k. Hofbibliothek t. 17. V Gorici, 25. aprila 1884. Tedaj XIV. „SoLa" izhaja vsak petok in velja po posti nrpjiMiiain ;ili v Gorki na tiska 1 krat SOČA Posamezn^ Stevilke 8e dobivajo po 8 kr. v tobakaniicah v gosposki ulici blizu „lich kroii", na atarem trgu in v nufiski ulici ter v Trstu, via Ca-serjna, 3. Do'piM naj se blagovoljiio poSiljajo urciIniStvu „SoLe" y Gorici. na Travniku _ 16,1., narocuina pa opravniStvu „So8o" "Via della Crocc St 4. II, Roltopisi SB ne vraSajo; dopisi naj Be blagoyoljno frankujejo, — Dclalcem in drughn ncpr«s»oLnim bo naroCnina miU, ako m oglase pri opravnifctvu. Severna Leleznica. Veliko hrupa je v^budil zadnje dni nafirt neke pogodbe med vlado in med dosedaujimi lastuiki c. k, Feidinaudove severne zeleznice, ki privaza iz Galicije, Slezijt* in z Moravskega zlto, ^ivino, premog in dru-go na Duuaj. To ielezuico je zgradila prcd 50 let! neka privuttia dru2ba, ki je potro&iU za njo 106 milijonov. 2eleznica daje tako dobre dohodke, da ltjcni lastuiki dobivajo vsako leto obresti od oncga denara, ki so ga prcd 50 leti zaziduli, in cia jim ostaja se okolo 14 milijonov na leto, katere bratovski med se-boj razdelijo. Lastuiki te 2eluzue ceste .so bogati judi: Rothschildi in drugi. Ker ima zelezniea velike dobieke, zato se prodajejo »j»uie akcije (delniee, dol-2oa pistna), ki se glase na 1000 gl, po 2552 gkl. Vsk'd pogodbe, katero je .^klemia imeitovana privatna dru2ba z vlado 4. marca 183,),, mm drzava pr&vici), da odkupi to zekznico za tie, ko prett.ee 50 let, to je kta 18S0. Duaedauji lastuiki se tega silno bojijo, ker tako bi zgubdi vtiuko leto M do 19 ini-lijioiiov gotuinarjov, katere bt drzava pridobila. Av* strijski davkoplacevaki so se vesehli ouega trenotka, ko bi presJa imennvaua z>leznica v dtfavno last, ker dtiavu bi pridobila na enkrat dohodbov za 10 milijonov goldioarjev na leto. Potein bi dr2avalje.) Druga bajka, katera nam opisuje vedavStvo, je sledefa. Neki moi je imel zetto, katera je v adveut-nem casu vsako noc ustala, od§la in pri§!a §e le xajutra nazaj. Mo2 ,Le to zapazil in sklenil pozvedeti, kam zena zahaja. Sel je tedaj neko »o5 za njo. Ko je zona priSIa do namenjenega mesta, se je ustavila, a mo2 je splezal na bliznji orrh. Vedavki so se za* Mi pretepati, so njegovo 2eno raacrgali ter kose po zraku metaJi. Mo2 na orehu je eno rebro ujel. Proti jutru so kose zopet zloz^vali, a ker tistega rebra niso mogli dobiti, so odlomili orehovo vejo in so ji uare-dili novo rebro. Pozneje, ako sta se kedaj prepirala, je mo2 zeni veckrat uagajal, da ima orehovo rebro. Rekli smo, da so dane po Jjudski pravijici ve-davkom nenavadne moci. Njim ui noben hrib pre-strman. Z enako hitrostjo hodijo po stnninah, kakor po ravnem. Dana jim je posebna hitrost, da ko blisk preidejo iz kraja v kraj. Visoko skalovje, globoki pro-padi, vse to jih nikakor ne zavira, ker m ga propada, da bi ga ne mogli preskoCiti. Pri tern opravilu ima vcasih vsak vedavk tudi svojo lue, in ko se suidejo, zdru2ijo se vse te lucl zopet v euo samo lue. Od tod morda tudi prihaja, da si ljudje svttlobo, katero ob >'odah yidijo, predstavljajo kv% yedavke j marsikedo milijonov goldinarjev ni 19 krajcarjev; z ono vsoto I bi se dalo mnogo narcditi. Za poviSanje duhovskih pluC po nacrtu pos!an§ke zbornice bi potrebovala vlada za vse avstrijsko duhovne nekaj aez en milijon, Vlada I jadikuje, da teh plac ne more poviSati, ako jej zbor-nica ne dovoli vecjega davka na 2ganje. Ako bi se prihranilo outh 19 milijonov severne zelcznice, poma-gano bi bilo vsem dnhovuow in bi ostalo Se b 1 i z u 18 m i lij o n o v go 1 d inar j e v, Pretekli torek je bil na Dunaji Jjudski shod, katerega se je udele2ilo silno veliko ljudstva, Dr. Luegcr je poroC-al o tej zadevi in je med drngim re* kel: Splosno se zabteva, uaj ddava odkupi sovorno zeleznieo, Tudi dunaj.ski listi so pisali od zacetka v turn smislu; ali ko jib je obrosil blagodejni deL (to je: ko so dobili denar, da naj bi moleali o tej zadevi), so obmolknili. Samo MN. fr. Presse* jo bila to-liko drzmi, da je pisala, kakor bi bila immcrovana pogadba v Skodo laatnikom acvcrnc 2eleznice. (Splo-Sni smeh). P»i obCuem zboru zefczuiskih tlclhi^urjov so se trudili fetiri odvetniki, doktorji dr2avnega in cerkvciMjga prava, da bi dokazali, da namerovana po» godba je v ftkodo delnicarjcm (obcni smeh); ali del-u'fiarji so sprejeli euoglasuo predlo2eni naCrt. Jedro z'uluzui&kttga praSanju ju ta: Kdo naj vlada v A vs11*i j i V d rfcav a nad kapi talom? ali ka-p i t a 1 nad d r i a v o ? (Gromovito pritrjcvaujo.) llazuu okoliScine so nanesle, da so daiiuduje dr2ave le oskrbniee kapitalistov, t. j. da s svojo upravo njim slu2iju. Govoinik je potein proslavljal Dismarka kot \\wk\, ki se je znal takim nevarnosthu v bran posta-viti. Sledujsc je bila sprejeta resolucija, naj se dela na to, da spiejme dr2ava to najbogatejso 2el«znico v svojo last. Kazprave v drzavnem zboru nam poka^ejo, ali je Avstrija sama svoja ali pa v rokah svojih upnikov. hog daj dobro, da bi se avstrij:,ki oi^l prosto dYigal, da bi ne imel zvezanih perutij. Dezelna blagajnica goriska naj se opusti. (Kouec.) Kes je, da kadar bo v drugi hi§i racunovodstvo in v drugi h.Si blagajnica, bo uorala vsakatera stran- nam ve pripovcdovati, kako so ga vedavki v podobah luci skoro eelo pot do doma spreuiljali. Vedavki veC-krat tudi skupaj vefierjajo in kar so z lucmi naredili, lahko tudi s skledo napravijo, razdelijo jo namre5 in zopet zlozijo. Clovek jih pri tern opravilu lahko za-sadi in, ako so mu sieer znani, jih lahko tudi sedaj spozna. Za tak slueaj mu sicer mi, 2alega ne nare-d.jo, ali gorje njemu, ako bi jih izdal, da bi namreC drugim povedal, katere je v vedavski druzbi zapazil. Takega bi pri kaki drugi priliki gotovo brez mtlosti raztrgali. Tudi o tern iraamo bajke, katere je stvarila ljudska domisljija. V prejgnjih fiasih je potoval neki mo2 skoz smrekov gozd. PriSel je do mesta, kjer sti se dve poti kri^ali, in tukaj je naletel na vedavke, ko so ravno vefierjali. Ko ga ti zagledajo, razdelijo veliko skledo, katera je stala na sredi, na dvadela, odmak-nejo kosa na obe strain* poti ter pustijo mo2a po poti naprej. Predno pa odide, mu ostro zapretijo, da bo gorje njemu, ako jih izda. Mo2 jih sieer ni izdal, ali v svoji neprevidnosti se je veudar toliko izrazil, da jih je videl, in tudi za ta majhnn prestopek je bil kaznovan. Tisti moL je pozaeje enkrat zopet na o-meujene vedavke naletel ui zaradi prvega prestopka so ga tako nagnali, da je ves moker domov prisopel in je avsak las imel svoj curk". Druga pravljica. Bila sta pastir in pasteriea, katera sta navadno skupaj pasla. Pasteriea je nekega dne slueajno naletela na vedavke in kakor otroei, katen ne morejo npbeue reel zamolcati, ,'ih je lzdala. Bila je zato tudi kudo kazno-vaua ia eicer b tern, da w jo %q& uekim. oiehom na ka najprej k de^elncmn raCunovodstvu zarad ugotov-ijenja in potem k denariiiei, ter da zarad take ur:dbo zamudijo stranke ve6 daaa. A poraisliti jo trebp, da koristi posameznikov m nieiajo |umakniti sploSui ko-risti. Po tern naLelu m urejene c. k. finanfine denar-nico v puih mestih, v katerih so rafiunski oddelkl nukazajocjh oblastnij. V takih mestih so denarnice bolj oddaljene od ruCuiiovodbtev, nebo bi bila dezelna denarnica goriska, tudi ako bi jo premcstili na sol-kausko ccsto. AH bi w pa s5 sedan jim osobjem defelnoga raCunovodstva moglo izvesti vse refiene preua^dbo? Kakor znano namcMeiii so pri de^elnem racunovodstvu de2elui racunovodja, en racunski oflcijal, en racuuski asistent, dva racunska praktikanta, ter dva pomocaa uradnika, — Mnogo dosedanjih opravil pri dezelnom raLuiiovodstvu bi m lahko odatianilo, ako bi se isprojelo nacelo, da de2elno racunovodstvo je lo dopolnilui od* delok de?.«lnega odbora iii da lc finantnl odsek.de* zcliiega zbora (oziroma de/clni zbor) pregleduje sa-mostalno racuue de^cluih zalogov, ter jili po okoluosti potrdi ali pa zavr^o, Odpala bi potem posebni protokol vseh racunovodstvu doSlih aktov in propiHovanje vseh reSitev na de^elni odbor, katera dela zuhtevajo gotovo enega de-fmitivuega ali vsaj euega pomo&iega uradnika. Oluj-§ala bi ho pa Se druga opmvila, ako bi de2elnl zbor za (le2cluo racunovodstvo sestavil posebea opravilni uavod, ako bi sprejel sploSna pravila o racunskem pregledovauji denarnicuih dnevtiikov, z eno besedo: ako bi po teimdjitem preudarjanjt uredil pri de^eltiom racunovodstvu opravilno in osobuo praSanje. Opra-vilno praSanje smo v prifiujoCi razpravi le v glavnih potezah nacrtali; posamezne toCke uespadajo v „So-cinett prcdale, ampak v natanfino nadaljuo razlakava-nje na§im dezeluitn poslaticem. Zamolfiati pa ne mo-remo osobnega praSanja, katero uaj se tako uredi, da bo uredba v ginotni in du&evai korist na§i de^eli. Uradnik, kateri mora vestno izpolnovati svoje dolzaosti, kateri je navezan na svojo plaLo, mora biti plaCan primerno svojim delom, ker drugaCe je pri-moran, iskati si zasluzka po drugi stiaui. Uradnik mora biti delinitiven, a ne samo pomoceu, katerega lehko vsak Las gospodar odstrani. Nacelo naj bode dezelnerau zboru nameSfienje. stalnih de2elnili racun-skih uradnikov se primerno placo, katerih eden na-domesti gotovo dva pomoena uradnika. De2elni zbor kri2anji dveh poti raztrgali. Pastir je bil pa na orehu ter je vse to opazoval, in ko so zaceli kosepo zraku I me tut i, je eno rebro ujel. Pozneje so kose zopet * spravljali, ker so jo notch ozlviti; a ker niso mogli najti enega rebra, so ga iz less, naredili in pastir je pozneje ubogi pasterici veckrat nagajal, da ima lese-no rebro. Garodejstvo in vedavStvo sta sicer dva razli5na pojma in vsako ima svjje zastopnike. Vendar ljudska domisljija pripisuje vedavkom tudi carodejno moC, kakor nam sprifiuje sledeca pravljicsu Eivel je ubog o&e, kateri je imel tri sinove in euo samo njivo. Eaemu izmed teh treh sinov so pripisovali manj dulevnih momj, imeli so ga za nekoliko „trapastegatt (neum-nega). Nekega due ;im re6e o5e> naj gredo po svetu, naj pridno delajo, in da tisti, katerivecprisluzi, dobi Se to, kar on poseda. Prvi se napoti tisti, : katerega so imeli za neumnega. Ves dan gre neprenehoma naprej, dokler ga no5 ne ustavi, in ker boljega preno-€i§6a ui mogel dobiti, zleze v neko duplo, kjer je hotel prenoeiti in prihodnji dan svojo pot uadaljevati. Prav ta cas pridejo k tistemu duplu tudi vedavki in ae razliene reci pogovarjajo. Neki mlad vedavk je pripovedoval, da v blizujem gradi(Si prebiva bolna go-spa, kaiero bi sicer oni lahko ozdravili, a tega da ne zasluii, ker je bila vedno skopa in trdosrdna. Star vedavk se na to oglasi in pravi: *Ako bi dobili be-lega Konja in bi ga ogrmli z odejo in bi potem toliko casa jahali, da bi bila odeja odpotumokrainako Lbi bolno gospo.v to raokro odejo zavili, bi.gospa gotovo Qzajrayefo*, Qui wMm. j Mnogokrafc sem u2e imel priiozuost govoriti z I naiirai poscstniki o raznih kmetijskih zadevah. Pred I par dnevi govoril sem o teh receh tudi z jako elsla-nim piofesorjem iz naSih tolminskik hribov, med dru- i gim tudi o sadjereji in posebno o iespab. Vsakdo je trdil, da Cespe dajejo jako lep dohodek, ker se lahko na eden < drug nad'n spravijo v denar. Lah-ko se namret prodajo precej fri§ne ali pa se posu§ijo ali pa se naredi iz njih dober slivovec, ki ima vedno dobro in gotow ceno. Vsakdo je menil.da je lepo in dobro za kmetovalca, da se Lespov plod vedno iabko in po dobri ceni prodaja, ali to da je slabo za nas, da nam cespe uofiejo ve6 tako roditi kot nasim pred- | mkom, katerim so (3e§pe. ako ne vsako leto, pa prav gotow vsako tretje ali cetrto leto jako obilno rudile. I Med raznimi drugimi uzroki, zavoljo katetih j iespe slabo rode, smo tudi sledefie nasteli, ki jihho- I Cem tukaj na§im kmetovalcem navesti, da jib odstra-nijo, da bodo dobivali sad ko njih predniki. Vsakemn naprednema kmetcvalcu je dobro zoano, da se mora peskasto sadje, namiec lnuske in jabolka, po^lahtuiti s cepiCi zlahtuih dreves, ako bofiemo od ujihdobivati dober in zlahteo plod. Pri ko§Licastem sadji poilaht- ter je hotel v svojo korist porabiti; kar je zvedel. Gre tedaj na dom bolne gospe ter se poaudi, da jo ozdravi. Seveda so se mu vsi posmehovali; a ker ne odjenja in zaterjuje gotovo pomoC, so se nadlezuezu udali. Pripr&vili so ma beiega kouja, katerega je on toliko casa jahal, da je bila odeja potoa. V to odejo so potem bolitico zavili in res, gospa je ozdravela. TJme se, da so ga za to bogato obdatili in vrnil se je vesei in bogat zopet na oCetov dom. Tudi ostala brata, katera sta se hitio za njim napotila po svetu, prideta domov, a ubega in raztrgana, kakor popred. Enemu bratu razodene ta, ki je bil bogat, na kak naCin je priSel do svojega bogastva. Tudi ca hoCe svojo sreio poskusiti. Gre in se spravi v tisto duplo, v katerem je bil preno&I njegov brat. Za nekoliko Lasa pridejo res vedavki, a jezni in razserjeni; med seboj godeinjajo, da jib je moral kdo sliSati, ker bolna gospa je ozdravela. Preiseejo vse grmovje iu iz dupla izvlecejo skritega brata. Vedavki so sklenili iztrgati mu jezik in dolenje ustnice, da bi ne mogel povedati niL tega, kar je videl in slisai. Najbolj zalostno za takega Cloveka, kateri je podvrzeu vedavStvo, pa je to, da ga po ljudski go-vorici niti smrt ne oprosti tega neprijetnega jarma. Eomur je bilo to breme v zlvijenji nalo^eno, mora ga tudi po smrti prenaSati. Imamo tedaj tudi mrtve vedavke. Mrtvi vedavki imajo vse lastnosti in vse iZfooznosti iivih in sicer §e v veci meri od teh in so *el»ko huji od zmu vedavkov. Mrtvi in im vedavki se ne druzijo radi v skupno delovanje ali bratstvo; ker 2ivi vedavki se mrttib. celo boj6. Mttvi vedavki =nas spominjajo nekoliko na volkodlaka. Tudi neka iajka nam to ^prodao^ ka^e, dasi je ?o)kodlak ua nimo plod, ako mlada divja drevesca samo enkrat ali k veCemu dvakrat presadirao. Taka drevesa navadno ze rod^ zlahten plod. Nasi Slavonei navadno tako de-lajo in pridelujejo jako izvrstae Cespe ali, kakor oni pravijo, slive, iz katerib napravljajo dobro znano zganje siivovee. Ci'Spove divjake izrejamo iz semena ali pa iz pogaujk, katere namrefi poganjajo iz korenin starih dreves. Po nasib fiasnikih in pri drazib raznih prili-kah je bilo ze veliko pisacja iu govorjenja, da je treba, mladim drevesom brez razloCka, ako hocemo od njih povoljeu uspeh priCakovati, jsko dovolj gfoboko in siroko i/kopati. Ako na takem niestu ni prave rudovitne zemlje, treba je za poCetek od dru^od na-nesti n. pr. guoja mrianeA ali gozrine sprsteuiue alt pa druge dobre zemlje, da se stavi k mlademu drevcu, da se more ptwj v svoj'tj prvej mladoatt vse-stransko razvijati. Kdor mlado drevce ua ta nac":;i satli, naj bo preprtCan, di bo thevce dobro rastlo in prej all pozncje obtleu plod roi:lo. Tudi je v.-iakcmu uapredovalnemu kmetovalcu [toznasa rcbuiva, da, kdor bi st'jal na kako njivo vedno is to ztto, n. pr. pscnico, bi s vasoin Se semena ne pridelai, posebno ako bi se prav dobro nc gnojil, in sicer zarad te^a ru*, ker vsaka vrsta ra&tlin potrebuje posebno hrano. Zita po-trebujejo dovolj fostbta za izdelovanfe zrnja, ccsar druge rastiine ne potivbtijeio v toj meri; zavolj ti-g.'i imamo na poljih kolobamo kmetovaiij**, t. j. zita, o-kopavinc in detelje sc med seboj menjujj'jo. Kar velja za poljdke rastiine, prav to velja vt6 ali mauj tudi za nase sadtio drevje. Prav na to pa nasi knietovalei pn sajtMiji sad-nib dreves uif no pazijo, ampak imajo to staro m-vado, da kjer stoji stara C'eipa, jablan itd., tje vsade spot CeSpo, jablan itd., Ceravno so morda ceipe, jabolka itd. uz« vee ko 200, 300 kt rustle na tistem mestu in so zemljo gotovo do dobrega izmolzle. Ako hoSemo saditi na isto mesto zopet drevesa prejSnje vrate, moramo zemljo prav dobro prekopati in pognojiti in jo kake 3—4 leta porabiti za zelenja-vo ali za okopavne rastiine; potem tfasu sadtmo Iabko zopet z mirno vestjo drevesa prcjs»je vrste. Ra-zume se samo ob sebi, da storimo botje, ako sadimo drevesa druge vrste, kakor je bilo poprej reeeno, samo da jim zemlja uguja. Pri oas imamo pa pri ko5ci&i-stem sadji, posebno pri L«?5paht 5e to L<<{ezuo st'iro navaflo, da kjer kako CeSpovo rlrevo opesa, je po>e-kamo, a paoj in korenine pustirno v zemlji, da pri-raste iz njih mlado ceSpovo dtevce. katero pustimo na mestu starega drevesa. To drevce tedaj iu^iiio: nit presadili, ampak pusttli smo ga na mestu njegovt; matere brez vsake priprave za njegove prihodnje 2iv-Ijeuje. To drevce res nekoliko Casa raste, in vcCkrat §e precej dobro, ker je zemlja §e dovolj mofma; a kadar bi moralo plod roditi, zaCne bobdiati in p»»5atj in kmetovalcu ne ostane ko da je usecv. Ztlaj se zopet ponavlja prejSuje deb, t. j. iz korenin izrastio drevce se zopet pusti, a i njim se prav tako zgodi ko s prejsnjim. Konec vsega tega je ta, da kmetovalec pride do krivega prcprifianja, da so casi mioult, v kterih eo &§pe dobro rodile, ne da bi iskai pravega uzroka. Mlado Ce§povo drevce je izrastio namreG, kakor smo otiicnilt, iz korenin prejsnjcga drev«'s;i; tedaj je glav-no njegovo podnozje stara korenina njegove matere, katera poiagoma trohni in gnije, katera je glavni uz-rok, da zaeenja tudi mlado dtevje posebno pri stize- nn gniti in trohneti, kar je dalje glavni povod njegove nerodovitnosti in smrti. Nadalje stavijo nasi kmetovalci pri tem sajenji toliko fie§p skupaj, da se krona krone dotika, in mnogokrat segajo veje enega drevesa v krono druzega in uasprotno. Tako ne more dovolj zraka in soinenih zarkov med drevo dohajati, kar je pa za krepko rast drevesa ueobhoduo potrebno. Drevesa katere koli vrste morajo biti najmanj toliko eno od druztga od-daljena, da se vaaj krona krone ne dotika. Tudi tako imenovane vodne mladike in druge pregoste veje naSi kmetovalci redko Ci.stijo; te se pa morajo odstrauiti, ako ho6?mo, da dobi drevo dovolj svetlobe in gorkotc, kakor tudi dovolj hrane za vzdrzevanje samega sebe in za plod. Zavoljo pregoste krone rastejo po dre-ve.su muh in drugi IUaji, ki so drevesu nekoristni in skodljivi. Kratko reCeno, kdor hoCe zahtcvati od Ce5povih kakor tudi od drugih dreves, da naj mu dobro rodijo, naj jiui to podeli, kar jim je k rodovitnosti ncob-hodno potrebno. To ni tezavno delo po mojem mnenji, da se mlado Cespovo drevce iz svoj"ga prejsnjcga m»'sta izkopljt; in na diugo dobro urejeuo mesto pre-sadi. Kdor tyga no6a storiti, naj vsaj staro drevo s koreninanii vre>l izkoplje iu naj id nuveimi drevesu jamo dobro pripravi; u\\ jo po potrebi s p.ipravnim guojern alt rodovitno zemljo poguoji in videl bo. da mlado drevf!>sce bo dobro ra>tlo in obilen plod rodilo, kakor za tasov njegovib preduikov. Naj vsakdo pomisii, da so nasi predniki sadna drevesa sa-lili v mladeii.iko, neizmolzetio zemljo, zh-voljo tega v prv nevct zopep t^anje po dr. Maligu4* s j zniiea stcjecim xnameBJein; i sieklenica Wkr. j ^----* &F Zakvala. ^K ; Ldratl«WTtff. G<>slt0tju p|. Tmk6t-2y-ju, lekarju v Ljubljaai. ' liL\i\ m.iti mo ua protinskij bolezni na, n.^t silnu trneli in razua ilomuca zdrav'.U Ur.^v^.-itto ro-bLLL &>, j« \>* bole/en CimUiIjo hu|=a p:\hijuU in use v.:C dr.if iii-o inua'!t . stoi»iti n,K »<»jf«>, sp:>mr.iiu m: m\ Va^ dr. Malicev protinski i CVet pt» 50 kP. ter hi ,um i;i'ji:i.Iin»ia a-UMci:.-.. Iti rt-i it.^l j« , • udovit v^peh, «l;t so m f» ki-uti:-j ral.i oprMtili mutnilt I Iioiecin. h i>oi»«.lu;m i>« ^uu'4< -m priziiavaia tor*-j dr.; MaliCev protiunkt cvet i.»t i/\rf.t««> zriruvtio in -,v v .: » kt>mu boliuku v jeitiiukej bolf-tni priporotam. V«a..j blu^.-- ¦ rodno.-.ti pa i/.ivkuiu uujprir»ivut'j>>o zubvalo, /- v.^ai .-[«.-:<.- ] Vitujem uiiutu ; Fran Jus,'. p».-.>«ti:Lk v ^marji p. [»t;r kuSclj. buluuiuo; I ssukti'«iija_ui; Ur. Ki ho iiahajajofii aoki in siropi. aajP" Kri cis>tilue kroglice. e. kr. priv., "&%. uc tiiHulo t>i ko v nijoituom "o.-jitJiliiij-.tva [to/rciurL in m> m* u2c ti-*u(r;krat .sijajnt) osvi'docib: l>ti /alj.v.Kiji ul'ivc.-i.i'j/a t Smavtsice omenjajo v uvoilu iu razpravi I g vsi'lej uekohko Cttic iz zivljenja 5>\etnika do-| | ticnega dtieva. Potem slwli oekoliko uaukov "Jjt z diugimi i/.gled;, vsek-j z ozuotn ua Maiijo jf^ kraljico majnika. Upamu toiaj, df. bodo ri.iini•¦ | { nice kerSuuskemu Ijudstvu iu uami-uu majui-l i kove pobo2nosti ugajale. u 0 Si?- o 5 0 n M n B olezui v zclodci (kr6 ali druge bolezni), ako jt'd ue tlisi, snirdedo sapo in slaba t;?ta, stud in bluvanje, bemeruid;eue baL-ziiunl-pravi gotovo Jcruzaleiuski baizam, ki je uavejiu iz rabarbarove koremke; jako krepilnega vpliva, boljSi ko vse druge uiedicinic=u* sestave in skiivue mesanice. Dobiva se edino le v lekarni G. B. PONT0N1JA pri dveh Zamorcih v RaStelji v Gorici. Oznanilo. Naznanjam slavnemu obciustvu, da g. Jozef Modolo, stacunar v Magistratskih ulicah v Gorici, prodaja m»)j briski burgunder v boteljah, pristno in dobro blago, po primenu nizkih ceiiah. V Podgori, 10. aprila 1884. Andrej Eocijaucie. (Jo^pud B. Fragner v Pragi l'vali;/llii-n liiiwlllll S|in/|j;llll /;t «\Sf;. Vatii n.'i/ii.ir.iii, dii .if j-« dr. Uir-.i-nv /draviliii li.il/ain, l.i.'j>¦„'>» fli- i.u ji'-ilfili ] d.i -si'.'ii /•¦ Hjiiii!::inin zdr.iv. • * '/.- <-.-U> [,-t„ ul-rtn tij.^l <>\n\i\ii nv.r.-M ir.lihm opruv-lia'i. 0 irn'-f(i;v i.ii -;i'iH v duiiaj-tki b.jJiii.ini's. — |<,i vn. tsi t.:<: |".!ii;i:r,ti.p, • -.iuki u* ¦'.¦/. v.,<- il.-,i.r<> zdravilo mi' ;« ri-.ido iMiji'^a liudt-^t in ni-iLctj.liivt-ra tfr|d;t»nju. /utDi-a; .»ji:v-n,itr rinijn u;i .,"nla-jn /alividn in jirnsm, ji^Vijito i.ii :>i J. ntvkb'tisi i dr. Uo/a-uvi'nM zdraMlm-^a balzain:'.. St. I-jji'l am Sm-nild (v Xi/i* A% tr.> t:»jelaii Strolimayer 1. r. Nagla in gotova pomo5 za 2elod5ne bolezni in njih nastopke. Ohranituv ztlravljti .jis t/ilvi-ii.i /t;.di u'l ohranitve in piisptievanja dubn-^a prcbavljanja. i.'-r m .;¦ olavnl [ioijjj ^uravja m telcsnega io dubntga dobrcya cutenja *-«Ji-cij potrjt'no UOMAUt ZDRAVILO, prcbavljanje vr.-de.i. .i....mi j.injj.-ri:o mesanje krvi, t-J[.in.tff pokvarjene ne/drave krvne dele, u» jc u/.i! vr\r\>it ;r |. ...-i..... k.i:,..:- . nt«.v.-. jm- ni...' i«ii •¦¦.in slabostib prcbavljanja, j><•-«¦¦ f¦-•*¦.> j.u prese-danju, po kUem disocint riganju, na|u*njanji>, bluvanju, l>n bttlccinah v tclrsu in ieludcu. zi'Udbncm kreu pre-nabasanju zalndca z jedmi, zastiiertju, krvnem navalu, hemeroidah, ztnskih boleznih. bcieznih v creviii, hipohan-driji in melanliolijhv=:.-i stabtga prebavljiinja): <•» «.,iv-Jr. v..o ii.-i.ivru..i prcbavljanja. >i-l.i zdravo in cisto kri in bolno ti'io ifi.ini .-.inr': poprpjino mua in zdravje. \ \-u-i.i\ ^..t..m ui r; .:rji:rm ljuiisko domace zdravilo t-r -.• ^.l^n i.•.,.".,rd. I steklenica 50 kr., ilvojua stektenica 1 gl. Na t;.,,.-.. s,.,:i.ait.:ji pi-om i.ilik.. v-.ik (.iv^I.mLl 1'i>; Ija -..• i.u feankiraaa pt^ma proti povzetju zncska na vse btrani. SVAEJEN JE! i »a .l|.il4 l>. n. f^. !i.it-«>. m.;t.. nij ji.iv^odi s.:r.:.'v;i> dp. Hl)/.OV zivljcn>ki fial/aui i- lfkarn.- i!. IVn^n.-r-jii v i'ni^t jibdulidi u -.j-ii.'.¦,.!» zuj. -,. ,iki> i(> /aiiti *;iii 't.tim* /.lvlj,'(l-ski ti.d/a;n. it: r- i/rt ,•!:¦» dr. Ko/.OVt'iM .''ivijciiikfcrt balzaii.a. Pravi ftr. Shot zlvijensia izai iii .vi:i .m: <^i i.'dc:.•»:;..-a H. Tra^UcP* ja, v t,.kar;.; ... ,m-::.u «.rla- v Pia*., la-Kc .«.. r >p..r- :i.-r^is Uiruticoli Em.h h. V Odl.I-MI : l»a ma!>u d'II!iu. V Ji'U.-Ii : l*. Pn*ndi:ii, ifkamuar; ii. torabo^-hi, i.:..u-..-uir, J. Serravallo ; Ed. do Leiteubutji, i. «.;ir!:-^\ir. Axil. Suttiua — V ZA0K1> Ull : t*. Araziiu, li-.un-.u-ar. Vse lekarne in vefije trgovine z rnateri-jaluim biagoru v Avstro-UgersKej imajo aaiogo tegii javijenskega bai^ama. TAM SE 1L"L»1 liODI: Prazko dumacc niazilo zoper bule, rauc in vnetje \>ake vr>te. Ak» st; ;:..-n:iui pr-;i ^r.aTUt-j.i. ids btrdijo. pri >»u-Lili \>ak« vr.-f, pri turiii.j,-:u>jnik i.-kiti, j.ri cr»u t prstu in [>ri nuhranj:. pri t/i-..al:, oti'i'unaM, pri zsn.isc^nji, pri ujftrski [mrrvs] i;..-l: ;:¦•{.¦¦.- rt^r-M'.-.LMi' otokhr." in f.utiko, zc>i>L-r kro:iu"ii'» w:-:,;..- v kolmiib. rokah, v lodji ce sikdo w*o -ii.d;i!<', zi*p.«r kuna ocu?a in po;ne no-•g*\ pri iiizkoiia^iii r.-kab, .-i.jn.r liiaje, ^ujn-r otekiiuo IK> pika imvt^uvwona^ rul^co ratio, odi>i-t>! my% zoper raka in viutu I i>-:o ni i-.tljS'-^a zdravtia. Uo t»"ina<-ilo. Zaprttf i-nl'-? in I'tekki.t^.-o hiiro o^drnvij..* : kjer pa von tet-c. potoguo uiaziio v kivnkoiu vso giio-jico na-se. in rauu n.:dravi. — To raa.:ilo je zato tako dobro, k«-r biti-o poniaaM t.i kor si- po ujum Puna pi'l-j ne zaceli. dokloi* m vsa bolna gnojipa ven pote-ijUeiia lndi_zid.r..r.i r.i^c thvjo^a u,-a in obvarnje pred .e lo u' niazilo nn njo prilepi. Skatijice ».e dobodo po 25 in 35 kr. ii a 1 z a iu z a uh o. dkujeao iu po iurogih poskusib kot najzaneslji-vejse sredstvo znano odsirani naglubost, po njoui se dobx tudi popohio uie zgubijen. sluh. I skleuica 1 gl. a. v. J^dajate^ m odgOYorp w$dnik; H. XS)l&iCt — Xiika.;, ^HUariiaiiskft tiskarna?* ? ixwici,