i J. Al. i Leto Xin., števr~26&* ~ Ljubljana, torek 15. novembra 1932 Cena * TOn Lipra-vruStvo; ljudi jana Knafljeva ulica a. — Teieton št. 3122, 3123, 3124 il26. 312ti Inseratni oddeiek: Ljubljana. Šelea. burg-ova ul 8 — Tei. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka uli. ca ttev 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teiefon št. 190. RaCunj pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praga čislo 78.180, Wiet) 5t 105 241 Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica &. Tete. fon št 3122 3123 3124 3125 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon Št. 2440 Cel le. Kocenova ul. 8 Tel St 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglas oe tarifu fTBH ova ureditev vojnih dolgov Objava francoske In ameriške note Zedinjenim drža vam o odgoditvi in novi ureditvi plačil vojnih dolgov Pariz, 14. novembra AA. Snoči je bilo objavljeno besedilo francoske note Zedinjenim državam o francoskih vojnih dolgovih. Francoska nota prav j med drugim: Francoska vlada smatra v globok; zavesti velikega pomena in vpliva meddržavnih dolgov na svetovno gospodarsko krizo za neobhodno potrebno, da se obrne na vlado Zedinjenih držav s prošnjo, naj prouči ž njo to vprašanje v popolnem zaupanju in prijateljstvu. Evropske vlade so se sestale v Lausanni, da najdejo načine, kako bi odpravile škodljive posledice mednarodnih plačil. Francoska vlada se ie pri tem ravnala po navodilih, objavljenih v spomenici, ki sta jo podpisala skupno Hoover ;n Laval 25. obt. 1. 1931. v Washingtonu. Ta navodila tvorijo logično posledico Hoovrovega predloga v juniju 1931. Francoska vlada je tedaj v tesni z.vezi z ameriško vlado prostovoljno pristala v Lau«anni na najtežje žrtve, zanašajoč se, da se bodo na ta nači.n pomirila rerazpoloženja med narodi in da se bo pripomoglo h gospodarski obnovi sveta in utrditvi miru. Toda kljub pomembnim uspehom v Lau-fii.nni je treba ugotoviti, da gospodarske in denarne težave še vedno onemogočajo obnovo normalnih mednarodnih otteošaiev, in zato je treba uvesti noManchester Guardian« ugotavlja, da je biLa lausannska konferenca veli* korak k Eksplozija peklenskega stroja v Lausanni Lausanne. 14. novembra. AA. Snoči ie eksplodiral veži lausannskega magistrata peklenski stroj. Pet oseb je bilo hudo, ena pa lahko ranjena. Materialna škoda ni velika. Popokalo ie več šip, en steber pa ie b:! poškodovan. Po dosedan.ii preiskavi kaže, da zre za atentat komunistov. Po eni domnevi ni bil položen peklenski stroj, marveč so neznani atentatorji ;z nekega avtomobila vrgli bombo in nato pobegnili. Zarad; eksplozije ie policija izvršila hišne preiskave v Lausamni in v Ženevi. Po- liciia ie aretirala 21 komunistov. Bern, 14. novembra s. Zvezni svet je razpravljal o zadnjih ženevskih dogodkih in sklenil, da ostaneta v službi en vvalašiki polk in ena ženevska četa. Podaljšanje kredita nemški državni banki Basel, 14. novembra s. Upravni svet banke za mednarodna plačila je na današnji seji sklenil podaljšati za nadaljnje tri mesece nemški državni banki dovoljeni kredit 90 milijonov dolarjev. Napad na vlak s premogom Varšava, 14. novembra s. Pri Petrokovu je več brezposelnih, ki so si hoteli preskrbeti premog, napadlo premogovni vlak. Stražnik, ki se je vozni na vlaku, j,'i pričel streljati ter ubil dva napadalca. obnovi sveta, toda ta korak je bil pogojen. Pogrešal je sodelovanja in dokler ne bodo odpravljeena politična plačila, ni mogoče govoriti o obnovi svetovnega gospodarstva, povratku zaupanja in sploh o uspehu svetovne gospodarske konference. Amerika še molči Washington, 14. nov. AA. Vladni krogi odklanjajo vsak komentar o notah angle-ŠKe in francoske vlade o preureditvi in odgoditvi vojnih dolgov; poluradni krogi pa priznavajo, da Zedinjene države ne bodo mogle odkloniti razprave o teh predlogih. Vse kaže, da bo kongres proti vsaki odgoditvi plačil, ki zapadejo dne 15. decembra. Pariz, 14. nov. AA. Včeraj se je vrnil iz Zedinjenih držav bivši minister in narodni poslanec Paul Renaud, ki je novinarjema o svojih vtisih v Ameriki med drugim izjavil, da bodo posledice pravkar končanih predsednišKih volitev v Ameriki posegle v gospodarsKO snovanje in napredovanje vse ga sveta. Prohibicijsko vprašanje n. pr. bo s svojo novo rešitvijo dalo nove pobude za mednarodno trgovino. Navzlic temu pa bi bilo lahkomiselno, pričakovati že sedaj, da bo svetovne krize čez noč konec. O vprašanju vojnih dolgov je Renaud izjavil, da ne bo šlo tako gladko od rok, kakor splošno pričakujejo v Evropi. Na vsa* način, bodo potrebna dolgotrajna pogajanja, preden se bo rešilo na način, ki bo zadovoljil vse interesirane stranke. Sestanek Hoovra z Eooseveitom New York, 14. nov. č. Predsednik Iloover je odipotoval s posebnem vlakom v Wa-siimgura Med poto je povabil svojega naslednika Roosevelta na konferenco o gospodarskem položaju in vprašanju vojnih dolgov in razorožitve. Novi predsednik Koo. sevelt, tri ie že nekaj dni močno preblajen. je Hoovru odgovoril, naj odgod-i to konferenco do prihodnjega torka. Hoover se j^ zaradi tega, še preden se je vrnil v Wa sh.ngton, odpravil v Coiorado, kjer si je ogleda, neki veliki jez S seboj je vzel tudi noti angleške in francoske vlade, da jih prouči Državnemu ta. n ku Stimsonu je naročil, na; povabi Roosevelta za konec prihodnjega tedna v Be!o hišo na razgovore. Pre SHdnik Hoover je obenem Roosevelta naprosil, na privede sebo. tudi voditelje "emokiatov na kongres, kei se bodo konference udeležil: u-ii njegov-i repu-bukanšk sveiovaiei Braoavka ki jo je Hoover posiai iaioseveKu je bi a zeio dolga ;n je bilo v nje med drugim navedeno, da se bodo na sestanku posvetovali o razorožitvenem ..robi. mu. o svetovn' gospodarski konferenci in drugih aktualnih vprašanjih, za katerih odločitev je potrebno sodelovanje obeh strank, ker zadevajo splošne interese. Za sklicanje konference o dolgovih Pariz, 14. novembra s. »Exeelsior« piše: Kriza je pokazala, da svetovnemu gospodarstvu ni mogoče vztrajati dalje pri paradoksu, da se na eni strani črtajo reparacije, kar vpliva na plačilno možnost vseh evropskih držav, in da se na drugi strani vzdržijo vojni dolgovi napram Ameriki, pri katerih zaradi ameriške carinske politike ni mogoč transfer. List pravi, da morejo narodi izpolniti svoje obveznosti samo še v blagu. Za Ameriko je prišla ura. ko bo morala voliti med svojimi evropskimi zahtevami in svojimi evropskimi odjemalci. Revizija dolgov bi manj pogodila ameriškega davkoplačevalca, kakor je od-pust nemških dolgov pogodil francoskega. Svetovni gospodarski konferenci mora slediti konferenca o dolgovih, ako hočemo preprečiti polom sveta. Belgijska denaarša Bruselj, '14. novembra AA. Vlada je sklenila napraviti v Washingtonu podobno demaršo v dolgovnem vprašanju, kakor sta jo že napravili francoska in angleška vlada. Povratek Gombosa iz Rima Pisa, 14. novembra AA. Italijanski kralj je sprejel predsednika madžarske vlade Gomibosa v svoji zasebni vilii v San Ros-sore. Z Gombosom je bil sprejet tudi madžarski poslanik Dehory. Po sprejemu je italijanski kralj oba madžarska državnika pridržal pri kosilu. Gombos je po obedu odpotoval na Madžarsko. Budimpešta, 14. nov. g. Ministrski predsednik Gombos se je ob 10. dopoldne vrnil iz Rima v Budimpešto. Se v vlaku je izjavil novinarjem, da je z uspehi svojega rimskega potovanja izredno zadovoljen. Vrača se s trdim sklepom, da bo izvedel svoj nacionalni delovni program. Popoldne je podal poročilo o svojem potovanju državnemu upravniku, v sredo pa bo poročal v zunanjem odboru poslanske zbornice. Kakor javlja »Magyarorszag ne bo nobena država pomnožila svojih sil ali prekoračila izdatkov za oboroževanje. Peti del govori o pomorstvu in o preko-mnrskih deželah. Tu ne morejo veljati določila kontinentalnega sistema, našteta v tretjem delu. in se morejo urediti samo s splošno konvencijo. Glede pomorstva dopušča načrt državam podpisnicam tako svobodne roke, kakor je le mogoče. Na podlagi določil Hoovrovega predloga je treba o hrani fi sedanje razmerje oboroževanja nedotaknjeno. Načrt določa nadalje, da se bo morala vsaka država-podpisnica, ki razpolaga s oomorskimi silami, odzvati prva pozivu DN za nujno pomoč napadeni dr žavi. Glede letalstva bo prepoved vsakega obstreljevanja iz zraka zajamčila vojaško rabo civilnih letal. Francoska delegacija je za to, da se med vsemi e\ropskimi letalskimi drž&sami ustanovi »evropska unijam, za katero se že dolgo zavzema Prav tako. kakor fe Franci ia za ustanovitev posebnih kontingentov kopnih sil, ki naj bodo na Razpolago Društvu narodov, ie tudi vsaj v Evropi za ustanovitev letalske vojske, ki naj bi bih m?dnarodna in ki naj bi se rekruti-rp.la iz nros*ovolicev raznih narodnosti po ki'iiču. ki naj se še določi Vsi deli tega načrta tvorijo homogeno celoto. Njegova izvedba bo, kakor ie že John Simon naglasil v soodnji zbornici, pomenila postopno naraščajoče zaupanje v izvršitev prevzetih obveznosti. Italija in francoski načrt Pariz, 14. novembra. AA. Iz Rima poročajo: V trenutku, ko bo francoski načrt o organizaciji miru izročen predsedništvu raz-orožitvene konference, ie zanimiva zlasti oremotritev stališča Italiie v zunanjepolitičnem por^edu Italija hoče predvsem doseči svoje nolitične namene. Razgovori z Normanom Davisom so mogli Mussolinija le prepričati o potrebi praktičnih uspehov in da po tudi na ilaliipnski strani potrebne nekatere žrtve. Značilno je, da Italija ni sistematično nobijala francoskega načrta. Res je sicer, da ga v celoti ne spreiema, a tudi ne odklanja. V italijanskih političnih krogih izjavljajo, da so nekatere točke francoskega načrta sprejemiiive, ker so v skladu z italijansko tezo. V Rimu pe zde presenečeni zlasti nad tem. da se francoski načrt na videz manj opira v celoti na versaillesko mirovno pogodbo, kakor pa na prejšnje francoske predloge. Današnja splošna kritika italijanskega Javnega mnenja ie. da hoče francoski načrt ustanoviti evropski juridični aparat, ki naj izsledi vsakokratnega napadalca. Politični krogi priznavajo, da je ta koncepcija za Francijo ugodna, mislijo pa, da ne bi bila uspešna in da bi bila celo nevana. Tudi idejo, naj bi bilo Društvo narodov bolj ali manj nekaka »naddržava«, kritiku-jejo v italijanskih političnih krogih. MuseHj-lini je v svojem turinskem govoru odkrito nastopil proti tej ideji in j-i postavil nasproti sporazum med Anglijo, Nemčijo, Italijo in Francijo. Glede pomorske razorožitve se zdi italijansko javno mnenje pripravljeno za nekatere žrtve, če naj olajšajo razplet V vprašanju dolgov pa se italijanska javnost drži poziva, ki ga je Mussolini naslovil v svojem turinskem govoru na Zedinjene države. Čeprav rimski uradni krogi odklanjajo vsako izjavo o tej stvari, piše vendar 311 Resto del Carlinos, da je Mussolini jeva teza o enostavnem izbrisu bolj aktualna kakor kdajkoli prej. Pariz, 14. novembbra. 5. ^Matint poroča iz Ženeve, da je ameriški delegat na raz-orožitveni konferenci Norman Daviš pri svojih zadnjih razgovorih z Mussolinijem dobil vtis, da se bo Italija odločno postavila proti paktu o varnosti, ki ga namerava predlagati francoska delegacija. Razgovori v Ženevi ženeva, 14. novembra AA. Davi je prispel v ženevo angleški zunanji minister sir Jchn Simon. Po svojem prihodu se je sestal s predsednikom razorožitvene konference Hendersonom. Verjetno je, da bo angleški zunanji minister raztoknačil pred predsedništvom razorožitvene konference angleški r?zoro-žiitveni načrt na seji, ki bo v sredo 16. novembra. Popoldne se je S:mon sestal z ameriškim glavnim delegatom Normanom Davisom, ki se je že vrnil iz Rima. Predsednišitvo razorožitvene konference je razpravljalo o skupnih sankcijah preti državam, ki bi v vojni uporabljale p''ne. Italijanski delegat je govoril proti načrtu o sankcijah. češ. da obsega določbe, ki urejajo tudi druga vprašanja in se zato ne omejujejo zgolj na kemično vojno. Prizadevanja dr. Beneša Ijondon, 14. nov. AA. »Dailv Telegrap!:«* trdi. da je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš razpravlja! včeraj s predsednikom angleške vlade Macdonaldom o varnostnem vorašanju. Dr. Beneš si prizadeva pridobiti Zedinjene države in Veliko Britanijo za to, da v primeru spopada ne ostaneta nevtralni oziroma mdiferentni Vsekakor skuša prepričati Veliko Britanijo vsaj o tem, da pristane v smislu čl. 16. pakta o Društvu narodov na blokado napfldid-ca. Ta zahtevek se že zelo približuje skupnemu francosko-oeškoslovaškemu stal^ču v razorožitvenem in mirovnem vprašanju. Papen se pogaja tudi s socialisti Papenovo povabilo socialnim demokratom - Prizadc vanje za sestavo vlade nacionalne koncentracije Berlin, 14. nov. čg. Državni kancelar Papen je že pričel svoja posvetovanja z voditelji posameznih desničarskih nacionalno orientiranih strank. Poizkusiti hoče, ali bo mogoče ustvariti veliko nacionalno koncentracijo. Prvi je bil sprejet od državnega kancelarja voditelo nemških naci-onalcev, tajni svetnik Hugenberg. Da bi se pogajanj udeležili tudi zastopniki narodnih socialistov, se smatra skoro za izključeno. Vedno znova se pojavljajo glasovi, da bo parlament razpuščen še pred svojim sestankom. Veliko presenečenje je povzročilo dejstva, da je državni kancelar Pa/pen danes pred svoiim odhodom v Draždane povabil za sredo na razgovor tudi voditelja social-no-demokratske stranke Welsa in Breit-scheida. Nekateri bi hoteli videti v tem dokaz optimizma državnega kancelarja, vendar pa ima to povabilo le namen dokazati državnemu predsedniku, da so vsa prizadevanja za sestavo enotne narodne fronte brezuspešna. Edino komunisti bodo izključeni od razgovorov državnega kancelarja. Po svojem povratku iz Draždan se bo posvetoval Papen še z voditeljem centru- ma Kaasom im s prelato-m '^eichtom za bavarsko ljudsko stranko. Predsednik državnega zbora Gor ing bo sklical državni zbor šele za 6. december, kar je zadnji po ustavi mogoči termin. Dresden, 14. novembra, s. Državni kancelar Papen je prispel semkaj, da uradno po-seti saško vlado. V pozdravnem govoru je saška vlada poudarjala željo, da pride do osebnega stika med državno vlado in deželami. To je potrebno ludi zaradi rešitve velikega problema državne reforme. Saška vlada je pripravljena za sodelovanje na podlagi, da se da državi, kar ji je potrebno za ohranitev in utrditev svoje avtoritete v notranjosti in napram zunanjosti, da pa se mora zajamčiti samobitnost dežel ob natančni določitvi medsebojnih kompetenc in da se mora omogočiti deželam sodelovanje pri zakonodaji in upravi države. Državni kancelar Papen je odgovoril med drugim, da je sodelovanje dežel pri rešitvi problema državne reforme nekaj samo ob sebi umljivega. Zastopnikom saških listov pa je Papen med drugim izjavil, da je notranji in zunanji položaj države brez dvoma zelo resen- Obstoji široka skupnost v ciljih zunanje politike, doseči se pa mora tudi skupnost v ciljih notranje politike. Volitve v Posaarju Berlin, 14. novembra AA. Te dni so se v Posaarju vršile občinske in deželne volitve. Izmed 301 občinskega svetovalca je bilo izvoljenih samo 7 na listi neodvisne delavske in meščanske stranke s Franciji naklonjenim programom, izmed 205 mandatov v dežetai zbor pa tej stranki ni pripadel niti eden. Tukajšnji politični krogi so s tem razvojem javnega življenja v Posaarju prav zadovoljni, ker sodijo, da je dobro znamenje za plebiscit, ki bo 1. 1935. S plebiscitom bo moralo prebivalstvo izjaviti, ali naj Posaarje ostane pri Nemčiji ali pa naj pripade Franciji. Odkritje anarhistične zarote v Argentini Buenos Aire«, 14. novembra s. Tukaj je bila odkrita široko zasnovana teroristična zarota proti predsedniku republike ia proti drugim prominentnim osebam. Našli so toliko streliva, da bi mogli iz njega napraviti 2.500 granat. Več anarhistov je bilo aretiranih. Eksplozija v angleškem rudniku London, 14. novembra AA. Eksplozija v rovih rudnika v Garsvvoodu, ki se je pripetila v soboto, je zahtevala 25 človeških žrtev. 16 trupel so že izkopali, v rovih pa je še 9 rudarjev, do katerih ne morejo priti, ker se je zemlja usula. Ni izključeno, da so še živi. Angleški kralj je brzojavno izrazil preostalim svoje sočutje in odredil, da se zanje poskrbi. Katastrofa na Kubi Lond<>n, 14. novembra AA. »Daily Mai-lu« poročajo iz New Yoika, da so ob priliki zadnjega neurja na Kubi tri metre visoki valovi preplavili nad 10 kvadratnih kilometrov. Več sto ljudi je našlo smrt v valovih. Na obali so našli ostanke 175 človeških trupel, ki so jih morski valovi popolnoma razmesarili. Beg iz Rusije Varšava, 14. novembra s. Pri vasi Ra-doskovič je v bližini poljske meje na sovjetskem ozemlju skušalo priti 15 kmetov na poljsko ozemlje, ruska obmejna straža pa je pričcia streljati ter je ubila osem beguncev, Gospodarski in Smančni delovni program vlade Večji del izjave, ki jo je predsednik vlade podai prošli petek v poslanskem kiuhu. ie g. dr. Srškič posvetil Derečim gospodarskim in finančnim vpraša-n em. Ministrski predsednik ni govori] le splošno o gospodarskem grogramu svoje vlade, marveč je direktno pograbil in o-brazložil nekaj najbolj aktualnih vprašanj, ki danes zanimajo vso našo javnost. Zato je bil vtis njegovih izvajanj velik in ugoden, saj odkrita in jasna beseda pri vseh resnih ljudeh vedno »ijinkuje pozitivno. Kdor se zaveda, da je red v državnih financah tudi bistven pogoj za napredek privatnega gospodarstva, je moral z zadoščenjem sprejeti izjavo g. Srškiča, da hoče vlada za vsako ceno tudi v bodoče ohraniti ravnotežje v državnem proračunu. Naš letošnji proračun je bil v primeri s prejšnjimi znatno rcduciran. čeprav so bile s tem vsem s;oiem prebivalstva naložena težka bremena. Kliub temu se ie izkazalo, da se rc stekajo vsi dohodki v državno blagajno v proračunani višini. Zato je vlača v enaki meri skrčila tudi proračuna-re izdatke, kakor je bilo to tu in tam t idi hudo težko. Dosegla je s tem. da i; bilo ohranjeno ravnotežje v držav-i cm gospodarstvu, in ministrski predse :dnik je zato izrazil svoje trdno upa-} z. da bo tekoče proračunsko leto za-l.l.inčeno brez deficita. Finančno ministrstvo zaključuje te c^vi že končni predlog državnega proračuna za 1. 1933-34. Kakor je znano, riora biti proračun predložen Narodni skupščini vsako leto že do 20. novembra. Ker stopi proračun v veljavo šele ]. aprila naslednjega leta, imata Narodna skupščina in senat nad štiri mesece časa za proračn. razipravo. Več-1 rat so se že slišali glasovi, da ni prave potrebe za tako dolgi rok in da bi se lahko proračun sprejel v krajšem času. Toda ne glede na to. da je vsak parlamentarni aparat več ali manj okoren, se bo ravno leto-s pokazalo, da štiri-mesečni rok nikakor ni Dredolg; saj bo letos morda bolj ko kdaj prei potrebno, ca Narodno predstavništvo, ki nosi za cJobreni proračun vso odgovornost, do rajmanjših podrobnosti prouči in pretehta vse njegove postavke. Ministrski predsednik g. dr. Srškič ie namreč napovedal. da bo novi proračun pod silo razmer tudi v primeri z letošnjim proračunom še skrčen za nadaljnjih 700 do 800 milijonov dinarjev. Ako priznavamo nujno potrebo ravnotežja med državnimi izdatki in dohodki, na drugi sirani pa vpoštevamo soglasno sodbo teoretičnih in praktičnih gospodarstvenikov. da naše narodno gospodarstvo v sedanjih razmerah absolutno ne prenese in ne zmore višje javne obremenitve. potem res ni videti drugega izhoda kakor novo znižanje državnih izdatkov. Odločilnega pomena pa bo rešitev vprašanja, kako in kje naj se Dri redukciii proračuna doseže napovedani prihranek 700 do 800 milijonov. O zo-petnem znižamu osebnih prejemkov državnim nameščencem ne more biti go- Švicarski glas o naši kraljevim Znana stvar je da večina nemških listov Jugoslaviji tu naklonjena, kakor m naklonjena tudi nobeni drugi slovanski državi. V svojem političnem delu ,majo ti listi pro eror samo za neugodne vesti iz naših krajev, { ■c ja je bila vedno predmet ogorčenih bojev Njena zgodovina je pisana s strašnimi krvavimi črkami Z Rimom se začenja vrsta tujcev, ki so hrepeneli po posesti Dalmacije zaradi Jadrana, in Rim zaključuje to vrsto tudi dsnes ter je zato skoval rečeni-co: mare nostro. Jugoslovenski Dalmatinec govori sredi teh belih kamnov, ki dihajo odmev renesanse, le z iskrečimi se očmi in s stisnjenimi pesfmi o zemljelačnih tuj-c;h z zapadne obale Jadrana.« Zaradi slabih gospodarskih razmer je poset tujcev prcccj puneha!, švicarski potnik pa jih ne pogreši in rmatra, da je mehka domača slovan-sla govorica bolj v skladu s pokrajino ne-p > iahkotno dunajsko ah trdo severnonem« žko narečje. Tujcem pisec nujno priporoča povratek preko Bosne, ki je ohranila čare muslimanskega vzhodnega 6veta v nepokvarjeni pr-votnosti, češ da poset Bosne prihrani ve-doželjnernn človeku daljnjo pot v Malo Azijo. V tej ugotovitvi ni kar nič ironije in Švicar opisuje Sarajevo z ljubeznijo, ki je redka celo pri naših domač;h. bolj na Jcrrtiko nagnjenih potopiscev. Bival je v Sarajevu v dnevih proslave 400 letnice Ga-zi-Husrevbegove džamije, iz česar lahko sklepamo, da so njegova opažanja in zaključki najnovejšega datuma. Spričo te okoliščine imajo posebno vred« vora; iz raznih izjav z merodajmega mesta, je tudi znano, da na to nihče ne misli. Ko bo proračun predložen Narodni skupščini, bomo videli, kako si finančno ministrstvo zamišlja rešitev problema. Naloga poslancev in senatorjev bo, da se poglobe v proračun Ln skrbe za to, da se znižanje izvede tam, kjer bo gospodarsko in socialno najmanj občutno in kvarno. V zvezi s svojimi izvajanji o državnem proračunu se je g. ministrski predsednik dotaknil tudi še neDoravnanih državnih obveznosti, ki datirajo deloma še iz prejšnjih, deloma iz letošnjega proračunskega leta. Stare obveznosti ceni na 500, letošnje na 250 milijonov dinarjev. Z zadoščenjem so v gospodarskih krogih pozdravili njegovo odločno izjavo, da bo vlada v prihodniih mesecih vse te obveznosti likvidirala. Stare bo izplačala na osnovi v avgustu sprejetega zakona o srebrnem denarju, nove pa, ki so v vseh agrarnih državah normalni in neizbežni v pasivnih pomladnih in poletnih mesecih, s oovi-škom državnih dohodkov v jesenskih in zimskih mesecih. Vsemu narodnemu gospodarstvu bo z izplačilom teh zaostankov, zlasti onih iz prejšnjih let, znatno pomagano, saj pomeni, da bo dobilo za toliko sto in sto milijonov več obratnih sredstev na razpolago. Prav posebno je interesirana na tem tudi Slovenija, kjer se lahko na ta način vsaj malo omili pomanjkanje d en a na za našo industrijo in posebno tudi za naše denarne zavode Tretja važna in pereča zadeva, ki jo je g. Srškič obravnaval v svojem govoru, je vprašanje našega denarja. Ravno ta del njegovih izvajanj je zanimal in vplival na najširšo javnost. Najprej je ponovno podčrtal že znano stališče vlade in vseh drugih merodajnih čini-teljev, ki slej ko prej odločno odklanjalo že samo misel na možnost inflacije. Orisal je nato glavne vzroke prehodnega kolebanja dinarskega tečaja na tujih borzah in pokazal, kako to koleba-nje ni v prav nikaki zvezi s pravo vrednostjo dinarja. Izjavil je. da bo vlada storila vse. da se zunanji kurz dinarja čim prej zopet vrne na zlato pariteto, doma pa da dinar za ta prehodni čas ohrani svojo polno kupno moč. V zvezi s to akcijo je tudi nova ureditev plačevanja naših inozemskih dolgov, ki je zahtevalo doslej za sebe večino tujega denarja, dobljenega za naše izvoženo blago. Ministrski predsednik je sporočil, da se že vrše tozadevna pogajanja z inozemskimi upnik' in da je utemeljena nada na njihov skorajšnji ugodni zaključek. Ko bo to doseženo, bo naše gospodarstvo zope: lahko dobivalo večje zneske tujih plačilnih sredstev, katerih pomanjkanje je sedaj tako občutno. Iz vsega navedenega je razumljivo, da ie tudi finančni in gospodarski del v ekspozeju g. dr. Srškiča vzbudil pozornost in zanimanje najširše javnosti in da ie bil povsod sprejet z zadoščenjem nost njegove besede o L'ki in zadnjih dogodkih na liškein Krasu, o katerih so se v inozemskih listih širile vesti spominja joče na srednjeveško razbojniško romantiko Po topisec pravi. »To niso proletarci. ti Liča ni, marveč potomci viteških bojevnikov izpod kršnega Velebita Njihov sijaj je za tonil v preteklost m o njem priča le še po kaka podedovana gesta Morda v vsej Jugoslaviji ni kraja, kjer bi bili Srbi in Hrvati tako tesno premešani, kakor so na tem prostoru, ki je zadnje čase deležen tako žalostnega slovesa. Tihotapci, postopači m izvrženci so si s pomočjo političnih pira» tov nadeli zveneče ime »vstašev«, da bi prevarili prebivalstvo Toda ponosni Ličan noče imeti s temi tujimi plačanci nič skupnega Tako se je končal ta tragikomični intermezzo, ki ga je del evropskega časopisja po krivici napihnil, v zaporu ali na begu v neko sosedno državo, ki rada prevzema zaščito sličnih banditov.« Ob koncu svojega članka razpravlja pisec objektivno tudi o našem notranjepolitičnem položaju. Opisuje, kako se izražajo v naših krajih posledice svetovne gospodarske krize, in navaja momente, ki so prišli v Jugoslaviij še posebej v poštev, ziasti iz-padtU nemških reparacij. Svoje politično razglabljanje zaključuje z naslednjo ugotovitvijo: »J ugoslo vensko narodno edinstvo se pač ne da omajati, saj to ni samo resnica. marveč tudi dejatvo revolucionarnega pomena. Cel niz zakonov sedanjega prehodnega režima, med tema predvsem lzpre-memba državnega imena in razdelitev na banovine, vodi popolnoma na pot narodne enotnosti. Seveda, duhovno edinstvo narodnih množic, ki se morajo šele vživeti v to državno edinico, potrebuje še razvoja. Nadaljnja konsolidacija države je v veliki meri odvisna od tega procesa, ki ga ni treba niti pospeševati niti ovirati. Prirod-na bogastva kraljevine nudijo vsa potrebna jamstva m dobro ureditev odnošajev med plemeni, srečni temperament južnja-kov, ki hitro pozabljajo, kakor se brž navdušijo, bo očuval državo pred dogodki, kakršne je doživljala v brezprimerni par* kmentarni zmešnjavi preteklih let.« Jugoslovenski narodni klub Becgrad, 14. novemtora p. Narodni poslanci Vladimir Krstič Stavro Trpkovič, Nikola Kešeljevič, Svetislav Hodžera, dr. živojin Luikič, Miloš Dragič in Jovan Voj-novic so danes obvestili predsednika Narodne skupščine, da so po svojem izstopu iz poslanskega kluba JRKD osnovali svoj kluib pod imenom Jugoslovenski narodni kilub ter prosijo predsednika Narodne skupščine, da jim dodeli klubske prostore. Za predsednika kluba je bil izvoljen narodni poslanec Stavro Trpkovič, za tajnika pa dr. živojin Lukič. Pri REVMATIZMU protinu, trganja, ishiasu, zobobolu in glavobolu se priporoča masaža za masažo. Stek!<"!«• a Din M.—. 0~1m reg. pod S. Er. 33.S02/32. 12. november na Dunaju Dunaj, 13. novembra. Dvanajsti november je državni praznik v Avstriji v spomin na oni dan 1. 1918., ko je parlament proglasil republiko in določil Avstriji prvo ustavo. V prvi vladi so imeli socialni demokratje glavno besedo in zato so bili tudi gospodarji dunajske ulice. In samo po sebi je umevno, da so socialisti sprejeli državni praznik za svoj socialistični praznik, ki so ga obhajali z velikanskimi pohodi po dunajskem Ringu. In ker socialisti od takrat gospodujejo na dunajskem magistratu, se vrše pohodi po dunajskem Ringu tako, da je višek slavnosti vedno pred dunajsiko mestno hišo. Tu so bile navadno velike slovesnosti na ogromnem trgu pred palačo, kjer so bili nagovoru ki so iih prenašali tudi po radiu ali vsaj z zvočniki. Udeležba je bila vedno ogromna, šte-•a ie na stotisoče oseb. Do letos ni bilo konkurence socialističnim prireditvam, a zadnje leto so naenkrat siluo narastli narodni socialisti. Že razne praske tekom leta so oznanjale rast in nenavaden dvig tega gibanja. Toda vse to smo radi precenjevali, ker smo pač bili navajeni soditi hitlerjevce po drznih činih m brezobzirnem napadanju vseh ostalih strank, kakor da so hitlerjevci že edini gospodarji Dunaja. Včeraj pa se je pokazalo, da obstoji ta stranka na Dunaju le iz velike gruče otročajev in mladine sploh, in da se s socialisti niti od daleč ne more meriti Ker je vlada pred tremi tedni prepovedala tako obhode socialistov kakor hitler-jevcev. je bilo še do predzadnjega dne negotovo, ali se bodo letos obhodi sploh vršili. Socialisti so že davno naznanili svoj obhod po starem programu, enako tudi narodni socialisti. Vlada je bila v škripcih, naposled pa je dovolila oba obhoda: prvega od 9. ure dalje, drugega pa od pol 3. popoldne. Postavila ie obenem na noge vse policijsko osobje i; tudi vojaštvo. Natančno je določila tudi ves red sprevoda in prireditelji so morali jamčiti, da se bo vse izvršilo po programu. Obe Stanki sta se torej zavezali, da bosta skrbeli za red ln tr'r. Umevno ie. da sta obe stranki napeli vse moči. da bi bila manifestacija na Ringu ka najbolj sijajna! — In uspeh? Socialisti so letos korakali pred mestno hišo in mimo nie zopet domov v posamne okraje od dveh strani; od dunavskega kanala in od Schvvarzenbergovega trga. Začeli so korakati točno ob 9. zjutraj m so končali ob pol dvanajstih, torej dve uri m pol v vrstah po 10 mož. Ker so korakali od dveh strani naenkrat, je trajal njihov nastop v primeri z dugimi leti polnih pet ur. Red je bil naravnost vzoren; ves čas niti najmanjšega nereda ali hrupa; tudi žaljivih vzklikov ni bilo. marveč skušali so ostati v mejah skrajne dostojnosti. Pred mestno hišo je Ldla postavljena dolga tribuna. kjer s-, stali strankimi voditelii z mestnim županom na čelu, ki so jih ves čas viharno pozdravljale mimo valeče se množice. Popoldne pa so korakali narodni socialisti od Schwarzcnbergovega trga do Votiv-nega parka. Spočetka po štirje v vrsti, no-tem pa po večini samo po — trije in v eni uri je bilo konec vsega. Ako bi korakali po deset v vrsti, kakor socialisti, bi bili v 20 minutah pri kraju. Torej: socialisti 5 ur, hitlerjevci 20 minut. Zato pa je bilo pri hitlerjevcih več pompa, več barv in več kričanja po taktu aranžerjev. Ogromna večina udeležnikov so bili nezreli fantiči od 12 do 16 let. zrelih mož jako malo. Med njimi so bili razvrščeni aranžerji, ki so vpili po taktu: Heil Hitler! (Vsi odgovor: Adolf!). Ali narobe Dalje: Juda! (Odgovor v koru: Verrecke!). Ali: Deutschland! 'Odgovor: Erwache!) itd Tako je šlo od •skupine do skupine ves čas sprevoda. Pozdrav fašistovski z dvigom desne roke poševno naprej. Komediantstva torej dovolj. Gledalcev je bilo zjutraj in popoldne do-vo. . tako da je bil po obeh straneh Rin-ga prav gost špalir Ali opažal sem zjutraj več simpatizejev s pohodom nego popoldne Videl sem, da je bilo popoldne veliko več radovednežev, ki se pa niso udeleževali kričanja po komandah iz vrst sprevoda Nešteto mladičev in tudi mladenk je prodajalo slavnostne znake po 20 ^rošev. Vsiljevali so jih na jako drzne načine: na pr.: Jeder ehrliche deuts^he Wiener tragt Hit-l -abzeichen, wer nicht. ist ein Jud... Juda (verrecke!). Toda opazil sem, da je med dvajsetimi komaj eden kupil ali nosil tako znamenje. Za zdaj torej še ni hitlerjevske nevarnosti na Dunaju. Tudi za bodočnost se ie bržčas ni bati. Najmočnejša stranka na Dunaju in v vsej Avstriji bodo slej ko prej socialni demokrati, takoj za njimi pa krščanski socialisti. Verjetno pa je, da bodo hitlerjevci, zlasti ako pride do njihove zdužitvi s heimwehrovci, prav kmalu po-zobali Landbund in velenemce. Tudi komunisti niti na Dunaju niti v ostali Avstrl ji ne pomenijo nič, čeprav vzdržuje Moskva v avstrijski prestolnici cel štab dobro plačanih agitatorjev. Avstrijski narodni praznik je torej potekel v popolnem redu. Ni bilo nikakih spopadov in izgredov, kakor so se jih mnogi bali. A. G. škofovska konferenca v Zagrebu Zagreb, 14. novembra n. Danes se je pričela v Zagrebu konferenca jugosloven-skega katoliškega epfekopata. Na konferenci se je Obralo 20 Škofov in škofijskih delegatov. Predseduje ji nadškof Bau-er. Jutri pride na konferenco tu ipeški nuncij Pelegrinetti iz BeogTada -rijo se glasovi, da bo dr. Bauer sedaj imenovan za kardinala. Zasedanje skupščine in senata Včeraj se je vlada predstavila tudi senatu - Obnovljeni predlogi senatorja Ivana Hribarja Beograd, 14. novembra p. Narodna skupščina je imela danes dopoldne krajšo sejo. Po uvodnih formalnostih je predsednik g dr. Kosta Kumanudi sporočil, da sta minister za trgovino in zamanji minister predložila v odobritev začasni trgovinski sporazum z Grčijo. Pred prehodom na dnevni red je narodni poslanec Jovan IvTi-sirlič zahteval nujnost za svojo interpelacijo v znani beograjski »podganski aferi«. Notranji minister je nujnost odklonil, češ da je preiskava že v teku in da bodo vsi krivci najstrožje kaznovani. Narodni poslanec dr. Ivan Ix>nčarevič je vložil interpelacij na kmetijskega, trgovinskega in finančnega ministra, v kateri zahteva ukrepov proti postopanju s-a.dkornih tovarn. ki s.-cušajo prevaliti trošarino na kmete. Po manjših zadevah je Narodna Skupščin?. prešla na dnevni red. Prva, druga in tretja točka dnevnega reda ki predvidevajo volitev odborov za proučitev raandh zakonskih predlogov, so bile odgodene za jutri. Danes je Narodna skupščina odobrila dogovor o kliringu s Češkoslovaško. V imenu skupščinskega odbora, ki je pogodbo proučil, je podal poroč:lo narodni poslanec Tihomiir Šarkov:č. Po kratkem pojasni1'! ministra za trgovino dr. Ilije šu-menkoviča je nato Narodna skupščina soglasna v načelu in podrobnostih odobrila dogovor. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Beograd, 14. novembra, p. Danes se je vlada predstavila tudi senatu, ki je imel kratko sejo ob 11. dopoldne. Po uvodnih formalnostih je predsednik dr Pavelič pre-čital kraljeva ukaza o ostavki prejšnje m o imenovanju nove vlade pod predsedstvom dr. Srškiča. Zbornica ie poslušala čitanje ukazov stoje in je ob koncu priredila ovacije " Tj. Vel kralju in navdušeno pozdavljala nove ministre. Predsednik je nato v svojem poročilu omenil da je Narodna skupščina predložila senatu v nadaljnje postopanje zakon o zobozdravnikih in konvencijo o kulturnem sodelovanju s Poljsko. Obenem je sporočil, da je senator gospod Ivan Hribar obnovil svoje zakonske predloge iz prejšnjega zasedanja, m sicer predlog resolucije o državnem gospodarskem programu, predlog 'akona o narodnem priznanju oficirjem narodne vojske pod. vodstvom generala Maistra in predlog zakona o ukinitvi fidejkomisov v Sloveniji. Za vse te predloge bodo na jutrišnji seji izvoljeni posebni odbori, da jih prouče. Razprava o zaščiti kmetov Beograd, 14. novembra p. Odbor za proučitev zakona o zaščiti kmetov je danes popjldme nadaljeval načelno razpravo o tem zakonskem načrtu. V razpravo je poseglo veliko število govornikov. Kakor vse kaže, bo trajala razprava v klutu še več dni. Seja poslanskega kluba Be^gra^I, 14. novembra p. Jutri popoldne bo imel sejo poslanski klub JRKD. Nadaljeval bo razpravo o deklaraciji vlade. Brata ustrelil zaradi ljubice Veliki Bečkerek, 14. novembra n. Snoči se je odigrala na Karadjordjevičevem trgu krvava družnaka drama. Pranjo Gumfoa-revič, star 27 let, je povabil k sebi na vino svojega 25-letnega brata Steva, njegovo ljubico služkinjo Magdo Hartweino-vo ter Se nekaj drugih prijaiteajev in znancev. Pri zabavi so se sprffi zaradi Magde. V prepiru je Pranjo z dvema streloma iz revolverja ustrelil svojega brata in stekel nato iz hiše na dvorišče, kjer je pognal še sebi strel v glavo. Siromaščina v Prekmur ju Murska Sobota, 14. novembra. Pravo jesensko vreme imamo. Mraza še pravega ni, le megla se skoro stalno vlači po polju ter ustvarja jesensko razpoloženje. Po razmočenih cestah še škripajo posamezni vozovi z repo. sicer pa so pridelki spravljeni, kolikor jih je pač bilo. Najboljše je letos obrodilo žito, med tem ko S3 čuti precejšnja potreba po krompirju, a še večja po živinski krmi, ki jo je letos suša skoro čisto uničila. Zato pa tudi še zdaj vidiš na travnikih živino. Zadnje dneve pred zimo je treba pač izkoristiti, ker bo zima spričo pičle krme itak še za marsikaterega kmeta predolga. Nekaj sena bomo v kratkem dobili. Tako okrog 150 metrskih stotov bo prišlo za mursko-sobo-ški srez po 50 Din za stot Na intervencijo poslanca g. Bcnka je ministrski svet odobril prevoznice za četrtinsko vožnjo. Pa tudi sreski kmetijski odbor je priskočil prizadetim kmetom na pomoč s tem. da le določil 70.000 Din za prehranjevalno akcijo. Upamo, da bo s tem vsaj nekoliko pomagano našemu kmetu, ki je že s strahom zrl v bližnje dneve. Sedaj bo vsaj nekaj živine ostalo v hlevih, ki bi jo sicer morali prodati zaradi pomanjkanja krme V zadnjem času se opaža tudi večja živahnost pri živinskem trgovanju. Iz Zla-tara, Koprivnice, Zagreba in od drugod prihajajo trgovci po našo živino ter jo izvažajo največ v Italijo. Seveda se to tudi pozna na živinskih cenah, ki so malo porasle, a so še kljub temu vedno nizke. Nekatere izvozne tvrdke so v zadnjem času že izvozile do 500 glav živine. Naše sezonsko delavstvo se vrača domov. Vsak dan jih pride nekaj. Sedemmesečno hudo delo je za njimi Za zaslužen denar je bilo treba mnogo znoja in truda. Zdaj so spet doma. Prišli so, kakor so odšli; brez glasnih besed, brez jasnih obrazov. Le solznih oči ni več kakor pri odhodu. Tu pa tam se še kdo zasmeje, saj je spet doma na zemlji, po kateri je hrepenel sedem dolgih mesecev. In počitek po trudu? Ni ga. Kmalu se bo treba spet ozirati po poslu in zopet jih bosta sama skrb in strah. Res hudo je njihovo življenje. Murska Sobota je sredi teh utripov. Čudi in živi z vasmi, ki so nanizane okrog nje. Pa imamo še večje bednike — cigane. Raztrgani in bosi postajajo po cestah in žlobudrajo v svojem neumljivem jeziku. Posamič hodijo po ulicah njih raztrgani otroci ter nadlegujejo tujce in domačine s svojim večnim: »Lubleni gospod, pol di-nara mi dajte.« Težko se jiii otepaš in njih trda izgovarjava ti je še dolgo za petami. Po cestah pobirajo ogorke cigaret, dokler se v večernih urah šklepecajočih zob in zviti v dve gube ne vračajo v svoje borne koče v Puščo, ki stoji vsa osamljena sredi polja Ženske pa romajo 3d hiše do hiše, prosjačijo in vzamejo vse. kar se ,irn da. ter mirno prenašajo ogorčeno*« gospoduj ki se jih s težavo otresajo. Le moške cigane redko vidiš na naših cestah; doma so in čakajo, kaj jim bodo prineseli žensk; iu ctroc:... Novi grobovi V Hrastniku je po daljšem bolehanju umrl g. Anton Košir, dolgoletni upravitelj Zedinjenih tovarn stekla. Bil je močno priljubljen pri uradništvu, delavstvu in vsem prebivalstvu. Pogreb uglednega moža bo jutri ob 15. na dolako pokopališče. V ljubljanski bolnici je umrla učiteljica gospa Pavla Božičeva, rojena Kmetova. Pogreb bo jutri ob 16. izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. V Lingerjevi ulici 1 v Ljubljani je v nedeljo umrla vdova gospa Ana K r a s c h o-witz. Dosegla je čestito starost 90 let. Pogreb ugledne pokojnice bo danes ob 14. izpred hiše žalosti k Sv. Križu. V Boštanjju ob Savi je umrl g. Miha Pleteršek, načtpregflednrik finančne kontrole v pokoju. Pokopali ga bodo jutri ob pol 10. Zapuščajoč ženo in troje sirot v največji bedi je v petek od kapi zadet umri g. Ivan Doberšek, zasebnik v Ljubljani, Strelska ulica 24. Svojo mladost je žrtvoval kot uradnik v odvetniških p'sarnah dr. Brenčiča in dr. Dečka v Celju. Bil je član društva odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. Kot njegov tajnik je več let zelo marljivo delal in se mnogo trudil za dosego dobrot in ugodnosti, ki jih uživajo danes odvetniški in notarski uradniki m zasebni uradniki sploh. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-tje! lenHe rta nismo tn«wft« protituberkulozne lige! Drzen vlom sredi mesta Ljubljana, 14. novembra Dva mlada vlomilca sta se odpravila nocoj na »Jelo« v trgovino ge. Ivanke šmal-čeve na Marijinem trgu. Dobro sta pregledala \x> hišo in trgovino, se skrila v kleti ter čakaJa, da zapro trgovino. Ob 19.30 jc gospa šmalčeva zares zapustila trgovino. Ker pa se je nameravala po večerji spat vrniti v ioKai, je pustila odprta vrata v pritlični trgovini, ki peljejo na stopnišče. Medtem ko je odšla iz trgovine, sta oba vlomilca vdrla najprej v prostore v prvem nadstropju ter izpraznila blagajno na m'zi, nato pa sta vdrla še v pritlični prostor, kjer sta pobrala prav tako skoro ves deuar iz lesene blagajne »National«. Nabasala sta si žepe s ftetaki. kovači in srebrnim drobižem. Ko sta tako opravila svoj posel in odnes.a s seboj precejšnjo vsoto denarja, sta se spet odpravila v klet. Gospa šmalčeva se je ob 20.30 spet vrnila v trgovino, da bi uredila blagajno. V eni blagajni bi moralo biti 4.498, v drugi pa 2.648 Din, skupno 7.146 Din. čim je vstopila v trgovino in zapazila stranska vrata odprta, se ji je takoj zazdelo, da so bili v hiši tatovi. Pogledala je v blagajno in res opazila, da je prazna. Takoj je poklicala stražnika, ki je prihitel v trgovino, zastra-žil iKhc-de in poslal po pomoč. Preiskali so vse. hišo, ker so sumili, da najdejo vlomilca na podstrešju, kjer so bila vsa vrata zaprta in ni kazalo, da bi bila uš;a. Nazadnje so se spomnili še na klet in res so ju ta?n izsledili. Kratko so ju zasliša1! na licu mesta ter ju nato tik pred 9. uro odpeljali vklenjena v zapore. Pred trgovino se je zbrala množica radovednežev, ki so stikali glave in se pomenkovali o najnovejši senzaciji sredi Ljubljane. Zavarovalna sleoarstva in uboj pred sodiščem Ljubljana, 14. novembra Mali Maks, doma iz Žirov, je v petek popoldne stopil pred tri sodnike v Ljubljani. Obtožen je bil, da je poleti v vrhniškem okraiu m po Gorenjskem zavaroval 13 strank pri posmrtinsi zavarovalnica »Ca-ritas« z manjšimi zneski, kakor jih je navajal ljudem. Višje zavarovalne zneske je namreč zapisoval v polo le s svinčnikom, češ: »Plačevali boste po 5 Din na mesec, a po smrti starih zavarovancev boste dobil; 10.000 dinarjev.« Pozneje pa je Maks v polah izpremenil številke v stotice. Te prenarejne pole pa je predložil zavarovalnici. Ko so pozneje nekateri po smrti zavarovancev od zavarovalnice zahtevati po-smrtnino, so debelo gledali, ker jim zavarovalnica ni priznala zahtevanih zneskov. Od zavarovancev pa si jc mali Maks dal izplačati malenkostne zneske po 10 do 20 Din, le od Marije Vodnikove je dobil S7.5 Din. Vseh 13 strank je oškodoval za skupno 1748 Din. Zaradi te vsote je bil Maks obnosen ra 16 mesecev robiie. Pred sodnikom poedincem dr, Kobetom so se zagovarjili 4 mladi kmečki fantje in eden oženjenec zaradi tepeža, ko je bil v nedeljo 9. oktobra ponoči s koli pobit na tla kmečki fant Filip Kepic iz Spodnjih Ga-meljnov. Kenic jj pozneje v ljubljanski bolnišnici umrl za otrpnjenjem možganov. Ker preiskava ni mogla dognati pravega ubijalca, jc bilo vseh 5 kmečkih fantov obtoženih le zaradi tepeža Ker pa je razprava pokazala, da je eden obtožencev prav nujno sumljiv uboja Filipa Kepica jc sodnik dr. Kobe odločil, da se zadeva ponovno vrne preiskovalnemu sodniku in da pride pred mali azensi senat. Vseh 5 mladih junakov pa je romalo nazaj v preiskovalni zapor. Iz sodne službe Beograd 14 novembra M. Z odlokom ministra pravde je postavljen za sodnega pripravnika pri deželnem sodišču v Ljubljeni dr. Ivan Umnik, diplomirani pravnik Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Začasno vedrejše. zmerno hladno, ponekod vetrovno. — SHuaeija včerajšnjega dn«*: Večji del kontinenta prekriva anticiklon s centrom nad Skandinavijo. Le nad Sredozemskim morjem prevladuje nižji pritisk. Barometrska depresija ie povzročila pri nas oblačno, deževno in hladno vreme z močnimi vzhodnimi in severnimi vetrovi, v Primorju pa močno burjo. Pritisk je povsod močno narasel za 5 do 9 mm. na'boli v južnem Priraoriu. najmanj v Liki. Temperature so v splošnem padle za 1 do 4 stopinje v vzhodnih in centralnih krajih države Dunaiska vremenska nanoved za torek: V južnih Alpch večinoma oblačno, temperatura se ne bo mnogo spremenila. Na^i kraji in Ifisdje Dar belgijskih bojevnikov našemu kralju Na našem poslaništvu v Bruslju se je ne*davno vršila intimna svečanost, na kateri sta predsednik Zveze belgijskih bojevnikov iz svetovne vojne g. Van de Ville in podpredsednik g. Hes Dellile izročila našemu poslaniku g. Pešiču krasno izdelan meč, — dar belgijskih bojevnikov Nj. Vel. kralju Aleksandru kot dokaz občudovanja in spoštovanja do vladarja, bojevnika in jvestega zaveznika. Meč je mojstrsko delo belgijske umetnosti: ročaj je zlat, z alegoričnimi figurami zmage in vojaških vrlin. Na velikem etuiju je vtiskano posvetilo: jfHommage a ia Majeste Alexandre, Roi de "Vougoslavie«. Belgijska zveza bojevnikov šteje preko ItiO.OOO članov, njen predsednik Van de Ville je ugleden bruseljski odvetnik, ki je obenem podpredsednik Fidaca. V svetovni vojni se je odlikoval z velikim junaštvom. Že dolgo je navdušen prijatelj Jugoslavije in se ob vsaki priliki trudi za poglobitev (gospodarskih zvez med obema državama. Slovenskim likovnim umetnikom Na zborovanju slovenskih likovnih umetnikov dne 29. oktobra 1932 je bil sprejet sklep, da ustanovimo strogo stanovsko organizacijo, ki naj bi združila vse obstoječe umetniške klube in poedince v svrho očuvanja interesov posameznikov kakor tudi celega stanu. Organizacija naj postane centralni forum slovenskih likovnih umetnikov, ki se ne bo bavil z vprašanjem umetniške smeri, pač pa s strogo stanovskimi in socialnimi vprašanji. Pripravljalni odbor Vam je razposlal dahneš prijavnice. Izpolnite jih in pošljite najkasneje do 25. novembra na naslov: Pripravljalni odbor strokovne organizacije likovnih umetnikov v Ljubljani, tehniška srednja šola. Sokolski Tabor zove Ljubljana, 14. novembra. Mladi, čili in navdušeni mladeniči, ki so pred 25 leti ustanovili za vzhodni del mesta novo sokolsko društvo, k" je dobilo današnje svoje ime Sokol I, gotovo niso mislili, da bo njihova pot tako polna na-»protstev. V začetku so se neprijatelji še posmehoval!, saj so bili uverjeni, da se !5tvar ne bo obiesla in da bo kaj kmalu konec novega društva. Pa so se zmotili nasprotniki Sokolstva Društvo je vedno lepše napredovalo. Članstvo je naraščalo, telovadnici na ledini in Poljanah sta se polnili in veselje in zdravje ie sijalo mladim telovadcem, a kmalu tudi televadkam z obrazov, ko so odhajali od telovadbe. Tem e sledil naraščaj in temu zopet deca. Od leta do leta 'epši rsne-hi. To je bolelo nasprotnike, posebno še. ker so se smatrali oni za gospodarje tega dela mesta. In začelo se je nasprotstvo, ki pa ni uplašilo naših vrlih telovadcev in ostalega članstva, ampak jih je le še bolj okrepilo in združilo. Vsak napad je rodil v občinstvu odpor in še bolj so podpirali neustrašne sokolom borce. Sokol I. je dobil svet Oj, s kakim veseljem se je odzvalo mlado in staro ter zagrabilo 7 orodje pa delalo, da poceni zgradbo. Kdor je takrat šel mimo Tabora, mu je moralo veselja zaigrati srce, videč to navdušenje. Pa je nastal dom. Še en rat je zapihalo žveplo, zasmrdelo je, a dom je ostal Sokolu I. In sedaj, je mir? Še ga ni! Vsak javni nastop spremljajo zvonovi, plakate Sokola I. vsakokrat trga zlobna roka. Tudi ti plakati, ki naznanjajo srebrni jubilej Sokola L, so zapadli uničevanju. Uprav ti raztrgani plakati govore in kličejo: Bratje, sestre, prijatelji Sokola I. in Sokolstva sploh, 19. in 20. novembra vsi na Tabor, da čim veličastnejše proslavimo 25!etnico obstoja in zmago nad nasilstvom! Kakor pred leti se odzovite tudi sedaj in z obiskom ali gmotno podporo pomagajte društvu, novi mladini pa vlijte poguma^ve-selja in ljubezni do mogočne idejne sile Sokolstva. Zdravo! Star znanec prezidenta Masaryka Iz Teočina v takovskem srezu se je pripeljal v Beograd osemdesetletni krepki ju-načina Jeremija Nedič. Podal se je naravnost na češkoslovaško poslaništvo^ in pnv sil za sprejem pri poslaniku dr. Fliederju. Bilo mu je ustreženo in je stari Nedič razložil poslaniku, da je sta,, znanec in prijatelj prezidenta Masaryka. Tamle po aneksi j i Bosne je vseuč. prof. Masaryk v spremstvu Zivojina Dačida potoval po Srbiji. V vasi Teočinu pod slavnim Suvoborom je želel spoznati srbsko kmetsko življenje. In tedaj so Masarvku predstavili c-ndotnega župana Jeremijo Ne-diča. G. Masarvk je bil nemalo iznenaden, ko mu je Nedič povedal, da ga že prav dobro pozna iz listov in iz poročil o dunajskem parlamentu. »Vi ste največji slovanski rodoljub!« — je Nedič dejal odličnemu gostu. Ko mu je g. Masarvk v pogovoru omenil, da je prišel spoznavat življenje Srbov, mu je Nedič mirne duše odvrnil: »Vem, vi želite spoznati srbskega duha, ali če bi to priznali, vas avstroogrske oblasti ne bi pustile preko meje...« Gospoda Masarvka je prijetno iznenadila tako odkritosrčna sodba preprostega vaškega župana izpod Suvobora. Odtlej sta minili že dobri dve desetletji, toda Jeremija Nedič se še vedno živahno spominja, kako odličnega gosta je imel v svoji hiši. današnjemu prezidentu bratske republike vedno čestita k rojstnemu dnevu in ga imenuje »visokega pobratima«. Letos za Božič pa namerava g. prezidenta posetiti v Pragi, da ga vidi še enkrat pred svojo smrtjo. Predstaviti mu želi nekatere ugledne može svojega kraja, med njimi brata pokojnega vojvode Mišica. G. poslanik dr. Flieder je Jeremiji Neši-du obljubil, da bo njegovo željo sporočil v Prago in da bo 11. decembra posetil Teo-čin. kamor ga je Jeremija prijazno povabil. Zdravniška afera v Beogradu V spominu je še afera dr. Jefremova v Zagrebu, ki mu je uspelo, ne samo priba-viti doktorsko diplomo, do katere ni imel pravice, marveč je celo bil kandidat za docenta na zagrebški medicinski fakulteti in se je to imenovanje preprečilo zgolj po naključju. Zdaj razburja zdravniške kroge v Beogradu slična afera, ki se je spletla okrog Rusa dr. Mihajla Andrijanova. Letos v aprilu je dr. Andijanov začel v Beogradu vršiti zdravniško prakso kot »specialist za notranje in ženske bolezni«. Dovoljenje za izvrševanje zdravniške prakse mu je dala zdravniška zbornica za Beograd, Zemun n Pančevo, ki ga je vpisala za svojega člana. Zapisnik o sprejemu pa je prišel v roke vojaškemu zdravniku dr. Mihajlu Andrijanovu v Ljubljani, ki je že mnogo prej dobil dovoljenje za izvrševanje prakse. Ves začuden je vojaški zdravnik dr. An dri a nov sporočil zdravniški zbornici v Beogradu, da sploh ni prosil za dovoljenje ordinirarja v Beogradu. Ker je slutil, da gre za sleparstvo nekoga, ki s-i je prilastil njegovo ime in naslov, se je dr. Andrijanov takoj nato odpeljal iz Ljubljane v Beograd, predložil svoje originalne dokumente in povzročil preiskavo. Beograjski dr. Andrijanov je moral predložiti svoje dokumente, ki pa so sami prepisi prepisov. Pri zaslišanju je beograjski dr. Andrijanov še pravilno navedel letnico rojstva, pri očetovem imenu se je pa že hudo zmotil. Dočim namreč stoji v originalnih dokumentih, pa tudi v prepisih, da se je oče imenoval Ilarion, je beograjski dr. Andri-jan dejal, da se je oče zval Jo van. Ne da bi se spuščala v nadaljnje razkrivanje, je beograjska zdravniška zbornica ovadila zadevo državnemu tožilcu, ki naj preišče, kako je mogoče, da imata dva zdravnika, ki v naši državi vršita prakso, povsem enake dokumente. Ugotovi naj se, kdo izmed nji- ju ima pravico do naslova doktorja medicine. O beograjskem »doktorju« Andrijanovu pripoveduje neki lekarnar, da se je vselej čudil njegovim receptom, posnetim iz starih zdravniških priročnikov. Zlasti se je Andrijanov hotel uveljaviti kot specialist za sladkorno bolezen in mu je res tudi uspelo, da je dobil klientelo v vrstah uglednih Beograjčanov, s pomočjo katerih je skušal doseči imenovanje za upravnika bolnice nekje v državi. Recepti tega čudnega zdravnika so bili takšni, da so ga nekateri lekarnarji morali opozoriti na razne opas-ne nezmiselnosti in nemožnosti. Toda mož jih je hladno pomirjeval: »Če opazite kaj napačnega, kar sami mirno popravite, gospod.« Beograjska »Politika«, ki obširneje raz-prrvlja o tej aferi. sodi. da je nujno po-irebna revizija vseh doslej izdanih ruskih dovoljenj za 'zviševanje zdravniške prakse v naši državi. Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenju danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da naravna »Franz Josefova« voda izborno deluje v črevesu. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pogrešani dijakinji sta se vrniii v Ljubljano Ljubljana, 14. novembra Kakor je beležilo ponedeljkovo »Jutro«, je vzbudil v Ljubljani pozornost nestanek dveh mladih diiakinj. Gojenki ženske realne gimnazije 151etna Ljudmila in 141etna Marica sta se pretekli torek odpeljali proti Zagrebu, kjer je za njima izginila sled. Opozorjena iz Ljubljane je zagrebška policija uvedla vestno poizvedovanje o usodi mladih gimnazijk. Danes je prišlo poročilo, da so obe mladenki našli v Veliki Gorici in z večernim vlakom sta se pogrešanki že vrnili k hudo zaskrbljenim staršem. Dijakinji sta obiskovali četrti razred gimnazije in sta izredno navezani druga na drugo. Marica, katere starši bivajo na Glin-cah, je redno obiskovala sošolko na njenem domu na Mirju, a tudi Ljudmila je često prihajala na Glince. Deklici sta bili sicer prav dobri učenki, le tu pa tam nista mogli prav opravičiti zamujenega šolskega pouka. Ker sta se bali staršev, sta v zadnjem času ponaredili podpis na opravičilih, ki jih je zahtevala šola. Pretekli torek sta se pojavili Ljudmila in Marica že zgodaj pred 8. uro pred licejem, toda ne s knjigami v rokah. S seboj sta nosili kovčege. Neki so šolki sta zaupali, da se odpeljeta v svet. Nato sta odšli in ju res ni bilo več na spregled. Gospodična razrednica je nestanek obeh deklic takoj javila ravnateljstvu, ki je nemudoma ukrenilo vse potrebno za poizvedovanje in je o zadevi predvsem obvestilo starše obeh deklic. Ljudmilin oče je pohitel na policijsko upravo, telefonirali so na vse strani, a vendar je trud ostal zaman. Zato se je sam podal na pot, domneve so ga vodile v Dalmacijo, a iz Gruža pri Dubrovniku se je napotil preko Sarajeva v Zagreb, kjer se je zglasil na policijski upravi. Vendar še ni bilo za pogrešankama duha ne sluha. Za zadevo se je pričela takoj zanimati tudi zagrebška javnost in novine so v pretirani vnemi skovale cel roman. Danes ob 4., i/48, in 9% zvečer: lemon žensk SPUTIN Film o slovitem mužiku, kateremu se je klanjala vsa carska Rusija Mož, ki je bil demon in svetnik v eni osebi! V naslovni vlogi demon žensk: CONRAD VEIDT Nov »UFA« zvočni tednik! Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do % 13. ure. Elitni kino Matica Telefon 2124. KULTURNI PREGLED Gerhart Hauptmann Danes pred sedemdesetimi leti se je rodil v šleskem kopališču Oberealzbrunu poznejši nemški dramatik in pesnik Gerhart Hauptmann Njegova sedemdesetletnica je najpomembnejši nemški literarni datum v o meri noin^ri »Goethejeve^a leta«. Časovno srečanje Goethejevega in Hauptmannovega jubileja je kajpak samo naključje, vendar obstoji navidezna sorodnost med velikim klasikom in največjim nemškim naturali-stom. Sorodnost, ki jo nekateri vidijo celo v fiziognomičnih potezah obeh pesnikov, se kaže predvsem v oočinem spoštovanju, ki veže Hauptmanna z Goethejevim delom (letos so mu podelili književno nagrado Goet-bejevega mesta Frankfurta. ki pomeni v literarni Nemčiji visoko odlikovanje). Hauptmann se smatra za nadaljevalca Goethejevesa poslanstva. V sedanjem težko razrvanem času. ko Nemčija ječi ood atmosferičnim pritiskom fašizma in komunizma, predstavlja Hauptmann kulturno sredino, nie evropsko usmerjenost in umerjenost kritično cenzuro intelekta nad nagoni in strastmi, zvestobo najboljšim izročilom nemškega klasicizma, obenem pa zvestobo ljudstvu in njegovemu socialnem stremljenju. Avtor »Tkalcev« je danes na''vidneši predstaviteli velikega^ dela obubožane inteligenčne plasti v nemškem narodu, plasti, ki je nedovzetna za vabo obeh skrajnosti z levice in desnice m ki se veruje v zdrav razum, v zmago kulturnega evropstva. Hauptmannovo geslo »Sehreitet vor im Zeitlichen wie im Ewigen« (Napredujte v minljivem in večnem) je po svojem duhu goethejevsko. Kajpak, svojega vzornika ne doseza Hauptmann ne po genialnosti niti v univerzalizmu; njegovo delo je v marsičem že danes mrtvo, njegov naturalizem skoraj že iz mode. To, kar je Goethe dal s »Fa ustom«, je hotel Hauptmann ustvariti s figuro Tilla Eulenspiegla v enako imenovani peemitvi. Sorodne poteze z Goethejem srečujemo tudi v Hauptmannovi ljubezni do naravoslovnih ved (za mladih let je študiral pri Haecklu v Jeni), od slikarstva (hotel je postati likovni umetnik) in do Italije (kjer je preživel nekaj časa kot mlad slikar in kamor se rad vrača zaradi solnca in umetnostnih spomenikov). Naposled je tudi Hauptmann našel svojega Eckermanna (prim. pravkar izišlo knjigo Josepha Chapira »Gesprache mit Gerhart Hauptmanns). Vendar je vse to v najboljšem primeru samo znak daljnega sorodstva. Hauptmann 9i ni mogel pridobiti v nemški literaturi centralnega mesta, njegove drame so že zdaj prav blizu usodi Ibsenovih. Izmed nemških natu-ralistov pa se najdalje drži v ospredju: kot sedemdesetletni starec predstavlja živ spomenik te literarne struje, kS po polomu ekspresionizma zopet poganja mladike in kaže voljo do življenja In rasti. Geharta Hauptmanna vstop v dramati- ko kaže danes že prilično obledela drama »Vor Sonnenaufgang«. V času, ko je nastala (1889), je bila skoraj revolucionarna novo-tarija. V tej drami, kakor tudi v vrsti poznejših odrskih del, je Hauptmann motivič- aSchichtov PADI 0 N pere sam! aAtučno- -pitanje A ■p^iačc in jvdacvnje petiJa Ljudmilin oče se je razočaran vrnil v Ljubljano, nakar se je v Zagreb odpeljala Ljudmilina mati, ki pa tudi ni mogla izslediti hčerke in njene prijateljice. Medtem pa sta deklici vendarle res bivali v Zagrebu. Preteklo soboto, ko sta bili že brez sredstev, sta se peš odpravili proti Veliki Gorici. Tamkaj je nanji postal pozoren občinski stražar, ki ju je ustavil in sta mu deklici po daljšem razgovoru zaupali, da sta pobegnili od doma in da sta brez sredstev. Prenočili sta v Veliki Gorici, včeraj pa so ju odpravili v Zagreb, odkoder je bilo takoj sporočeno v Ljubljano, da sta mladenki živi in zdravi. Takoj se je spet odpeljal v Zagreb Ljudmilin oče, ki Je že vzel obe dekleti v svoje varstvo in se tako rešil moreče skrbi, da sta morda padii v roke kakim brezvestnim dušam, ki vsepovsod iščejo svoje žrtve. Vsi trije so se nocoj ob 21. vrnili v Ljubljano. Na šolskem zavodu je bila takoj po pobegu obeh deklic uvedena stroga preiskava. Zaslišane so bile vse sošolke obeh deklic. Dognalo so je, da sta se obe dijakinji že dalje časa pripravljali na beg. Pripravili sta si potrebno obleko, prihranili sta st pa tudi nekaj denarja, ki bi ga bili sicer morali obrniti v druge svrhe. Prevzeti od premočnega nagnjenja k romantiki, sta pravili nekaterim sošolkam: »Nekje zunaj st bova izbrali kak skedenj, pili bova mleko in čitali romane.« — Posledica preiskave je bila ta, da so na liceju izključili šest gojenk. Obup družinskega očeta Velenje, 14. novembra. V nedeljo popoldne okrog 14. je opazil rudar Pestotnik s svojega vrta nad rudniškim ribnikom, da blodi ob ribniku moški, ki po čudnem obnašanju sodeč ni mogel imeti nič kaj prijetnih misli in namenov. Slednjič se je podal čudni samotar na mostič, ki vodi od črpalne ute nad cevmi nekaj metrov proti sredini ribnika. Tam je nekaj časa srepo zrl predse, nato pa se pognal v globoki ribnik. Rudar Pestotnik je *akoj pohitel na pomoč, ni pa mogel ničesar opraviti, ker je obupanec že izginil v vodi. Na kraju dogodka se je kmalu zbralo večje število ljudi, eden izmed njih pa je s kolesom hitel obvestit velenjske orožnike. Na obrežju so našli palico, pipo, mošnjo tobaka in železničarsko čepico, po kateri so spoznali, da je utopljenec 461etni železniški delavec Franc Puš-nik, stanujoč na železniškem natovorišču v Skalah. Orožniki so s čolnom križarili po ribniku ln s kavi j i iskali utopljenca. Iskanje pa je vse popoldne bilo zaman — utopljenca so našli šele v teku današnjega dopoldneva in ga prenesli v mrtvašnico v Skalah. Pušnik je oče treh nedoraslih otrok in ie veljal za treznega in skrbnega družinskega očeta. Zadnje čase pa je bil večkrat potrt. Veliko tihotapstvo Maribor, 14. novembra Včeraj smo kratko poročali o senzacionalni aretaciji mariborske mestne policije, kateri se je posrečilo prijeti enega najnevarnejših tihotapcev na vsej severni meji. Organi mariborskega kriminalnega oddelka so izvohali v soboto opoldne v mestu 28-letnega viničarja Korarada Zorčiča iz Morja pri Framu, o katerem je bilo znano, da živi le od tihotapstva manopolskih proizvodov iz Avstrije v našo državo. Nikoli pa se varnostnim oblastvom ni posrečilo ujeti drznega, spretnega in skrajno previdnega tihotapca na delu. Ko je bil torej v soboto opoldne opažen v Mariboru, so mu detektivi neopazno sledili in videli, da je najel avtotaksi, s katerim se je naglo odpeljal proti državni meji. Policaja je obvestila vse obmejne varnostne organe, da ga ne spuste preko meje, ki je pa ni nikjer poskušal prekoračiti. Zato je mariborska policija čakala nanj v mestu v prepričanju, da se bo nedvomno vrnil s tihotapskem blagom. In res je to mnenje ni varalo. že zgodaj popoldne je pri/brnel na Glavni trg omenjeni avtotaksi, s katerim se je no in oblikovno uveljavil načela naturalizma v Zolajevem in delno v Ibsenovem duhu. Obdeluje usodo preprostega kmečkega ljudstva, propadanje kmetij zaradi pijanstva in prešuštva, pohlepa po bogastvu in prav-daštva. Če se spomnimo kako idilično so pred njim opisovali kmečko življenje, in da so ljudske slabosti obravnavali samo v vzgo-jeslovne namene, se ne bomo čudili, da je Hauptmannova prej brutalna kakor fina, nikjer v omako morale povaljana resnica zadela ob odpor. Hauptmann je obenem upe-ljal na oder vsakdanjo govorico. O tem je prav te dni izjavil to-le: »Takrat — danes si komaj lahko kaj takega zamislimo — se ni noben igralec osmelil, da bi bil izreke] na odru vsaj eno samo naravno besedo. Brž ko je imel svojo vlogo, je smatral, da mora kazati neke baročne gibe z roko in telesom in govoriti z nekim, takisto posnetim, docela nenaravnim glasom .. •« Največ uspeha je Hauptmannu prinesla drama »Weber«. V nji je vpodobil z življenjsko resničnostjo, ki je zlasti v tistih časih močno presenečala, kolektivno usodo šleskih delavcev. Te drame ne označuje samo naturalistično zajeto okolje z ljudmi, kakor nekoč niso smeli na oder, marveč tudi neko prikrito in vendar v vsem očitno sočutje z delavsko usodo. Kakor Zola na zapadu. Tolstoj na vzhodu, je Hauptmann sredi Evrope visoko dvignil zastavo socialne misli v literaturi; s tem je storil za socializem več nego vsi manifesti in strankarski shodi. Socialno čuteči pisatelji so napravili iz delavskega vprašanja občečloveško zadevo, vprašanje človečnosti; oni so omogočili tej ideji moško peljal tudi Zorčič. Na velikem državnem mostu so pa nanj že čakali stražniki in detektivi, ki so ga odvedli na policijo. Natančna preiskava avtomobila je spravila na dan 20 kg saharina in 80 kg cigaretnega papirja, kar vse je hotel Zorčič odpeljati v Zagreb. Zorčič je pri zaslišanju priznal, da je to blago pretihotapil iz Avstrije že pred nekaj dnevi in ga skril na nekem skritem mestu v Počeho-vi nad Mariborom. Policija Zorčiča še vedno zaslišuje in skuša spraviti iz njega tudi priznanje ostalih dolgoletnih tihotapstev. Istočasno pa je policija s sodelovanjem finančne kontrole uvedia obširno preiskavo tudi v drugih mestih in krajih, kjer ima Zorčič nedvomno mnogo sodelavcev, ki mu pomagajo razpečavati vtiho-tapljeno blago. Vlomilska trojica pod ključem Ljubljana, 14. novembra. Varnostni oblasti se je včeraj posrečilo po svojih zaupnikih izslediti nevarno deteljico: 201etnega Ivana Ježka, doma iz Vevč, 231etnega Karla Kokalia iz B'šč in pa njuno zaveznico, komaj 1 "letno Francko, ki je doma nekje z Dolenjskega. Vse tri je policija zasledovala že več tednov, preganjali pa so jih tudi orožniki na deželi, a je ostal ves trud varnostnih organov do včeraj zaman. Ivan Ježek je pred tedni vlomil v stanovanje svoje matere Lucije v Vevčah in ji odnesel 220 Din. Dne 5. t. m. se je zopet priklatil v Vevče, ponovno vdrl v -materino stanovanje in odnesel za okroglih 540 Din obleke. Dalje sta vlomila Ježek in Ko-kalj v noči na 9. t. m. tudi v farno cerkev pri D. M. v Polju, kjer sta skušala vdreti s pomočjo ponarejenih ključev v taberna-kelj, o čemur smo poročali. Ker nista mogla do zlatih posod, sta se lotila cerkvenih nabiralnikov, iz katerih sta odnesla 300 Din drobiža. Takoj po vlomu sta poiskala Francko, nakar so skupno prenočili v neki šupi v bližini, zjutraj pa so se podali r neko gostilno v ljubljanskem predmestju. V noči na pretekli četrtek sta prišla Ježek in Kokalj na Zaloško cesto, kjer sta vdria v neko stojnico in odnesla za okrog 700 Din mesnine, kanditov in drugega blaga. Nakradeno robo sta deloma izročila Francki, drugi delež sta pa skrila nekje na Ljubljanskem polju. Navihana trojica se je največ zadrževala v Ljubljani in predmestju in oprezova-la za tatinskimi in vlomilskimi prilikami tudi v širši okolici. Kokalj je izvršil več tatvin m vlomov že v juniju; kradel Je tudi obleke kopalcem na Savi. Pred tremi tedni je izpred neke hiše na Šmartinski cesti odpeljal kolo, ki ga je razdejal in posamezne dele zamenjal. Ježek, Kokalj in Francka so prenočevali navadno pod nekim kozolcem na Ljubljanskem polju, kjer so pridno kovali načrte. Preiskava bo natanko ugotovila delikte, ki jih imajo na vesti. Močno utemeljen je zlasti sum, da sta Ježek in Kokalj udrla pred tedni tudi v farno cerkev v Sori pri Medvodah in vzela iz tabemaklja več tisoč dinarjev vredne cerkvene dragocenosti. Ježek je bil zaradi tatvin v cerkvah že večkrat kaznovar. 100% užitka in zdravila to je KAVA H AG! vstop — ne v salone — n.arveč v srca meščanskega izobraženstva in mladine. Nadaljnje Hauptmannovo delo označujejo drame »Einsame Menschen«. »Kollege Crampton«, tudi pri nas igrani »Biberpelzt, potem »Hannels Himmelfahrt« (pri nas: »Hanice pot v nebesa«), »Florian GeVer«. »Die vereunkene Glocke« (v slovenskem Funtkovem prevodu »Potopljeni zvon«), »Fuhrmann Henschel«, »Roter Hahn<, »Und Pippa tanzt«. Elga (po Grillparzerju), »Griselda«, »Ratten« i. dr. do najnovejše igre »Vor Sonnenuntergangc. Slednja ie nekako zaključila Hauptmannovo dramatsko delo: začel je s komadom -sPred solnčnim vzhodom«, končal z dramo starca, ki se vname v »drugi puberteti« (Goethe) in nato resignira tik *"s>Pred solnčnim zahodom«. Od jutro do večera je bil tudi za Hauptmanna dan dovoli dolg; v njem je skušal zajeti resničnost svojega časa in stremljenja svoje dobe v spisih, ki vzlic prevladajočemu naturalizmu ne morejo zatajiti sentimentalne primesi in idejnega, umstvenega kvasu. V Hauptmannovem dramatskem delu je tudi mnogo čiste poezije. V pripovedni prozi je spisal roman »Der Narr in Christo Emanuel Quint«, ki je dosegel doslej 83 izdaj, dalje roman ^Insel der Grossen Mutter«. knjigo *Per Ketzer von Soana« i dr. Najpomembnejši njegov spis zrelih, v starost nagnjenih let pa je že omenjeni »Till Eulerospiegek. ki vsebuje v okviru znanih prigod veli kesa Pavlihe zrelo, z ironijo in humorjem prežeto življenjsko izpoved. Hauptmanno* tovariš, sloveči kritik Alfred Domače vesti ♦ Novi nemški poslanik v Beogradu. Včeraj je prispe' v Beograd novi nemški poslanik na našem dvoru baron Dufour Fer-rouce. Doslej je bM pomočnik generalnega tajnika Društva narodov. » Insp-^tor pehote umrl. V Beogradu je preteklo soboto umrl divizijski general g. Mvloslav Damjanovič, predsednik komisije za majorske izpite. Pokojnik se je udeležil oalttanske in svetovne vojne. Od leta 1927 je bil inšpektor pehote v ministrstvu vojske in mornarice. » Nadškof dr. Bauer kardinal. Po vesteh iz Rima se bo v začetku prihodnjega meseca sestal tajni konzistonij. Pri tej priliki bo papež imenoval 17 novih kardinalov. Med kandidati je tudi zagrebški nadškof g. dr. Anton Bau&r. • Diplomiral je na visoki šol} za trgovino v Nancyju (Francija) g. Leo Korošec z Bleda Večletnemu blagajniku Društva juigosl. akademikov in jugoslovanske kolonije v Nan-jvju, kakor tudi vestnemu dopisniku ,.Tutra« iskreno čestitamo! » Poroka. Na Brezjah sta se poročila g. Miro Zupan, mestni stavbenik, in gdč Eia Verovškova, hčerka veletrgovca g. Verovška. Proslava isletnice obstoja Sokola I na Taboru V soboto 19. novembra ob 20. uri slavnostna akademija Cene prostorom 20, 15, 10, 5 Din. V nedeljo 20. novemb. ob 20. uri: zabava s plesom VSTOP PROST. 13440 * 60 letnica naprednega Blejca. 15. t. m. l»o ouliajal na Bledu 60-letnico kleparski mojster g. Leopold Lehar, po rodu iz škofje Loke. Na Bledu ima zdaj daleč na •okrog znano in dobro uspevajočo kleparsko podjetje. Jubilant je bil vedno naprednega mišljenja. Svoje tri otroke sta s pokojno zakonsko družico Ano vzgojila v naprednem Ln sokolskem duliu. Pred leti je bil tudi starosta blejskega Sokola in predsednik sokolskega pevskega zbora, že vedno pa upravlja funkcijo občinskega svetovalca in je predsednik Posojilnice za Bled in okolico. Uglednemu obrt-n kn k njegovemu jubileju iskreno čestitamo. « Kongres kemikov v Beogradu. V smislu sklepa delegatov ljubljanske, zagrebške in beograjske skupine kemikov se bo prihodnji kongres kemikov vršil v Beogradu obenem s kongresom Udruženja jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, katerega se ne bodo udeležili samo strokovni kemiki, ampak tudi kemiki-filozo-/i. Kongres se bo imenoval »Kongres uporabne kemije in tehnologije«. Program bo določil beograjski klub kemikov Jn ga poslal vsem klubom na vpogled. * Zobotehnična stanica za siromake Zagrebški zobotehniki so sklenili, da ustanove v ZagTabu zobotehniično stanico, kjer bodo siromakom brezplačno lečili zobe. * Avtomobilska nezgoda. V nedeljo dopoldne je vozil avtomobil laškega avtomobilskega podjetnika nogometno moštvo k tekmi v Celje. Nekako ob pričet-ku kopališčnega parka mu pride nasproti nekaj okoličanov, med njimi več otrok. Pri tem je 4 letni rudarjev sin Brežko Mar- tin izpod Sv Mihaela zavil preveč na stran ceste, po katen je vozil avtomobil, ki je zadel Brečfca z odbijačem v glavo Nezas vestnega dečka so odpeljali z avtomobilom v celjsko bolnišnico m ie malo upanja, da bo okreval * Zeieni paradižniki lahko umetno do. zore. Prejela smo: Nedavno sem opazil, da je neka ljubljanska trnovska zelenjadar-ka vrgla zelene paradižnike na gnoj. češ. ker ne morejo več dozoreti. To je napačno. Poberi zelene paradižnike, ki še niso nagniti, ter jih z majmimi vejami vred obesi na vrvice v kuhinji toraj na toplo Cez nekaj dni bodo postali vsi lepo rdeči. Tudi paradižnike, ki nimajo vejic in jih zato ne moreš privezati na vrvice, da bi jih obesil na strop, ne zavrzi, nego jih po- Kerr, je v novbiubiskem. Hauptmannu posvečenem zvezku obzornika »Die neue Rundschau* objavil pesnili o avtorju >Tkal-eev« in njegovem današnjem položaju v nemškem kulturnem življenju. Tu dobro pravi: Ja, wer die eignen Tanze tantzt Wird von zwei Seiten angeranzt Es ist das Oblicbe heutigentag6 — Trag's. Vzlic patosu. ki označuje Hauptmannove javne nastope in drugim slabostim je Haupt-mann kot človek in kot avtor eden onih Nemcev, ki bi dajali vero v mirno sožitje z drugimi narodi, če bi bil njihov vpliv sil-nejši V težki krizi, ki dane9 pretresa nemški narod in povzroča v vsem evropskem političnem in duhovnem ozračju nevarne vrtince, ie glas Tliomasa Manna in tudi kroga okoli Ger Hauptmanna le daljna, sanjava pesem, ki je priplavala odnekod k vzbur-kanem jezeru Ostaja samo še resignirana tolažba, kakor jo je zanašal Alfred Kerr: Uns vvard nur gegeben Zu sehn: dass wir entschweben. So ist das Leben. —o. Pavel Golia.: Srce igračk Ko se predstavi mlademu občinstvu gledališki ravnatelj (Lipah) in ne ve. kako bi se izmotsl iz zadrege, da mora predstavo odpovedati zaradi Špiritu sove odsotnosti, ki je režifer in prvi igralec (Zsleznik), je mor-dn nekaterim res težko pri srcu. Tedaj se oglasi iz lož I. reda Špiritus. ki se po kratkem prerekanju z ravnateljem spusti med stavii na polico na bolj topel kraj (ne na štidiinik ali peč). Na ta način lahko imamo lepe paradižnike še ob božiču in jih prodamo za prav lep denar. Rupn. ♦ JAD »Triglav« v Zagrebu si je na rednem občnem zboru izvoli] naslednji odbor: predsednik Korošec Karel cand med.; podpredsednik Puceij Anton, cand iur.; tainiik čerto Vinko, stud. techn.; blagajnik Kveder Drago, stud. techn.; odbornik Valentinčič St., stud vet.; gospodar Pečar Milan, stud. vet.; arhivar Hlastee Adolf, cand. inž. revizorja Tonejc Stane, cand. inž., in Podboj Mile, cand. inž. ♦ Asfaltna cesta Beograd-Zagreb. Minister za gradbe dr. Stjepan Srkuljj je razpisal natečaj za gradbo asfaltne ce&te Beograd-Zagreb. Cesta bo stala 800 milijonov dinarjev Gradnjo projektirane ceste bodo pričeli, ko bo dovršen veliki most Beo-grad-Zemun. « Vlomilska družba se je pojavila v ptujskem okraju. Orožniški postaji v Ptuju je pnijavilo več posestnikov iz Spuhlje, Brstja in od Sv. Marka, da so se pojavili trije neznani moški, ki vlam-ljajo v stanovanjske hiše. Več posestnikom so pokradli razno obleko, perilo, obuvalo in nekaj gotovine. Kradejo tudii domače hranilnike. Orožniki neznance pridno zasledujejo. ♦ Samomor upokojenega oficirja. Na Banskem trgu v Varaždinu se je v soboto v svoji sobi ustrelil v glavo upokojeni polkovnik Ivan Polak. Policija je našla na mizi pismo, v katerem se polkovnik poslavlja od svojih prijateljev ter omenja, da ga je gnala v smrt neozdravljiva bolezen. V pismu tudi izjavlja, da zapušča svoje reči revežem, 50.000 dinarjev pa fondu za šolanje najboljšega dijaka iz Sinca pri Otoecu v Liki. V času svetovne vojne je bil komandant mesta Varaždina in predsednik naborne komisije ter je kot tak mnogo mladeničev rešil avstrijske regrutacjje. Pokojnik je bil v Varaždinu splošno priljubljen, štel je 76 let ♦ Zagoneten uboj. Preteklo soboto so na nekem pašniku v bližini štrigove v Med-murju našli truplo seljaka Antona Sršena. Doslej še ni ugotovljeno, kdo je Sršena ubil, domneva pa se, da gre za maščevanje. Preiskavo vodi sodišče v Cakovcu. *18 letni mladenič je ubil svojo mater. Pred okrožnim sodiščem v Subotici je sedel na zatožni klopi 18 letnj mladenič Boško Markovič, ki je nedavno na grozen način ubil svojo mater. Zahteval je od matere denar, ker je svoji ljubici hotel kupiti darilo na sejmu. Mati je zahtevo odklonila, potem pa šla spat. Ko je trdno zaspala, jo je Boško s svinčeno palico večkrat udaril po glavi in ji prebil lobanjo. Mati je knjalu nato kdšhnila, zločinski sin pa si je prisvojil njen denar v znesku 35 dinarjev. Sodni senat je obtoženca obsodil na 15 let robije. ♦ Razbojnik Miljkovič obsojen na smrt. V Petrinji je bila v soboto zvečer objavljena razsodba v procesu proti razbojniški tolpi Jovana Miiljkoviča, ki ima na vesti celo vrsto zločinov Načelnik tolpe Jovan Miljkovič je bil obsojen na smrt, Boško Ičitovič na dosmrtno težko ječo, ostali obtoženci pa na večletno ječo. ♦ V gostilne ne sme. Okrajno sodišče na Brdu je 31 letnemu Brezniku Ivanu, po rodu z Vira, pristojnemu pa v občino Rafolče, oženj enemu lelavcu, prepovedalo zahajati v krčme za dobo enega leta (od 21. septembra letos do 21. septembra 1933). ♦ Nov izseljenski list. V Aaitofagastj v južnoameriški republik j Chileju je začel izhajati nov izseljenski polmesečnik »Naša riječ«. Urednik lista je Marko Biskupovič. V prvi številki objavlja članek šefa Pres-biroda g. Milana Marjanoviča pod naslovom »Kralj i jugoslovenska emigracija« ter članek dr Laze Popoviča pod naslovom »Poruka sokolstvu in Americl«. » »Prijatelj« za oktober prinaša mnogo lepega. Poln je pouka in zabave. V njem c Mimo: Antona Ingoliča »Zadnji dau«, Ivana Albrehta »L' infant«, Pavla Brež-nika »Ponesrečeno zaroko«, Arkadi}« Averčenka »Sošolki«, lepo črtico supod upravnik bolni-ce sanitetni podpolkovnik dr. Stojilovič. V okusno okrašeni sobi so se zbrali številni gostje, oficirski zbor n bolničar« ka četa Ko je prispel komandant mesta general Popovič je godba zaigrala pozdrav. Obrede je opravi! prota Budimir za njim pa še katoliški duhovnik in imam. Po lepem govoru upravnika bolnice so čestitali generala Popovič in Pekič, polkovnik Cvejič, banov zastopnik dr. Mayer, vseuč. prof dr. Kansky. mestni fizik dr. Rus, policijski upravnik Keršovan in vsi ostali predstavnik in gostje, ki so nato bili deležni vzorne gostoljubnosti. Elizabeta Bergner PRIDE V LJUBLJANO! u— Pozdravnj večer novemu šefu postne direkcije g dr. Janku Tavzesu je privabil v veliko ka-zitnsko dvorano presenetljivo veliko število poštnih uradnikov in uslužbencev ne le [z u-ijubljane temveč tudi iz najrazličnejših krajev dravske banovine Razpoloženje, ki je bilo od vsega početka zelo prijetno, so stopnjevali govorniki z mnogimi lepimi pozdravnimi beseiami, ki So pričale o priljubljenosti novega šefa Govorili so gg Urbančič, Čamermik. Negovetičeva, Jakše, Ceraja-čeva. Epich, Benko, šetic iz Maribora, Cof, Hrovatova, Vengusit iz Celja, Božič in Monda iz Maribora, Rus Vasilij Lev-čenko in Fajdiga, skratka,- predstavniki vseh, ki službujejo v območju direkcije pošte, brzojava ln telefona. V daljšem govoru se je zahvalil g. dr. Janko Tav-zes. Zapelo je pevsko društvo poštnih uslužbencev, kakor tudi Bežigrajsko pevsko društvo, ki mu g. dr. Tavzes predseduje. Za zaključek t^ga lepega večera so udeleženci poslali pozdravno brzojavko ministru Radivoijeviču. u— Glasbena Matica častna članica »Kola«. Hrvatsko pjevačko društvo »Kolo« v Zagrebu, ki slavi 70 letnico svojega obstoja in umetniškega delovanja, je imenovalo na svoji 70. glavni skupščini ljubljansko Glasbeno Matico za svojo častno članico. Naše iskrene čestitke obema pomembnima 'kulturnima organizacijama! u— Na XXVI. rednem občnem zboru je J nad »Jadran« izvolilo naslednji odbor: predsednik Gerželj France, stud. iur.; podpredsednik I. Tomažič Mile, cand. iur.; podpredsednik n. Roth Matija, cand. iur.; tajnik I. Drovenik Dore, stud. ph.il.; tajnik II. Artnak France, stud. iur.; tajnik III. Skala Hugc, stud. iur.; blagajnik Vad-nal Slavko, stud. phil.; knj-žničar I. Prein-fa!k Anton, stud. phil.. knjižničar II. Franrtar Vlado, cand. iur.; gospodar Samec Smiijan, stud. iur.; čitalniičar Keber Franc, stud iur.; arhivarka Jenko Milica, cand. phil.; revizorji: Kosmatan Jože, cand. phil.; Uršič Andrej, cand. iur; Hiter Boleslav, stud. iur.; načelniki sekcij: kul-turno-znanstvene Strniša Marjan, stud. iur.; socialno-gospodarske Verbič Dušan, stud. iur.; šahovske Preinfalik Anton, stud. phil.; ženske Jenko Milica, cand. phil.; dramske Fuchs Marijan, stud. phil.; športne Vadnal Slavko, tud. phil.; zabavne Venturlri Franc, cand. iur. u— Živinski sejmi v Ljubljani ukinjeni. Mestno načelstvo ljubljansko razglaša, da »o živinski sejmi v Ljubljani zaradi slinavke in parkljevke do nadaljnjega ukinjeni. u— Napad z nožem ln druge poškodbe. Krošnjarja Matka Agroba, stanujočega v Lasanovi gostilni na Vodnikovi cesfcl. je v nedeljo popoldne napadel v gozdu pri Medvodah neki Nikola Mr.tič in ga z nožem ranil na vratu Ranjenca so morali prepeljati z reševalnim avtom v bolnico, dočim so Matiiča izsledili orožniki in ga aretirali. — Kuharica Marija Kocjančiče-va, zaposlena v župnlščn na Jančah, je včeraj prišla pod kolo voza, ki Ji je zdrobilo desno nogo. — Kovača Antona Novaka iz Kamne gorice je včeraj dopoldno podrl neznan kolesar na cesti med Soro in Skofjo Loko Novak je dobil pri padcu hude notranje poškodbe. Trgovskega vajenca Jožeta črtanca z Brda pa je včeraj ugriznil v nogo pes nekega posestnika in mu jo hudo poškodoval. u— »Opasnosti lahkomiselne ljubezni. V Elitnem Kinu Matici bo predvajala ZKD satuo še danes nepreklicno zadnjikrat izredno poučen film, ki nam predo-čuje zle posledice ljubavnih zablod. Film, v katerem igrata v glavnih vlogah Marle-na Dietrich in Willy Forst, mladini ni primeren, priporočamo p=i ga zaradi pouka vsem dekletom ln fantom. Film bo na sporedu še danes ob 14.15, ker se mora poslatj naprej. u— Kako shranimo zelenjavo za zimo, bo v okrilju rednih predavanj podružnice Sadjarskega m vrtnarskega društva govoril v sredo ob pol 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi znani strokovnjak, nadzornik g. Josip štrekelj. Ker je predavanje o ozimljenju zelenjave prav zdaj važno za vse lastnike vrtov, obisk prav topilo priporočamo. Vstop članom in nečlanom prost. u— Gospodinjska šola »Mladika« začne večerni gospodinjski tečaj v sredo 16. t. m. od 17. Vpisovanje v tečaj bo 15. t. m. od 10.—12 in od 16.—19. v prostorih Mladike«. Prednost za sprejem imajo one, ki že samostojno gospodinjijo, in pa neveste. u— čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja, da bo v sredo 16. t. m. ob 20. v dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici predavanje o davkih, in vabi članstvo k obilni udeležbi. Predaval bo g. dr. Likar, sodnik upravnega sodišča v Celju. u— Trgovci! Združenje trgovcev v Ljubljani Vas poziva, da se udeležite v sredo 16 t. m. predavanja sodnika upravnega sodišča dr Likarja iz Celja o ugotavljanju davčne osnove za pridobnino i Dobivajo se v vsei. lekarnah. — Cena malemu zavojčku Din 8. velikemu zavojčku Din 15. noti / siovenski politični preteklosti in sedanjosti mora zanimati vsakega člana. Predavatelju, ki je kot velik strokovnjak pogosto •posegal tudi javno v najhujše naše probleme, dokažimo hvaležnost s čim večjim obiskom. Pred predavanjem bomo obnovili Jaara.njani tu cM spomin na žalostni rapallskj dan. u— Krajevni organizaciji JRKD za dvorski okraj (IX, X, XI in XK. volKče) priredita v četrtek 17. t. m. v salonu gostilne pri Mraku skupni sestanek članstva za obe organizaciji. Poročali bo>?o gg. ljubljanski župan dr. Puc in dTUgi. Vsi člani im prijatelji vabljeni! u— Redni mesečni sestanek Zveze akademsko izobraženih žen bo v četrtek o'a 20. v posebni sobi činkoletove gostilno. n— Smučarski pripravljalni tečaj TKD Atene bo imel danes ob »/»18. v telovadnici ženske realne gimnazije na Elei\vp> ftovj cesti svojo prvo uro. Vpisovanje za dame, dijakinje in otroke še pred uro Cena za ves tečaj 25 D;n. u— Obiskujte na^e brezplačne fotote-čaje za začetnike in bolj izvežbnne in specialne teča:e za povečavanje. l'reda\a S. Cveto ?videli. Pridave r drofieriji Kane. židovski 1. Da boš veder, čil m zdrav, živi le kakor je prav! K Slamiču zahajaj redno, korenjak ostal boš vedno« 13434 O— Redna plesna vaja učiteljiščnikov bo drevj ob 19.30 v Trgovskemu domu. Vodi g. Jenko. Igra jazz -„Ronny€. Začrt-aiki prosim točno! u— Vagon krasnih savinjskih jabolk bo prodanih danes v špedkjiji Rajka Turko. Komenskega ulica. Prodajale bodo vsake množine po 2.50 Din za kg. Prodaja se prične ob 7. zjutraj. Dobile so bo>i<» prav lepe anauas, kanadke, kosmači in s*' druge vrste priznano dobrih jabolk. Iz Maribora a— Poslanec Spindler med učiteljski mladino. V soboto je predaval v slavnostni dvorani moškega učiteljišča narodni poslanec Vekoslav Spindler na povabilo Udruženja mariborskcsi učiteljskega naraščaj . V svojih izvajanjih sc je poslanec Spindler dotaknil v glavnih obrisih j u j oslove n.^e narodne zgodovine in vseh borb. ki so bile potrebne za osnovanj: svo-bodi:a države. Mnogoštevilnemu dijaštvu je / poljudnih besedah razložil pomen politilke in nje;i vpliv na razvoj naše države od prevrart do danes. Mladina se je predavatelju toplo zahvalila. Učiteljski naraščaj ima v programu cel ciklus predavanj. V kratkem bo predaval bivši poslanik in sedanji r is rodni poslanec g Bogumil Vošnjak o d.-iu emigracije med vojno v Jugoslovenskem odboru. a— Mariborska Glasbena Matica bo priredila 7. decembra zvečer v tukajšnji frančiškanski cerkvi koncert. Pevski zbor ho Elizabeta Bergner PRIDE V LJUBLJANO! izvajal krasno rusko liturgijo Greeaninova, poleg tega pa bo pe! tud' eno čel;o in eno poljsko cerkveno skladbo. Najstarejša vanska pesem 6ega v leto 1553. Program koncerta je zelo bogat in vsestransko zanimiv. a_ Lepa dela slikarja - samouka. V Weixlovi -trgovini sta se v izložbi pojav'-1{ dve sliki kralja Aleksandra in pa Napj-leona, ki ju je naslikal znani mladi in talentirani šofer in samouk-slikar in kipar Rafael Muhorič, ki je pred 2 letoma na Trgu svobode jz Enega napravil tri severne medvede, več drugih kipov, konja r naravni velikosti itd. Kraljevo sliko je že knpilo neko tukajšnje društvo za <500 Din, Napoleonova je pa še na prodaj. Sliki Sj je ogledal tudi e. prof. Gvajc, ki se je o njih zelo pohvalno izjavil. veselim tleskanjem ročic po lestvi v parter. Golia je razdražil fantazijo Vse oči so uprte v oder, ne trpno pričakujejo o^-oci, da bi se dvisnil zastor. Pravljična predstava &e prične. V izložbi velike trgovine stoji pestra vrsta igračk, paša za oči in fantazijo. Pred njimi razdeli Golia svet. na eni strani mati (Ga-brijelčičeva) z bolehnim Andrejčkom (Mitjo Gorcem), na druei strani ošabna, bogata in domišljava sospa Zabura (P. Juvanova) s svojim sinovoma Lojzkom (Slavčeva) in Tončkom (Kukčeva). Pred Žaburo se klanja zdravnik (Skrbinšek), oko postave (Po-Tokar) pozna ..zanjo izjemne predpise. Knez (Cesar) in knežna Maja (Vida Juvanova) stojita med obema svetovoma; oba sta še slepa za resnično podobo sveta, toda v pravljici je vsak knez in vsaka knežna k dobremu nagnjena, le oči jima je treba odpreti. Vse osebe so že davne znanke iz Go-lievib pravljic, toda fantazija, s katero čara otrokom bajne svetove, jim vedno na novo izpreminja obličje. Vselej pa vplete nov motiv, ki je pravljično zanimiv in razodeva avtorjevo darovitost za plastično kreacijo etičnega osrčja. Ravnatelj in režiser sta »redstavnika plemenite gledališke umetnosti. ki tudi knezom odpira oči. da bi znali vladati svoje ijudstvo. Oba se uvrstita med igralce in razpletata ter zapletata dogodke, dokler knez ne spozna, kdo ga obdaja in kje je doma resnična plemenitost. Igra v igri, kar je bil priljubljen renesančni motiv, v otroških pravljicah pa je pri nas nov in posrečen. V pravljici se je treba tudi smejati in za smeh Skrbita lakaja Hugo (Sancin) in Bruno (Plut), pomaga jima gospa Zabura s sinovoma. Komične situacije -.stvarajata ravnatelj in i-najdljivi rež^er Špiritus, ki v igri posredujeta ined občinstvom in igralci Plemeniti namen igre je dosežen. Knez posadi na prestol bolnega Andrejčka in mu da svojo hčerko za družico Toda knez je moder in dober. Vsem, ki so kovali grde nakane, je odpustil in jim naložil rahlo pokoro. Toda Štiritus ima Se pripravljeno novo skrivnost. Navite lutke v izložbi izpregovore, razodene se, da imajo tudi navidezno mrtve igračke živo srce, ki jim utripa v Ljubezni do siromašne dece. Velika punčka (Meletova) prosi z milim in toplim glasom v imenu vseh igračk, da bi jih razdelili med ubožce. In še mala punčka, srčkana Picu-puci-pacica in pajac ponove isto prošnjo. Andrejčkov prvi vladarski čin bo obdarovanje svojih podanikov z živimi igračkami. V tem »rečnem kraljestvu stoji na straži kositrni vojak (Merljak). ki ne stane milijard in zmaguje z bombami iz čokolade. _ Mlado občinstvo se je igralcem za igro in iluzijo prisrčno zahvaljevalo. Po sebno veselje jim je pravi Špiritu« (Šest) pripravil za lakajema in gospo Žaburo. Za vzete oči pa so strmele v lepe igračke, ki so tako potrpežljivo »tale v izložbi. Dome-grede so radovedno izpraševali. kdo ie velika punčka, ki je tako lepo govorila in če je kositrni vojak v gledališču doma ali pri Krisnerju. Golia piše svoje pravljice z igravo fantazi jo, je iznajdljiv v motivih in ljubi slikovitost. Razgreta fantazija njegovega občinstva se ne zmeni bogvedi kako za razpoke, ki jih je poet pozabil zastreti. Osrednji motiv ie vselej razkol med hudobnim neumnim bogatim sve^m in plemenitimi trpini. Prvega smeši in ironizira. drugega pravljično idealizira. Rad pa vpleta rahlo satiro s sodobnimi kulisami Res pravljično pa zveni zmaga plemenitosti, s katero bi Goiia rad oožlaht-nil tnlada srca v naših dneh. Mladina mu je morda za smeh in pestre slike še boli hvaležna. J. K. Boris Popov v tfSevilishem brivcu" Še nedavni baritonist naše opere, sedaj član pariške komične opere g. Boris Popov je v svojem koncertu v Filharmoniji dodal v nedeljo nastop v domači radio-postaji, zvečer pa je gostoval kot Figaro v Seviliskem brivcu. Njegov sloves izvrstnega pevca 'n spomin na njegovo simpatično nekdanje operno udejstvovanje v naši operi 6ta privabila k predstavi zelo mnoso občinstva, ki ie gostu ob nastopih, zlasti pa po aktih, prav posebno še po zadnjem, močno aplavdiralo in ga klicalo še in še na oder G. Popov je dosti bolj v svojem elementu. Ji>sli boli prikupen in svoboden na sceni kakor na koncertnem odru Niegov pronuneianto. njegova uvodna kavatir.a ie prišla Tčera, do krepkejše veljave, do jasnejšega izraza, kot v koncertu. Njegov tenorni. leno zokroženi četudi ne več tako mehki kot nekdaj, a zelo zvočni glas t-- napolnil gledališč-4 izlahka. Višine sp mu sicer ne udajaio rade, kar pa je glasu pftd njimi, je tehnično v vsakem oziru zavidanja vredno. Da je poleg tew. "015 Avstrijcev, 1122 Čehoslovakov, 763 Vem-cev in 783 podan'kov drugih držav. Preko Maribora je odš'o 7724. Cmureka 201. St. IIja 1453. Dravograda 184. Prevalja 3661, Radgone 463 in preko Hodoša 23 o eb. Tranzitni promet ie znašal na progah M ar.ibor-R.akek 922. Rakek-Maribor 801. Frcrvalje-Maribor 227 MariborsPreval je 275. Prevalje-Labud 580 Vi Labud-Prevalje 640. slrunno tedaj v oktobru 3445 oseb V vsem letošnjem letu pa je znašal tranzitni promet na vseh omenjenih progah skupno 35.641 oseb. fe Celfa e— Počaščenje spomina Gortana in bazoviških žrtev. Celjska >Soča« je priredila v nedeljo 13. t. m. dopoldne v veliki divoranj Narodnega doma zelo dobro o >iskano komemoracijo v spomin Vladi-n iiii Gortana in bazoviških žrtev Fe.rdi-i anda Bniovca, Zvonimrira Miloša, Pra-■nja Marušiča in Lojzeta Valenčiča. V n . odu je odvetnik g. dr Mikuletič izpru-govoril o smrti Gortana in bazoviških žrtev ter orisal trpljenje našega naroda onstran mej. Nato je govorni zbor »Sočo« recitiral dr. Bajca »Pesem primorskih enigraritovj, g. čebular pa je deklamiral Gndnikovo »Molitev beguncev«. Akade. mi;; g. Miro černigoj je v izbranih, temperamentnih oesedah razgalil rapallsko krivico, gosp. Ciril Velušček je deklamiral Župančičevo »Naše pismo«. Le>po svečanost je zaključila krasna živa slika celjskega mojstra g. Benčana, ki je simbolizirala trpljenje Gortana in bazoviških herojev. e_ Iz Celjskega pevskega društva. Ta t »den bodo zadnje ločene pevske vaje, Ki --> nag jih pevie in pevci udeleže zanesljivo in točno, ženski zbor ho imel vajo v sredo že ol! 19.30 o._ štorklja na reševalni postaji. Vče- ran okrog pol i. zjutraj so popadli 24 letno Anico H. fz. Celja v Prešernovi ulici porodni krči. H. se je zgrudila nezavestna na cestni tlak. Službujoči stražnik jo j" hitro spravil v ambulanco reševalnega oddelka v magistratnem poslopju, kjer je porodila krepko deklico. Mater in otroka po prepeljali z reševalnim avtomobilom v porodnišnico. e— Nesreč". V soboto se je vnela hiša delavca Breclja v čretu v okolici Doba pri Hrastniku. Dveletni delavcev sinček, ]•:-; so ga v zadnjem hipu rešili iz goreče I/še, je dobil hude opekline na glavi in rokah. 38 letni gostilničar Franc Dobraic iz Gaberja je v nedeljo dopoldne v neki gostilni v čretu uaaril s steklenico po m;.zi. Steklenica se je razbila, pri tem pa si je Dobraic prereza! levo zapestje. Oba sta v celjski bolnišnici. e_- V celjski bolnici so umrli: 67 letni občinski revež Matevž Lavrin od Sv. Krištofa nad Laškim, 37 letna rudarjeva žena Karolina Topolovškova iz Zabukovee, .56 letni Tomo Pejnovič, trgovski potnik t rdke Teslič iz Siska. 32 letna posestni-imva hči Rozalija Tacarjeva Iz Krajnči- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani 14. novembra. SteviLke za jznačbe Kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja 2 stanje oarometra "i temperatura. 4 relativna vlaga » % ii smer U brzino »etra. 6 oblačnost l_10. 7 Trsra padavin. 8 o&danne v mm -Temperatura prve Številke pomenijo oad-ri*w> imsf n?miž.1< 'pmnmtttrn Ljubljana 7, 776.2, 70, 80, E3, 10,--; Ljubljana 13. 776.9, 6.0, 70. EWE5. 10, _ _; Maribor 7, 777.7. 4.0. 80. N2. 10, 10, dež; Zagreb 7, 776.5, 6.0, 80, E8, 10, 0.3, dež; Beograd 7, 777.3, 2.0, 70. SE 10. 6, _ _• Sarajevo 7. 773.8. 4.0, 90. ENES, LO _'»_; Skoplje 7. 772.7. 7.0, 70. SF 4, 10 40 dež- Split 7, 766.7, 14.0. 50. NE 8, 3 _• Kumbor 7. 771.6. 18.0. 70. E 2. 6, — —; Rab 7. 769.3. 12.0. 50, NW 2, 3,--- Najvišja temperatura v Ljubljani 8.0, Mariboru 7.0. Beogradu 70, najnižja v Ljubljani 6.0. Mariboru 4.0, Zagrebu 6.0. Beogradu 10. Sarajevu 3.0. Skoplju 5.0, Smlrtub 13.0. Kumborju 17.0. Rabu 9.0 Sonce vzhaja ob 6.55.* zahaja ob 16.33. luna vzhaja ob 16.27, zahaja ob 8.34. ce prj št Juriju ob južni žcleznici. 1»/» l«tni s.nč°k postrežnice Viljem Planko in Nove vasi prj Celju. e— Kolo so našli. V soboto okrog 16. je nekdo odipelja] . kleparskemu mojstru g. Franju Dolžanu z dvorišča pred njegovo hišo Za kresijo rdeče pleskano kolo, M fco ga pa kmalu našli prislonjenega na zid pred Rakuschevo trgovino na Kralja Petra cesti. Kolo so vrnili lastniku. e— Poizkušen vlom v mestno garažo. V noč' na soboto je neznan storilec s krampom razbil vrata garaže mestnega avtobusnega podjetja na Sp. Lanovžu. Ker nj ničesar odnesel, sodiijo, da je bilo dejanje storjeno najbrž iz maščevalnosti e_ Dva hlapca je okradel. V nedeljo popoldne se je splazil neznan tat v nezaklenjeno sobo hlapcev ^eopolda Saga dina in Martina Petroviča v gospodarskem poslopju g. Kirbiša v Ipavčevi ulici. Sagadinu je ukradel hlače, rjav površnik in 120 Din gotovine, Petroviču pa r'.-žast površnik in srebrno uro. Sagadira ima 500, Petrovič pa 350 Din škode. e_ Mestni kino bo predvajal drevi ob 20.30 sijajni zvočni film ,Luči velemesta« s slavnim komikom Charliejem Chapii-nom in Foxov zvočni žurnal. Iz življenja na dežel? TREBELJEVO. Narodni poslanec gospod Mravlje je imel preteklo nedeljo zbo* rovanje JRKD na Vel. Stangi, občina Tre-beljevo Kljub agitaciji proti udeležbi nekih zagrizenccv so zborovalci naponili zboro-valne prostore in prišli tudi iz več kakor eno uro oddaljenih krajev, da slišijo svojega poslanca. Z veliko pozornostjo so sledili izčrpnemu poslančevem govoru, nato pa so g. poslancu izrekli razne želje in pritožbe DOBOVA. V nedeljo 6. t. m je uprizoril Rdeči križ Jurčič-česni.kovo narodno isro »Domene, ki je pod spretnim vodstvom neumornega režiserja g. Grbca nad vse pričakovanje lepo uspela. Učinek igre so povečale dobro izdelane šminke in pa kulise, delo priznanega domače ga umetnika g. Bogoviča. Vsi igralci so svoje vloge prav dobro izvršili. Iz Laškega 1— »Trije vaški svetniki«, ki jih je podal na tukjaš. odboru odsek jurkloštrskega Sokola, so nudili neprisiljeno zabavo. Vloge so bile dobro zasedene. Polno priznanje gre tudi mladim sokolskim godbenikom, ki so izpopolnili odmore. Iz Trbovelj t— Rudniška bolnica in trboveljsko pre. bivalstvo. V Trbovljah imamo vzorno urejeno bolnico ki je last Bratovske sklad-nice in je namenjena izključno rudarske, mu delavstvu in rudniškim nameščencem. Le v izjemnih in zelo nujnih primerih sprejme iz prijaznosti tudi privatne bolnike, sicer pa morajo ti v Celje ali Ljubljano. Splošno je znano, da so javne bolnice v dravski banovini prenatrpane in dostikrat bolnikov niti sprejeti ne morejo. Tu pa imamo krasno moderno bolnico, ki menda ni nikdar polno zasedena. Če so naše informacije točne je k zgraditvi te bolnice prispevala tudi država pol milijona Din. V interesu vseh trboveljskih občanov bi bilo, da bi prišlo do sporazuma med trboveljsko občno in Bratovsko skladnico; naj bo rudniška bolnica dostopna vsem občanom in naj se po potrebi tudi poveča. Mlad ropar ženskih torbic Ljubljana, 14. novembra V krakovskem okraju je zavladalo sinoči okrog 19. veliko razburjenje. Kakor ra signal so se razgibale ulice in začel se je divji lov za zločincem. Okrog 17.30 se je vračala domov 551etna vdova, delavka v tobačni tovarni, Ivana Jerebova, ki stanuje na Tržaški cesti 27 V Aškerčevi ulici jo je ustavil mlad moški in jo vprašal: »Kje pa se gre tod na gorenjski kolodvor?« — Uslužna ženica je neznancu vse lepo pojasnila. Ko je končala, se je neznanec še enkrat previdno ozrl okrog in ji že iztrgal ročno torbico. Jerebova je prestrašena zavpila, neznanec pa se je pognal v dir po Aškerčevi ulici. Zbežal je proti mestu. Vsa razburjena je Jerebova hitela na BIeiweisovo cesto m Je drzno tatvino prijavila stražniku. Pri Jerebovi pa neznanec ni imel baš posebne sreče Ko je bogvekje odprl ročno torbico, je našel v njej le rožni venec in pa žepni robec Hudo razočaran je odšel nato v krakovski okraj, kjer je okrog 18 50 srečal 621etno kuharico Elizabeto Pukšičevo stanujočo v Krakovski ulici 13. Ko je bila Elizabeta že tik pred domačo hišo, se je iz teme izluščil neznanec, skočil k njej, iztr gal ročno torbico in zbežal proti KLadeznl ulici. Pukšičeva je seveda pričela takoj na moč kričati. Na bežečega zločinca je postal pozoren šofer Alojzij Smrekar, ki je stopal po Kladezni ulici, čim je dospel begun vštric njega, mu je Smrekar podstavil nogo. Begunu je pri padcu padla iz rok torbica, v kateri je bilo 500 Din gotovine in pa srebrna ura, ki se je zakotalila po tleh. Zločinec pa je bil uren. V trenutku se Je spet pobral na noge in poskušal doseči na tleh ležečo torbico, kar se mu pa ni obneslo. Ker ga je skušal Smrekar prijeti, se Je podvizal dalje in zbežal proti Rečni ulici. Zasledovala sta ga mizar Drago Goršič *n pa akademik Emil Kos. Baš tedaj je prikorakal po Rečni ulici tudi policijski stral-iik Pavel Kavšek. Opozorjen po kričanju zasledovalcev, se je takoj pognal proti zločincu, ki je držal v rokah odprt nož. Stražnik je zločinca takoj obvladal in ga odve-del na policijsko stražnico, kjer so dognali. da je fant leta 1908. v Trbovljah rojeni brezposelni delavec Albin Prelogar. Trdil je. da je sam pomagal loviti nanadalca, toda pri telesni preiskavi so našli pri njem robec in rožni venec Jerebove. Šele zdaj je Prelogar utihnil in priznal, da je vgel ročno torbico Jerebove v Ljubljanico na Krakovskem nasipu. Pri nadaljnjem zasliševanju se je izgovarja' da je bil prisiljen krasti in ropati, ker je bil gladen in ker mo- a plačati stanovanje v Zvezni ulici v Mostah Šumijo, da je že oretekli mesec napadel Tvano Gerbčevo v Kobaridski ulici in Ji ugrabil nekaj denarja. Gospodarstvo Priprave za svetovno gospodarsko konferenco končane Kakor poročajo jz Ženeve je tajništvo Društva narodov že poslalo pozive drža« vam med drugim tudi Jugoslaviji, da s>e udeležijo seje zaradi sklicanja svetovne gospodarske konfereuce Priprave za to svetovno gospodarsko in valutno konferenco so v glavnem končane. Predsednik pripravljalnega odbora ravnatelj Nizozemske banke dr. Tripl je v zve/ii s končnimi pripravami podal kratek pregled o dosedanjem delu. Naznačil je. kateri problemi gospodarskega in valutnega značaja bodo stavljeni na dnevni red te konference. V okviru razprav pripravljalnega odbora so se 6:cer pojavila nekatera nesoglasja, vendar je dr. Tripl od'očno zavrnil vesti, češ da je predkcnferenca propadla. Po informacijah iz poučenih ženevskih krogov je prišlo na predkonferenci do izraza naslednje osnovno stališče: Mednarodni dolgovi naj se plačujejo tudi v blagu in v uslugah in ne samo v zlatu (Če to« raj hočejo upn ške države, da jim države dolžnice plačujejo obresti in vračajo kapital, potem morajo dopustiti, da se anuitete plačajo z izvozom blaga; če pa 6e upniške države zapirajo proti uvozu, ne morejo pričakovati, da bodo države dolžnice v položaju plačali dolgove.) Zlato je in ostane najboljše mednarodno merilo vrednosti, ki nam je na razpolago. Zato mora biti cilj prizadevanj povratek k zlati valuti. Devizne omejitve morajo pasti. Nadalje se je predkonferenca postavila na stališče, da je treba napraviti ukrepe za ozdravljenje od gospodarske depresije v \ seh državah istočasno. Pripravljalni odbor je bil soglasno naziranja, da je treba čim prej pričeti z likvidacijo visokih zaščitnih carin, uvoznih prepovedi in kontin* gentov, skratka vseh »avtonomnih rešilnih sredstev«, ki položaj svetovnega gospodarstva le slab'jo. Končno se je pripravljalni odbor zavzel za klavzulo o največjih ugodnostih. ki mora za mednarodno trgovino v načelu ostati in glede katere naj bodo v obliki preferenc dopusitne le izjeme za vzhodni del Evrope. Svetovna gospodarska konferenca se bo najbrž vršila v Londonu. O sklicanju te konference in o določitvi kraja, kjer se naj vrši, sc bo sklepalo še v teku novembra. Protekcijonizem ovira sanacijo svetovnega ~5*nega trga Kako avtonomni ukrepi držav ovirajo likvidacijo svetovne gospodarske krize, nam kažejo prav nazorno ra mere na žitnem trgu. Pogoj za zboljšanje svetovnih žitnih den je edino ta. da se produkcija zmanjša. Toda kaj nam kaže statistika zadnjih let. V Ameriki se je produkcija sicer nekoliko skrčila, zato pa se leto za letom dviga v Evropi. Skoro neverjetno sc čuje, da je po večletnem nevzdržnem padanju cen evropski pridelek pšen;ce dosegel letos v zgodovini še nikoli zabeleženo rekordno višino 412 milijonov meterskih stotov, in to celo navzlic katastrofalno slabi letini v stari žitnici Evrope, v podunavskih državah. Vsa načela, ki jih je postavila narodna ekonomija, ne pomagajo ni, kadar si razni državniki vtepejo v glavo, da je v pro-tekcijonizmu edina rešitev. Z blazno visokimi zaščitnimi carinami so evropske države dosegle, da se je razširilo pridelovanje pšenice, četudi je ta pšenica draga in kakovostno slaba. Nemčija, Francija in Italija ne bodo letos imele nikake potrebe uvažati pšenico. V Nemčiji celo resno razmišljajo, kako naj ustavijo naglo širjenje pridelovanja pšenice, ki se je razviia pod zaščito carine ki znaša 2 krat toliko kakor pa vrednost pšenice na svetovnem trgu. Produkcija pšenice v Evropi 6e je dvignila od 371 miljonov met stotov v 1. 1930 na 31*) milijonov stotov v pret. letu in na 412 milijonov stotov v letošnjem letu (če ne bi imele podunavske države letos izredno slabe letine bi evropska produkcija pšenice dosegla 430 milijonov stotov). Uvozna potreba Evrope, ki je v letu 1930-31 znašala 153 milijonov stotov, v 1. 1931-32 pa 141 milijonov stotov, bo v tekočem letu 1932-33 padla na 118 milijonov stotov. Kam naj to vodi? S protekcijonističniml ukrepi umetnega dviganja produkcije ne opažamo samo pri pšenici temveč tudi pri mnogih drug-.h kmetijskih proizvodih. Agrarne države ne morejo nikamor s svojimi presežki in ne morejo zaradi tega kupovati industrijskih izdelkov; v industrijskih državah pa umetno dvigajo kmetijsko produkcijo, četudi za tako dviganje ne obstojajo naravni pogoji in je rentabilna le prj zelo visokih cenah. Industrijske države vedno manj uvažajo tn ker ne uvažajo ne morejo tudj izvažati Tako rastejo armade brezposelnega industrijskega delavstva v industrijskih državah, v agrarnih državah pa bo kmet kmalu skoro nag ln bos pri polnih skledah in velikih množinah neprodanih pridelkov. Svetovni pridelek pšenice se je letos zopet dvignil na 1010 milijonov stotov nasproti 999, 1012 in 940 milijonom v zadnjih treh letih. Za izvoz razpoložljive količine pšenice v izvoznih državah so sicer v letošnji kamipanji nazadovale na 351 milijonov stotov (lani 370, predlanskim 373), toda uvozna potreba držav, ki pšenico uvažajo se je zaradi umetnega dviganja lastne produkcije, še bol'j zmanjšala tako da je računati z nadaljnjim naraščanjem svetovnih neprodanih zalog pšenice, ki bodo po računih Mednarodnega kmetijskega urada v Rimu znašale 1. agusta 1933 okrog 180 milijonov stotov nasproti 154 milijonom 1. avgusta t. L odn. 151, 129, 134. 85 in 67 milj. stotov 1. avgusta zadnjih pet let. Tako bodo neprodane svetovne zaloge pšenice prihodnje leto tik pred novo žetvijo znašale več, kakor pa znaša enoletna svetovna uvozna potreba, ki je za leto 1932-33 izračunana na 170 milijonov stotov. Gospodarske vesti = Trgovina z našimi dolarskimi papfirji. V trgovini z obveznicami Blairovega posojila je zadnje dni nastopil zastoj, ker izplačuje direkcija državnih dolgov v Beogradu kupone samo od onih obveznic, od katerih je bil že preišnji kupon (ki }e za-oadel 1. maia) vnovčen preko direkcije državnih dolgov; sicer je treba dokazati, da obveznice niso bile vnesene v državo po 1. aprilu t. 1. Ker pa obveznice, ki niso bije uvožene po 1. aprilu t 1. niso označene, je kupčija s temi papirji otežkočena. Pri polaganju obveznic pri bankah se doslej tudi ni mnogo pazilo na serije in številke obveznic in ie marsikdo dvignil iz depoja pri banki druge komade, kakor pa jih je položi!. Mnogi so v zadnjem času v redu kupili te obveznice na borzi, sedaj pa kuponov ne morejo vnovčiti, če so med njimi taki komadi, katerih zadnji kupon ni bi! vnovčen preko direkcije za državne dol-gove. Sedanje stanje se trajno ne bo mog-'o držati. Kakor smo že nedavno omenili, ;e bil v Beogradu sprožen predilog, da se vse dolarske obveznice v naši državi popišejo in na nekak način označijo. Drugi pa so zopet nmen.ia. da bi bilo treba vnovčen je kuponov v dinari.h še forsirati in ne ovirati, ker je v interesu naše države, da čim več kuponov izplača v dinarjih, ker bo na ta način po ureditvi vpraSanja transfera treba nakazati v ino-zemstvo manj dolarjev. = Češkoslovaške predilnice za volno v Jugoslaviji. Združenje češkoslovaških tekstilnih tvornic v Kraijevou je poslalo pristojni ministrstvom in češkoslov. Narodni bamki spomenico, v kateri opozaria na tež-koče zaradi kliringa z Jugoslavijo po uvedbi 20 odstotne premije. V tej zvezi pri-p >mimia spomenica, da znaša n. pr. cena za kamsarn št. 20. I. a Amerika v Jugoslaviji 8.80 Kč za kg, v Češkoslovaški na ro ustanovitvi kartela 10.50 Kč. Nekatere češkoslovaške tvornice že razmišljajo o tam, da bi v Jugoslaviji ustanovile svoie oredihrice. = Kovanje srebrnikov po 50 Din. Na Sušaku se mudi trenutno komisija Narodne barake, da prevzame prvo pošiljko plošč za povanje novcev po 30 Din — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Kollarja Franca, lastnika vinotoča in posestnika v Sloveni^radcu, Cankarjeva ulica (poravn. uprav. dr. Jos. Lavrič. odv v Slovenjsradcu: poravnalni narok pri okr. sod. v Slovenjgradcu 12. dec. ob pol 11., prijavni rok do 7- dec-, kvota 50"M Borze 14. novembra Na ljubljanski boizi so se aanes devize v splošnem nekoliko dvignile, ker je mednarodno oslabel švicarski franik. čigar notacija je nadalje ostala nespremenjena. V privatnem klirlmgu na borzi so bili zaključeni avstrijski šilingi po 9.30 do 8.65. Na zagrebšikem efektnem trgu Je bila Vojna škoda nadalje čvrsta in se je trgovala po 195 in 196. za december oa po 105. V dolarskih vrednotah ni bilo nobenega prometa in tudi v ostalih papirjih ni prišlo do zaključkov. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2312.85 — 2324.21, Berlin 1367.36 — 1378.16, Bruselj 799.13 do 803 07, Curih 1108.35 — 1113.85, Lndon 1914? _ 193-02, Newyork 5740.20—5768.46, Pariz 225.79 - 225.91, Praga 170.56-171.42, Trst 294.35 — 296.75. Curih: Pariz 20.3750. London 17.33, New York 519.87, Bruselj 72.10, Milan 26.6050, Madrid 42.50, Amsterdam 208.70, Berlin 123.55. Stockhohn 91.50, Oslo 87.80, Koben-havu 90, Sofija 3.73, Praga 15.39, Varšava 58.15, Bukarešta 3.fiS50. Zagreb: Amsterdam 2312.90—2324.26. Berlin 1367.36—1378.16. Bruselj 799.30-803.24, London 191.42—193.12. Milan 294.35 —296.75, New-York (kabel) 5762.20—5794.46 New-York (ček) 5740.20—5772.36. Pariz 225.79—226.01, Praea 170.55—171.41 Curih 1108.35—1108.S5. Efekti Linbljana. Vojna škoda 195 bi.. 7n/o investicijsko 45 — 47. 8°/« Blair 42 bl„ 7% Blair 35 — 38, Ruše 125 den. Zagreb Državne vrednote: Voina Skoda 195 _ 196. za december 194 — 196, 7°/o investicijsko 45 —.47. 4°'o asrarne 24 den., 6°/o beeluške 32-50 — 34. 8% Blair 35 — 37. 8°/o Blair 42 — 45: bančne vrednote: Narodna banka 3900 — 1200. Priv. agrarna banka 215 - 221. Beograd. Vojna škoda 196. 195 zaklj., 7Vo investicijsko 46 50. 46 zaklj., 6n'o begluške 3450.32 zaklj. 8°/o Blair 43 bi.. 7°'o Blair 35 den-, 7®/o Drž. hiptek. banka 42 — 42.50. Narodna banka 4000 >len., Priv. agrarna banka 215 50. 216 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13.60. Trboveljska 1975, Alpine - Montan. 12.30, Seče-rana 21.50. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 14. nov. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 45.75, za marc 50.75, za maj 51.875; koruza: za december 26.625. za marc 31.875. za maj 33.50; oves: za december 16.75, za marc 18.875: rž: za marc 34.50 + Wfnitipeg, 14. novemibra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 47.375, za mai 53. + Ljubljanska b®"a (14. t m.) Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšeniea (slov postaja mlevska tarifa, plač v 30 dneh): baška 6 kg oo 197.50 _ 200 baSka 77/78 ke po 200 _ 202.50- sremakh. 79/80 po 205 - 210: moka (slov postaja): baška »Ot po 330 - 335. banatska po 340 do 345: koruza (slovenska poetaia. rnlevska tarifa): baška. umetno etičena po 117.50 do 120. za november oo 122 50 — 125. za december no 125 - 127.50 + Norosadska blagovna borza (14. t m.) Tendenca mirna. Promet 74 vagonov. -Pšenica (76 kg): baška, okolica Novi Sad. Sombor, sredniebaška, sremska 150—15250: baška potiska 154 — 156: ladja Tiaa 155 do 157; ladia Begej 154 — 156; gornjebanatska 147 _ 147.50: sredniebaška. 78 kg 152—15* Oves: baški. sremski 98 — 102. Koruza: baška. za december - januar 57 _ 60: za marc - mai 70 — 74: banatska 5250 — 54 sremska 56 — 58. baška. sremska. sušena 35 _ 67 Moka: baška. banatska »Ogc in ?0tTff* 250 — 265: >2« 230 - 250- »5« 210 do 220: >6" 170 - 180: V7* 125 — 135: 85 — 90 Otrobi: baški in sremski 60 — 68; banateki 64 - 66. ASPIRIN Dovoljeno oa Aun soc. pol. in nar. zaravija iS. st. looxti oa Spor IX. redn letni občni zbor Moto Z nič. Oba sta dolga leta trpela na močnem razširjenju pljučnih bronhij in njuno stanje se ni dalo izboljšati z nobenimi sredstvi. Bolnika sta bik zaradi tega ovirana v izpljuvanju katarja, ki se jima je nabiral in povzročal velike neprijetnosti. Za delo sta bila naravnost nesposobna. Dr. Denik je odstranil vsakemu najprej več reber, potem pa izrezal bolna dela pljuč. Oba moža sta se po operaciji imenitno popravila in sta zdaj dela zmožna. Eden i/med njiju je celo dober kolesar in se je p-ed ča^om z lepim uspehom udeleževal neke večje kolesarske difke. Ljudje uničujejo cvetlice Holandski vrtnarji so se sporazumeli, da bodo uničili okrog 16 milijonov hiacintnih čebulic. Za toliko cvetk naj bi bila prihodnja letina manjša, čebulice bodo uničili z živim apnom v posebnih jamah in jih bo za, 1000 do 1500 ton. Namen tega ravnanja holandskih vrtnarjev je jasen: zvišati hočejo ceno hiacint. Sadje in jagode proti prehladu Profesor fiziologije na vseučilišču v Upsali Gothliu je dognal s štev.lnimi preiskavami šolskih otrok, da nedostaja celo na videz povsem zdravim otrokom vitaminov in so zato v zimskih mesecih nagnje ni k prehladom. Poleti, ko so krave še na gorskih pašnikih, je dovolj vitaminov v mleku in svežem sadju ter jagodah. A tudi pozimi bi morali skrbeti, da bi bilo v j naši hrani vedno dovolj sadja, jagod in surovih sokov. Največ vitaminov C, ki nudijo največjo zaščito zoper prehlad, je v jabolkah, oranžah, borovnicah, malinah, paradižnikih itd., dočim jih hruške, češip-lje, lrusntee vsebujejo manj. Zakon m biologija V lipskftm časopisu »Philoscphie imd Le-ben« se bavi dr. Buttersack s problemom zakona v luči biologije in pravi med drugim: če bi vrnili zakoncu, ko je izvršil svojo biološko nalogo, prostost, bi si marsikdo uravnal svoje vedenje po tem že med skupnim življenjem, dočim si danes misli: lahko te mučim po mili volji, saj mi ne smeš uteči. — Seveda se nihče preveč lahkomiselno ne pos&užuje te pravice. V teku let stopi na mesto ljubezni navada in navada je trinog. Vprašanje zakona je pereče vprašanje. Patentne rešitve, ki bi veljala za vse primere, nman.o in je ne bomo nikoli imeli. Kajti vedno stojimo tu pred računi s samimi neznankami. Kar imamo, to so oblike, ki ne ustrezajo več. Kar potrebujemo. je jasno spoevnanje vseh danih črnite!jev in niih nalog. Samo na zdravem zakonu temelji zdrava država. Orožje in čelade, ki jih je med spopadi množica odvzela vojakom krivnost polko vnika Fawcetta Njegove stvari so našli pri indi janskih rodovih, o njem oa ni nobeneg a sledu Francoska trgovinska de!esa®iia v Berlinu S mri šaMsia Tatesa Konec minulega tedna je umrl ~ Londonu šahovski mojster Yates. eden oajodličnej-š'h angleških mojstrov kraljevske igre. Yates je bil znana prikazen ra mednarodnih turnirjih, kjer je dobil več nagrad. S nos°bno pozornostjo se je prerinil v osnr-ede na šahovskem turnirju v Ham^iu'-gu 1 1016 Tudi na turnirju v Karlovih Vas rih ! 1023 si je pridobil ugled in spoštovanje Ril je zelo močan šahist Kot takemu se mu ie oosreč:lo dvakrat premagati Alie-h:na Med tovariši ie bil posebno znan kot sovražnik remijev. Rajši je izgubil partijo knkor jo ie končal remi-s. Vates ie učakal petdeset let. 0«^ono je b'! zelo ljubezniv in prijazen, pri šahovnici pa ie bi' trd in ne;zt>rosen posebno zaradi svoie žila vos ti. ki ie postala na turnirjih. V-t«rih se je udeleževal, naravnost prislovi čna. 287 doktorskih dt-1 o versaitteski pogodbi Krfcor poročajo listi, so doslej nap;sali kandidati za doktorski nasiov v Nemčiji 287 disertacij, ki obravnavajo versaillesko mirovno pogodbo. Med nj mi obravnava 28 di sertacij zgodovinske dogodke pred svetovno vojno. 8 jih ima za neposredni predmet vojno krivdo. 42 se jih bavi s teritorialnimi do'očbami. 13 s kolonijami 102 d sertaciji obravnavajo pravno olat ver-saille«ke pogodbe. 40 del pa določbe o re-piracnah in financah. Na koncu statistike sto ii še 21 del. ki se bavi jo z gospodarskimi posledicami nrru. 25 tem o rekah in pre-konih ter 8 disertacij o razorožiitvenem problemu. Rodbinska imena v Turčiji Turška vlada je skenila novo reformo, ki posega globoko v življenje turškega ljudstva. V šestih mesecih t. j. do polovice 1033. si mora vsaka družina 'zbrati rodbinsko ime. Doslej so imel, Turki večinoma samo imena brez priimkov, in še ta so bila večinoma arabskega porekla in verskega pomena. Zdaj si vsaka družina la.hko izbere poljubno rodbinsko ime. katerega pa mora oblast overoviti. Prednost teh imen bo ta, da bodo pristno turška. Ob lanskem obisku francoskega ministrskega predsednika in vnanjega ministra v Nemčiji je bilo sklenjeno, da se bo obrazovala mešana francosko-nemška komisija, ki bo reševala obojestranske trgovinske zadeve. Te dni je prispela v Berlin komisija, ki obravnava skupne koristi električne industrije obeh držav. V sredi s palico stoji francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet, poleg njega francoki državni podtajnik Patenotre Dragi violinistovi prsti Goslač Jan Kubeifš je sklen'1 z neko ameriško zavarovalnico originalno pogodbo za svoje prste Njegove roke so zavarovane proti raznim nezgodam za skoro 2 milijona frankov. V specialni razpredelnici, ki predvideva odškodnino za vsak posamezen primer, stoje naslednje zavarovalne postavke: sredinec, prstanec in kazalec leve roke vs:h 272.000 fr., palec 750.000 fr.. mezinec 220 tisoč frankov. Na desnici je zavarovan prstanec za 272.000 fr„ kazalec za 210.000 fr.. sredinec za 210.000 fr., mezinec za 90.000 frankov in palec za 47.000 fr. Palec desnice je zategaaeli zavarovan za tako majhno vsoto, ker so nekateri virtuozi izjavili, da ta prst ni neobhodno potreben za violi* nista. Kubelik je že doslej plačeval za svoje prste :zredno visoke zavarovalne prispevke. a imel je srečo (ali pa nesrečo), da so ostali vsi prsti celi in zdravi. Casanova ostane tam, kjer počiva Nedavno so listi poročali, da se je v Be* aetkah obrazova! odbor, ki mu je naloga prepeljati telesne ostanke galantnega pustolovca Casanove v domovino. Be^nhard Marr, oajmodernejš; poznavalec Casanovove sedanjosti, pripominja k temu. da se ta zelja ne bo mog^a izpolniti, in sicer iz enostavnega razloga ker je v Duxu na Češkem nač poznan nagrobni , finskih zaporov okolu 20.000 zločincev, ki so se pregrešili- proti prohibitivnim ukrepom. S tem činom bo doba alkoholne prepovedi na_ Finskem dokončno zaključena. Finske ječe so bile zaradi alkoholnih prestopkov prenapolnjene in so se začele polagoma prazniti šele, odkar je na podlagi ljudskega glasovanja padel zadevni zakon. Pred sedmimi leti je izginil v notranjosti brazilskega pragozda angleški raziskovalec polkovnik Favvcet in njegova usoda je bila že pogostoma predmet vsakovrstnih domnev. Te dni se je oglasil dr. Let-ger, tajnik neke ameriške misionske postaje v divji Braziliji, z novo verzijo. Letger je devet mesecev prebil v divjini. V taborišču napol civiliziranega indijanskega rodu ob reki Ksingu je zvedel, da so domačini videli pred leti Fa .v-ceta, ko se je odpravljal v neznano notranjost. Ostavil jim je celo mulo, ki so jo Letgerju pokazali. Letger je nato začel prodirati za Favvcettovimi sledovo v notranjost dežele in je na tej poti dosegel taborišče divjega indijanskega rodu, ki mu je načeloval neki AIoqui. V tem taborišču je videl otroke, ki so se igrali z dvema daljnogledoma, angleškimi biseri in angleškimi vojaškimi telečnjaki. Ker je- Žena, mati in vdova v 48 urah Usoda je časih hudomušna, kakor ne bi ji človek prisodil. V' Bazouckesu sur Loire na Francoskem je Teka mladenka v razmahu 48 ur postala najprej žena, potem mati in na koncu še vdova. Ne srečni ca se piše z dekliškim imenom Suzana Bouleau. Stara je 24 let. Pred nekaj dnevi se je poročila z nekim Louisom Tou-chetom, ki ga je že dolgo poznala. Naslednji dan po poroki pa so jo prijeli porodni krči. Poslali so jo v porodnišnico, kjer je povila zdravega in krepkega dečka. Ta dogodek ie mladega moža tako opla« šil, da je ves prestrašen zbežal iz domače hiše in se je od obupa utopil v vaškem ribniku. Pred smrtjo ni napisal nobenega poslovilnega pisma. V njegovem žepu so našli samo seznam oseb, ki so mu dolgovale nekaj denarja, in spisek takšnih, katerim je bil on upnik. Sporazum med rumunskim kraljem in princeso Heleno Rumunska princesa Helena, ki je nedavno prišla v Rumunijo, je že zopet odpotovala iz dežele in 6e stalno nastanHa v Flo-renci. Med njo in rumtrsk:m kraljem se je dosegel sporaztm. ki ureja predvsem njene rodbinske in pravne odnošaje v ru-munski kraljevski hiši. Princesa ima pravico obi fcati Rumunijo kadar se ji zljubi. vendar pa mora o tem predhodno obvestiti vlado v Bukarešti. Za svojega bivanja v Rumuniji sme vsak čas zahtevati, d« vidi svojega sina .prestolonaslednika Mihaela Ce pa je nad šest mesecev odsotna iz Rumunije, sme zahtevati, da pride princ Mihnel za dva meseca v Švi% co ali v kakšno drugo državo — vendar mora imeti za sednie izrecen pristanek ru-munske vlade. Civilna lista princese znaša sedaj letno okolu 2 milijona naše veljave. Nov francoski vojni zrakoplov Nad letališčem Orly v okolici Pariza so se izvršile poskusne vožnje z novim francoskim vojnim zrakoplovom poltrdnega sistema. Poskusi so potekli zelo uspešno. Z rak oni ov obsega 15000 kubi&nh metrov, ima dva motorja po 350 k. a. in akcijski radij 3500 km zika teh Indijancev ni razumel, se jc skušal z njimi sporazumeti z znamenji. Tako ni mogel dognati, odkod so prišle te stvari Indijancem v roke, pač pa je AJoqui večkrat izgovoril Fawcettovo ime. A!oqui mu je dal tudi razumeti, da je bil Angluž pred nekoliko meseci pri njem. Ker od tega taborišča dalje Letger ni našel nobenih sledov za Fawcettoom, dasi je prodrl še dosti globlje v deželo, domneva, da so ga Indijanci umorili in cropali ali pa držali v ujetištvu. kjer jc nazadnje umrl na mrzlici. Noben bclckožec bi namreč ne mogel dolgo časa vzdržati v tem merilnem podnebju. Naprej k iz vi rom Nila! Mobilizacijski proglas Švicarske milice Margareta Fusbahn, znana rekorderska letalka iz Stuttgarta, je te dni startala k poletu čez Afriko iz Basla. Letalka potuje v lahkem letalu in spremlja jo samo njen mož Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ANEKDOTA Tri četrti leta je zobozdravnik zaman čakal, opozarjal, svaril, da bi mu gospa Agata Zamudmikova plačala umetno zobovje, ki ji ga je bil postavil sam. Končno se mu je zazdelo vse preneumno. Sedel je in napisal sledeče pismo: »Spoštovana gospa! če zobovje, ki sem Vam ga postavil, do jutri opoldne ne bo plačano do zadnje pare, bom prisiljen objaviti v tukajšnjih listih priloženi inserat.« Inse. rat se je glasil- »Popolno umetno zobovje, skoraj novo. poceni na prodaj. Ogledate si ga v rabi pri Agati Zamudnikov! Gosposka ulica...« Drugi dan je bilo zobovje plačano. Vsak dan ena Ob spopadu med švicarsko rdečo fronto in vojaštvom v Ženevi. 12 ljudi je bilo ubitih 65 ranjenih. V desnem kotu slike vodja rdeče fronte Nicole S tem letakom je švicarska vlada zaradi izg-redov rdeče fronte v Ženevi pozvala pod orožje moštvo od 20. do 40. leta eli tok so ozdravljive brez strupenih vbrizgavanj, brez živega srebra in salvarzara. Tisoči žen in mož enodušno hvalijo svoje ozdravljenje (trajno) na priroden način s preparatom »VIGI-TABL« brez motenj v izvrševanju poklica. Sijajna priznanja. Tisoče zahval. »VIGI-TABL« učinkuje zajamčeno, sigurno in prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi. Prof. Herry se je o njih izrazil, da »delajo prave čudeže«. Samo preparat »VIGI-TABT,« Vam nudi gotov uspeh, v nasprotnem primeru pa se znesek vrne! Uporabljanje je za zdravje povsem neškodljivo Cena Din 120.—, posebno za stare slučaje Dia 200.—. Pošilja diskretno le HAVELKOVA Pharm. kiborator, Praga-Nusle, Božetžchova 10 - T. R. 801. ČSR. 182 LJUBLJANA 11.15: Šolska ura:-Boka Ko-torska (Adam Milkovič). — 1215: Plošče. — 12.45: Dnevne vesli. — 13: Čas, plošče, borzi. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Nemščina. — 19: Gospodarska in socialna vzgo-j". — 19.30: Orientacija v zvezdnatem nebu. - 20: Prenos orkestralnega koncerta z Du-r.ija. 22: Čas, poročila, plošče. Sreda. 16. novembra LJUBLJANA 12-15: Plošče. _ »nevne vesti. — 13: Čaa plošče, borza. — 17 30: Otroški kotiček. — 18: prenos :z >yvezder. — 19: Ruščina. — 19.80: Literarna ura. — 20: Glasbeno predavanje. — J" 30: Klavirski koncert ge Šmalc - Švager-rve. — 21-10: Salonski kvintet. — 22.15: i ; porodila BEOGRAD 12-06: Radio-orkester. — ji).30: Pesini. — 17: Klavirski koncert — 20: Proslava Diure Jakšiča. — 21.30: Lahka sodba. - ZAGERB 12 30: Plošče. — 17: Koncert, tria. _ 20: Klavirske skladbe- — 20.30: Koncert orkestra. — 22.10: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 20.05: Koncert Češke filharmonije — 22.30: Jazz-kvartet--- BRNO 20: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Lahka godba — 20: Orke-sler mandolin. — 21.05: Koncert solistov. — 22.15: Plesna glasba - DUNAJ 11.30: Godalni k\urtet. — 15-20: Koncertna ura. — 17: Lahka godba. — 19.40: Ziehrerjeva glasba. — -0.50: Sluhoigra »Gustav' Adolf«. — Lahka glasba _ BERLIN 20: Koncert Mozartove glasbe. — 21.40: Beethov-v godani kvartet. - KONIGSBERG 20.05: ncert cerkvene glasbe — 21.10: Vzhodno-nski večer. - MOHLACKER 19.30: Lahka 'risba. — 20.45- Zborovski koncert. — i Neznana Evropa. — 22.45: Nočni kon-:;. — BUDIMPEŠTA 18.20: Ciganska godba. — 19.30: Prenos opere iz gledlišča. — Ciganska godba. — RIM 17.30: Orkester. 20.45: Mešan "lasbeni program in veseli: i ara- loterije boste težko dose jo v Zadružni hranilnic ., Ljubljana. Sv. Petra ce Mistični večer 13418 Prodaja vstopnic od Din 5.-- do Din 25.-- v Zvezni knjigarni pred glavno pošto. 2'fovna peš najidealnejša peč za kurjenje z domačim rjavim premogom. Proizvod: ZEPHIR D. D. Subotica. Tovarniška skladišča: Ljubljana: Franc Golob C&ljc: D. Raikusch Maribor: Carl Lote Ptuj: Ant^i Brenoič Zahtevajte brez^ilačee pro-sptjbt! 13302 glrsovitega telepata in eksperimentalnega psihologa s sodelovanjem edinstvenega dunajskega medija Mme. Svenson. Velika dvorana hotela UNIONA v četrtek dne 17. novembra ob pol 9* uri zvečer ie izredno napet fantastičen roman. Citaj te ga. ne oo Vam tal. — Naročite ga pr upravi »Jutra« za Din 20.—, vezan DiB 30.—. Zahvala Ob priliki težke izgube naše ljube, nepozabne soproge, hčerke in sestre, gospe rasovec izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti, jo obsuli s cvetjem ter nam na kakršenkoli način lajšali težko bol. št. Vid pri Stični, dne 14. novembra 1932. 13453 ŽALUJOČI SOPROG IN OSTALO SORODSTVO Solidno, dobro £undifa»o tovarniško podjetje išče za prihodnje leto -vsled nemožnosti realizirania bančnega kredita FOS&JILO EN MILIJON DINARJEV proti intabulaciji in drugi garanciji. — Obresti po dogovoru. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »POPOLNA VARNOST«. '3443 Delovanje ptujskega Sokola. Na zadnji uprave 5'. jo sklenilo, da uvede Sokol v letošnii ..mski sezoni poseben smučarski \ aj, katerega bo vodil brat načelnik Per-tot., ki tudi sprejema tozadevne prijave. 1 76 v e za proslavo 1. decembra so tudi teJ-cu. Dopoldne na 1 decembra bo slavnostna seja v zgornji dvoani Narodne-doma. pri kater' bo sodelovala tudi CLsbcna Matica Popoldne pa bo v mest ■ i-n gledališču slavnostna akademija s sodelovanjem pevskega zbora Glasbene Matice. Pri MANUFAKTURNI TRGOVINI COMMERCE D. D. Tavčarjeva ulica 2, prvo nadstr. do viška znižane cene, in sicer: Tenisflanela.......... po Dm 6.50 Velourbarhenti......... 3> > 9.— Enobarvna flanela za damsko perilo . > » 8.— Angleška flanela za damsko perilo » » 12.50 Rožasti barheeti za jutranje obleke Ia, » » 18.— Zefirbarhenti — svilnati karo . . . > > 13— Čisto volneni enobarv. poplini, 100 cm » » 22.— sifon, 80 cm.......... » » 6.— ž;fon najboljše kvalitete brez apreture » » 10.— Plamo za rjuhe, 130 cm..... » s> 17.50 Prima domače platno, 150 cm. . . . > » 19.50 Gredi za žiuinice . ....... » » 23.— » > 30.— Najfinejši pliši za damske plašče . . » » 150.— Pristni angleški kamgarm . od Din 120.— do 180.— češki štofi za moške obleke » » 60.- - » 90,— Moško sukno......že od Din 50.— naprej Flanel-rjuhe .........po Din 29.— Posteljne odeje, šivane.....po Din 100.— Umrla nam je po daljši mučni oolezni, naša iskreno ljubljena, P§ nepozabna soproga, hčerka, teta m ln svakinja, gospa PAVLA BOŽIČ roj. Kmet Preminula je včeraj v deželni bolnici. Pogreb bo v sredo ob 4. popoldne iz mrtvašnice dežel, bolnice. Ljubljana, 14. novembra 1932. Žalujoči ostali. Posebno se opozarja na ostanke moških sukenj od 2.50 m do 2.80 m 12759 cel ostanek Din 230.— Damski štoS za plašče od Din 35*— naprej. Mestni c* ebrni zavo4 t Občuaa Ljubljana PAVLA pl. RENZENBERG, vadn. učiteljica v pokoju, in njen brat FERDINAND pl. RENZENBERG generalni intendant v pokoju, naznanjata tudi v imenu vseh sorodnikov, da je njuna sestra oziroma svakinja, teta, prateta in sestrična, gopa Ana Kra§chowil2 roj. pl. Renzenberg vdova v nedeljo, dne 13. novembra ob % 7. uri zjutraj, v devetdesetem letu njene dobe, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. 13454 Pogreb predra-ge pokojnice bo v torek, dne 15. novembra ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Linger-jeva ulica 1, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana — Graz, dne 13. novembra 1932. I INSERIRAJTE V „JUTRU" URADNIKI, NAMEŠČENCI IN DELAVCI ZEDINJENIH TOVARN STEKLA N. D. V ZAGREBU naznanjajo tužno vest, da je danes 14. novembra 1932 za vedno preminul naš dolgoletni prijatelj in predstojnik, gospod on Košir upravitelj v pokoju Pogreb se bo vršil 16. novembra ob 1$. uri popoldne na dolsko pokopališče, Z njim izgubi uradništvo odkritosrčnega prijatelja, delavci pa dobrega in pravičnega predpostavljenega. HRASTNIK, dne 14« novembra 193 BCrgjige „Jutrove" mladinske knjižnice ki nudijo otrokom poln koš veselja in radosti in so najbolj zaželjeno miklavževo in božično darilo, so sledeče: 1. Prigode porednega Bobija 2. Sinko Debelinko 3* Prigode gosp^a Kozamurnika ^ 4. Janko in Stanko 5. Skok, ^inok in Jokica 6. Bratec Branko in sestrica Mica 7. Sambo in Joko 8. Osel gospoda Kozamurnika 9. Vrtismrček in šilonoska 10. Popkins Vsaka knfea stane Din 12.—, poštnina Din 2.—. Pri odjemu vseh 10 knjig . Pri odjemu 6 knjig . , . Pri odjemu 4 knjig . . . Din 90.— poštnina Din 7.— » 60.— » » 5.— » 44.— » » 3.— Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja Uprava »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica. f Cene malim oglasom Žerdtve tn dopisovanja. v*«*, besed* &t„ Ar- ter enkratne prt-»o,biro, te Uiro ali m dajanja naslove Din Oglasi trgovskega «n reklamnega enačaja: vsaka beseda Din /.-^ Po Din ta besedo *« zaračunaj* nadalje *s» oglasi, ki tpadafo pod rubrika »Kam pa kam*, .Auto-moto*, .Kapital*, »V najem*, »Posest* »Lokali*, »Sta nošenja odda* »Stroji*. »Vrednote*. »Informacije*, mžtva/i*. •Obrt* tn »Le*» tet pud rubrikama »Treski potniki* tn »Zašlo-iek*, če ta t oglasom nudi taslniek. oziroma, če te tiče potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama Oče radutka Ji tlulba. plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki sa zaračunajo po Din I.— m besedo te taračuna enkratna pristojbina Din 5.— la iitro ati ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi metalnega enačijo se računajo po S0 par ta vsako besedo Enkratna pristojbrne ta 6ifrx> ali is dajan le naslova pri oglasih, ki »e taračuna jo po 50 par za vsako besedo, znaka Din 1.— Najmanffl tnesek pri oglasih po SO pat ta besedo, fe Din 10.—s trt oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.— prlztofbtne ta male oglasa fe plačati prt predati naročila, oziroma hh la trposlmh v pismu obenem t naročilom. K.Jhjt iSSe zaslužka, plača vsako besedo 50 par; za naslov ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zasiužek. pa za vea*ro besedi 1 Din, J za dajanje naslova ali zi šifro fta 5 Din. (3) Pcr-or! Pozor.' Posestniki vrtov j Vsako jesensko m timako vrttiarsko dni o *preii»i.-m. Rezanje i&pot.ičnega ? mi čev.a. preurejanje vrt»v, in spiob vsa vrtnarsk.'1 ie ia. Ponudbe prosim n.Mia-slov: Anton 5furk. Cub i.jatia. Gatjevica štev. 22. 46546-3 beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrukcije. pla-čajo vsako besede 50 ;a.r; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Francoščino (slovnico. konverzacijo itd.) IBKie^ito pouču/e otroke'.n ffjrail-e učiteljica. izpraša v.*i v Parizu Oni. i op; se pod »Francošč:na« na og! • A4ol ek >J»trai. 47112-4 Nemščino in ruščino govoriti in teorijo «e natise bit'^0 vs: po moji najboljši metodi. Uspeli ja-jam^-n — Informacij« od 11.—i. Ljotova. Resi jeva cesta 13,1. 47394-4 Deloma oroti instrukciiam oddam 'epo sobo profesorju a ' dijaku klasične. Naslov pov» oglasni odde'ek T'i*m 47244-4 Inštruktorja Iščem za fiziko, mafema-t:ko mineralogijo. Po nuflbe na oglasni oddelek »Tnt.ra« ped šifro »D^her Inštruktor«. 47738-4 Kroi. vnjenca anrejim" Ivan Č<-rne. Slov. Javornik pri Jesenicah. 47131 Učenca a prmerno šolska tz-obraz V>. poštenih staršev, k' 'm« res veselje d.> trgov"-B*> z ireš. blagom. spre' m-em takoj. Ponudbe na oglas. odd^lei »Jutra« p«<1 Šifro »Savinjska dolina«. 47D24 44 Službo dobi Vsaka beseda 50 par; za dajanje na/slov« ali za šifro pa S Din. (1) 2 kroj. pomočnika za velika dela, s plačo po dogovoru, sprejme Janko Jcsenko. krojač. Ti vat — Dalmacija Prednost imajo »podobni tudi krojenja, da m« v slučaju odsotnosti lahko nadomesti kot po-slovodja. 47376-1 Šofer s 3r*> Din kavcije, dobi službo pr-oti tako;šnjnmu nastopu. M. Prosnik, av-to taksa. Ptuj. 47370-1 Samost. kuharico sprejmem proti dobri plači. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47141-1 Delovodja v kamnoloma če mogoče s koncesijo »II >hrtnJm 'istom. dobi stal no služb* — P^oiHfbe m Oglas, oddelek »Jutra« rwx1 ^Kam''noloma r« 47050-1 Spretna sobarica ki je dobra likariea. dobi »talno ?hržbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jtetra«. 47407-1 Izurjeno pletiljo, šivilio in navijalko sprejmem v Bolgarski ulici št. 17. 47406-1 SlužVink> pridno in pošt«n.o Ft>rej-mem taioj. Gleda se' r.e 'epa epriševala. Naslov v oglasnem oddelku Tn.tr a« 47423-1 K svoji hčerki Šeem ne nad 20 let staro dekle, ki im-a reis veselje do otrok. - Zinka Gallž. Zgornja Šiška štev. 1. 47437-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ati za šifro p« 3 Din. (2) Mesto hišnika v Ljublja.ni sprejme držav ni upokojenec. Ponudbe n* isriasn: oddelek »Jutra« pod »Upokojenec«. 46205-2 Dober delavec z veliko družino, ki iivi v TOliikesn pomanjkanju in v nujoj potrebi primernega zaslužka, išče delo. — Vajen >e vsakovrstnih del, nekoliko tudi mizarstva. Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno potreben«. 47381-2 Absolvent rudarske šole z dvajsetletno jamsko pra.kso na ri>di in v premogovnikih išče primemo mesto. Ponudbe je poslati na ogiae. oddelek »Jutra« pod šifro »Nadpaznik«. 47375-2 Trg. sotrudnica čedne zunanjosti, zmožna poklica, pridna in poštena stara 20 let, želi preme ni«i 3!uabo v trgovino mešanega blaga aM tšpecerijo — najraje v kako mesto, oli p« tudi na deželo na STajerskem ali Kran':frkem Pomagala bi tudi v gospo dinjst.vu. Nastopi lahiko ta koj ali z novim letom. — Cemien.fi ponudbe na na elov: M. K. pri Levi. Pri jedior, Bosna. 47371 Barvar klobitkov, slame, svile, vol. ne, pavole in vseh vrst ob1 ek. išče službo. — Po nudbe na oglaeni oddelek »Jutra« pod »Barvar 100« 47146 Dobra kuharica ki gre tudi fevem Ljub I.ia.ne, išče mesto v boljš hiši ali dobrem lokalu. — Ponrudbe na og'as. oddelek »Juitrs« pod šifro »M'ad kuharica«. 47399-: Starinsko vloženo komodo »Emipir« proda D. R-ovšek Kolodvorska ulica št. 35 473S8-6 Velika šupa t opeko krita, cela ali sa m o en del naprodaj. Vprašati pri hišnici Mirti? Dunajska aesta štev. 47. 47428-6 Blagajničarka- kontoristinfa z večletno prakso in dobrim spričevalom, išče pri merno mesto. Ponu.dibe pro-midbe prosi na ogla?, od dflek »Jutra« pod šifro »Lahko takoj«. 47401-2 Perfektna kuharica išče mesto k manjšo" bolj-š: družini. — Cenjene ponudbe prosi na oglas, od delek »Jutre« pod šifro »Perfektna 6«. 47404-2 ; Ogilasi trg. značaja po ] 1 Din beseda; za da j janje naslova ali za j šifro 5 Din. — Oglasi ; socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro Pa 3 Din. (6) Puhasto perje čisto, čohano. Din 48 kg H. vrete Din 38 kg. čisto belo gosje Din 130 kg. čisti puih Din 350 kg ra-zpoši! ia po poštnem povzetju L. Brozovič. Zagret). Ilica 82- fcdgar Kice Burroughs: Tarzan, kralf džungle DRtTGl DEL L 117. Vojščaki so drug za drugim povzeli pesem in se upognjeni trlo-boko sključeni pridružili plesu. To je pomenilo, da sprejmejo 'velikega belega moža za glavarja, ženske so žlobudrale okoli kroira! is dar ja Je v bobne In ploskale z rokami. Sredi kroga je sedel Tarzan iz džungle, kralj Vazircev. Vaze, lestenec pletikia garnitura, zastava in drugo ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47741-6 Kupim Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. — Oglas' socialnega značaja vsa ka beseda 50 r»r: za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Železen štedilnik dobro ohranjen kupi D Rovšek, Kolodvorska ulica št. 35. 47301-7 Kapital Vsaka beseda 1 Din; «a lajanje naslova al: ia šifro pa 5 Din (16) Usmiljeno osebo prosim, da mi pomaga 5000 Din posojila za dobo 5 mesecev, proti obročnemu vračilu po 1000 Din mesečno. Kličem na po moč — za kar bi bila vedno iskreno vdana in bve ležna. Dopise na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada obrtnica«. 47374-16 1 j. > Otjeteda 1 Din «1 lajanje naslov« ali M t!fro t» 5 Din. f85^ Vsakovrstno zlato kupuje po najivišjnh cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Oblačila l'rg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanje na slova ali za šifro 5 Dr Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova aH sa šifro 5 Din. (13^ 2 moški suknji zimski, dobro ohranjeni, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47418-13 Prehrana Kdor nudi prehrano plača za vsako besedo 1 Dia; kdor išče pre brano pa za besedo 50 par; za dajanje na slova ali šifro 3 Din. Miroma 5 Din. (14) Trgovski oglasi 1 Diu Otročička vzamein v rejo na deželi. Naslov v oglasraem oddelku Jutra«. 47384-14 Gospode in gdč. sprejmem na prav dobro rano v centru mesta. Na f«ve oglasni oddelek Jutra«. 47742-14 V najem Gostilno in trgovino na deželi. 12 km od Ljub ijane oddam takoj v najem. Pismene ponudbe na naslov: i^anc Dolničar — Ljubljana, Celovška c. 14 47432-17 Lokali Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (19! Buffet dobro vpeljan, na promet nem mestu v Zagrebu, z vsem inventarjem prodam za 10.000 Din, radi staro sti. »Iskra«, Palmotieeva ulica 3 — telefon 28-75. 47368-09 Trgovina z mešanim blagom in de-likatesa v sredi mesta, dobro idoča. takoj naprodaj radi bolez.ni. Potreben kapital 70.000 Din Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« po Med 1000 kg trfa-nega po Din 12 kg in 500 kg trčanega po Din 14 kg franko Metlika proda Anton Mu-rn. slaščičar v Metliki. 47377 Tri hiše gospodarsko poslopje, dvoj nat kozolec, njive, trav. nrilke, gozdove, vinograd (30 h! vina), sadni vrt 150 drevesi, poslopja vsa z opeko krita, v prav do brem stanju, pripravno za vsako obrt ali industrijo tik kolodvora v prometnem kraju n« Dolenjskem prodam — tudi proti hra nilni knjižici. Naslov pov ogasni oddelek »J«rtrn«. 47406-20 Dve parceli ob Duma ^ki cesti prodam po Din 80 m5. Pojasnil daje Podbevšek v Zgornji Šiški, Celovška cesta 114 474(15-20 Kupim parcelo samo tik Dunajske ceste do Urban-Ska. Ponudbe na Taksy, Eiušpiierjeva ulica šter. 23 — Bežigrad. 47417-20 Trgovsko hišo dohro 'vpeljano na promet-nean kraju, polovico ugod no prodam. Druga polov; ca ?e 'ahko pod ceno kupi na dražbi. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma riboru pod »Zasigurano«. 47429-20 Lepo stavbno parcelo pri Celju iščem. Ponudbe na podrnž nico »Jutra« v Cel Ml pod »Lepa parcela«. 47430-20 Vsaka beseda 1 Din; za iajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. f 15) Slanino po 14 Din in svinjino po 12—14 Din prodaja Zaje Anton, Vodnikov trg. 47400-33 Vsaka beseda 1 Dtu. u dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (34^ Ia jabolka štajerska, namizna, vseh vrst. po Din 2.50 kg dobit« danes in jutri v skla-d:ščiu špedicije T u r k v Kom.eui.skega ulici. 47390-34 Vsaka beseda 1 Di.n; za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (20) Vsak* beseda 1 Din; t* dajanj« naslova a K z« Šifro pa 5 Din. (171 Ugodna prilika za vrtnarje Kra.j«vua šolski odbor v Slovenjgradcu odda pod zelo ngodnimi pogoji v najem velik obzidan vrt i rtanovamjem, toplimi gredami itd. Reflektanti naj se iglase najkasneje do 1. decembra t. 1. pri šolskem upravitelju ▼ Šlovenjgrad-ob. 47369-17 Majhno posestvo lepo, z vrtom, hmeljnikom 2000 sadikami, hišo 8 6 sobami, novo sušilnico, gospodarskim poslopjem in 49 ari arondirane zemlje, vse v najboljšem eta.n.fu, primerno za vsako obrt ali upokojenca, po zelo ugodni ceni prostovoljino prodam ob glavni cesti blizu lepega trga, 10 minut od železnice. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »278347373-20 Posestvo v ohseigu 75 iobov naj«*). diovitmejSe zemlje, od t»g» 60 jobOT goeda. radii d«r u-žnmsikih razmer ugodno na prodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šiifro Gorski zrake. 46949 20 Moderna hiša dvonadstropna, z velikam vrtom naprodaj v bližini banske palače. — Vprašati pri DrnStvu posestnikov. Ljubljana, Salendrova 6. 47427-80 Mizarji, pozor! Dospele so topolove vezano plošče (Sperrplatten), izvrstne za fumiranje — po iz.;em.no nizki ceni. — Tvornica »Ukot«, Dunajska cesta 31. . 47403 Stanovanja Vsaka beseda 50. par: za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a) Stanovanje sobe in kuhinje, v centru ali blizu išče strank« 2 oseb. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jeaen 15«. 4739S-dl/a «5 tanovanje Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (žl) Stlrisob. stanovanje krasno, ▼ Sp. Šiški odda mo s 1. februarjem Po nudbe na poštni predal 72 46885-21 Trisob. stanovanje s kopaJoieo jn pritiklina mi. v centro mesta oddam za februarjev termin. Ce r.rtletna najemni na 5000 Din. Poitve se v Dalmatinovi ulioi 5/1. 46640-31 S !. dec. oddam sledeča stanovanja: trisobno £ kopalnico, emosobno s predsobo in kuhinjo, ter enosobno s kabinetom in kuhinjo. Vprašata v Lepo-dvo-raki uCici 3, pritličje. 47402-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam s 1. dec-embr'^n v podaljšani Verovškovi ulici štev. 69. 47A4S-dl Sobo odda Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za Šifro 3 Din. (23) 1 oziroma 2 osebi sprejmem v centru m-fosta aa stanovanje, event. tudi s hrajio. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47435-23 Opremljeno sobo tik kavarne »Evrope« od dom takoj mirnemu, solidnemu in stalnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47434-23 Solnčno sobo oddam 2 gospodoma, ozir. gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 47420-23 Sobo oddam 2 so idnima gospo doma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47383 23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z ali 2 posteljama, počen oddam blizu tramvaja Sp. Šiški, Cernetova ulica št. 31/1-4. 47380-i3 Gospoda na vso oskrbo sprejmem v epem kraju na Gorenj skem. Naslov pove og'as oddelek »Juitra«. 46009-23 Opremlieno eoN) veliko, snažno in mirno separirano. s parketom :n elektriko, z« dve osebi oddam s 1. decemibrom na Miklošičevi cesti št. levo. 47365 23 5>eirarjrano sobo oddam. Naslov v ogla« oddelku »Jutra«. 47382-23 Oprem!»eno caKo s posebnim vbodom, od dam euj ali dvema osebama Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47386-23 Opremlieno sobo lepo in solnčmo, s parketom. elektriko in posebnim vhodom oddam gospodični v viili pri Tivoliju — Škrabčeva ulica 6/1. 47379 23 Onremlfeno sobo eliko, srcftlo. t separatnim vhodom in elektriko, oddam eaii ali dvema osebama v vili v Pleteršmi kovi ulici 4. 47378-23 Dve prazni sobi breu kuhinje, s separatnim vhodom, v bližini »Zmaj skega mostu« oddam takoj mirni stranki. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47143-23 Prazno sobo posebnim vhodom oddam Mestni trg 7/1; event. se opremi. £7114-23 Opremljeno sobo posebnim vbodom oddam 1. decembrom na Mestnem trgu št. 6/1. 47389-23 Sobico poseb. vhodom in elektriko oddam. Naslov pove glasni oddelek »Jutra c. 47392-23 Dve sobi mirni in sve>tli, v I. nadstropju, s posebnim vho-om, oddam samo za pi-ame. Drogerija Hermes, Miklošičeve cesta št. 30. 47398-113 V Novem Vodmatu zelo poceni oddam v novi vili lepo enosobno stanovanj« s pritiklinami. Na slov r»ove oglasni oddeUk »Jirfra«. 47040-21 Štirisob. stanovanje v I. nadistrop;u. s kopal-nioo im vsemi pritiklinami v centru mesta tik K on grešnega trga, v stari hiši oddam po zelo primerni ceni, samo stalni in točno plaču,jočd stranki e 1. februarjem aJi za pozneje. Pismene ponudbe na ogl. oddeiek »Jutra« pod Šifro »Stalno«. 47740-21 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo, tik gorenjskega kolodvora oddam solidnemu gospodu s 1. decembrom. Poizve se v Polekovi ulici 11, pritličje. 47405-33 Onremlleno sobo solraP^o. oddam solidnemu srosipodu boicn glavnega kolodvora — livarska uJ. St. 6. 47410-23 Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, p» nizki ceni oddam g 1. novembrom Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 47416-23 Veliko prazno sobo ovent. s kabimet.om. v bii-žini pošte iščeta čez dan odsotna solidna zakonca. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zračno in čisto«. 47734-23 Sobo s posebnim vbodom, pri pošti takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 47736-23 Sobo čedno opremljeno, tik gl. pošte oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 47733-23 Dve sobi zelo -lepi in solnom, prai ni, odno«no tudi opremljeni. po zmerni ceni oddam na Aleksandrovi cest-i Naslov v og'asne>m oddelku »Juitra«. 37735-33 Elegantno sobo v centru mest« takoj poceni oddam. Nas'ov po-ve oglasni oddelek »Jutra«. 47739-33 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (23-a) Sobo z balkonom prazno ali opremljeno takoj oddam. Podtoi ščakova ud. 41. 47087-2Sa Dopisi o Vaših želja zamoremo zadovoljiti z nažo ogromno izbiro biaga za jesen in zimo, in nudimo: Za damske obleke, voln. , od Din 36.— Za damske plašče, voln. . od Din 85.— Za moške obleke štof . . oC Din 54.— Za moške obleke vol. sukno od Din 114._ Za moške obleke kamgarne od Diti 128.— Za moške suknje Double . od Din 78.— Za moške suknje, črno, sivo od Din 115.— dalje. — Flanele, oarhent, baržuni, pliši itd. najceneje. SPECIALNA rRGOVTNA — Ljubljana Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) MLAJŠI TRGOVEC s poslovnico v Zagrebu, z glavnico cca. pol milijona Din, išče tem potom dekle ali mlado vdovo radi že-nitve. Potrebna dota. Ponudbe s priloženo sliko na Jnterreklam d. d., Zagreb, Masary-kova 28, pod »K — 2060«. 13388 Najmodernejši brivski in damski salon v palači »Grafike«, se priporoča Matko šijakovič 3S7 v vseb zadevah nudi »Jutrov« mali oglasnik. velikega slovesa, na Dunaju odda zašlo Vsaka beseda 2 Din; za dajanje naslova ali šifre pa 5 Din. (24) Marjanko! Pozabimo — bolj« za Te. 47372-J5 Prijateljstvo želi premožna gospodična 40—60 let starim ioteii-gentom. — Vdovci imajo prednost. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plemenita duša 100«. 47147-94 Gospodična lastno trgovino, dvajsetletna, čedne &unanjoetJ!j lep»,- pre'eklosta. se želi spoznati s trgovcem 26—35 let starim s primernim premoženjem. Ponudbe t sliko na oglasna oddelek Jutra« pod »Pomanjkanje znanja«. 47073-34 Vsaka beseda 1 Din, za dajanj« naslova ali za Šifro na o Din. (29) Šivalni stroj čevljarski, levoročni, dobro ohranjen kupi Plankar — poštni predal 115. 47436-29 Razno za vso Jugoslavijo. Tiče se kavarnarske stroke z delno krajevno fabrikacijo. Ponudbe v nemškem jeziku od dobro fundiranih tvrdk želimo na: Jugomossc, Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »S—P 301« 13394 Čitaite tedensko reviio »ŽIVLJENJE IN SVET cc *ra HISBI3S Site esasa Sodna dražba več HLADILNIH aparatov (Semperfrigid) ln pisarniškega inventarja se bo vršila 18. novembra popoldne ob 15., št. Vid nad Ljubljano hiš;ia štev. 73. Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« ali za Šifro pa 5 Din. (37) Norveško ribje olje najifinejBe. s