uničiti velika oznanjevalka Hitlerjeve kulture, nemška barbarska mladina. Kar hočemo ohraniti, moramo skriti v naročje zemlje. To je svoboda, ki nam jo oznanjajo Nemci — uničiti Slovence, « — Ta zapisek popravlja podatke v članku o Miklošiču, objavljenem v Ljudskem glasu od 3. 7. 1952. Bt. Delavci, člani sindikalnih organizacij, delovni kolektivi! V prejšnji številki smo objavili poziv Okrajnega sveta sindikatov v Soboti za tekmovanje v čast VI. kongresu KPJ. Poročajte redno tudi »Ljudskemu glasu« o doseženih uspehih v vašem tekmovanju. Radevolje bomo objavili vsak prispevek, ki bo tudi ostale ljudi, delovne kolektive, ustanove in organizacije seznanil z vašim delom v Čast VI. kongresa KPJ. VREMENSKA NAPOVED za čas od 7. do 14. avgusta Lepo vreme bo trajalo dalje. Kratkotrajne padavine se pričakujejo 7. ali 8. avgusta in okrog 10. avgusta. ͵͵PREKMURSKI TEDEN´´ - Murska Sobota od 24. avgusta do 7. septembra 1952 Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 8. avgusta 1952 Beseda naših bralcev Ali v župnišču pri Tomažu res razsaja denarna kriza? Tako so se vprašali odborniki občinskega ljudskega odbora pri Kostanju, ko so ugotovili, da je župnijski urad »Sv. Tomaža« med najbolj trdovratnimi davčnimi zaostankarji, saj dolguje za leto 1951 nič manj kot 82.000 din na račun neporavnanega davka. Če se je župnik g. Magdič že navadil čakanja, pa ni mogel tega storiti občinski ljudski odbor, ki je poslal v farovž posebno komisijo z nalogom, da popiše vse predmete, ki bi se jih dalo zarubiti. In glej! Gospod Magdič je komisiji postregel z izjavo, ki jo je mogoče smatrati kot navadno izzivanje, rekši, da naj zarubi kelike in monštranco. Z namenom, da bi svojo trdovratnost podkrepil, je vrnil odločbo in na njo napisal opombo, da ni Franc (po njegovem je to nemško ime), temveč Frančišek. Kljub popisu pa še do danes ni plačal davka. Ali gospod Magdič res nima denarja? Bodi povedano: 82 tisočakov res ni majhna vsota, a dokler žive v fari ljudje, ki se pulijo za sedeže v cerkvi in dajo za stol 30.000 din, kakor je to storil mlinar Zamuda s Sejanec, ki — mimogrede rečeno — nima denar ja za članarino Osvobodilne fronte, se ni bati, da bi bil župnijski urad brez denarja. Kje pa je zaslužek, ki pade v žep dušnega pastirja pri opravljanju cerkvenih obredov? Gospod Magdič nikakor ne postopa prav. Če res nima toliko denarja naenkrat, naj bi izpolnil vsaj polovico davčne obveznosti. Tako bi pokazal vsaj dobro voljo. Če pa mu zaradi zaslepljenosti in trme odpeljejo zarubljene predmete, bo pa seveda po stari navadi spet moledoval, da je vera v nevarnosti in cerkev preganjana. Morda pa se mu je zahotelo, da bi postal žrtev namišljenega verskega preganjanja? —a— Kaj pričakujejo ključarevski kmetje od reorganizacije v zadružništvu? Pred kratkim so v Ključarovcih pri Ormožu zborovali zadružniki. Zbora se je na povabilo predsednika zadruge udeležil tudi tov. Romih, član občinskega komiteja Partije pri Kostanju, ki je zadružnikom pojasnil, zakaj je prišlo do reorganizacije v zadružništvu in kakšne koristi si lahko obetajo od tega pomembnega ukrepa. Dotaknil se je tudi razmer v njihovi zadrugi in obsodil protizakonito početje bivših večjih kmetov, ki so razrešili upravni odbor, čeprav zadruga še ni razpuščena. Vse njegove besede pa so bile bob v steno. Glavno besedo so tokrat hoteli imeti nasprotniki zadružništva Ivan Meško, Ivan Horvat in Marija Vertotova, ki je celo dobesedno izjavila: »Kmetu je treba dati svobodo!« Kakšno svobodo si želi Vertotova, nam je prav dobro znano. Verjetno je zahrepenela po oblasti, ki je nekdaj tlačila male kmete in želarje. Prav taka oblast pa diši vsem razbijačem zadrug. Zato naj se nikar ne hudujejo, če bo ostalo pri znanem izreku: »Iz va- ših vročih želja bo pač malo testa...« Kmetici Vertotovi bi celo priporočali, da prečita v »Ljudskem glasu« žalostno zgodbo o porabskem Slovencu Janezu Gašperju, ki je na stara leta moral zapustiti svoj dom in po minskem polju pribežati v našo deželo, samo da si je rešil golo življenje. Morda bo potem znala bolj ceniti svobodo, ki jo uživa v naši prerojeni domovini? Prav pod vplivom teh razbijačev pa zadružniki niso hoteli slišati o reorganizaciji, temveč so zahtevali, da se postavi likvidacijska komisija, ki naj bi razpustila zadrugo. Kolovodja navijačev za razpust zadruge je bil spet Meško, ki je z medklici motil mirne zborovalce. Vendar mu je tudi tokrat spodletelo. Najbolj žalostno pa je to, da ni med zadružniki človeka, ki bi znal misliti s svojo glavo, ne da bi prikimal nasprotnikom zadružništva. Kako dolgo bo še v Ključarevcih obveljala njihova zapeljiva beseda? —j— Težave kmetijske zadruge pri Kostanju Naše kmetijske zadruge naj bi skrbele za izboljšanje kmetijstva, hkrati pa naj bi bile posrednik med mestom in vasjo. Da pa bi mogle svoje poslanstvo uspešno izvrševati, jim je potrebna pomoč višjih zadružnih organov, zlasti okrajne zadružne zveze. Žal je ta pomoč le malenkostna ali pa je sploh ni. Pomudimo se pri kostanjskl Kmetijski zadrugi, ki se popolnoma zaveda odgovornega poslanstva na podeželju in se trudi, da bi vzela odkup sadja in živine v svoje roke, ki hoče utrditi svoj položaj in Stopiti na prste vsem tujim Odkupovalcem. Ali dobiva kako pomoč od Okrajne zadružne zveze? Bore malo. Zadružno vodstvo lahko samo ugotavlja, da je ta pomoč malenkostna ter da je zveza najela na kostanjskem področju svoje nakupovalce, ki resno konkurirajo zadrugi. In dalje. Naša zadruga se je že nekajkrat obrnila na ljutomersko podjetje »Živinopromet« z vprašanjem, če bi mu lahko dobavljala živino. Odgovorni voditelj v podjetju ji je odgovoril, da sicer lahko odkupuje živino, vendar pa bo tudi podjetje imelo na podeželju svoje odkupovalce. Ali ne bi bilo bolje, ‘da bi odkup poljskih pridelkov, sadja in živine prepustili našim kmetijskim zadrugam, ki so poklicane, da ščitijo interese kmetijskih proizvajalcev? Zadružniki pri Kostanju celo menijo, da bi Okrajna zadružna zveza s tako politiko podprla razvoj kmetijskih zadrug na vasi. To pa je po našem mnenju njena glavna naloga, saj je dolžna v praksi priznati kmetijskim zadrugam pravico do samostojnega življenja na njihovem področju, —m— Pripomba uredništva: Soglašamo z vašim predlogom. Brez dvoma bodo morale kmetijske zadruge dobiti več pomoči — več samostojnosti. Zadruge na podeželju bo treba usposobiti, da bodo kos vsem nalogam, seveda tudi odkupu poljskih pridelkov.. Ko bodo postale usmerjevalec gospodarstva na svojem področju, bodo ne- dvomno odpadli tudi nezaželeni Odkupovalci, ki pa so še v sedanjem obdobju, ko zadruge niso sposobne odkupiti vseh pridelkov na podeželju, potrebni. Pred očmi pa je treba imeti dejstvo, da so zadruge v prvi vrsti dolžne skrbeti za izboljšanje kmetijske proizvodnje, medtem ko sta trgovina in odkup njena drugorazredna naloga O tem morda več na drugem mestu. Tako pa ne gre! Občinski praznik pri Gradu. Prijazno vabilo na Okrajni svet sindikatov v Soboti, prosveti in še kam, opozorilo v »Ljudskem glasu« — in skupina Sobočanov se je kmalu znašla pred tem, da se vabilu odzove; gremo na tekmovanje s tovariši iz Grada. Saj bo vse v redu, lepo pripravljeno, razvilo se bo tekmovanje, poglobilo se bo tovarištvo. In verjetno bi bilo vse tako — če ne bi odpovedala organizacija športnega tekmovanja. Namreč ona, pri Gradu. Sobočani so prišli z dobro voljo, prijetno razpoloženi in veseli. Vsega pa je bilo kmalu konec. Tekmovali naj bi kar sami Sobočani. Ne, tovariši, tako pa ne gre! Sami lahko to storimo doma, pa ne bo nepotrebnih stroškov. Z vami tekmovati — to že. Da bi tam kazali svoje umetnosti (ki jih niti nimamo, le prijazno voljo do prijaznega vabila smo imeli in se zato odzvali) — to pa ne gre. Da za konec ponovim naslov podobnega članka v prejšnji številki lista: Malo več resnosti ne bi škodovalo! Vilnik Kdo v naših krajih ne pozna »Kovačevcev« — brigadirjev Mladinske delovne brigade »Heroja Štefana Kovača«, brigade mladih Prekmurcev? Na vseh velikih delovnih akcijah so bili: v Brčkem, Samcu, Sarajevu, Novi Gorici, na avtocesti Bratstva-Enotnosti, v Novem Beogradu. In vsakikrat se je brigada vrnila udarna — enkrat, dvakrat, trikrat, petkrat! Mladinska delovna brigada »Heroja Štefana Kovača«, ki so jo soboški srednješolci sestavili minuli torek, sicer ne bo taka kot je bila brigada prejšnjih akcij. Manjša bo in pomagala bo le v pripravah za Prekmurski teden. Brigadirji pa zatrjujejo — in to drži; tradicija »Kovačevcev« bo šla častno naprej! KAJ PRAVITE K TEMU ? ALI VLAJ IN OSTALI RES NE BODO KLICANI NA ODGOVORNOST Preteklo je že nekaj mesecev od tega, ko se je začelo po Soboti šušljati, da se proti Vlaju Ludviku, bivšemu šefu mehanične delavnice OKAPP in še nekaterim njegovim kolegom vodi preiskava zaradi malomarnega poslovanja, raznih tatvin ljudskega premoženja in podobno. Kot izgleda, je pa zadeva nekje zaspala ali pa kazenski zakonik ne predvideva kazenskih postopkov za Vlaja in njegove pajdaše, ali pa imajo ti ljudje le nekje neko zaslombo, kot se govori po Soboti. Ali je tako govorjenje upravičeno ali ne, zaenkrat ne vemo.. No, pa poglejmo zadevo malo pobliže. Vlaj Ludvik je kot šef mehanične delavnice, bolje rečeno direktor OKAPP, hotel in tudi imel v podjetju glavno besedo, povzročil s svojim malomarnim odnosom do dela podjetju in skupnosti precejšnjo gospodarsko škodo; s svojim nastopom napram nekaterim podrejenim pa škodil na časti in dobremu imenu Okrajnega avtoprevoznik škega podjetja. Ne samo to. Vlaj je poleg že omenjenega skušal na kar najbolj cenen način pridobiti si premoženjske koristi, ne glede na to, kakšna je njegova žrtev In kaj se bo z njo zgodilo. Tako je v jeseni leta 1950 šofer T a r k a l imel čez noč naložen v garaži OKAPP poln tovorni avto z vrečami žita, ki jih je moral naslednji dan odpeljati na »Žitofond« v Maribor. Pripeljal pa je eno vrečo manj, kot je bilo naznačeno na tovornem ozir. odpremnem listu. Turkal je seveda moral plačati manjka- jočo količino žita, poleg tega pa so sumili, da je med potjo žito prodal, izkupiček pa zapil. Vlaj mu je delal sitnosti. Turkal si pa ni vedel tolmačiti, kam je žito izginilo, šele letos je šofer Flisar priznal, da je bil navzoč, ko je Vlaj Ludvik »prestavil« omenjeno vrečo žita iz avtomobila Turkala na v bližini stoječi avto, ki je še istega dne vozil v Ljubljano. Žito je tako romalo v Ljubljano, iz Ljubljane nazaj v Soboto. Vlaj pa je imel »konkreten« dokaz, da je žito nabavil v Ljubljani in ga porabil za svoje potrebe. Zakaj ni Flisar zaščitil svojega stanovskega tovariša, ko Je videl, da se mu dela krivica? Z ozirom na značaj Vlaja je to popolnoma jasno. Bal se je za svoj kruh — saj je bila vsem uslužbencem znana grožnja Vlaja: odpust iz službe. Okradeni in obrekovani šofer Turka! pa čaka. kdaj se bo Vlaj spomnil in mu vrnil krivično plačani znesek in kdaj mu bo opral njegovo slabo ime in karakteristiko. Pozneje je za Vlajem prevzel vodstvo delavnice Radič Franc, ki je bil v gotovih primerih še slabši od Vlaja, vendar ne moremo reči. ali je delal napake vsled neznanja ali pa zavestno. Toda če pomislimo, da je bil Radič ves čas okupacije domobranski podoficir NDH, in da je tako nameravali leta 1945 skupno z domobranci in ustaši pobegniti v Avstrijo, kar pa so mu preprečile naše partizanske edinice, se res moramo čuditi, kako se je Radič znašel na tako odgovornem mestu, kjer je za socializmu sovražne elemente prikladno torišče za razne temne posle. Mislimo tudi. da Radič ni primeren za vzgojo naših vajencev, katere pita z raznimi prostaškimi izrazi. šefa Vlaja so posnemali tudi nekateri šoferji, ki so hoteli na podoben način priti do vseljudskega premoženja. Tako je šofer Papič Ludvik ob priliki prevoza žita iz železniške postaje v mlin Bakovce »izmaknil« dve vreči koruze, jo med Bakovci in M. Soboto skril v obcestni jarek z namenom, da jo nazaj grede odpelje na svoj dom. Pri tem pa ni imel sreče, kajti vreče s koruzo je opazil neki drugi šofer, jih naložil na avto in odpeljal domov v Martjance. Za to krajo sta vedela šo- ferja Bal er iz Bakovec in Krenos Geza, vendar tega nista javila na merodajno mesto, kljub temu, da je bil Krenos takrat tudi član upravnega odbora podjetja. Nadalje šofer Š lihtuber Ferdo. Ta je za protiuslugo za razna »uslužnostne« vožnje, ki jih je naredil privatnim strankam, prosjačil od Istih les, češ, da je revež in da bi si rad postavil lastni dom. Ta »kupčija« mu je še kar dobro uspevala; ves naprošeni les Je preprodal naprej po zelo visokih cenah, lastnega doma si pa še do danes ni postavil, niti ni izgledov, da bi si ga v bližnji bodočnosti. Tako je v leta 1951 prodal Tovarni mesnih izdelkov 2,5 m3 desk za 24.000 din, od tega pa je dal 3000 din posredovalcu Flisarju, mizarju v tovarni, za nagrado. Poleg prosnjačenja je dobil od gozdne manipulacija v Mačkovcih coa 3 m3 lesa po nižjih cenah, katerega je verjetno že tudi preprodal naprej. Ta les nedavno tega še ni bil poravnan, tamkajšnji uslužbenci pa o zadevi niso vedeli povedati nič točnega. Zadeva pa je verjetno znana Gombocu Rudija iz Mačkovec, uslužbencu gozdnega poverjeništva v Soboti, ki je Šlihtuberju izdal nakazilo, Šlihtuber pa je njemu vozil material za gradnjo nove hiše, ki je sedaj že gotova. Pri vsem tem je razumljivo, če se je s takšnim umazanim poslom pečal sam šef Vlaj, da so ga posnemali tudi navedeni šoferji, kajti stari pregovor pravi: »Vrana vrani ne izkljuje oči.« Nerazumljivo pa nam je, zakaj ti ljudje še do danes niso bili klicani na odgovornost? Mislimo, da se ni potrebno čuditi, če je zaradi takega vodstva in uslužbencev, ki so ga posnemali to okrajno podjetje v miru zaspalo. Seveda, treba bi bilo najti nekoga, ki bi vso to dejavnost pregledal malo podrobneje. Navedli smo le nekaj primerov, med Sobočani pa se slišijo govorice, da je tega še več. Čudi nas, da so si nekateri uslužbenci tega podjetja zgradili stanovanjske hiše, ali pa že posedujoče obnovili, po uradnih podatkih pa je dokazano, da so prejemali redne plače v enaki višini, kot uradniki z enakimi funkcijami v dragih podjetjih kateri pa si nikakor niso mogli privoščiti veselja, da bi postali lastniki hiš. Kaj menite, prepih skozi to zadevo ne bi škodoval? Verjetno bi se hitreje razvetrila prašina okrog nje. To in ono O DELU RDEČEGA KRIŽA v Prekmurju Organizacija Rdečega križa je v svojem obstoju storila za Človeštvo že toliko velikih in plemenitih del, da je skoraj odveč na tem mestu še razpravljati o tem. Vsaj nekaj o Rdečem križu ve domala vsak le malo razgledan človek. Povsod deluje ta plemenita organizacija, po vsem svetu. Tudi pri nas, v Jugoslaviji, v Sloveniji in tako tudi v našem Prekmurju. Vendar pa opažamo ravno pri nas, v Prekmurju, posebno v zadnjih mesecih vse premalo živahnosti in pravega dela organizacije Rdečega križa. O tem so se pomenili tudi na zadnjem sestanku Okrajnega odbora RK za Prekmurje. Kaj se dela in kaj vse bi se dalo storiti? Mnogo, z eno besedo in prav tako na kratko: malo se dela. Neizogibno se je treba vprašati: ali je v Prekmurju res tako malo ljudi, ki se zavedajo tega važnega dela? V slehernem našem naselju je polno dela, izgleda pa, da manjka le osebe, ki bi na lastno pobudo začela in z voljo delala z ostalimi za napredek zdravstvenega in kulturnega stanja, za dvig zdravstva in končno tudi kulture na vasi. RESNIČNO STANJE tega se kaže ravno v najlepši luči. Le poglejmo! Higiena na vasi bi morala biti prvo geslo odborov RK. Koliko zanemarjenih vodnjakov najdemo po naših naseljih, neprimernih stranišč, primerov mazaštva, pa tudi zaostalosti v pojmovanju osebne snage, čistoče stanovanj in podobno, tja do muh in drugih raznašalcev kužnih bolezni — vse to je torišče dela RK v naših dneh. Ljudstev ne pokončujejo samo vojne; mnogo več ljudi neha prej zaradi popuščanja, odstopanja pred navedenimi razmerami, ki rahljajo človekovo zdravje, prenašajo kužne bolezni in tako povzročijo prezgodnji konec. Pa ne le to! Ali ni tudi RK soodgovoren za duševno in telesno moralo naših otrok, našega naraščaja, od katerega z upravičenostjo toliko pričakujemo in za katerega tudi gradimo vse veliko in lepo v naši socialistični graditvi? Zanikati to soodgovornost je nemogoče. Koliko mladih ljudi nam zapelje na stranpota alkohol, prezgodnje kajenje in še kup podobnih zadev? In če se vprašamo, kako se bojujemo proti takim pojavom, ali bo dovolj trden naš odgovor? Z malo volje in malenkostnim trudom bi si lahko vsaka vas opremila omarico za »prvo pomoč« z najpotrebnejšimi in najnujnejšimi zdravili, da je v primeru kake nesreče takoj pri rokah prva pomoč. Običajni izgovori, da se to ne da urediti, so jalovi; dokazujejo le vse premajhno skrb vaških odborov RK za izvajanje svojih nalog. MISLIMO NA TO! Vse se da, le če ljudje hočejo. Tudi pri RK je tako. Ljudem je treba pojasnjevati, vzgajati jih, dajati dobre nasvete, s predavanji in vzornim prikazovanjem voditi k cilju. Odbori RK se morajo najprej zavedati tega. Zavedati se morajo svojih dolžnosti, ki niso enostavne a zato toliko bolj plemenite. Prav zato se mora sleherni zavedati važnosti fukcije, katero je prevzel in tako ne le od časa do časa, temveč načrtno, nenehno vzgajati ljudi. Z dobro voljo, s požrtvovalnostjo, z onim velikim hotenjem in vero, da človek ne živi le sam zase, temveč tudi za druge, za soljudi, se da vse urediti. O teh in še drugih problemih so razpravljali na zadnjem sestanku Okrajnega odbora RK v Soboti. Stara resnica: v slogi je moč, velja tudi tu, več kot za koga drugega pa velja za člana, za odbornika Rdečega križa. Letošnji pohod partizanskih patrulj to zgovorno dokazuje V vseh prekmurskih vaseh, koder so Šle patrulje, so sanitetne ekipe vzorno opravile svoje naloge. Tako naj bo povsod, uspeh ne bo izostal — če bomo vsako akcijo in vse naše delo načrtno, organizirano vodili Pa še nekaj ne smemo pozabiti: na izmenjavo izkušenj med posameznimi organizacijami. Obveščati se je treba medsebojno in prav tako z vsem seznaniti tudi okrajni odbor, ki bo tako lažje reševal skupne težave in dajal vsem temeljite, koristne nasvete in na- vodila. Tako obveščanje, sodelovanje bo tudi z druge strani za vse koristno, saj bo poglobilo prijateljske vezi med odbori in člani RK v Prekmurju. Pomembna je akcija v soboški bolnici, kjer si večje število aktivistov RK pridobiva praktično znanje za nudenje prve pomoči in pravilno ravnanje s ponesrečenci. Njihova prisotnost po vaseh bo gotovo koristna. Dopisnik Okr. odb. RK M. Sobota. Ljudska prireditev v Bodoncih Dovolite, da opišem to prireditev tako, kot sem jo ogledal in slišal. Nedelja, svetlo jutro polno sonca, a na bregu pred cerkvijo v Bodoncih se mešajo ljudje. Kolikor sem mogel oceniti, jih je bilo okrog štiri sto. Nekateri z nasmejanimi obrazi, drugi zopet polni pričakovanja, kakor da te bo nekaj zgodovinskega zgodilo danes v Bodoncih. Tudi sam sem se pomešal med ljudi in vprašal, kaj se je zgodilo. »Že gredo,« mi je odvrnil nek mladenič, kateremu sem križal pot. In že jo Je popihal. Jaz pa za njim. Obstal sem pod velikim papirjem čez cesto, na katerem je bil napis »cilj«. Moja radovednost je postojala vse večje. »Že gredo,« se je oglašala množica. »Kdo neki prihajale sem vprašal. »Kaj, ne veste!« mi je očitajoče odgovoril nekdo »Kolesarji vendarle. In res. Pod bregom izpod cerkve so se pokazali kolesarji. Pritiskali so neusmiljeno, da bi čim prej prišli na breg. Potem so bežali s kolesom in zopet vozili Mlad fant. ves potem, je privozil skozi cilj. Komisija s papirji in urami v rokah je ugotovila, da je to Vlaj Aleksander, tekmovalec iz Bodonec. Toda, tukaj niso bili samo ljudje iz Bodonec. So dirkači iz Vadarec, Beznovec, Strukovec so fantje iz Zenkovec in Pužavec. Vsi želijo biti prvi. toda to je lahko samo eden in ta je bil Sanji. On dobi nagrado, ki jo je pripravil odbor za najboljšega. Razstava Tudi razstavo so imeli v občinskem metilu. Vsaka vas jo nekaj postavila v šolsko sobo. Skočil sem pogledat. Vsi obrtniki so razstavljali. Dožnjeki so viseli s stropa nad stoli, malimi sodčki, nad zelo lepo izdelanimi kolicami, ki so bila prodana na licitaciji zvečer, nad lepimi izdelki Tanackove in Poredoševe, nad umetnimi rožami. Sicer so ml obečali, da bomo vse to videli v Soboti, na Prekmurskem tednu. Pa potolažimo do tedaj radovednost. Prišel sem ven ob pravem času. Na dvorišču je letel človek za človekom po zraku na prostor, zasipan s peskom. Prijelo me je, da bi še sam skakal. Toda... Leta ne dajo in noge so težke. Zato sem si zadal drugo nalogo; napisal bom, kar vidim. Vsak po svojih sposobnostih naj dela, sem sl mislil. V skokih pa niso imeli sreče Bodončarji. Frumen iz Strukovec je odnesel zmago. »Friške klobase!« je kričal precej rejen mesar ter jemal klobase in hrenovke iz male pečice. V ta vrišč se je mešal glas harmonike in petje iz zaprtega prostora. Napravil sem skok v višino čez šolske stopnice in se znašal v šolski sobi Tu je bilo veselo! Mlad, toda na žalost slep cigan je zelo lepo igral na harmoniko in cigančki so glasno prepevali. Izgleda, da je njihov delež petje, ker jih nisem srečal pri ostalih tekmovanjih. Pa so še zaplesali. Da sem malo mlajši, bi se še jaz zavrtel. Tako pa... Pustil sem jih, ko so začeli peti »Čergo moja«. Pa nikar ne pomislite, da so samo odrasli nastopali Ne, vsi so nastopali. Fantje dekleta, pionirji in pionirke, a oni iz množičnih organizacij to delali drugod. Bili so v komisiji, ki je sproti ocenjevala, bili so za mizami, kjer so bile »friške klobase« in brizganci, prt zračnih puškah, kjer so vsi streljali in dobivali za točne pogodke darila, pri bonbonih, pri pogrnjenih mizah, skratka povsod, kjer je trebalo delati. Organizacija je »klapala« skoraj nemoteno. Beseda o pionirjih. Vse so delali, kar so videli pri starejših. Skakali so, tekli, le koles niso vozili. Zato pa to naredili nekaj, kar niso storili odrasli. Tekli so v vrečah, po vseh štirih, vozili so samokolnice in pri tem so jim pomagalo skrbne matere. Ko so padali kot zajci v teku v vrečah, so jim matere pomagale vstajati in vsaka je vlekla za svojega pionirja »Jezuš, kdo bo prvi,« je vzdihnila za menoj ženska srednjih let. In ko je prikupen mali Sipos šel prvi skozi cilj, je soseda rekla: »Ta je pa od vraga!« Pa so se pionirji postavili pred cerkev in to prav lepo izvedli proste vaje. Vodila jih je učiteljica. Žal, da jih je nastopilo le devet. Potem je sledila zadnja točka pionirjev. Ustavili so promet Pionirji so si začrtali igrišče kar na glavni cesti, ker Bodoncem manjka prostora. Zaigrali so »Med dvema ognjema« Starši to gledali, marsikatera mamica je dobila v glavo žogo od svojega lastnega sina, kar je povzročilo splošno zadovoljstvo in »meh in igra se je razvijala. Dekle se je stisnilo k fantu, da te zavaruje ostrih žog pionirjev in tako je žoga zletela v fanta. In spet smeh. Ne vem kdo je zmagal, le to vem, ds so Vadarčani poslali veliko igralcev bodonske šole izven kroga in prav tako obratno. »Greva še enkrat,« je rekel kasneje zmagovalec kolesarske dirke onemu, ki je zasedel drugo mesto in ga je to bolelo. Hotel je biti prvi, a prvi ne morejo biti vsi. To je namreč bil zadnji stavek precej žolčne diskusije. Toda ožgal je. Drugi se ni odzval prvemu in ta je ostal prvi, tudi s privoljenjem drugega Sektorski vodja gasilcev je spreten organizator, to mu je treba priznati. Gasilci so se dobro odrezali. Pa ne samo gasilci, 34 gasilk sem naštel in vse mlada dekleta. Tako so korakale, da se je neka starejša iz nevoščljivosti kar obregnila ob dve mladi: »Poglej, kak ti dve bršeta« je rekla svoji sosedi. Dekleta pa so le čvrsto stopala naprej. Saj je tudi prav; po vajah so gasilci pozdravili državno in partijsko zastavo. Huda borba. Makariju se Je »poškalilo« Da, tek na sto metrov. »Konkurenca« velika. 12 moških je stalo ob beli črti. Med njimi je tudi vaški gostilničar Makari. Prerokovali so mu, da bo prvi. Pa ni bil. »Vrezal« ga je mladi Vadarčan Banfi. Makari je bil tretji. Da ne bi ljudje mislili, da ne ve teči, se je opravičeval: »Meni se je poškalilo!« Jaz sem si pa mislil, da se pač ob mladih vsem nam starejšim »škali«. Kar naenkrat so se še gasilke postavile na belo črto za tek. Da se ne bi Vadarčani preveč »štimali«, je tokrat bila prva Fartekova Regina iz Beznovec. Za njo je priteklo še šest mladink skozi cilj. Pogledal sem še skoke v višino, kjer so tekmovali mladinci. Zenkovčarji se hišo dali. Beznec je zasedel prvo mesto. Vsaka vas ima sposobne ljudi. Nenadoma so vsi ponovno bežali k cesti. Seveda tudi jaz za njimi Okrog 300 ljudi je ob cesti. Eni se smejejo, drugi ugibajo zmago, toda vsak komaj pričakuje začetek dvoboja. Tekmujeta krčmarja. Zenkovski Šparas ima deset metrov »fora«. Makari iz Bodonec pravi, da ga bo posekal, in v orkanu smeha je zmagal nad debelim zenkovskim, bodonski krčmar. Zatem je povorka krenila na strelišče. Poldne je že minilo, a spored so začeli ob sedmih zjutraj. Nikakor ni bilo konca 60 ljudi je bilo na strelišču. Ne vem, kdo je zmagal, opazil sem le, da so nekaj nagajale puške in da sta dve puški. premalo za toliko strelcev. Ni mi pa ugajala prevelika »korajža« strelcev. Previdnost še ni strah in v bodoče bodo morali strelci malo bolj spoštovati »vatreno linijo« in je ne bodo smeli tako prekoračiti, kakor so to naredili v nedeljo. Ljudje pametno pravijo: Ljudje ne govorijo zastonj, da vrag nikdar ne spi. Še se nisem prav oddahnil od strelcev in ljudje so se znova zbirali za kulturni program. Ta je bil prav ljudski Nastopil je majhen pionir, ki je zmagal v teku v Žakljih, za njim mladinec, nato je sledil naj lepši del programa. Nastopale so plesne skupine. Za razliko od ostalih skupin so tukaj nastopali starejši ljudje. Za enega so rekli, da se že bliža šestemu križu. In vendar je tako veselo opletal z nogami, da mu lahko mnogi mladi zavidajo. Tri plesne skupine so izvedle ples. Najprej so nastopili Beznovčarji, potem Vadarčani in na koncu Zenkovčarji. Menim, da bi jih okrajni odbor za prireditev »Prekmurskega tedna« lahko pripeljal v Soboto. Sledila je še enodejanka, toda te nisem videl, ker sem moral pohiteti naprej. Odbor, ki je priredil to prireditev, je ogromno delal. Ne smemo pa pozabiti na ostale ljudi, ki so veliko pripomogli, da je prireditev lepo izpadla. Tako gasilci kot ostala društva in sicer iz vseh vasi. Nekateri posamezniki so tudi veliko storili. Tov. Beznec se je trudil od jutra do večera, pri kulturnikih je tov. Fujs delal za tri, in sektorski gasilski vodja je prav lepo pripravil svoje gasilce. Seveda, s tem se bom še komu zameril, toda naj mi oprosti; ne poznam vseh ljudi. Vsekakor pa gre priznanje članom vseh organizacij in društev, ki so s svojim sodelovanjem dokazali, da se zavedajo potrebe vsestranskega dviga vasi. Nagrade za tekmovalce so bile precej drage in okusne. Videl sem plašče za kolesa, klobuke, rokavice, pletene reči, obrtniške izdelke. Slednje so dali obrtniki cele občine za najboljše tekmovalce. Toda ko je tov. Beznec zaprosil navzoče, naj vsak nekaj prispeva za ta fond, je za menoj zamomljal starejši glas: »Jaz jim nič ne dam.« Njemu enak glas je pritrdil: »Jaz tudi nič ne dam. Kodiši.« Vedel sem, kake vrste človeka sta ta dva. Pravimo, da so to ljudje, ki jim ne diši naša stvarnost. Nič zato, bore malo je takih, naša stvarnost je močnejša od njihovega mišljenja. Ko se je že zvečerilo, je množica v Bodoncih veselo rajala, prijetno in vedro razpoložena. Občinski dan v Bodoncih je prava ljudska prireditev. Ante Novak Murska Sobota, 8. avgusta 1952 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 PO PREKMURJU IN PRLEKIJI Iz Apač poročajo Na zadnjem zboru volivcev v Apačah — udeležilo se ga je nad 100 ljudi — so se pomenili o dokaj pomembnih rečeh. Tako so na zboru sklenili, da bodo v svrho pomoči socialno šibkejšim prebivalcem prispevale posamezne družine po 50 do 150 dinarjev. Z zbranim denarjem bo razpolagal občinski ljudski odbor in iz vsote izplačeval podpore. Nadalje so sprejeli važen sklep o kanalizaciji glavne ulice Apač. Kanalizacijo bodo izvedli v dolžini 100 metrov. Za nabavo cementnih cevi bo prispeval občinski ljudski odbor, kopanje jarkov, prevoz gramoza in ostala zemeljska dela pa bodo opravili kmetovalci s prostovoljnim delom. V koloradskem hrošču vidijo Apačani nevarnega škodljivca svojih krompirjevih nasadov. Zato so se tudi resno spoprijeli z njim, še posebno, odkar so bila nedavno odkrita njegova žarišča. Odslej ob nedeljah redno pregledujejo krompirjeve nasade. O tem so se pomenili tudi na zboru volivcev. Letošnji pohod partizanskih patrulj po Apaški kotlini je bil uspešno izveden. Pa tudi sama proslava Dneva vstaje v Apačah zasluži enako priznanje. Prireditve se je udeležilo okrog 200 ljudi. V pohodu partizanske patrulje se je lepo izkazala organizacija Zveze borcev v Apačah. člani Zveze borcev se zelo zavzemajo za dograditev zadružne dvorane v Apačah. Tak prostor je nujno potreben za nadaljnji razvoj kulturno-prosvetnega dela. Zato je organizacija Zveze borcev dala pobudo, da bi dogradili zadružno dvorano do 18. oktobra, t j. do pričetka VI. Kongresa KPJ. Na to pobudo so navezali še sklep, da bodo priredili tombolo, katere čisti dobiček bodo uporabili za dograditev dvorane. Apačani so prepričani, da bodo proslavo VI. Kongresa KPJ imeli že v dograjeni zadružni dvorani. M. A. Gornja Radgona Prostovoljno gasilsko društvo v Radgoni je slavilo 3. avgusta sedemdesetletnico obstoja. V soboto pred jubilejem je društvo priredilo uspelo akademijo s pestrim sporedom. V simboličnih slikah je bilo prikazano gasilsko delo. Po akademiji so se razdelile značke za dolgoletno službovanje članom društva. Drugi dan nas je budnica pozvala na sektorsko vajo za Radgonski sektor, ki je bila vključena v proslavo. Prvo mesto je zasedlo domače društvo, kljub mečni konkurenci ostalih. Ob deseti uri je številna povora krenila iz trat proti gasilskemu domu, kjer je bila slovesno odkrita spominska plošča Članom prostovoljnega gasilskega društva Radgona, ki so padli kot žrtve osvobodilne borbe. Pri odkritju je sodelovala četa JLA in s trikratno salvo počastila spomin na življenja, darovana za našo svobodo. Zgodovino padlih sta podala društveni predsednik in zastopnik Zveze borcev. Po počastitvi padlih borcev je povorka krenila na trg, kjer je bilo slavnostno zborovanje v počastitev društvene sedemdesetletnice. Zborovanja so se udeležili zastopniki množičnih organizacij, ljudske oblasti republiške in okrajne gasilske zveze. Zgodovino društva je podal tov. Cividini. Ta pregled društvene zgodovine nam je jasno predočil ogromno delo katero je društvo izvršilo v svojem obstoju. Društvo je v sedemdesetih letih obvarovalo za 31 milijonov vrednosti ljudskega premoženja. Govorili so še zastopniki republiške zveze, mestne občine in okraj- ne zveze. Okrajni poveljnik je v imenu okrajne zveze izročil društvu spominsko diplomo. Popoldne so gasilci okoliških društev z domačini izvedli mokre vaje in proste vaje za festival. Člani in članice društev Kapela in Črešnjevci pa so prikazali več simboličnih vaj. -jb. NESREČA PRI KOPANJU Prejšnji teden je postal žrtev vode mali, šestletni Flegarjev Aleksander iz Sobote. Z dve leti starejšim prijateljem Cirilom sta odšla na kopanje v Ledavo. Prišla sta do tolmuna, verjetno na rob cementne stene, porasle z algami, kjer je malčku spodrsnilo da je padel v tolmun, globok dva in pol metra. Pomoč je bila prepozna, voda je svojo žrtev že končala. Starši, spet resen opomin: pazite na svoje otroke! IVANJKOVCI, Frontne organizacije na področju občine Ivanjkovci so zbrale za počitniške kolonije nad osem tisoč dinarjev prostovoljnih prispevkov, čeprav je večina frontovcev rade pomagala našim malčkom, pa so se našli tudi posamezniki, ki niso ničesar prispevali. Tako je večji kmet Alojz Polanjko brez dinarja odpravil zbiralca. BOLNIČARSKI TEČAJ protiletalske zaščite je obiskovalo 15 mladink, ki so uspešno prestale Izkušnjo pred ocenjevalno komisijo. Tečajnice so pridobile solidno znanje za sanitetno-bolničarsko službo. Spričevala z odličnim uspehom so dobile Katica Vogrinec, Angela Gaberc, Terezija Praprotnik in Matilda Zadravec. PROSLAVA OB DNEVU LJUDSKE VSTAJE. Že v nedeljo pred velikim praznikom so pripadniki Ljudske armade priredili v Ivanjkovcih uspelo akademijo. Uprizorili so igro, zaplesali srbska narodna kola in zapeli par narodnih pesmi, Gledalci, ki so njihov nastop navdušeno pozdravili, so se zlasti nasmejali duhovitim šaljivcem. Domača Zveza borcev je priredila srečo lov. Na predvečer so po bližnjih gričih zagoreli kresovi, naslednji dan pa je bila na sedežu občine svečana seja ljudskih odbornikov in predstavnikov množičnih organizacij. KOSTANJ. Člani protiletalske zaščite, gasilci, bivši borci in aktivisti ter mladinci predvojaške vzgoje so v čast Dneva ljudske vstaje priredili večji manever v središču občine. »Letalski napad« je bil prva samostojna obrambna akcija v naših krajih Čeprav nastopajoči niso imeli potrebnih izkušenj, so kljub temu svoj »krst« uspešno prestali in z dobro voljo dokazali, da so pripravljeni braniti imovino in življenja soljudi. Najbolje so se odrezali gasilci in mladinci predvojaške vzgoje pri napadu na določene objekte, pa tudi člani Rdečega križa so pod vodstvom Marije Canjkarjeve pokazali svojo izurjenost. Po končanih vajah go se udeleženci zbrali pred spomenikom padlih borcev in poslušali pozdravni nagovor OB LO tov. Hergule, nakar so odšli v dvorano prosvetnega doma, kjer so slišali oceno svojega nastopa. Ocenjevalna komisija je ugotovila, da je bil manever srednjedobro izveden. —r— Okrajna obrtna zbornica Ljutomer Delo na OOZ v Ljutomeru je zadnji čas zelo Živahno. Sklepajo se učne pogodbe med mojstri in vajenci. Vendar vse kaže, da bo letošnje leto vpisanih manj učencev v gospodarstvu kakor prejšnja leta; posebno privatni sektor kaže precejšnje nazadovanje. Upravni odbor bo imel dne 14. t. m. redno sejo ob 15. uri v zbornični pisarni. Na dnevnem redu so važna obrtniška gospodarska vprašanja, kakor: bančno poslovanje, o izdaji delavskih knjižic, sindikalna vprašanja, davčne obrtne obveze, sklepanje delavskih pogodb itd. Zato je zaželena polnoštevilna udeležba odbornikov. Vajenci, ki so že naredili zaključne izpite iz strokovne šole ali tečaja in jim poteče vajeniška doba, pa se še niso prijavili za praktični izpit, naj to storijo takoj. Izpitni komisiji pri OOZ naj pošljejo naslednje: Prošnjo, kol kovano s 30 din, učno pogodbo, spričevalo o zaključeni strokovni šoli ali tečaju Okrajna gasilska zveza Ljutomer Priprave za Ljubljanski festival so v glavnem končane. Zadnjo nedeljo so se vršile sektorske vaje na Vitanju za sektor Miklavž, v Bunčanih za sektor Vučja vas in v Radgoni za radgonski sektor. Nekatera društva še niso prijavila točnega števila udeležencev za Ljubljano, zato naj to storijo takoj. Vsi udeleženci morajo imeti s seboj gasilsko izkaznico kakor tudi osebno. Sektorski poveljniki so dolžni udeležence iz svojega sektorja skupno pripeljati na železniško postajo in skrbeti za red med potjo in v Ljubljani. Pridržite se vsi navodil, katere izdaja republiška zveza v »Biltenih«. Čas odhoda bomo pravočasno sporočili sektorskim poveljnikom. jb. OBRTNIKI, PODJETJA IN USTANOVE! Za letošnji Prekmurski teden in okrajno gospodarsko razstavo v Ljutomeru bo izšel naš tednik v večjem formatu — s pestrim gradivom in oglasi raznih podjetij, ustanov in obrtnikov. — Oglašujte v našem tedniku. Oglase zbira Anica Zupejeva, prodajalka časopisov, Ljutomer, Glavni trg. in potrdilom mojstra, da je bil vajenec ves čas zaposlen pri praktičnem delu v delavnici. Vse kandidate bo izpitna komisija pismeno obvestila o času in kraju praktičnega izpita za prosilčevo stroko. Za obrtnike bivšega radgonskega okraja bo uradni dan vsako sredo v Radgoni v prostorih občine. Tam se bodo tudi sklepale pogodbe z vajenci Vsi obrtniki bivšega radgonskega okraja, kateri imajo še kakršne koli zahteve ozir. katerim še bivša Radgonska zbornica kaj dolguje, se naj oglasijo do konca t. m. s potrdili na OOZ v Ljutomeru (vplačani in ne vrnjeni zneski vplačani za otroške doklade itd.). Poznejše prijave se več ne bodo upoštevale. TEDENSKI KOLEDAR Petek, 8. avgusta — Miren, Ciriak Sobota, 9. avgusta — Janez, Roman NEDELJA, 10. avgusta — Lovrenc Ponedeljek, 11. avgusta — Veselko, Aleksander Torek, 12. avgusta — Klara Sreda, 13. avgusta — Lijana, Kasijan Četrtek, 14. avgusta — Demetrij Petek, 15. avgusta — Darko, Vneb. D. M, Sobota, 16. avgusta — Rok NEDELJA, 17. avgusta — Radivoj, Julijana Sonce vzide v nedeljo, dne 10. avgusta, ob 4.53, zaide ob 19.20; dolžina dneva 14.27; v soboto, dne 16. avgusta, vzide ob 5.02, zaide ob 19.09: dolžina dneva 14.07. Gibanje lune: zadnji krajec v torek, 12. avgusta, ob 14.27. SPOMINSKI DNEVI: 10. avgusta 1942. leta so Nemci nadaljevali z ofenzivo proti partizanom na Jelovici. Enote I. in II. grupe odredov so se spretno prebijale skozi sovražne obroče in pri nekem jurišu zaplenile dragoceni material z načrti. — 14. avgusta 1942. leta se je pričela velika italijanska ofenziva proti slovenskim partizanom na Kočevskem Rogu. — 16. avgusta 1941. leta so Nemci zažgali prvo slovensko vas, Rašico na Gorenjskem. KINO KINO SOBOTA predvaja od 8. do 10. avgusta angleški film »HOTEL SAHARA«. Od 12. do 14. avgusta angleški film »MR. EMANUEL«. KINO LJUTOMER predvaja od 8. do 10. avgusta ameriški film v naravnih barvah »TISOČ IN ENA NOČ«. 13. in 14. avgusta ameriški film »ZMAJEVO SEME« II. del. KINO RADGONA predvaja 9. in 10. avgusta ameriški film »ZARADI NJEGA«. 13. In 14. avgusta angleški film »FANNY«. KINO LENDAVA predvaja 9. in 10. avgusta italijanski film »GRENKI RIŽ«, 12. avgusta ameriški film »ŽENA S TROJNIM ŽIVLJENJEM« ter 16. in 17. avgusta ameriški film »JANE ETRE«. KINO GRAD predvaja 10. avgusta ameriški film »TARZAN ZMAGUJE«. KINO PROSENJAKOVCI predvaja 10. avgusta jugoslovanski film »BARBA ŽVANE«. V NEDELJO, DNE 10. AVGUSTA vsi na OBČINSKI PRAZNIK v Tišini živinorejska razstava, tekmovanje oračev, športni nastopi. Popoldne velika zabava na dvorišču Zadružnega doma. Vabi odbor MALI OGLASI Beseda din 5. Za pismeno dajanje naslovov je priložiti din 20. VELIK LEKSIKON, leposlovne in šolske knjige v madžarščini na prodaj. Ogled med 16. in 18. uro v Soboti, Ivanocijeva 39. POSESTVO 3,60 ha ugodno prodam. Informacije dobite v občinskem LO Ljutomer. Obiščite GOSPODARSKO RAZSTAVO v Prosenjakovcih od 10. do 17. avgusta v Zadružnem domu Otvoritev razstave bo v nedeljo, 10. avgusta 1952 ob 8. uri zjutraj nato kulturni spored z nastopom pevskega zbora, igralske družine in plesne skupine. Ob 16. uri uprizori madžarska igralska družina v madžarskem jeziku igro »GYONGYOS BOKRETA« Po sporedu LJUDSKO RAJANJE! Za dobro postrežbo v nedeljo in ves čas razstave preskrbljeno! Pripravljalni odbor Kam bomo šli v nedeljo OBČANI ČRENSOVSKE OBČINE — V nedeljo vsi v Črensovce na občinski praznik. Popoldne ob 13. uri kolesarske dirke iz Spodnje in Srednje Bistrice do Črensovec. Ob 15. uri v Črensovcih nastop godbe in pevskega zbora, nato pa vesela zabava z dobro postrežbo in plesom za staro in mlado. ČE PRIDETE V GANČANE, boste našli vse v prijetnem razpoloženju. Za videti bo marsikaj, predvsem popoldne. Proti večeru pa bo zapela harmonika In veselje bo skupno. Pridite! V ROGAŠEVCIH bo kar prijetno ob športnih nastopih, pa tudi oni, ki imajo kulturne sporede, bodo prišli na svoj račun. Obiščite v nedeljo Rogaševce! TUDI MARTJANCI vas vabijo v nedeljo. Športni spored, dirke kolesarjev — zvečer pa prijetna zabava. Pridite, ne bo vam žal! OGLEJTE SI NASE KOPALIŠČE — vabijo Šalovčani. Ne le v Soboti, tudi v Šalovcih vas reši vročine voda. V nedeljo pa celo plavalne tekme — in še kaj! Kar v Šalovce v nedeljo, vsi bližnji in dalnji! RADGONČANI IN OKOLIČANI se bodo pomudili na velikih moto-dirkah, kasneje pa na tomboli Avto-moto društva v Radgoni. Za spomin Za olepšanje Sobote se je zadnji čas že mnogo naredilo in se še dela. Vendar so vsa dela preveč usmerjena na središče mesta, na Trg zmage in Titovo ulico. O tem smo že nekaj poročali pred tedni; na Trgu zmage pa delajo in urejujejo tudi zadnje dni. Delo se nadaljuje in brez dvoma, da bodo ta predel mesta tudi primerno uredili, Kaj pa po drugih ulicah? Nekatere ulice so dobile gramoz in to je skoraj vse. Vse drugo pa je ostalo po starem. Ali se res ne da pomagati in s hiš odstraniti starodavne napise, ki ne služijo v lepoto mestu niti, v čast lastnikom hiš? Včasih smo v svoji navdušenosti popisali zidovje hiš z raznimi parolami. Ne bi bilo prav, to kritizirati, kajti imelo je svojo dobro in koristno stran. Danes pa nam taki napisi po zidovju niso več potrebni; zato je tudi prepovedano pisati nove, stare pa, jasno, je treba prepleskati. Toda, žal, mnogi lastniki hiš se za to ne zmenijo. Tako za Rusko ulico lahko rečemo, da je neke vrste spominska ulica. V njej najdemo stare napise, ki spadajo bolj med spomine in v zgodovino kot v sedanjost. »Vsi na fronto, vse za fronto!« »Vse sile za dokončno zmago!« »Živela ZSM! « »Živel SKOJ!« in podobne parole ne spadajo v sedanjost. Marsikoga, ki ni preživel tistih let v Soboti ali Jugoslaviji, pa lahko zmedejo, ker ne bo razumel, kaj pomenijo. Na to bi morali pomisliti predvsem sedaj, ko prihajajo na obisk naši rojaki iz Amerike in drugod, pa tudi drugi tujci. Podobne napise lahko najdemo tudi po drugih ulicah. To pa še ni vse. Na nekaterih hišah je opaziti še napise v ruščini, ki povedo, kje se je nahajala katera ruska vojaška enota ob pohodu skozi Soboto. Ti napisi »krasijo« hiše že celih sedem let. Ati so tako dragoceni ali jih iz kakih drugih razlogov ni mogoče odstraniti? In napisi, ki spominjajo na okupacijo? Gotovo ni nobenega upravičenega razloga in ne more biti nobenega pravega izgovora. V teh letih bi lastniki hiš lahko prepleskali svoje hiše ali vsaj napise, če bi se le malo potrudili. Bodo to storili vsaj zdaj za Prekmurski teden? Zadnji tedni pred praznikom Prekmurja Le še dobrih štirinajst dni — in »Prekmurski teden«, o katerem že nekaj mesecev sem toliko slišimo, govorimo in pišemo, se bo odprl pred nami. Lahko trdimo že sedaj, da bo »Prekmurski teden« ne bo prikazan le v razmurja in da bo v rijem sodelovalo domala celotno prebivalstvo. To se odraža že v prireditvah, ki se odvijajo po naših vaseh, predvsem občinskih središčih z začetkom tekočega meseca. Ne le v štirinajstih dnevih »Prekmurskega tedna« v Soboti, že ves mesec pred tem se pripravljajo naši Prekmurci na svoj praznik, na dneve, ko si bo lahko vsak ogledal in ocenil velik razvoj in napredek povojnega Prekmurja. Naš »Prekmurski teden ne bo prikazan le v razstavah in prireditvah v Soboti, vse drugačen in večji je njegov pomenu Lahko bi skoraj zamenjali teden z mesecem, saj je vsako nedeljo večja ali manjša prireditev v enem in drugem koncu okraja. Kulturne, športne, telovadne in ostale prireditve se vrstijo nedeljo za nedeljo in kar v več vaseh obenem. Prihodnjo nedeljo bodo imeli večje in manjše prireditve kar v osmih občinah. Zelo lepo so pripravili svoje prireditve v šalovski občini. Odvijale se bodo pa kar v treh vaseh. V Čepincih, Šalovcih in na Hodošu Minulo nedeljo so začeli v Čepincih. Kulturni spored se je odvijal v dvorani zadružnega doma. Poleg nastopa šalovskih pionirjev so, izvedli tekmovanje harmonikarjev, folklorna skupina iz Hodoša pa je prikazala nekaj madžarskih narodnih plesov. Na prireditvi, ki se je veselo nadaljevala z ljudskim rajanjem — je bilo okrog 400 ljudi. Številni obiskovalci so prišli iz Hodoša, Šalovec in drugih vasi. Prihodnjo nedeljo bodo nadaljevali v Šalovcih, a naslednjo na Hodošu, Šalovčani so dogradili svoje kopališče in bodo ob tej priložnosti v nedeljo izvedli plavalne tekme in tekme v odbojki in nogometu. Prireditve šalovske občine pa bo zaključil športni dan na Hodošu, kjer bodo pomerili svoje zmogljivosti mladinci iz vseh vasi občine. V Prosenjakovcih in Tišini bodo zadostili svojim obveznostim. Prvi priredijo večjo gospodarsko, drugi pa živinorejsko razstavo, oboji pa bodo izvedli kulturni in športni spored. Prosenjakovčani bodo imeli gospodarsko razstavo odprto ves teden, do naslednje nedelje, za zaključek se bosta pomerili dve najboljši nogometni enajstorici prosenjakovske občine. Zdaj v nedeljo pa bodo prikazali dve igri, nastopila bosta tudi pevski zbor in plesna skupina. Na Tišini se bodo predstavili z živinorejsko razstavo, tekmovanjem najboljših oračev občine in kulturnim sporedom. Pa tudi lahkoatletsko tekmovanje in šahovski dvoboj dveh moštev bosta poživela občinski praznik na Tišini. Črensovci, Martjanci in Gančani Prav tako v nedeljo se bodo odvijale prireditve v omenjenih treh krajih. V Gančanih bodo uprizorili Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«, popoldne bodo izvedli svoje vaje gasilci, ostali kulturni spored pa obsega nastop pionirjev, pevskega zbora in vaške godbe. Gostovala bo folklorna skupina iz Beltinec. V Črensovcih bodo prireditve malo obširnejše. Izvedli bodo kolesarske dirke, na progi 5 km skozi Dolnjo, Srednjo Bistrico in Črensovce. Popoldne bo združeni nastop godbe na pihala in pevskega zbora. Naslednjo nedeljo pa bodo izvedli tekmovanje v lahkoatletiki, dramska skupina domačega IZUD pa bo nastopila z igro »Ugasle luči«. Tešanovčani bodo imeli v soboto zvečer kulturni, v nedeljo pa ves dan športni spored. V kulturnem sporedu bodo sodelovali: igralska družina, harmonikarji in deklamatorji. Nedeljski spored pa obsega tekmovanje v šahu, odbojki, lahkoatletiki; obeta se tudi kolesarjenje. Tako se vse Prekmurje pripravlja na svoj praznik »Prekmurski teden«, ki bo prikazal ta košček slovenske zemlje v borbi za gospodarski, politični in kulturni napredek. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 8. avgusta 1952 VELIKA OKRAJNA GOSPODARSKA RAZSTAVA V LJUTOMERU od 24. avgusta do 7. septembra 1952 Vabljeni! RAZSTAVNI ODBOR. AVTO-MOTO DRUŠTVO GORNJA RADGONA priredi v nedeljo, 10. avgusta, ob 13. uri na hipodromu v Radgoni VELIKE MOTO-DIRKE ob 15. uri pa na istem prostoru VELIKO TOMBOLO Glavni dobitek 50.000 din, razen tega še 18 tombol in nad 300 lepih dobitkov Organizirajte ta dan izlete v Radgono! ŠPORT XV. olimpijske igre so končane Zadnji dan olimpijskih iger dve srebrni kolajni za Jugoslavijo Nogomet Jugoslavija : Madžarska 0 : 2 (0:0) Za odločilno tekmo olimpijskega nogometnega turnirja med Jugoslavijo in Madžarsko je bilo ogromno zanimanje, saj se je na olimpijskem stadiona zbralo nad 60.000 gledalcev. Sodniku Ellisu (Velika Britanija) sta se moštvi predstavili v naslednji sestavi: Jugoslavija: Beara, Stankovič, Crnko- vič, Čajkovski, Horvat, Boškov, Ognjanov, Mitič, Vtikaš, Bobek in Zebec. Madžarska Grositz, Buzanaky, Lantos, Bozsik, Lorant, Zaharijas, Hidegkuti, Kocsis, Palotas, Puskas in Czibor, Sam začetek igre je bil precej miren, toda kmalu sta obe napadalni vrsti izvedli nekaj napadov, ki so se končali z ostrimi streli na vrata, vendar sta bila oba vratarja na mestu. Posebno Beara se je izkazal, saj je ubranil nekaj zelo nevarnih strelov. V 35. minuti je celo ubranil enajstmetrovko, ki jo je streljal Puskas v desni spodnji kot. Proti koncu prvega dela igre je napadalna vrsta Jugoslavije boljše zaigrala, vendar žoge nikakor niso mogli spraviti v mrežo. Prve minute igre drugega polčasa so pripadle Madžarom, ki so nekajkrat ogrožali vrata Beare, vendar brez uspeha, kajti ožja obramba z Bearo na čelu je bila na mestu. Kmalu je tudi napa- dalna vrsta Jugoslavije pošteno zaposlila ožjo obrambo Madžarov, vendar so napadalci pri streljanju na vrata preveč oklevali, kar je izkoristila madžarska obramba in odvzemala za strel pripravljene žoge. V sredini drugega polčasa je moštvo Jugoslavije precej popustilo in so Madžari začeli izvajati nevarne akcije pred našimi vrati V 26. minuti so tudi dosegli uspeli, ko se je Puskas prebil skozi naso obrambo: Beara je v odločilnem trenutku zapustil svoja vrata in Puskas je tako plasiral žogo v prazna vrata. Po tem gola so Madžari ojačali svojo obrambo (n zaželi z zavlačevalno taktiko. Napadalna vrsta Jugoslavije je imela za tem še nekaj prilik za izenačenje rezultata, toda strelca ni bilo. V predzadnji minuti igre so Madžari nepričakovano iz gneče pred našimi vrati dosegli drugi gol. Tako je moštvo Jugoslavije, kljub temu, da je bilo popolnoma enakovreden nasprotnik, nesrečno tekmo izgubilo. Vsekakor pa je napadalna petorica bila slabi del moštva in ni izpolnila tega, kar se je od nje pričakovalo. S tem je moštvo Jugoslavije doseglo drago mesto za Madžarsko, tretje pa moštvo Švedske. Uspeh Jugoslavije, je vsekakor lep in zaslužijo naši nogometaši vse priznanje. Srebrna kotalna tudi v waterpolu Jugoslavija : Italija 3 : 1 (0 : 1) Zadnjega nasprotnika ne turnirju v waterpolu je imela naša reprezentanca v olimpijskem prvaka Italiji. Čeprav so Italijani dosegli prvi gol in se je t tem zaključil tudi prvi del igre, so naši v drugem polčasu dosegli tri gole in s tem pomembno zmago. S to zmago smo skupno z Madžarsko dosegli pet točk, vendar so Imeli Madžari boljšo razliko v golih, tako da je naše waterpolo moštvo zasedlo tudi drago mesto in tako osvojilo drugo srebrno kolajno. Naši waterpolisti so se tako zelo dobro odrezali proti vsakemu pričakovanju. Poleg tega, da so premagali olimpijskega prvaka Italijo, so dosegli zmago nad evropskim prvakom Nizozemsko in igrali neodločeno z novim olimpijskim prvakom Madžarsko. Končni vrstni red udeležencev v waterpolu je naslednji: Madžarska, Jugoslavija, Italija, ZDA, Nizozemska, Belgija, ZSSR in Španija. še nekaj uspehov in neuspehov jugoslovanskih tekmovalcev Po 24 letih prva zlata kolajna Prvo zlato kolajno na olimpijskih igrah po 24 letih je za Jugoslavijo osvojil četverec brez krmarje splitskega »Gusarja«. Za tekmovanje četvercev se je prijavilo 21 čolnov, v finale se jih je pa plasiralo le pet. V finalu so presenetili Jugoslovani s svojo sijajno zmago v hudi borbi, kjer so prišli na cilj pred Francijo in Finsko. Uspeli Dangubiča v metu kopja Naš metalec kopja Dangubič je prijetno presenetil in se uvrstil med najboljše metalce kopja. S svojim odličnim rezultatom 70.55 m je zasedel peto mesto. Plavalec Škanata sedmi, a bi bil lahko še boljši Zelo pomemben uspeh je dosegel tudi Boris Škanata, ki je na finalni tekmi na 100 m hrbtno zavzel sedmo mesto z rezultatom 1:08,1 minute. Če bi dosegel čas 1:07.5, ki ga je imel v predtekmovanjih, bi dosegel četrto mesto. Naši telovadci so nas razočarali Predvsem od naše moške telovadne vrste smo pričakovali, da bo »nekje v sredini«, toda niso izpolnili pričakovanja in so se plasirali Sele med zadnje. Tudi v teka na 5000 m ni bilo sreče Tudi od naših tekačev v teka na 5000 m smo pričakovali več kakor so pa dosegli. Vendar pa nobeden od naših treh tekačev na 5000 m ni prišel v finale, Pavlovič je v peti skupini zasedel 13. mesto, Ceraj v dragi grupi 14. in Ilič v tretji šele 12. mesto. V meta krogle za ženske Radosavljevlčeva uspešna V metu krogle za Zenske sta se obe Jugoslovanki Radosavljevičeva in Kotluškova plasirali v glavna tekmovanja« V glavnem tekmovanju je Radosavljevičema dosegla z metom 13,30 m sedmo mesto, dočim je Kotluškova dosegla daljino 11,98 m, kar ji je komaj zadostovalo za 14. mesto. Plavalci Sobote premagali Celjane Preteklo nedeljo je bil v okvira prvenstvenega tekmovanja za III. razred LR Slovenije plavalni dvoboj na mestnem kopališču v Soboti med plavalno sekcijo TVD Partizan Sobota in ZSD Celje. Plavalci Sobote so prepričevalno premagali svojega nasprotnika. . Tekmovanje se je pričelo s pozdravom plavalcev publiki, nakar to se kot prvi pognali s starta 400-metraši. V tej disciplini se je vodila borba za prvo mesto med Sobočanom Musterjem in Ščukom iz Celja. Končno je uspelo Musterju. da je prispel prvi na cilj s časom 6:16,6, kar je najboljši čas za Sobočana na tej progi. Vrstni red na cilja je bil tale: 1. Muster Miki (S) 6:16,6, 2. Ščuka Cvetko (C) 6:17,0, 3. Vöröša Jože (S) 6:20,5, 4. Klančnik Stanko (C) 6:22,0. Na 200 m prsno je Lasto Bulčo iz Sobote s časom 2:53,4 dosegel najboljši čas v LR Sloveniji letos. Tudi drugi plavalec Sobote Jože Meleš je dosegel zelo dober čas in sta Celjana precej zaostajala za njim. Rezultati: 1. Laslo Bulčo (S) 2:53,4, 2. Meleš Jože (S) 3:08,3, 3. Blažon Ernest (C) 3:22,8, 4. Globočnik Stanko (C) 3:26,8. Celjanke so se dobro odrezale na 100 m prosto in sta se Sobočanki plasirali šele na tretje in četrto mesto. Rezultati: 1. Janežič Majda (C) 1:36,9, 2. Dolenc Alenka (C) 1:39,5, 3. Vogrin Ana (S) 1:46,2, 4. Pohleven Jana (S) 2:02,2. Čas Janežič Majde iz Celja je zelo lep. Na 100 m hrbtno moški sta zopet domačna dosegla prvo in drago mesto. Prvi je bil 15-letni Šeruga Janez, ki bi pa lahko dosegel še boljši čas. Rezultati: 1. Šeruga Janez (S) 1:29,7, 2. Bulčo Laslo (S) 1:35.4, 3. Ramor Vlado (C) 1:37,3, 4. Kuzma Jože (C) 1:40,0, Drugo zmago so si Celjanke priborile na 100 m prsno, kjer je Prnat Majda iz Celja dosegla prvo mesto. Rezultati: 1. Prnat Majda (C) 1:40,1, 2. Jezovšek Marija (S) 1:44,4, 3. Slok Sonja 1:46,4, 4. Kores Romana 1:51,8. Kramberger Jože je sigurno zasedel prvo mesto na 100 m prosto moški z dobrim časom, kar na« navdaja z upanjem, da bo ta mladi in nadarjen! plavalec kmalu plaval izpod 1:101 Rezultati na cilju so bili sledeči 1. Kramberger Jože (S) 1:11,7, 2. Sotušek Vlado (C) 1:16,3, 3. Hradil Jože (S) 1:17,8, 4. Klančnik Stanko (C) 1:20,6. Plavalka Sobote Marija Korpnik je bila siguren zmagovalec ne 100 m hrbtno s še kar dobrim časom. Rezultati: 1. Korpnik Marija (S) 1:39,5, 2. Keršiner Marjeta (C) 1:44,2, 3. Nemec Elizabeta (S) 1:51,2, 4. Jazbec Anita (C) 2:02,5. V štafeti 3 X 100 m mešano molki je Štafeta domačih dosegla lahko zmago; Celjani jim niso bili dorasli v tej disciplini. Rezultati: 1. Sobota (Šeruga, Meleš, Kramberger) 4:23.8; 2. Celje (Kuzma, Blažon, Cetina) 4:34,0. V Štafeti 44 X 66 m prosto Zenske se Je vodila ostra borba, vendar so plavalke Sobote bile uspešnejše in prišle prve na cilj. Rezultati: 1. Sobota (Nemec, Vogrin, Korpnik, Jezovšek) 4:09,4: 2. Celje (Dolenc, Jazbec, Kršiner, Janežič) 4:07,3. Tudi v Štafeti 4 X 100 m prosto moški so zmagali plavalci Sobote in obenem postavili rekord soboškega bazena. Rezultati: 1. Sobota (Laslo, Hradil, Muster, Kramberger) 4:58,5; 2. Celje (Klančnik, Ramor, Ščuka, Sotošek) 5:04,8. Plavalkam Celja je uspelo, da to v Štafeti 3 X 100 m mešano dosegle zmago. Rezultati: 1, Celje (Keršinar, Pirnat, Janežič) 5:04,3, 2. Sobota (Korpnik, Jezovšek Nemec) 5:17,4. V skokih z enometrake skakalnice sta se izkazala skakalca Sobote Perl Peter in Marija Jezovžek. Tudi Janez Koželj je pokazal nekaj lepih sko- kov, dočim bo potrebno mladi Anici Vogrin še precej vaj. V vaterpolo tekmi je moštvo Sobote daleč presegalo Celjane in jim kar sedemkrat zatreslo mrežo. Tako se je tekma končala z rezultatom 7:0 v korist TVD Partizan Sobota. Končno stanje točk je tako 91 : 60 za Soboto. Vaterpolo moštvo Sobote v letošnjih srečanjih se ni izgubilo nobene tekme, kar je vsekakor lep uspeh. V nedeljo gostujejo plavalci Sobote v Maribora proti tamkajšnjemu Braniku IL Zmagovalec (ega dvoboja bo zasedel prvo mesto Štajerske cone in se bo nato pomeril ■ prvakoma gorenjske in osrednje cone. NaSim plavalcem želimo, da bi bili v nedeljo čim uspešneiši in tako dosegli naslov zmagovalca Štajerske skupine. K. F. ŠAH Tovarna svile, Maribor — Jeruzalem 7,5 x 3,5 V nedeljo, 27. julija, so se v Veličanah srečali šahisti Tovarne svile iz Maribora in člani sekcije Ivanjkovci-Ljutomer Zmagali so gostje z rezultatom 7,5 s 3,5. Od domačinov sta bila uspešna Rubin in Ivanuša, dočim so trije domači (grelci remizirali s svojimi nasprotniki. Tekmi je prisostvovalo več mladincev, ki te zanimajo za šah. —ak— Cenjeni naročniki, ki še niste poravnali naročnine, storite to takoj. Nikar ne delajte nepotrebnih Stroškov nam in sebi. Zavedajte se, da je od rednega plačevanja — dober naročnik plača vedno za naprej — odvisen obstoj, redno in točno izhajanje lista. Zato: brž na pošto poravnat naročnino! Vsem našim bralcem, ki v zadnjih treh številkah lista pogrešajo nadaljevanje podlistka BRATOVA KRI, vljudno sporočamo, da smo zaradi nepredvidenih tehničnih ovir morali prenehati z izhajanjem povesti. Da pa naši bralci ne bodo prikrajšani za zanimivo branje v svojem tedniku, bomo predvidoma 2E V PRIHODNJI ŠTEVILKI pričeli z objavljanjem novega, zanimivega romana v podlistku. Pričakjte! Z našim novim romanom boste gotovo zadovoljni! »Ljudski glasa — uredništvo. Zahvaljujeva se vsem ki so nama izrekli svoje sožalje in sočustvovali z nama ob bridki izgubi dne 30. julija 1952 tragično preminulega najinega edinega, dragega šestletnega sinka ŠANJEKA ki smo ga pokopali v Soboti v petek, dne 1. avgusta 1952. Toplo se zahvaljujeva vsem, ki so naju tolažili v najini neizmerni žalosti in darovali toliko vencev in šopkov rož na njegov mnogo prezgodnji grob in ga spremljali na njegovi poslednji poti. Murska Sobota, dne 4. avgusta 1952. Žalujoča starša Etelka in Alojz Flegar gostilna, Murska Sobota KMETJE, ZADRUŽNIKI! Obveščamo vas, da potom pooblaščenih kmetijskih ’ zadrug dnevno odkupujemo vse vrste žit po najvišjih dnevnih cenah: pšenica kg 18,- din, rž 14.80 din, soržica 14.80 din, oves in ječmen po 14,40 din za kg, itd, — Nadalje bomo nudili našim odjemalcem vse vrste močnatih krmil kot otrobe, mekine, mešana krmila itd. Naročila sprejemajo vse pooblaščene zadruge v Obmurju! Kmetje ! Kupujte in prodajajte svoje pridelke le v Kmetijskih zadrugah ! ,,ŽITOFONDʻʻ, Murska Sobota „TAJNI DOKUMENTI O ODNOSIH VATIKANA IN USTAŠKE NDH“ (nadaljevanje) V avgustu 1941 je papež priznal NDH de facto. V Zagreb je prišel tedaj papeški legat opat Romiro Marcone. V Rim pa je kmalu za tem odšel izredni opolnomočenik NDH. S to izmenjavo »izrednih, neuradnih« itd. diplomatov, s katerimi je Vatikan de faeto priznal pa se tudi začenja vrsta sprejemov, posvetov, »svetih« navodil in namigov Vatikana ustaškim zločincem. Ustaški pooblaščenci v Vatikanu uživajo diplomatske ugodnosti in -celo več, uživajo posebno naklonjenost PlJA XII. in njegovih tajnikov. Papež pošilja Paveliču svetinjice s svojim blagoslovom, sprejema ustaške poglavarje in med drugim blagoslovi tudi sto ustaških žandarjev — izbranih klavcev in krvnikov. Ustaški pooblaščenec v Vatikanu Rusinovič v številnih pismih opisuje odnos Vatikana do NDH. 4. februarja 1942 na primer piše: »Sv. Oče ima Hrvate (ustaše) zelo rad in je pripravljen sam, da nam pomaga.« Papež sprejema delegacije ustaške mladine, ustaških ženskih funkcionark, Kvaternika, mestnega načelnika mesta Zagreba Wernerja, ustaškega ministra Davida Sinčiča itd., medtem ko dobiva na stotine in stotine prošenj, naj vpliva na ustaše, da bi prenehali s svojimi zločini. Vatikan ima na razpolago nad 8000 fotografij o ustaških zločinih, toda papež niti z besedo ne omenja, marveč celo nasprotno govori o tem, da Hrvate »razume«. Ustaški minister Sinčič piše o svoji avdienci pri papežu: »Ob koncu razgovora je dejal papež, da so Hrvatje dobro katoliško ljudstvo, da je zelo vesel, da je imel priliko govoriti s Poglavnikom, za katerega iz vseh strani sliši z velikim zadovoljstvom in uteho, da je praktičen katolik...« Pavelič je bil za papeža in Vatikan »praktični katolik«. Vatikan ni hotel videti ustaških zločinov. Toda tega je bilo toliko, da je vatikanski državni tajnik Maglione povedal Rusinoviču, da dobivajo informacije o ustaških zločinih, o katerih je že takrat pisalo časopisje na Zahodu. Toda te informacije so za Vatikan samo navadno obrekovanje. Rusinovič piše o tem obisku pri Maglio-neju med drugim: »Na koncu mi je dejal, da priporoča Hrvatski blagost, s katero se več doseže kot s silo, kar se pa tiče spreobrnjencev (nasilno prekrščenih pravoslavnih — op. ur.), je Sveta stolica tega vesela, Hrvaška pa to lahko politično izkoristi, toda treba se je izogniti tistemu, kar daje sovražniku povod za obrekovanje« Tipičen primer jezuitskega hinavstva in nečlovečnosti. Vatikan dobro ve -za potoke krvi ustaških klavcev, ve za sto tisoče pod pretnjo smrti prekrščenih toda proti temu ne protestira marveč se teh »uspehov« praktičnega katolika Paveliča veseli in samo priporoča blagost, ne zaradi množičnega klanja ne- dolžnih žrtev, marveč zaradi sovražnika, ki bi mogel te zločine izkoristiti. Vatikan čuti, da bi lahko ustaški zločinci omajali njegov ugled in zato naroča Rusinoviču, naj zbere gradivo, v katerem bi prikazal zločine četnikov in partizanov. »Prijatelji so mi svetovali — pa tudi oni iz Vatikana,« piše Rusinovič ustaškemu ministru — »naj zbiramo točne podatke in druge dokumente o zločinskem delovanju četniško komunističnih elementov nad našim življem... V Vatikanu so me celo nekateri prijatelji prosili, da bi zbral ta material in jim ga dostavil, ker bi ga mogli oni uporabljati in nam koristiti. Vatikan se trudi, da bi olepšal ustaše in zakril njihove zločine. Na ta način je nastala zloglasna Siva knjiga, polna falsifikatov, v kateri so fotografije žrtev, ki so padle pod ustaškimi noži, pa so jih le ti prikazali kot žrtve partizanov Vatikan je zamižal na obe očesi in sprejel ta falsifikat kot resnico, čeprav ie imel »sovražnik« dokazov v izobilju Tak, kakršen je odnos papeža osebno do ustaških zločincev, tak je odnos tudi njegovih kardinalov in tajnikov. Knjiga »Tajni dokumenti o odnosih Vatikana in ustaške NDH« ima vrsto važnih dokumentov, ki potrjujejo izredno prisrčnost in ljubezen Vatikana do ustaških klavcev. Prelat Tardini, papežev tajnik za izredne zadeve, govori ustaškemu pooblaščencu v Vatikanu: »Hrvatska je mlad narod, še mlajša je kot država, mladi pa delajo često napake, ki so v skladu z njihovo dobo. in zato ni čudno, če jih je delala tudi Hrvatska. To je človeško in lahko je razumeti in opravičiti, toda sovražnik noče niti enega, niti drugega, ker išče zlo tudi tam, kjer ga ni. Zaradi tega so tudi začeli tako kričati proti Hrvatski.« Torej je človeško, lahko je razumeti in opravičiti desettisoče nedolžnih žrtev Jasenovca, cele vasi z materami in otroci vred zbrisane s sveta... Najvišji funkcionarji Vatikana so vsi dobro vedeli, kaj se dogaja v Hrvatski, toda to je za njih nič več in nič manj kot mladostna napaka, ki jo je lahko opravičiti. (konec prihodnjič)