Uto it Pofnuna plačana o gefeom, Ljubljana, četrtek 5. avgusta 1920. Žtev. 178. C*n*i>o»e*tfeu številka 60 vin, NEODVISEN DNEVNIK —* — - - — ■ - - i, ..ti!., hIm " MJM&ZIHI SmU Ov Vilic Drevo raste. a. mariborski ta^or stoji sred! raz- if^ov teh dni. Tudi delavstvo cele dr-sli^lr8* °^edalo moč dvigajoče se miki *ftera raste iz resnice, kaže resnična L m Ustvarja resnični blagor in se zato ^Uie krščanska misel-j. Kakor povsod, sprevidevajo z vsakim j sloji, vsi organizmi, vsi razumni, 0 , n«*astrupljeni ljudje, da je ta misel ^ ki rešuje/ vojni začenja, po občnem razdejali1, začenja svojo zmagoslavno pot. Kakor tf.1® še vsaka smernica izven nje izka-a razdiralno, tako se ravno vsled ki !e°ia trmoglavih nasprotnikov veli- u”?e)5e izkazuje, da je samo ena pot, ki *aa 2i<^ in to je tista, za katero so z fcjo« manifestirale velcmnožice v Ma- ^l^bolično začenja osvojcvalna smer pr /J^skrajneji točki države, da prodira in e TO osvoji vse plasti, vse kulturne j>ote . vsa idealna srca, celo državo in toipj® »ot mogočen ognjen plamen sveti svoje sosede, VeQ.~,etaystvo, ki najbolj hrepeni po no-žabnem re<^u' sc zhira °b zvezdi 'd& J^kosocialnih idealov in čaka, da pri- p^.ov dan. prihaja. Vsak dan bližje je. frfisl ^ar*boru se je nekoliko število od-Ujt 0 °d ostalih prireditev, ki jih je bilo tl^ °» Vsaki dan in zborovalo zase v lepi - kazina, začrtalo program in slav- ' |-Zaključilo svoje sklepe. ^ ^Podarsko-socialno-politični odsek Itjnl ,®Ža zborovanja je predložil svoje načela, ki jih bo delavstvo za-p0jjl^° ob svojih lastnih gospodarskih živli • * se držalo v socialnem 2jJeniu in jih uveljavilo v politiki. Isto bo °d javnosti, od uprave, od dr-tr^' so nove času primerne, času po-Pcer?6' *°vo državo tvorne smeri. Tičejo ?en)i!,^a in skupnost, družino in narod, ItOuJ 0 in industrijsko, produktivno in jfo ^no gospodarstvo, posredovanje bla-Prejj5?e^>ne in skupne lastninske pravice, ^in gospodarstvo in varstvo pred na-Hjjj, ^ razkrajanjem, zdravje in sigurnost . Ustvarjajo z žulji svojih rok bla-sveta* Sjj i °Spredju vrvenja gleda vate gospo- Vgji. °s°cialna stran. A nič pri kulturi člo- ne da ločiti od duševnosti ljudi. je delavsko zborovanje Jugoslo- Strokovne Zveze poskrbelo tudi za Wv.zŽ°jne potrebe s posebnim odse- bj{ . di te resolucije berete v današ- «klav^ Materialistično, tvarno, žival-„7 ,__1:___ Živa vez mednarodnih krščanskih strokovnih organizacij. jhjp^ienje in stremljenje je treba prebeli« V ^agodobitno bitko, na katero se letj.. «®ntnih vrst, ker riba modernega sto-ievnjLInrdi» je smrdela pri glavi, pri du-$ tt voditeljih. Nov idealni družabni red <3rja®jS°č brez nove idealnejše duševnosti Ko lov. pojmi tukaj, ki razsvetljujejo golt ^ *.sko-socialno temo in kulturno noč, WjM: urediti armado, jo izvežbati in ^an L- z^až°dobitno bitko, na katero se ^jjjrf^Onaisleče delavstvo pripravlja z io j-uF* dnem bolj. Videli boste kmalu, da j ' da zmaga. It» 2maga ne bo podrtija, kakor smo SI! dneh materialistične socialne ^*tiiL.an>Pak nova sveža, s solncem raz* hiša, Sl°— - - ' " J ' Tvoj pa v a imaš zahvaliti krščansko polcretu delavskega ljudstva. ^Žos^avija raduj se. 'jUih j blagor se bliža- Zavedaj se ^Biwek' da ga * * —L-•-,:i: 1--i' ^neau pol VENDARLE ZAPUSTE VA-LONO, .Milan, 4. avgusta. (Dun. KU) Javlja, da jamči italijanska vlada 7? 1q sklenjenem med tiransko vla-nk^Oru ik° Za ne°dvisnost Albanije. Po Italija izpraznila Valono in It V' sa*no °i°k Saseno. Danes so ^hiam odpošiljati svoje čete do- ČEŠKOSLOVAŠKI DELAVSKI POZDRAV. Na zborovanju v Mariboru je pozdravil v imenu kršč.-soc, češko-slovaške delavske organizacije njen glavni tajnik Čenek Landa, dalje posl. dr, Šramek in senator Kadlčak. Glavni tajnik češkoslovaške kršč. soc. delavske organizacije Čenek Landa je pozdravil naš mariborski zbor sledeče: Ponosen sem na to, da sem učenec nesmrtnega dr. Janeza Kreka, kateri je bil tudi naš učitelj, kateri je tudi nas Čehe klical v boj proti liberalizmu in kapitalizmu. Pred vojsko smo imeli kulturo, civilizacijo brez Boga. A ta družba je propadla. Poslednja etapa liberalizma bila je svetovna kapitalistična vojna. In vojna kot največji revolucijonar je pospešila udejstvitev marksističnih utopij v praksi... Ti valovi, porojeni v globinah proti kapitalizmu, niso nič drugega nego porajajoče se krščanstvo, ki ga hočejo prisvojiti židovski komunisti s svojimi nečistimi rokami. Socialdemokratjc so izvolili v češkoslovaški republiki 19 židovskih poslancev in 2 židovska ministra; zdi se, da se od spodaj poraja nova buržuazija soc, dein. židovskega kapitalizma. V češkoslovaški republiki vlada teror, a danes vas pozdravljam v znamenju tisočev kršč. soc, proletarcev, kateri raje gladujejo, ker jih gonijo socialisti z dela, nego bi izdali kršč. soc. organizacijo. Naj ve o tem tudi tujina, da so v naši republiki ljudje, ki so največ grmeli za svobodo duha in telesa, a so nad delav-vstvom hujši tirani nego kapitalizem! Pravijo, da smo krščanski boljševiki, smo, a ne boljševiki krvi in preobratov, smo boljševiki dela za delavno ljudstvo, za Boga in narod! Živio! (Viharno odobravanje in ovacije češkoslovaškim tovarišem.) JUGOSLOVANSKO KRŠČANSKOSOCIALNO DELAVSTVO ČEŠKIM TOVARIŠEM. Na slavnostnem zborovanju je tovariš Kogej predlagal: Dragi tovariši in tovarišice! Dovolite mi, da se spominjamo v tem slavnostnem trenutku, ko zaključujemo naše mariborsko zborovanje, naših tovarišev na Češkoslovaškem. Mi poznamo Čehe, kako so se borili za svobodo svoje domovine in jih spoštujemo. A danes, ko imajo svojo lastno republiko, so njih svobodomiselci pogasili načela demokracije. Socialistična vlada, v kateri sta tudi dva juda, se v dejanju kaže, da ji je geslo o svobodi, bratstvu in ljubezni le deveta briga. Socialna demokracija na Češkem meče naše tovariše iz obratov, še več, našemu delavstvu kvari stroje, reže strojne jermene, jih suje, pljuje delavstvu v obraz in ga pretepa. Kršč.-socialno delavstvo trpi najhujši teror. (Klici: Kakor pri nas!) Socialno- demokratična in liberalna vlada noče tega preprečiti, pač je napravila sodišče, ki obsodi teroriste na kazni, katerih pa jim ni treba nikdar presedeti. Mi, ki poznamo teror socialistov in komunistov, so-čuvstvujemo s češko-slovaškim krščanskim delavstvom. Zato prosim, da sprejmete v tem slavnostnem trenutku še sledečo resolucijo, katero prosim, naj odpošlje J. S, Z. našim češko-slovaškim tovarišem, Resolucija se glasi: Jugoslovansko krščansko - socialno delavstvo, zbrano na svojem zborovanju na I. slovanskem orlovskem taboru v Mariboru, izraža svojim tovarišem češkoslovaškim delavcem, ki danes neznosno trpe pod terorjem socialistov na Češkem, svoje simpatije ter jim kliče: Tovariši na Češko-slovaškem, vzdržite! Kakor danes vlada nad vami rdeči teror, tako bo prišlo maščevanje nad rdeči socializem, ki ga bo delavsko češko-slovaške republike samo izreklo nad njim. (Velikansko odobravanje.) Resolucija se soglasno sprejme. Na slavnostnem zborovanju v Mariboru je predsednik tov, Jož. Gostinčar prebral naslednje pismene pozdrave jugoslovanskemu krščansko - socialnemu delavstvu: HOLANDSKO DELAVSTVO — JUGOSLOVANSKEMU. Krščansko narodna strokovna zveza na Nizozemskem je poslala sledeči pozdrav; Rotterdam, dne 23. julija 1920, Tajništvu Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani, Jugoslavija. Gospod tajnik! Naznanjamo, da smo hvaležno sprejeli Vaš cenjeni dopis, v katerem nas vabite na svoj tabor, ki se prične 31. julija. Bili bi zelo srečni, da bi mogli prisostvovati Vašim razpravam. Toda žali-bog smo tačas obloženi z nujnim delom, ki ga tirjajo od nas organizacije v lastni domovini in nam je vsled tega nemogoče, da bi se odzvali Vašemu povabilu. V veliko žalost nam je, da se ne moremo pridružiti Vašemu delovanju, toda želimo Vam prav mnogo uspeha. Zahvaljujemo se Vam za Vaše povabilo ter Vas prosimo, da sprejmete izraze naše globoke vdanosti, — Tajništvo krščanske narodne strokovne zveze za Nizozemsko. - POZDRAV KRŠČANSKEGA NEMŠKEGA DELAVSTVA. Generalno tajništvo osrednje zveze kršč. strokovnih društev za Nemčijo v Kolnu je pozdravilo zborovanje jugoslovanskega kršč.-soc. delavstva sledeče: Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani. Jako obžalujemo, da niste prejeli povabila za kongres v Haagu. Kakor smo svoječasno poročali, povabila nismo razposlali mi, nego udeležene organizacije na Holandskem, kojim smo Vaš naslov naznanili ter jih pozvali, da Vam pošljejo pravočasno povabila. Nadalje se Vam prav prisrčno zahvaljujemo za povabila na mariborski tabor; udeležba nam bo skoro nemogoča. Za poset te prireditve bi prišel v prvi vrsti vdano podpisani v poštev, ki pa mora istodobno prisostvovati v Ženevi na Švicarskem tamošnjemu mednarodnemu rudarskemu kongresu, V ostalem bo najbolje, da nam v svrho orientacije pošljete statistiko tamošnjih krščanskih organizacij, da ob prihodnjem sestanku krščanske strokovne internacionale lahko sklepamo o pristopu Vaše organizacije. Prihodnja taka konferenca se vrši v par mesecih. O poteku haaškega kongresa izide v kratkem protokol; začasno Vam pošiljamo kratko poročilo kot je bilo objavljeno v naših listih, v svrho Vaše orientacije. Sporočamo Vašemu taboru naše najsrčnejše pozdrave, in v trdni nadi, da se ne bo samo tamošnje gibanje bohotno razvilo, marveč da stopimo prav kmalu ramo ob rami v borbi za naše skupne ideale v znamenju naše internacionale, beležimo z bratskimi pozdravi: Generaisekretariat des Gesamtverbandes der christl. Ge-■werkschalten Deutschlands. — Koln, Venloerwall 9. — Podpisan: T. Brauer, — Ctiln, dne 8. julija 1920. POZDRAV BELGIJSKEGA DELAVSTVA. Glavno tajništvo belgijskih krščanskih strokovnih zvez piše: Bruxelles (Bruselj), dne 7, julija 1920, Predragi tovariši! Vaše cenj. pismo z dne 26. junija, s katerim nas vabite na svoj kongres dne 31. julija v Mariboru, smo hvaležno prejeli. Iskreno obžalujemo, da nam bo nemogoče prisostvovati, toda naš odbor si dovoljuje Vam izraziti svoje najboljše želje k dobremu uspehu in upanje, da bo Vaš kongres rodil mnogo bogatih sadov, Dovoljujemo' si Vam naznaniti, 'da: se j c na kongresu mednarodnih krščanskih sindikatov, ki se je vršil 16., 17,, 18. in 19, junija v Haagu na Holandskem, vpostai vila internacionala krščanskih sindikatov; tajništvo ima svoj sedež v Utrechtu na Holandskem, 12 Drift. Čehoslovaška, ki je bila povabljena k udeležbi, je že pristopila k intemacio^ nali. Nadamo se, da se bo na Vašem kongresu istotako sprožila misel za močni krščanski sindikat in nam bo v veliko zadoščenje, da pozdravimo Vaš pristop v veliko družino krščanskih sindikatov. Še enkrat izražamo svoje globoko obžalovanje m svoje najboljše želje za dober uspeh ter Vas prosimo, dragi tovariši, da verujete naši prisrčni bratski vdanosti. Podpisan: Quaquebet, glavni tajnik' FRANCOSKI TOVARIŠI. Med lepim številom kat. telovadcev, ki so došli iz Francije na mariborski ta^ bor, je bil dober del delavcev, organiziranih v krščansko-socialnih sindikatih. Član načelstva J. S. Z. je imel s francoskimi tovariši v Mariboru razgovor, kako ustanoviti tesnejšo vez med nami in njimi. Francoski tovariši so izjavljali, da je njihova organizacija močna in so izražali željo, da se zveza čim prej izvede. Posurovelost inteligence. Kdor nima Socialnega čuta, mu manji ka ljubezni in plemenitosti, manjka mu srčne kulture- Zadnje dni smo doživljali dogodke, ki so v tesni medsebojni zvezi. Doživeli smo, da je takozvana demokratska stranka, ki jo tvori liberalna inteligenca s svojim buržujskim spremstvom in kapitalističnim ozadjem nastopila z vso le njej lastno brezobzirnostjo proti naredbi deželne vlade, ki veli naj milijonarji zidajo hiše, da bodo reveži mogli priti pod streho. Doživeli smo malo revolucijo denarnih magnatov, ki jim je ploskala liberalna inteligenca. Šlo je za izrecno socialno zadevo, šlo je za stanovanje tistim stotinam ubogih revežev, ki trpe v vagonih in barakah. Kdor hoče položaj te bedne mase prav umeti, mora imeti dovolj socialnega čuta in nekaj srčne plemenitosti: Ker se je liberalna inteligenca postavila v nasprotje, je pokazala, da ji manjka obojega- In to je na klavern, a jasen način potrdila znova prav te dni. V Mariboru se je vršil kongres katoliške mladine jugoslovanske. Na ta kongres so prišli zastopniki Če-hoslovakov, Francozov. Vsak človek, ki je le uljuden, bi se bil ob navzočnosti tolike množice tujih gostov obnašal dostojno. Toda mariborsko glasilo liberalne inteligence »Marib. Delavec«, ki ga izdaja in piše profesor Voglar, je prav tiste dni pisal tako surovo in podlo o došlih gostih, aa je vsled njegove pisave sram vseh tistih, ki bi radi, da naš narod pred drugimi velja za kulturen. »Inteligentov«, ki uživajo za dušno hrano liberalno časopisje, seveda ni sram, ker jim za to manjka že vseh lastnosti. Sramuje se človek, ki ima še kaj spoštovanja do samega sebe. Capina ni več sram. In naša liberalna inteligenca tudi ne pozna več sramu, ker ne ve, kaj je dostojnost, ker nima niti trohice srčne kulture. Na mariborskem delavskem zborovanju so bile izrečene besede, da je naše ljudstvo poklicano varovati in braniti srčno kulturo pred posurovelostjo svoje lastne inteligence. Na Bledu se je zoptet še v večji meri pokazalo, kaka posurovelost se širi od strani liberalne inteligence. V torek so prišli na Bled zastopniki Čehoslovakov, Francozov in Američanov. Od liberalne inteli-ence nahujskana, opojena in kupljena dr- zviz vali lepoto slovenskega Bleda, ker »o liberalci večino čolnov rekvinrsii ta »voio drhal. Ta drhal je tuiila ito »>••»*. Ko *e je proizvajala francoska narodn« in državna himna marseljeza, so liberalni divjaki tulili. Francoski gostje, med katerimi je domala večina pripadala d4a«*k*|JW fttAMU Stran 2 rtfežefni Hs?«* aVgtisSaf 1^29, Štev. 1W so se zgražali ter so izjavili, da se bodo radi žalitve francoske republikanske himne pritožili pri vladi v Parizu, kakor so se brzojavno pritožili v Belgrad- ^aše delavsko in kmetsko ljudstvo se trudi, da pokaže tujim gostom, kako kulturno vzgojeni smo oičvenci, liberalna inteligenca pa se trudi, da vzgaja drhal, ki dokazuje pred zastopniki zapadne Evrope, kako surov in neotesan je slovenski liberalizem, Hrvati, Srbi, 'Čehoslovaki, Francozi, Američani so bili priča te kulturne podivjanosti. Prijetno jih je iznenadilo le to, da so mase slovenskega ljudstva tako kulturne, ko je slovenska inteligenca tako propadla. To je navidez čudno. A vendar je razumljivo. Kulturno delo krščanskega socializma med našim ljudstvom ni ostalo brez sadov. To kulturno delo so liberalci skozi 20 let ovirali. Ljudstvo, ki je nekulturno, se da rajše izmozgavati kapitalistom. Srčna in umska izobrazba našega ljudstva pa je te nakane kapitalističnega liberalizma in njegove dekle, svobodomiselne inteligence, Erekrižala. V našem ljudstvu in njegovi glo-oki srčni kulturi živi silna moč našega naroda. Poskusi liberalne inteligence te moči ne bodo omajali- Zunanja in notranja sila našega naroda je v ljudstvu, ki bo samo znalo varovati sebe, svoje socialno hotenje in svoje gospodarsko osvobojenje proti zunanjim in domačim sovražnikom, in med temi sovražniki najhujši je posuro-velost liberalne inteligence, uslužbene surovemu kapitalizmu. Sklepi mariborskega zborovanja. Na prelepo uspelem mariborskem zbo-»vanju, ki ga je vodil naš predsednik in poslanec tov. Jože Gostinčar, so bili storjeni važni sklepi, ki so obseženi v resolucijah, katere v naslednjem priobčujemo: GOSPODARSKE IN SOCIALNO-POLI-TIČNE ZAHTEVE. O tej prevažni točki je poročal v soboto popoldne poverjenik dr. G o s a r. Predlagal je naslednje resolucije, ki so bile z velikim odobravanjem soglasno sprejete: Gospodarstvo. 1. Gospodarstvo je podlaga kulturnega in političnega življenja. Ker je človek družabno bitje, mora biti tudi njegovo gospodarstvo družabno. Poleg družine najvažnejša družabna enota je narod, zato je narodno gospodarstvo glavna oblika družabnega gospodarstva. 2. Narodno gospodarstvo v strogem pomenu besede je možno le tedaj, Co se produ k c i j a in konzum'enotno uredita. Mesto sedanje anarhije mora zavladati pod vodstvom družabnih organov v ,vsej produkciji in vsem konzumu temeljnim gospodarskim načelom odgovarjajoči red. 3. Zasebnemu gospodarstvu naj se pusti, kolikor ne nasprotuje bistvu in namenu narodnega gospodarstva, prost, razvoj. Zasebna last ter prostost v izbiri dela in konsuma mora vsled tega, kolikor se da spraviti v soglasje z narodnim gospodarstvom, še nadalje obveljati. 4. Zasebna last naj se na tej podlagi omeji zlasti v dveh smereh: a) Določijo naj se najvišje meje, do katere smejo poedinci ali zasebne družbe nasplošno imeti v lasti produkcij-skasredstva. Pri zemljišču bodi ta meja tako nizka, da si bo mogla velika večina vseh družin postaviti svoje domove, s katerimi bo združen tudi primeren kos zemljišča. Pri tem naj se zlasti ozira na potrebo delavskih domov. Velika podjetja, zlasti ona, ki so za družabno gospodarstvo posebno važna, naj so stopnjema podruža-bijo (socializirajo). b) Izvrševanje lastninske pravice naj se omeji, tako da ne bo moglo nasprotovati družabnim interesom, marveč jim bo po možnosti služilo. Uveljavi naj se načelo, da je lastnik produkcijskih sredstev nasplošno dolžan uporabljati jih na občekoristen način. 5. Da se čimprej in v kar najpopolnejši taeri izvede enotna organizacija produkcije in k o n z u m a ter da se izloči nepotrebna vmesna trgo(vina, mora država z vsemi sredstvi podpirati zadružništvo, zlasti produktivnem konzumne zadruge. 6. Socializacijo prometnih sredstev', bančnih in zavarovalnih zavodov, izkoriščanje rudnikov ter deloma najvažnejših vodnih sil in velegozdov, naj prevzame država v svoje i’0ke. Pokrajinam, okrožjem in okrajem ter zlasti občinam in zadrugam pa naj prizna načelno pravico, da smejo pod primernimi pogoji p odru-ž a b 1 j a t i zasebna občepomembna in koristna podjetja. 7. Pri vseh podjetjih naj država zagotovi uslužbencem in konzumen-tom v primerni obliki (n. pr. po obratnih svetih) zadosten vpliv na vodstvo podjetja, da bodo mogli varovati svoje in obcedružabne koristi. 8. Od čistih dohodkov iz premoženja samega na sebi (zemljiške in kapitalne rente) naj si država in njej podvržene upravne enote bodisi v obliki davkov ali na kak drug primeren način zagotovijo glavni delež. — Izpopolnijo naj se davki na l u k s u r i j o z n o imetje in ž i v e t j e, indirektni davki pa n*j go odpravijo. 9. Določi naj se primei-en v vsakokratnih razmerah za človeka vredno življenje zadoščujoč eksistenčni minimum, u“ jj, Komunizem zna skrbeti, za delavs ■ šice iz štirih desek in za vrtove na P . pališču. Za to pa skrbe že tako jj# grobokopi. — Ko je zadnjič ka ^ apotekar Karba zarjovel kot lev n dajalstvom »klerikalcev« v zadevi niške smodnišnice, se je dotakni ^ komunistov. Pa ne smete verjeti, ^ komunisti zgenili le mezinec proti ^ nemu postopanju v smodnišnici. y jy(j se popolnoma v zaledju. To ltn*-n fjt vzrok, Mi vemo le to, da_ se seffli ^ snidejo kamniški komunisti (vodi Lj kamniški apotekar Karba, se SP° Jjt pozdravijo ter izgube med štiri ste bi jih tamkaj učil dr. Karba v kuhati ali »kraherle« delati, ne ^ mo. V bratskem objemu so sklen«‘‘^geja ‘t, letarci« in »kapitalist« prisego, skupno uničiti »klerikalnega znl,a^a''Bjt> to tak pritisk v perovski tovarni p j, Orle in agitacija s strani ko®uf}lS , Sokola. Radi sovraštva do »klenk* so izdali delavstvo ter ga hočejo v roke kapitalističnemu liberalizmu-naj kar tako naprej! . ^ Vsak krščanski delavec pa naj_ je njegovo mesto v »Jugoslovanski , kovni Zvezi«, vsak mladenič dobi n ^fjU| stejšega. in poštenega svetovalca mladenka pri Orlici. Pristopajte k organizacijam, ki Vam jamčijo v^0 Vaših pravic kot delavec, ki Vani ^ izobrazbe za celo življenje in ki * čejo dovesti na podlagi krščanskihi ^ do mirnega in samostojnega »p Pustimo na strani vse kričače, strani kriče proti kapitalistom» $ strani pa se poljubujejo z njimi- ™ je ravna, mi gremo naprej preko v5|Jjj^ ših sovražnikov za dosego našega stanja. -jM NACIONAUS^S PROTI TURŠKIM LDU Amsterdam, 4 .avgusta- ^ t KU) »Times« javljajo iz Carigrada« širi antinacionalistično gibanje o® od Anatolije. ANGLIJA IN RUSIJA. LDU London, 4. avgusta. (BreZaJljlf' Londonsko časopisje je mnenja, ^ ški vladi, če sovjetska Rusija ne ni svoje politike, ne bo preosta.o ^ t drugega, kakor to, da podpira i° y vsemi močmi, s katerimi razpolag3-' i* primeru bi morali Kamenjec, drugi člani ruskega odposlanstva doma zapustit Anglijo, -j- Kongres II, internacional« ^ rf-nevi. Zborovanje je otvoril 31. Huysmans, Za predsednika je b“ angleški delegat Shaw. Lc-la je j nagovoru povdarjal, da mora (in ec1t & nala izdelati za vse dežele obvC ' lovni program. Vsak narod P®- 0bf3' uresničevanju socialističnih cilj® ganiti popolno svobodo. , }\ce noče izreči sodbe o tem, da-d ie JjP; -fl s 9 m • • ^ ” :j deželi, na vsak način pa ugota ^ mora ruske metoue odločno t Vendar pa. II, internacionala^ ^ ttm sme i Rusij lavcem veh dežela. Poljski naF^.^sKV' dogovorjen med Poljsko in go''° diktatorjem Petliuro. Nato ie ril za to, da bi se vprašanje o tel ra proletariata v resnici primer1) ^ v za uresničenje socialističnih c ,j n;i vsa Ir na riti oa v lil /.a ua ui sti za vojno postavilo v ozadje, ^ se pa Francozi uprli. Sklepe v šanju smo že priobčili. -f Za novo socialistično irl®1^ p o' lo, »Arbeiterzeitung< -_c i«> Kautskyjevo brošuro: »Pretek, op0 ^- dočnost internacionale.« Kat!', j.j ja, da tako druga internaciona-a. ^ jjjt® je tačas v Ženevi, kakor tudi >■ y,e2 nacionala v Moskvi ne lokupnega socialističnega pi°‘c ^ ta. Tudi ne ena ne druga ni bi v svojem okrilju zdruzila s ' ietariat. Prvi je za vedno izB 175 Štev. 175. »Večerni list.-. 3. avgusti 192!?, Stran 3 la 'e vsIed svoje nestrpne iz-. | cl,lv°sti nemogoča. Tretja internacio-a zahteva od svojih članov, da se brez-so j° 1!rečei° za sovjetsko diktaturo in re P°<*vfžejo vodstvu moskovske diktatu-' °. le za velike socialistične stranke Pre^emljivo. Kajti da boljševizem, zra-drutf3 ®ose.tin^ ruskih tleh, ni brez vsega Ev a Pr'mcrcn za srednjo in zapadno °Po< dokazuje dveletna izkušnja, Inter-iYspIOn ■ !nora dajati obvezen pravec Mak”1 j°“a^stičnim strankam sveta, toda Iočk’ Se ne dotika pravice do samood-l e Posameznih strank, nad katero vsa-* r+ . p^rbno bdi in čuva. Zato bo la 1 e^a .urtornacionala združevati ved-^ ie samo iveri socialističnih strank. Polj na ^ nova internacionala, ki se morala vrniti k temeljem druge inter-C|j°!^le, ki je bila revolucionarna in so-zdn *Cna °kenem. Noben drug temelj za rab V VSe^ ^okulističnih strank ni upo-ni.en.- ~~ Kautsky bo težko doživel ures-r ®n,e nove — IV. internacionale, ki bi zopet združila ves socialistični prole-« s^eta ker materialistična socialistič-misel že v sebi nosi kal razdora, ki po-iJf z. razvojem čimdalje večji in mnogo-0 ka *' ^°'ena v blodnji, vodi v blodnjo k ,T Z demarkacijske črte, Celovčani - J?vf listi se zgražajo nad čudom, ki gl ?° Pred njihovimi očmi: Vsi so prišli Blei ^ak° bo Jugoslavija podrla svoje kak Pr‘ Vetrinju in se umaknila nazaj, °r i® bilo to napovedano — Jugoslavija rtelo r že se luševni iteljev, neti®' Ji Orl >, Kar za k vpra- leloi« o sva-iice i1 svo) sdrart ie P j si boda pa a* itstor-:e W' pok®' m mišk* id i* tul la rivič' Ji 50 svd a >\ it I i-u uapuvcuairu — uugu^u.*)«, l)„. j v .°stala, kjer je bila doslej. V tem, ko *)L. I n ®Cl in njih podrepniki kličejo entento jcj^^^vanje, se vrše pogajanja s plebi- iani °- k°taisij0. Upajmo, da bodo ta poga-•a unela uspeh, ki ga zahtevata zdrava *»* in pravica. L: .+■ Razsodba v Radičevi pravdi je vče-ne i? : je radi veleizdaje domov i- •8 °asojen na 2x/> leti prisilnega dela, ki jj. mu izpremeni v zapor. Državni pravd-*e ie z razsodbo zadovoljil, ir Diplomatske spletke in Jugosla-Italijansko časopisje objavlja danza-Vesti b: Jugoslavije, v katerih se mr^duje, kako se francoski poslanik v de Fonteney, trudi na vso moč, D ?,j Pridobil Jugoslavijo za nastop proti TJ1'1 ob strani Poljske in Ru,mimske. . aKt> ^ citira v tem p0gledu tudi razno ansko časopisje, predvsem za-^eQ*«i »Obzor«, 'ki da je pisal v nekem bSt* <^a se Francija temeljito moti, ako {ju m, ^ zaplete Jugoslavijo v boj proti aj^lpred rešitvijo jadranskega vprašali«' :em besedam se pripominja z laške tarct ni i^na jugoslovanska takti-'jr' pomagajte nam, da najprej rešimo jako vprašanje, potem bomo govorili ^ji.. T In ker'de Fonteney nadaljuje planja in mi (Lahi) vemo, kako bi nas ^vezniki pripravljeni vreči v morje, Dl.1 nilo to njim v posebno korist, ni iz-J“č®no, da bi dali Italiji plačati stroške 1 nrn. lj bebitnega jugoslovanskega pohoda pro-'^UsijU — Stvar, da bi Jugoslavija ho-2a k°la P° kostanj v ruski ogenj, je jZ^Po sebi tako neverjetna, da bi se ne j^^alo govoriti o njej; ali ker se v vsem, *lj Se govori in piše o njej v laški javno-Jtal^ lava PravO pravcato koprnenje ^a ^1 Jugoslavija vendarle storila ^ sebi ta največji greh, zločin, da, i}^ samoumor, bodi ta ugotovitev ven-fe I® Opomin jugoslovanskim državnikom, $<>.1 jih kedaj mikalo, staviti vso bodoč-države na tako že naprej izgubljeno - SgfVN - wV y kateri bi brez stave ves dobiček . /diila v žep — Italija! * + Demokrati med Bunjevci, Bunjevci D'oliiično še malo opredeljeni in stranke >!j 10 tu odprto polje. Demokrati se že žu-dem Vstan°vili so pravkar v Subotici nov kd ^ki tednik kod naslovom »Na-z« aa Rič«. Bunjevci so, kakor je splošno n°' globoko verni in bi tisti, ki bi pri-tej ^dnje zabavljat čez vero, slabo nale-kr ‘so vpoštevali tudi naši zviti dcmo-lu- 1 ’n si za bunjevško deželo oblekli ro-rc>r, c° oblačilo in si ovili okolu roke gu-kejencev v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 8. avgusta 1920 ob 9. uri v Krsnikovi ulici št. 5 v Ljubljani javni društveni protestni shod. Dnevni red: Člen 78. osnutka službene pragmatike, ki je za vpokojence največja nesreča. lj Draženje piva. Gostilničar Anton Zabukovec v Stritarjevi u,lici št. 7 je prodajal pivo v polliterskih steklenicah po 5 kron steklenico, dasi je določena maksimalna cena s 4 kronami steklenica. G. Zabukovec je povedal, da plača on za steklenico piva 3 K 40 v. in da je hotel pri steklenici zaslužiti le malenkost 1 K 60 v. No, pravzaprav je pa že tudi dobiček 60 vin. pri pol litru piva v resnici že skoraj več kakor civilen dobiček. Delavska zveza. Komenda pri Kamniku, (Zakasnelo.) V nedeljo, 25. julija ob 4. popoldne je imela pri nas shod ' Delavska zveza«. Udeležba je bila s strani Komenčanov povolj-na. Kot govorniki so nastopili: okrožni tajnik tov. Kogej, predsednik skupine J. S, Z. tov, Bošt, Belcijan in gosp, kaplan Črnivc. Tov, Kogej je opisal gibanje krščanskega socializma od dr. Kreka pa do danes. Tov. Belcijan je s svojim jedrnatim govorom razkril namene komunizma. G, kaplan Črnivc pa je dokazal, da je komunizem protiverski in da se bodo proti njemu tudi duhovni vedno borili. Debata je bila zelo živahna, posebno še, ker so komunisti (generalni štab s Perovega) nastopali jako žalostno. Sodrugom manjka znanja o načelih komunizma, zato so bili zelo razočarani nad našimi dokazi. Doživeli so poraz, ki jim ne bo šel takovhitro iz glave. Takih porazov bodo doživeli še dosti, za to bo že skrbela organizacija in delavstvo samo. »Delavska zveza« bo prirejala še nadalje take shode, dokler ne napoči čas, ko bo krščansko misleči delavec pri naši armadi, svobodomiselni pa pri svoji. Definicijo, ali je njih strokovna organizacija edino strokovna, ali pa le sredstvo za komunistično gibanje, prepuščamo komunistom, mi smo, si na jasnem. Prevalje. Dne 18. julija se je vršil pri nas delavski shod. Bil je dobro obiskan, Govoril je tov. Krepelj iz Maribora in še en govornik od tam. Na shodu se je ustanovila podružnica »Delavske Zveze«, Id ji predseduje Jurij Kugovnik. Bslsvsko zadružništvo. Skupščina I. delavskega konznmnegt društva v Ljubljani, za skupino Studenc: pri Mariboru, se bo vršila v nedeljo dn< 8. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Jugo slovanske strokovne zveze v Mariboru Člani naj se le skupščino udeleže v polnea številu. Na skupščino pride predsednik z& druge in pa tajnik g. Anton Komijanc.' Železničar. PROMETNA ZVEZA. Dovje. Slučaj, ki so je zgodil z odpu stitvijo Kr. Cuznarja, je eklatanten dokaz kara meri vsa sokolsko-zvezarska poliitka Da so Cuznarja najprej nekako dogradi rali, potem odpustili, tega naša organizu-cija nikdar ne bo trpeia. Zadevo Cuznai smatramo kot zadevo naše organizacije it še več: kot zadevo naše stranke sploh. Zate zasiguramo, da bodo naduti gospodje do bili primeren nauk — naše poslapce pa. po zivljamo, da se energično zavzamejo za t.< stvar, , , Tobačno delavstvo. Senj — Krvatsko Primorje. Tovarna 2i stoji. Delavstvo živi ob podpori polovičnt prejšnje plače. Materijala je bilo zmanjkalo. Ravnateljstvo ni storilo pravočasne svoje dolžnosti, da bi se. pobrigalo za materija).. Poskrbeti je morala tobačna zveza -delavska strokovna organizacija. Na pozii Jugoslovanske strokovne zveze je upravt državnih monopolov sklenila, da se naba vijo surovine, v Holandiji. V Zagrebu j* ravnotako pretila kriza,, da namreč tovai' na z julijem obstane. Menda je bila mnoge kriva tatvina. Založila je v sedanji stisk tvornico duhana v Zagrebu ljubljanska to varna, ker se je zagrebška direkcija ven dar le zganila, sanjska pa se do danes ni. V Mariboru je imela ob priliki mari borskega tabora tobačna zveza kratek sc stanek. Namen je bil, da sc seznanijo za upniki in urede redno dopisovanje. Iz čapliue v Hercegovini je došla vesi da sc je osnovala nova skupina. Rudar. Dobrna, So res siromaki, ti naši rdeči socialisti. Ne vem, če sploh sami vedo kaj so: ali komunisti ali pa pravoverni socialdemokrati. Človeku se smilijo, kei so to vsi dobri ljudje, samo tako neizobraženi, da nasedejo vsaki hujskanji Danes, ko sc socialisti cepijo v nešteto vej in vejic, se vse pametno delavstvo odtujuje organizaciji, ki gre nezdržno navzdol v razpad. Mi pač ne sovražimo nasprotnikov, vemo, da so delavci v najboljši veri, toda sinili se nam raja, ki naseda praznim, neizvedljivim obljubam tei se pusti izigravati v vse mogoče osebne namene socialističnih voditeljev. In kako stoji nasprotna organizacija danes? Kaj more nuditi delavstvu, kako more izvoje-vati uspehov v delavčevo korist, ko se voditelji med seboj tepejo za stolcc in bo kmalu na vsakih deset delavcev prišel en voditelj s samostojno stranko? Zato se mi kr.ščanski delavci ne bojimo, mi vemo, da bodo naša načela zmagala, mi verujemo, da gre naša krščansko-socialistična organizacija naprej. Tudi pri nas bo morala še marsikaj storiti za delavstvo. Rudar-kopač, oženjen ali neoženjen, zasluži brez vsake druge doklade 34 kron dnevno, medtem ko dobijo drugod ne samo višjo temeljno mezdo, nego še dra-ginjske doklade zase in za svojce. Pri tem še to, da vlada pri nas velika draginja. Stran "4u ker je kraj mnogo obiskan po letoviščarjih, Upamo, da se v tem oziru razmere kmalu zboljšajo. '»Večerni fiat« '5. avgusta 1920, Kovinar. Borovlje, Leto dni je že od tega, kar fe bila tu ustanovljena skupina J. S. Z, In čc sc ozremo nazaj v to minulo leto in pomislimp, na kak način so socialdemokrati nase delavstvo strašili, se moramo čuditi, da naša skupina še obstoji. Imeti moraš zelo močne živce, da moreš biti član J. S. Z, Človek ne sliši dan na dan nič drugega kakor to, cla pridejo zopet Nemci nazaj in da nas bodo vse skupaj ,črez Ljubelj pognali. Skoraj vsak mesec po petkrat so jih pričakovali: prvega, desetega, petnajstega, dvajsetega, petindvajsetega, in tako je šlo vedno naprej. No, ^ampak pravzaprav se pa nikdar niso zlagali, še skoraj vsakikrat je prišel kak lačen volksravbar — a pardon! — volks-verovc nazaj. Včasih so pa tudi z Italijani začeli. Ko pa tudi tu nič ni zaleglo, so pa z ruskimi boljševiki priskočili na pomoč. No, te tudi prav težko pričakujejo, pravijo, da niso več daleč, da bodo kmalu v Celovcu in iz Celovca pa tako ni več daleč v Borovlje. Potem bodo pa rešeni, ko bodo enkrat ti tu. Pravzaprav pa itak 'nič ne potrebujemo ruskih boljševikov, ker jih imamo tako zadosti tukaj. Pa še veliko hujših kakor pa so ruski, samo to je* ,dobro, da svojih peruti ne morejo razprostreti. Vsem je še dobro v spominu, ikako so lansko leto meseca majnika imenitno gospodarili po Šmarjeti, Selah, Slovenskem Blajbergu, St. Janžu in cela Rožna dolina jih dobro pozna, Samo to prednost imajo naši pred ruskimi, da so na^i le ubogemu ljudstvu jemali proč, ruski pa bogatinom. Zato se pa ti, pošteno slovensko delavstvo, ne boj ljudi, ki te na tak' način strašijo, hodi svojo pošteno in mirno pot naprej! In vsi, ki še niste člani «J, S. Z., takoj pristopite k nji! Tovarna Kozina v Tržiču je dobila delo za vojaštvo. Delavstvo bo delalo nekaj časa po 10 ur na dan in si v tem času nekoliko izboljšalo svoj gmotni položaj. Delavstvo papirnic. Zahvala. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem vsem tovarišem, ki so mi v moji bolezni priskočili na pomoč. Zlasti se zahvaljujem še tistim, ki so v tovarni nabrali precejšnjo svoto, ,s katero so me obdarovali. Hvaležni Franc Strah, Vevče, dne 5. avgusta 1920. Štev, 115 Člpkar! lea. Usnjar. ■ Tržič, V čevljarski tovarni Mally-Demberger se je delavstvu kar na kratko povedalo po delu v petek, da se bo s tekočim tednom dva dni v tednu manj de-!silo, in sicer b: bila ponedeljek in sobota ona dva dneva, ko bi počivalo delo. Vsakdo si lahko predstavi^ razburjenost, ki je vsled tega nastala med delavstvom. Kako naj preživlja v teh dragih časih družinski oče svoje mnogoštevilne otroke, ako se mu skrčita dva delavna dneva. Zastopnik ^ tovarne je utemeljeval skrčenje s temi razlogi: 1. Različne tvarine (materijal) so po-šlc. Cene čevljev so padle, cene usnja so pa še zmerom tako visoke, da moramo že sedaj delati v izgubo. 2. Vojaška dobava nam ni bila nakazana, akoravno smo bili enako pripravljeni isto prevzeti. Dotične dobave so bile lc nekaterim tvrdkam v velikih množinah oddane. 3. Že dva meseca se nič ne proda, pred oktobrom, to je pred nadaljnima dvema mesecoma ni pričakovati ne prodaje in tudi ne sprejema denarja. 4. Kapital je popolnoma vložen v čevljih, kateri se nahajajo v skladišču. 5. Mi smo tedaj primorani delo skrčiti ali pa odpustiti nekaj delavcev, ali pa da delamo samo tri ali štiri dni v tednu. Mi nočemo nobenega spraviti ob kruh in smo sklenili nadalje samo štiri dni v tednu delati, in sicer se ne bo delalo v ponedeljek in v soboto od prihodnjega tedna naprej, ostale dneve se pa bode delalo polnih 8 ur, od 7. do 4, ure. Delavcem od tedna se more plačati tudi samo 4 dni. 6. Kakor hitro se bo položaj izpre-mcnil, se bode zopet takoj polno delalo. Delavstvo ni bilo takoj pripravljeno na to, da bi dalo primeren odgovor, a je vendar takoj protestiralo. — V soboto so se zbrali vsi delavci in pod vodstvom načelnika J. S. Z. Martina Slaparja in zaupnika Leopolda Zaletela šli do voditelja tovarne. Ovrgli so vse ugovore tovarne in odločno zahtevali, da se delo vrši nemoteno skozi ves teden kot , doslej. Če smo tovarnarju spravili skupaj milijone v mirnem času, ko smo bili sramotno nizko plačani, nima tovarna pravice naj sedaj lakorekoč metati na cesto, ko so nastopili nekoliko slabši časi za čevljarje. Sklenili so se pritožiti radi tega na vlado. To je izdalo. Po raznih prerekanjih je tovarna sklenila, da se bo vršilo delo nemote-f10 ,v.?c ^ni v tednu, kot doslej. Delavstvo jc bilo izredno veselo tega uspeha, ki si ga je priborilo edinole vsled tega, ker je celokupno organizirano v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, ki je po svojih domačih voditeljih dosegla popolno zmago. Omenjati moramo še, da se — kakor se je pokazalo pri pogajanjih minuli teden tovarna najbolj boji poverjeništva za socialno skrb, dočim ima veliko zaupanje v liberalnega, delavskim zahtevam sovražnega ministra dr. Kukovca „v Bel&adu, Značilno | Organizacija stavbinskih delavcev se imenuje »Zveza stavbinskih delavcev in sorodnih strok v Ljubljani«. Ima lastno avtonomijo in priznava Jugoslovansko Mrokovno Zvezo kot vrhovno instanco. Do danes šteje že lepo število članov in ima svoj delokrog po celi državi. Razveseljivo dejstvo je, da stavbinsko in lesno delavstvo mnogoštevilno pristopa v Zvezo, ker sluti v njej rešitev svojega vprašanja. Zveza zasleduje nesebično interes proletariata in se bori za izboljšanje gmotnega in moralnega položaja našega delavstva. Dvigniti delavstvo gospodarsko in ga usposobiti za plemenito srčno in umsko izobrazbo, to je namen zveze. Zborovanje J. S. Z. v Maribora si je začrtalo jasno pot svojemu delu in označilo svoj program s parolo: Prenoviti svet v Kristu. Delavstvo mora kreniti na pot svoje prave vzgoje in ne sme nasedati raznim potvorbam od strani laži-zastopnikov delavstva, ki imajo pred seboj le cn sam cilj: Odtujiti izkoriščano delavstvo od kr-šČansko-socialnih načel in ga zlorabiti v svoje koristolovske namene, Stavbinsko delavstvo! Ne veruj lažnjivim zavijanjem in krivim obdolžitvam — kajU to je le sramotno orodje, s katerim hočejo nasprotniki odtrgati maso od luči, od resnice. Kadar se začne sovražnik posluževati najnizkotnejših sredstev, je to že znamenje njegovega propada. Stavbinsko in lesno delavstvo, ti spadaš tja, kjer gre za tvojo bodočnost in kjer se bije nestrankarski in nesebični boj in to je Zveza stavbinskih delavcev pod okriljem JSZ. Prijavite nemudoma svoj pristop, da zamoremo skupno nastopiti proti izkoriščevalcem in kapitalističnim podrepnikom! Zveza stavbinskih delavcev ima svojo pisarno v Lubljani, Stari trg 2, I. Kamnik. Ko smo zadnjikrat čitali v strokovni številki »Večernega lista« poročilo obrtnega nadzorništva o poravnavi, oziroma terorju na Perovem pri Kamniku, nam je padla v oči posebno izjava g. inž. Furtingarja v zadnjem odstavku poročila. Izjava se glasi takole: Pogodbe, s katero bi zahtevalo delavstvo izključitev imenovanih, ne bo nikdar podpisal. Pač pa izjavija, da bode sam prigovarjal imenovanim, da izstopijo iz službe, da drugače ne bo miru med delavstvom. Mi vzamemo tudi ta del izjave na znanje, seveda pripomnimo takoj, da bomo zelo vestno pazili tudi na prigovarjanje g. inženirja. Ni naše delavstvo tisto, ki dela nemir med delavstvom pri stavbnem podjetju. Zatorej se nikakor ne strinjamo s »prigovarjanje m« g, inženirja. Ako ne bo gospod izvajal posledic svoje izjave ter bo isto celotno s svojim nasprotnim nastopom pohrustal ter bo tako komunistom pripomogel izvršiti teror nad našim delavstvom, si bomo poiskali pomoči tudi proti njemu. Terorja nad našim delavstvom ne bomo trpeli, pa naj pride isti od spodaj gori ali pa od zgoraj doli. Tudi izjavo polirja Javorja, ki jo je dal Belcijanu in Bendu, vzamemo na znanje, priporočali bi mu več pažnje na izjave. ___ Da dišijo te grožnje po dogovoru s komunističnimi voditelji, menda nam ni treba poudarjati. Kmetijski delavec. Na Dobrovi pri Ljnbljani se vrši v nedeljo dne 8. avgusta po 10. sv. maši ustanovni shod skupine kmetskih delavcev. Služkinja. Ljubljana. (Skupina frančiškanska župnija.) Zveza služkinj frančiškanske župnije ima v nedeljo, dne 8. avgusta ob 6. uri popoldne predavanje v prostorih Krekove prosvete v Alojzije-všču. Pridite v obilnem številu. — Po predavanju odborova seja. Poselska posredovalnica (Poljanska cesta št. 4). , Sll‘žb ic na razpolago približno 30. Ta teoen sc je preskrbela 3 služkinjam služba. Kuharica — samostojna gospodinja sprejme službo pri gospodu, župniku ali samskemu gospodu. 141 c t na begunka iz Trbovelj išče primerne službe v trgovini. Gre tudi v vsako drugo, njenim letom količkaj primerno službo. Št. Vid nad Ljubljano (tovarna Štore.) Ker so se delavke tovarne »Štore« organizirale v »Jugoslovanski Strokovni Zve-.?* Pokorijo vrednejšo plačo, si je podjetnik naenkrat namislil, da nima več surovin in torej tudi ne več dela za predsednico naše skupine in še za dve naj-agilncjši članici. Ne vemo, če jc še kako podjetje, ki bi plačevalo svoje delavce s tako nizko plačo (baje 13 kron dnevno!^! Brez dvoma je bil korak, ki so ga napravile delavke. ko so zahtevale zvišanje mezde, polno upravičen, Podjetniku je poslala zavednost delavk neprijetna, in tako jc postavil tri članice na cesto. Da manjka surovin in dela, ne drži, ker se je podjetnik še nedavno hvalil z vrlim napredkom svojega podjetja. Igra, ki jo misli izigrati podjetnik, je zelo nevarna; naj se zaveda, da ne živimo v nobenih fevdalnih časih, da stoji tudi on z vsemi masami vred v dobi, ko vstaja delavstvo; in gorje, če meče delavstvo, ki zastopa pravice svojega stanu, na cesto — in najsi še s tako brihtnimi izgovori. Slučaj v »Stori« ni slučaj onih treh delavk, ne slučaj njegove tovarne, to jc zadeva, ki krši ugled naše organizacije. In tu zasigura-mo, da ne poznamo pardona! Kazne novke. o / JSvctovno pomanjkanje premoga. J redsedmk nemške premogovne zveze je te dni govoril o vzrokih pomanjkanja premoga in o sredstvih, s katerimi bi se dalo pridobivanje premoga povečati. Vprašanje premoga je postalo namah eno izmed najvažnejših svetovnih problemov. Že pred vojsko se je premog, ki ga je nakopal en delavec v raznih premogovnih jamah, znatno zmanjšal zato, ker se kopanje vrši vedno v večji globočini, vsled česar premogar potrebuje več časa za pot v rov in pot iz rova, potrebuje se več časa za dviganje premoga in čim globlje gredo rovi, tem manj se morejo rabiti stroji. Tako lc premogar v Zgornji šleziji v 1. 1888 do 1890 nakopal 360 ton premoga, v letu ^\} 1^18 pa lc 336 ton. In taka je bila tudi po drugih deželah razen Združenih držav, kjer so ugodne geologične zemske plasti omogočile stalno večje množine premoga. Poznejša leta in posebno po vojski se je t0 stanje jako poslabšalo. Na Angleškem, Združenih državah, na Nemškem in Francoskem se je v letu 1919. nakopalo za 166 milijonov ton manj premoga ko v 1. 1913, česar je bila kriva v prvi vrsti vojska, ker je moralo na tisoče in tisoče rudarjev kramp za pu;ško zamenjati. Pomanjkanje premoga je postalo na Angleškem tako silno, da morajo dovažati premog celo iz Natala in Amerike. Od konca vojske se je situacija še bolj zaplet-,. '. v i? bilo vsled preslabe hrane in politične situacijc vse premalo veselja do dela. Na Angleškem je nakopal en delavec v 1. 1916. 256 ton, v 1, 1917. 243 v 1. 1918. 225, a v 1. 1919. pa že samo 197 ton premoga. Skrajšana delovna doba z 8 na 7 ur po angleških premogovih jamah je vsekako tudi vplivala na manjšo produkcijo. Ali številke povedo, da se je začel proces že preje. Na Nemškem je nakopal en premogar v 1. 1913. 1114 ton, v 1. 1919. pa le 898 ton, v Nemški Avstriji pa v istem času, še manj, kar je zakrivila v prvi vrsti slaba prehrana. Po vojski je pokazalo svoj vpliv tudi izpremenjeno mišljenje delavcev. Za svetovno vojsko so vojaki samo pustošili, zato ni moglo biti veliko veselja do dela, ko se je sklenil mir. Veliko pomanjkanje premoga se vidi tudi iz cnormmh_ premogovih cen po vseh deželah. V Berlinu je stal pred vojsko voz premoga z 20 stoti 20 do 24 mark, danes ga dobiš za taisti denar samo en stot. V prosti prodaji se plačuje celo po od 30 do 35 mar* za stot. Na Francoskem je dandanes premog 20—30 krat dražji kakor jc bil pred vojsko, fudi v Združenih državah je premog poskočil, a ne v tej meri ko v h v ropi. Uspešno izboljšanje teh razmer je mogoče le s silno dvignjeno produkcijo, kar pa se bo dalo doseči samo s tem, da se število rudarjev na vso moč pomnoži. Na Nemškem je že danes število delavcev 7 P^ovih rovih za 148.000 večje ko v J. 1913., število delavcev v rovih rujavega premoga je poskočilo za 90.000. Z ozirom na to, ta prtmdga vsepovsod primanjkuje, jc treba uvesti mednarodno upravo premogovne produkcije in razdelitev. Ne-i j “^^rijsko visoko stoječe evropske dežele imajo le malo svojega premoga ah ga še sploh nimajo, Druge države katere imajo sicer velike zaloge premoga! so primorane uvažati posebne premogove vrste od drugod. Tako ima Francoska, Belgija, Rusovska in naslednica avstro-ogrske države uvažati velike množine koksa^ za svojo železno industrijo, ker njih domač premog ni za to porabo. Zato se priporoča ustanovitev Mednarodnega premogovnega sveta, v katerem bi bile z enakimi pravicami zastopane vse dežele, katerim je do tega, da se odpravi premogovna kriza. Narodna in im p cria lis tejvska po- litika ne more na tern prirojenem stani« ničesar predrugačili. Z diktaturo |0 1 v0^ jaškim nasiljem se ne morejo rešiti nobeni gospodarski problemi in se ljudem ve vcepiti v glavo veselje do dela, imela Mednarodna premogovna zveza trebno avtoriteto, bi morala bili in'rs organ Zveze narodov. In izvajoča - MALO ODGOVORA. 31. številka »Dclavca« z dne 31. Iu lija 1920 prinaša senzacionalno cbsofl; duhovitega pisca (ime znano) pod nasl0‘ vom: Gospod Žvan. , Poznamo se, vsled tega cela s‘va pravzaprav ne zasluži reakcije; ker p* 1 žaljena skoziinskozi v članku moja ca naj ne ostane neodgovorjeno! ^ Z ozirom na »mlado, izgubljeno e*' stenco« trdim, da pisec nikakor ni °Pra vičon tako govoriti, in sicer: . ’ 1. Ker bi bilo morda bolje, da ta raz prihrani samemu sebi, samo da epi ton v toliko izpremeni, da se bo g'3® »stara izgubljena eksistenca«. .-tj ^ 2. Da sem bil pred izvršitvijo &v0L nadaljnih študij primoran poiskati si je kriva prerana smrt mojega očeta, 3. Ni res, da sem denunciral Kolo« na, ki je širil med vojaštvom ,uP^“nL duha, pač pa je to storil neki Brišnik.!''! kaze k temu sem svoječasno podal Ž°®v" du tajniku železničarske organizacije,^ f®. si jih lažnjivi dopisnik lahko natafl016" ogleda, ^ 4. Ni res, da sem se vrinil med 8 binsko delavstvo, res pa je, da me je Jg spod Nahtigal po večkratnem pngo^ nju in prošnjah, da naj vzamem razdf&P no delo v roke, za stvar pridobil , 5. »Bližina denuncijanta« pač ni < vplivala na železničarje, da bi bi'1 tega odpovedali lokal stavbinske zacije, dasiravno so me nekateri snu »od klerikalcev podkupljenega Pf°VOra[], terja«, kar je bila pač posledica bujfle | tazije, da ne rabim hujšega izraza. 6. Z besedo »defraudant« ope^i iJ cialpatriotično Tokanovo glasilo : vec«. Ljudje, pri katerih menda ni < in ne stroke, ki bi bila brez sorodstv* tem čudnim naslovom, si upajo dmg1^ siti v obraz, kar jih grize v srcu, K0*-, boste imeli priliko, videti nekje drug) kdo je defraudant. ; ■ :r 'U , . 7/ Ker sem odpovedal sam »n ' daj ni nihče »ven vrgel«, sem zapustl1 častne socialpatriote, častno, M 8, K zadevi »doktor«, »državni cijonar«, itd. ne bi imel drugega P11 niti, kakor, da so bila pisma, nas!ov, . na »g/ Dr. (Drago) Žvan« za mojim m* ^ odpirana. In če je tako, se čudim, f.^oj zamogli razbrati iz teh pisen.’: sol«'1 iLJlj ljubezensko vsebino. Sicer pa vPraStfo< »Ocl kdaj ste, gospodje, tako goreči za^j vorniki ljudske morale, ko je svet vse kaj drugega opažal na vas?! raje pred svojim pragom, da se «e vaši agitatorji vozili z ljubicami P° k kovnih shodih.« \ * 9. Koliko časa imate še čas dela^ ^ ukazovati, da naj komu kažejo vtaP' ^ že skoro rešeno vprašanje; kajti tist, ^ naj bi po vašem kazali vrata, že vam hrbet. Poznamo se — in to ra ^ ^ Vaš žolč. Klerikalna njiva, pogno)e_ij »gnojem, ki ga Vi ven mečete«, bo ^ ^ obrodila boljši sad, kakor si to P,, ^ stavljate. , • ^ Razumem, da bi bila Vaša lSK je, želja, kot sočutnih in pravicoljubnin tarcev, da bi poginil s svojo družini^0 na cesti, ob čemur bi sc Vi naslajal1' ^ da človekova jc negotova, in m°' dopisnik članka v »Delavcu« prišel * v podoben položaj. Za »takozvano slovansko strokovno zvezo« pa lati z veseljem, ker sem prepričan, da, ,fl tu človek opravka s poštenimi, dobi'!. iskrenimi ljudmi. V Ljubljani, 2, avgusta 1920. ' ' . \ : Boljcdrag -—.................................... . - fll1 * Uredništvo ra spise pod tem našlo'1’ y odgovorno. Hli ste že čitali Tako jasne in nepristranske o našem »bratomornem še niste čitali! Odgovorni urednik Jože _ Izdajatelj konzorcij »Večernega c* »slutfoaJenuuka