IpiiiiiimiBiMuMrairoi« || Posam. štev. Wnl*—, I p četrtkova in sobotna 1 il številka Din 1:50 i
URBMHŠTVO j.Tabora« Pia .Na-rodnega lista- je v Mariboru, Jurčičeva ulica 4, L nadstropje. Telefon ipterurban etev. Š7& c== Kokopisi se ne vračajo.-«**
UPRAVA.je v Jurčičevi ni. št A pritličje desno. — Telefon 2t- 24* SHS poslno-eefc. račun jra „Tabor* 11.787* ta »Narodni Jiat« 12.8S3.
Ra naroČ22af>rex denarja mao oalro* Inseratoe-cao« po dogopo—■
UM&FMl
Posam. štev. Din t*~, I četrtkova in sobotna | številka Dta 1.50 W
fctiaj« Tulc dan, rasven nod«li in praznikov, ob 18. «ri * uatumom naslednjega dne, S*nnc mesečno po požti D 12*50, ea ino-r£?sJ*? D 20*50, dostavljen na dom Um 14—, na izkaznic« Din 1250.
.»MARODNI LIST1* (Četrtkova štev. »tabora ) se naroča kot tednik J® stane mesečno 2 Din, četrtletno (> Din, polletno 12 Din,
5==	*	celoletna 2?*5Q Din mr.
^tooSnica »o plačuje ** naprej*
Uto: IV. (11). - Številka: 201. (35).	Maribor,	četrtek	6.	septembra	1923.
Nova vojna nevarnost?
Maribor, 5. sept.
Zadnje dni so razširile po listih vesti; u grozi nova vojna. Spor med Gr-
il •
111 Italijani jo tako težak, da ga ne bo^ zo6e rešiti brez orožja. Kmalu na to> Brišle vesti, da je Italija zasedla gr-j obl	~	znan kot sedež srbskih;
asti po umiku čez Albanijo — in da a Ue izprazni, dokler se Grčija ne uda. j Pa trdi, da se ne more udati, ker hja zahteva od nje preveč žrtev. Po- j IflM? jp' selo podoben onemu v julija leta tij : ^al?;rat je Avstrija zahtevala od Sr-Sri , ^^čenje za atentat v Sarajevu. Vo . je odgovorila, da ni odgo-Slob v(^a 116 m°re izpolniti zahtev, ki ■pa ,?*°_žalijo čast neodvisne države, da S?Cer fi-a dunajski vladi v najšir-Mislil na roko, da se ugotovi res-Do^ ? ateatatu. Znano je, da Avstrija ni &v0?8ala.tr6znega Slasu, temveč je v ^°iaželjno,sti napovedala Srbiji
^aaeVST+^e n* ve® '^n n^eno politiko Vodi iinpg8.. a^3a. Podedovala je ves njen !Vo j^^ean, njeno zahrbtno, prepiri ji-njeno izigravanje malih taa g' re,l vojno »ta se borili za vpliv aau dve močni velesili Rusija in tojuuo ^8Pska' Danes 'si hoče prisvojiti ®etlerac'^° dalija. Sedanja italijanska Vojn^4’. ki jo je zmaga v svetovni
^icina omamila iit ki je a fa fevjiejj, °‘^a na krmilo, (sanjari1 o sve-itoej Jr‘anls'tvu Rima tako, kot so po-tt feye. darili na Dunaju in v Berlinu 3a hoj: "?16® poslanstva Nemcev. Itali-• ® biti nekak nadzornik balkanskih fea	obenem'	gospodar	Sredozemske-
arja, Zaradi tega se toliko bori jji .^fiaši državi, kajti Jugoslavija je l3i go bolj na potu kot je bila nekoč hJ”j*<M>grski mala Srbija. Italija je hj«, Ta^a *^fh.ogor®ko vprašanje«, Ita-|j9 v80 3e hotela zasidrati v Albaniji in’ iJoj 6 *asodla Valono, podpira pa tudi in Madžarsko, kadar gre proti tolka^*0111 Jugoslavije, države, ki drži v jadransko obalo in’ ki po-sedanji obliki za Italijo ne-tir. > 3'e Prišel na vlado Mus-ki . i^kača in’ imlperijaliista, po-®isin!are^a ^ u®il V šoli Metternichai in vedno ^ Postaja razmerje s sosedi ^a 8tanja j *1'a®et&- Nekak tlakomer te-za	med	Jugoslavijo	in	Ita-
dalija -u'j ®°novn0 ,• . ^ nasprotnica Grčije. Že
Sartri -	_	i	4!
S
0val»6 ^^rigirala proti nji in' ji «31,
da fieMa8ti Pri razmejitvi v Alba-lausaj, ^°Torima o njeneml stališču ®lo n r! konferenci- To je vzbtu-
pa
° ded ft >v ^niererLCL- 10 J® vz 5; Alban^--	°*f°rčenja.	Ker
^koliko""	v	8en°i	Olimpa	ljudje
S®W, j."	neigo	na	pr.	na Koro-
y l^id 80 Italijani tudi intrigirali fanja vredni’	®*?°dil vsega obso-
l raamejjajj^^k"* & italijanskih čla-Siifici unio-f.11® komisije so neanani L .-deh, k .,„4 ^Krvno maščevanje« na Jjivast, to K	diplomatsko nedotak-
naj q4_.„ ^baraki čiri, za katerega ne „1. .TaT;ia^f tudi Grčija, dasi iz i J ta	je	morda	atenisfea	vla-
.■'©daj bjla^^Q	naročila.	Italija	je
°d	npravičena,	da zabte-
*lsljavA 110 ^^oSčenje in pajatrožjo ^ *
wkako jie Italija Hbte-1	i°,	še	prddno	je bila u-
S*
na UervoB-
^	-	e-Via,de	^	julija	leta	1914.
ponudila prilika za vojno, ki
So (BiH
pravzaprav veseli, da prilika za vojno, ki lfi	že	dolgro želtla,
Vprašanje nase svobodne cone v Solunu.
‘ iVažne misijo poslanika Balugtižiča.
B eOgra3, 5. ieptemfbra. (Izv.) Glaw izvršila ga njegovo Ias'£rio prošnjo, pa som poročil, dospelih danes iz Aten, se je tudi zato, ker potrebujemo v Berlinu sena,š tamošnji poslanik Balugdžič spora- daj prvovrstnega (zastopnika irfi še Ba-zumel z grškim finančnim ministrom lugdžid splošno smatra za. enega naših radi razširjanja naše svobodne cone v najboljših diplomatov. Balugdžiča čaka-Solunu. Obseg je bil določen na licu me- jo v Berlinu velike haloge, uravnava re-sta. V vladnih krogih se trdno veruje, da paracijsikih in! drugih vprašanj in Vspo-bo vprašanje naše svobodne cone v krat- stava odnošajev si sovjetsko Rusijo. Zdi kem rešeno tudi v vseh nadaljnih po- se, da bo Balugdžideva naloga proučiti drebnoetih, tako da se bo V nekaj dneh razmere v Rusiji in stopiti v stike v ruS-lahko tudi že podpisala konvencija med ko sovjetsko misijo v Berlinu v svrho našo državo in Grčijo. Ko bo to vpraša- Vzpostavitve normalnih odpošajev med nje reSeno, odpotuje Balugdžic na svoje Beogradom in Moskvo, novo mesto v Berlin. Premestitev Be je
Grško-italijanski spor pred Društvom narodov.
Grčija ponuja odškodnino. — Bojeviti Mussolini.
ŽerieVa, 4. sept. Društvo narodov se je na današnji seji bavilo z italijari-sko-grškim sporom. Grki so stavili nove predloge. Med drugim predlagajo, dase ustanovi nevtralna komisija, ki bo nadzorovala preiskavo in sodno obravnavo zoper morilce italijanskih častnikov.
Nadalje predlaga grška vlada, da naj Društvo narodov imenuje komisijo,, se-stoječo iz po enega Italijana, Grka in nevtralca, ki bo določila višino] odškodnine, katero naj dobe obitelji umorjenih.
Grška vlada bi v to svrho naložila takoj v švicarski banki 50 milijonov italijanskih lir kot garancijo za izplačevanje odškodnine.
Grški predlogi So po mnenja uglednih delegatov Društva narodov znatno olajšali pogajanja. Prvotna napetost jenjava.
Atene, 4. sept. Grška vlada jo izročila tukajšnjemu, francoskemu poslaniku na veleposlaniško konferenco naslovljeno noto, v kateri predlaga predvsem ui stanovitev mednarodne preiskovalne ko-
Milijoni človeških žrtev oko!2 Tokija.
Strašne številke. — Otoki izginili pod vodo. — Milijarde funtov škode.
London, 4. sept. Ie Japonske priba- vsak na svojo stran, da poiščejo dvojce jajo še vedno nove vesti o strahotah so- ali pa da Se skrijejo pred nevarnostjo, botneiga potresa. Težiko je presoditi pra-. Policija in disciplinirano vojaštvo je vo število človeških žrtev, ker vsaka streljalo kor canske roparje kar na ulici, nova vest navaja višje številke. Tako so Pod vodo je izginilo več otokov. Vi-dobili pariški listi iz Osake brzojavko: bar je popolnoma upostošil dva otoka »Življenje je izgubilo 3 milijone ljudi, pri Yokohami, ki sta imela evropsko u-med temi samo v Tokiju 300 tisoč«. To rejena letovišča* V] Yokohami je utonilo potrjuje tudi druga brzojavka iz Pekin- 40 ladij.
ga, ki poroča, da število človeških žrtev Govori še, da je bil v splošni zmedi presega dva milijona. Porušenih jo bilo zavratno umorjen japonski ministrski 3 milijone hiš.	predsednik Janamako.
Strahote razvalin, požara in viharja Ameriški predsednik' Colidge je iz-so povečale še človeške hijene. Stotine dal okli« na ameriško ljudstvo da naj Korejancev _je_ začelo ropati po raavali- pomaga Japonski. Začelo se je 'arganizi-nah in ranjenim ali popolnoma zbesa- rano nabiranje prispevkov, niml ljudem jemati denar in druge dra- Reuterjevi poročevalci cene škodo na goeenosti. Vojaštvo je bilo brez moči; milijardo funtov. Ta ogromen znesek bo nastala strahota ga je tako zmedla, da ni morala kriti Japonska, če hoče obnoviti več' ohranilo djscipline. Vojaki so bežali opustošene kraje.
*—□—’
1	• Tretje Radijevo pismo. ;;s, / -' deratiVno držaVo(l!). Ko so Radiča vpra-'
Razgovori. — Besede. — Domnevanja, ®a^’ 'katera od obeh kombinacij je resni-
mi&ije, ki bi izvrševala preiskavo na albanskih tleli. Grška vlada prosi veleposlaniško konferenco, da vpliva na Italijo V tem smislu, da bo preklicala grško nacionalno čast in državno neodvisnost žalečo zahteve. Zahteva tudi takojšnjo izpraznitev Krfa.
R i m, 4. sept. Mussolini! je 'izjavil V ministrskem svetu, da ga je ^tališče angleških listov silno razočaralo in da Se lahko italijanski narod iz tega marsikaj nauči. Zavrnil je intervencijo Društva narodov, češ, v tem slučaju gre za konflikt, ki presega obseg pogodbe v posre dovanju Društva narodov. Ministrski svet je Mussolinijevo stališče soglasno odobril,
Pariz, 4. Sept. »Chicago Tribuna« poroča, da Italija izkrcava svoje čete v Santi Quaranta, severno od Krfa. Vest pa službeno še ni potrjena. Izgleda, da nameravajo Italijani zasesti epirsko o-balo in najbrž tudi zaledje. Pristanišče v Lerosu so s torpednimi oolni docela zaprli. Ladijski promet je ustavljen.
1848
ena, je smeje odgovoril Angležem: »Obe' in nobena«.
borza:
Curih, 5. 8ept. (izv.) Sklepni točaji.;
Zagreb, 5. septembra. Včeraj je do-šlo v Zagreb tretje Radičevo pismo iz Londona. V tern pismu opisuje svoje
razgovore in sestanke z angleškimi po- ------------------,.7V . NiriPTWM tnf.Qn, ,
slanci,.politiki iripisatelji, H (koncu be- Pariiz 31.15, Beograd 5.85, London 25ia! lezi rimsko poročilo »Daily Maila«, v Berlin’ 0.000029, Praga 16 55 Italija 2357 ' katerem 3e navedeno, da so ja Radič po- Newyork 557, Dunaj 0.0078, žig. krone ' dal v London! na zahtevo neke finančne 0.078, Budimpešta 0 03 Sofiia 5 3^	;
skupine, kr v zadnjem čašu touje na Z ag reb, 5. iPt S	ž
Hrvaškem velika podjetja, dočim drugi Švica 374(K-17^0, London ' 4 31—4 3350'• trcle, da je Radiča_povabila v inozemstvo Berlin 0.000fi—0’0OlO- Dnini 01345 pr.,’ neka angleška delegacija, ki ?eli da »vi	T	11 a'
Mte,,J»£osJaxiia izi>refflenjeua v’kojfti'e- 94-95.	‘	■	,Ja	’	Novy<>rk;
no predstavljajoč ši njene ogromne varnosti. Italija je stavila Grieji tak0 pogoje, da jih Grčija ni mogla »projeti, predlagala pa je, da naj s© krivda otj* jektivno preišče, nakar bi atenska vladal bila voljna dati polno zadoščenje. Ia pon stopanja Italijo v resnem! in dalefcosežS. nem! trenutku, ko stoji na kocki težko!; vzpostavljeni mir, odseva Vsa objest fo pruska nadutost Mussolinijevega fašiai ma. Italijanski fašistovski kričači go til zaželeli vojnih pustolovščin1 na raSujSI itak dovolj izkrvavela in oslabljen* čije, ne meneč se za nevarnost isvoje®# ■početja.	i	fj;
Italija je podpisala 'skupaj i 75 idrap gimi državami mednarodno pogodbo a ustanovitvi Društva (Zveze) narodov, fin gar začetnik jo bil znani bivši ameriški prezident Wilsori, dniStVa, ki naj jskrbi za to, da se bo kolikor le Mogoče omo* jila nevarnost novih vojn. Člen 16. dolok ča, da mora Vsaka država, ki je člaaS Društva narodov, predložiti svoj sipoaj z drugo državo Svetu Društva riarodo«^ ki bo storil vse, kar je mogoče, da poer' preč; prelivanje krvL Dokler Društvo narodov ne konča svojega posredovanj«; ne sme nobena včlanjena država pod*! vzeti proti svoji nasprotnici kakih JSatJr®«' ni h ukrepov in mer.	■
Ta pogodba veže tudi Italijo, Si' lemi izstopila iz Društva narodov. Grčija j« takoj zaprosila Društvo narodovi dovauja in je izjavila, da Se popoli podvrže njegovim’ sklepom. Toda itaKU jarislki fašizem ‘stoji Ha Stališču, da 19» narodnih pogodb ni treba spoštovati fen' izvrševati. Tudi berlinski in dunajski državniki so bili leta 3914 tega murenj*^ zato pa so imeli kmalu proti sebi ves1 po* Šterne j ši svet Italijanski fašisti s Svojin^ Mjussolinijem! so naduto zavrnili! inter-* Agencijo Društva narodov, se1 napravi® norca iz njegove avtoritete te! za)8eifflf Krški otok Krf, kjer So pcrsttreljafi x»nf ljudi in zažgali! več poslopij.
Italija tedaj očivlldno' ig&e &po3f, »B01 vojno in nalašč vzbuja lervave intetinSct^ hoteč prikriti popoln fiasko fašizma iij)' notranji italijanski politiki Kalija inla,’' pravico zahtevati' od Grčije zadoS6enj3i, ima pa tudi dolžnost, Spoštovati medaa« rodne pogodbe, ki jih' je sama podpisa^ in' ki šo zanjo veljavne. Italija j« popolnoma prezrla Društvo narodoV, kakor da! ga Bploh nL Ta surova gesta Hapraffl-mirovni instituciji, ki Haj V JntereSoii kulture in človeštva decimira prelivaiiSeh krvi, pristoja popolnoma Miffsfflinilevf revolveiski politik.il	:	;
Sedaj je Vprašanje, kaj bodo storifol ostale države, ki so po paktu o DruScvu! narodov dolžne nastopiti zoper ono v5inrf; njeno državo, ki se pogodbe ne drži. 'če* ne bodo nastopile zoper Italijo, tedaj je Društvo narodov pokopano in’ v Evropi bodo zavladali odnošaji, ki so bili na* vadni v manj kulturnih dobah’. Priznati1 jo treba, da je proti Italiji nastopila pr* va in' z Vso odločnostjo Anglija, ki je( še posebej zainteresirana ria vprašanju Krfa. Prihodnji dnevi bodo prinesli vež jasnosti. Izgleda. da so Mussolini že pri« pravlja na umik in da bo dobil za avoje hvastanje hladen poliv.
Zaenkrat pa še Italija stoji na gršfoirS' ozemlju in’ njene vojne Iadije grozijo Grčiji z nadaljuo zasedbo. Dokler ne pri* voli RinS v posredovanje Društva narodov, je vojna ^evaraogt tik pred .v^atii,
Gotov«! 'je, -d« In vojna rte ostala omeje-tuvmaii m- Ocčijo, ternts^ ^^ utggm-jB^Tazširitttklalje H« Balkan.,'
Si^ffeeteda, da bomafia držaja sar Sedaj 5^^ate^ '"definT)fcrvirf« dklepe4mi msti\ke-*a ctveta^. je ,pri<5iato>^at!i'; danes ali.
fe;y;	;
Politične vesti. f
t ; * '®adifcalsko razočaranje. Interyiey z tdr. Korošocm, 3ci.«a je prinesel ljubljanski »Slovenec*, je vzbudil' v, beograjskih [političnih krogih živahne komentarje, fte interwieva. je razvidno, da je-Korošec [izkoristil Ikraljevo in vladno prisotnost *fta katoliškem' Shodu- vstrankarske svrhe [n,P da ho še nadalje vodil dvolično politi-fiko. Del radikalcev, ki se je trudil za sporazum s klerikalci, je razočaran in sedaj iradikali energično demontirajo, da bi se. [hiji eploh pogajali s klerikalci. — Pri-Bstavili bi samo to, da so tuldii klerikalci ;*raaoo*WIni. Razočarani so nad! Radičem, Srazočararfi nad Pašičeiri. Prvi »mobili-feirai« tuje države, da razbijejo Jugoslavijo, a dr. Korošec ve, da bil bila faši-rStovska Italija prva, ki bi ob ustanovitvi »nevtralne čovječanske republike« o jikupirala še riadaljne dele slovenske zem-^tje. Dr. Korošec je za Radiča, dokler ru--"ši državo, ko pa jo poruši, je proti nje linu!'-— Nad Pašičem pa so klerikalci rami, ker hoče sporazumi »na podlagi anske ustavo«. Klerikalci bi bili d za tako kupčijo — glej zagrebški protokol — toda v temi slučaju bi Radič al v »avtonomno« Slovenijo stotine jih republikanskih agitatorjev, ki bi vemo slovensko ljudstvo kar ovili o-[?3coKi prstov! — Radikalci pa naj le nič lihe očitajo klerikalcem) dvolične politike, ni večjih političnih ibupčevalcev božjim solricem nego so radikalci, o je šel L juha Davidovič v Zagreb na ngresr državi zvestih intelektualcev, so humJi proti demokratom) vso beograj-:o čarSijo, ko pa sta Marko Gjuričič HiVoja Janjič sedela za isto mizo z Ra-čem iri podpisovala protokol ob asi-eriei čmožoltega frankovca dr. Mačka tedaj je to bila »politična potreba«, jSeveda: radikalci so so zavedali, da protokola ne bo treba izpolniti, i . * Situacijsko poročilo o grško-itali janSkem Sporu. Položaj Se bistveno ni izpremeriil. Svet Drnštva narodov se je sestal .v Ženevi ;iii je vzel na znanje prošnjo Grčije, d® naj Društvo narodov posreduje v srško-žtaiijanakem, sporu. Nekatere v*e^ti zatrjujejo, da je italijanska ddlegacija v. Društvu narodov dobila od IMassolinija nalog, da zapusti Ženevo, ikalbor totrobi -Društvo narodov razprav-ljak*o tona sporu.-Delegati drugih držav pa" stoje odločno na stališču, da mora ipriti- oevairni konflikt pred fornm Drn Btva miaroldov.: — Mussolini (se vede zelo-arogantno tjt oblastno. Fašizem sploh kaže, daaga je «aroa nadutost in hvasta-Vost Italija bo-a tem svojim nastopom' dopovedala svetu to, česar mu niso mo-
gK-dopovedati! naši diplomatje: da z Ita-Bjp; hi mlogoč pravičen! sporazum1. ■— Grški zunanji minister-je podal izjavo,
tKaanel Pfibifc }.;i *
petošnfe naučno potovanje absolventov mariborske vinarske In sadjarske šole.
'r 4 ‘ (Konec).
Mt -..	..	 ,«*!;	na^vtodink	ljubez-
mm gostitelj g. Karel Vargazon. Peljal je učende^najpraj k velikanskemu skladišču les® in k. tvorni ca parketov. Koliiko Koroškega bqgostva je tu naložeriegal
OTdMdaa odprejo učetnfeem, pogled bogastvo, kiisga nudi šumia. Toda ali ni |«koda, daprehajajo vai ti zakladi naših [alavomknh M bbsaadčrh gozdov y tuje jirokelKaa bo potem, ko bodo naša brda pzgnbfla gozdove? Ko bo naš zeleni kras POBftnzesi to bodo molel« gola rebra v rie-|bo1 Takšnih Skladišč je še mnOgo po na-li/šL,kiržawi.
| Ogiedafitono si v Calcovtou še veliko Ipriatta/vo gnofa Fetetettča,to pa grad |&rojsfeega, dom’ .junaka, ki je sanjal r3wdž*di iif apoerfai, bridko krtino,. da
Uko dottrtovirra ljubi	^
<1-t£o j*e če biti rob,	T
da ja GrcijaJ takoj uvedla strogo preiskavo, da pa Me /more biti vlada moralno odgovorna za zločin1. Izpolnila bo vse zahteve Italijanske vlade, ki so no proti-vijo grškemu narodnemu ponosu iri ki rie žalijo grške neodvisnosti. — Neka še popotrjena vest poroča, da Italijani na-rialjnjejo z zasedbo grškega ozemlja v JE piro.
* Bolgarsto-turška zveza. Te dni je
bila sklenjena v Carigradu konvencija med Turčijo iri Bolgarijo. V slučaju o-iboroženega spopada z Jugoslavijo bo Turčija pomagala Bolgariji z orožjem. Turčija bo podpirala Sofijo y njeni ma-čedonski poLiti.ki. Tako se polagoma obnavlja stara fronta. Italija, Madžarska,. iBolgarijo e Turčijo, Avstrija z Nemčijo — to so sosedi in sovražniki države, ki leži na potu parigermansko-madžar-akim in italijanskim imperij aliritičnim! stremljenjem'. In Hrvatje v sredi te u-boge države kot pionirji njenega razkroja ...
* HorthV govori o novi vojni. Uprav-
,nik madžarske države Horthy je imel v Rarczagu bojevit govor, v katerem je napovedal, da bo že v bližnjem' času izbruhnila nova vojna. Politični krogi so zelo razburjeni nad gostobesednostjo državnega guvernerja iri so liste zaplenili.
»0, pa jili Sode le nekaj,«
8. septembra v Ptuju.
Velika skupščina »Družbe sv. Cirila iti Metoda« v Ptuja mora biti manifestacija obrambnega kulturnega dola Slovenije, zato poživljamo vse rodoljube, da »e po možnosti udeleže dne 8. tm. velike skupščine. Podružnična odbora moške iri ženske podružnice v Ptuju sta pridno na delu, da se dostojno završi 15-letnlca zgodovinsko velepomembnega dogodka. Izkaznico za polovično vožnjo po južni železnici se dobe pri vodstvu CM družbe v Ljubljani, kjer naj se naročajo.
Šotore v mostnem ptujskem parku so začeli staviti. Močen dež pridno namaka delo. Upamo, da pravočasno prestane. Na Dravi se pripravlja »beneška noč«. Prireditev utegne biti izvršena v velikem slogu. Mariborska Sokolska Župa se u deleži po konjenici, posebno tudi dopoldanskega sprejema. Veliko zanimanje vlada zlasti v slovenskem delu, a tudi v južnem delu naše domovine za to prireditev. V slučaju slabega vremena Se vrši ljudska slavnost v Društvenem domu. Varaždinska Sokolska prireditev se vrši- glasom sklepa Mariborske Sokolske Zupe dne 9. septembra tl. Tega dne pa vsi v Ptuj!
Šola in dom.
4.	PRVI ŠOLSKI DAN.
Mati so pel jali Vekoslava prvokrat v solo k zapisovanju. Pred šolo je čakalo že mnogo otrok, stali so v gručah ter radovedno ogledovali prihajajočo novince.
»Glej, Zorkovega Zvonimira tudi pe-. Ijejo, ali ga vidite, kako nioško stopa!«
»Botra pa peljejo Filipičevo Ljubo slavo!«
»Joj, taimle prihaja kar pet rioviaiocv!«
Se čudijo starejši otroci.
Iz šole pride nadučitelj, poštaren gospod. Otroci ga spoštljivo pozdravijo in se mu naklonijo. Po cesti pridete še dve gg. učiteljici iri še jeden g. učitelj. Tudi te pozdravijo otroci vljudno in se jim naklonijo.	,	,
V zvoriiku se oglasi zvon k maši.
Učitelji razvrstijo otroke po dva iri dva v dolgo vrsto, dečke posebej, deklice posebej ter jih vodijo v cerkev.
Na oltarju gorijo sveče. Zvonček zazveni. Orgije zabučijo, maša se začne, otroci zapojo z nežnimi glasom mašne pesmi.	-'
'Vekoslavu' še je zdelo’ v cerkvi zelo "slovesno, mislil Si je, da je gotovo tudi V nebesih’ tako lepo.
Po maši so učitelji odpustili otroke domov, le Vekoslava iri druge novince So peljali V spremstvu staršev v šolo, kjer jih je nadučitelj kratico nagovoril. Na mizi je ležala velikariska odprta knjiga. Vekoslav« še je zdela večja nego ona, katero je malo prej na oltarju videl.
Nadučitelj je listal1 po knjigi, klical imeria, zapisal zdaj tu zdaj tam nekaj v njo, zraven se je smehljal, govoril prijazno zdaj s stariši zdaj z novinci.
Kar pristopi nadučitelj k Vekoslavu ter ga vpraša: »Kako pa je tebi ime?« »Vekoslav,« mu odgovori glasno. »Oho!« se je začudil, poštami gospod, »odkod pa veš, da ti je Vekoslav imel Ali te Me zo-vejo doma Lojzek ali Alojz?«
»Da, pa moja sestra Milica, ki Kodi že pet let v šolo, mi je rekla, da se reče Alojz po slovensko Vekoslav in da se tudi vi v šolskih naznanilih podpisujete Vekoslav; tudi jaz bi rad bil Vekoslav!«
Nadučitelj ga poboža iri pohvali rekoč: »0 kako si vendar priden. Ti že veš, da se Alojz reče po slovensko Vekoslav. Le hodi pridno v šolo, pa se bodeš vsak dan' kaj novega naučil, nazadnje bodeš znal vse svetnike po slovensko, imenovati!«	j
»Povej ml Vekoslav, ali še ti v šoli dopade?« Deček prikima: »Da!« ter gleda pozorno nadučitelja, kakor da bi mu hotel reči: »Ali slišite, da žo znam reči »da« mesto »ja«. Saj ga je bila 'sestra Milica večkrat rasno podučila, da se po slovensko reče »da« rie pa »ja«; »ja« je nemška beseda! Nadučitelj ga je znova pobožal in pohvalil naglašujoč, da že precej zna. Ta pohvala ga je silno po vzdignila, zato mu je bil že prvi šolski dan dari veselja in radosti. Vesel je šel z mamico domov ter je težko pričakoval prihodnjega dne.	,»
Nadučitelj je po opravljenem zapisovanju pripovedoval v učiteljske seji, kako že nekatori novinci znajo Svoja la-Ginska krstna imena imenovati po slovensko, riaglasal je, da je to upliv dobre šolo, ki sega tudi na dom, na njegove odrasle in male prebivalce. Oni namreč slišijo i« čitajo, kar so otroci v šoli uče, zato je šola posredno po otrocih’ tudi učiteljica odraslih, zato se naj v uradnih spisih, šolskih naznanilih, izkazih o napredku in vseh zvezkih pišejo zraven latinških krstnih imen’ tudi slovenska Potrebno je, da pokaže narod tudi s svo-
o
Blagor nam, ki smemo ljubiti narod iri domovino brez strahu pred tisočletnim zatiralcem!
Zvečer je prišlo mled nas nekaj čakov-dklih narodnih inteligentov, ki se niso imiOgli načuditi, kako moško in lepo se ve dejo naši bodoči kmetovalci. — Dobra šo la ne daje samo dobrega strokovnega znanja, ampak vzgaja tudi lepe značajo in omikane člane družbe.
Vso noč stoo se vozili do Zagreba in prebili dolge ure v precej polnih vozovih. Na kolodvoru v Zagrebu sta zavod sprejela prof. in dekan poljoprivredne fakultete g. dr. Ulmansky in inšpektor južno železnice g. Ernest Vargazon. Pozneje so si ucenci ogledali v resnici velikopotezna Arkova podjetja V tovarnah vinskega cveta, 'kv^sa in etera Smo občudovali uspehe najmodernejše tehnike; zlasti pa nas je zanimala divno urejena tovarna sodov.
V uprav ogromni kleti našega nadvse Podjetnega rojaka simo občudovali veli-® in manjše sode, tudi velike rezervo-•	^ viT*° iz stekla iri cementa, Mi-
r*JS ?*. 0riaki gospoda Arka le malo zaostajajo za onimi, ki se vidijo po sve-
Mžrlborrsr&ptembra 1923. ^
jiirii krstnimi imeni svojo narodno za-’ vednost. Šola in dom tvorita s cerkvijo in državnimi uradi vred trdno okostnico narodovega in državnega telesa, zato jc potrebni, naj bi se tudi v cerkvenih o ^ redih gojil narodov jezik, kakor se goji v narodni šoli in v državnih uradih.
sanje po sodu, ker je ves prostor v. o-gromni kleti do zadnjega kotička smotrno izrabljen. — Ogledali smo si nato še^ klet za likerje iri ko smo zapuščali torišče Arkove podjetnosti, marljivosti iri rekel bi gospodarske genijalnosti, so se nam! grudi ponosno dvigale: lej, Jugoslavija mogočno napreduje tudi v telmi-ki. Tako podjetje bi bilo v čast vsaki veliki kulturni država.
V Maksimdr! Mimo v Solnčni žogi dremajočega ribnika nas vodi jo pod sto-ctnimi hrasti do gospodarskih poslopij.
hlevi, lepa živina, mlekarna, vzorno poljedelstvo, napredno čebelarstvo —
l koliko lepih stvari nam je pokazal nas rojak, ravnatelj Novak, v spremstvu prof. poljedelske fakultete Kittiga. In J Sua nam šla v slast na ražnju pečena ovtna tam pred Maksimiram----------------
Ne le muko, tndi ugodno strani kmetaj-
Je trob® Prikazati mladim ekonomom.
Popoldne Srffo se odpeljali v Brezovico na posestvo zagrebškega cerkvenega poglavarja. Posestvo jo hudo oklestila agrarna reforma in' zdaj se malo težje gospodari na »biskupskemi imariju«. G.
( kakor čebela marljivi upravitelj pogc_stxa, nam razkazuje g ponosom to,
Dnevna kronika.
— Današnjo številko smo morali i* tehničnih razlogov izdati samo na 6 stra" noh. Prosimo cenjene čitatelje, d* ,ula!
to oprostc. Iz istega razloga smo mora žal izpustiti nadaljevanje sokolskc?f* članka, ki pa ga prinesemo v prihodn številki v večjem obsegu kot običajno -— Popravek. V včerajšnji številk' bora« je poleg številnih tiskovnih Pap pomotoma izostal podlistek g. ®ruD.°ite Rotterja »Ponesrečena tura v Savrai8* Alpe«, ki ga zaključimo v sobotni Ste ki, katera izide zaradi praznika , mili straneh. Med političnimi vestnri 9 pomotoma imeli dve notici enak prvi se glasi pravilno: »Pogajanj® 8 rikalek.
— Z dvora. Nj. Vel. kralj iri
knez Arzeri iri princ Pavle so v P°° ^ ljek zapustili Bled in dopotovali tm. v Beograd. Na potu skozi je kralj Aleksander razgovarjal 6 mošnjim divizijoriarjem! general^81 ca!kovičem'. Kraljica je nepre9^an° spremstvu dvornih zdravnikov. .
— Veliko obrtniško zborovanj®- . ^ želna zveza obrtnih zadrug v Ljnbb , priredi veliko zborovanje vseh obrt"1,^ Slovenije v soboto, drie 8. septembra - ’ ob 10. uri v dvorani »Kazine« (pr?0 ^ stropje restavracije »Zvezde« n® ^ . grešnem1 trgu). Dnevni red: 1. Preosri0^ zakona o zavarovanju delavcev iri ječe centralizacije. Poroča g. Jakob
d®'
tv
To-
1!
dravec iz Središča. 2. IzednačenJ® kov. Poroča g. Ivan Rebek iz Prisilno zavarovanje Obrtnikov iri "V rodbinbkih članov zeper bolezen! iS ^ rosi. Poroča g. Franc Ravnikar, naČ® 8 ^ pokrajinske zadruge tesarskih mols r v Ljubljani. 4. Uvedba obligatorne 18 j sti-ske preizkušnje. Poroča gospod Na ^ Olblak, načelnik zadruge čovljar^V Ljubljani. Važnost točk dnevneg® . zahteva, rla se shoda udeleži vse ^ štvo brez izjeme. Zastopane n3j bodo Pj odposlancih vse obrtne zadruge iri 'Lj obrtna društva Slovenije. Ud shoda imajo 50% popust na vseh ž® .i^ cah, ako si kupijo eejmbke ]egitiri'aCI ^ ki se prodajajo v vseh večjih don8.^1 zavodih’. Zadruge Tfaj naročijo leg' -cije pri Uradu velesejma v Ujublj®rii-— Velesejmi, katoliški 'shod, iri! konzulati. Za človeka, ki misj' / ^ maluo, je i>ač lahek odgovor, kaj le našo državo važnejše: velesejmi flb tol iška shod. Velesejmi go velikeg® ^ rodno-gosiK)darskega pomena, kat®1 shod pa je bil navadna prireditev stT ^ ke in1 to še take, ki je o svojim1 brij njem mnogo škodovala naši državi. > železniške iri diplomatsko oblast' Pf ^ očividrio nasprotnega mnenja, k"-1 1 g katoliški shod je bil znižan) vizj"11 ^ našem konzulatu v Trstu Jia 5 Lir- ^ velesejem! v Ljubljani pa samo D»
kar je ostalo, a tudi z upravičeno .	^
jo v očesu to, kar je prišlo v " neU. . poko. Kakšna razlika med Ijem! Ne, agrarna reforma gosp®'’ {ji situaciji naše države ni v bilo, da se producira, nego da P novi posostniki v nomar to, čeear ^ y0J rejo obdelovati, ker nimajo za ^ J Ijc ne sredstev.	.	v ^1
Gospod upravitelj na« je v0<y,n0 ka-' ni mlin, nam je pokazal velike Kl^rara_ šče, ogromne kozolce, kolarni"0 111 v.. be za gospodarske stroje,	:a<
je stroje in njih uporabo (£•	1
izumil tudi ja!ko uporaben' valj)> P pa nas je peljal v krasne hleve glavo čredo prvovrstne goveje ^pjrit, Ko smo si še ogledali tovarno z smo se vrnili v gradič. , ^kapske-Tistega večera v dvorim pozabil« ga dvora ne bom tako ^ r ° borca m Imeli sm o med sabo slavo ek ^ gp;nčiČa, sedaj izgubljeno Istro, ^taria _,„rc)m Maki je navduševal z divffim b ^ ^ ^ šo mladino za delo, za Ul ‘j2 . življeJ movirie, za značajrioSt in' moža . -jjj nje. Iri pa — ne pozabiti _ 1>0*“n	%&-
bratov! — Odgovoril mu J®	gj:
voda iri iriu obljubil v imenu vs i, ^ bodo pomnili besede, odličnega m	-j
Marmof,^sipTlmm~T9ž^v
iTSBOER" WXEOmn! ICIST«^
'Sffatnt
Liri Za! EatotišKi shod jjef 'vtetjalai izkaznica tudi za polovičao! vožajo tvi J>rzo-vlakih, za mariborelkd ialožbo 5xC ljub-* ljaneki velesejem! pa ne velja! Brez komentarja.
— Slavnostno odkritje Malgajevega
Spomenika. Odbor za Malgajev; spomenik v Gnštanju poživlja Vsa narodna, kulturna iti humafla društva širomi kraljevine, da prisostvujejo slavnostnemu odkritju spominske plošče pok. poruč-Wku Francetu Malgaju v Guštanju v! Mežiški -dolini. — Slavnost se bo vršila maja 1924. letal Društva, ki bodo prisostvovala, naj sporočijo po možnosti število svojih udeležencev do Kojiča ®arca 1924. odboru v Guštanj, da bo mo-£°če preskrbeti posebne vlaike ob felaV-iiostnib. dnevih in vse drugo potrebno, ptenem pozivamo, naj se Vsi bojevniki J* Malgajeve čete pismeno zglase pri Odboru za Malgajev spomenik v Gušta-Wu, kajti na dart odkritja plošče bo Mal SajeVa četa zopet nastopila. Prosimo, naj “lagovole ponatisniti ta poziv tudi ostali fr^si časopisi v državL
‘ Društvo jugoslovenskih aKademi kov -y Mariboru priredi dne 7. septembra **■ v. Slovenski Bistrici v hotelu »Beo-8rad« Br. Nušičevo veseloigro »Navaden Jdovek«, Ker je čisti dobiček predstave *arnenjon fondu za podporo revnih viso “Ošolcev, članovi DJA v Mariboru, va-mbo sl, občinstvo na obilno udeležbo, «ačotek točno ob pol 20. uri.
Nov telefonski imenik. Vsem! mte-^entomi ini telefonskim naročnikom spo-da je izdala direkcija pošte ia ^agrafa v Ljubljani nov »Imenik tele-Karočnikov irt telefonskih cen svojega področja. Prodajna cena ^ je S Din. Vi Ljubljani in Mariboru Prodajata tamošnji glavni pošti (v ^^bliani brzoj avni-telefonslki oddelek, j« telefonska govorilnica). V zalo-imela tudi pošta rta IIL Ljub-velesejmu. Nadalje ga bodo jj^fejale pošte: Bled* I, Brežice, Celje, 55, " podava, Domžale, Gornja Radgo-®°'r‘	Kočevje,
* SptoaSer, Murska Sobota, Novo JSkof*’	Orniiož, Rogaška SlatiHa,
2{jj'	iaTržič.	Interesenti	V osta-
iiav 3	®® Mifen®aroče pri esi izmed
Pošt ali panar avifoSt pri eko-^iTekcija pošte in telegrafa Lv
IVrnladžarjCnie radikalov sil po-Madžarov? Vj Topoli v Voj-So pričeli izdajati radikali mad-50 pisaU tocbrik >Z4szlouk«.
**» Iz jtašo diplomacije. Naš dosedanji jJal grskenj dvoru v Atenah, 5a®n®d2ic prevzame trfesto Jtašega popri nemški [vlacHI M Berlinu, na SPSo (dosedanjo fmeSto pa pride dose-Poslaaik v. Berlinu &■ Markovič, naš poslanik pri Vatikanu g,
j---
®a&Wvi6 je npokojeft’. Naš general-W Butfimpešti, Rade Simonič •M 'irrtj pride na njegovo mesto 5^^^* Miletič, zal konzulat vi Celovcu w	°	i^Ukin	javič.
in jajčast okus jo znakie-Sjo	atefce«.	rAko	jih kuharica skrb,
jo JSi' boljše jedi te vršite.
3ih
i Novi predSetfSUfl Zveze fiarodov. V
pondeljelk Be jo vršila M Zeifovi ^otvoritvena seja jesenskega zasedanja sveta Zvleze narodov, katero je vodili dosedanji predsednik, japonski' delegat Ishi. Na dnevnem redu te Seje je bila tudi volitev; novega predsednika, Ker jo rok prejšnjega potekeL Izvoljen1 je bil z večino U4 glasov kubaji^ki delegat, do Laho-r rriente.	.v‘;	,	j"* , t. ■
Mednarodni policijski kongres Ha, Dunaju. V ponedeljek je pričel zborovati na Dunaju v policijskem1 ravnatelj-atvtn nSedUarodni policijski kongres. — Otvoritvene seje Bo se .vdeležili tudi voditelji avstrijske republike, diplomatič-£d zastopni zastopniki raznih držav, dunajski župan itd. Kongresa Bo so vdeležili tudi delegati našo polici je iz Beograda, Zagreba in Ljubljane.
■— Ne približujte Se munJcajšilrim skladiščem. Pokrajinska uprava objavlja Občinstvo se ponovno svari, naj se v last-riemi Interesu tte približuje municijskinj skladiščem, da se ne pripete morebitni nesrečni dogodljaji, ker imajo Straže strogo povelje, vsakogar, ki ga dobe v bližini teh skladišč, prijeti itf odvesti Ha komando mesta
■—i (Vzoren dušni pastir. Pri' Sv. Barbari v Halozah pase duše župnik Janez Vogrin, ki je vsled Svoje nestrpnosti pri velikem delu župljanov, 'nepriljubljen in je bil svojeeasno tudi že obsojen radi častilkraje. V hude prepire je zabredel tudi že s prejšnjim1 organistom, S sedanjim, g. Ferdinandom Kristlom pa -je do-teral stvar tako daleč, da je prišla pred sodišče. Oholo Jiastopanje župnika Vogrina proti organistu Kristlu je rodilo že lanako leto prepir nied obema, da prave izrazite krize pa je prišlo komaj letosl 7. januarja po rani službi božji. G. Kristl, ki je opravljal poleg službe organista in cerkovnika tudi službo občinskega raaglaževalca, je tega dn;e kakor običajno po maši pred cerkvijo razglašal župlj anoro razne občinske odloke. 1— Med razglaševanjem pa je prišel iz cerkve župnik, ga prijel ia jzt i ral na Stopnice ia ven' na cesto ter pri tem1 kričal, da ga bo že ponižaL Pozneje se je Vogrin spravil tBad Kristlovo ženo in tudi njo zmerjal, 1. maja pa ni hotel maševati, češ, da nama zaupanja do Kristla, ki bi mu lahko zastrupil hostijo. S L mlajem! je odpustil g. Kristla iz cerfkovmške službe ter to na lebi tako oznanil, da je biložar IjiVo. Vsled vsega tega je g. Kristl tožil župnika in dne 7. junija Be je vršila pred pbujskim okrajnim) Sodiščem prva razprava, pri kateri je Kristla zastopal g. dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju* ia je 'bil Vogrin radi prestopkov po $ 491 in 487 k. z. ria podlagi § 493 z uporaibo §§ 266 in 261 k. z. obsojen na 200 Din. denarno kazni ia na poravnavo sodnih Štrosi 'kov. Tožitelju in njegovemu zagovarni-ku pa se je zdela kazen prenizka, zato sta radi tega ia radi neupoštevanja vseh prestopkov, ki so Mii po pričah jasno dokazani, vložila priziv bal okrožno kot vzkličim sodišče ia tako se je v četrtek 30. avgusta vršila pri mariborskem' o-krožnem Sodišču vzklicna obravnava. G. Kristla ia Mjegovo Soprogo je zastopal
.g. dr. Toae GoBak% župnika Voferina pa' dr. Leskovar. Župnik se je Skušal pri vttMieni obravnavi popolnoma oprati, toda to Se mm* ni' posrečilo. Vzklicna razprava je imela popoleffl uspeh la okrožno sodišče je povišalo Vogrinu kazea od 200 na 100« Dlrt.	.*•
Tedenski presled
v, r za Naročnike »Narodnega lista«.
Petek, 31. avgusta. Radikali mešetarijo z Nemei ia Madžari v Banatu, katerim so obljuibili manjšinske šole, če jih podpirajo v! parlamentu. Tudi klerikalci se pridno pogajajo za Vstop v vlado. Izgloda, da jifni bodo radikalci odstopili par ministrskih mest, klerikalci pa zato puste svojo avtonomijo. V federalističnem! bloku poka na vseh straneh. Muslimani so nezadovoljni z dOSedaajo blokaško politiko, Bun jevci se na Svojo roko pogajajo z radikalci, hrvatski blokaši pa so brez vodstva ia — glavo. — Med Grčijo in Italijo jo nastal radi umora italijanske razmejitvena komisije oster spor. Italija zaihteva zadoščenje in 50 milijonov lir odškodnine.
Sobota, 1. Septembra. Grško-italijari-ski spor se je poostril, ker je Grčija od klonila italijanske zahteve. Italija gro zi z vojno in je odposlala SVoje brodovje V grške yode, Grčija pa prosi Anglijo za posredovanje. Splošno Be Smatra italijanske zahteve za pretirane. — Naša vlada se bo v tem sporu bržkone postavila na stran Grčije. — V delavnicah južne železnice, ki je od L Septembra naprej v državni upravi, je danes izbruhnila StaVka. — V Ljubljani je bil danes o-tvorjea IIL ljubljanski velesejem.
Nedelja, 2, septembra. Italija je "danes zasedla grške otoke in zasedla tudi otok Krf, kar je izzvalo v! angleški javnosti veliko ogorčenje. Grčija apelira tta Zvezo narodov, kar pa Jtalija odklanja. Italijansko časopisje ščuva proti Grčiji, dočim) vsi inozemski listi Švare Italijo pred novo vojno. i 1
Pofideljek, 3. Septembra. Velika iB Mala antanta sta Se zavzeli za Grčijo im prete Italiji z blokado, če ae odneha B Svojim ogrožanjem miru na Balkanu. Italija je izvedla delno mobilizacijo.
Torek, 4. Septembra. Prometni minister je z današnjim dnem ukinil mili tarizacijo železničarjev. Stavka v delavnici v Marilbom se nadaljuje. •— Na Ja ponlskem1 je strahovit potres uničil več mest. Nad 100.000 ljudi je izgubilo življenje. — V italijaM^ko-grškem sporu je zavladal vsled pritiska velesil odmor, Italija bo morala popustiti.
Kdo izmedi nafl tedajl ni intel ^Or®E z»°0e^^ Spinčičl Koliko si Be Haiod ia kako malo se spo-Padanji asoidl Tvojihl -iiaporov iu ^*Plij«n'ja!
& d<^?°{^aitro ^	oidlpel jal vlak pro-
Ifil g0 ' enkrat Jeimo preluniM vožnjo nans je Nagajalo va-eme V Jeiio	*®noSi ogledali lepo ure-
®°^°’ Nnž dičai goSpo-BeBe nam je razkazoval »teviadn.	štirinajstletnega dela na
-■—	5®	namen jienl tudi sinovom
!P0®e<stBikoTO; tu se v enoletnem "''Previjajo za Svoj; Važni poklic, SredlsfcvS. Svojo dedi.no obdelo-“čl	gospodarsfcvečffo Bilo Ha-
fk^aijae možnost L Obe bratski ^	neopaženo Vršita Svojo
5^ <> MiisSjo na zemiji fiffled Muro In ženila Blagoslovi trud ia na-
Popoln! uspeh! jo končala ' Po domovih
^aceL^T®^a 3w*aa-a^ d!a Je Mia
?* ^	iss običajih; vJ-
S tfetT	vtexmo	ure-
^■^iaoinejo’ v”lfc Po^e^e^vO, SMotnao
Saša štiridrievila uč-
ffajožje zvezana podjetja; videli so kmeta ia viničarja in kletarja ia upravitelja ia tehinika in delavca pri plodouoa-nem! delu; spoznali So, da se praksa marsičem razlikuje od teorije, ali da 3e pravilni temelj uspešni praksi ipak le dobra teorija; razširile so si svoje vidike ta! Se preverili, da edinole žuljeva dlaU u-Stvarja lastflo ia narodno srečo.
PovlSod, kamor smo prišli, so Be ljudje divili lepemu vedenju naše mladine. Bilo je toliko zapeljivih prilik: štiri dni sem bil sredi svojih mladih prijateljev in nikogar nisem videl, ki bi se bil spozabil itf črezmertfo užil to, kar miu je bilo ponujeno le v naučne svrhe. Nobene nespodobni besede, nobene nepristojne geste, Spoštljivost ia vdanost do učiteljev ia spremljevalcev, ufkaželjnost iu vztrajnost po ne vedno lahki in ugodni poti v dušljivi soparioi, vljudno vedenje po-vfeod, hivaložaost za vsako dobroto. Ej, s t^ama sokoliči je lepo potovati iH drugo vati! Se lepša pa je zavest, da bodo se-clajnCri okolici tudi y življenju krepko razmahnili krila ia se razvili v prave gospodarske sokole, kS bodo narodu ia do-a^ici dikaic ponots.
v , _ i. v ■
Dopisi.
Sokolstvo.
o VaraždiH. Vspored župnega zleta ia proslave 20-letnice Varaždinskega Sokola, je [naslednji: v soboto dno 8. +m. ob 9. uri dopoludae slavnostno zborovanje in otvoritev Sokolske razstave. (Obvezna le za varaždinsko članstvo.)' Ob 8. uri zvečer ee vrši v tamk. gledališču slavnostna akademija, na kojej nastopijo oddelki društev iz Celja, Karlovca, Mari-J>ora, Varaždina in1 Zagreba Po alkade miji se vrši v gledališki restavraciji ko-mferz. Drugi dan (9. Bpet.) se Vrši ob’ 11, nri dopoludne slavnostni Sprevod, popo-hidne pa javaa telovadba. Poživljamo vse članstvo in drugo Sokolstvu haklo njem) občinstvo, da ge vsled izredne važnosti letošnjega župnega zleta v Varaž din istega polnoštevilno udeleži. Zdravo! Predsedstvo MS2. /
o Legitimacije za polovično vožnjo v Varaždin Be dobe pri bratu Hvalencu V Posojilnici, bratu Franju Majerju, trgovcu in trgovini Zlate Brišnik. Z legitimacijo plača vsak udeleženec zleta le polovično vožnjo t j. v Varaždin in' nazaj -0 D. Legitimacija stane 50 para. Vsi udeleženci se odpeljejo v Varaždin z vlakom1, ki odhaja v nedeljo ob 5.25. uri ter se vračajo Se isti večer ob 1. uri po polnoči. Ker je Varaždin prijazno mesto, ki šteje okrog 18.000 prebivalcev, ia je gotovo mnogo takih, ki ga še He poznajo, naj ti vporaibijo sedaj to ugodffio priliko.
Narodno siedaiišSe.
Iz gled. pisarne. Dame in gospodje, ki imajo smisel ia zanimanje za gledališče,
IfiJn*. bi biK vol3ni s°d6lovati pri gledaliških predstavah, naj Se blagov.olijo J^viti gledališki pisarni,	----
Redukcija duhovništva. (Dopia iz Hoč). V Hočah imajo kaplana, ki glasno kliče po redukciji. Ta čudni božji namestnik se colo za nedeljo več ne zmeni, da bi doma opravljal službo božjo in skrbel za, zveličanje duš, temveč vlači Vsako nedeljo svoje Orlo in! Orlice po tujih vaseh, da jih kaže kalkor komedij jant svoj cirkus. Čudno, da še v Tomšičevem1 drevoredu Ho napravi Svojih predstav. Včasih1 si je »najel« še VSaj kakšnega frančiškana, da je zaHj opravi ljal službo božjo, zadnjo nedeljo pa jet moral kar obe maši brati drug kaplan’. Od treh duhovnikov v Hočah1 je edetfžei nad leto dni (bolan', drugi jo angažira® za orlovske veselice, tako da službo vršile tretji, a vendar božjo kraljestvo fv3 Hočah nič ni nazadovalo. Za kar so trijei določeni, dela v resnici le eden’. Reduk-i cija, kje si? Gospodje se pa vedno pripoi ročajo 6vojim vernikom, Haj molijo, kep primanjkuje duhovnikov!	.
Rečica. V številki ši 185. z dno 18. avg. t. 1. Vašega lista se Mek dopisnik ia Mozirja spodtika nad našo parao Kriz« galno in predbaciva, češ; »Rečičaai imajo pa s svojo parno brizgalno navadni; vselej pri požaru‘Smolo« itd. Da Se SPCM zna kakšen namen je imel g. dopisnik » tem! predlbacivanjeml, pojasnjujemo R tem sledeča fakta: Naša parna brizgama je bila od časa kar je bila naročeaa Sfl, 1910.) klicaita sarrto trikrat na ponSoč bližnjemu in Sicer prvič k požaru v Sp, Rečici (Dolinar), drugič k požaru vi Na-*' zarje (Turnšek) ia tretjič k požara pri)' Sv. Frančišku (Slatinšek). Pri vseh’ tehj požarih je naša parna brizgalna delovan la brezhibao, vspešno ia m izkazala' kot najboljše gasilno orodje. Dokaz tenfitt Bot1 očividci, zahvalna pisma 'dotičnih potfe-r srečencev in sosedov (ki! so še danes Hal razpolago). Od kod pride toraj g. do« pisnik navedenega članka od aenfenSftt Ijene trditve, da imamo s parao brizgal«1 no pri požarih vselej smolo? Ni li tat osebna mržnja proti našemu gasilnemicu društvu1?! Da pa je naša parna brizgafffa pri zadnjem požara v Nazarjih daei 18. nt m. bila momentaltiO zadržana dajati vodo na pogorišče, je temu Kil kriv sla® teren', ker Be jo morala brizgalna tlope« ljati po prodnem kamen ju do reke Drotr je, kjer je ob’ zasukanju prišla fyj jnaa^* skrižno hibo in je vsled tega počila JJa-i krena vodna dovodna icev. Ko Se je po< tomf »injektorja« Bai to napeljala vodat^ parni ikotel, jo brizgalna zopet povoljiroj; delovala in sicer tako dolgo, da ni Bila' pogašena zadnja, iskra ognja, Be Oziraj« se na to, da so druge moči pri ročnilji brizgalnah’ (katerih je bilo 5)' že 'dve urf poi>rej opešale, oziroma tudi^g.'dopjseCiKa; že ni bilo nikjer več videti.
Mariborske vesti.
' aribor. 6. septembra m3.
m! Odlikovanii detektivi. 2Ja yoEA/jW službovanje za časa kraljevega Bivanja na Bledu so 'bili odlikovani z zlato koJaj« no sledeči mariborski detektivi: Josip Cotič, Josip Rojc, Gašpar Trpiir, FralJ* Fradel ia Fraa Saksida.	, ! u
ia Za graški veleSejem je dvrgnilo do^ slej v Mariboru preko 300 oseb legitii macije, za praškega pa nad 30. Intere« senti za oba .velesejma so . večin oni* Nemci.
m Shod StavkuJoelK delavcev 'JaŽnri železnice. Sinoči ob 17. uri se je začel
shod Stavkajočega delavstva Južne že, leznice. Predsedoval je g. Fraa IScodrič, predsednik neodvisne žcieznič.irSlts crga-i nizacije. Shodu je prisostvoval tajfiik ge« lavske zbornice g. dr. L'$u>r; govorili so ined drugimi gg. Žoiiot, Hleliec ra Jurak. Razpoloženje je bilo mirno. Stavkujo$f delavci so sprejeli daljša resolucij;, v kateri predvsem' Izjavljajo, da je stavko zakrivila prejšnja uprava Južne želez-* nice, ki ni pokazala niti najmanjšega razumevanja za bedni niatorijalM položaj delavstva. Bilo je uvedeno hadurifO delo, s katerim naj bi delavstvo imelo! priliko, zaslužiti več kot iznaša njegova redna mezda, a pri nadurnem delu je prišla v poštev komaj neznatna ftfnftjšl* na. Nezadovoljni delavci so delegirali za pogajanja z vodstvom' svoje za stopi nike, a Južna železnica se ni hotela ž njimi pogajati. Stavku joči izjavljajo, da fcO voljni Se vrniti na delo, zahtevajo pa ga-' rančije za od.pravo iiadurnega .deta Ja
Btratt "V
MariMf, ersTpfefnKa* 1923
ukinitev vseh represalij. Nadalje vztrajajo odločno na že izraženih resolucijah o materijalnem izboljšanju. Zahtevajo od nove uprave, da se ž njimi pogaja. — Stavba v podjetju Doctor in drug še traje. Odločilnih sklepov je pričakovati Ha današnjem zborovanju. V nobenem Slučaju se ni kalil red in mir. Stavku-joči vzdržujejo vzorno disciplirfo.
m Zamenjava 10-dinarskih bankovcev stare izdaje. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Po razpisu generalne direkcije drž. računovodstva v Beogradu z dne 20. avgusta tL DR br. 102.602 bodo finančna deželna blagajna v Ljuibljani in blagajne davčnih uradov posredovale zamenjavo 10-dlnarsikih nov-čanic državne izdaje in jih tudi pogojno sprejemale od strank v plačilo do vključno 1. februarja 1924. Stranke, ki hočejo te novčaniee pri omenjenih državnih Magajnah zamenjati ali pa ž njimi izvršiti plačilo, naj jih tem predlo-že z dve-tara »piskoma, na katerih naj stranka o-znači ime, priimek, bivališče, število oddanih novčanio Iri od vsake novčaniee Številko in1 serijo. En primerek spiska bodo prevzemajoče blagajne vrnile » potrdilom o prejemu. Cim bodo podruž. Narodne banke novčaniee preizkusile, dobe stranke proti pokazariju vrnjenega Spiska in proti posebni nekolkovani pobotnici za pristne zamenjane novčaniee protivrednost pri blagajnah, kjer so jih v Kameno položile. Za ugotovljene falzi-'fikate pri zamenjavi se protivrednost ne bo izplačala Ako pa bi bilo s falzifika-toml izvršeno plačilo, je polagatelj dolžan, da takoj naknadno položi to svoto pri državni blagajni. Posredovanje pri zamienjavi teh hovčanic po državnih Magajnah se bo vršila v gori označenem poku samo v mestih, kjer nima Narodna Ibanka podružnice. V mestih pa, kjer so podružnico, se bo zamenjava vršila neposredno pri podružnicah odnosno od 10. [februarja 1924 naprej pri Narodni banki y: Beogradu.
mi Sobotna proslava v Špilju in gra-velesejem. Zadnjič smo v poročilu to velenemiški prireditvi v Špilju, ki se (vrši v sofooto 8. tm. omenili, da se je nameravajo udeležiti tudi naši Nemci. Kakor doznavamo, bodo potovali čez 'mejo (podi pretvezo, da gredo na graški velesejem!. Naše oblasti bi storile najbolje, če bi poslale na slavnost svoje zanpn.ke, ki bi ugotovili, kdo se je bo udeležil.
ml Naše poštne ra.zmere. Dne 1. trti. So oddala okrog 9. ure neka stranka brzojavko, da pride sin' itz Gornjega Cmu-reka v Maribor k pogrebu isvojega očeta. Službujoča uradnica se je še telefo-bičnio informirala), če je mogoče še brzojavko Isti dan' dostaviti in, je dobila 7,a-dorvoljiv odgovor. Pogreb je bil 2. tiri., brzojavka pa je srečno priromala še le
S.	tm1. dit 17. uri na naslovnika, tako da |se Bin' •— (ki je oddaljen1 le štiri ure hoda Od Maribora, ni mogel udeležiti pogreba Svojega očeta Brzojavka je rabila ?z Ma-ribora vt Gornji Omureik 56 ur, reci in piši' 56 ur. K temu še pripomnimo, da naslovnik brzojavke ni kaka neznana ose-Ha, ampak je tačasni vodja nekega državnega urada,
m Tečaj za konzerviranje Sadja Irt zelenjave se vrši dne 20., 21. in 22. sept. t. 1. (četrtek, petek in sobota) na državni ■v^inarski in- sadjarski šoli v Mariboru. — tPonk jo teoretičen’ ter traja dnevno od 9*—12. in1 od 14.—17. ure. Demonstrirala fce bo tudi nova dr. Stojkovičeva sadna (Sušilnica. Zanimarici in zanimanke naj prijavijo Svojo udeležbo z dopisnico najpozneje do 18. sept. ravnateljstvu zavoda.
in' Pojasnilo. G. Franc Uršič, mesarski mojster v Mariboru, Koroška cesta Žit. 3 nas prosi, da pojasnimo, da ne pojma in ni v nikaki zvezi z onim Uršičem, ki jo kradel y »Ljudski knjižnici« in. v gledališču.
m Obrtflo gibanje v Mariboru. V me-
Becu avgustu 1923 podeljene obrtne pra-vioe. Josipina Kandare, trgovina s sad jem ifek, Glavni trg. Splošna stavbena družba, graditev železnic, železnih koU-Sirukcij itd., Aleksandrova cesta št. 12, Volta dd., izdelovanje električnih žarnic itd.. Koroška cesta 27. Miloš Oset, trgov, z mešanim blagom na debelo, Glavni trg št. 22. Vilma Rosenberger, gostilna, Sod-»a ulica -št. 16. Adolf Rady, prevažanje tovorov, Aleksandrova cesta št. 40. Barbara Mohorko, branjarija, Državna cesta 24 Tvrdka »Zinaiuer in drug«, trgovina i» jaešanka; blagom;. Aleksandrova S. 45.
Anton Dular, mizar, Vrbariova ulica 25. Josip Šinigoj, trgovina z mešanimi blagom, Aleksandrova cesta 18. Albini Raig-mcii, agentura, komisija in špadicija, Vojašniška ulica 6. Pavla Kerth, izdelovanje senčnikov za elektr. lampe, Koroška cesta 39. Franc Hergouth, trgovina in izdelovanje samo veznic in kravat, 0-rožnova ulica 3. Vilko Apih, trgovina z lesom iri kurivom, Tattenbachova al. 13. Konrad Žnuderl, gostilna, Frankopanova ulica 1L Mocnaj & Juratič, brivska obrt, Glavni trg 1. Rudolf Hoffer, agentura, komisija in špedicija, Erjavčeva ulica 8. Marija Korent, trg. agentura in komisija, Aleksandrova c. 44. Alojzija Žniderič, trg. z vinom na debelo, Ob jarku št. 8. Franc Lipovšek, fotograf, Frankopanova ulica 39. Marija Kovačič, gostilna (samo oddaja jedil), Meljska cesta 74. Franjo Pirc, a) posredovanje glede novo-z-rradb in prezidavanja, nnjem-m.ia ter oddajanja stanovanj in obrtnih prostorov ter glede nakupa in prodaje zemljišč ter poslopij; b) agenturna trgovina, Rotovški trg 1. Josip Mlaker, trgovska a-gentura in komisija, Gregorčičeva uL 8. Mihael Jamšek, lesostrugar, Malgajeva ulica 7. Ivan Grgič, trgovina z usnjem, Glavni trg 21. Jožef Pernat, mesar, Glavni trg. Avgusta Kos, gostilniška obrt (zajntrkovalnica), Jenkova ul. 6. Avgusta Kos, trgovina z mlekom in mlečnimi izdelki, Jenkova ulica 6. Franc Welle, prevažanoj tovorov, Meljska cesta 54. Rudolf Skele, trg. agentura in komisija, Cankarjeva ulica 30. Lesna eksportna in industrijska dd. lesna trgovina, Maistrova ulica 18. — V mesecu avgustu izbrisane obrti: Anton Feix, čevljar, Splavarska ulica 4. Julijana Ogrizek, trgovina S sadjem itd., Glavni trg. Ciril Kampi, obrt izvoščkov, Kettejeva ulica L Josip Šerbinek, čiščenje čevljev, Državni most. Akumulator, d. z o. z., izdelovanje akumulatorjev ter kovinskih izdelkov, Marijina ulica 10. Miloš Oset, trgovina z mešanim blagom na drobno, Aleksandrova cesta 45. Vaso Popovič, trgovina z mlekom, Koroška cesta 57. Josip Štefančič, trgovina z mešanim blagom, Tržaška cesta 6. Franjo Lippert, trgovina z lesom in' premogom, Cvetlična ulica 23. Franc Koštomaj, brivec, Glavni trg 1. Adolf Hoffer, komisija v žitni stroki, Zrinjski trg 5. Eleonora Schreiner, trgovina z drvami iri premogom, Tvorniška ulica 11. Ciril Tratnik, trgovina S pilzeri-sikim pivom', Slovenska ulica 13. Tvrdka Kralj iri Banmari, urarstvo, Aleksandrova cesta R. Ljubljanska kreditna banka, gostilna, Gosposka ulica 13. Franc Hetzl, trg. z deželnimi pridelki in premogom1, Ruška cesta 1. Antori Galbrič, trgovina S cvetlicami, Šolska ulica 2.
m Kavarna mestni park. Pri lepem vremenu svira orkester popoldne od pol 17. do pol 19. ure. Zvečer pri vsakem vremenu svira glasovir znani češki pianist Franjo Chalupa.
Objave.
dvorani veliko veselico z bogatim] vspo-redoiri. Svira vedno priljubljena godba »Drava« pod osebnim vodstvom kapelnika g. Skačeja. Vsi, ki se jim sline cede po zakonskem življenju, se bodo lahko poročili, ker tudi za te je preskrbljeno. K veselici pa naj pridejo vsi, ki se čutijo, da so v vrstah lepših ljudi, ker se bodo na veselici razdelila med najlepše jako lepa darila Tudi vsi plesa-željni bodo prišli na svoj račuri. Ker je čisti dobiček namenjen zgraditvi lastnega doma, se pričakuje številna udeležba.
% Legitimacije za Ljubljanski velesejem se dobe pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne po 50 Din.
§ Legitimacije za graški velesejem, ki se vrši v času od 1. do 9. septembra v Gradcu, se dobe tudi pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne d. d., Maribor, Jurčičeva ulica 4. S to legitimacijo ima vsak posetnik pravico do 50% znižanega vizuma, ter lahko z vozovnico osebnega vlaka potuje tudi v brzo- in D-vlakih. Legitimacija velja kot vstopnica v sejmske prostore.
§ Legitimacije za Dunajski velesejem se dobe pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne po 25 Din.
§ Zahvala. Vsem, ki so spremili našo nepozabno hčerko in sestro Valgico k zadnjemu počitlku, izrekamo tem potom' naj iskrenejšo zahvalo. Predvsem pa se zahvaljujemo za udeležbo pri pogrebu g. ravnatelju Voglarju iri celemu profesorskemu zboru državnega ženskega učiteljišča, profesorju Sprahmauu iri pevskemu zboru za žalostinke, profesorju Osterc za nagrobni govor, zastopstvu Sokola, naraSčaju Sokola in sogojenkam. Ob enem' se najlepšo zahvaljujemo za poklonjene vence in! evetje. — Rodbina Pajtler.
§ Stanovanjskemu uradu! Stanovanjski urad in komisija v Mariboru se opozarjata, da rešita ono stariovanjsko zadevo, ki je 'bila že dvakrat tia razpravi v seji in se tiče Stanovanja v Stritarjevi ulici, ker bo sicer treba izročiti nekatere osebe javnosti, da jih ona presodi.
§ Pomočniški zbor trg. gremija v Mariboru ima v četrtek drie 6. tm. olb pol 20. uri zvečer letni občni zbor v hotelu Kosovo (gostilna Maribor). V slučaju nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor ob vsakem številu navzočih. Dolžnost vsakega trg. nastavljenca je, da se tega Zborovanja zanesljivo udeleži. Pomočniški odbor.
§ Jesenska prireditev Izobraževalcema društva privatnih nastavi j encev. Izobraževalno društvo privatnih nastavljenem JMkfidi dtte ^septembra v Gobovi
Iz življenja in sveta.
STRAŠEN POTRES NA JAPONSKEM.
Lansko leto je riek ameriški profesor napovedal, da se bo začela doba velikih potresov, ki bo počasi uničevala svet. Prvi potresi bodo na Madžarskem. Ljudje so smatrali prerokovanja te*a profesorja za ameriške race. A na Madžarskem so se res pojavili manjši potresi, na katerih je trpela tudi Vojvodina in del Srbije. Potem je sledil velik potres v Chile-ju V Ameriki iri katastrofalno bruhanje ognjenika Etrie. To bi bila znamenja, da je na besedah ameriškega profesorja vendarle riekaj resnice. V notranjosti zemlje se mogoče odi gravajo procesi, ki utegnejo postati u-so dopolni za ja j eno prebivalstvo. Ali poznamo vse naravne moči? Smo li res popolnoma varni? Mar nag elektrika, magnetizem, solnčne pege iri razni drugi vsemirski pojavi ne vodijo v temo Stvarstva, kjer so naš razum popolnoma izgubi? To je dejstvo, ki pa nas seveda ne opravičuje, da bi smeli biti praznoverni.
Potresi so tedaj nekoliko prepogosti. Največji med njimi — ne samo v tem letu, temveč sploh v zadnjem stoletju — se je zgodil v soboto ria Japonskem. Zabeležili so ga ob 4. uri 11 minut zjutraj seizmografi (aparati! za beleženje potrebnih gibanj v zemeljski skorji) širom 'sveta. Ob tem ča&u je del Japonske, oni, ki leži na vzhodni obali otoka Nirppona, 100 milj okoli japonskega glavnega mesta Tokijo, preživljal Strašne miriute — ki jih po pripovedovanju očividcev rii mogoče opisati dovolj živo. Priroda je nudila pravo sliko »sodrijega dneva«.
Japonska je sploh dežela potresov, a temu podobnega ne pomni. Na Japonskem je mtnogo ugaslih ognjenikov, več kot 10 pa jih bruha Njena tla so tedaj vulkanska iri niizključeno, bodo nastale na njih površini velikanske izpre-membe. Če uvažimo, da je Japonska na gosto naseljena, tako na gosto, da že dolgo ne more prehraniti Svojega prebi valstva, tedaj bomo razumeli, kaj bi pomenilo, če bi podzemeljske sile izpre menile geološki sestav dežele vzhodnega solnca in pregnale prebivalstvo, ali pa zalile Nippon’ z morjem. Izključeno namreč to ni.
O potresu samem rii mogoče podati celotne slike, ker še vedno prihajajo podrobne in,1 neiurejene vesti. Sobotni potres je trajal kakih 6 minut iri je zapustil za salbo same razvaline. Ob mor siki obali je ležalo lepo trgovsko mesto Jo kohama, broječe pol milijona duš. Tega mesta danes ni več; ostale so same razvaline. V mestu je poginilo čez sto ti soč ljudi. Uničeno je pristanišče, porušene so lepe, v evropskem stilu zgrajene hiše, japonski deli mesta s svojimi majhnimi lesenimi hišami so popolnoma pomandrani. V šestih minutah se je vse mesto porušilo kakor iz kart napravlje na hiša.
V glavnem mostu Japonske Tokiju, ki šteje čez dva in pol milijona prebivalcev in se razprostira na ogromni površini IS 10 kvadratnih kilometrov, je bil potres nekoliko slabejši, vendar pa je	.tudi..izjie— j~ '“ia. zlasti iz
nekaterih predmestij, ogromno^ razva* lino. PotTes je spremljala strašna ne« vihta, bliski so zažigali hiše, grom ja bobnel po zraku kakor glas razjaa’jene‘l ga stvarnika. Bile so strašne ure, v k a« terih postane človek — pa najsi je še ta« ko mogočen in tako učen — le drobna igračka velike prirode, prestrašeni o< trok, ki si ne zna iri rie more pomagati Kmalu so objeli mesto velikanski pla' meni, sikajoči pod črno nebo. Nastal* je nepopisna panika Vse je hitelo na prosto, kjer je lilo kakor iz škafa. P°“ razvalinami so obležali desettisooi nrrt' vih. Ljudje so bili podobni muham: zbe* gani in prestrašeni so poginjali kj1* pih. Potres se je potem šo ponavlja pomagal požaru, ki je začel gospoof1’’ nad razvalinami. Še včerajšnje v«S» poročalo o novih potresnih sunkih * hkratu javile, da Tokijo še vedno 8° Baje se je tudi odprlo par mrtvih nikov, ki s svojo lavo pokopavajo dr11^® pokrajine. Dva večja otoka sta izgiH1* pod vodo.
Podrobna poročila Ham1 Hude rie slike. V Tokiju je eksplodiralo ^2 arzenalov in! ubilo desettisoče ljudi* Jokohami je voda poplavila pristani®®” ki so jih gradili 10 let z ogromnimi ki in so bila gotova leta 1912. Bliztt kija so delali velikanski tunel; P<^j je porušil zemeljsko odprtirio iri pokoP^ čez 8000 delavcev. Neki drugi predof. pokopal 600 ljudi. Več vlakov, ki K> "L v usodnem času na potin, je bilo vrž«1^ ria tla iri pomaridraniih. RedkoSdo 3®!?! šil žive kosti, zdravih' riihče. Japou*** cesarska rodbiria je bila reSno OKrož®®** po zadnjih vesteh Ho jo rešili. Ubititi J® je mnogo odličnih' japonskih držs**^ kov, politikov, učenjakov itd.
Skoda je Bepreceritjfva iri 80 ^
Eah rie da izraziti. Vsega skupaj 3« P? rušemiK — deloma ali v celoti *— 33 hM®’* Mrliče še vedno štejejo; do&edaj pre*80* njih Skupno Število 200.000. 2e to zado*^** je, da se zamislimo v BtraSrio sliko, fi ^ je zapustilo glbaOje zegj)a(5efe& fikod® * bogemu pre/bivaJatmu ; !’
Gospodarstva
Kmet potrebu je izobrazbe.
Večina prebivaMva naše države^* kmetskega stanu. Kmet plačuje davkov, zato je dolžnost države, da ski stari podpira. Naloga kmeta pa j0* se stanovsko izobražuje. S primerno *•* obrazbo bo začel tudi naš kmiet lažj®
hitreje napredovati.	  g
Vsak obrtnik iri rokodeSeS Se &0* svojega obrta učiti. Oibrtnik utora 5^ zriati sirovin©, orodje iri Stroje, ki! potrebuje za Svoje obratovanje. niti mora, kateri izdelki se mu bolj Jr* plačujejo in kateri EačirE izdelovaffl* obeta največ koristi. Isto velja tudi * kmeta,	j
Naš kmetovalec dela, kar je videl !P Svojem očetu iri sosedu. Preveč prep^f . uspeh svojega dela sreči iri dobri 1®^ Ne pomisli, da je sam poklican skrt>® za boljše uspehe in' da ima za to potr^^V zmožnosti, ki jih mora s poukom! jati iri izpolnjevati', da postane SP0^"^ za uspešno kmetovanje, ki se kaže da z malimi stroški proizvaja rastlinske in živalske pridelke.	_
Današnji kmetovalec mora dobro znati lastnosti in sestavo svoje potrebe rastlinskega življenja. L#1 Snovi, sestavo hlevskega gnoja 1®-nih umetnih gnojil; poznati mora živalskega življenja, sestavo iri raznih krmil itd. Kmetovalec mora z delom svojih pridnih rok go9p°° tudi z glavo, ki se je kaj naučila. #6 niti mora, katera kmetijska pan^^o. mu bolj izplača in kateri kmetij^je- —1 ki mora posvetiti več skrbi iii P8® .jel* Če bode kmet tako delal, se bo i j,o kmetija kmalu razvijati na bolj^1*' lahko služila za zgled tudi 908 ,0dkt Kmet bo zadovoljeri B svoji®1 ^ na iri bo postal zadovoljen! 111 pr svoji domači grudi	trebilo pri^
naj dotbi kmet po. k odg0vor
jo izobraaboT	k j h š o 1 a h.
lasi; V kmet13	jnla“
Tam je mesto za vzgojo tanen* ^ deničev. Ker pa vsak kmetovaiee^^ re x>oslati svojega sina v lo, je dolžnost občin' in mero*« ^ gfl torjev, predvsem kmeta sa yudskih
vsaj na mestih -e^fiaLievalai šol. ustaflavliaao kmetusto n
KAraer, 6. septetfibra im
■	ii	■■■■!	.M...
ITABOK« MTATtOBNI ElSTfF-
.. — —--
S&IH ff/
ecaji. Tix naj se ob’ nedeljah’, v zimskem
©asu pa tudi ob delavnikih kmetski tsino-
Poučujejo o naprednem kmetijstvu.
ti tečaji naj se obvezno obiskujejo;
*krb države pa bodi, da skrbi za učne moči.
Zadnji čas je, da se začnemo tudi v metijstvu šolati! Za zgled naj So nami onigi stanovi, ki v svoji izobrazbi in’ v Zadružništvu stalno napredujejo. Če metje ne bomo tega uvideli, nas bodo J^Si stanovi nadkrilili in bomb delali aposled tlako drugim stanovom na svoji ^stni grudi.
ttJJrti 3©. da bi klic po potrebi kmečkega šolstva in po mladinskih orga-1Iaoijah na kmetih našel več odmeva!
Matjašič, y »Kmetovalcu«.
Kriza vinske industrije.
Sl ?ev^e^8^a zagrebška »Biječ« prinaša k*- . e. 1'a2raotrivanje o visoki vinski !2i, ki ga objavljamo tudi mi kot internacijo:
Jr
.f^ngres izvozničarjeV v Beogradu je Št 1^raT10 konistatiral, da od skupne bla Za J'esensb:i izvoz pripravljenega asa »treba odšteti izvoz vina v vred-i "81 milijonov dinarjev, ki je zelo v	ker ni gotovo, ali bo mogoče za
Ia.e vino najti kako tržišče,« Po pro-nu izvoza, ki je bil cenjen na kon-^ •na 8-481,5C0.C00 Din, bi mogel iz-čel J'1113 iznašati čez 9 odstotkov tega akti •Pnega izvoza in: bi labko povečal ivjitet naše zunanje trgovine za kakih s ^stotkov!
^naPra-šauje, ali bo naša zunanja trgo-ftkti Za.}ri četrtine milijarde dinarjev ki J*** a'i ne> ni nikaka malenkost, djje Se smela kar zlahka od suniti z Sati 6f?a re<ia' Najmanj pa ima prekri-(J0sj ^°k© naš trgovinski minister, ki mai).Jv ni_ dal o tem1 vprašanju niti naj-taaSi 6 lz;*ave> ki bi pričala o tem, da skih ??.radajni činitelji res iščejo vin-izveairZlSč’ kjer bi mogli plasirati vsaj ProdU].n 1^1 ogromnega previška vinske btistVocl:ie- Ni čuti, da bi skušalo minica edi°la^ati
in zasigurati izvoz vina, Sa laJuk n&8a luksuznega predmeta, ki bi tiliui&h. ° *la*a država izvažala. Nedavna v Va izjava povodom izložbe vina dttkcijo erkvi, češ, da je treba našo pro-i0iČe8il Vina industrijalizirati, ne izda tetorjjv. ^ri rešitvi vprašanja, 'kaj naj kom. ae z letoSnjim' vinskimi pridelal { ravno t&ko ne priporočilo poljema ^ m;nistrstva* ki je nasvetovalo, v haj se vinogradi v Banatu izpremene jjyive, kakor da tam niso hribovita, na-'z* vinorejo ustvarjena tla.
_^©sedanji Poskusi, da bi zagotovili
^ili	T1TIU *u^'a tržišča, so se izjalo-
WcW-	POgodlbe	o	vinu	ih	pivu,
Žen 3.eiie s Češkoslovaško, ni bil izvo-«, u-y * 1 hektoliter vina več kot poprej, ke	Plva češkoslovaške, ki bi na-
£ti, Tr?e Prisilil k izboljšanju kakovo-Č*Eaf j^koraj uničen. Zbog neuspeha, ^ Čel^posledice fiosijo tudi Čehi, b»mislij j °^ta nelojalnost, a nihče ne ^agorn’ v ^ mogoče nikogar siliti z 15° Iakk'a mu ne konvenira. Kaša vina ®©mo av c<me previsoke. Če tedaj bo-** italijansko, avstrijsko iti ^VališČu° honikurenico na kateremkoli bab 2	’.Se ii moramo prilagoditi v ce-
lost vi n a 10111 P a kakovost oziroma ja-
«0
Jaeno
-vl
bo ^°duo ceno nego dovoliti,
ie, da je boljše prodati za vga-
kom-nr^?-0 <t°C8la uničeno. Zato vsakdo, hpod^jj^21 na ©rcu napredek našega go--—_a’ zlasti pa aktiviteta naše zu-
nanje trgovine, pričakuje, da bo 'storjeno! vse, kar je treba, da bomo s svojimi vi--ni konvenirali na tujih tržiščih. To bomo dosegli zgolj z nizkimi cenami, pri;; čemur Imorata sodelovati i producent i država; slednja mora zavoljo celoto ■ znižati davke, carine in prevoz. V. resni-; ci pa se dogaja ravno narode.
Kakor izvemo iz vrst vinskih trgov-': cev, jo tudi vino med onimi predmeti,1 na katere so železniški tarifi po odredbi, ministrstva za promet z dne 8. avgusta št. 5971 povišani za polnih 100%. Spričo obupne situacije na našem vinskem tržišču je bilo tega najmanj pričakovati,' če uvažimo, da se ravno v polovici septembra, ko stopi povišanje železniških tarifov v veljavo, začenja vinska izvozna carina.
Podražitev voznih tarifov za vino je nov dokaz, da minister prometa ne ve, kaj potrebuje minister trgovine, kakor se sploh naša gospodarska politika ne vodi enotno. Posledice tega ukrepa prometnega ministra razberemo najlepše iz sledečih številk: Vožnja iz okolice Vršca in Bele Cnkve, ki producira letno okoli 750.000 ha vina, bo stala od 15. septembra do Zagreba 15.000 dinarjev za jragon, ali z drugimi besedami: poldrugi dinar pri litru, dočim se liter vina prodaja v Vrš-ou po 1.25 Din. Do meje bo stala vožnja do 2.25; toraj skoraj 200% izvozne cene blaga. Razumljivo je, da s takimi cenami tudi cb veliki popustljivosti producentov, ne bomo mogli konkurirati na tujih tržiščih, zlasti na Češkoslovaškem, in sicer po krivdi prometnega ministra, ki ne vidi dalje od bilance svojega resorja. Po njegovi krivdi, torej po naši krivdi bo strohnel višek našega vina, ker že težaki začenjajo biti dražji od vinske cene in sodi so od prejšnjih trgatev tako polni, da vinorejci ne vedo, kaj bi z vinom.
Po krivdi prometnega ministra je tedaj’ izvoz vina docela onemogočen, s čemer se umetno znižujejo tudi domače vinske cene. Tako se pripravlja katastrofa vsega našega vinogradništva namesto da bi država za vsako ceno podprla izvoz vina, morda celo z rcfakcija-mi, t. j. z delnim ali celotnimi vračanjem voznine za ono količine vina, ki gredo v inozemstvo.
Nekaj o teoriji kmetijstva.
6. GNOJ IN GNOJENJE. (Nadaljevan.)
Osnovni zakon za gnojenje.
Da se gnoj pametno uporablja in iz-koriščuje za gnojenje setev, mora poljedelec pozrtati osnovne zakone, na katerih sloni gnojonje. Ti zakoni so sledeči:
1. Zemlji so morajo vrniti jsestavine, od katerih je odvisna plodovitost in ka-tere rastline vsako leto v večjej ali manjšej količini iz zemlje izvlečejo. (Zakon povrnitve.)
Rastlina črpa svojo hrano, kakor smo poprej videli, iz zemlje in iz zraka. Mod tem ko je izvor rastlinske hrane iz zraka neizčrpljiv, jo izvor te hrane iz zemlje, zlasti kar se nekaterih sestavin tiče, znatno omejen. S vsakoletnim' odnašanjem teh hranilnih sestavin iz zemlje .z žetvo, senom in plodom, postaja njihova količina vedno manjša in manjša Pod temi razmerami morajo i rastline žetve vedno bolj in bolj propadati. Zemlje se mora 'smatrati kot glavnico, ki se ne sme okrniti; uživati se sme samo njo Obresti, kajti, kakor hitro se glavnica sama načne, se zmanjšajo obresti in propade eno in drugo. Gnojenje je eno naj-
močnejših’ sredstev v' rokah poljedelca da’ gotov dobiček, mora biti fizikalična ia| nudi zemlji one sestavine, ki jih nima v j kemična sestava zemlje taka, da se zai dovoljni količini, da jej ohrani kapital, J more jo z ene strani biljke pod ugodni-, čigar, obresti uživa. On se teh sredstev; mi razmerami razvijati in da se z druga mora posluževati, ker to zahtevajo nje-^ strani zamore unesen gnoj popolno izkoi govi interesi in je to v njega lastno ko-j ristiti. Z drugimi besedami, ako je zem-« rist. Pa vendar —kakor je bilože poprej ljišče preplitvo ali presuho ali pa prei rečeno — Vsebuje zemlja nekatero lira- težko in močvirno, bo gnojenje malo kot nilne snovi v večji količini in jih torej ristilo; v tem slučaju se ne bodo niti1 ni treba dovažata Ravnotako ni treba; biljke primerno razvijale, niti se ne bot zemlje gnojiti z dušikom, ako se na nji; gnoj megel primerno izkoristiti. Ravnot goje metuljčnice (detelja, graborica itd.),; tako ne bodo slabo obdelane in neredna ki srkajo dušik iz zraka in bogate na ta ali sploh nepognojeno zemlje nikdar dat način zemljo na dušiku.	t	jalc takih žetvenih odnosov, kakor bi sel
2. Ped istimi vremenskimi razmerami' z ozirom na količino uvoženega gnoja in isto kulturno vrednostjo semena, jo moglo računati.	(Dalje	sledi.)]
veličina žetvo odvisna od ene hranljive
snovi, katera sc v zemlji nahaja v najmanjši količini (Zakon minima).
Glavne sestavine, kajere služijo bilj-kam za hrano, a zlasti dušik, fosforova kiselina, kalij in apno, vse skupaj so takega vpliva na žetveni donos, da isti
-—n—
BOLEZNI IN NAPAKE PRI SAD-JEVCU.	,-*;]!
V knjigi Josipa Zupanca, okrajnega! ekonoma v Ptuju, »Konzerviranje 'sadja
znatno pada, če enega izmed njih ni v:	vsakovrstne povrtnine za domačo ut
dovoljni množini v zemlji. Veličina žetve \ P°rab°« najdemo sledeče zanimive oSt bo vselej, kalkcr sc to z gorenjim zako-1 s^-av'ke.
nom objas.njuje, v sorazmerju z ono lira-t	Plešnivec	pri	'sadjevcu,
nilno snovjo, katere se nahaja v naj- Ce rabimo za sadjevec sod, ki je iz manjši količini v zemlji; na primer v kateregakoli vzrotka splesnivil tako, da sorazmerju s količino dušika, če je nje-; plesnivega duha ni mogoče odstrani-ga najmanie v zemlji, ali v sorazmerju! ti 7j nabenim še tako radikalnim) sred-s fosforovo kiselino, ako se te nahajaj stvom, tedaj se ta tekočina navzame najmanje v zemlji.	j	plesnivega okusa in' duha. Tudi tu ve*
3. Da so dobe rentabilni donosi, hi do- j 1 ja, da je bolje obvarovati sadjevec pred volj, da se zemlji povrnejo hranilne sno-j napako, kakor pa priti v položaj, da se vi v oni količini, katera se je z žetvo iz mora odstranjevati. Sicer se pa tudi ples-zemlje edvedta, temveč se mena zemlji ■ nivos.t sadjevcu da odpraviti z eponltorrt dovesti teh snovi nekoliko več.
Razne hranilne snovi, ki so z gnojenjem- uinose v zemljo, pa niso v takem stanju, da bi si jih zamogle biljke osvojiti kar v vsej količini. Mnoge od teh snovi morajo pretrpeti čelo vrsto spre-!
na isti način, kakor pri zabuhlosti sadjevca.
Okus po drožili pri Sadjevcu.
Ako sadjevec ni bil pravočasno pore« točen, prično drože v ujem gniti in Saldi
jevec dobi neprijeten Oku« po drožih. V] tem' slučaju je treba sadjevec čimlpreje pretočiti v močrVo zažveplaH Sod. Če 6« sadjevec po pretakanju ne popravi sami od sobe, ga moramo popravljati z epo-nitom). ,	■	1
Duh' po giiHib jajcih v sadjevcu. j
Pogost je običaj, da Se namesto tankega, čisto zgorljivega, azbestnega žve-pla uporablja za žveplanje praznih hodov debelo žveplo na cunjah ali papirju« Kolikor ga ne zgori, kaplja Ha dno in na-
memb, prodno so sposobne biljkam' za hrano. Mnoge se zgubljajo z enim -delom v globlje plalsti zemlje, kjer so nedosegljive koreninam! kulturnih biljk; en! del njih pa porabijo razne plevelnate irt druge rastline, ki rastejo med setvami.
Zaradi tega vsega se mora spraviti v zemljo vedno več hranilnih snovi, kakor jih predstavlja ona količina, ki se je z žetvo odvedla iz zemlje.
Upoštevati se mora tudi dejstvo, da ima zemlja lastnost obdržati nekatero hranilne snovi, kakor kalij in fosforovo! Tedi tam’sčasoma debelo” žvank>vo* žlb-kiselino, ki se ne zgube v globlje plasti dr0. Ako še ta žlindra preti uporabo sodi zemlm m da zemlja ne more vezati irt n0 &trže in če povre sadni mošt na njejj zadržati dušika v oblila nitrata, kakor so tedaj dobi mošt duh & žveplenem v<*
C® 66 d.iku’	bo	gnilih jajcih. Ta aturd«
Ijivi duh se da polagonfia Odstraniti s večkratnim pretakanjem v zažveplan a*xj Žveplena sokislina V dotiki z žveplenim vodikom tvorita vodo, žveplo pa, k! Se tw
tako dušičnato gnojilo no raztrosi pra večasno, se lahko zgodi, da manje koristi nogo bi se pričakovalo.
4. Veličina žetve ni sorazmerna keli« ________________________
cini gnojila, ki so spravi v zemljo. Ka- - sede z drožami vred rta dln'0 Koda, loČimP
dar — —x’ —8-----------------8	8	-	-	i	...
tova
se prekorači pri gnojenju ena go- s pretakanjem od sadjevca. Neprijeten meja, se z dobljeno žetvo ne da kri- duh po gnilih jajcih rzghie. V tndovrat-i ti stroškov, ki jih povzroča gnojenje! nem slučaju, kakor tudi pri drugih' sla-c
(Ekonomski zakon maksima).	|	bih okusih’ pri sadjevcu je ,pa «porabrf
Z zakonom ad 3. se zahteva, da se vjj eponita priporočljiva.	- , AiMl
zemljo spravi več gnoja, ozir. hranilnih s	''' nj
snovi, nego še jih je z žetvo odvedlo iz'» *	■	„
zemlje, tako da nastane v zemlji neka re-	ISTI	UEHfiftllOCt'
zerva hranilnih »novi, ki jo biljkam'l>	^
ZH-J7 7	T?da	tG	x	Umetniške	razglednice	BaSIS	yj
gnoja no trebajo bit. pretirane, ker, ka-; niož. V zadrrji naši notioi 0 2blrki nmtj
kor ze rečeno, so vsak odveč gnoja preko) nlgkih rawrlednic „Naši za8tažn4. Uudi€< ene gotove mejo nc izplača, ker ne po-) ki jo jzdaja novo umetniško založništva m-nozi visoevne, žetve.	»Ažbe« v Mariboru, Smo Hapačrto oertai
•>. Količine gnoja, ki se morajo spre- - čili ceno posamezne razglednice v poiti v zemljo, niso odvisne samo od koli-j drobni razprodaji. Ftane namreč ID, H« Lnlli.il.	lri	in,	,w-aK„t0;„	pa 75 para. Kakor izvemo, vzbujajo raz-
vit; v
čine hranilnih snovi, ki jih potrebujejo biljke, nego tudi od eestavine zemlje.
Da se doseže z gnojenjem1 en gotov hasek, to je, ne samo, da se izplača naložen kapital, nego tudi, da se doseže en
glcdnice po svoji čedni in dostojni izdelavi splošno pozornost. Dobe se v vSeH knjigarnah' in papirnicah. Priporočal«« jih v obilen nakup!
Zahvala.
UniN^' * d0e 29‘ ^ 1923 ie V aaši va8i *cu »korajda vse imetje podpisanim posest-
koma. — Družba »Jugoslavija" pri kateri sva
a ^varovana, je cenila in izplačala Škode
najino popolno zadovoljnost tako, da si
ejeva v prijetno dolžnoat, ji tem potom
»zreči zahvalo.	1922
Podova, dnt J. septembra 1923.
Jožef Marčič. Vincenc Španinger.
na Štajerskem blizu Konjic. Obsega 24 ha gozda, njiv, travnikov in vinograda, 4 stanovanjske hiše, 2 viničariji, veliki umetni mlin, pekarno, polnojarmenik, električno centralo, veletrgovino z lesom in deželnimi pridelki, tovarno za pohištvo in zaboje, vse s stroji »n popolno pritiklino. Lega je ob železnici, ki se gradi. Uporabiti se da vodna sila do 140. HP. Pokrajina je bogata na lesu in vinu. Prodaja se vrši le vsled družinskih razmer. Informacije in posredovanje vrši notarska pisarna v Konjicah.	1377	4-3
P *	Velika	zaloga
m
fi cementa, traverz, železa in dr.
t	po	ugodnih	cenah.
Pinter & Lenard, Maribor,
Aleksandrova cesta.
iaSBIHBHaaB u bm—
Podpirajte slovenske tvrdke!
Dnevno ob 22. uri 22.
gostovanje umetnlike ga ansambla:
TEČAJI ZA STROJEPISJE IN STENOGRAFIJO
Plesni komik
ZASEBNO UČILIŠČE LEGAT, MARIBOR
češki narodni plesi
Moderni plesi
2 SNK !!
Vstop prost. 192. se lahko rezervirajo.
SSia«?
vtmm*
star«*
'MšiffifT6. septembra I923_
Fifnlm I
ABek:saradrova cesta štev. 11
Delniška glavnica Din 50,000.000"— in rezerve preko Bin 12,500.000'— Vloge čez Bm 125,000.000-Podružnlce:
Beograd, 5leSovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornia Radgona. Krasi«, Ljubljana, Niarska Sobota. Novi Sad, Osijek, Saraievo, Som-bor, Sušak, Šibenik, Vršac, Wien.
EKSP®ZiTyp,is
Rogaška Slatina Csezorsska), Škofja Loka,
Jesenice.
Agencija: Buenos Aires, Rosario de Sarsta Fe.
AFILIACIJE:
Ljubljana: Slovenska banka.
Sp Bit: 3ugoslsvenska Industrijska banka d. d.
Buda pest: Balkan Bank r. t, Vaczi utca 35.	453
Izvršuj® vse bančne pos3@ naJkuEanfinejo
-(Največja strokovna šola za stenografi	grafij o v Jugoslaviji).
Začetek novih tečajev dne 1. oktobra.
.Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Legat, Maribor, Slovenska ulica 7.	Telefon	100.
Prva iugoslovenska tovarna žaluzij, roJet, lesenih in jeklenih oboknlc
S- &6C8SBSŽM naslednika
BRATJE VIDAKOVIČ
Tel. 4-92. 23-19 ZAGREB mm s>r.
Izdeluje vse vrsfle rolet* na pr. JteteBesse, Eesene, platnene, pletene« rešefifee,	piafofi©,	Bton-
strukcBJe in nJSfa posarnraesnS a3sS5.
Proračuni 3m ceniki &F®sg>Bašn©.
Iščemo zastopnike.
Najstarejia In najmodernejše urejena tovarna. Ustanovljena Seta 1889
Mala oznanila,
Higienična brivnica *e vsem
priporoča. Prvovrstnn postrežba Vjekoslav Gjurin, Jurčičeva ulica 9.	1850
ISčomo zmožno moč za knjigovodstvo v svrho trajne namestitve. Predpogoji so: perfektno obvladanje slovenskega In nemškega jezika, lepi rokopis in zadostna predizobrazba v knjigovodstvanih in korespondenčnih poslih. Ponudbe naj *# pošljejo pod: ,Zanesljiv* na administracijo lista.
1911 3—2
Na prodaj posestvo 9 oralov zemlje, stanovanjska hiSa z gospodarskim poslopjem. 10 minut od postaje Fala. Vprašati Gečeva vas 79 Weingerl.
1928
Izgubila se Je 81. avg. damska zlata zapestna ura na črnem rips traku. Piosi se najditelja, da .jo vrne proti dobri nagradi pri Dr. Povalej-u. Vrazova ul. 2.	1916
Mizarski pomočnik se sprejme. Vrbanova ulica St. 26. 1919 2—2
Prodam čebelnjak z Štirimi i panji sistem Žnideršič z čebe-. lami vred. Naslov Ivan Pahor, I S trgovina, Vrtna ul. 20.	1824:
Zamanjal se Je v četrtek v veliki kavarni povrSnik in klobuk. Prosi da se isto vrne. 1925
Proda so zaradi odpofovanja kompletna Jedilnica, spalna soba, soba za otroke in kuhinjo ter več električnih lustrov. Naslov v upravi lista.
1929
Salanferija tae torbice
^	  1*L!	?r»Vklt*l
drofortina, trikotaža
Samo na debelo!
nahrbtniki v veliki izb'ri> kakor tudi jermeni z držajem za knjige pri Ivanu
Gaspari & Faninger Kravos, Aleksandrovai ce-- -	---	sta 13. Preprodajalci dobe
Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48.
FotoaMja S!. Jaselj Kerelkat.!
moderni portretni posnetki, povečate, industr. posnetki. Oglejte si izložbe v Gosposki ulici (kavama Central) in Šolski ulici Odprto vsak dan od 8—12 in od 2—6 ure. Ob nedeljah od 9-12 in 3-5 ure. 1918 10—1
popust.
1908 10—3
A- VICEI
Maribor, Glavni trg 5
trgovina g hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameninasto in ste-tia debela kleno robo. Ka drobno 1386
Lovci!,	Planinci I
il
In nepremočljivo blag0 ** pelerine je doSlo.
Franjo Majer, Maribor
Glavni trg 9.	1,16
Pristopajte k Jugoslovensfc Matici,
Najboljše
pa tudi najfepSe blago za obleke, kakor sukno, hlečevina, volneno blagot plavina, cefir, šlfon, platno, Izgotovljen« obleka, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odeje Kd. se dobi prvovrstno pri
I. N. Šoštarič, Maribojj
Aleksandrova cesta itev. 13« »**
Novo!
'Riub-Bar' l Dežni plaSči
od 450 Din. naprej, najnorejšl vzorci, pravkar došll. lika izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, palic, **“ hrbtnikov in sandal po konkurenčni ceni pri 25^
JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2*
ZAHTEVAJTE! POVSOD! ZAHTEVAJTE!
„AMBRA“ PARFUME
Eau de Cologne Special. - San de Cologne Double. * Puder vseh barv in kvalitet. - Prašek in pasto za zobe.
Vodo za usta, najboljša voda sedanjosti. - - - Lanolin Cremo original. Shempoon tekoči. - - • • Specialiteto. *AMBRA“ voda proti izpadanju las.
Od danes priznato edino šivu mo sredstvo te vrste. - Vsi .AMBRA" parfumi in kozmetični preparati so enakovredni francoskim izdelkom. — — 5-4 1646
Glavna zaloga: mmamam
47, — Za&toMjfe tanite i
mm roman & cse. pariz
TISKANI MARKIZETI PifJlIL. SATiii - FRENCH
niBUbsnssnc
3-2 ©Sarao 2as!@2»2Stfo sa kraljevino SHS ms
- BCONZU & MENZI -
Musa 3»	ZAGREB	Iliča	30
Koaivreij ilajjurr. Ojljtutorfii pjgdfiiJ« KuduU 0*im,	—1,-	JL	j