k. Hofbibliothek
t. 17.
V Gorici, 25. aprila 1884.
Tedaj XIV.
„SoLa" izhaja vsak petok in  velja po posti nrpjiMiiain ;ili v Gorki na <lom
JlOStlJAIKI ¦
Vxj l.-to.....t.   1.40
Pu) Iota.......  -i.iO
I'll ozimnilih ii.   rak.i tudi S'mnicah'" se placuje za navad.it
8 kr. de s<> tiska 1 krat
SOČA
Posamezn^ Stevilke 8e dobivajo po 8 kr. v tobakaniicah v gosposki ulici blizu „lich kroii", na atarem trgu in v nufiski ulici ter v Trstu, via Ca-serjna, 3.
Do'piM naj se blagovoljiio poSiljajo urciIniStvu „SoLe" y Gorici. na Travniku _ 16,1., narocuina pa opravniStvu „So8o" "Via della Crocc St 4. II,
Roltopisi SB ne vraSajo; dopisi naj Be blagoyoljno frankujejo, — Dclalcem in drughn ncpr«s»oLnim bo naroCnina miU, ako m oglase pri opravnifctvu.
Severna Leleznica.
Veliko hrupa je v^budil zadnje dni nafirt neke pogodbe med vlado in med dosedaujimi lastuiki c. k, Feidinaudove severne zeleznice, ki privaza iz Galicije, Slezijt* in z Moravskega zlto, ^ivino, premog in dru-go na Duuaj. To ielezuico je zgradila prcd 50 let! neka privuttia dru2ba, ki je potro&iU za njo 106 milijonov. 2eleznica daje tako dobre dohodke, da ltjcni lastuiki dobivajo vsako leto obresti od oncga denara, ki so ga prcd 50 leti zaziduli, in cia jim ostaja se okolo 14 milijonov na leto, katere bratovski med se-boj razdelijo. Lastuiki te 2eluzue ceste .so bogati judi: Rothschildi in drugi. Ker ima zelezniea velike dobieke, zato se prodajejo »j»uie akcije (delniee, dol-2oa pistna), ki se glase na 1000 gl, po 2552 gkl.
Vsk'd pogodbe, katero je .^klemia imeitovana privatna dru2ba z vlado 4. marca 183,),, mm drzava pr&vici), da odkupi to zekznico za tie, ko prett.ee 50 let, to je kta 18S0. Duaedauji lastuiki se tega silno bojijo, ker tako bi zgubdi vtiuko leto M do 19 ini-lijioiiov gotuinarjov, katere bt drzava pridobila. Av* strijski davkoplacevaki so se vesehli ouega trenotka, ko bi presJa imennvaua z>leznica v dtfavno last, ker dtiavu bi pridobila na enkrat dohodbov za 10 milijonov goldioarjev na leto. Potein bi dr2av<t lahko davke zni2aia ah pa bi jfj vsaj s»e biio treba uovih dolgov deluti. Veltka prevara je bila tor«*j za obcmstvo, ko ge je ruzglasil aaert ueke pogodbe med vlado in dosedanjam lastmki, po kateri pogodbi bi ostala ^e-leznica Se 80 let, to je do ieta 19UG. v rokah ime-novane druzbe a teni pogojeiu, da di^ava bi iinela pravico odkupiti to ^eleznico. ako bi iiotela, po 40 letib, t. j. od leta 1920. uapiej.
flSoeJniitt" citatetjem se bo ^udno zdelo, kako more avstrijska vlada tako pogodbo muneravati; a!i to je prav naravuo. Nasa aitava jcmlje vsuko leto mnogo inilijouov goldinarjev na posodo. Posojevalci so bogati jndi in drugi, ki so ob enem lastntkt one ^.eleznice. Ako bi vlada ue pustila 2eteznice v rokah teh bogutinov, bi jej tie posodili denarja in bi He mogla viadati. Omenjeni uacrt pogodbe pride v drzavnem zboru Y razpravo in tu se pokaze, ali bo mogofie reSiti ponosno Avstrijo iz rok kapitalistov ali ne.
Na Dunaji go zacali delati na vse kripije proti namerovani pogodbi  in   po  vsi pravici.   Bevetuajst
LISTEK.
Vedavstvo na Cerkljanskein.
(l>alje.)
Druga bajka, katera nam opisuje vedavStvo, je sledefa. Neki moi je imel zetto, katera je v adveut-nem casu vsako noc ustala, od§la in pri§!a §e le xajutra nazaj. Mo2 ,Le to zapazil in sklenil pozvedeti, kam zena zahaja. Sel je tedaj neko »o5 za njo. Ko je zona priSIa do namenjenega mesta, se je ustavila, a mo2 je splezal na bliznji orrh. Vedavki so se za* Mi pretepati, so njegovo 2eno raacrgali ter kose po zraku metaJi. Mo2 na orehu je eno rebro ujel. Proti jutru so kose zopet zloz^vali, a ker tistega rebra niso mogli dobiti, so odlomili orehovo vejo in so ji uare-dili novo rebro. Pozneje, ako sta se kedaj prepirala, je mo2 zeni veckrat uagajal, da ima orehovo rebro.
Rekli smo, da so dane po Jjudski pravijici ve-davkom nenavadne moci. Njim ui noben hrib pre-strman. Z enako hitrostjo hodijo po stnninah, kakor po ravnem. Dana jim je posebna hitrost, da ko blisk preidejo iz kraja v kraj. Visoko skalovje, globoki pro-padi, vse to jih nikakor ne zavira, ker m ga propada, da bi ga ne mogli preskoCiti. Pri tern opravilu ima vcasih vsak vedavk tudi svojo lue, in ko se suidejo, zdru2ijo se vse te lucl zopet v euo samo lue. Od tod morda tudi prihaja, da si ljudje svttlobo, katero ob >'odah yidijo, predstavljajo kv% yedavke j marsikedo
milijonov goldinarjev ni 19 krajcarjev; z ono vsoto I bi se dalo mnogo narcditi. Za poviSanje duhovskih pluC po nacrtu pos!an§ke zbornice bi potrebovala vlada za vse avstrijsko duhovne nekaj aez en milijon, Vlada I jadikuje, da teh plac ne more poviSati, ako jej zbor-nica ne dovoli vecjega davka na 2ganje. Ako bi se prihranilo outh 19 milijonov severne zelcznice, poma-gano bi bilo vsem dnhovuow in bi ostalo Se b 1 i z u 18 m i lij o n o v go 1 d inar j e v,
Pretekli torek je bil na Dunaji Jjudski shod, katerega se je udele2ilo silno veliko ljudstva, Dr. Luegcr je poroC-al o tej zadevi in je med drngim re* kel: Splosno se zabteva, uaj ddava odkupi sovorno zeleznieo, Tudi dunaj.ski listi so pisali od zacetka v turn smislu; ali ko jib je obrosil blagodejni deL (to je: ko so dobili denar, da naj bi moleali o tej zadevi), so obmolknili. Samo MN. fr. Presse* jo bila to-liko drzmi, da je pisala, kakor bi bila immcrovana pogadba v Skodo laatnikom acvcrnc 2eleznice. (Splo-Sni smeh). P»i obCuem zboru zefczuiskih tlclhi^urjov so se trudili fetiri odvetniki, doktorji dr2avnega in cerkvciMjga prava, da bi dokazali, da namerovana po» godba je v ftkodo delnicarjcm (obcni smeh); ali del-u'fiarji so sprejeli euoglasuo predlo2eni naCrt. Jedro z'uluzui&kttga praSanju ju ta: Kdo naj vlada v A vs11*i j i V d rfcav a nad kapi talom? ali ka-p i t a 1 nad d r i a v o ? (Gromovito pritrjcvaujo.) llazuu okoliScine so nanesle, da so daiiuduje dr2ave le oskrbniee kapitalistov, t. j. da s svojo upravo njim slu2iju. Govoinik je potein proslavljal Dismarka kot \\wk\, ki se je znal takim nevarnosthu v bran posta-viti. Sledujsc je bila sprejeta resolucija, naj se dela na to, da spiejme dr2ava to najbogatejso 2el«znico v svojo last.
Kazprave v drzavnem zboru nam poka^ejo, ali je Avstrija sama svoja ali pa v rokah svojih upnikov. hog daj dobro, da bi se avstrij:,ki oi^l prosto dYigal, da bi ne imel zvezanih perutij.
Dezelna blagajnica goriska naj se opusti.
(Kouec.)
Kes je, da kadar bo v drugi hi§i racunovodstvo in v drugi h.Si blagajnica, bo uorala vsakatera stran-
nam ve pripovcdovati, kako so ga vedavki v podobah luci skoro eelo pot do doma spreuiljali. Vedavki veC-krat tudi skupaj vefierjajo in kar so z lucmi naredili, lahko tudi s skledo napravijo, razdelijo jo namre5 in zopet zlozijo. Clovek jih pri tern opravilu lahko za-sadi in, ako so mu sieer znani, jih lahko tudi sedaj spozna. Za tak slueaj mu sicer mi, 2alega ne nare-d.jo, ali gorje njemu, ako bi jih izdal, da bi namreC drugim povedal, katere je v vedavski druzbi zapazil. Takega bi pri kaki drugi priliki gotovo brez mtlosti raztrgali. Tudi o tern iraamo bajke, katere je stvarila ljudska domisljija.
V prejgnjih fiasih je potoval neki mo2 skoz smrekov gozd. PriSel je do mesta, kjer sti se dve poti kri^ali, in tukaj je naletel na vedavke, ko so ravno vefierjali. Ko ga ti zagledajo, razdelijo veliko skledo, katera je stala na sredi, na dvadela, odmak-nejo kosa na obe strain* poti ter pustijo mo2a po poti naprej. Predno pa odide, mu ostro zapretijo, da bo gorje njemu, ako jih izda. Mo2 jih sieer ni izdal, ali v svoji neprevidnosti se je veudar toliko izrazil, da jih je videl, in tudi za ta majhnn prestopek je bil kaznovan. Tisti moL je pozaeje enkrat zopet na o-meujene vedavke naletel ui zaradi prvega prestopka so ga tako nagnali, da je ves moker domov prisopel in je avsak las imel svoj curk". Druga pravljica. Bila sta pastir in pasteriea, katera sta navadno skupaj pasla. Pasteriea je nekega dne slueajno naletela na vedavke in kakor otroei, katen ne morejo npbeue reel zamolcati, ,'ih je lzdala. Bila je zato tudi kudo kazno-vaua ia eicer b tern, da w jo %q& uekim. oiehom na
ka najprej k de^elncmn raCunovodstvu zarad ugotov-ijenja in potem k denariiiei, ter da zarad take ur:dbo zamudijo stranke ve6 daaa. A poraisliti jo trebp, da koristi posameznikov m nieiajo |umakniti sploSui ko-risti. Po tern naLelu m urejene c. k. finanfine denar-nico v puih mestih, v katerih so rafiunski oddelkl nukazajocjh oblastnij. V takih mestih so denarnice bolj oddaljene od ruCuiiovodbtev, nebo bi bila dezelna denarnica goriska, tudi ako bi jo premcstili na sol-kausko ccsto.
AH bi w pa s5 sedan jim osobjem defelnoga raCunovodstva moglo izvesti vse refiene preua^dbo? Kakor znano namcMeiii so pri de^elnem racunovodstvu de2elui racunovodja, en racunski oflcijal, en racuuski asistent, dva racunska praktikanta, ter dva pomocaa uradnika, — Mnogo dosedanjih opravil pri dezelnom raLuiiovodstvu bi m lahko odatianilo, ako bi se isprojelo nacelo, da de2elno racunovodstvo je lo dopolnilui od* delok de?.«lnega odbora iii da lc finantnl odsek.de* zcliiega zbora (oziroma de/clni zbor) pregleduje sa-mostalno racuue de^cluih zalogov, ter jili po okoluosti potrdi ali pa zavr^o,
Odpala bi potem posebni protokol vseh racunovodstvu doSlih aktov in propiHovanje vseh reSitev na de^elni odbor, katera dela zuhtevajo gotovo enega de-fmitivuega ali vsaj euega pomo&iega uradnika. Oluj-§ala bi ho pa Se druga opmvila, ako bi de2elnl zbor za (le2cluo racunovodstvo sestavil posebea opravilni uavod, ako bi sprejel sploSna pravila o racunskem pregledovauji denarnicuih dnevtiikov, z eno besedo: ako bi po teimdjitem preudarjanjt uredil pri de^eltiom racunovodstvu opravilno in osobuo praSanje. Opra-vilno praSanje smo v prifiujoCi razpravi le v glavnih potezah nacrtali; posamezne toCke uespadajo v „So-cinett prcdale, ampak v natanfino nadaljuo razlakava-nje na§im dezeluitn poslaticem. Zamolfiati pa ne mo-remo osobnega praSanja, katero uaj se tako uredi, da bo uredba v ginotni in du&evai korist na§i de^eli.
Uradnik, kateri mora vestno izpolnovati svoje dolzaosti, kateri je navezan na svojo plaLo, mora biti plaCan primerno svojim delom, ker drugaCe je pri-moran, iskati si zasluzka po drugi stiaui. Uradnik mora biti delinitiven, a ne samo pomoceu, katerega lehko vsak Las gospodar odstrani. Nacelo naj bode dezelnerau zboru nameSfienje. stalnih de2elnili racun-skih uradnikov se primerno placo, katerih eden na-domesti gotovo dva pomoena uradnika.   De2elni zbor
kri2anji dveh poti raztrgali. Pastir je bil pa na orehu ter je vse to opazoval, in ko so zaceli kosepo zraku I me tut i, je eno rebro ujel. Pozneje so kose zopet * spravljali, ker so jo notch ozlviti; a ker niso mogli najti enega rebra, so ga iz less, naredili in pastir je pozneje ubogi pasterici veckrat nagajal, da ima lese-no rebro.
Garodejstvo in vedavStvo sta sicer dva razli5na pojma in vsako ima svjje zastopnike. Vendar ljudska domisljija pripisuje vedavkom tudi carodejno moC, kakor nam sprifiuje sledeca pravljicsu Eivel je ubog o&e, kateri je imel tri sinove in euo samo njivo. Eaemu izmed teh treh sinov so pripisovali manj dulevnih momj, imeli so ga za nekoliko „trapastegatt (neum-nega). Nekega due ;im re6e o5e> naj gredo po svetu, naj pridno delajo, in da tisti, katerivecprisluzi, dobi Se to, kar on poseda. Prvi se napoti tisti, : katerega so imeli za neumnega. Ves dan gre neprenehoma naprej, dokler ga no5 ne ustavi, in ker boljega preno-€i§6a ui mogel dobiti, zleze v neko duplo, kjer je hotel prenoeiti in prihodnji dan svojo pot uadaljevati. Prav ta cas pridejo k tistemu duplu tudi vedavki in ae razliene reci pogovarjajo. Neki mlad vedavk je pripovedoval, da v blizujem gradi(Si prebiva bolna go-spa, kaiero bi sicer oni lahko ozdravili, a tega da ne zasluii, ker je bila vedno skopa in trdosrdna. Star vedavk se na to oglasi in pravi: *Ako bi dobili be-lega Konja in bi ga ogrmli z odejo in bi potem toliko casa jahali, da bi bila odeja odpotumokrainako Lbi bolno gospo.v to raokro odejo zavili, bi.gospa gotovo Qzajrayefo*, Qui wMm<i v duplu je vse %q sji^| .
r.aj pri defelni racunariji |po odpusta dezelne Wagaj- . nice mesto sedem namesti samo Sest pa v vsem spo- j sobnih oseb, in gotov sem, da bodo vsa opravila o i pravem Sasu reSena. RaSunimo placo de2eluega r&cu- | novodje z letuimi 2156 gld., namestnika deMnegaJra-«uuovodje s 1400 gld., de2elnega ra«mmirskeg& ofici- I jala s 1100 gld., dveb de^elnih racuoskih asistentov j vkup s 1700 gld., in enega raSunskega praktikanta s j 400 gld., skupno S756 gld. Mesto dezelnega blagaj- I nika naj se opusti.                                                _       I
Na tak uaein se znizaja dosedauji stroski de- I zelnega racunovodstva in dezelne blagajnice, ki zna- | Sajo 8253 gld., m svoto 1497 gld. v prvih petih le- I tih, v drugih petih letih za svoto 1297 gld., v tretjih 1 petih letih pa m 1097 gld. Ta znesek reptczentuje I glavnico okolo 20.000 gld. Pri reSitvi osebnega pra-1 Sanja deielncga racunovodstva naj pa de^eini zbor I poscbuo gleda na sposobnost prosilcev. Sposohnost I zahteva: 1. pozsasje uradoiSkega posla, 2. mogoenost I oWevaiija z nurodou. Kajbolji raeunovodja, ki zna | samo francoski, nt sposoben za naso delelo. Pri I deieluem racunovodstvu je sedaj namcscen lo edeit j Slovenec imoien italijanskega jezika, a 5 Italijanov I nezmoznih pisinene sloveuScine. Eden uradnik naj bi I tedaj reseval vse akte, ki dojdejo rafiunovodstvu v I aloveuskem jeziku in naj bi poleg tega vodil Su ra- I ctuistvo. Dve trttjiui doSlih aktov bi mora! refiiti c- I dea uradoik, eno tretjino pa pet uradnikov! Ker je j to nemogoce, morajo pri racunavodstvu resevati slo- j venske vloge urauniki, neimolni pismenega sloven- | skega jezika Y italijanskem jeziku. Mi cudo, Se se po tern Snjejo pritofbe o racunih, katere polagajo 2upani, j fie se celo deielui poslanci prito^ujeja o nejasnosti • racunov, polozeuih po dezelnera odboru v javni seji.   j
Dezelui poslanci — siovenski in itaiijanski — j naj torej zadevo o dezelni biagajnici in deLeteem ra- I Cunovodstvu ter o lastnost'th in sposobnostih, ki naj I se zahtevajo pri dezelnih uradnikih iu nanieScencih, I natan^no pretresejo ter naj ukrenejo, k&r spoznajo I kot dobro in koristno.                                                    1
Toiba kmetovalcev o nerodcmtuosti ees[>.  j
Mnogokrafc sem u2e imel priiozuost govoriti z I naiirai poscstniki o raznih kmetijskih zadevah.   Pred I par dnevi govoril sem o teh receh tudi z jako elsla-nim piofesorjem iz naSih tolminskik hribov, med dru- i gim  tudi o sadjereji in  posebno o iespab.   Vsakdo je trdil,   da Cespe dajejo jako lep  dohodek,   ker se lahko na eden &lt drug nad'n spravijo v denar. Lah-ko se namret prodajo precej fri§ne ali pa se posu§ijo ali pa se naredi iz njih dober slivovec, ki ima vedno dobro in gotow ceno. Vsakdo je menil.da je lepo in dobro za kmetovalca, da se Lespov plod vedno iabko in po dobri ceni prodaja,  ali to da je slabo za nas, da nam cespe uofiejo ve6 tako roditi kot nasim pred- | mkom, katerim so (3e§pe. ako ne vsako leto, pa prav gotow vsako tretje ali cetrto leto jako obilno rudile. I
Med raznimi drugimi uzroki, zavoljo katetih j iespe slabo rode, smo tudi sledefie nasteli, ki jihho- I Cem tukaj na§im kmetovalcem navesti, da jib odstra-nijo, da bodo dobivali sad ko njih predniki. Vsakemn naprednema kmetcvalcu je dobro zoano, da se mora peskasto sadje, namiec lnuske in jabolka, po^lahtuiti s cepiCi zlahtuih dreves, ako bofiemo od ujihdobivati dober in zlahteo plod. Pri ko§Licastem sadji poilaht-
ter je hotel v svojo korist porabiti; kar je zvedel. Gre tedaj na dom bolne gospe ter se poaudi, da jo ozdravi. Seveda so se mu vsi posmehovali; a ker ne odjenja in zaterjuje gotovo pomoC, so se nadlezuezu udali. Pripr&vili so ma beiega kouja, katerega je on toliko casa jahal, da je bila odeja potoa. V to odejo so potem bolitico zavili in res, gospa je ozdravela. TJme se, da so ga za to bogato obdatili in vrnil se je vesei in bogat zopet na oCetov dom. Tudi ostala brata, katera sta se hitio za njim napotila po svetu, prideta domov, a ubega in raztrgana, kakor popred. Enemu bratu razodene ta, ki je bil bogat, na kak naCin je priSel do svojega bogastva. Tudi ca hoCe svojo sreio poskusiti. Gre in se spravi v tisto duplo, v katerem je bil preno&I njegov brat. Za nekoliko Lasa pridejo res vedavki, a jezni in razserjeni; med seboj godeinjajo, da jib je moral kdo sliSati, ker bolna gospa je ozdravela. Preiseejo vse grmovje iu iz dupla izvlecejo skritega brata. Vedavki so sklenili iztrgati mu jezik in dolenje ustnice, da bi ne mogel povedati niL tega, kar je videl in slisai.
Najbolj zalostno za takega Cloveka, kateri je podvrzeu vedavStvo, pa je to, da ga po ljudski go-vorici niti smrt ne oprosti tega neprijetnega jarma. Eomur je bilo to breme v zlvijenji nalo^eno, mora ga tudi po smrti prenaSati. Imamo tedaj tudi mrtve vedavke. Mrtvi vedavki imajo vse lastnosti in vse iZfooznosti iivih in sicer §e v veci meri od teh in so *el»ko huji od zmu vedavkov. Mrtvi in im vedavki se ne druzijo radi v skupno delovanje ali bratstvo; ker 2ivi vedavki se mrttib. celo boj6. Mttvi vedavki =nas spominjajo nekoliko na volkodlaka. Tudi neka iajka nam to ^prodao^ ka^e, dasi je ?o)kodlak ua
nimo plod, ako mlada divja drevesca samo enkrat ali k veCemu dvakrat presadirao. Taka drevesa navadno ze rod^ zlahten plod. Nasi Slavonei navadno tako de-lajo in pridelujejo jako izvrstae Cespe ali, kakor oni pravijo, slive, iz katerib napravljajo dobro znano zganje siivovee.
Ci'Spove divjake izrejamo iz semena ali pa iz pogaujk, katere namrefi poganjajo iz korenin starih dreves. Po nasib fiasnikih in pri drazib raznih prili-kah je bilo ze veliko pisacja iu govorjenja, da je treba, mladim drevesom brez razloCka, ako hocemo od njih povoljeu uspeh priCakovati, jsko dovolj gfoboko in siroko i/kopati. Ako na takem niestu ni prave rudovitne zemlje, treba je za poCetek od dru^od na-nesti n. pr. guoja mrianeA ali gozrine sprsteuiue alt pa druge dobre zemlje, da se stavi k mlademu drevcu, da se more ptwj v svoj'tj prvej mladoatt vse-stransko razvijati. Kdor mlado drevce ua ta nac":;i satli, naj bo preprtCan, di bo thevce dobro rastlo in prej all pozncje obtleu plod roi:lo. Tudi je v.-iakcmu uapredovalnemu kmetovalcu [toznasa rcbuiva, da, kdor bi st'jal na kako njivo vedno is to ztto, n. pr. pscnico, bi s vasoin Se semena ne pridelai, posebno ako bi se prav dobro nc gnojil, in sicer zarad te^a ru*, ker vsaka vrsta ra&tlin potrebuje posebno hrano. Zita po-trebujejo dovolj fostbta za izdelovanfe zrnja, ccsar druge rastiine ne potivbtijeio v toj meri; zavolj ti-g.'i imamo na poljih kolobamo kmetovaiij**, t. j. zita, o-kopavinc in detelje sc med seboj menjujj'jo.
Kar velja za poljdke rastiine, prav to velja vt6 ali mauj tudi za nase sadtio drevje.
Prav na to pa nasi knietovalei pn sajtMiji sad-nib dreves uif no pazijo, ampak imajo to staro m-vado, da kjer stoji stara C'eipa, jablan itd., tje vsade spot CeSpo, jablan itd., Ceravno so morda ceipe, jabolka itd. uz« vee ko 200, 300 kt rustle na tistem mestu in so zemljo gotovo do dobrega izmolzle.
Ako hoSemo saditi na isto mesto zopet drevesa prejSnje vrate, moramo zemljo prav dobro prekopati in pognojiti in jo kake 3—4 leta porabiti za zelenja-vo ali za okopavne rastiine; potem tfasu sadtmo Iabko zopet z mirno vestjo drevesa prcjs»je vrste. Ra-zume se samo ob sebi, da storimo botje, ako sadimo drevesa druge vrste, kakor je bilo poprej reeeno, samo da jim zemlja uguja. Pri oas imamo pa pri ko5ci&i-stem sadji, posebno pri L«?5paht 5e to L<<{ezuo st'iro navaflo, da kjer kako CeSpovo rlrevo opesa, je po>e-kamo, a paoj in korenine pustirno v zemlji, da pri-raste iz njih mlado ceSpovo dtevce. katero pustimo na mestu starega drevesa. To drevce tedaj iu^iiio: nit presadili, ampak pusttli smo ga na mestu njegovt; matere brez vsake priprave za njegove prihodnje 2iv-Ijeuje. To drevce res nekoliko Casa raste, in vcCkrat §e precej dobro, ker je zemlja §e dovolj mofma; a kadar bi moralo plod roditi, zaCne bobdiati in p»»5atj in kmetovalcu ne ostane ko da je usecv. Ztlaj se zopet ponavlja prejSuje deb, t. j. iz korenin izrastio drevce se zopet pusti, a i njim se prav tako zgodi ko s prejsnjim.
Konec vsega tega je ta, da kmetovalec pride do krivega prcprifianja, da so casi mioult, v kterih eo &§pe dobro rodile, ne da bi iskai pravega uzroka. Mlado Ce§povo drevce je izrastio namreG, kakor smo otiicnilt, iz korenin prejsnjcga drev«'s;i; tedaj je glav-no njegovo podnozje stara korenina njegove matere, katera poiagoma trohni in gnije, katera je glavni uz-rok, da zaeenja tudi mlado dtevje posebno pri stize-
nn gniti in trohneti, kar je dalje glavni povod njegove nerodovitnosti in smrti.
Nadalje stavijo nasi kmetovalci pri tem sajenji toliko fie§p skupaj, da se krona krone dotika, in mnogokrat segajo veje enega drevesa v krono druzega in uasprotno. Tako ne more dovolj zraka in soinenih zarkov med drevo dohajati, kar je pa za krepko rast drevesa ueobhoduo potrebno. Drevesa katere koli vrste morajo biti najmanj toliko eno od druztga od-daljena, da se vaaj krona krone ne dotika. Tudi tako imenovane vodne mladike in druge pregoste veje naSi kmetovalci redko Ci.stijo; te se pa morajo odstrauiti, ako ho6?mo, da dobi drevo dovolj svetlobe in gorkotc, kakor tudi dovolj hrane za vzdrzevanje samega sebe in za plod. Zavoljo pregoste krone rastejo po dre-ve.su muh in drugi IUaji, ki so drevesu nekoristni in skodljivi.
Kratko reCeno, kdor hoCe zahtcvati od Ce5povih kakor tudi od drugih dreves, da naj mu dobro rodijo, naj jiui to podeli, kar jim je k rodovitnosti ncob-hodno potrebno. To ni tezavno delo po mojem mnenji, da se mlado Cespovo drevce iz svoj"ga prejsnjcga m»'sta izkopljt; in na diugo dobro urejeuo mesto pre-sadi. Kdor tyga no6a storiti, naj vsaj staro drevo s koreninanii vre>l izkoplje iu naj id nuveimi drevesu jamo dobro pripravi; u\\ jo po potrebi s p.ipravnim guojern alt rodovitno zemljo poguoji in videl bo. da mlado drevf!>sce bo dobro ra>tlo in obilen plod rodilo, kakor za tasov njegovib preduikov.
Naj vsakdo pomisii, da so nasi predniki sadna drevesa sa-lili v mladeii.iko, neizmolzetio zemljo, zh-voljo tega v prv<un 6aso m bilo treba, saduo tlrevje tako ohkrbovati !kakor dan danes.
Dopisi.
Iz gorftke ril^ine, 23. upriia. — (izv. dop.)
(0 n o v e in k a z i p o t u p o c. k. (irhtvnc m iu u z e j i v 0 g I e j 1.) Ni davno, kaf je nSoca" ome-niia, da je priSIa nova knjiiiica na svetlo, ki ima na-men, potnika in preiskovulce voditi po uovem drzav-iteiu stariuskein muzeji, Ta vuduik, v nemskem in itaUjanskem jeziku na muzt'jsko stroske tinkan in sestiivljuu od muzcjski'ga vndje g. prof. Maiouica-i*, stejo z uvodoui vied ol strani. V uvudu na 3. in 4. strani naglasa g. sestavljavec, v kako obiiem Stevilu su uahajajo starine v oglejskein ozwmljt ter, pristavlja, da so naSii tukaj samo od jauuarja 18S2. do decern-bra 1883. #okolo 40 novih napisov (ne gledo na odlomkt-), potem vee nego 100 urn (posudie za mr-hski pepel), celo vrsto kiparin, na stotine steklenih pusod razne obiike, ravno toliko rczamb katnniSev in mnoziuo manjsih stariu, kakor denarjev, manjsih brons us drugib reCij a kosti, jantaija, zgane zemlje itd." Mislil bs elovek po teh besedab, da so prisie vse na-vedene uajdeuine tudt resuicao v driavni muzej aglcj-skt: saj prostorov imajo veliko zato, in uamen niu-zeja je tudi ta, da vedno bolj obogati. Ait jako bi se motil, kdoe bi kaj takega prieakoval kajti od vseh omenjeiiih med 1. 1882. in 1883. najdcnih in izkopa-nih atarin ni se razeu stektencga kozarca (Becherj n o b e u a p r i d o b 11 a z a m u z e j, in se omenjeni kozarec bi ne bil uasel poti v muzcj, ko bi ga s po-sredovanjem dr. (iregorutti-ja ne bil kupil za f» gl. c. k. nainestmstveai svetovalec in voditelj okrajuega glavarsivtt Ivan vitez Vintscbgau. Tako je prva mu-zejska dvoraitrt, ki je nameujena driavaim starinam. Se vedno s k o ro p r a z u a, ker se ni nic* nakupilo ; edino kar je nakuptl vodja g. prof. Maionica, obstaja iz nekoliko nagrobnih kameuov, kt pajihjebiio lahko piidobits, ker teiko kamenje itak Iq zarr.d drage prevoinje ostaja brez konkureucijtj in je tujet pust6, kjer je; vse druge staiine pa, ki so bile koliekaj vredmSe, so Sic po svetu in so se veemoma, ce ne izkljueno, poprodale na A n g I e s k o.
Pa da se vrnemo k novemn kaztpotu, moramo omeniti, da se nahaja v kiiji^ici tudi vec s t v a r n i h n a p a k, katere so potrebne poprave. Uudno #q nam zdi tudi, da je imel g. vodja tako ado za izdajo, da ni vstel v knjizico oath kameuov iu spomeoikov, ki leze zunaj na vrtu, in da se izgovarja, 4eS da tern spomenikom si bilo se mo^no doloei'i pravega prostora. Do kedaj bo moral popotni ogledovalec cakati, da mu kazipot v tem oziru popolnijo? Ali ni bilo mogoCe separatno (posebe) na kaki strani tudi te spomenike v kujiiiei itacnovati, ce se je ze tiskala za italijanske iu uemSke poinike? Ali caka morebitt g. vodja, da priredt kmalu tudi kako slovensko ali slovaosko izdajo, ki bo popoiui&i od sedaujih dveh?
Silo je moral iineti g. prof. Maionica, ker se nikakor ni potrudil, da bi bil stvari v kazipotu tudi kronologicno uredil, kar je veodar uacelua po-treba pri takih delih. Ce je kaftpot tudi „za sirSe kroge" (str. 4), potem bi bil kronologicea red toliko potrebnisi. Steer se pa ta nedostatuost ali pomanjklji-vest popoluem ujemo z razvrstitvijo v muzeji samem.
S tem smo glavne refii omeuili, katere nam ne ugsjajo ui v oglejskem tauzeji ni v uavedcot knjizici.
Cerkljanskem popoinoma neznan. Sorodnost zapazimo v sledeCi pravljici. Neki mertev vedavk je veckrat zahajal po uofii k ljudem. Cuduo pri tem je to, da je vsak clovek, pri katerem je bil vedavk, urarl. AH ga je sam umoril, ali je le iz strabu umrl, tega nam pravljica natanko ne pove. Ljudje so to zapazilt, Ko je ze deveti clovek umrl, so zaeeli preraiSljevati, kako bi to zabranili. Sli so tedaj k tamosnjemu duhovuu ter ga prosili pomoCt. Zvedeli so tudi, da se tisti vedavk hodi skrivat v zvouik. Duboven poSije tri osmo-Solce v zvouik k zvonovom. Proti jutru zasitsijo ti pod seboj neko Sumeuje. Pogledajo skrivaj navzdol in zapazijo res vedavka, kateri si je nogovice obuval, a tako eudno, da ko je eno obul, je bila drug* noga gola, ko je hotel Se to obuti, je bila pa prejSnja gola. Temu smeSnemu opravilu so se osmoiolci zasmijali. Vedavk jih zaslisi ia pritece k njim; a v tem tre-nutku zacnejo osmosolci zvoniti mrtvaSko zvonenje in pri tej prici pade vedavk skozt line na pokopalisce, zemlja se odpre iu ga zagrne. Ljudje so imeli potem mir.                ,
Kakor vidimo, pripisuje tukajSnje ljudstvo ve-davkom precej obsirno polje, obSiren krog delovanja. Se ve, da ne pripovedujejo po vseh vaseh vseh popi-sanih lastnosti, ampak po nekaterih te, po dragth druge. Tudi ljudstvo pripoveduje te stvari kot ptav-Ijice in bajke in ue venije, da bi bilo res, kar je do-iniSljija rodila. V sedanjih Casih bi bilo meoda silno te^avuo dobiti cloveka, ki bi imel kot resnico, kar se pripoveduje le za kratek Cas ob dolgih zimskth vecerih.
Gilmarje? Tone.
IZ Brd, 14. aprila 1884. — V 16. Stevilki si, cenjena „Soea", prinesla dopis iz Vipolz, v katerem dopisoik omenja podporno druStvo in pokojuinsko za-drugo v Gorici ter pravi, |da "Vipolzancem ni mogofie pristopiti k omenjenima druStvoma, ker so sanii usta-noviii drustvo za ufieuje godbe. Dopisnik se s tem nekako ponasa iu kliLe rodoljube na poinoC; ali jaz sse ne vjemam z njim v vsein.
V Vipolzah so ljudje edino kmeckega stanu ra-zen par eevljarjev in enega krojafia; toraj godba bi ae ustanovila skoro samo iz kmefikih ljudij. Bojim se, da bi se zarad godbe no zaueiuarilo kmetijstvo, ka-tero je steber vsera drugim stanovom. — Meniin, da bolje ko z godbo bi se podpiral kmetijski stan s po-dueljiviroi govori, z dobrimi kraetijskiini knjigami, ka-tere naj bi ljudje Citali ter se ufiili pridno kmetovati ia pametno guspodariti, da bodo v kmetijstvu napre-dovali. To bi bilo po raojem raaeuji kmetijstvu v ve-ejo korist nego godba, sicer pa vsakdo naj deia po svoji pameti.___________
S Krasa, 22. apr. S 1 majcm zacne se vo&ija posta iz Stanjcta v Seta). Iz Stanjela odide zjutraj ob 6. id pride v Sezano ob 8'/«. Iz Sezaue pa ob 1 in pride v Staojel ob 3Y» popolduc. Vlak z Dunaja v Trst pride v Seiano okoli 9., iz Trsta ua Dunaj pa okoli 11 3/4. Ce ima kdo pot bodi si proti Ljubljani ali Trstu, porabi lehko to priloznost, ker mu ne bo treba na nobeu vlak dolgo cakati. Ravno tako tudi isti, ki imajo v uradnijah ali pri zdravuiku opra-vilo. Zjutraj opravijo, popoldne so pa zopet doma.
Neka slovenska tiskarna razposlala je naSim zti-panstvom kiijigo, katera je izSla te dni in ki opisuje dunajsko dogodbo, ki ni ni v spodbudo ni v orniko na-roda. Ne ujemamo se s takim ravnanjem, timvec ze« lirao, naj bi nasi knjigarji delovalt tudi za naprej za uarodovo oraiko in naj bi ne iskali zasluzka pri ta-kem blagu, s kateriut inastijo duuajski razupiti listi svoje radovedue citatelje. Nase blovstvo naj bo vedno le sredstvo uarodove omil.e iu naj no stavlja dobicka na prvo mesto. Knjigar naj ima svoj dobieek, pa s poStenim blagoin.       _„, „___
zasluzka placevati. Tak denar bi ,se vlozll v kako dru&tveno hranilnico, ali pafbijtse sbranil pri zupan-stvu in s tem bi bilo obSinammnogo pomagano k pla-JSevanju bolniSniCnih stroSkov.
Gospod Pavlica, podzupan RifemberSki, pravi, naj bi se tudi na to pazilo, da bi bili gospodarji zave-zani, da bi ne smeli sluge v hi§i drzati, Ce ni vpi-san v kako&no zavarovaluo druzlvo. Nato naj bi pa-zili tudi zupani pri izdajanji putnih listov. Vsi ti nasveti so se za dobre priznali z veliko pohvalo. Sled-njifc se je skleniio, naj se voli odsek dveh moz\ ka-teri bi danasnje dogovorc natancno pretresel. Izvolila sta se gospod Jozef Valid, 2upanJ in Jozef Pavlica, podzupau. Prepriiani srao, da; ta dva moza stvar uredita in natancno popiSeta. Potem jo posijeta k podpisu okolo Zupanov in se le potem Be poSlje mne-nje zupanov ajdovskega okraja na Blavni dezelni od-bor kot odgovor na okroznico due 24. marca t. 1. St. 4350.
Predsednik poprafia dru§tvo,jaU bi bilo primer-no, da bi Se zanaprej za velika' vazna opravila in take dogovore skupaj zahajali. Z weseljem bo je skleniio, da. Potem smo se Se uckoliko okrepLali, veseli prvega pogovora.                        .
kona.   Ako ga zbornica zavr^e bo najbrle raz-pus5ena.
fZ Sela, 22. aprila. — (Shod iu panov a j d 0 v b k e g a okraja.) Ve.selilo nas je citati v ^Softi", da bode due 21). aprila bhod zupanov pri Rebku. Cakali smo radovedni tistega due in je Slo vec nas uzc ob 2 popoludnc k Itebku. Kmalu po trch urah popoludne so priSli vkup vsi zupani ajdovskega okraja razcn dveh in dosti druzth gospodov in mozakov.
Cerniski zupan, gospod Leban, je prvi nagovoril zbrane tako le: Slavna gospoda! mislmi, da Vam je znan namen uaSega danasujega shoda; veseli me, da ste se ga udelcziii v tako obilncm Stevilu.
Dogovori iu shodi zupauov iu drugih veljavuih gospodov in mozakov so vazni in imajo dosti pome-na; zatu bi bilo potrebpo, da bi se veckrat prirejali. Iz takih pogovorov poizvejo lahko na§i dezelni in drzavni poslanci naSe misli in zelje iu nas v naSih zadevah lozej xsgovarjajo na dotifiuih mestih. Da se pa reda drzimo, prosim, gospoda, blagovolite izvoliti predsednika. — To se je zgodi'o in b;l je enoglasno izvoljen kot predsednik g. Fr. Lcban.
Zupan Leban govori napny: Castiti gospodje I znano je vsem, da letni pridelki tukaj pri nas so leto za ietura manjSi; uasprotno pa so povi§ki k iz-ravnim davkom leto za Ictotn vecji. TJpraSanje: kaj je pa narvccji uzrok tt*b poviSkov? Gospoda moja, takih uzrokov je dosti, katere bomo pri drugih sho-dih lahko tiavajali. Danes poglejmo le tisti uzrok, ki ga imamo vsak dan pied oiini, bolniskc stroske. Te stroske pa zakrivi najveC davkoplaC'evalcem neugod-na domovinska postava, katera je s poselsko postavo j v blizuji zlahti, tako da iz prve izvirajo slabi nasled- ! ki zadnje v boIniSkih stioskih. Ti dve postavi sti ve-like vaznosti in v veliko Skodo davkoplacevalcem; ti dve postavi tlaCit; najbolj kmeCki stan, to je dav-kovplaeevalce, in sti potrebui iu silno potrebni, da se predrugafiiti. drugafie nas spraviti na zadnjo za-rczo. GIed6 na to, da tudi nas slavni dezelni odbor je na to miaei priiel in namerava poselsko postavo predrugaeiti, kar se vidi iz poslane okroznice, ki zah-teva od zupanov, naj 0 ti poselski postavi kaj spo-ro&jo, in ker je prememba te poselske postave prav potrebna, prosini, gospoda, da bi se daues pogovarjali o predtugaCenji te pobtave. (Dobro).
Gospod Robie, zupan RifenberSki prosi za be-sedo in pravi, naj bi se pri spremembi poselske postave ua to pazilo, da vsak sluga ali rokodeke, ko v sluzbo pride, mora policiji naznaniti dan, ko v slu2bo pride in ko iz sluzbe gre. Ravno tako naj bi bili gospodarji zavezani dizati se tega reda. Na ta naem se bode precej zvedelo, ko kak slulabnik oboli, kdo je njegov gospodar. Po obstojeei postavi bi moral go-spodar en inesec za svojega slugo boiniSke strusko placevati, ali ker so gospodarji neznani, zato plaCu-jejo le malo ali ni6 za svoje boine sluge.
CerniSki ^upan g. Leban se strinja z govorom g. Bobica iu dostavlja, da bi bilo priinerno, naj bi se tudi na to delalo, da bi moral vsnk sluga ali roko-MM uekp odototuiDO svojega letaega qU meaeCaega
Politifini pregled.
Gcsarjevid in cesari^ina^^bila sta v Carl-gradu jako slovesno sprejetaj^turski cesar jima je podaril vcliki kordori osmanljivega reda in scfkat-reda, cesarjevi6u tudi krasno sabljozbri-lanti, cesaricini pa ssavratnik % brilantov. Av-stro-ogcrskim nascljencem, ki.so visoka gosta navduSeno sprejeli, rckcl je eesarjevifc, da s skupnim in sloznim dclovanjem pridajo dale6 od domovino 0 mogo&iosti naSe dr^ave ter da hofce z vcscijcm poroCati cesarju, kako, rcsnicno fiute dotnoljubja jo nak*l med Avstrljci v Carigradu. V sredo se je cesarjevid Rudolf poslovil od sultana, zahvalivsi se mu za sijajen sprejem. Sultan je izrazil 2e)jo, da bi se cesarjevificv paro-brod wMirarnartt zopet ustavil nekoliko trcnot-kov v Bosporu vrnivSi se iz Bruse, kamor se jc ecsarjevi6 napravljal, da bi visoke goste Se je-dcnkrat pozdravil.
Poslanska zbornica na Duaaji zafine v pc-tek 25. t. m. zopet svoje poslovanje; zborovala bo do binkosti. Potem se sklifiejo dezelni zbori. Novo volitve za one dezelne zbore, ki mso bili lani razpuseeni, ,vrsile se bodo takoj po biuko-stih. Posebuo vazne bodo volitve v dezelni zbor moravski, kjer ima sedaj^ tretjina neraskega pre-bivalstva veliko vecino. Oebi se nadejajo, da se jim posreci dobiti vecino.
Pri volovski borbi je na§a vlada res po-polnoma podlegla, volovski prekupci ali komi-sarji so zmagali ia DunajCani bodo imeli meso §e tako drago, morebiti se dra^je nego do se-daj. 2alibog, da niso Dunajcani sami in dunaj-ski magistrat vlade v tem vazneni praSanji do-volj podpirali. Bolj se zanimajo Dunajcani pa za vpra§anje severne Meznice, 0 katerem pi§e-mo na prvem mestu. K nekemu volilnemu shodu do§lo je blizu 10.000 ljudi, ki so izrazili nado, da sprejrne vlada ono Meznico v sypje varstvo. Iz Krakova se javlja brzojamo, da je 17 letni delavec Malarkievid izVarsaye hotel vredi bombo v sobo policijskega ravnateljstva, ko so bili pri njem zbrani policaji, da mu porocajo 0 dnev-nih dogodjajih, toda bomba je padla na tla in ranila Malarkievid-a, katerega so zaprli. Kaj je fant hotel, ai Se znano, najbrze pripada socija-listom, ki se povsod nahajajo. Celo v beli Lju-bljani so dva prijeli in zaprli.
Na Ogerskem je Tisza ponosno objavil v driavnem zboru, da je nad avstnjsko vlado zma-gal. Zbornica mu je za to pioskala.
V  Bosni in Hercegovini je viada razglasila, da se odpravi vladikarina, t. j. neka desetina, ki so pravoslavni placavali svojim §kofom. Vlada bo sama §kofe pia6evala. Ta odprava zbudilaje med Srbi veliko veselje, posebna deputacija gre na Dunaj, da se cesarju za to zahvali.
Zopet se govori 0 shodu treh cesarjev, t. j. na§ega, ruskega in nemskega.
V  torek 22. t. m. sesel se je zopet nem-ski drzavni zbor, kateremu se bodo predloftii razlicni predlogi. Najva^nejsa naredba, s (katero
1 w 1)0 l^vil, je podaljiftujo ^QijftHstiOaega «R-
Domafie in razne vesti,
Presvitli cesar je podaril za popravo cerkve-ne strche v Gabrijah pod Gorico 200 gl., za cesto ob Branici branigkim obeinam pa 1000 gld. Slava do-brodejnemu vladarju!
Slovensko bralno in podporno dniStvo___
v Gorici napravi v Tiedeljo, 4 maja, popoludnelzlel v Dornberg, kjer bo tisti dan vinska razstava. Na-dejamo se tudi mnogo prijateljev iz vipavske doline.
Za trak zastavi „Slov. bralnega in podpornega dmltva v Gorici", ki bo blagoslovljena, ako ne bo zadrgkov, 6. julija t, 1M sta darovalc: fe.Cna M. Kat-nik 5 gl,, gospa Jozefa Bizjak 5 gl, Hvala jima I
Za Pirdev spomenik so darovali: 3oM Jo-ram, dekan v Cirkuem 1 gl. — N, M., kuharlca v Gorici, 2 gl. — Marija Kermavner, v Gorici, I gl.— Nabrana vsota 102 gl. 10 kr. Hvala dariteljeml
Komisija za, ribarenje v jadranskem morji pridno dela. Kltcaufh je bilo k posvetovanju (brez glasovnc pravice) tudi nekaj ribiSev avstrijskili in ita-lijanskih. Iz trlaske okolice je bila priSla posebna deputacija pod vodstvom ddavnega poslanca g. Na-bergoja, da bi komisiji razlo^ila potrebe naSih ribcev. V privatnih pogovorih se siiSi, da sklepi komisiie bodo Italijanom jako povoljui. Ni se cuditi; vsaj so avstrijski liste „Istria" pa 0Corriere8 ne jonjajo za-govatjati in priporogati italijanskih podanikov ter do-kazovati, koliko dobi5ka imamo Avstrijci, da hodijo italijanski ribfii ribarit ua naSo brcgovo. — Po kon-canili sejah napravi lucsto komisiji sijajen obed (banket) pa —• brez uapitnic
Visoko g. k. ministerstvo za uk in bogo-gastje je dovolilo ua proSnjo drultva nSIogaM sloven-skemu oti'o^kemu vrtu v Gorici za tekoCo loto 200 gl. iu nekaj podob proti temu, da bodo smeki slovensko kandidatiuje tukajsnjega c. k. u&teljskega izobra-^evali^a obiskovati iineuovani otroski vrt,
Na kmetijski Soli vrSilo so bodo prcskuSnje z uccinci za prvi solaki semester prihodnjo tiredo, 30, t, m. od 9. do 12, ure predpoludne. l'rijr^elji kme-tijstva so od vodstva vabljeai, pocastiti zavod pri preskusnjah uCeucev,
Dijakovarski §kof, mil. gosp. Jurij Stro§-majer, mudil ac jo nekaj dui Gorici, kje: biva nje-gova sestricina, iSena tukajSnjega polkovnika, ki je povila otroka, kateremu je bil skof boter. Danes se je odpeljal precastni vladika v Rim, kjer ostane nekaj casa. GoriSka citalnica se je poklonil visoketnu gospodu kotsvojemu castueuiu aoudu. Dotiftna deputacija bila je jako prijazno sprejeta; njeni udje ne mo-rejo prehvaliti utisa, ki ga je uapravil ta nenavadni gospod na nje.
Vinorejsko druStvo v Dombergu priredi 4. maja (v nedeljo) vinarsko razstavo, h katerej uljuduo vabi viuorcjee drustveni odbor.
O iepi slavnosti, ki se je vr^ila pretekio ue-deljo v Pervacini, ko je bil ume^en preL. g. Jo;^ef PoljSak kot zupuik ondaSujih veruikov, doSel uaua je dopis prepozno; zato smo ga morali odlo2iti.
Iz Ilirske Bistrice se namporoea: VLeraj23. t. m. je padel 7 letnemu decku klobuk v sedaj na-rastlo Bistrico. Hotec ga .prijeti pade decek v jako derefio vodo, ktera ga je dalec odnesia. Se le 1 uro pozneje so ga naSli in mrtvega iz vode izvlekli. — Dne 22. t. in. bila je toca v bistiiSki okolici tako hudo, da je po nekaterih krajih le^ala pedenj na de-belo 2 dni.
Ljubljauski knezo^kof bo, kakor porodajo zanesljivi viri, vodja ljubljanskega bogoslovskega se-menisfia, bivsi nrofesor veronauka na c. k. gimnaziji v Ljubljani, kanonik dr. Go gal a, oMe spostovan ia priljubljen gospod.
V LQUbljaui so bile 21., 22. in 24. t. m. do-polnilne volitve v mestni zastop. Izvoljenih je vseh 12 kandidatov, katere je bil postavil narodni volilni odbor. Profesor Suklje, ki je kandidoval samolastno, zoper disciplino, je propadel. Naj bi se vrnili tudi nasim bratom Kranjcem mirni casi.
Za mesec maj priporocamo nSinarnice ali majuikovft ogovore* Siiaona Gaberca, ki so oznanjene na zadnji strani. Dobivajo se v Ljubljani v flKatoli-bki bukvarai" po cenah, ki so zadej naznanjene.
„Bokodelsko bralno dru^tvo" v Tolminu priredi v aedeljo 27. t. m. prvo »b e s e d 0* svojega obstanka vg. Devetakovi dvoranistem le sporedom: 1. Pozdrav; Nedved, 2. Govor predsednikov. 3. De-klica, Hajdrih 4. Poglavje I. II. III.; vesela igra. 5. Svet; Foerster. 6. Mutec; vesela igra. 7. Pesem ko-roSkih Slovoucev. ZaCetek toCno ob 8. uri. Vstopnina aeudom 30, udorn IQ novcev. K obilni udyUibi uljudu^ vabf otll?oy,
f An&rej Kodric, profesor na veJiki gtmna-ziji v Oseku, naS rojak iz Rifemberga, umrl je 16. t. m. ob 6. mi zajutra po mrtudu zadet. Iz zaseboega pisnia posneli smo o pokojuiku sledece: „Pokojni g. profesor radii se je v Rifemberga pri Gorici, v kate-reto mestu je ghnuazijo dovrSil iu leto dni v seme-niSfii prebil. VseuclliSc'e zviSil je na Dunaji, a od I. 1861. do snnfrt sluzboval je v Oseku, izvzemSi neko-Iiko meseeev, ko je sluzboval v Pozegi, kakor ga je bila premestila ostra roka barona Raucha v onem ca-su, ko je imeaovani ban mnogo profesorjuv radi ua-roduosti jdpustil. V torek po veliki noci se je po-kojnih ie sprebajal, obiskal je istega due tudi bolue-ga prijatelja, na vecer je §e popravljai naloge, da bi jih druzega due 16. t. m. dijakom vrail, IB. apnla na Yse zgodaj prebudi soprogo in ji rece, naj ga ob 6, uri zbudi. Ko ic je po Letrti uri aopet uiegel, Mi so ga malo „hropsti\ a ko ga hofe gospa ol» 6. uri prebuditi, iridi, da je skoro tnrtev, dobila ni niii besediee od njega; poSlje po zdravuika, zacaejo ga ribati — a ni bila mogoge ga oziviti. — Pokojnik nil je dober Slovenes, dober Slovan, doher prijat«*Ij in kolega, uceu mo*; govoril je slovensko, hrvatsko, neraSko in italijauske popolnoma iu precoj dobro fran-coako. Pobojuik, ki je bil aoSoiec vasega drzavuega poalanea d.ia Touklija, poroceu je bil z gospo Kata-riao StefiaoviCevo, zapu-itil je petero otrok: RoZico, Agico, Milwo, V|ekoslava in Ljnbico, ki je koraaj 14 dui stara. VeSen mu spomin 1* — V Oseku izhajajofci list „Die Drau* opisnje zivenje ranjkega jako lepo iu imenuj«» naSega rojaka vcljaka ua jezikovnem polji (in den Sprachen cine Autoritat). Ranjks je bil zvest ua-roeoik naiega lista do srarti ter je ohranil do zad-njega iidihljeja gorko arce do svoje ozje domovine in bvojih rojakov, Vefini ran pokoj!
jivovarna ? Senozecah
lima v zalogi  ixvrsino  pivo v   sodukih
liu butdijah.  Priporoea se vscm idoseda-
njim prejeiunikom in drugiui gostilnicar-
jem,   ki   Me  si.  obeinstvu  z  zdravo
pijauo postreci.
Bostrezba je nataiicna in po ceni. Senozee, po§ta Postojua.
Drogerija

I mm uimu\
jlil                                      v Gorici

I v gosposMxdici „PRI CRNEM ORLU*
ki                                             in
posJdriunica v Via Giardinc st. 24, Velika zaloga drog (diSav) in barv, su-
IB! li
ti
bih in mletih na olji, — Laki (firnezi) in   ffl
topki vsake vrste. — Barvarske potrcb-   hd
seine najfinej^e.                                                           ||
Prva iu uiofina zaloga portlandskega   rL
___cementa, kakor tudi riinskega cenicnta   )j2
§J u Trebovelj,  najboljih ;vrstt  pohvaljeuih   in   fM
H  obdarovamh na raznih razstavah.                           |H|
\m\        Najbolja vrsta mletega zvcpla za trte,    R|
K z Rimskega in z Sicilije.                                          Ill
13         Vse po tako nizkih cenab, da se ni bati   II
if i koukurcoce (pretekanja).                                           ^|
Kar ne pristuje, radi zamenimo.
SAMO
pri Igitaciji Steinerji v Gorici,
nasproti nadskofijski palaci, more§ si priskrbeti po ceni trduo in lepo oble-ko narejeno ali po meri.
Za pomladanski 6as dobiva se tam: 1000 eeltn oblek z volne po gl.    8 do 30 750 povrhnih sukenj z volne „ gl.    8  „  22 2000 voluenih hlaC                „ gl. 2.75 „    8
1500 volnenih jop                   B g|.    5  „   15
800 oblek z volne za dedke in otioke                                    „ gl. 2.50 B    8
Ogromna zaloga tkaniti za obleko po meri. BJago ua ogled dobi na de^elo, kdor se oglasi, brezplacuo in pogtniue prosto.
acnico.
Kar ne pristu|e, radi zamenimo.""
CfBT ZOPEi TK61NJE
po dr. Mai it* a
je  odlofino   najbaljie   zdraviio   zoper   protin  tor
revmatizem, teirganje po udih, bolefiine v kri-  <
zi^ter iivciii,  otekliuo, otrpnele ttde in   kite  j
itd., i^alo casa Lo se '»*"» pa miae po polaein tr-  ;
ganje, kar do' lzuje  obttno z.ihval. Zahteva naj se   ,
sanif> nevct zopep t^anje po dr. Maligu4* s  j
zniiea stcjecim xnameBJein; i sieklenica Wkr.  j
^----*   &F Zakvala. ^K             ;
Ldratl«WTtff.   G<>slt0tju p|. Tmk6t-2y-ju, lekarju v Ljubljaai.    '
liL\i\ m.iti  mo ua protinskij bolezni  na, n.^t   silnu trneli in razua ilomuca zdrav'.U Ur.^v^.-itto ro-bLLL &>, j« \>* bole/en   CimUiIjo hu|=a   p:\hijuU in   use v.:C   dr.if iii-o   inua'!t   . stoi»iti n,K »<»jf«>,  sp:>mr.iiu m: m\ Va^ dr. Malicev protinski i CVet pt» 50 kP. ter hi ,um i;i'ji:i.Iin»ia a-UMci:.-.. Iti rt-i it.^l j«   ,
• udovit v^peh, «l;t so m  f» ki-uti:-j ral.i oprMtili mutnilt   I Iioiecin.   h   i>oi»«.lu;m  i>« ^uu'4< -m   priziiavaia tor*-j  dr.;
MaliCev protiunkt cvet i.»t i/\rf.t««> zriruvtio in -,v  v .:    »
kt>mu boliuku v jeitiiukej   bolf-tni priporotam.   V«a..j blu^.--   ¦
rodno.-.ti pa i/.ivkuiu uujprir»ivut'j>>o zubvalo, /- v.^ai .-[«.-:<.-   ]
Vitujem uiiutu                                                                                      ;
Fran Jus,'. p».-.>«ti:Lk v ^marji p. <Mji.      j
Planiiwki ziliht'iii sirup krajnski,
^Ljubljauskoga Zvona" dosedanji letniki, I iievezaiii, so na prodaj po znizani ceni. Kdor ! jih zeli kupiti, zve adreso 'prodajal&evo pri ured-• °^tYU »So6eK na Travniku, h. st. 16. I.
Podpisani si steje v east, naznaniti p. n. gg. posestuikom in vinogradrtikom, da ima zalo-go izvrstuega zvepla za
zveplanje trt
ftr da more slehrrnenm postreci s prav dobrira bl ago in po primerni ceni.
V ItOiicuh, due 22. aprila 1.S8L
Franc Culot-Lukezi6.
iu-
vr.it.dn.I,   pi'.-m: in   [ijju'.'ric: L.-.tuuhi b.j''u   v.-i v irj-'oviui !
iziiorcn  zt>[»t;r  kuSclj.
buluuiuo;   I ssukti'«iija_ui; Ur. Ki
ho iiahajajofii aoki in siropi.
aajP" Kri cis>tilue kroglice. e. kr. priv.,  "&%.
uc tiiHulo t>i ko v nijoituom "o.-jitJiliiij-.tva [to/rciurL in m> m* u2c ti-*u(r;krat .sijajnt) osvi'docib: l>ti /alj.v.Kiji ul'ivc.-i.i'j/a t<!«- u. glavubolu, utrpntmili udili, .ska/ciium zi-lodi-n, ji.'truils m obivuuh boluznili, v skatuljnh a ¦-SI kr.; jtdtii zavuj •* ii sl;a:iiljami i gold. 5 kr. Kuzpoailja rfe Lo j-. dun /avoj.
IVaroeila se izvrse:  iiajlutivje s postnim puvzetjem v  lekarni pri ^saniorogii-
JuL pi. ^luiSS^-ji ai imz tqa 7 Ljubljasi.
uSmarnic eu
if 0
-     n     ^ \
g KalollsKa BuKvarna v Liiiii
y           tor se tam dobivajo po slodeci ceni:
q V pol usuji i banana obrezo pa — old. 90 kr. - fse t mi i kmm ebreza pa   I
Vse 7 uioji 2 slata   cc^:3 po   i   „  20  „
Po posti 10 kr. veC. Kdor jih vzame 12 skupaj, dobi jedne /a namec. k. Najccnej&e se finjiye positjujn po posti s
krlhiim zavtikom, deuarji. pa po niikuzitinili.
S postnim poozetjem stttne mnoyo nc, pc  ne*
potrebnlh stroSfcoo. **%>            Smavtsice   omenjajo v uvoilu  iu razpravi
I g vsi'lej uekohko Cttic iz zivljenja 5>\etnika do-| | ticnega dtieva. Potem slwli oekoliko uaukov "Jjt z diugimi i/.gled;, vsek-j z ozuotn ua Maiijo jf^ kraljico majnika. Upamu toiaj, df. bodo ri.iini•¦ | { nice kerSuuskemu Ijudstvu iu uami-uu majui-l i kove pobo2nosti ugajale.
u
0
Si?-
o
5
0
n M
n
B
olezui v zclodci (kr6 ali druge bolezni), ako jt'd ue tlisi, snirdedo sapo in slaba t;?ta, stud in bluvanje, bemeruid;eue baL-ziiunl-pravi gotovo
Jcruzaleiuski baizam,
ki je uavejiu iz rabarbarove koremke; jako krepilnega vpliva, boljSi ko vse druge uiedicinic=u* sestave in skiivue mesanice.
Dobiva se edino le v lekarni
G. B. PONT0N1JA
pri dveh Zamorcih v RaStelji v Gorici.
Oznanilo.
Naznanjam slavnemu obciustvu, da g. Jozef Modolo, stacunar v Magistratskih ulicah v Gorici, prodaja m»)j
briski burgunder
v boteljah, pristno in dobro blago, po primenu nizkih ceiiah.
V Podgori, 10. aprila 1884.
Andrej Eocijaucie.
(Jo^pud B. Fragner v Pragi
l'vali;/llii-n   liiiwlllll   S|in/|j;llll   /;t  «<V(ij(i   ti:ijSVi'trjsi»
<\<A>\Sf;. Vatii n.'i/ii.ir.iii, dii .if j-« dr. Uir-.i-nv /draviliii li.il/ain, l.i.'j>¦„'>» fli- i.u ji'-ilfili ]<n nn-j; ^'<it-iu!• r:»i imdi iiol.v.ni Li;t ininU'llU ill ilab<:m j.r.di.ntjjinjs [.r.iv pi-M-b-ijo d'»bro ji:!!i-::id, !.;!{<> d.i -si'.'ii /•¦ Hjiiii!::inin zdr.iv. • * '/.- <-.-U> [,-t„ ul-rtn tij.^l <>\n\i\ii nv.r.-M ir.lihm opruv-lia'i. 0 irn'-f(i;v i.ii -;i'iH v duiiaj-tki b.jJiii.ini's. — |<,i vn. tsi t.:<: |".!ii;i:r,ti.p, • -.iuki u* ¦'.¦/. v.,<- il.-,i.r<> zdravilo mi' ;« ri-.ido iMiji'^a liudt-^t in ni-iLctj.liivt-ra tfr|d;t»nju. /utDi-a; .»ji:v-n,itr rinijn u;i .,"nla-jn /alividn in jirnsm, ji^Vijito i.ii :>i J. ntvkb'tisi i dr. Uo/a-uvi'nM zdraMlm-^a balzain:'..
St. I-jji'l am  Sm-nild (v Xi/i* A% tr.>
t:»jelaii Strolimayer 1. r.
Nagla in gotova pomo5 za 2elod5ne bolezni in njih nastopke.
Ohranituv  ztlravljti
.jis t/ilvi-ii.i /t;.di u'l ohranitve in piisptievanja dubn-^a prcbavljanja. i.'-r m .;¦ olavnl [ioijjj ^uravja m telcsnega io dubntga dobrcya cutenja *-«Ji-cij potrjt'no UOMAUt ZDRAVILO, prcbavljanje vr.-de.i. .i....mi j.injj.-ri:o mesanje krvi, t-J[.in.tff pokvarjene ne/drave krvne dele, u» jc u/.i! vr<i ii-i spioh znant m piiijuid.,':u
ftr. BOiiA ziviieiisKi tialsaii,
Naf.r.i.lj.tt i/ najbuljifii, /dravnltiko najkn'pkejilh
/dravilskih w\\w,  \v>\r\>it ;r |. ...-i..... k.i:,..:- . nt«.v.-. jm-
ni...' i«ii •¦¦.in slabostib prcbavljanja, j><•-«¦¦ f¦-•*¦.> j.u prese-danju, po kUem disocint riganju, na|u*njanji>, bluvanju, l>n bttlccinah v tclrsu in ieludcu. zi'Udbncm kreu pre-nabasanju zalndca z jedmi, zastiiertju, krvnem navalu, hemeroidah, ztnskih boleznih. bcieznih v creviii, hipohan-driji in melanliolijhv=:.-i stabtga prebavljiinja): <•» «.,iv-Jr. v..o ii.-i.ivru..i prcbavljanja. >i-l.i zdravo in cisto kri in bolno ti'io ifi.ini .-.inr': poprpjino mua in zdravje. \<ivA in wi-::,i' mm'i j> \-u-i.i\ ^..t..m ui r; .:rji:rm ljuiisko domace zdravilo t-r -.• ^.l^n i.•.,.".,rd.
I steklenica 50 kr., ilvojua stektenica 1 gl.
Na t;.,,.-.. s,.,:i.ait.:ji   pi-om i.ilik..   v-.ik  (.iv^I.mLl
1'i>; Ija -..• i.u feankiraaa pt^ma proti povzetju zncska na vse btrani.
SVAEJEN JE!
i »a

.l|.il4
l>. n. f^. !i.it-«>. m.;t.. nij ji.iv^odi s.:r.:.'v;i> dp. Hl)/.OV zivljcn>ki fial/aui i-   lfkarn.- i!.   IVn^n.-r-jii v i'ni^t
jibdulidi u -.j-ii.'.¦,.!» zuj. -,. ,iki> i(> /aiiti *;iii 't.tim* /.lvlj,'(l-ski ti.d/a;n. it: r- i/rt ,•!:¦» dr. Ko/.OVt'iM .''ivijciiikfcrt balzaii.a.
Pravi ftr. Shot zlvijensia izai
ii<d>i <i- x.'.i.i.. \ .,;,>.vi:i .m: <^i i.'dc:.•»:;..-a H. Tra^UcP* ja, v t,.kar;.;  ... ,m-::.u «.rla-  v   Pia*., la-Kc  .«.. r >p..r-
:i.-r^is<i. .%r. ^i.-i—... - - V inu;:ri: (,. (ristotok'tti, ['•karni.'.ir; ii. K. Pontoiit,, i-karsti^ir; IV Kiirne?, Ifkamuar. \. di> Uiruticoli Em.h h. V Odl.I-MI : l»a ma!>u d'II!iu. V Ji'U.-Ii : l*. Pn*ndi:ii, ifkamuar; ii. torabo^-hi, i.:..u-..-uir, J. Serravallo ; Ed. do Leiteubutji, i. «.;ir!:-^\ir. Axil. Suttiua — V ZA0K1> Ull : t*. Araziiu, li-.un-.u-ar.
Vse lekarne in vefije trgovine z rnateri-jaluim biagoru v Avstro-UgersKej imajo aaiogo tegii javijenskega bai^ama.
TAM SE 1L"L»1 liODI:
Prazko dumacc niazilo zoper bule, rauc
in vnetje \>ake vr>te.
Ak» st; ;:..-n:iui pr-;i ^r.aTUt-j.i. ids btrdijo. pri >»u-Lili \>ak« vr.-f, pri turiii.j,-:u>jnik i.-kiti, j.ri cr»u t prstu in [>ri nuhranj:. pri t/i-..al:, oti'i'unaM, pri zsn.isc^nji, pri ujftrski [mrrvs] i;..-l: ;:¦•{.¦¦.- rt^r-M'.-.LMi' otokhr." in f.utiko, zc>i>L-r kro:iu"ii'» w:-:,;..- v kolmiib. rokah, v lodji ce sikdo w*o -ii.d;i!<', zi*p.«r kuna ocu?a in po;ne no-•g*\ pri iiizkoiia^iii r.-kab, .-i.jn.r liiaje, ^ujn-r otekiiuo IK> pika imvt^uvwona^ rul^co ratio, odi>i-t>! my% zoper raka in viutu I i>-:o ni i-.tljS'-^a zdravtia. Uo t»"ina<-ilo.
Zaprttf i-nl'-? in I'tekki.t^.-o hiiro o^drnvij..* : kjer pa von tet-c. potoguo uiaziio v kivnkoiu vso giio-jico na-se. in rauu n.:dravi. — To raa.:ilo je zato tako dobro, k«-r biti-o poniaaM t.i kor si- po ujum Puna pi'l-j ne zaceli. dokloi* m vsa bolna gnojipa ven pote-ijUeiia lndi_zid.r..r.i r.i^c thvjo^a u,-a in obvarnje pred .<no:oia (crm;;i pri^adom),: tuui boloiino to hludil-no r-.a-ulo po:oit. — t'dprtu in tekocc raitu so morajo z mlacno v^-io uii.ai po o:a >e lo u' niazilo nn njo prilepi.
Skatijice ».e dobodo po 25 in 35 kr. ii a 1 z a iu   z a   uh o.
dkujeao iu po iurogih poskusib kot najzaneslji-vejse sredstvo znano odsirani naglubost, po njoui se dobx tudi popohio uie zgubijen. sluh. I skleuica 1 gl. a. v.
J^dajate^ m odgOYorp w$dnik; H. XS)l&iCt — Xiika.;, ^HUariiaiiskft tiskarna?* ? ixwici,