OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM , SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
hvršujemo vsakovrstno tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
vol. xxxvi.—leto xxxvi.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 3, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 152

John w. tuck
^ Mt. Sinai bolnišnici je umrl soboto John William Tuck, stanujoč na 429 Cleveland Rd. je bil 46 let in je bil rojen Angleškem, odkoder je pri-
Ameriko pred 41 leti. ^ zapušča soprogo Antonia, ''ojena Mezget, sina John, ki se l^^haja pri vojakih, in sina Wil-'^ma ter hčer Dianne, starše °hn in Mary Ann Sangster in p®tro Mrs. Dorothy Shafranek. °?reb se vrši v torek popoldne dveh iz pogrebnega zavoda A. Svetek, 478 E. 152 St., ^ Whitehaven pokopališče.
ubežna kralja
I'ARIZ
, 2. avgusta—Na počit-
V Franciji sta se zatekla
nice
ubežna kralja: bivši egipt-' kralj Parouk in bivši jugo-i	kralj Peter. Zdi se, da
p ^^ouk bolj bankrotiran od ^ ra. Predno je bil odstavljen, upii za svojo ženo Narriman ° zapestnico, katere pa seve-plačal. Pariški zlatar je J, ko je zvedel, da se Fa-J %haja v Franciji, dal za-^sniti njegovo prtljago. Fran-®Ko zunanje ministrstvo, na Gro se je Farouk obrnil, pa je l^Gr Farouk nima ^ 1 potnega lista, je kot tak pod j^^^govim "varstvom." Torej ro-od njegove osebne imo-
kM! ^ u jugoslovanskemu ki je sicer menda ^Poslen pri neki newyorški fir-Sta ^ore iti preveč slabo. y ^ dvorske zaloge še trajajo.
letovišču Biarritz v bo	JG najel celo vilo, kjer
^0 počitnice in ostal prav Vil ^	Peter je tudi naja-
M P^ii^edil več družabnih katerimi bo tudi bikoborba, za katero bike naravnost iz Špa-
NEMCI so OB-VOZNE LISTKE! NOVI VALOVI NEMIROV!
BERLIN, 2. avgusta—Vzhodna nemška vlada je izdala ukrep, ki je presenetil tudi zaveznike: Da se prepreči vzhodnim Nemcem, ki naj se vozijo v Zapadno Nemčijo v zapadni Berlin po živila, dostop v ta kraj razdeljevanja, je vzhodna nemška vlada razveljavila veljavnost kupljenih voznih listkov in prepovedala nadaljnjo prodajanje voznih listkov, razen osebam, ki so izvzete.
Vzhodna nemška vlada ute-"'
Cvetka
k
IZ
Mimpešte
York, 2. avgusta — slu'	Europe javlja o
baje dogodil na in to prav v Bu-^^Pešti (V glasbenem svetu je °Pera z naslovom "Ma-^ekr^< ^^^terfly"—Slovensko bi "Gospa Metuljček.")
v tovarni je stopil
meljuje ta svoj sklep, ki je pač edinstveni, s tem, da sta hoteli Amerika in Zapadna Nemčjia organizirati nemire v Vzhodni Nemčiji in v v?hočmem delu Berlina. Nastopiti da sta hoteli zoper delavstvo in kmete nemške demokratične republike.
Vzhodna nemška vlada pa se je zavedala skrajno neugodnega vtisa, ki ga je moral ta konak vzbuditi doma in v svetu in je obljubila lastnikom teh listkov vrnitev že vplačane voznine.
Kdor se je v zapadnem Berlinu pojavil s kakršnokoli osebno izkaznico, je dobil zavoj živil, če na dotično izkaznico zavoj še ni bil izdan. Z drugimi besedami—lastne osebne izkaznice niso bile potrebne in prizadeti so se posluževali tujih izkaznic, večinoma izkaznic svojih sorodnikov, samo, da so prišli do živilskih paketov. Vzhodno nemški oblasti so sedaj naročile svoji policiji in vojaštvu, da aretira in kaznjuje z globo vsakogar, ki ni v posesti samo svoje lastne osebne izkaznice to se pravi, da bodo tisti, ki imajo poleg lastne še druge osebne izkaznice.
Zavezniška komanda v Nemčiji je ta korak vzhodno nemške vlade označila kot dokaz, da je Vzhodna Nemčija v resnici ena sama ječa. Do sedaj se je razdelilo že preko enega milijona in sto tisoč zavojev z živili. Ameriški visoki komisar za Nemčijo profesor Conant je častital zapadno nemški vladi za vzorno opravljeno delo. Razdeljevanje živilskih paketov se bo vršilo naprej. Obči vtis je ta, da je pričakovati ponovitev dogodkov z dne 17. junija, torej novih velikih nemirov.
»
Vzhodna Nemčija za železno zaveso
BERLIN, 3. avgusta—Sovjetske čete, vzhodna nemška policija in vzhodna nemška vojska so z vsemi sredstvi preprečili dostop vzhodnim Nemcem v zapadni Berlin. Vlaki so bili ustavljeni, posebne patrulje so krožile po glavnih cestah in odvra
I'll- ^p'^^dstojnico in jo nagovo-bi lahko za-delo nekaj minut preje, lahko v opero?" }^,.^®'^®tojnica se je razjezila Jig ^ ^&8lova "madame," češ, da Slj-^"^^ovarja današnji madžar-3o h ^'^'^okraciji. Delavec je svo-Prošnjo ponovil, predstojnico V^jjl^.^^slovil s "tovarišico." To-je dala sedaj dovo-da gre predčasno z dela 1)^ ^^Pere. Bila pa je radoved-^tera opera se predstavlja, je na demokratski na-i Odgovoril; "Tovarišica But-
t] Josephine Kosič iz 1857 bol ?	"^haja v St. Alexis
tel jI . ^ na Broadway. Prija-})^	lahko obiščejo, mi ji
§a ? filkorajšnjega popolne-'^krevanja.
čale motoriste, ki so bili na poti v Zapadni Berlin. Dobljeni paketi so se zaplenili in izvršile aretacije v stotinah. Zapadni zavezniki smatrajo, da je Vzhodna Nemčija zopet hermetično zaprta in da je padla za železno zaveso.
Kmetijska kriza na Češkem
PRAGA, 2. avgusta — Češkoslovaški predsednik republike Antonin Zapotocky je govoril češkemu ljudstvu na javnem zborovanju v mestu Kladno ter je dal zanimiva priznanja.
Češke kmetijske zadruge, ki so bile prisilnega značaja, se niso obnesle, zato se praška vlada bavi z načrtom, kako spremeniti češko kmetijsko gospodarstvo in opustiti prisilne kmetijske zadruge. Delo na kmetijskih zadrugah je skrajno slabo. Te za-dryge so se osnovale bodisi s silo, bodisi z vladnimi odredbami. Kot take so samo životarile. Komunisti so napravili^ nmojgp, napak, ki so gradili socializem in sedaj plačujejo kazen. Češka rabi več mesa in drugih živil— tudi kruha, če naj bo ljudstvo
zadosti hranjeno.
/
(Bivša Češka s svojo lastno narodno vlado je bila tudi v kmetijstvu sama sebi zadošču-joča, v gotovih artiklih pa celo znana izvoznica. V agrarnem svetu so Češko poznali radi reje sladkorne pese, s katero je bila posejana pokrajina Hanao na severnem Moravskem).
Socializacija češkega kmetijstva se po izjavi Klopotckyja ni obnesla.
KO IN KER JE PADLA ZAŠČITA NAJEMNIN
S 1. avgustom 1953 je prenehala federalna zaščita najemnin. Federalna zaščita najemnin se je tikala kakih pet milijonov ameriških stanovanjskih hiš.
Ker je zaščita najemnin odpala, so nekateri hišni gospodarji začeli z navijanjem najenmin. Organizirano delavstvo, ki sledi pazljivo stanovanjski politiki širom Zedinjenih držav, javlja nekatere slučaje:
Staroupokojenec v Chi-cagu je imel najeto sobo, za katero je plačeval do sedaj $18.40 mesečne najemnine. Javljeno mu je bilo, da se mu najemnina od 1. avgusta dalje zviša na $100—za isto sobo.
Po vseh večjih mestih sirom Zedinjenih držav so javljeni primeri, ko so se najemnine povišale dvakratno ali celo trikratno. Ugotovljeno je tudi, da odkar je ameriški kongres leta 1946 začel z lajšanjem kontrole nad najemninami, so se dvignile že za 35%. Države, ki so smatrale za potrebno nadaljevati s stanovanjsko zaščito, so: Con-, necticut, Kansas, Massachusetts, New Jersey in New York.
#
CENE MLEKU—CENE KRUHU SO SE ZVLsALE...
Statistični urad federalne, vlade- v Wi»iaingt8Jiu javlja, da so cene življenjskim potrebščinam dosegle svoj zgodovinski višek, kakršnega niso imele niti tekom vojne na Koreji.
ZNIŽANJE CEN V BOLGARIJI
SOFIJA, Bolgarija, 3. avgusta—Z današnjim dnem je stopil v veljavo sklep vlade in osrednjega odbora komunistične stranke, da se znižajo cene živilom in industrijskim produktom. Po Bolgariji se vršijo sestanki domovinske fronte, parola pa je, Bolgarija je dala z znižanjem cen zapadnemu imperializmu nov udarec.
ZA POLNO ZAPOSLENOST!
WASHINGTON, 2. avgusta— Gospodarsko politični odbor delavske unije C.I.O. se je bavil s položajem, ki bo morebitno nastal v bližnji bodočnosti sedaj, ko se je sklenilo premirje na Koreji.
Sovjetska propaganda gre za tem, da slika ameriško gospodarstvo kot vojno gospodarstvo, to se pravK da v Zedinjenih državah ni prosperitete in tudi ne visokega standarda življenja, če ameriška industrija ni vojna industrija. Delavska, unija c.i.o. se zaveda položaja, da bo namreč morebitni mir na Koreji v nekem oziru vplival tudi na ameriško produkcijo.
Gospodarski odbor smatra da so na nebu jasna znamenja da se je dosegel višek produkci-
je, da pač moramo računati s tem, da gremo s produkcijo kot tako v bližnji bodočnosti navzdol. Zato pa je treba najti nova pota v ameriškem gospodarstvu, da se ohrani popolna zaposlitev ameriške delovne sile. Obenem, da se pojači kupna moč konsumentov, ko gre za privatno trošnjo. Vse to pa je v zvezi z nekim gotovim gospodarskim načrtom, ki se mora predvideti v naprej in se izvajati, ko nasto pijo prvi pojavi za zmanjšanje sedanje običajne produkcije, da se vsaka depresija v kateremkoli obsegu v naprej prepreči.
(Tudi republikanska federalna vlada ni mogla ostati gluha na opomine iz delavskih vrst in je sestavila od svoje strani neko komisijo, ki se naj bavi s tem načrtom).
Valro Grill—prvi pomožni prosekutor
Mestni pravni direktor Joseph H. Crowley je imenoval odvetnika Vatro J. Grilla za prvega pomožnega prosekutorja na kazenskem (policijskim) sodišču, kar pomeni, da prevzame drugi najvažnejši položaj v uradu prosekutorja, ki šteje 16 mož. Mr. Grill je nastopil službo na mestnem sodišču v februarju 1942, ko je bil župan Clevelanda sedanji governer Frank J. Lau-sche. Zadnja štiri leta in pol je zastopal mestni pravni oddelek v kazenskih razpravah pred apelatnim sodiščem okraja Cuyahoga in pred vrhovno sodnijo države Ohio.
V slovenski javnosti je Mr. Grill poznan zlasti kot časnikar. Bil je mnogo let urednik "Enakopravnosti," pozneje pa uradnega glasila SSPZ, ki se je leta 1941 združila s SNPJ. Od tistega časa dalje je predsednik Ameriško jugoslovanske tiskovne družbe in odgovorni urednik "Enakopravnosti."
PSI OVIRAJO POŠTO
KURAKAMI, Japonska, 2. avgusta—Če bodo psi ogrožali poštarje, ko raznašajo pošto, se bo poštna dostava pisem odpovedala in bo prenehala. Poštna uprava tega japonskega kraja javlja, da je bilo v zadnjem času 26 poštarjev ogrizenih od psov, ki se gibljejo na prostem.
Klub društev AJC
Redna seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega cen tra na Recher Ave. se vrši nocoj v navadnih prostorih. Prošeni so vsi društveni zastopniki, da se udeleže v polnem številu.
Ameriško vojaštvo ostane na Koreji,
da pomaga pri obnovi dežele
TAJNIK JOHN FOSTER DULLES OBLETEL NA KOREJO
WASHINGTON, 2. avgusta—Državni tajnik John Foster Dulles je danes odletel na Korejo, da se s predsed nikom južne Koreje porazgovori o političnih in gospodar skih vprašanjih dežele. Pred njegovim odhodom je bilo
objavljeno, da bo južna Koreja rabila v prihodnjih treh $312,845,787 dobička. Na delni-
ali štirih letih kakih 900 milijonov dolarjev kot gospodar-	co pride $3.51. V prvih šestih
sko pomoč za obnovo dežele. Tudi je bilo objavljeno, da	mesecih leta 1953 se je prodalo
^	..	_^xtcaVi vr«t mOTOmih
bo ameriška vojska ostala na Koreji—prvič radi varnosti ker ne zaupa komunistom, da bi lojalno izpolnjevali dose
X	LCl iii J C UiiU -L,	I
žene dogovore, drugič, ker je potrebna, da s svojo tehni- tovornih avtomobilov.
čno silo obnavlja in gradi: ceste, mostove, šole, bolnice in sploh javna dela.
t +
Predsednik Eisenhower in državni tajnik Dulles sta imela
skupno posvetovanje, na katerem se je dosegel sporazum, da se ameriške čete v južni Koreji uporabijo za obnovo dežele. Ta sklep je bil sporočen tudi ostalim 15 državam, ki se nahajajo JO svojih četah na Koreji s pozivom, da storijo tudi one svojo dolžnost po istem načrtu.
Svobodni svet naj vidi, da imajo Združene države resno voljo, da Korejcem pomagajo. Če se bo južna Koreja s pomočjo zaveznikov hitro obnovila, bo to dejstvo moralo ugodno vplivati tudi na severne Korejce.
Tajnik Dulles je najavil, da se bo z Rheejem pogajal o »meriški pomoči, o njeni višini in o varnosti južne Koreje potem ko bo politična konferenca končala svoje delo bodisi pozitivno, bodisi negativno. Južni Koreji pa naj se da varnost tudi za čas, ko naj se izvajajo določbe premirja.
McCarthy dobil zaušnico
Predsednik Eisenhower je v svoji poslanici glavnim kongresnim odborom, ki imajo besedo pri dajanju ameriške pomoči tujini, najavil, da bo Amerika dajala svojo pomoč Veliki Britaniji, Franciji, Norveški in Zapadni Nemčiji kljub temu, da te države trgujejo s komunistično Kitajsko. Če bi ameriška pomoč enostavno odpadla, bi se s tem avtomatično zmanjšala varnost Amerike same.
Senator McCarthy je zahteval, da naj se prekine vsako trgovanje s komunistično Kitajsko tako od strani Amerike, kakor tudi držav, ki se prištevajo zapadnemu demokratskemu bloku.—Senator McCarthy je spravlja redoma v zunanjo trgovino s katerokoli komunistično državo v neposredno zvezo /. dogodki na Koreji.
Trgovanje s komunističnim blokom
Po navedbah Harolda Stas-sena, ki upravlja fonde ameriške pomoči tujini, so spodaj omenjene štiri države imele trgovino državami komunističnega blo ka in je ta trgovina ocenjena v dolarski valuti znašala na strani Zapadne Nemčije $10,660, na strani Francije $450,864, na strani Norveške $2,323,000, na strani Velike Britanije pa $580,-016. Blago je šlo v satelitske države vzhodne Evrope ali pa na Kitajsko. Omenjene države po zatrdilu Stassena so dobavljale omenjeno blago v omenjeni višini kljub temu, da gre po ameriškem mnenju za strateško važno blago. V bodoče se mora ta praksa opustiti.
Za zamenjavo vojnih ujetnikov
Na Koreji sami se vršijo zadnje priprave, da bo šlo zamenja-vanje vojnih ujetnikov čim hitreje naprej. Rdeči križ je s svojimi vozili in osobjem na mestu. Formalna zamenjava se začne dne 5. avgusta. Komunistični radio, tako severne Koreje, kakor Kitajske napovedujeta, da se bo izmenjava vojnih ujetnikov izvršila točno po programu.
Sestanek
governerjev
SEATTLE, Wash., 3. avgusta —V tem mestu se je otvorila konferenca ameriških governerjev. Značilno za konferenco je dejstvo, da se bodo njenih posvetovanj udeležili tako predsednik Eisenhower, kakor tudi gospodarsko finančni strokovnjaki in člani federalne vlade, ki imajo s temi vprašanji opravka.
Zdi se, da bo glavno vprašanje—izkoriščanje ameriških naravnih zakladov, ali po federalni vladi, ali po državnih vladah, ali po privatnem kapitalu. Prisoten je tudi ohijski governer Frank J. Lausche.
Pogreb senatorja Tafta
WASHINGTON, 3. avgusta— Pogreb trupla ohijskega senatorja Roberta A. Tafta, ki je umrl za rakom prošli petek ob 11.30 dopoldne v bolnici v New Yorku, se bo izvršil v dveh fazah: najprvo v prestolnici na Kapitolu in to danes točno opoldne. Pogreba se udeležijo predstavniki ameriških civilnih in vojaških oblasti s predsednikom Eisenhower jem na čelu; pa tudi zastopniki tujih držav.
V torek, 4. avgusta se vrši pravi pogreb na pokopališču v mestu Cincinnati, Ohio, rojstnem kraju pokojnega senatorja Tafta. Pokopališče - leži komaj miljo daleč od domovanja Taftb-vih.
Ogromno podjetje— ogromni dobički
Podjetje General Motors Co. je predalo javnosti poročilo o uspehih v prvih šestih mesecih leta 1953. Podjetje izkazuje
produktov—vseh vrst motornih vozil za $5,440,545,856, od katerih je bilo 1,120,276 osebnih in
Podjetje izkazuje ogromen napredek v primeri z lanskim letom. Dobiček se je dvignil za več kot eno tretjino, enako pa tudi proizvodnja in prodaja avtomobilov.
Zadnji Amerikanec ubit na Koreji
DETROIT, 2. avgusta — Zadnji Amerikanec, ki je dal svoje življenje na Koreji, je bil Harold Cross, 24 let star, doma iz Mich-igana, veteran zadnje svetovne vojne. Harold Cross se je v Nemčiji na nekem plesu zaljubil v Nemko Isle Regelman, katero je kot ženo pripeljal s seboj v Zedinjene države.
Isle je bila v odsotnosti moža v službi v nekem restavrantu v predmestju Eietroita, Dear bom. Ko je dobila brzojav, kaj se je zgodilo z njenim možem, se je onesvestila. Mož Harold je bil smrtnonosno ranjen 27. julija, eno uro in 20 minut preje, predno so se ustavile v smislu doseženega premirja sovražnosti na Koreji.
Z obiska
Z obiska svojcev v stari domovini se je prošli teden vrnila domov Mrs. Julia Peternel iz 6319 Carl Ave. Po dolgih letih se je zopet sestala s svojci, med katerimi se je prav dobro počutila.
Bolezen
V Woman's bolnišnici se nahaja zadnja dva tedna Mr. Nick Magovac iz Prince Ave. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo, mi mu pa želimo, da bi se kmalu zdrav vrnil na svoj dom!
Na počitnice
Poznana Mr. in Mrs. John Zaic iz E. 157 St. se danes odpeljeta na počitnice, oziroma na tritedenski obisk sorodnikov in prijateljev v Hibbing, Minn. Tam ima Mr. Zaic brata Joseph, ki bo s svojo ženo ta mesec obhajal svojo zlato poroko. Z Zai-čevimi gresta tudi zet Mr. Joseph Tolar in njegova hčerka. Ker Mr. in Mrs. John Zaic to mesec obhajata 40-letnico svoje poroke, bodo imeli v Hibbingu kar dvojno slavje. Čestitamo obema paroma slavljencev, katerim želimo še mnogo let zdravja in sreče v skupnem življenju! V staro domovino
Mr. Anton Košiček, po domače Bašel, ki ima svojo farmo v Genevi, Ohio, se v četrtek odpelje proti New Yorku, kjer se vsede na letalo, ki ga odpelje proti Evropi na obisk svojega rojstnega kraja Žužemberka. Tam ima še živečo mater, staro 86 let, in drugo sorodstvo, katero ni videl že dolgo let. Mnogo razvedrila in srečen povratek! Ne bo seje
članicam društva Carniola Hive, št. 493 TM se sporoča, da se v sredo ne vrši redna mesečna seja, prosi pa se vse bolne članice, da pošljejo svoje bolniške nakaznice na tajnico Mrs. Pauline Debevec, 1287 E. 169 St. Članice se prosi tudi, da poravnajo svoj asesment. Čitalnica zaprta
Slovenska narodna čitalnica Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. bo zaprta prihodnje tri tedne radi odsotnosti knjižničarja Mr. John Zaica. Med tem časom se ne bo posoje-val6 čitalniških knjig.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
it
ENAKOPBAVNOST
IJ
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
'	SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznasalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-^{Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—-(Za tri mesece)
_$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1878.
104
OB SMRTI SENATORJA TAFTA
(1)
Stara modrost veleva, da naj se o mrtvemu ne piše veliko; če se pa že kaj piše, naj se piše o njem samo dobro. Pravilno! To seveda, kadar gre za opisovanje človeka kot človeka, njegove dobre in slabe lastnosti.
Znan je tudi izrek, daje umrl mali sin velikega očeta. Ta primera se rabi takrat, ko znameniti človek zapusti družino, ki se morda poskuša povzpeti do lestvice svojega spočetnika» pa je kljub vsem naporom ne doseže; ali pa teh poskusov sploh ni, ostala pa je neke vrste domišljavost, ker je bil pač oče velik. Kako presojati z dveh omenjenih vidikov življenje in politično delovanje pokojnega senatorja Roberta Tafta, do kosti republikanca, voditelja republikanske veČine v senatu in večkratnega ameriškega predsedniškega kandidata?
Najprvo k njegovemu očetu. William Toward Taft je bil 26. ameriški predsednik, izvoljen na republikanski listi za dobo 1908-1912. Bil je tudi član vrhovnega sodišča. Ali je bil William Taft velik ameriški predsednik, morda velik politik, gospodarstvenik, socialno politični ali umski delavec, davčni reformator? Glede William Tafta ne moremo reči, da bi nam bili dogodki njegovega predsedni-kovanja še preblizu, da bi jih ne mogli pravilno oceniti. Po 40 letih se lahko ustvari sodba. William Taft je bil ameriški predsednik, rekli bi navadne rutine, da se pač za določeno dobo vlada po izvoženi poti. Novih idej, korenitih posegov v ameriško družabno in javno življenje za časa Williama Tafta ni bilo. William Taft je bil rutina. V kraljestvu slave in poveličevanja je William Taft imel morda celo zgodovinsko smolo. Sledil je velikemu republikancu Teodorju Rooseveltu, ki je služil v Ameriki celo dvakratni predsedniški termin in bil sklesana osebnost postave in duha. Še več! Kljub sporu s političnimi strankami na levo in na desno z republikanci in demokrati, je bil Teddy Roosevelt za svoj čas najpopularnejša ameriška osebnost. Temu gigantu je sledil William Taft. . . .
Ko je William Taft kot predsednik Amerike odslužil svoj rok, mu je sledil drugi gigant demokrat Woodrow Wilson, kije krmaril ameriško barko v dveh predsedniških terminih od leta 1913-1921. Wilson je moral postati svetovna osebnost, ker je bil predsednik Amerike, močne države v času prve svetovne vojne. Toda Wilson se svojemu velikemu spominu nanj ne more zahvaliti samo tej okolnosti. Predsednik Wilson je bil močan v ameriški notranji politiki, ko je iskal novo formulo ameriškega no-tranjegea življenja in iznašel zdravniški recept "new freedom." Wilson je bil močan v zunanji politiki, ko je predvidel bodočo organizacijo Združenih narodov, ali če smo formalisti prve sledeče Lige narodov in ji dal prvo ustavo, prvo temeljno podlago, na kateri naj se ta organizacija zgradi, v svojih znamenitih 14 točkah kot pogojih za sklenitev miru, pa tudi novega mirnega nadaljnjega razvoja človeštva. Ce sedaj omenjamo v isti sapi kot imena Teodorja Roosevelta in Woodrowa Wilsona, sredi med njima tudi 'ime William Tafta, je bilo Williamu Taftu, tudi če bi bilo kaj velikega v njemu, težko doseči glave Roosevelta in Wilsona.
Ali je pokojni Robert Taft mali sin velikega očeta? Ali je bil sam velik sin malega očeta. Naj takoj priča njegova osebna politična kari j era:
Leta 1940 je na konvenciji republikanske stranke v Philadelphiji Robert Taft kot predsedniški kandidat propadel v tekmi z drugim kandidatom Wendellom Willki-
jem.	t
Leta 1944 je pokojni Robert Taft v isti kandidaturi propadel v tekmi s governerjem New Yorka, Thomasom Deweyjem.
Leta 1948 je pokojni Robert Taft v borbi z istim tekmecem doživel poraz na strankini konvenciji v Philadel-
phiji.'


Leta 1952 je Robert Taft zopet kot predsedniški kandidat propadel na konvenciji republikancev v Chicagu. Spodnesel mu je tla general D wight Eisenhower. Takrat se je menda dokončno rodilo v Taftu spoznanje, da ga Amerikanci nočejo imeti za svojega predsednika'^in se je spovedal, 'da' ne bo več kandidiral. Bivši predsednik Harry Truman je bil za Tafta in proti Eisenhower ju. Zakaj? Ker je vedel, da če bo kandidiral Taft, bodo republikanci brez vsakega dvoma tepeni. Mesto teoretične ocene osebe smo pribili nekatera dejstva, ki so neizpodbitna in ki sama zase govorijo vse.	L.C.
OB 700-LETNICI KOSTANJEVICE
(Nadaljevanje )
Koroški vojvode so imeli v Kostanjevici svoje oskrbnike, ki se kot "Kostanjeviški gospodje" prvič omenjajo leta 1248. Grofje Sponheimovi so ustanovili cister-cijanski samostan v neposredni bližini Kostanjevice blizu izvira potoka Obrha. Zato sta samostan in cerkev dobila naziv "Sancta Maria ad Fontem." Ustanovitelj samostana je bil koroški vojvoda Bernard, ki je tudi sicer znamenit v zgodovini slovenskega naroda. Ta koroški vojvoda je leta 1227 v Vratih na Koroškem pozdravil viteza Ulri-ka Lichtensteinskega z znanim pozdravom "Bog Vas primi, kraljeva Venera." Nemški vitez Lichtenstein je po čudnem okusu tedanje dobe preoblečen kot boginja Venera potoval iz Italije na Koroško in je to svoje potovanje kasneje opisal v vezani besedi (pesmi). Pri tem je do-slovno zapisal vojvodove besede ter s tem ovekovečil svoj slovenski pozdrav. Tako je Kostanjevica v neki daljavi povezana s tem prezanimivim zgodovinskim dogodkom.
Ustanovitelj samostana je poklical menihe iz Vetr^nja pri Celovcu in jim dal v last svojo ustanovo. Seveda je samostan tudi bogato obdaril. Dobil je tudi posnemovalce v ogrskem kralju Beli IV., v bosanskem banu Štefanu in njegovih sinovih, ki so ustanovi in takisto naklonili bogate darove. Samostap je spadal med najimovitejše in največ-posestnike v Slovenski krajini in v tedanji Kranjski. Podložnih mu je bilo več kot 100 vasi. Oglejski patriarh pa je na priporočilo vojvode Bernarda vzel samostan v svoje varstvo.
Ko so Sponheimovci leta 1269 z Ulrikom III. izumrli, so prišle njihove posesti Koroška, Kranjska in Slovenska krajina po oporoki v last češkega kralja Oto-karja II., ki si je bil pred tem pridobil vojvodino Avstrijo z Dunajem in vojvodino Štajersko. Da si zagotovi koroško dediščino, je Otobar v oktobru leta 1270 krenil z vojsko z Dunaja ter prišel na Kranjsko. Zavzel je posestnike v Slovenksi krajini njevico. Obenem je razširil svojo posest na bližnji Samobor in Hrvatsko Zagorje. Kranjski deželi, Slovenski krajini in z njo tudi Kostanjevici so za kratkih osem let ukazovali iz daljne Prage. Otokarjeva poset je segala od Krkonošev do Jadrana globoko in iz Furlanije v Hi-vat-sko Zagorje. Toda novi državi ni bilo usojeno dolgo življenje: rimski papež, madžarski kralj in nemški cesar, trije tradicionalni sovražniki Slovanov, so uničili Otokarja in njegovo državo.
V naslednjih letih je Kostanjevica često menjavala svoje gospodarje. Najprej je bila last goriških grofov (1305), nato hrvatskih knezov Frankopanov (1320) in Soibenjskih gospodov (1329), dokler je niso dobili celjski grofje leta 1385. Med Celjskimi in Habsburžani je celjski vojskovodja vitez Jan Vitovec razdejal kostanjeviški grad. Mesto je ostalo last celjske grofije do smrti zadnjega grofa (1456), potem pa je postalo plen grabežljivih Habsburžanov. Ti so kostanje »iško gospodščino dajali v najem kot deželni knežji fevd. Na Kostan^eviškem gradu £0 se menjale zastave gospodarjev, od katerih imajo nekateri znana zgodovinska imena; Val-vazor, Moseon, Barbo, Auers-perg in Peter Zrinjski,
Poleg vojsk češkega kralja in celjskega vojskovodje Jana Vi-tovca je videla Kostanjevica pod j svojim obzidjem kmalu tudi no- j ve sovražne goste—TURKE. Le-1 ta 1563 sta jih Herbard ter tur-^
MIRKO G. KUHEL
jaški in karlovški general Ivan Lenkovič zmagovito potolkla tik pred mestom. Ker je mesto bilo zgrajeno prvotno večinoma na otoku, mu je nudila naravno obrambo tudi Krka. Dvignili so mostove in trdjavica je postala odrezana od celine.
V splošnem pa pomenijo turški napadi konec blagostanja in razvoja za cvetoče mestece. Zaradi neprestane turške nevarnosti je popolnoma opešala trgovina in s tem je bila Kostanjevica zadeta v svoj življenski živec. Neposredni turški napadi so se vrstili v letih 1459, 1461, 1494 in 1545. Sledile so še druge nadloge. V letih 1617, 1663 in 1674 so razsajali hudi požari. Vselej je bil uničen večji del mesta. Kuga je divjala v letih 1646-50, 1663, 1670 in 1676 ter pustila svoje posledice: glad, bedo in pomanjkanje. Kot veliko nesrečo bileži mestna kronika tudi povodenj leta 1681. Povo-denj je morala biti res huda, kajti manjše povodnji, ko se Kosta njevičanje vozijo v čolnih od hiše do hiše, ko v nekatere domove priteka voda skozi okna in vrata, ko je mesto odrezano od vsega prometa, se dogajajo v Kostanjevici kaj često. Ni čuda, če jo včasih zovejo "Slovenske Benetke"!
Tudi soseščina žumbrskih Uskokov mestu ni bila v prid. Nemirni uskoški živelj, vajen neprestanih spopadov in pobojev, tudi Kostanjevici ni prizanašal. V letih miru so le-ti kaj radi ropali po okolici, kar je tudi meščanom' prizadevalo obilo skrbi, strahu in škode. Celo samostan so včasih napadle večje tolpe. Snega j^med teh napadov predstavlja slika na ometu nad portalom glavnega vhoda, ki jo je izdelal mojster Jelovšek. (Uskoki so utihotapili v samostan svojega človeka, ki je imel roparjem odpjeti vrata ponoči. Da bi ga menihi ne poznali, se je odel v menisko haljo in kuto. Tako oblečenega ga pa tudi njegovi tovariši roparji niso spozna-h, in ko jim je odprl vrata, ga pograbi poglavar za lase in mu odseka glavo. Slika kaže usko-škega glavarja, ki drži v rokah odsekano glavo lastnega tovariša v meniški obleki, ostali pa ostrme od strahu, ko zagledajo na steni podobo Matere Božje. (Ta shka mi je ostala v spominu še iz otroških let. MGK) To sliko je videti še danes.
Samostan je razpustil cesar Jožef II. leta 1786 in vse njegovo imetje je prešlo v last in pod uprayo verskega sklada. Ustno izročilo pravi, da je cesar prišel v samostan preoblečen v vinskega kupca. Menihi so ga peljali v ogromne kleti in mu dali pokušati vino. Pri nekem sodu so se pa ustavili in mu pokušnjo odklonili, češ da vino ni naprodaj. Tedaj je cesar plosnil z dlanmi, v klet so udrli njegovi spremljevalci ter sod odprli. Baje je bil poln zlata. Za kazen je cesar menihe spodil in samostan zaplenil. Koliko je resnice v tem ustnem izročilu, pa zgodovina točno ne pove. Zadan je bil konec mogočnemu gospodstvu opatov, ki so v 17. stoletju celo gospodarili nad kostanjeviškem gradom v mestu. Danes govori o teh opatih le še zgodovina in pa ime obširnega gozda v Gorjancih nad Kostanjevico—Opatova fjora. Josip Jurčič je porabil kostanjeviški "klošter" za ozadje svojega romana "Klošterski žol-nir."
Poslopje samostana ali kloštra je baročna stavba okoli arkadnega dvorišča, največja te vrste v Sloveniji. V kloštru so se kasneje nahajala središča in pisarne za gozdno upravo, sodišče, notariat, zapori, dalje Vinarska
zadruga in stanovanja za uradnike, nameščence in druge najemnike, pa še ni bilo popolnoma zasedeno. V času italijanske okupacije je nastala borba za samostan med Italijani in partizani. V teku borbe se je poslopje vnelo in se na dveh krajih popolnoma razsulo. Požar je trajal dva tedna. To so mi povedali ljudje leta 1949, ko sem gledal žalostne razvaline in ogromno škodo, ki jo je napravil požar na nekdaj prekrasnih gotskih obokih in stebrišču nekdanje samostanske cerkve. Danes so uporabljivi le deli, kjer posluje Vinarska zadruge ter Gozdna uprava. Leta 1952 so zidove pokrili, d jih obvarujejo pred nadalj-nim razpadanjem. S samostansko cerkvijo je bil uničen eden izmed najlepših in najbolje ohranjenih umetniških spomenikov. Bila je prvotno zgrajena v gotskem slogu, a so jo ob reformacijski dobi preuredili v romanskem slogu. Bila je obokana bazilika s prečno ladjo pred presbiterijem in s strans'kimi po-dolžnimi ladjami. Tudi v sedanjem stanju je vredna ogleda. Bila je slogovno poseben odtenek cistercijanskega sloga in v tem pogledu prava redkost.
Danes je Kostanjevica potisnjena v zatišje. Minili so časi blagostanja, razmaha in razvoja. Zdi se, da vsa dogajanja potekajo mimo mesta. Nima železnice, nima industrije, domačini si le z velikim trudom pridobivajo sredstva za dokaj skromno življenje. Ostalo pa je Kostanjevici nekaj, česar ne morejo uničiti niti vojne niti kuga niti gospodarski zastoj: Kostanjevica je prelep kotiček slovenske zemlje ob zasajeni Krki in ob vznožju mogočnih Gorjancev, ..." Kjer reka z gozdom in goro se snide ..."
4-
Slavnostno praznovanje 700-letnice Kostanjevice se prične 2. avgusta. Trajalo bo več dni. Ob tej priliki bo mestna občina odprla Zadružni dom, ki ga je zgradila na loki ob glavni cesti iz Novega mesta, kakor tudi spomenik vojnim žrtvam od leta 1941-45. Velike gospodarske zanimivosti bosta tudi vinarska ter živinorejska razstava. Kulturne prireditve so bodo vršile v Zadružnem domu, medtem ko bodo na Krki raznovrstne plavalne tekme in pa "Beneška noč."
Na čelu mesta Kostanjevice so danes mladi ljudje. Zavedajo se, da bp njihovo po naravi lepo mestece ostalo "v zatišju," ako si sami ne zavihajo rokavov in se podajo na trdo delo. Zamislili so si, da bi izkoristili naravne krasote ter z njimi razvili turizem. V zvezi s tem jim nudi lepe predpogoje mirna Krka in pa zeleni Gorjanci. Možnosti so tudi za industrijski razvoj, ki bi nudil domačinom nekoliko več kruha kot so ga pa bili vajeno doslej. Tudi večji del mladine bi lahko ogtal doma in bi ji ne bilo treba iti po svetu "s trebuhom za kruhom." Teh potreb za razvoj svojega rojstnega mesta se posebno zavedajo Kostanjeviča-nje v Ameriki, ki bi danes morda vzgajali svoj novi rod na domači grudi in bi se kot Slovenci ne potapljali in izumirali v tujini, ki je postala naša nova domovina. Ob njeni 700-letnici želijo Kostanjevici vse najboljše z iskreno željo, da si s svojimi pridnimi rokami pribori vsaj zasluženo mero sreče in blagostanja.
Vampir na glavnih cestah
SALEM, O., 2. avgusta—John Sheperd, 34-letni voznik, doma iz West Alexander, Pa., je med vožnjo čutil, da rabi počitek. Zavozil je torej vstran ceste in zadremal. V spanju mu je neki neznan zločinec pognal kroglo v glavo. Sheperda so prepeljali v Mestno bolnico v Salemu, kjer so mu odstranili kroglo iz glave in se nahaja v kritičnem položaju.
Sumi se, da gre za istega zločinca ali blazneža, ki je pretekli teden pod enakimi okoliščinami ustrelil dva voznika tovornih avtomobilov na pennsylvan-ski glavni cesti "Turn Pike."
Vozniki so se odločili, da vozijo vozove v konvojih in da zaprosijo oblasti, da jim dovolijo nositi orožje.
ROKA POSTAVE
Policisli imajo nalogo, da strogo nadzirajo promet in pomagajo zmanjšati Število prometnih nesreč. To pomeni, da bo več avtomobili stov kakor pešcev aretiranih rad) raznih prekršitev. Prekoračite ce sto samo na križiščih in kjer j* prometna luč—ravnajte se po njej.
KAM S PREDEBELIM KRIVCEM?
HANOVER, Nemčija, 30. julija—Henrich Bruemmer je bil do nedavnega župan podeželske občine Hunzen. Kot župan in kot človek se je pregrešil zoper moralne predpise. Za sodno oblast, ki naj obravnava slučaj Bruemmerja, pa so nastopile težave, ki so redke v kriminalni zgodovini.
Na razpisano razpravo Henrich Bruemmer ni prišel na sodišče, češ, da je predebel. Tehta namreč 400 funtov. Odpeljati ga s kakim vozilom, ni bilo mogoče, ker Bruemmer vsled svoje debelosti ni mogel vstopiti niti v vlak, niti v avtomobil. Razprava se bo vršila na njegovem domu. Če pa bo Bruemmer obsojen, je zopet vprašanje, v kateri zapor ga bodo vtaknili, da ne bodo vrata v zapor za njega premajhna.
SPOR MED VOJAKOM IN GENERALOM
BUFFALO, N. Y., 29. julija — General MacArthur, bivši ameriški poveljnik na Daljnjem vzhodu, je sedaj predsednik družbe Remington Rand Co. Kot direktor prejema $45,000 plače na leto. Družba je imela svoj občni zbor v Buffalo. Med delničarji te družbe je bil tudi Lewis Gilbert iz New Yorka, svoje-časno narednik na Koreji pod komando MacArthurja. Bivši narednik je očital svojemu bivšemu generalu, da če že hoče biti direktor družbe, mora imeti tudi družbene delnice. MacArthur ni bil tega mišljenja in je svojemu bivšemu vojaku svetoval, naj se briga za lastne gospodarske stvari.
PLANINE NISO ZA NEIZKUŠENE
DUNAJ, 1. avgusta—V dobi zadnjih dveh mesecev se je pri plezanju na razne vrhove Alp v Avstriji, Italiji, Švici in Franciji ubilo nič manj kot 110 hri-bolazcev. Med žrtvami je mnogo takih, ki so šli v planine brez zadostnih skušenj pod vplivom velikega razmaha, ki ga je dobilo plezanje na visoke planine, odkar je bila v maju premagana najvišja gora sveta Mount Everest.
ČE SE VNAME STAR PANJ
COLUMBUS, 30. julija—William Wilson je star 94 let, pa se nahaja v mestnih zaporih, ker je nadlegoval neko 74 let staro žensko. Za Wilsona kljub visoki starosti prestopek te vrste ni prvi slučaj. Njegov kazenski list je -polog drugih prekrškov zakona živo popisan z raznimi spolnimi zablodami.
ZLOČINSKA MATI
CHICAGO, 30. julija—V zaporu se nahaja 28 let stara Veronica Urowski, ki je svojega triletnega sinčka tako resno na-tepla s palico, da je umrl. To je storila, ker je močil posteljo, je izpovedala mati čisto mirno in brez vsakega ganotja pred policijo.	I
MOST PREKO BOSPORJA?
ISTAMBUL, Turčija, 2. avgusta—Turki so prišli v Evropo iz Azije preko ožin Bosporja leta 1452. Preteklo je torej 500 let, odkar se je izvršil v turški in evropski zgodovini velik dogodek. V spomin se zgradi 11 milj dolg most, ki bo vezal evropska in azijska tla, če bo na razpolago vsota $7,000,000.
PICCONI SESTAVLJA VLADO
RIM, 3. avgusta — Podpredsednik krščanskih demokratov Picconi, star 61 let, je prevzel mandat za sestavo italijanske vlade. Picconi je znan kot zmerni pohtik, preje na desno kot na levo. če bi se mu posrečilo, da sestavi vlado, bi bil De Gasperi v tej vladi zunanji minister.
KJE JE BOLJE, DA JE MOŠKI KOSMAT?
LONDON, 30. julija—Revija. '■ "Družinski zdravnik" trdi, da So moški, ki izgubijo lase na glavi, a so zelo kosmati na prsih, bolj možakarski in spolno močni) kot pa oni, pri katerih je dejstvo obratno.
NOVI AMBASADOR GRE
V	JUGOSLAVIJO
WASHINGTON, 1. avgusta —Senat je prošli petek odobr' Jamesa W. Riddlebergerja kot novega ameriškega ambasadorja v Jugoslaviji.
PONOVNO UVAJANJE TELESNIH KAZNI
V	ANGLIJI
V angleškem parlamentu je letalski podpolkovnik Bulas, konservativni poslanec za severni Windley, predložil sprejetje starega zakona o bičanju za na silne zločine. Njegov predlog podpira še 11 drugih konserva tivnih poslancev. Zakon o teles nem kaznovanju je bil ukinjen s sodnim odlokom leta 1948. UP® raba telesne kazni pa je bila dovoljena le v primeru napada jetj nika na paznika zapora. Predlo^, novega .zakona je zasnovan na amendmentu ib leta 1948, po ^ terem bo vsaka oseba po zakon bičana, če se ji dokaže^ da J® kriva nasilnega razbojništva a tatvine. Ali -bo to edina kazei ali bodo dodane se druge kazni, je odvisno od krajevnega so i šča. Predlaga se, da se za bičanje uporabljajo brezove šibe, a da število udarcev odredi sodjsce. Okoli tega predloga so obširne polemike. Angleška javnost oD-soja predlog tega zakona in o ^ Ibčno zahteva, da se ne spre] me, ker bi to praktično povratek za sto let nazaj. P''® log bo ponovno prečitan na sedanju parlamenta v februarju-
NAŠA NARODNA HIMNA
Iz Baltimora poročajo, da 3® Zgodovinsko društvo držav^ Maryland odkupilo od ume^i ške galerije Walters originalni listino besedila naše narodu® himne "Star Spangled Banner. Kupnina je znašala $26,400, je toliko kot je galerija za original na dražbi v Ne Yorku leta 1934.
Kot znano, je besedilo naS® narodne himne spisal
Scott Key leta 1814, ko je ujetnik na angleški bojni ladJ; katera je bombardirala ameris Fort McHenry v Baltimoru, je po noči bombardiranja vide' da ameriška zastava še vihra o fortu. Melodija zanjo je bila P° vzeta po popularni angleški ■ mi "To Anacreon in Heaven' ' je dolgo let bila smatrana za rodno himno, dasi ni bila ofieie no proglašena za tako. Šele predsednik- Woodrow Wilson je lota 1916 odredil, da naj bo "Star Spangled Banner" naša narodni himna, in kongres je to odredb" potrdil leta 1931.	^
—NEW ERA, glasilo
FNAKOPRA}mOST
STRAN 3
. JANEZ JALEN
Trop brez zvoncev
POVEST
(Nadaljevanje)
V	vrhovih ozelenele bukve se je čimdalje bolj na gosto ogla-®3-la kukavica. Srnjaki so si drg-^ili in čistili in likali doraslo ro-SoJve in se pripravljali na pre-
in na prsk. Srne matere so odšle od tropičev, da v skriti sa-%oti skote in postavijo na noge ''^ladi zarod.
Iz stanov na planinah se je ®Pet dvigal dim. Rezek vonj po razhojenih kravjekih je puhtel ^ hlevov. Neutrudno je čez dan pozvanjala živina. Zvečer pa sta oglasila pesem in vrisk.
V	nemajhno jezo Hribarjeve-
Petru sta v orlišču nad Savi-
co žvižga je začivkala dva mla-oica.
^ Tkalčeva Jerca to leto ni pla-^^a. Doma so se bili zavoljo ®koraj dogrda sprli.* Oče v? ^ščal, da Jerca mora iti z o v planino, Jerca pa kar ni marala slišati. Ko oče le ' hotel »razumeti, se je Jerca ^aravnost uprla: "Pa zakaj rav-3az? Naj gre katera, izmed ^ster. Sta že dve dovolj veliki." ! Ti si že navajena," je poiskal I prazen izgovor.
^^■j se pa še katera druga ^Uci. čas je že za obe. Jaz sem morala še mlajša." je Jerca ponesla očetu, kako zgodaj jo je ; ^fegel v delo.
ni vedel kaj oporeka-* je bolj prav, če greš ti."
govori no, ko sam ne ver-in ' Vtaknila v pogovor tako se rado narobe' :»i J ^^kar šele, če sta fant
ui deklin v
bo f	zgovorjena, da se
Pet ^ kakor sta Jerca in Po	moral kar vselej
ut ^ v samotnem Jerčinem nu, kadar koli bi ga opravek
ne boš nič obra-h v'. j® posmehljivo prisekal -Ved	Je se vedno res m
ijig ° da je laže pasti poln bolha kakor eno samo j	če se sama noče."
ka ^®čem," je pristala Tkal-^08t	je pa le prilož-
Jer
'5^1 je bilo preveč. Jezno je
z očmi proti očetu;
bif^^ natolcujte. Sem znala Ijj,! Poštena doslej in bom znala Zavoljo Petra in sebe lahko vse leto v gorah, še
'nii. Zavoljo vas pa tudi en
N
ted%
praviš?" je zasikal Tka-
ne.'
le
■C.
lit	tako slepa, kakor mis-
žal	je potrkala s ka-
na čelo: "Nosili bi braš-"lano m poizvedovali, kje ter ' ^^^j' kam je zavil Pe-■ da bi bolj brez skrbi hodili
. ■ I
bo	v — o--'"'	""
oigcas po gorah in po Pe-
j^P^ško naokrog. Pa se motite.
pa ne grem, kakor mi
ru " f
J. ■ "'Grča je odšla iz hiše in I	zadrlešnila duri. Ce-
j® oče vedel, da ga hči ne ' l'i	slišati, je povedal za
'Smrklja. Zavoljo tebe in L j:vojega Petra bom delal, ^ bom hotel."
se je zavedela, da zgr-k bi nič opravila. Premagala ''b ^ lepo poprosila moža Tok opusti vendar ti-®^ojo slo. Vse nas utegneš Je ^ nesrečo, posebno pa ^^0, ko vendar veš
:al
em," je Tkalec jezno prese-L	pohlevno besedo, "da
"in	ne bom Jiščal pod nos,
naj pa nikar ne oprezuje za Ge pa ponevedoma nale ^ drug na drugega, naj se na
ki,
J '• kakor bi me ne videl, do-ttiu ne 4žginem izpred oči.
Ali pa naj se ne ženi pri moji hčeri."
"Je še ni vzel in lahko razde-re," je zaskrbelo mater.
"Samo poskusi naj," je zagrozil Tkalec. "Preklicano drago bo plačal vožnjo lesa izpod Zatrepa. Pa ga imamo še na vse močnejšo verigo priklenjenega, o kateri se še njemu samemu ne sanja ne."
Tkalka je pomolčala in pomračil se ji je obraz: "Če te prav spregledam, Boštjan, bi bilo tebi kar prav, če bi se Jerca in Peter v planini spozabila. Bi vsaj Petra še bolj privezal. Kaj ne."
Mož je malomarno zamahnil z roko: "Pre^a reč. Bohinjci smo kaj takega vajeni. Skoraj kakor žgancev."
"Da te le sram ni," je Boštjanu pogrozila žena. "Še lastno hčer se ne bojiš spraviti v sramoto zavoljo svoje lovske sle. Samo prinesi mi še kdaj kako divjačino k hiši."
"Prav. Pa jejte suh krompir."
Tkalka je stisnila pesti in zobe: "Ko bi mogla stakniti tvojo puško, jo na drobne kosce stol-čem."
"Nič se ne boj, ne bo ti prišla pod roke." Tkalec je odmigal z roko in odšel.
Z očetom Jerca potem več dni ni hotela govoriti. Mama pa samo na kratko, zavoljo otrok. Živino je odgnala v planino Minca.
Pri Grmu bi bili pa Špelco radi pridržali doma, pa je z jokom izsilila, da je šla spet ona plani-: nit. Zakaj so jo gore mikale kakor še nikoli ne, bi ne vedela povedati. Slutila pa je, da se ji utegne vse življenje otepati, če ne gre. In nič si ni mogla pomagati, da se je nehote in proti svoji volji razveselila, ko je za vasjo dognala, da bo letos pri Tkalcu planinila Minca in ne Jerca. Minca se menda ne bo grdo- držala, če bo Resa rajši ostajal v njenem stanu kakor v Tkalčevem.
Planina je bila dobra. Čez dan je grelo sonce, dež pa je navadno namočil travo ponoči, da živina skoraj nikoh ni bila mokra in ni bilo treba iskati telet, ki se v burji rada zgube. Paša je bila obilna. Na oddaljenejše poseke živina sploh ni zašla. Zato se je v njih tembolj brezskrbno počutila srnjad. Hribarjev Peter jo je pregledoval in ugotavljal stalež. Določeval je, kateri srnjaki so godni za strel in kateri naj bi padli šele po prsku.
Na kres, ko je sonce že pilo roso, je prišel na svojem obhodu v Shališnik. Skrbno je pazil, da je hodil tiho in proti vetru. Na robu goščave, prikrit za mladimi bukvami, je obstal in se pričel razgledovati po poseki. Visoka bilnica; pomešana z vrtinci ognjeno pekočih kopriv, je rasla nekaj sežnjev na široko pred njim. Za njo se je pričenjalo malin je, ki je bilo šele komaj na pol doraslo. Po bregu navkreber pa se je pričelo razcvetati celo polje rdečega ciperja. Bodeče kompave in drugih rož, raztresenih po poseki, oko skoraj ni opazilo. Nad cvetjem so šumele čebele, preletavali so se metulji in muhe so brenčale v zraku. Od nekod se je oglašal gozdni strnad, visoko nad vrhovi dreves je pa zažvižgala kanja.
Peter je čakal in se razgledoval po poseki. Na spodnjem koncu je dvignila glavo dolgouha in tenkovratna srna. Oprezovala je naokrog in zapivkala. Odzvalo se ji je dvoje visokih glaskov. Peter, ki je družinico že od
prej poznal, je bil vesel, da mati mladica še vedno vodi oba srnja-čka, čeprav so orli v lovišču.
Počasi je Peter obračal glavo po poseki navzgor. S črvom v kljunu se je dvignil s tal drozd, posedel na vejici odraščajoče bukve, se razgledal naokrog in odletel v košato smrečje. Koj za njim je prinesla hrano mlademu gnezdu še samica. Ne daleč od Petra se je zamajala trava. Katera žival šari pod njo, Peter ni mogel razločiti. Zaslišal pa je divjo kokoš, ki se je oglašala kebčkom.
Na vrhu poseke blizu gošče je lovčevo oko obstalo. Prvi hip ni vedel, da li prav vidi ali ne. Pogledal je skozi daljnogled in ugotovil, da iz mladega lesa gleda srnjakovo rogovje. Brž je spet zginilo k tlom. Peter bi bil rad ocenil srnjaka, pa se ni hotel nikoli toliko pokazati, da bi ga mogel. Zaslutil je v njem starega pretkanca. Ni mu kazalo drugega, kakor da ga zale-ze od druge strani.
Previdno, da niti kokoši ni preplašil, se je Peter umaknil v goščo. In še bolj oprezno je čez dobre četrt ure na drugem kraju pogledal spet z vrha dol na poseko. V najlepši strelni daljavi pod njim se je pasel srnjak. Peter je vedel, da jfe prav isti, ki ga je bil prej spazil, vedel pa tudi, da ga doslej še nikoli ni videl. Kar načuditi se mu ni mogel. Le od kod je prišel?
Ni bil prav posebno velijUf) zraščen pa lepo. Na glavi je nosil križasto rogovje, kakršno med tisoč srnjaki ne zraste niti enemu. Bilo je razkrečeno z uslo-čenimi stebU. Srednji parožek je bil rajši za spoznanje še višji kakor zadnji. Kor p^e %o bile ostre in belo zbrušene, rogovje samo pa temnorjavo in gosto ga-bravo. Prav posebno bodenčasta sta bila močna venca. Ves dan bi ga gledal in bi se ne naveličal. Čeprav je rogovje s prostim očesom dobro razločil, je spet in spet dvignil daljnogled na oči. Drozd je priletel stikat tik Petrove noge, zaznal človeka, hitro odletel in zaščebetal. Hre-ščeče se mu je oglasila šoja. Srnjak se je pa neslišno umaknil v goščavo. Peter je vedel, da ga do večera ne bo več na izpre-gled. Vedel je pa tudi, da skrit v goščavi tanko posluša, da bo dobro razločil njegov korak od koraka srnjadi in bo drugič še bolj oprezen. Lovec je počakal, da se je vse spet umirilo, potem pa nič manj tiho kakor prej srnjak utonil nazaj v goščo. Ne-potajeno se je prestopil šele na stezi.
Take volje kakor to jutro Pe-tey že davno ni bil. Najrajši bi bil pel. Noge so mu težko okovane čevlje kar same privzdigovale. In sam ni vedel, kdaj je stopil čez prag v stan Grmove Špelce.
"Kje imaš pa Reso?" je hotela vedeti Špelca.
Peter se je zasmejal izpdft temnih brk: "Čemu naj bi mi bil. Za napotje. Vso srnjad bi mi splašil. Še sam se človek težko približa, posebno takemu križarju, kakršnega sem danes izsledil."
"Križarju?" je vprašujoče pogledala Špelca in ni odnehala prej, dokler ji ni Peter natančno razložil, kakšno je križasto rogovje. Peter se je zavedel, da se ne sme preveč dolgo zkdržati pri Špelci. Utegnila bi zvedeti Tkal-čeva Minca in bi povedala sestri. Jerci bi bilo pa hudo. A preden je odšel, je pričela Špelca moledovati, naj jo pod noč vzame s sabo in ji pokaže izrednega srnjaka. Peter se je branil in se na vse načine izgovarjal, pa je Špelca zagrozila, da ga že sama poišče in ga bo hodila gledat po mili volji. Peter se je zbal, da mu utegne planšarica srnjaka prepoditi. Vdal se je. Špelca mu je pa morala obljubiti, da bo križarju kasneje dala mir in ne bo stikala za njim. Določila sta še, da se proti večeru snideta pod Brdarjevinai macesni. Pa da naj nikomur ne pove, je še zabičal
lovec planšarici in odšel v Tkalcev stan.
Z Minco se je Peter pogovarjal vse mogoče, le o srnjaku v Shalju ni zinil niti besedice. Bal se je, da bi za križarja ne zaznal oče Boštjan. Hudo narobe bi bilo, če bi ga začel zalezovati, še bolj pa, če bi ga podri.
Po južni je Peter legel. Vsa divjad miruje takrat. Kaj bi šaril naokrog in jo motil. Bozno popoldne je spet zadel oprtnik in puško,"povedal Minci, da se zvečer ne bo več oglasil in da prenoči, kjer bo pač naneslo. Minca ga je začudeno pogledala, rekla ni pa nič.
Pod macesni je Peter že precej časa čakal, preden je prisopihala Špelca. Kar nič več se nista smela obotavljati. Lovec je poučil planšarico, kako naj hodi in se vede, če hoče videti srnjaka s križastim rogovjem.
Odšla sta proti vetru. Špelca je hodila tik za Petrom, ki je včasih še kaj pošepetal. Potem je utihnil in ji samo še z rokami dajal znamenja. Nazadnje jo je pa prijel za roko, se sklonil in tudi njo potegni!', navzdol;. Čepe sta obstala za nizkim grmom. Špelca se je od nestrpnosti tresla. Malo jo je bilo sram, pa si ni upala izmakniti roke iz Pe-troye. Gledala je na poseko. Ničesar hi mpgla opaziti. Lovec ji je stisnil prste in komaj slišno povedal: "Pri tršu za ciperjem." Špelca je, srnjaka ugledala. Sklanjal je glavo, jo še hitreje dvigal in obračal na vse strani, kakor bi prav namenoma razkazoval svoje križasto rogovje. Pase! se je in oprezoval.
(Dalje prihodnjič)
O HIGIENI POSTELJE
Pri nas radevolje
POŠILJKE V JUGOSLAVIJO PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Civiliziran zemljan preživi vsaj eno tretjino življenja v postelji. Tu raste in se razvija v najnežnejših letih, tu kasneje zbere novih telesnih in duševnih moči za naslednji delovni dan, v postelja se zateče med boleznijo. Zaradi vsega tega ni vseeno, kakšna je postelja in kako skrbimo za njeno higieno.
Za higieno postelje še ne zadostuje redno menjavanje posteljnega perila—rjuh in prevlek za blazine. Njeni sestavni deli so še: redno zračenje postelje, primerna odeja in primerna postelja.
Redno 14-dnevno menjavanje rjuh je nujno potrebno, zlasti če se, bodisi zaradi bolezni bodisi zaradi nervoze, ponoči potite. Izgovor, da rjuha po 14 dneh še ni umazana, ni umesten, kajti tudi zdravo telo izloča v nočnih urah znoj, ki se vpija v rjuhe in jih tako umaže. Če telesno perilo vsaj enkrat na teden menjamo, kako ne bi posteljnega na 14 dni, saj je vendar dosti manj izpostavljeno zraku in sincu kakor je prvo!
Zjutraj, takoj ko vstanenio^, postelnino razmečimo in prezra-' čimo žimnice. Če so trodelne, postavimo vse dele pokonci, da pride zrak od vseh strani zraven, rjuhe in odeje pa razgrnimo preko posteljnih stranic, stolov ali oken (če ne gledajo na cesto). Posteljnina naj se zrači vsaj 2 uri pri odprith oknih. Preden se lotimo pospravljanja sobe, posteljo spet uredimo in jo pregr-aimo, da se ne zapraši.
Odeja in blazina naj bosta čimbolj zračni. Kako napak ravnajo tisti, ki se §e sredi poletja zavijajo v pernice in si pod glavo nalože kar po tri pernate blazine. Koža mora dihati, perje pa je tako slab prevodnik, da svežemu zraku sploh ne pusti bUzu. Posledica tega je, da je z vseh
Eisner's Flower and Gift Shoppe
VENCI, ŠOPKI IN CVETJE ZA VSE PRILIKE. TOČNA DOSTAVA.
33009 VINE ST., WILLOWICK, O. — tel.: WIckliffe 3-1887
VELIKA POLETNA (ISTILNA RAZPRODAJA
v
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 ST. CLAIR AVE. — EN 1-8042
Razprodaja na vsej opravi za ženske, moške in otroke.
Poslužite se te razprodaje in si prihranite denar.
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke. Vsak torek damo dvojne znamke.
DELNIČARJEM SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE
Nabolj važna deliniška seja te korporacije se bo vršila dne 16. avgusta ob 1. uri v Slov.-del. domu na 15335 Waterloo Road v Clevelandu, Ohio, kjer bodo volitve o razpustu te korporacije in likvidacije vsega premoženja ter druge zadeve, katere pridejo pred sejo. To je velevažna zadeva, da se ali udeležite seje ali potom pooblastila pooblastite tajnico (polno moč, da voli za Vas.)
POOBLASTILO
Podpisani delničar SLOVENSKE ZADRUŽNE ZVEZE s tem pooblaščam in priporočam tajnico Frances A. Princ kot mojega zastopnika in praVnika, da mesto mene ona zastopa na seji v vseh zadevah, katere pridejo pravilno pred to sejo delničarjev na dan 16. avgusta 1953, katera se vrši v Slov. del. domu ob eni popoldne in da voli na vsa vprašanja po mojem priporočilu razpusta in likvidacije te družbe.
............Za likvidacijo in razpust te družbe.
............Proti razpustu in likvidacije te družbe.
Podpis
(Povdarek—Po vašem sklepu bo tajnica volila, kot je to naročil direktorij.)
strani s perjem obdani indivi-duum zjutraj utrujen, nerovo-aen, težak in ga vrhu vsega še glava boli. Zato—stran s pernicami v toplejših dneh. Že odeja iz vate je dovolj dober izolator. V naprednejših državah z visokim življenjskim standardom vatiranih odej skoraj ne najdeš. Večidel uporabljajo pozimi lahke puhaste odeje, v toplejših dneh pa odeje iz kamelje dlake, na katere pripnejo rjuhe. Pri nas si za sedaj tega marsikdo še ne more privoščiti, lahko pa si nabavi lažjo odejo (deko), ki v poletnih dneh popolnoma zadostuje.
Podobne posledice kakor preveč odeje, rodi tudi previsoko zglavje. Otežkoča cirkulacijo krvi, če so blazine iz perja, pa tudi pretirano potenje lasišča, kar vsekakor ni niti zdravo niti prijetno. Zlasti važno je zglavje pri otrocih, saj lahko usodno vpliva na otrokov telesni razvoj. Sku-šajmo malčke navaditi, da leže brez zglavja, če pa ga že imajo, naj bo nizko in trdo. Priporočljive so žimnate blazine. Nikakor pa za otroke ne uporabijaj-mo velikih pernatih blazin.
NORGE PRALNI STROJ
skoro nov, malo rabljen; v prvovrstnem stanju.
Cena samo $60. Se lahko vidi vsak čas. 1393 E. 32 ST.
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL .DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Buy — HOT DOG AND HAMBURGER GRILL — Near Devon and Western. Good trade and fine location. Forced to sell, going in service.
SHeldrake 3-9182
Good Chance to buy GIFT SHOP Good location Northwest. 10 years established business. 4 or 5 months present owner. Selling other interests. See to appreci-
ate.
Mulberry 5-9669
TAVERN — $15,000 cash. For sale, owner. Fully equipped, well established, excellent location and business, in the heart of Woodlawn, nice neighborhood and transient trade. $4500 a month income guaranteed, long lease, reasonable rent. Ideal for couple. See to appreciate a real value. Mr. Downing.
MUseum 4-9489
FEMALE HELP WANTED
GIRLS — WOMEN
ENVELOPE MACHINE OPERATORS \
DAY SHIFT We will train you; experience not essential and Earn Very Good Salary
while learning.
You will like it here.
Many benefits.
HECO ENVELOPE CO.
4500 CORTLAND ST.
REAL ESTATE FOR SALE
10 ROOM FRAME HOME — 5 rooms, bath 1st, 5 rooms, 2nd floor, full basement. Near "L" and CTA transportation. 2 car garage. In St. Gabriel's Parish. Near schools. — ATlantic 5-2941 642 W. 43rd PL, near Wieboldt and Sears.
Buy — Your Rent Will Pay Your Home! — BERWYN — 3636 S, Harvey. 6V2 room English residence. 2 car garage, storm-screens, cabinet kitchen, breakfast room, blinds, carpeting. — Burlington R.R. & bus transportation. $17,900. Call owner.
STanley 8-9346 for appointment to see
WHY PAY HIGH RENT? Two Gas Heated Town and Country Houses side by side, No. 42 and No. 44 Fairfax Road.
Price $8,500 and $10,500 5 and 6 rooms; one home completely furnished; 40 miles to Chicago's Loop, via M. St. P. R. R., suburban bus to Pistakee Portals, Fox Lake. 90 ft. to lake; private pier; Vž mile to depot and highway 12. Give your children a chance at good clean living. Call owner, J. Fritz MOhawk 4-2525 1324 N. Clark, Chicago
Končno še nekaj besed o sami postelji. Ležišče naj bo predvsem udobno, se pravi, dovolj dolgo in dovolj široko, da se na njem res odpočiješ. Pri nakupu žim-nic ne skoparimo.
Pravstako niso za zdravje priporočljive žimnice z vzmetmi, k| jih je zelo težko temeljito očistiti. Cenejše in dosti bolj zdrave so žične posteljne mreže, vrhu katerih položite trodelne žimnice. Le-te je mogoče s ščetko in krpo redno očistiti prahu, razen tega so tudi zelo zračne. Če se bojite, da bi zaradi vaše teže prehitro popustile, si nabavite s posteljnimi vzmetmi ojačane mreže. Zlasti otrokom bi morali oskrbeti tovrstna ležišča.
—Glas Gorenjske
AN OPPORTUNITY FOR A YOUNG WOMAN
TELLER POSITION OPEN
Experienced or will train for full time work. Pleasant working, conditions. ^
ST. CLAIR SAVINGS
& LOAN CO. 6235 ST. CLAJR AVENUE HE 1-5670
FOR A VACATION GO TO
"HOLIDAY INN"
Twenty-two room hotel on the shore of beautiful TORCH LAKE in MICHIGAN. Reasonable rates, centralized showers, beach privileges, five
lakes to fish in.
Under Slovenian Management TORCH LAKE is located between Routes 31 and 131 in KALKASKA COUNTY, 30 miles out of TRAVERSE CITY, MICHIGAN.
For information write to
JOHN KOSUTA
R. F. D. 3 GENEVA, OHIO
Dva pogrelmi zavoda
Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokliči*#
iVGRDINAt^SONS funeral Directors
NAPRODAJ
FARMA NAPRODAJ
IVz akrov v Mentor, O., na Rt. 84 nasproti farme Joe Demsharja. Potok, teče skozi posestvo. Zelo slikovit prostor.
Za podrobnosti pokličite KE 1-0034 ali KE 1-3681
IŠČE SE STANOVANJE
MLADA ZAKONCA
oba zaposlena, iščeta stanovanje s 3 do 6 neopremljenimi sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče UT 1-2567
DELO DOBIJO MOŠKI
TOOL ROOM LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN
AND
MACHINE REBUILDERS TOOL ROOM HARDENER
Visoka plača od ure poleg dodatka za življenjska stroške in mnogo podpor za delavce. Ta dela so na razpolago v ■ naši tovarni na E. 93 in Woodland ter v naši tovarni na E. 152 St. Prosilci naj se zglasijo na uposljevalnem uradu na E. 152 St.
MURRAY OHIO MFG. CO.
1115 EAST 152nd ST.
ENAKOPRAVNOST
t'
1:77
Naznanilo in zahvala
_ Z Žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in številnim prijateljem tužno vest,
da je umrl po dolgi in mučni bolezni naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
Zatisnil je svoje mile oči dne 22. junija 1953. Pogreb se je vršil dne 26. junija iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Nefi Rd. ter od tam po slovesno opravljeni maši-zadušnici na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji. Krsto so nosili sin, štirje zet je in Mr. Schneller.
Blagopokojnik je bil rojen dne 12. marca 1877 leta v Spodnjem Kaši ju, far a Devica Marije v Polju. V Ameriko je dospel 1901. leta. Bil je predsednik St. Clair Savings and Loan posojilnice od 1919 leta do njegove smrti ter "stric" kluba Ljubljana.
V dolžnost si štejemo, da izrečemo vsem sorodnikom in prijateljem našo iskreno zahvalo za krasne vence cvetja, ki ste ga poklonili h krsti ljubljenega pokojnika. Ta dokaz vaše ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v tolažbo v dneh smrti. Našo zahvalo naj sprejmejo sledeči:
Mr. in Mrs. A. Bokal st., Mr. in Mrs. A. Bokal mL, Mrs. Charles A. Rybak, Mr. in Mrs. John Sesek, Mr. in Mrs. Drenik, Enakopravnost, Mr. Andrew Ogrin in družina, Mr. in Mrs. Jos. Kramer, Mr. in Mrs. Jos. Fakult, Mr. in Mrs. Frank Fakult, Mr. in Mrs. Mike Hrvat in, Mrs. Jennie Zigman, Mr. in Mrs. Philip Schwimmer, Mr. in Mrs. Jos. Kozan, C. Ray Billings, Mr. John Dolčič in družina V Girard, O., Ohio Savings & Loan Co., Mr. in Mrs. George Nagode, Mr. Ignac Cerne in družina, Mr. in Mrs. A. Pluth St., Mr. in Mrs. Joseph Koller, Mr. John Fakult, družina Babič v Madison, O., Vicki in Charlie No vine v Willoughby, O., Mr. Anton Fidel v Unionville, O., Louisville Title Insurance Co., M. S. Hewgley-W. P. Newton, družina Gerbec, Kapel Construction Co., Euclid Homes Co. in Fuller wood Homes Co., S. W. Thomasy od Cleveland Trust Co., E. 55th in St. Clair Ave., Mr. Tom in Lee Nichols, društvo Naprej št. 5 SNPJ, Mr. Brezar in družina, Mr. in Mrs. Joe Močilnikar in družina, Mr. Joseph Kunčič, City of Cleveland—Building & Housing Division, Mr. in Mrs. Michael Telich in družina, Mr. in Mrs. Anton Ulcar in Alice, Mrs. Vesel in hči, Vicki in Ray Halpern, Mr. Matt Braidech in družina, Mr. in Mrs. August Haffner in družina, družina Cigoy, Anna in Rudy Skufca, General Directdry Sales Office—Ohio Bell Telephone Co., Mr. in Mrs. Bernard B. Tuthill, Employees of St. Clair Savings & Loan Co., društvb sv. Cirila in Metoda, družina Poznik, Mrs. Mary Nahtigal in družina, Mr. in Mrs. Louis Slapnik, Mr. Charles H. Heintel in uradniki West Side Federal Savings & Loan Assoc., The Title Guarantee & Trust Co, Matilda Skrener v Sheboygan, Wis. ter Mr. in Mrs. J. A. Eisner.
Charles in Mimie Ross, Mr. in Mrs. Joseph Mersek, Mr. in Mrs. George Daum, Mr. in Mrs. Earl Nelson, Mr. in Mrs. Mike Penculu ml., Mr. in Mrs. M. Anderson, Mr. in Mrs. Cooper, Mr. in Mrs. Floyancic, Mr. Rudy Perdan, Mr. in Mrs. Frank Marn in sinovi, Mr. in Mrs. John Anderson, Mr. Paul J. Schneller, Mr. in Mrs. Martin Kazen, Mr. in Mrs. Valentin Kuhar, Mr. in Mrs. William Kazan, Mr. in Mrs. Tony in Stina Skufca, Mr. in Mrs. Louis Zele, Mr. in Mrs. Joseph Zele ml., Mr. in Mrs. Sutton Girod. Mr. in Mrs. Jack Dodds, direktorij St. Clair Savings in Loan Co., družina Močilnikar, Mrs. Mary Tram-push in družina, Mr. in Mrs. Joseph Cekuta st. v Girard, O., dr. F. F. Walters, podr. št. 3 Slovenske moške zveze.
Žalujoči ostali:
JOSEPI PLEimK
Mrs. Antonia Svetek in družina. The Homers, The* Walkers, Mr. John Kramer in družina, Emil, Dolores in Diane Glavač, Mr. Vladmir Saskijevič in Elizabeth Nemeth, Mr. in Mrs. Edward Sesek, klub Ljubljana, družini Bencina in Kebe, Mr. in Mrs. Joe Legat, dr. in Mrs. Rotter, Mr. John Knific in družina, Mrs. Frances Kmett, Mr. in Mrs. Frank Rupert, Mr. in Mrs. Adolph Perdan, Mr. Daniel Stakich in sin.
Srčno hvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog vam plačaj! Darovali so sledeči:
Helen in Harry Cunelich, Mrs. Frances Grill, Mr. in Mrs. E. Pryatel, Mrs. Mary Cervan, Mrs. Josephine Kogoj, Mr. in Mrs. F. Arko v Madison, O., Mr. Anton Preh, The Employees of St Clair Savings & Loan Co., Mr. James Ortolani, Mr. in Mrs. William Kimpel, Mr. Joe Tekaučič, Mr. in Mrs. Cyril Stanonik, Mr. Alfonse Sajovec, Mr. in Mrs. John Yapel, Mr. Edward Knuth, Mr. in Mrs. Frank Ferentchak v Pittsburgh, Pa., Mr. in Mrs. A1 Rupert, Mrs. Frank Busher, Mr. in Mrs. John Pavli, Mr. Don Glavach, Mr. in Mrs. Joe Jevnikar mL, Mr. in Mrs. Frank Chapic, John in B. Marie Dodds, Mr. Peter J. Kekic, Mr. Jos. E. Ortolani, Mr. in Mrs. Joe Strekal, Vehovec ^n Čamurnick, družina Kmet, družina Zalar, Mr. Anton Mestek, Mr. in Mrs. Paul Golub, Josephine Gliha, Mr. Frank Miklavčič v Thompson, O., Ann & Jo Lustig, Hermina Zupančič, Mr. Joseph Jevnikar mL, Mr. in Mrs. Stanley Pluth, Mr. Dick Blatnik, Mr. John Ropert, društvo št. 191 KSKJ, L. & M. Ižanec, dr. in Mrs. Braidech, Mr. in Mrs. Milan Janko, Mr. Anton Godec, Mr. Joe Močilnikar, Mr. in Mrs. Anton Jakopin, Boys of Tavern, Mr. George Greve, Mr. in Mrs. Cedric Browne, Toni Gorsha, Gall Trobenter in Frances Benter, Mr. in Mrs. S. Gad, Mildred Skufca, dr. Joe Klauser, Mr. Frank Strumbel, Mr. in Mrs. F. A. Shenk, Mr. in Mrs. Rudy Grum ter Mr. in Mrs. Alex Sžabo V Huntsburgh, Ohio.
Pluth Bros., Mrs. Reothal, Mrs. Mrhar, Mrs. Anna Blatnik, Emily Janko Kastelic, Mr. in Mrs. Jos. Stich, Mr. in Mrs. James Yert, Mr. Peter Bukovnik, Mr. August Kollander, Mr. in Mrs. Janko, Anna Horvath, Mr. Anton Femec, Mrs. Ivana Orehek, Mr. in Mrs. Louis Mejak, Mrs. F. Breskvar, Mr. in Mrs. V. Tomazic, Mr. in Mrs. Frank Skufca, Mr. in Mrs. John Sesek, Mr. in Mrs. John Pizem, Mrs. Cecelia Vesel in sin, Mr. in Mrs. Frank Rhode, Mr. in Mrs. Paul Hribar, Mr. Mike Casserman, Angela Klaus, Mr. in Mrs. Joseph Knoble, Frances Zugel, Acme Cleaners (Mr. Jurečič), Mr. irt Mrs. Frank Fabijan v Hudson, O., Mr. in Mrs. Joe Kozar, Mr. Jerry Leskovec, Mr. in Mrs. Louis Oberstar, Mr. in Mrs. John Bukovnik, Mr, in Mrs. Paul J. Cup, Mr. in Mrs. Anton Vrh, Mary Tisch v Madison, O., Isabelle Wolf, Richmand Bros. Shop 3, Angela Drganc, Carolina Govže, Mr. in Mrs. J. Golub, Mr. in Mrs. James Zallar v Willowick, O., Mr. Paul Gusdanovic, Mrs. Hraster, Mr. in Mrs. Romeo Gregoire, A. Kuzick, Mr. Frank Komar, Mr. in Mrs. Bizjak, Mr. in Mrs. Mulec, Adelle Martin-Kathy Darrah, Marie D. Zalla, Mr. in Mrs. F. E. Lapuh, družina Skebe, Mr. in Mrs. M. Kolnic ter Mr. John V. Miller in Mrs. Marie Prisland v Sheboygan, Wis.
, Hvala lepa Mr. Frank Cerne ter Mrs. Josephine Bir-
FRANCES, rojena GROŠELJ, soproga JOSEPH, sin
tich-Cich, ki sta pokojniku v spomin darovala za gluhonemo deco v Sloveniji.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi. ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu in sicer:	«•
Mr. Frank Fakult, Mr. Frank -Rokave, Mr. Joe Mersek, Mr. Martin Kazen, Mr. Edward Vesel, Mr. Edward Koller, Mr. Joe Huber, Mr. Stanley Babic, Mr. Charles Ross, Mr. John Jamnik, klub Ljubljana, Mr. Frank Cigoy, Mr. Frank Cerne, Mr. John Knific, Mrs. A1 Homer, Mr. Jim Močilnikar, Mr. A. Skufca, Mr. P. J. Schneller, Mr. P. Močilnikar, Mr. M. Telich, Mr. L. Erste, Mr. F. Sesek, Mr. D. Stakich, Mr. A. Trampush, Mr. J. Legat, Mr. C. H. Heintel, Mr. J. Smrekar, Mr. A. Bokal, Mr. A. J. Saje-vec ter Mr. J. Kmett.
Zahvalo izrekamo vsem, ki so ga prišli kropit, in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Hvala čst. g.g. Angelitas, Matias Jager in Rupar za obiske v bolezni in opravljene pogrebne obrede.
Prav posebno zahvalo naj sprejme Mr. Joseph Bergeron za krasno zapete pesmi-žalostinke pokojniku v slovo. Našo zahvalo izrekamo pevcem zbora Slovan in Glasbena Matica za ganljive pesmi pokojniku v zadnji pozdrav.
Najlepšo zahvalo naj sprejme Mr, Peter J. Kekic za vso pomoč, ki jo je nudil in dal policijo na razpolago, ki je vodila pogreb.
Prejeli smo stotero sožalnih kari in brzojavk od tu in iz Jugoslavije, kar nam je v veliko tolažbo ko vidimo, da je toliko dobrih ljudi, ki čutijo z nami.
Hvala Mr. Frank Ferencak iz Pittsburgha, Pa.,, in Mr. Louis Rožič iz West Newtona, Pa., ki sta prišla na pogreb.
Globoko smo bili ganjeni ob spoznanju velikega spoštovanja in čislan j a, ki ga je pokojnik užival pri državni, okrajni in mestni upravi ter v splošnem narodnem in civičnem življenju, ko smo prejeli izraze sočutja nad njegovo izgubo v obliki resolucij, sprejetih na sejah omenjenih oblasti in ustanov. Našo zahvalo izrekamo sledečim: Mr. Ted W. Brown, Secretary of State of Ohio; Clara E. Westropp, predsednica The Cuyahoga County Savings and Loan League, Mr. Thad Fusco, Clerk of Council of the City of Cleveland, Id je poslal resolucijo v imenu Cleve-landske mestne zbornice; Mr. George Gund, predsednik. The Clqyeland Trust Co., ter St. Clair Savings and Loan Co.
Ako se je izpustilo ime katerega, ki je na ta ali drugi način pomagal ali prispeval, prosimo oproščen j a in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Končana je Tvoja zemeljska pot, dragi pokojnik. Odšel si tja, odkoder ni povratka. Sedaj si tam/ kjer vlada večni mir. Tvoje truplo počiva v hladni zemlji, a Tvoja duša je odšla k Stvarniku, da sprejme plačilo za vsa dobra dela.
Ljubili smo Te mi in prUjubljen si bil mnogim, kar je pokazala velika vrsta onih, ki so prišli, da Ti izkažejo zadnjo čas in Te sprejmejo na mirodvor.
Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših dni. Sni vaj sladko večno, ne-zdramno spanje, ljubljeni!
MRS. PAULINE BURJA, MRS. EMMA JEVNIKAR, MRS. ALICE KOGOJ in MRS. BETTY KAZEN, hčere
CAROL in CHARLES, vnuka slnaha, zelje in sorodniki
Cleveland, Ohio, dne 3. avgusta 1953.
$
%