215. številka, Ljubljana, petek 19. septembra. XII. leto, 1879. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeunan za a v s t ro - op er s k e dežele za celo leto 16 gJd., za pol h>ta 8 gl., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gfd., za četrt leta 3 gld. ho kr., za en mesec 1 pld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uoitolje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 pld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cetiristopue potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraćaju. — Uredništvo ie v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi št. 3 „Rledališka Htolba". Opravništvo, na hutero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznunila, t. j. administrativne reči, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Waser in kranjski sodniški uradniki. (Dopis iz Kranjske 17. septembra.) Dopis iz Gradca v jednej zadnjih številk „Presae", uže omenjen v nSlov. Narodu", o g. \\ aserje. em cirkularu sodnijam v področji graške višje sodnije, je po slogu in določnosti, b katero govori, soditi — skoro gotovo pismi v uradu c. kr. višje sodnije v Gradci, ali saj od tod navdihaen. Gospod Waserjeva naredba — pravi „Pressinw dopis — s katero svari sodniške uradnike u leleževati se političnega gibanja, namenjena je uradnikom obeh narodnosti j: nemške in slovensku, a prouzročena je bila po vedenji uradnikov slovenske narodnosti na Kranjskem, kjer so se sodski uradniki te narodnosti pri zadnjih volitvah kljubu vladnej želji, da se uradnik«, ne vtikajo v volilno agitacijo, te agitacije v velikej meri udeležili. Zarad tega, da je več disciplinarnih preiskav zoper nekatere uradnike. Če ta Wa-serjeva naredba res obstoji, — se ve da ne vem — (oni dopiđ v „Presse" pravi, da re3), a to m'mi, da bo sodski uradniki nemške narodnosti ali nemškutarskega mišljenja veliko bolj zaslužili disciplinarno iztrago zavoljo agitacij pri zadnjih volitvah, nego uradniki slovenske narodnosti. Ta-le je razloček mej sodniki slovenske in onimi nemške narodnosti ali nemškega mišljenja: poslednji (ali če ne sami, pa njihove in političnih uradnij renegat-ske kreature izmej našega naroda, katerih pa je hvala Bogu malo) prve denuncirajo, če pozvani po njihovih provokacijah svoje na rodno prepričanje izrazijo, prvi pa so za ta umazani posel preponosni in pusto diugim svoje nemško kričanje; — saj bo preje po t'lmilo, nego naš slovenski narod. Tako leže* pri g. VVaserju same denuncijacije proti slo venskim sodskim uradnikom, proti nemškutar-skiui nema nobenih, kajti — saj veste gospod urednik — da če vi ali vaši kolegi v svojih listih omenite agitacije kacega uradnika za nemško stranko, da je to za dotičnega uradnika bilo dozdaj priporočilo pri „viših", in če pohvalite kacega uradnika, da je to velik udarec za dotičnega. Sicer pa opravičeno dvomimo, da g. Waser ne bi vedel ravno tako dobro za agitacije nemško - vernih uradnikov proti slovenskim narodnim prizadevanjem, kakor veste vi in kakor vemo mi, ki imamo priliko biti objekt tacih agitacij. Zato nečemo tukaj navajati fakt, ker nečemo, da bi s tem osobam, ki so jih činile, pomagali do — višje stopinje. Ves narod ve, da je prijaznejši sprejet pri uradnijah nemšk govor, nego naš slovensk, zato pride kmet boječe k uradniku, ter „zahvali za vprašanje". Se ve da bo tuli nekateri bolj zavestni, ki ne pridejo boječe, ampak osorno, da — grobo, — s pravim zaupanjem pa jih pride mulo, da ne rečem ni k io, k tacim nemško vernim uradnikom. To je in pa nemško pisanje, kar ka)i zaupanje proti uradnijam v obče in sodnijam posobe, ne pa izraz narodnega mišljenja uradnikovega, katero je mišljenje narodovo in kateremu mišljenju in možu tega mišljenja narod tudi zaupa. Se ve da — oni denuncijanti, katere sem prej omenil, tisti ne zaupajo onim, katere so denuncirali, — pa nič ne de — saj bo taki ljudje, katerih zaupanje sodnika ne časti. Gotovo ima od vseh teh ljudij g. Waser denuncijacije zarad zadnjih volitev v rokah. Naj računa g. \Vas?r tako: Ti denuncijautje — (recimo, da iz vsacega sodskega okraja jeden ali dva, pa jih nij to liko) — ne zaupajo od njih denunciranim zarad narodnega prepričanja, drugi pošteni ljudje, tudi nemški, pa jim vsi zaupajo, potem bo račun pravi. Potem ne bode treba pisariti, da narodno prepiičanje kali zaupanje. Mi pa pravimo t-ko: Nepristransk naj bo sodnik (ta poduk velja posebno nemško-vernim sodnikom), a ne brez stranke, — as tem ne rečemo, da naj se rine v prvo vrsto strankarskih bojevnikov. — Pa kaj čeino : saj je naša beseda bob ob steno! „Nbu6 Freie Presse" o VVaserje-vem cirkularu tako-le piše v listu od vtorka: „Dostavlja se sicer, ka se more ta ukai ozirati na Slovence; ali mi mislimo, da pri razsojevanji tega čudnega pisma nij razločka, ali se ukaz ozira na Slovence ali na Nemce ali na sodnišie uradnike obeh na roilniK-t j, in baš tako vse jedno je, če je vitez Waser podjel kratiti sodnikom svobodno izraževanje svoie misli mej volitvijo pred ali po volitvah. Neznana nam je čisto ona postavna naredba, *\ bi prepovedovala sodnikom, da se ne smejo udeleževati politiških društev, z odličnimi možmi katere stranke ne občevati ali politično prononsirano svoje strankarstvo kazati, marveč \cmo, da imajo sodniki kot državljani tudi vsa prava zagotovljena v osnovnih zakonih in da je neodvisnost sodnikom zajamčena s posebnim državnim osnovnim zakonom. Ako bi bilo res, kar trdi gradski predsednik višje deželne Bodnije, ka sodniki ne smejo kazati prononsiranoga političnega stran-karstva, potem bi moral zakon pred vsem sodnikom prepovedati sprejem mandata državnega poslanstva. Ali tu je ravno nasprotno, kajti zakon proglaeuje sodnike, da morejo mandat državnega poslanstva sprejeti, in sodnijski Listi iz tujine. v. Na parobrodu „Italiu" 30. avgusta 1870. Dragi prijatelj! Polunoči se bliža in mirno se ziblje mogočna ladija po neizmernej mor-Bkej planjavi, ko ti pišem te vrstice, sedeč pri velikej mizi v Balonu prvega razreda. Vse okolo mene uže počiva, le jaz, ki sem bil zadnji, kateri Be je podal iz borda, kjer je pričelo prihajati u?.o kladuo, ne iščem še spanja, temveč se pripravljam, da zabilježim prve utiske, katere je učinila ta morska vožnja r.a mene. Vozil sem bo uže iz Trsta v Koper iz Benetk na Lido in v dve uri oddaljeno mesto Chioggia, a vselej le po dnevi in na malih parobrodih. Zdaj pa mi je bilo ostati celo noč na velikem parobrodu, preskrbljenem z vsemi potrebami za prijetno pre- nočevanje. Ukrcal sem bo kmalu po 8. uri zvečer, prepeljavši se na malej ladijci do parobroda, ki je stal daleč venkaj iz luke. Zanimiva ti je vožnja po luki mej mnogimi la-dijami raznih narodov, na katerih se je malo prej končalo živahno delovanje. Tu ti je ukr-caval mogočen amerikansk parobrod velike plošče Carrarskega marmorja, svetovno znanega, ki se lomi blizu od tod in se izvaža posebno iz Livorna na ladijah v vse kraje sveta. JU družili ladij izkrcavalo se je žito in koruza, a ne v vrečah, nego siplje se po napeljanih plahtah kar naravnost iz pletenih kosov, v katerih se vzdiga z dvigalnim strojem \z nctraujega ladije, doli v prislonene manje ladije, dokltr nijso kupoma polne. Potem pripelje se še le v magazine ob bregu in se napolne tam v vreče. Nemška ladija „Hamburg" izkrcavala je razne stvari in ukrcavala tudi marmorne plošče. Videl sem tudi avstrijsko ladijo „Philoineno" iz Reke, katero je vihar preteklo zimo blizu Livorna hudo poškodoval in se je morala vsa na novo popraviti tukaj. Ob bregu pak stoji nkost-ujak" velikanske vojne oklopnice, katera se gradi tukaj in bode zares kolosalna. Točno ob 9. uri zarožljale so verige, katere so vzdigovale sidra iz globočine, hripavi glas parobrodne piščalke razlega še črez morsko planjavo, parui stroji začno hropeti in kmalu smo v polnem teku. V nekolikej daljavi od parobroda zibljejo se posamezne male la dijce, kakor orehove Iupinje, pazno drž če se v spoštljivej distanci, da bi se jim ne piigo-dilo, kakor je pretilo nekdaj ladijci necega prijatelja mojega v Trstu, ki je v strahu, ko je videl bližati se silni parobrod, iznašel klasično italijanski izrek: „Q ues ta barka sok!" Lep je pogled na razsvitljeni breg in brezštevilno luči naznačuje v mraku razširjeno lego mesta. Vedno redkeje in redkeje prihajajo te lučice, vidijo se le še tri na Bvetilnib uradniki, ki so bili ▼ prejšnjem državnem' zboru kakor Tomasczuk, Jasioski, Kovalski, Lapenna, Melchiori, Memle, Kbuenburg, Lim-beck in drugi so cesto kazali prav prononsirano političko stranka nt v o, da ne govorimo o Giovanelliji in Hermana, ki bo se borili zmirom v prvej vrsti pravne stranke. In Če vzeme gradski predsednik višje deželne sodnije starejši imenik državnih poslancev v roke, to bode našel v njem tudi svetovalca nadsod-nije dr. vit. VVastrja, in zapisniki državnega zbora Bpričiro, ka se je on včasi prav prononsirano \etel, se ve da /.mirom za vlado. Će pa prononsirano politiško strankaratvo „v prebivalstvu zaupanje v nepristransko sodstvo ruši", potem mora to veljati tako prononsiranim privržencem vlade, kakor tudi prononsiranim opozicijonalcem. Ako je treba še jednega dokaza, da se trditev VVaserjeva dovede od absurdum, to omenimo, da predsednik najvišje sodnije je gotovo v prav prononsiranom politiškem položaji, a vendar prebivalstvo popolnoma zaupa njegovej sodbi. Ali kolikor temeljiteje se razmotrava ukaz grad-skega predsednika višje deželne sodnije, toliko inkorektniši se kaže, in pokaže se, da je to postavno neopravičeno kratenje svobod nega izražavanja svojega mnenja, in žaljenje neodvisnosti sodnikov." Učni načrti ljudske šole v Primorji. (242 stranij v velikej četverki, c. I gld. 40 kr. v c. kr. zalogi v I5cčn.) Slovensko ljudsko šolstvo je imelo v dobi prejšnega ministerstva hudo stanje. Zahtevalo se je od selškega slovenskega učitelja, da je v mnogobrojnih starih in novih predmetih ljudske šole tiko dobro napredoval, kakor nemški učitelj, poleg tega se mu je pa zaukazo-valo — kar se ve da nij bilo vsikdar v postavah utemeljeno — da je mladino še v nem-Sčini izurjeval. Za pomnoževanje slovenske literature šolske se ve da bo nihče brigal nij, še zavire, in pa kakšne še so se stavile najboljšim slovenskim šolnikom, če so hoteli izdati s pomočjo vlade ali brez nje kakovo knjižico za našo ukaželjno slovensko mladino. Vsaj je mnogim dobro znan oni slučaj, ko je dobil bil eden naveljavnejših Šolnikov naših uže pred Hohenwartovo dobo od vlade nalog, da sestavi „Tretje slovensko berilo." Mož se radostno dela loti, izdeluje, pregleduje in pretresuje, obrača in obiača — ali vladni šolski možje pod Stremavrjevim vodstvom so delo odličnega moža vsakikrat zavrgli. Zaradi tega se slovenski učitelji ni j smo mogli lani dovolj začuditi, da je vlada vendar izdala novo „začetnico", da je letos vendar založila od štajerskih učiteljev (profesor Kočnika v Gradcu in Ribiča v Mariboru) spisano .Drugo berilo1', in da obeta izdati tudi .Tretje* in ,Č-itrto berilo." Prijetno iznenadejani čudimo se, da so tisti vladni šolniki, ki so poprej s posebnimi ukazi slovenske knjige prepovedovali, pri nadzorovanji slovenske knjiga preganjali in pri učiteljskih skupščinah le nemščino priporoče-vali, lotili se spisovanja novih slovenskih šolskih knjig, ki jim v obče le čast delajo. Čudimo se temu, da se na periferiji Slovenstva (v Gradcu in Mariboru) slovenske knjige kujejo, a v središči Slovenije je vse mrtvo! Res Slovenstvo nij izgubljeno. To mi zopet spri-Čuje jako obširna knjiga, ki je izišla tudi v c kr. zalogi in spisana po c. kr. deželnem šolskem nadzorniku Antonu Klodiču v Trstu. Knjiga je sestavljena v četirih jezic h, v nemškem, italijanskem, slovenskem in hrvatskem jeziku. Pisatelju dela to izvrstno, Btro-kovnjaško, z neiemerno natančnostjo, in veliko doslednostjo izvedeno delo posebno čast in slavo! Knjiga je namreč pedagogiško-di-daktiškega zadržaja, obsega namreč navod za notranjo organizacijo narodnega šolstva v avstrijskem Primorji. Prvi del obsega urnike (t. j. število ur) na teden za posamezne predmete in razrede za razne kategorije ljudskih šol; nekaterim urnikom (Stundenpliine) so pridejane še razdelitve uka (Lektionspliiae) na posamezne dneve in ure. Drugi del obsega učne načrte v ožjem pomenu besede, t. j. razdelitev učne tvarine na posamezne vrste šol, na razrede in oddelke. V dodatku je še obširna razprava o nadaljevalnih šolah in naposled pa je neprecenljiv navod za metodično — pravilno postopanje pri raznih predmetih. — Kdor bi to knjigo sodil samo po prvem pogledu, utegnil bi res reči: Man sieht den Wald vor lauter Biiumen nicht, kajti res so prav malo Btne (da Bi važne) zadeve zelo komplicirano razstavljene. Ali presojevalcu knjige je treba vedeti, da vse to obilno gradivo nij za vsako šolo, nij za vsakega učitelja, ampak vsak naj si izbere predal in stran, ki se tiče njegovih šolskih razmer. Eaake knjige, kakršna je ta, ne premore je baje nijedna avstrijska krono-vina, kajti po avojej notranjej vrednosti in po zunanjej veljavnosti in poleg tega po izbornem jeziku (vseh četirih) presega vse, kar sem jih te stroke v roki imel. Pisatelj in c. kr* šolska vlada primorska nij bila nikjer pristranska, kajti glede* učenje nematerinskih jezikov ne nahajamo nikjer vsiljevalnih določeb, kakor žalibog na Kranjskem, Koroškem, in pri administrativnih ukazih štajerskih Kar se pa vendar pri občinah samih utegnejo zelje po učenju kakovega druzega jezika javiti, ker so tuli šole v Pr morji, v katere puh*jaje otroci dveh narodnosti], zato daje knjiga tudi v tem ob'irii navode, kako postopati, koliko ur druzemu deželnemu jeziku odločiti. Vendar vidimo tukaj pravično pravilo, da se nema-terinskemu jeziku manje ur odločuje nego materinskemu; drugod, nit primer na Kranjskem je pa to baš navpak. Čeravno bo tudi v tej knjigi z ene strani učenje druzega deželnega jezika malo preveč priporočuje, vendar se nazadnje pripozna resnica, „da naj bode učitelj pri tem predmetu z malim zadovoljen, in naj se ne vspenja do tiste namere, ki je po vsej pravici odločena le materinščini". Naj še v pohvalo tega zelo obširnega dela, iz katerega se človek lehko vadi tudi r italijanščini in hrvaščini povem, da je navod o risanji, telovadbi in o ženskih ročnh delih s podobami okinčan. To knjigo moremo torej vsem slovenskim učiteljem, posebno pa knjižnicam in društvom učit ljskim najtop-leje priporočati. J. L. Francosko. K letnici 4. septembra objavil je francoski „Gaulois" nekoliko zanimivih in doslej ne-priobčenih pojedinostij o zadnjih časih tretjega francoskega cesarstva, katere je dobil posredno o l tedanjega ministra notranjih poslov, Ilenri Chevreau-a. Ministerstvo od 12. avgusta je bilo uže z velikim trudom sestavljeno. Njegovi prvi člani general Montauban, Magne in nekoliko drugih so se snidli pri gostilničarju Bignonu, ter postavili pri obedu podlogo kabinetu. Knez Latour d" Auvergne je brzojavil, da je pripravljen prevzeti portfelj vnanjih zadev; ali portfelj za notranje zadeve so odbili tri osobe, na katere je cesarica Evgenija stalno računila; formalno se je potem oddalo oni portfelj Ilenri ju Chevreau, ki je bil tedaj Seineški prefekt. On je pisal svojej soprogi: „Jaz Bem minister notranjih zadev, to je uprav tako, kakor da bi si puško sestrelil v glavo.u stolpih ob bregu in ena rdeča na amerikanskom svetilniku, ki stoji na železnih stebrih blizu zadnjič imenovanega otoka Me loria, kot svarilno znamenje ladij a m, da se Ogibljejo skalnatega otočića, kjer se je nedavno razbila angleška ladija. Končno izginejo tudi ti in samo velika „Interna" sveti Se v menjajočej se intensivnej luči, namreč rdeče j in belej, ter pošilja svojo svetlobo črez širno morsko planjavo. Več kot pol drugo uro uže vozil je parobrod, predno je končno izginila iz vida tudi ta zadnja luč, na katero Be v viharnih nočeh ozira Bog ve koliko očij. Denes pa Brno imeli krasno noč, kajti ravno izšla je bila tudi luna in tisoč in tisoč zvezdic lesketalo se je v morskem zrcalu, ki je bilo mirno in gladko, z eno besedo „kakor olje", da se poslužim italijanske primere. Kakor širok srebrn trak odseval je lunin Bvit po morskej planjavi in dolg curk značil je pot parobrodovo. Pač se je na obeh straneh valovito vzdigovalo peneče morje, katero je neusmiljeno rezal prednji del broda, a vendar novi parobrodi, katere goni Kes seljevo vrtelo, ne delajo tacega hrupa in ne razburkavajo tako silno vodo, kakor je to pri starih parobrodih na kolesa. Zares ženi-jalna je ta iznajdba, in čuditi se mora človek, da tako neznatni in skriti stroj, katerega oko niti videti ne more, goni s toliko hitrostjo naprej najsilnejše morske kolose. Ia Slovan je bil, ki je iznašel to novo moč, slovanski bistri um dal je svetu toliko važno iznajdbo, na slovanskej zemlji, na našem ljubljanskem pokopališči namenila je osoda večni počitek umrljivim ostankom, v katerih je bival veliki duh Resseljev. Spominjal sem se vsega tega, ko me je njegova iznajdba tirala po neizmernej morskej planjavi, daleč od domovine, in zaklical sem sam pri sebi: Slava ti neumrljivi veliki duh Blovanski, čegar iznajdba je postala last vsega sveta! Sem ter tja približal se je parobrod malo bolj skalnatemu bregu, ter so se lehko razločevale posamezne točke v svitu mesečine. Mej mnogobrojnim! zvezdicami je posebno živahno sijala z zelenkasto lučjo ena, katere svit je kakor tenka srebrna nit odseval v vodi, in nehote prišle so mi na misel besede Ipav-čeve pesnice: ,,.M" na tujem tudi zvezda me poznaš, ki na mene doli, ko doma migljaš". Tukaj dragi moj, zapel sem to pesnico b pravim izrazom in čutom, katerega mi je navdihnila poetična situvacija, in slovenske pesmice glasovi so Be razlegali po morskej planjavi v tibo noč, in nekako blago mi je bilo pri srcu, zvezdica pa je sijala še jasnejše ko i • i > j • r- d Pazno je poslušal „kormanuš" — edini, ki je še bdel na zadnjem oddelku broda, kajti potniki povlekli bo se bili uže vsi v svoje spalne kabine, a kapetan in straža, na nmostuu na prednjem delu broda, težko, da sta me slišala. Spodaj iz Balona gledala SeineSka prefektura je bila začasno poverjena B'ancheu ; 3. septembra general Mon-tanban še nij hotel verovati v se dansko katastrofo, in dejal je, da je največ, ako ie razbit vojni oddel generala de Fail1ya. Ob 3. uri javi belgijski poslanik, biron Beyens, da je dobil od svoje vlade službeno depešo, a ob 5. uri donese ravnatelj brzojava telegram v Tuilerlje, ki je poročal, da je vojska uničena. Henri Chevreau mu vzeme pismo iz roke in je odda cesarici, ki še nij ničesa znala. Ona vsklikne: „cesar je mrtev", a izve potem da je vojska uničena, a Napoleon ujet. Na to se snidejo vsi ministri v posvetovanje v malej belej dvorani, in so sklenili, da se prebivalstvu s proglasim objavi istina. Duvernois in jeden tovarišev seatavita proglas, Henri Chevreau ga odnese v državno tiskarno, za-pove, da se takoj pribije, in prepriča se na potu, da se je prebivalstvo v Faubourg St. Martin pričelo nže gibati. Vrnivši se v Tuile-rije, Bvetova cesarici, naj se obrne na poveljnika vojske, generala Trochu, ki ima jedini še dosti vpljiva na preb'valstvo, da zapreči upor. Minister notranjih poslov, Chevreau, gre takoj k njemu v glavni stan, bilo je po 7. uri, a Trochu se je nekoliko kasneje vrnil z ogledovanja ostroga v Siint-Mauru. Na vest ministrovo, da je vojska uničena, odgovori Trochu hladno: „To sem uže preje vedel,u a na poziv cesaričin prične se izgovarjati, da še nij obedoval. Chevreau vrne se v ministerstvo notranjih poslov, a tu ga čakajo uže jako nepovoljne vesti iz provincije. Ob 9. uri se snide zopet minister-sko svetovalstvo. Sklicati nočno sejo zbornice, zdelo se je pogubno, ter je od tega odvračal tudi Schneider. Zborovanje določi se na to na drugi dan do 9. ure. Knez Litour d1 An-vergne je zahteval, da se sklene mir, in da bode Bledečega dno" poslal v pruski tabor francoskega polnomočnika, a cesarica Evgenija se čudi, kako da se Trochu nij še oglasil. Admiral Jurien de la Graviere gre ga iskat, a vrno se brez njega. Rouher je zahteval, da se oboroži na udušenje upora. Ali cesarica je temu odločno odgovarjala, in kadar jej predsednik senata odgovori, ka se ta stvar tiče mini8terBkega sveta, vsklikne: „Jaz nečem, da Be zaradi mene prolije samo jedna kaplja krvi." Zahtevala je da bo Chevreau in polici j ni prefekt v to potrudijo, da zbornica ne bode mot-Ijena v svobodi svojega zborovanja. Mej tem mine noč. Drugo jutro ob 9. uri je prišel Trcchu, ter ga je cesarica Evgenija, e^^= ==^^^=^= sta tudi začudeno gori dva ncamerierau, a ti ljudje navajeni so slišati vse jezike sveta in eden njih, s katerim sem govoril pozneje, poznal je, da sem pel slovanski, kajti bil je nekdaj vojak avstrijski in več let na Poljskem. Začudeno me je pogledal „k o r m a n u š" (Steuermann) ko sem ga nagovoril hrvatski: „Dušo, razumiš li hrvatski, jer me tako pazno prislušavaš?8 Mislil sem namreč, da bi utegnil biti kak Dalmatinec, a motil sem se, bil je trd Lah. — Zdaj je pa bil čas, da Bem tudi jaz začel misliti na prozo tega življenja, namreč na spanje in kratek počitek. Še enkrat pa sem se podal poprej na sprednji del parobroda, da z nova opazujem prikazen, ki me je posebno zanimala. B lo je namreč tako imenovano fosforesciranje morja. Mnogo sem uže bral o tej čudnej prikazni, a sam opazoval je še nijsem nikdar. Zdaj pa sem imel priliko z lastnimi očmi prepričati Be in kl]ubu odsvetovanja Persigny-ja, takoj sprejela v avdijencljt. <'rez pol ure vrne se carica z razgovora, ter izjavi Chevreau, da nčma v generala nikakega zaupanja. Ministerski svet sklene da dade in „corpore" svojo ostavko. Ob 11. uri dotde poročilo, ka je v Marseillu in Lyonu proglašena republika, a skorej potem izve Chevreau, da so seivan' vsi vojaki v varstvo zakonodavnega zbora in da so se policijski oddeli vrnili v prefekturo. Otide v Toile-rije, kjer se je cesarica uže od 2 V« ure pripravljala na pot. „Kam idete, gospa?" vpraša jo on, „moja je dolžnost ka vas spremljam." — „Ne," odgovori cesarc* odločno, n nečem da me kdo spremlja. Denes na večer povedal vam bode Metternih kam Bem odpotovala." Ali na večer nij znal ni Metternih ni klo drug, kje da je cesarici Evgenija. Po I i iičn i razgl e.<»le. V Ljubljani 18. septembra. Jedna nova čudnost — da več ne rečemo — se poroča: o nečem novem «t?#t»*#/*lco-tttrškotn prijateljstvu. Turčija je na Du-naji dala svoje ^obžalovanje" izreči, da grof And ras s v ne bode več minister vnanjih reči. V Carigradu pa je naše monarhije zastopnik grof Zichv pohitil Savfetu paši razlagati, da se v Avstriji glede vnanie politike la osobe menjajo ne pa sistema! Nu kam bode to vodilo?! Naravnost neverjetno pak je, kar poroča dopisnik rN. Fr. Pr.u, da je vojvoda Wiirtemberg napil pri nečem obedu v Prje-pclji na ali janco ali vojno zvezo Avstrije s Turčijo!! Kaj vraga ima Avstrija od uničene Turčije pričakovati. Rjs bi Be morala cela Evropa smijati Avstriji, ko bi se zvezala s tacim gnjilim kadaverjem kakor je Turčija ! Pa tudi to nij mogoče. Komaj nekaj dni je, kar so junaškemu knezu Črnegore na Du naji roke stiskali, a zdaj da bi si upal av-strijsk general napijati ali janco smrtnemu njegovemu sovražniku! To ne more res biti. O notranjem "pnlainji zdaj oficijozni tednik dunajski tako poroča, in drugi oficijozi za njim ponatiskujejo: Z zadovoljstvom opazujemo, da je razgovarjanje o notranjih vprašanjih mnogo zmerneje postalo. Nij bilo zmirom tako. Llgo zrl sem doli v peneče valove in švigajoče iskre in zdelo se mi je, ko da se mogočno morje srdi, da ga je premagal človeški duh. Peni se in iskre bljuje iz mokrih govorjene. Nemške novine pa bo te govore uže po obširnih telegramih objavile in tudi mi smo njih izpisek prinesli. Vmiiih* države. Iz bolgarske M ^ tinti nje IlunteMife pnroča „Pol. Corr.", da je 8. t. m. prišlo ▼ Filipopelj krdelo turških begunov, da bi spet nrevzeli svoja posestva, katera so zapustili. B dgari pa, razdraženi po nekdanjih turških neusmiljenostih, napadejo vračajoče si Turke in jih veliko pobijejo. Bolgare je Žandarmerija in milica h težavo razpodila. Potlej bo ce!6 bolgarske babe napale turSke fii'e. Utr m itn s k tt zbornica je imela 17. t. m. spet jedno aejo. Vlada nij nobene izpremembe ustave predložila, temuč dotični odbor je bral poročilo o dozdanjem stanji judovskega vprašanja in o črtežih, katere je odbor v tej zadevi preudarjal. Posvetovanje o onih projektih, ki ustave ne izpreminja, pa vendar judom nekako ravnopravnost obetajo, bode se nadaljevalo. Iz Cnrif/rndf* se javlja: Ruski car je poklical poslanika Lobanova v Livadijo. Govorica je, da bode Ounan-paša odstopil od vojnega ministerstva in da Derviš-paša na njega mesto stopi. Angleška vlada je iz Anglije IG. t. m. po-Blala v i fgntšist a n na ladiji „Malabar" 1200 mož pomočne vojske. — Sploh dela afganska stvar Angležem velike skrbi. Naibrž da bode zarad tega sklican angleški parlament v izredno zasedanje, da dovoli denar, ki ga bode /a novo vojskovanje treba. Ce se potrdi najnovejša vest iz jniiie Afriko, potem je zuluske vojske konec. R^uterjev bureau poroča namreč iz Cape-towna 29. avgusta, da je bil Cetewayo od Angležev uiet. Dopisi. Iz lJiiltljnntike okolice 18. sept. [Izv. dop.] Veselejši časi se Slovenca komaj le naznanjajo, da bi še osrečili istinito njegov narodni živelj, nij še nam veliko upati. Prvi pogoj narodovske omike je gotovo učitelj, vsaj on občuje neposredno z narodom, mej kojim izvršuje veliko idejo. Slovenski učitelj, kateremu se očita marsikaj nepravilnega v njegovem privatnem življenji, postane posebno velik hudodelnik, ako ima značaj, ki izhaja iz krepkega duha, krepostne dnše, da voli o Času narodnih borb b t u j s tvom narodno. Nasledki temu ravnanju slovenskega učitelja so se kmalu po letošnjih volitvah v državni zbor obetali, a so do sedaj še neizvršeni ostali. Neki „visok" mož je dejal nekemu slovenskemu učitelju, da bo bodo prestavili vsi isti (tudi definitivno umesteni) učitelji, koji so kaj storili o času zadnjih volitev za narodno stranko, to Be menda pravi, kateri so narodno volili. svojih globočin, ali vendar pokorno mora nositi iznajdbe človeškega uma, ki neusmiljeno režejo in brodijo na njega površji. Toda gorje ubozemu človeku, kadar Be razveže ves srd tega velikana, takrat razdrabljajo se ponosni brodovi ob skalnatih pečinah, ali pa tudi V sredi neizmernega razburkanega elementa, ko da so siromašne jajČje lupine in na stotine in tisoče človeških bitij in njihovih brodov zagrnejo za vekomaj požrešni valovi. V kratkem vozijo se zopet drugi mirno nad njihovimi grobovi, ne vedoči, ne čaka li tudi njih enaka osoda! Davno je uže črez polunoči, straže na brodu so se premenile, vse je mirno in tiho, tudi jaz grem počivat za par ur v naročji Morfeja. Lahko noč! Da si mi zdrav! Ves tvoj stari prijatelj J os i p Nolli. Ta nedolžna volja nvišjih" glav se je skoraj gotovo rodila, ko se je aliSalo, da ostane še ustavoverna stranka v ministerstvu. Upati je, da bode zdaj kmalu drugače. Tedaj pozor značajni slovenski učitelji, katerega kaj vest peče, mogoče, da kmalu doleti katerega izmej vas nevesti dekret, kjer se mu bode naznanil kak prostorček v Blovenskej Sibiriji ali slo-venskej Cavenni. Iz Mlov«-ii*kc-jrti &t»j€-rjfi 10. septembra. [Izviren dopis.] Mej narodnim uči-teljstvom na slovenskem Štajerji je bilo v prej-tou j i H ietih v ljutomerskem in ormoržkem kraju, kjer se je „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer" v skupščine in posvete zbiralo, skoro največe gibanje. Po odhodu ustanovnika omenjenega društva je vse nekako zaspalo v on-dotnih učiteljskih krogih. Večja živahnost pa se kaže mej učiteljstvom v celjskem okraju, kjer imajo zdaj ondotni čvrsti učitelji najži-vahnejšo učiteljsko društvo, kjer se nekateri celo posvetujejo o ustanovitvi lastnega organa. Kolikor jaz poznam razmere slovenskega uči-teljstva na Štajerskem, in po drugih naših pokrajinah, odsvetoval bi omenjenim domoljubnim učiteljem to podjetje; nasprotno pa jim drugo nalogo v izvrševanje priporofal. Delavni učitelji celjskega okraja naj bi na to delali, da se celjsko učiteljsko društvo in „učiteljsko društvo za slovenski Štajer" Bpojita v eno samo čvrsto društvo, kateio naj bi shode sklicevalo in slovensko šolsko literaturo pomno-ževalo. Zlasti bi mi Slovenci potrebovali, da bi nam učitelji strokovnjaki izdavali male knjižice o vzgojevanji mladine, katere naj bi se potem pridno mej narod razširjevale po kolikor mogoče nizkej ceni, na pr. tako, kakor Nemci tako zvane „Flugschrifte". To bi bilo rodovitno polje za marljive slovenske učitelje! Donimo »tvari. — (Da je bil neki Nemec tepen.) „Laib. Tagblatt" od srede pripoveduje, da je bil zadnjo nedeljo tukaj pri Kozlerji, kjer je bil „Sokolski večer" na vrtu in v salonu, neki Nemtc iz Saškega, ki je, neznan s tukajšnjimi okoliščinami, svoje „začuđenje" izrekel, zakaj se nič nemškega ne govori, pošteno tepen, (vveidlich durchgepiiigelt). Mi smo o tem pozvedavali, a nihče od Sokolovega odbora o tem ničesa ne ve, torej je najbrž vse vkup „Tagblattova" laž. Če pa je kasneje, ko uže „Sokola" in druge njegove družbe nij bilo na vrtu, res kdo kaj niztaknilu — mislimo in Brno preverjeni, da je gotovo sam kriv bil. Zarad samega „začudenja", da se nemško ne govori, mu pri nas nobena živa duša nič hudega ne bi storila. Če ga je res kdo potipal, gotovo je „Tagblattovw nemški Sas moral grobo zabavljati na Slovence. Kadar pride kak Slovenec na Nemško, ne obnaša se arogantno, zato pa tudi tepen nij. — (Ljubljanske srednje šole.) Na ljubljanskem gimnaziji je zdaj 028 učencev, na realki pa 300. Poslednja je imela uže nad 400 učencev. Na ljubljanskem gimnaziji se je v prvo šolo oglasilo 150 učencev za slovenska dva oddelka, mej temi jih je bilo pri sprejemnem izpitu 24 zavrženih; za nemški oddelek se je oglasilo 79 (od teh je pa tudi večina Slovencev), mej temi jih 7 nij naredilo izpita za sprejem, V drugi razred jih je šlo C7 v slovenski in 50 v nemški oddelek; v 3. razred 44 in 34; v 4. razred 51 učencev, v b razred 82 učencev, v G. razred 35, v 7. izaaieij ui uikuma Ji;:- ji JurCiC. razred 40, v 8. razred 27 učencev. Vidi se iz tega, da je ljubljanski gimnazij jeden najbolj obiskanih in se jako množi. Na gimnaziji število raBte, na realki pada. — (Nemška gimnazija v Kočevji) ima leto j v prvem razredu celih G (reci šest) učencev oglašenih, kakor so ..Novice" zvtdele. V dni/, h razredih jih je pa po 5, 4. Nam se pripoveduje, da bi jih še toliko ne bilo, ko bi direktor Knapp kar ne „havziral" po učencih in kosilo za nje preskrbljeval itd. — (Imenovanje.) Deželni predsednik kranjski je imenoval računskega asistenta Vi-libalda ltregarja za rač. ohojala, a tiuan-čnega praktikanta Antona Costo za računskega asistenta pri računskem oddeljenji c. kr. deželne vlade na Kranjskem. — (Notarsko mesto v Ljubljani) namesto umrlega notarja Arka in v Kamniku namesto umrlega Kronavvetvogla, je razpisano. — (Profesor gimnazije Kranjske) g. Tomaž Zupan je prišel za profesorja gimnazije ljubljanske. — (Poslanec Herman) je, kakor beremo, govoril z dopisnikom poljskega „Časa", ki v Krakovem izhaja, in mu je razložil Slovencev stali-će in terjatve. Zjedinjeuje v G proviecij razdrobljenih Slovencev v jedno administrativno celoto, potrebno kot avstrijsk jez zoper laške poželjivosti, je tudi Herman naglasil kot končni cilj Slovencev, a je pristavil, da pod zdaujiiui razmerami, ko so v štajerskem, koroškem in goriškem zboru protivne večine in tu li državni zbor nema a/a Slovencem prijazne ali federalistične večine, Slovenci ne stavljajo te terjatve. Pač pa bodo skušali dobiti lastno nauiestništvo, ali poseben oddelek nameaUrštva za spodnji ali slovenski Štajer. — (Za čisto slovenske gimnazije) se oglašajo tudi nNovice", govoreč o ljubljanskem gimnaziji: „Drugo, kar nas uči toliko število dijakov, ki so se oglasili za vstop v slovensko paralelko, je to, da zahtevanje tudi čisto slovenske gimnazije za sloven-ske sinove nikakor nij prazna sanjarija. Vemo, da bodo nemčurji pri tem izreku trikrat se prekrižali, češ, da hočemo nemščino popolnem zatreti, — al, gos| oda, počasi! Zahtevajo čisto slovensk gimnazij hočemo tudi, da — kakor na gimnaziji zagrebškem — ostane skozi vseh 8 razredov tudi pri nas učenje nemškega jezika za vsacega dijaka obogaten predmet." — (V Lušarjih na Dolenjskem.) Pri zadnjej volitvi občinskega starešinstva je bil za župana izvoljen Štetan J uvanec, posestnik v Bušcah, Anton Zakrajšek iz Žage in Jožef 1'cijiaj iz Kukmak pa sta bila za sve tovalca izbrana. — (Ciarjeve ovce.) Pri ovcah na Dovjem na Gorenjskem so se garje pokazale; zato je okrajno glavarstvo ukazalo ravnati po predpisih proti živalskej kugi narejenih. — (Otrok požigalec.) Pet let stari dečak Anton Urbanija iz Svinja v okraji kamniškem je igral se 5. t. m. s klinčki in zažgal pod Janeza Jamšeka; zgorela je temu hiša in tri poslopja, jedna ovca iu 57 goldiuarjev srebrnega denarja; sosedu pa tri poslopja, Škodi je prvemu 1800 gold., druzeinu 8O0 gold. Nobeden nij bil zavarovan. — (Učiteljske plače na Kranjskem.) Po novej kranjskej solskej postavi je deželni šolski svet učiteljske plače tako ure dil, da bode 26 učiteljev imelo po 600 gld. ; 113 po 500 gld., 113 po 450 gld. in isto število učiteljev po 400 gld. letne plače. Z novo plačo ne bodo kranjski učitelji nič na boljšem, nasprotno bodo nadučitelji tnrazrednic 25 gl. opravilne dokl&de na leto manj imeli. Kazne vesti« * (Največji čebeloreja celega sveta) je v vasi Beeton v Cauadi. Obdtoji iz štirih ličenih in ograjenih delov po jednem oralu obseženih. Lastnik ima tam 630 panjev, ki vsak ima po 30.000 čebel. Kuuceni meseca julija letošnjega leta je pridobil uže 50 00O fuutov ineuu in upa pridobiti še 20.000 funtov do konec leta. Cisti dohodek te cebeloreje računi on na 7—10.000 dolarjev, a ne račun* tega zraven, kar dobi za posamne roje s kraljicami. * (Zaradi jedne melone!) Neki črev-Jjur v Erzstbetfalvi je opazil, da mu je nekdo ukral jedino melono, katero je vestno in dolgo časa uže hranil in čuval. Obsodil je, da je to zlobno krivico učinila mu njegovu soseda; zaman je revica trdila, da uua tega nij storila — črevljar jo psima, vzeme vrvic j, in jo hoče — obesiti. Le teškim trudom so vdovo srditemu črevljarju iz rok izpulili. _____ IG. M i ■ j»1i tnln ;t : Pri Hlouni Scbvvarz iz Dunaja. — Andrea iz Prage. — Sterk iz Maribora. Pri Malici i lkrustein iz Pnlja. — Pales-j Iz Trsta. — Kcscb iz Gradca. — pl. Scbivvitzhofon, grof Attems iz Gorice. — Fieghuber, Polak iz Dunaja. — Mlillur, Jersiuovio iz Uruoiulja. — Uohač iz Dunaja. — Lavrič i/, Planine. Pri iMNtrlji«keiii < enurji: Wieser h Zagreba. — Dušic iz Postojne. Pri bavarHkt>m dvomi Jonke iz Kočuvja. — Znidaiš.č iz Uradca, Dunajska borza 18. septembra. (Izvirno tolcgrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 67 gld. 80 kr. Enotni drž. dolg v srebru , . . 68 „85 Zlata renta ......8 L 40 1860 drž. posojilo .... 126 " 25 * Akcije narodna banko .... b29 ^ _ Kroditue akcijo....... 262 60 London ... 117 Ra * Srebro ■ Napol. ......-...! 9 1 36»/. - TJ. kr. cekini ........ 5 " 60 Državne marko ...... 57 JJ 85 Jj Išče se i »omilil elcMpeđltor ali elcaroecllto« m*its»i za k. posto v Savske ui Marofu na Hrvatskem ; poštna služba je združena s telegrafsko. Ponudba naj so pojlldi An die Freiherr von Duiureicher sche Spiritua-Fabrlk und Raffl-nerie, Marhof Save, poita Savski Marof, postaja Zaprešio. (4*8—3) zmožna s 1 o v o n I k e g a, nemškega, angleškega m francuskoga jezika, želi podučevati v toli jezikih, tudi v vseh predmetih ljudsko šole. (427 - 3) Več o toui pove opravništvo „Slov. Naroda". Slovenske knjige. Pri uredništvu ^Slovenskega Naroda" se dobo in na pismeno željo tudi proti poštnemu povzetju pošiljajo naročevalceni sledeče slovenske knjige: 1. „Doktor Zoher4tf originalen slovensk roman od J. Jurčiča. Cona GO kr. 2. fflZfUifomske povesti" od Bret Ilarte-a. Cena 50 kr. 3. „Tugomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 00 kr. 4. „JSTa Zerinjah*', izviren roman. Spisal Janko Kronik. Cena GO kr. 5. „Župnik Wakefield8W, Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. (Jena 1 gld. 0. „Mej dvema stoloma", izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. 7. „Cvet in Sad'", izvireu loinan. Spisal J. Jurčič. Cena 80 kr. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".