%
^^ In praznikov
j^d dally «cept Saturday«. Sunday« and Holidays
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradaiikl ln upravnllkl proat S6A7 South Lawndala Am
Offlca of Publication: 2687 South Lawndala Ava.
Telephone, Hockwell 4904
uïï^LTïî iïTciaîS S SLSkVuS. CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 30. SEPTEMBRA (SEPT. 30). 1947 Subscription $8.00 Yearly ÔTEV-
-NUMBER ltl
Acceptance for mailing at special rate of postaja provided for ln Action 1103. Act of Oct. 3. 1917. authorized on June 4. 1918.
Gromiko obdolžil Ameriko
kršenja neodvisnosti Grčije
Fašisti v grški vladi hočejo vojno med Sovjet-iko unijo in Ameriko. Svarilo pred polomom organizacije Združenih narodov
¡¿k, Success. N. Y.. 29. sept.
Uuski delegat Andrej Gromi-k, ie izjavil na seji članov po-Lne^a odbora Združenih na-Cv da je Amerika stopila na Etra o pot, ker skuša upraviči oboroženo intervencijo v
Grčiji-
-Očitno je, da Amerika ni za Brgvnavo grškega problema," jt dejal. "Ona zasleduje svoje dlje v Grčiji. Njene akcije so gjprto kršenje neodvisnosti in joverenitete Grčije in načel čar-fer a Združenih narodov. Infor-lirani smo bili, da bo število ikozvanih vojaških inštruktorjev, katere Amerika pošilja v litijo, kmalu znašalo 18,000. Fašisti v grški vladi kujejo ¿rte za vojno med Ameriko in ovjetsko unijo. Pričakujejo, i bo prej ali slej izbruhnil konflikt med njima in odprto podirajo vojno. Ameriška politika i Grčiji onemogoča kooperacijo sed velesilami in b^ morda re-ihirala v polomu organizacije Idruženih narodov. Grški politični voditelji, ki so prišli na krmilo s pomočjo zu-je intervencije, so priprav-jeni žrtvovati neodvisnost Gr-ije za ameriško pomoč v pri-ikovanju, da se bo sedanji re-Šm podaljšal."
Gromiko je dalje rekel, "da d si grški politični voditelji kiil; pete pred uradom arae-
razprave o ameriški resoluciji. Ta dolži Jugoslavijo, Bolgarijo in Albanijo agresije proti Grčiji.
Predlog, da reprezentanti Bolgarije in Albanije nastopijo pred odborom, je bil vseeno sprejet. Dobili bodo priliko za.zanikanje obdolžitev. Gromiko je zahteval, naj obe državi, dobita pravico do udeležit ve diskuzij.
Ameriška resolucija zahteva tudi ustanovitev posebne komisije Združenih narodov, ki naj bi šla v Grčijo v svrho nadziranja. Reprezentanti Amerike so za uporabo oborožene sile, ako bo potrebno, proti grškem gerilcem. Komisija naj bi dobila tudi oblast do sklicanja izrednega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov, ki naj bi sankcionirala odhod oboroženih sil v Grčijo.
Tito priporoča enotnost proti fašizmu
Belgrad, 29. sept.—Maršal Tito je dejal, da morajo ljudske fronte po vsem svetu stati združene proti fašizmu, katerega goji in podpira mednarodna reakcija pod vodstvom ameriškega monopola in kapitala. Tito je govoril pred 1,200 delegati na zborovanju kongresa ljudske fronte v Belgradu. Dejal je, "da mednarodna reakcija ponavlja prejšnjo igro, da se fašizem
riskih reprezentantov v At^ahf™* ^ P6stane f^™*
sila. Ljudske progresivne sile
n čakali na navodila v času dis-mzij, ki so rezultirale v reorga-«iziranju grške vlade." Albanija in Bolgarija, ki ni-
<a članici Združenih narodov, <a v pismu političnemu odboru Davili, da ne bosta sprejeli ob-znosti v smislu stavljenih po->j<v (»lede nastopa njunih re-lezentantov, ko se bodo vršile
Nulomestilo za Mtoihallov načrt
Itohington, D. C., 29. sept.— »itor Ferguson, republikanec »Michigana, je dejal, da bo, ko
*	oo kongres sestal na zaseda-P Po novem letu, predložil na-Pjtttilo za Marshallov načrt
pomoči' zapadni Evropi. Wila naj bi dajali Evropi po--ezniki in korporacije, ne >ška vlada. Ferguson je na «erenci s časnikarji dejal, da razpravljal o svojem načrtu u'»dniki Trumanove admini-in voditelji republika«-
*	stranke.
bodo ustavile ta prizadevanja."
Hannegan naznanil resignacijo
Washington, D. C., 29. sept.— Generalni poštar Robert E. Han-negan je naznanil, da bo resig-niral kot načelnik osrednjega odbora demokratske stranke 29. oktobra in da je predsednik Truman odobril izbiro J. H. Mc-Gratha, senatorja z Rhode Is-landa, za naslednika. Hanne-gan je dejal, da bo isti dan re-signiral tudi Gael Sullivan iz Chicaga, podnačelnik odbora stranke.
Bomba eksplodirala pred policijsko postajo
Jeruzalem, Palestina, 29. sept. —Policija poroča, da se je bomba zvalila s tovornega avta in eksplodirala pred policijsko postajo v Hajfi. Najmanj dvanajst britskih in arabskih policajev je bilo ubitih. Bomba je porušila policijsko postajo.
Albansko sodišče obsodilo zarotnike
Nameravali so strmoglaviti vlado
Belgrad. 29. sept.—Sem dospelo poročilo pravi, da je albansko vrhovno sodišče obsodilo 16 oseb, ki so skovale zaroto, katere namen je bil strmoglavljenje vlade premierja Enverja Hodže z ameriško in britsko pomočjo, na smrt.
Trinajst zarotnikov bo ustreljenih, trije pa bodo obešeni. Štirje obtoženci so bili obsojeni na dosmrtno ječo, štirje pa so dobili 15 do 20 let zapora. Vsi so bili na obravnavi spoznani za krive kriminalnih terorističnih aktivnosti proti ljudstvu in državi.
Obravnava proti 24 obtožencem se je pričela'5. septembra. Nekateri obtoženci so priznali; da so njihove organizacije dobivale pomoč v denarju in orožju od Članov ameriške in britske misije v Tirani, glavnem mestu Albanije. Priče so pred sodiščem izpovedale, da so člani misij podpirali albanske' sa boter Je in oborožen odpor proti vludi v Skadru, severozapadni Albaniji» Odpor v Skadru se je pripetil 9 septembra lansko leto. Podžgali so ga Američani, ki so zagotovili upornike, da se bodo ameriške čete izkrcale v Albaniji tri dni po okupaciji mesta.
(Ameriška vlada je zadnji teden obdolžila Albanijo nehva-ležnosti in fabrikacije obdolžitev, da so bili ameriški uradniki v Albaniji udeleženi v zaroti proti vladi premierja Hodže. Državni department je dejal, da so obdolžitve brez podlage.)
SPLOŠNA stavka v pveh italijanskih 1estih
Demonstracija solidarnosti s poljedelskimi delavci
KAMPANJA PROTI VLADI V TEKU
Rim. 29. sept. — Generalna stpvka je bila oklicana v dvelv mestih rimske province kot demonstracija solidarnosti s poljedelskimi delavci, ki so bili are tirani zadnji teden, ker so zasedli zemljo veleposestnikov. Prizadeti mesti sta Civita Vec-chia in Monte RotofHio.
Mestna dela so bila ustavljena v Tivoliju in Col(leferru. Delavski zbornici v obeh mestih sta zapretill z oklicem splošne stavke, če ne bodo aretirani poljedelski delavci izpuščeni iz ječe.
Komunistični list 1/Unlta poroča, da so poljedelski delavci začeli obdelovati zssc/ena pose stva. Zapretil je tudi z oklicem generalne stavke v Rimu, ako ne bodo delavci izpuščeni iz ječe. Konflikt- zaradi zemlje je sledil serfji stavk V^taliji. Voditelji ' krščanske demokratske stranke so Izjavili, da so stavke povezane s kampanjo levičarjev, katere namen je strmoglavlje-nje vlade premierja Alcida de Gasperija.
Zdaj še ni znamenja, da bo stavka okrog 40,000 ¡tehnikov in mehanikov v severni Italiji kmalu končana, prizadeta je tekstilna industrija/ Stavko je podpela delavska federacija, ki je pod dominacijo levičarjev. Pričela se je zadnjo sredo.
Lastniki so zapretili z zaprt-jem tekstilnih tovarn. Izrazili so bojazen pred poškodovanjem strojev. Delavci so potem zapretili z zasego tovarn.
Ako bodo tekstilne tovarne euprle vrata, bo okrog 800,000 delavcev izgubilo zaslužek.
Zadnjo soboto so zastav kal i mestni uslužbenci v Neaplu, ker niso prejeli plače. Mestna administracija je naznanila izravnavo konflikta. Okrog 4,000 u-službencev* v bolnišnicah v Rimu, ki so stavkali nekaj ur, se je vrnilo n» delo. Uprave bol
Domače vesti
Oblak
Chicago.—Dne 27. sept. so obiskali glavni urad SNPJ: Mrs. F. Medved, Mary Medved in Tony Medved Iz Chisholma, Minn., ter mrs. Louisa Susnik iz Frontenaca, Kana.
Nov grob v Loralnu
Lorain, O.-—Dne 19. sept. je po dolgi bolezni umrla Rose Rupnik, stara 65 let, doma iz Stjaka pri Vipavi, v Ameriki 40 let. Tukaj zapušča moža, trial nove in dve hčeri.
Nov grob v Kansssu
Arma, Kans.—Po kratki bolezni je umrla Agnes Dolanc, stara 70 let, članica društva 434 SNPJ, v Ameriki okrog 40 let ves čas v Kansasu. Doma je bila Iz Župe, fara Dobovc pod Kumom. Zapušča moža, pet sinov in dve hčeri.
Nesreča v atarem kraju
St. Michael, Pa.—John Nsdu je prejel žalostno veet Iz svoje rodne vasi Ješevca pri Trebel-nem, Dolenjsko, da je 5. junijs zadela velika nesreča družino njegovega brata. Pogorela je vsa domačija, kakor tudi trem drugim kmetom, brat pa je 25. junija umrl. V Ameriki zapušča dva brata, poleg Johna tudi Franka v Nantl Glovu, Pa., v Argentini pa sina. r	V bolnišnici
Yukon, Pa.—Marija Stih, članica društva 117 SNPJ, se nahaja v bolnišnici Mercy v Pitts-burghu, kjer se je morala podvreči operaciji. Članstvo jI želi skorajšnje okrevanje. (Prijete-Ijl jo lshko obŠčejo dnevno od 2 4 »in od 7—0 zvečer.)
nišrflc so pristale ns sshteve glede zviianja plače in skrsjla
nja delovnih ur. *
Giuseppe Saragat, Vodja zmer nih socialistov, je dejsl v ustsv
ni skupščini, da se De Gasperi jeva vlada pomiče čedalje bolj
v smeri desnice, da nima nobe nega ekonomskega načrta ln da je Italija edina država v Evro pl, ki ni uveljavila nobene in dustrijske reforme po zsključe nju vojne. "Dokler bodo delavci čutili, da producirsjo ssmo za kapitaliste, ne za državo, se si tuacija ne bo zboljšala," je de Jal.
Vlado je napadel tudi Pletro Nenni, vodja levičarskih socia listov. Dejal je, da se je popol nomu podvrgla Ameriki.
»t prominentnih američanov POVABLJENIH v jugoslavijo
iNr York. 29 S(.pl _jUKoglo.
vlada je povabila šest ^♦•nmih Američanov, med
WslTn (J,žavne8* tajnika ¡tola Rvrncsa- naj obiščejo ' "> se tam prepričajo fcli,^	v zvezi z ob-
iGr
Jugoslavija ogro-
• «u, H«.
v imenu vlade v Bel-™ K»v..bil Američane Sa-^ "'<>vi' . jugoslovanski r» ,K Wj,sh'ngtonu in član kf' "' vk. delegacije na za-; me Združenih na-J Yorku.
dobili poleg Byr-M'Tgenthau, bivši *jnik; Harold E. governer Minne-t predsedniške-"1 a republikanske ' »unther, pisatelj; pw.m4 vojaški ana-1 l»*ta Times, in "■dick, bivši pas-Mde v New Yor-"dfovoril, da je •e more sprejeti *n je dejal, da
F.
bo čakal na uradno povabilo, nakar se bo posvetoval z državnim tajnikom Marshallom in senatorjem Vandenbefgom, republikancem iz Michigana.
Kosanovlč je objavil pismo s povabilom, ki je bilo dostavljeno Byrnesu. V tem j« rečeno med drugim, "da je nastal nesporazum med ameriškim ljudstvom glede obdolžitev, da Jugoslavija podpira civilno vojno v Grčiji in ogroža njeno teritorialno integralnost. Ameriški državni tajnik in mnogi Američani ne razumejo situacije. Ako •e ne bo nesporazum odpravi IT bo lahko vodil v nepredvideva-ne posledice, škodljive ljudstvu v Jugoslaviji, Grčiji in Ameriki-
Poslanik Kosannvič je dostavil. da je dobil navodila od pre-meirja Tita, naj povabi šest pro-minentnih Američanov, naj obiščejo kraje ob meji z Grčijo in druge jugoslovanske kraje, ako se jim bo zdelo potrebno, da se prepričajo o resnični situaciji.
Kongresnik oplazil grško vlado
Nov apel na Ameriko za pomoč
Atene. Grčija. 29. sept.—Kongresnik Tsber, republikanec iz New Jerseyja in načelnik kongresnega odseka, ki je bil poslan v Evropo v svrho študije situacije, je udaril po grški vladi. Dejal je, da mora pokazati več življenja nu ekonomskem ln vojaškem polju, če hoče, d« bo Še nadalje deležna ameriške pomoči.
Taber je izrazil nezadovoljstvo z grško armado, ker ne Iz kazuje uspehov v operacijah proti gerilcem, On je dospel v Atene lz Turčije. Dejal je, da situacija v Turčiji sliči oni v Grčiji. Turčija je dobita od Amerike pomoč v vsoti $100,-000,000. Taber je v Turčiji opazil stagnacijo.
Na sestanku s časnikarji je kongresnik dejal, da je še vedno za ameriško pomoč Grčiji in Turčiji, da se bosta lahko borili proti komunizmu, "Državi se morata zavedati, da je Amerlku že dosti Žrtvovsls zs obe, todu rezultati niso vidni," je rekel V Atenah je Tsber konferirai premierjem Sophoullsom in drugimi člani grške vlade. Informirali so ga, da bodo ponovno apelirali na Ameriko za finančno pomoč. Potrebna je vso ta sto milijonov dolarjev za oja-Čanje grške armade.
Člani kongresnega odseka so po konferenci s člani grške vlade odpotovali v Trst. Naznanili so, da bodo obiskali Dunaj, Berlin, Frankfurt, Porurje, Pariz in London pred povrstkom domov 18, oktobrs.
Stavka pristaniičnih delavcev v Argentini
Buenos Aircs, Argcntinu, 29. se>*t.—Promet v tej luki je pa-rallziran zaradi stavke 0,000 pri-staniščnih delavcev. Okrog 118 parnikov, med temi več ameriških, je obtičalo v luki. Priza-devanje vlude za odvrnltev stavke so se izjalovila. Stav-kurji zahtevajo zvišanje plače in zboljšanje delovnih pogojev.
Velika letalska nesreča v Indiji
New Delhi, Indija, 29, sept.— Štirinajst oseb je izgubilo življenje, ko je transportno letalo treščilo ns tla In se razbilo, Med
žrtvami so bili trije britski vojaki.
Ker je Wla ke«lrola cen "neameriška", vmešavanje v "free •nlerprtae . sds) šanlemo vikar ..
Unije CIO bodo odprle trgovine,
Charlotte, N. C., 29, sept. . Unije Kongress industrijskih organizacij so naznanile, da bo do odprl« več zadružnih trgovin
japonski indus-trijci niso vojni zločinci
Ameriiki prosekutor Keenan zaključil kontroverzo
CITIRAL JE PO-MANJKANJE DOKAZOV
Tokio. 29. sept. — Joseph B. Keenan, ameriški proaekutor, je zaključil dveletno kontroverzo z izdanjem odloka, da niso japonski cesar Hirohlto in ne japonski industrije! vojni zločinci in da ne bodo postavljeni pred vojno sodišče. "Odkrili nismo nobenih dokazov, da so industrije! in Hirohito odgovorni za vojno," je dejal, "I* tega razlogu ne bo podvzeta nobena akcija proti njim."
Keenan je s svojim odlokom zadal klofuto onim, ki zshtevsjo, da morajo priti Japonski Indus* trijci in Hirohlto pred sodišče kot vojni zločinci,
"Predložena nam ni bila nobena evidenca in sami je tudi nismo odkrili v teku preisksve, da so prominentni japonski Industrije! in trgovci skovsli vojno zsroto ali začeli vojno," je rekel Keenan. "Das! nočem izreči popolne razsodbe o krivdi kste-re koli jsponske grupe, nisem ntkdur zsvzemsl stslišča, ds so vsi, ki so podpirsli Jsponsko agresijo, vojni zločinci. Golo naključje ni, da med onimi, ki se morajo zagovarjati pred sodiščem kot vojni sločlncl, ni nobe-negu industrijca. Med obtoženci je general Huiekl ToJo, ki je bi! predsednik tokijske vlade v času napadu na Peurl Hsrbor.
Med Japonsko in Nemčijo je razlika Nemški induatrijci so postavili Hitlerja nu konja. V japonsko vlado so prišli gungeži, ki so prevalili cesurjs Hirohits in juponsko ljudstvo. Hirohito sicer ni storil nobenega koraka za končanje vojne, toda znano je, du jo Je sovražil in da je bil pripiuvljen skleniti mir s pokojnim predsednikom Roosevel-tom,"
Dvu vodilna japonska industrija stu bila izpuščena is ječe. To stu Jošisuke Aikuwu in Ciku-h#j Nukajima. Drugi, ki so še
v ječi, bodo izpuščeni.
v Severni Ksrolini, Člani unij bodo dobili živila In druge potrebščine v teh trgovinah po zmernih cenah.
odločitev 0 izrednem zasedanju kongresa na konferenci
Waahlnglon. D. C.. 29. sept,— O vprašanju, ali »e problemi naraščajoče draginje doma in ameriške jKimoči zapadni Kvropi, kjer je pomanjkanje živil, lahko rešijo brez sklicanja izrednega zas«*danja kongresa, bo padla odločitev danes, ko se ho predsednik Trumsn sestal z voditelji kongreaa na konferenn v Beli hiši
Truman se je prlprsvll za konferenco. Trdi se, da je on proti sklicanju i/rednega zasedanja kongiesu, čeprav nekateri člani njegovega kabineta, med temi državnl tajnik George C. Marshall, nuglašajo, da je potrebno, ker situselja v /apadnt Kvropi zahteva takojšnjo ameriško pomoč.
Mofnost je, da bo ria konferenci osvojen program glede začasne pomoči zapadni Kvropi. Udeležili se Je bodo člani odsekov za zunan)e zadeve, za apro-piladje in financ«. Senator Taft
in kongresnik Martin, voditelja r#»no hI I kancev v konuresu, se ne bosta udeležila konference, ker
sta oba na govorniškem potovanju. Glavni Trun.anovi svetovalci, med katerimi je Marshall, poljedelski tajnik Anderson in trgovinski tajnik Harriman, se bodo udeležili konference
Nekateri senatorji in kongresnik! ne vidijo potrebe sklicanja izrednegu zasedanja kongresa. Vodilni lepubliksncl so izjavili, da tnalo vodili opozicijo proti trošenju milijard dolarjev za ublafitev situacije v zapadni Kvropi, dokler ne bodo predloženi vsi drtofII «možnega programa
Pričakuje se, da bodo voditelji kongtesa dobili Informacije o kritimi živilski in ekonomski altuaciji v zapadni Evropi na konferenci v lleli hiši, Gotovo )e, da bo Marshall priporočal Izredno zasedanj« kongresa.
PROSVETA
9	THE ENLIGHTENMENT
GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE
JEDNOTE	*
Organ of and publuhod by Slom» National Benefit Society
Naročnina ca Zdrusena driare (lavo» Cblcaga) la Kanado NJI ■a lato. S4J0 u pol lata. S2.00 ta četrt lota; sa Chicago In okolico Cook Co. SS.SO sa ealo lato. S4.75 sa pol leta; sa inosemstvo 111 J* Subscription ralos: tor tka U nt tad States C «na p t Chicago) and Canada SS.00 par y—r. Chicago and Cook County SS SO por year, foreign countries SUJO per year
Cona oglasov po dogovoru. Kohopiat dopisov In nanaroAaaih člankov «a na *ra¿aJo. Rokoplal literarna ▼sabina (¿rtiče, povesti drama, pasmi Ud) m vrnajo poéiljalalju la e sluíaju. Sa ta pfUa0l
Advertising ratas on agraamant—Manuscripts of communication« and unaolieltod articles will not be returned. Other manuscripts such as stories, plays, poems. ate~ will be returned to seqtfer only «rhan accompanied by salf addraaaad and -----

Maslor na esa, kar lasa Slih s llatomi
PROSVETA
26S7 • 59 So. Lawndale Avow. Chicago S3. Illlnota
$ lotov L naólL na&sdbut
Kresanje dveh svetov—IV
Zadnji torek je Trygve Lie, tajnik Z. N. apeliral na velesile, posebno na Ameriko in Rusijo, naj v interesu svetovnega miru pokopljejo svoje bojne sekire. V tem govoru je bil brez dvoma izražen sentiment ogromne večine ljudstva v vseh deželah, toda bil je bob ob steno, kajti visoki državniki in diplomati, ki krmarijo države, se na sentiment in interese ljudstva pokihajo. Oni zasledujejo tako zvane "narodne" ali "državne" interese, ki so v očeh visoke politike vse nekaj drugega kot pa interesi navadnih ljudi, ki predstavljajo ogromno večino slehernega naroda, sleherne države.	*
Tako se tudi zbornica Združenih narodov ni zmenila za Liejev apel, marveč je takoj po utihnjenju njegovih besecT*postavila na dnevni red celo verigo spornih točk, o katerih se obeta velika grmenja. Poleg ameriških točk za "ojačanje" Združenih narodov se bo zbornica bavila tudi s palestinskim vprašanjem, z revizijo italijanske mirovne pogodbe in z rusko resolucijo proti — vojnim hujskačem.
V	prvotnem seznamu ameriških točk je bila tudi revizija italijanske mirovne pogodbe, toda to točko je potem prevzela Argentina in še par drugih latinskih republik v svrho sponsoriranja. V zvezi s to točko bo storjen poskus, da se Italiji zniža ali pa sploh črta reparacijsko breme, ki znaša nekaj čez $300 milijonov, ter dovoli večjo armado. Zbornica Z. N. sicer ne more napraviti kakšnega merodajnega zaključka, marveč lahko le priporoča varnostnemu svetu — lahko tudi državam. Ampak tudi varnostni svet ne more revidirati nobene mirovne pogodbe, marveč le podpisnice, ki so jo sklenile.
V	resnici tukaj ne gre za revizijo kakšne pogodbe, marveč je vse skupaj le politični manever, katerega cilj je zajezitev in za davitev ruskega in jugoslovanskega vpliva v Italiji, kakor tudi paraljairanje radikalizma, ki se širi med italijanskim ljudstvom. Namen tega manevra je, da se zapadne sile, predvsem Ameriki, postavijo za revizijo te pogodbe. Rusijo in Jugoslavijo pa prikažejo kot "sovražnice" Italije, kajti obe naspfotujeta reviziji. Ta politika je seveda zelo "cheap," tudi demagoška, ampak v sili se
hudič poeluži vseh sredstev za dosego cilja.
*
Kot smo že omenili v tej seriji člankov, je visoke politike in ko« vače javnega mnenja v t#j deželi najbolj zabolela obtožba Višin skega, da so v tej deželi vplivni elementi, ki odprto hujskajo na vojno proti Sovjetski Rusiji. Omenil je več prominentnih oseb* in listov. S prstom je pokazal na Posterja Dullesa, člana ameriške delegacije In enega glavnih formulatorjev "dvostrankar-hke" zunanje politike pod sedanjo administracijo. Dulles je bogat wallstreetski korporacijski odvetnik, ki je imel p^ed vojno ozke stike z raznimi nacijskimi finančnimi zavodi in industrijskimi kartell. Je tudi prominenten lajiški vodja neke protestan-tovske sekte.
Zanimivo je reagiranje ameriškega tiska na to rusko obdelži-tev. Uredniki vsega meščanskega tiska so se napravili naivno, se zelo začudili in soglasno deklarirali, da v Ameriki nihče razen par norcev ne hujska na vojno. Se manj pa se Amerika priprav Ija na kakšno vojno. V najboljšem primeru so se čudili Višinskemu, ker je prišel s to prostaško obdolžitvijo na dan, v slabših primerih pa ao dejali, ako Je tukaj kaj vojnega hujskanja, je te
mu kriva predvsem — Rusija . . .
★
Mi. sploh vsak miroljub bi res želel, da bi bila obdolžitev VI-šinskegs iz trte zvita — da bi v Ameriki ne bilo nobene vojne propagande in tudi nobenega pripravljanja na vojno. 2al temu ni tako. Vzemimouamo> dva primera — Ameriško legijo or« ganizacijo Veteranov svetovne vojne. Na konvencijah obeh organizacij, ki sta se nedavno vršili v New Yorku in Clevelandu, Je bilo nič koliko hujskanja na vojno proti Rusiji, kakor tudi propagande /a čim večje oboroževanje in militarlzlranje dežele. Poleg komunističnega bavbava sta bila to sploh dva glavna predmeta na teh konvencijah.
Več prominentnih politikov, med njimi George Earle in več • Irugih. odprto propagirajo, da Je tieba zdrobiti Rusijo z atomski tut bombami, "dokler ni prapo/ho". Sploh se v deželi že doly menace odprto govori o "preventivni vojni . Tudi skoraj ne mine Oneva, da ne bi v metčanaklh dnevnikih ne čitali poročil o govorih raznih vojaških in civilnih vojnih hujakačev. Po deželi klati cela armada generalov in drugih visokih oficirjev, ki stra> Si Jo ljudstvo z nekim mogočnim sovražnikom ln širijo sentiment za obvezno vojaščino, čim večje oboroževanje in pripravljanje na vojno, ki Je po nazorih vseh militaristov neizbežna. Zadnje dni smo tudi čitali v cikaških dnevnikih, da ima armada toliko bomb, težkih bomb, da jih Je začela zakopavati v zemljo, ker ao vsa municijska skladišča prenapolnjena. Bombe so "žive", na bite z razstrelivom Chicago Daily News je prinesel tudi sliko, ki pokam je. kako z buldozeijcm zagrebljajo "žive" bombe v nekem kraju v Illinoisu
*
Vsa ta vojna piopaganda ln strašenje s komunističnim bavba« \om je >e toliko ' omehčala" ln puralizirala ljudi, du ni bil senti men t proti vojni v igj deželi ša nikdar na nižji to.*kl kot Je danex Samo poslušajte ljudi, ves, navadne, preproste ljudi, domačine kot tujerodc* in slišali boste resignirane pogovore o neizbežnosti vojne z Rusijo. Popolnoma so nasedli te) vojni propagandi, ki prihaja dnevno po radiu In tisku Ta propaganda Je omehča la že tudi marsikakšnega pacifista In napol pacifista, skoro vse bivše "i rotation iste" na desni In levi
Z nate stiani damo vse priznanje Višinskemu, ki je prinesel to \piasanje pred zbotmco Z. N. V Ameriki sicer ni nobene mož-
Vabilo na priredbo in drugo
Deti^ll, Mlch.—Dne 12. oktobra bosta podružnici 1 in 106 SANSa skupno priredili vinsko trgatev v Delavskem domu, 437 S. Livernois. Ker nismo imeli te vrst« priredbe že dolgo časa, vabimo vse rojake, ki živijo v mestu in okolici, kakor tudi iz sosedne Kanada, da se je udeleže v velikem številu. Ves dobiček, je namenjen za Narodni odbor za svoboden tisk.
Apeliram na naše ženske, zlasti še na dekleta, da se oblečejo za to priredbo v narodne noše, da bodo pod brajdami pazila na tatove, da na bodo pokradli preveč grozdja. Vsako krilo bo dobro, da je la podobno narodni noši. V spodnji dvorani pa bomo servirali pijačo in jedačo^ Torej ng pozabite datuma 12. okr tobra.	Ar
Filme iz starega kraja pa bomo predvajali 20. oktobra i/ Slovenskem narodnem domu na 17149 John R., to je na vzhodni strani mesta. Filmi so novi in še niso bity predvajani v tem mestu. Pridite in prepričali se boste na svoje oči o sodelovanju slovenske, odnosno jugoslovanske duhovščine z okupatorjem. Videli boste škofa Rožmana ia generfcla Rupnika, kako pozdravljata krvnike slovenskega naroda Slovenaki narod ni nikomur storil ničesar žalega, a so ga pri-bili na križ. Slovenci niso želeli ničesar drugega kot preproste eksistence na tem svetu in nebesa na onem.
Slovenci, so sicer po naravi ponižni, toda v njeh se je zbudil naravni nagon in pričeli so boj na življenje in smrt proti sto in Stokrat močnejšim sovražnikom. Ta boj bi lahko primerjali z bojem leva in telička. A ker je bila pravica na njihovi strani, se je teliček otrese! mogočnega lova in ga pokončal.
Toda naš narod ne bi bil toliko prizadet v boju z močnejšim sovražnikom in pretrpel toliko gorja, če ne bi imel v svojih vrstah toliko propalic ln Izdajalcev, ki so gledali le za svoje Osebne koristi; ni jim bilo mar trpljenje soseda ne rodnega brata niti rodnih otrok ali staršev. Po obravnavi je prišlo na dan; da je oče ustrelil lastnega sina-partizana, mati pa je izdala duhovniku pri spovedi lastne sino-ve-partizane, katere so potem ustrelili vpričo nje.
Ne morem razumeti, zakaj je jugoslovansko ljudstvo po vsem
tem še vedno verno in zahaja v cerkev kot Je pred vojno. Ako bi jugoslovanska vlada resnično zatirala vero, kakor nam hočejo tu natveziti, potem ne bl sorod niki pisali v Ameriko, da so otroci godni za* birmo ln če bi hotela biti ca botro. Tako mi pišejo moji sorodniki In podob-ha pisma prejemajo tudi drugi Lojaki. JUi mislite Usti rojaki, ki verjamete tfse, kar vam ser-virajo sovražniki današnje Jugoslavije, da bi tam mogli Imeti birmo, krste in podobno, če bi vlada zatirala vero?
Zopet drugi verjamejo, da Tito vsakega pohrusta, ki se vrne domov iz inozemstva. Tudi to Je samo grda propaganda sovražnikov Jugoslavije. Kdor ni zakrivil dejanskega zločina, »e lahko z mirnim srcem vrne v domovino. Kako to vem? Med onimi, ki no se vrnili is Nernči-je, co bili tudi moji sorodniki in danes so doma živi fn zdravi, torej jih ni nihče pohrustal
t R a z u m I j 1 v o, jugoslovansko ljudstvo ni brez napak, prav tako ne njegova vlada, kajti vsi ljudje smo bili ustvarjeni z napakami Tisti, ki se pa domiš-ljuje. da jih nima, jih ima še največ, ima jih toltko, da gn slepijo in Jih ne vidi
Neki dopisnik i« zapisal, da jugoslovanski uradniH ukacuje-
bi
Zadnja dni Je med datraitsko policijo in stavkajočimi evtomehanikl prišlo do večje "buna Vsrokt racbijanja stavke s proiekiiranjem skobov.
±
jo kmetom, češ, toliko in toliko pridelkov morajo dati državi. Ne bom trdila, da se ne bi moglo zgoditi kaj takega, toda če se, potem je pač krivda krajevnih uradnikov, ne pa jugoslovanske vlade. Take in podobne napake so včasih res napake, zopet drugič lahko pa skrita mržnja do onih, ki so bili deloma krivi njihovega trpljenja, ker so morda vedoma ali neve-doma sodelovali z okupatorjem.
-s.
Jugoslovanska vlada je danes prisiljena Črpati tam,x>jer so viri, ter pridelke sorazmerrto s«z-deliti med vse enako. Prepričana sem, da tega oblasti rade ne delajo, toda v to jih sili velika potreba. Veste, v Jugoslaviji živijo ljudje tudi po mestih in ne samo na deželi, meščani pa nimajo njiv, da- bi sami pridelali živež, razen malo solate in kakšne druge zelenjave v poletni sezoni.
* ' lil Kakor je mestno prebivalstvo odvisno za živež od kmečkega, tako je kmečko odvisno od industrijskega delavca za industrijske izdelke, torej so oboji odvisni drug od drugega. To omenjam zato, da dokažem, da je potrebno, da vlada zahteva gotovo mero živeža od kmeta. Ako ne
Na naslov zaplotnikov
Cleveland, O. — Stara tetka A. D., ki jo izdaja Jaka Debevec že precej let, zelo hrani črnilo na papirju. Vzlic temu, da je precej zvišal naročnino in ceno oglasom, pa vidim, da bolj in bolj hrani svoj trompihel, ki je poln neslanosti in laži Črnilo in papir tako hrani, da niti ne tiska prvega imena skritih zaplotnikov. Dični "sotrudniki" se podpisujejo z zaplotnimi imeni kot "Z a plot", "Hrabrobran", "Newburški novičar", "Srakoper" itd.
Gadje gnezdo! Tudi gad se prikrito plazi ih skriva, prav tako podgana in tudi črv. Enako delajo zaplotniki in srakoperji, ki se zbirajo okrog A. D. V stari domovini so kmetje gojili velike buče za prašiče, katere so bile velike po zunanji obliki, znotraj pa prazne; tem bučam so podobni ti zaplotniki.
. Klečeplazec £rdkop<A' bi *rad zvedel, če sem kaj v sorodu z generalom Filipovičem. Da, v sorodu sem mu po Adamu, kakor mu je tudi v sorodu Srako-per, torej glede tega ni nobenega nesoglasja.
V nesoglasju pa sva radi pri-
bi kapitalistična reakcija tako<»jatelja Milana Medveška, kate-
nagajala novi Jugoslaviji, potem ji ne bi bilo treba doma izvajati tako drastičnih ukrepov. Ru srja in druge 'alpvanskč držaje pa ji ne morejo dovolj pomagati, ker so same bile tako silno prizadete v strašni vojni.
Sedaj pa naj navedem v iz-črpku pismo, ki mi ga je izročila mrs. C. Oblak. Njen mož je namreč prejel pismo od sestrič-ne iz stare domovine. Glasi se: "Dragi bratranec! — Gotovo se boš začudil, ko prejmeš to pismo. Zvedela sem, da si že veliko poslal svo'jlm ljudem, zato sem se okorajžila, do Ti pišem tudi jaz, ker sem v veliki potrebi. Imam štiri otroke: starejšemu je 18 let, a je bolehen, ka-' kor smo tudi ostali živčno uničeni vsled prestanih grozot v zadnji vojni. Drugi sin je star 16 let, hči U in druga hči 9 let. 2e sedem let ne moremo kupiti obleke če Ti Je mogoče, mi pošlji kak&no obleko in druge potrebščine, za kar Ti bom zelo hvaležna.
Rada bi zvedela, kje se nahajajo sorodniki strica Gregorja Znano ml Je, da je on umrl, ne vem pa ničesar o njegovi družini, Povej jim, da jih milo prosim, da si* me usmilijo in pomagajo Vse bi nam prišlo prav."
V imenu prizadete družine prosim njene gorodnike. da bi Ji priskočili na pomoč. Za drugo Ime m» vem/ ker ga ženska v pismu ne omgnja. prav tako nI mrs Oblak .oano, kje živijo sorodniki strica Oregorja Naslov prizadete /ena je; Ana Oblak, poročena K<>kalj, Trbha (?), št 2. p Gornja vas nad Skofjo Loko. Slovenija
K. Kratns.
noatl in tudi cmo proti zakonski prepovedi vojne propagande, kajti to bl bilo kršenje v ustavi zajamčen«- svobode govora, kar bl v tej deželi vodilo v faši/em Toda zbornica Združctgh naro-I dov bl storila celo pametno, ako bi moralno obaudila vsako vojn«« propagando Ako tega ne stori, bo sploh pokazala vso svojo ban* krotiranost.
remu Srakoper očita klečeplas tvo, ter je nanj nametal ne samo blata, ampak zlil tudi gnojnico, katera pa bo slej ali prej brizgnila strahopetcu Srakoper-ju naravnost v obraz. Kdor pozna Milana, bo z mirno vestjo ugotovil, da odtehta vse "Zaplo-te" in "Srakoperje", pa naj bo fizično ali pa mentalno. Mnogo let je trdo delal v tovarni, poleg pa še v šolo hodil in se udej-stvoval na našem kulturnem in društvenem polju. Ali ste to delali vi, kruhoborci? Medvešku ne more nihče očitati nepoštenosti! Ali se more reči to o vas? Kaj pa je narobe, če je kandidiral za upravnika na konvenciji SNPJ? Vse pravice ima kot pošten in zmožen član. Nobenega dvoma ni, da je sposoben vsaj toliko kot Srakpper, da o značaju sploh ne govorim.
Srakoper bi tudi rad zvedel, zakaj udriham po duhovščini.
Vprašajmo se rajii, kakšna je ta duhovščina? Mal6he vsi so strahopetni zaplotarjl. Poznam enega dobrega duhovnika med
ameriškimi Slovenci, in to je župiiik Trunk, katerega pustim pri miru in ga spoštujem, kajti on je pošten in že v čestlijivih letih, dočim ga njegovi stanov ski tovariši zaničujejo in mu izza plota mečejo polena pod noge.
Srakoper tudi naj izve, da kar dam podpore katoliškim in drugim cerkvam, ne bi mogel od tistega živeti 24 ur niti tako maj hen ptič kot je srakoper. Naj Še omenim, da nisem noben politi-kant, kajti za politiko se ne zanimam, simpatije pa imam do našega poštenega slovenskega naroda, kakor tudi do drugih slovanskih narodov, katere bom zagovarjal ob vsaki priliki, če je to Srakoperju všeč ali i^e. Poli-tikaš pa je Srakoper, ki zagovarja vatikanski fašizem.
V poročilu Katoliške lige sem opazil, da je darovalo za begunce tudi društvo Jutranja zvezda ABZ. Nisem bil presenečen, ker se mi je vedno dozdevalo, da so bila nekatfera druSfva te organizacije vse skozi hladna do kampanj SANSa. Dobro blago se preizkusi ob slabem vremenu.
John Filipič.
v takem položaju se ne moreJ igrati angelce ...	J1
Dalje dopisnik namiguje na dali malo več priznanja drža vi, ki nam Je baje mačeha, a i, še vedno boljša kot nam je bil! naša rojstna domovina. Tudi tem se strinjam. Ne slrinjan pa se s tako politiko, ki troj ogromne vsote za pomoč bivšir sovražnim državam, bivše Zl veznlke pa kaznuje. Ce bi žiVi Roosevelt, bi bila naša zunanj politika najbrže drugačna kot i danes.	.
George Gornik.
Poizvedovanje
Rdečega križa
' • * •
Chicago, 111.—Sorodniki iz E' rope bi radi izvedeli, kje ae ni hajata Lujo Cupie in Georj Pateras, ki sta svoj ča6 živela Chicagu.
Če
bi kdo vedel kaj o njij naj sporoči Rdečemu križu, 3! S. Wabash ave., Chicago 5, II telefon Wabash 7850, priključi 384.	Rdeči kri i.
Listnica uredništva
K. K.. Detroit.—V stari Jug slaviji ja imel podporočnik ei zvezdo in prav tako major. Ra lika čina se pozna po epolet (naramnikih) in drugih ozna bah na uniformi. Vaš brat je l bodisi podporočnik ali pa m jor.	*
V novi Jugoslaviji morajo biti čuječi
Bellingham, Waah. — Čitatelji Proletarca so čitali dopis od nekega rojaka, kateri kritično motri tiste Slovence, ki se navdušujejo za novo Jugoslavijo. Ker sem eden od teh, se dopis tiče tudi mene.
' Dopisnik se tudi zgraža nad, uredništvom Prosvete, toda to ni moja zadeva, tiče pa se mene in vseh simpatičarjev nove Jugoslavije, ko pravi, da niso "an-gelci še dosti zreli" in tudi "niso vsi hudiči", ki se ne strinjajo s sedanjo jugoslovansko vlado. Do tukaj se strinjam z dopisnikom.
Nikdar še ni bilo ne vlade ne gospodarja, ki H mogel vsem ugoditi. Niti sam Bog ne! Naravno, da mora biti vlada čuje-ča, kajti špijonov je dovolj domačih in tujih, ki strežejo po življenju novi vladi. Tudi omenjeni dopisnik bi bil čuječ, če bi mu stregli po življenju, kakor danes strežejo novi Jugoslaviji. Samo po sebi umevno, da
CONSTRUCTION COSTS
for Si» Room Hous«
INDIX: 1935-39 ■ lOO
19 Of
Na »a) statistični karti, ki Jo la objavila maaačna publikacija CIO Economlc Outlook ca avguat. lahko vidita, kje la varofc. da Ia gradnja klš da nos tako draaa stvar. Odkar )e bila odpravljena
•vladna kontrola cen. se le gradbeni material podražil sa 50%, dalo pa okrog 22%.
Primorske otrod so se poslovili
Ljubljana.—Konec avgusta zaključujejo počitniške koloni in otroci odhajajo na svoje dom ve in v šole, kjer se bodo s sve mi silami zopet lotili učenja, poslopju osnovne šole in dijasl ga internata v Kranju je bi Čez poletje zdravstvena počiti ška kolonija, v kateri je bilo ^reh izmenah skupno okrog S zdravstveno ogroženih ln oki vanja na višinskem zraku p trebnih otrok slovenskih in ii lijanskih antifaŠistov iz Trsta okolice.
Dne 29. avgysta t. 1. so se žaški pionirji poslovili od pi lepe Gorenjske na mitingu sindikalnem domu v Kran Nad vse pester spored s pevsl mi točkami, deklamacijami zbornimi recitacijami je gledi ca naravnost presenetil. Po« no dobro sta bili izdelani zb< ni recitaciji "V ječi" in "Ob 1 bornem ognju", katerih globo resnoba je dirnila poslušalce v njih vzbudila vtis, da je b vse kulturno prosvetno delo <! bro prekvašeno s pozitivno p Htično Vzgojo. Videli smo tu nekaj mladih baletnih talent« katerim bo treba posvetiti v pozornost za bodoči razvoj.
. Mitinga so se udeležili mii ster za socialno skrbstvo LI tov. dr. Ant. Kržlšnik, okrajni i kretar, zastopniki OLO in Ml Kranja ter predstavniki mr žičnih organizacij in sindikate ki so se od pionirjev poslov in jim izročili dsrilo. Da Je F čitniška kolonija tržaških pi nirjev v Kranju vsestransko i pela, je zaslugs tako mimstrst za socialno skrbstvo LRS in pravnega ter vzgojnega o"* kolonije, kakor tudi toslu«« krajnega in mestnegs odbo ter množičnih organizacij in >» dikatov. ki so požrtvovalno po pirali delo uprsve. Nabito P< na dvorana je dokazala, kako se pionirji domačemu prebivi stvu priljubili. Navzočih je to tudi večje število oficirjev Jt
S tem. da smo zdravstveni dobrobit trfa*K otrok, nismo izpolnili samo W je dolžnosti do socialno in fdrs stveno ogroženih otrok, «rm* smo tudi manifesten* skupnost s tržaškimi pM ^ tako slovenske kakor Kal*"* narodnost, ki so se * r.m rami z nami borih
mu. ki pa po ^.^n zlom nih sil
nimajo svobode u» nih pravic kakršne novi Jugoslaviji

INDUE IN KOLONU
. Na povabilo Svatoma federacije demokratično U ikupno « delegati mladine ZSSR. Danske. Francija ln é*rArUr prebil ¿tiri »o pol mesoce tudi predstavnik LMJ • t movic aa potovanju po ladijl. Burmi. MalaJl la Indole0 T- delegacijo demokrati*»» mladine n^i trota so spre ^ NehnT Gandhi ln drugi voditelji indijskega ljudstva.
* iudi 7 T vskodnU» d^alah prepotovali več kot 25.000 ^T te r^novarlall a tisoči mladincev, delavcev ln kmetov.
^v iS muslimanov.
[ v rvezi s svojim potovanjem «redovnik ljudske mladim Elivije Rajko Tomovič po-iS: S. vlada v vseh vzhod-deželah, v Indoneziji, Indi-|7|Burmi in Malaji veliko zani ^ za novo Jugoslavijo.
'ugci. Uitava prevedena in iUksna v Indiji
Navdušeno vzklikanje Jugo jjviji in maršalu Titu-je rekel K,,ko Tomovič-je izraz velike
¡pularnosti, ki jo uživa naša Java v tem delu sveta. Na-fldi teh dežel vedo za našo bor-» proti fašističnim okupator-
ji ter jo
občudujejo.—Z ve-
ujjem spremljajo uspehe pri ¿graditvi naše dežele ter se zavedajo, da ti uspehi služijo kre-pitn demokratičnih sil na svetu Vedno večje je število pri-šteljev, ki jih imamo v» tem delu sveta. V Indiji je bilo že tiskanih nekaj knjig o nas. Na-fc ustava je bila prevedena in utisnjena kot posebna brošura. V Indoneziji je bila prevedena natisnjena knjiga o Iporbi gladine Jugoslavije. Eden izmed ministrov Indonezijske republike je v znak spoštovanja «občudovanja do maršala Tita fcl tvojemu otroku ime Tito,. • Zlasti je popularna naša mladina ter njeno delo pri gradnji aiidinske proge. Na vseh na-i sestankih je mladina teh de-ztl zahtevala, da jim pripovedujte o gradnji mladinske pro-V Singaporu se zbor kitaj-ike mladinske organizacije uči pesem o mladinski progi. Na Jevi se je mladina naučila Od psadk svojih ladij, ki so obiskale našo državo, pesmi o mla inski progi, ln to v našem Jenku Ta velika priljubljenost naš« države in ljubezen do nje k»ta veliko zaupanje, ki ga IDjijo demokratične sile sveta I nas."
Indija ja bogata, njene prebivalstvo pa živi ▼ bedi
Govoreč o pogojih, pod katerimi uvijo milijonske množice fodstva v Indiji, je Rajko To-pvič rekel, da nudijo velika pa Indije, Kalkuta, Bombaj 1 druga, strašno sliko bede in Kščine prebivalstva. Na stotine beračev, med njl-»tudi veliko število otrok, naj-£ na vsakem koncu v Indiji, »ulicah Kalkute, Bombaja in M velikih mest lahko vidiš «>* družine, ki zaradi bednih *7-d ne morejo priti do stano-Jnja tako da živijo na ulici, fhdiji se večkrat lahko vidi. Po cele družine živijo na uli-[ V borbi proti smrti od la-J^se ljudje vprežejo v rikše, na dveh kolesih, in z fj" v diru prevažajo bogate *dl P« mestnih ulicah. Ko smo obiskali vse predele «J. od Kašmira do Madrasa * • Kalkute do Bombaja, smo spfj/nali prave razloge za to * Videli smo bogastva In-** '^'romne rudnike železne Premoga in drugih kovin. ' """'bsju. Kampuru, Ahmed »n drugod »e dvigajo dimnikov velikih tek-tovarn. V
fcrUz*
Asa mu so vedeli. |x>kriti s čajnimi P" Indija ima velika barska bogastva in rodo-polja, vendar pa njeno rv»'«vo živi v bedi. Njena fc, " r;,'°na tako, da b; ^ " 'ndustrijo matične u u't»rav je bogsts na že-H l('Prav proizvsja je-^ ' : r « more proizvajali , r']tl 'letalskih ali av-' rt.otorjev. 'j k> »azred dela v najtež-r,nah Delavci, ki zbo-K »'" niso deležni no-1 ker ni nobenega zavarovanja, ^'»vprečnega indijske ' " tmia 25 let. Ko-C7;',	i Uvijo de-
t . 'novanih četrtih | vseh industrijskih « i/ /cmlje. V.	» da je v njih
v teh četrtih ni T" razsvetljave, niti t» ; komunslnih na-\	/k pranje in umi-
•ejo delavci iz H in i teh četrti v enem samem
prostoru, ne živi nikdar manj od 8 do 10 ljudi.
V številnih tovarnah, ki smo jih obiskali po vsej Indiji, smo videli otroke z 12, 10 in 8 leti, ki so delali po 8 ur dnevno. Za to delo dobivajo otroci minimalno mezdo.—V Madrasu smo našli v tovarnah za izdelovanje ci garat 6-letne otroke, ki so dela-'i v mračnih, skrajno dušljivih prostorih. Za svoje 8-urno delo dobivajo 2 ani, za kateri si v Indiji lahko kupiš samo en časopis. Strašna beda in stalna borba proti lakoti, silita starše, da puščajo otroke na delo pod takimi pogoji.
Nič boljši pogoji ne vladajo na vasi. Na kmete padajo izredno težka bremena. Vsako leto morajo izročiti polovico svo je žetve svojim gospodarjem. Iz druge polovice morajo plačati davke, razne druge dajatve, obresti za dolgove in podobno. Zaradi takega izkoriščanja se večina kmetov ne more prehraniti do nove žetve. Nad kmeti Indije večno lebdi nevarnost lakote. V veliki lakoti leta 1942 in 1943 je v Bengaliji umrlo 3 in pol milijona ljudi.
Niti v Indiji niti v drugih kolonialnih deželah ni sistema ob veznega in brezplačnega pouka. Za obiskovanje šol se plača toliko več, kolikor višja stopnja ¿ole je.—V Indiji danes 96% prebivalstva ne zna niti pisati niti citati. Višje šolanje je izključni privilegij bogatih slojev. Na indijski univerzi ni niti enega študenta, ki bi izhajal iz delavske ali kmečke družine. Ves pouk v višjih vzgojnih zavodih se vrši v angleškem jeziku. Na vso Indijo s 400 milijoni prebivalci pride letno samo 800 zdravnikov in okrog 000 inženirjev. V Burmi imajo za 17 milijonov prebivalcev 1 medicinski kolegij s 60 mesti in 1 tehnični s 65 mesti. V Malaji, ki ima 6 milijonov prebivalcev, ni še nobene univerze. Sol za mlade delavce sploh ni. Mladi delavci prihajajo v tovarne, kjer delajo najbolj groba dela in se z gledanjem pri svojih starejših tovariših usposabljajo za delo na strojih."
Rajko TomoviČ je nato govoril o razpoloženju širokih ljudskih množic v Indiji in poudaril, da se delavci vedno bolj združujejo okrog svojih organizacij. Kmetje, ki so bili izpostavljeni samovolji in ropanju fevdalnih gospodarjev, se združujejo v napredne borbene kmečke zveze. V vseh predelih Indije stalno nastopa jo nove in no ve stavke.
Val stavk neprestano narašča
"Ko smo prispeli—je rekel Tomovič—so bile v vsakem mestu Indije stavke delavcev za povečanje mezd. Čeprav policija in oblastva stalno ovirajo delo sindikatov, čeprav poskušajo s krv jo zlomiti stavke, vendar se delavski razred pogumno, ob velikih žrtvah in z velikim juna štvom, še nadalje bori za svoje pravice. Val stavk neprestano Asrstca.
Leta 1945 je bilo 848 stavk, v katerih je sodelovalo 782,192 de lavcev. Leta 1946 je bilo samo v «prvih 9 mesecih 1466 stavk ki so zajele 1.737.462 delavcev. Ste vilni izmed teh delavcev so bili ubiti med intervencijami vojske in policije, ki ob takih priložnostih večkrst uporablja strelno orožje.
Predno smo prišli v Indijo, so bile v Kalkuti velike skupne manifestacije 50.000 delavcev in študentov za pomoč Vietnamu Policija Je pri tej priložnosti streljala «n ubila ali ranila 25 udeležencev. Nekstere izmed teh smo našli še v bolnišnici S ponosom so govorili o borbi ljudstvs Indije zs svobodo, o velikih žrtvah, ki 1ih dajejo v tej borbi. Niso skrivsli svojegs ve-likegs sovraštvs do Imperializ ma, ki prinaša toliko trpljenj» vsem kolonialnim narodom.
Narodi Indije in njihovs mla dins dajejo žrtve ne samo za svojo osvoboditev, ampak tudi za svobodo drugih narodov. | tej borbi delsjo imperlalistl in
domača reakcija ljudstvu velike težave. Celi predeli Indije so zapleteni v hindusko-musliman-ske spopade. Imperialistični voditelji Indije, ki se poslužujejo reakcionarnih vodstev Hindusov in muslimanov, delajo vse, da bi poglobili jez med njimi. Vendar pa pri tem poslu kljub temu ne dosežejo svojega končnega cilja. Pod vodstvom naprednih sil Indije se zbira v sindikatih, kmečkih zvezah in mladinskih organizacijah vsak dan večje število Hindusov in muslimanov, ki so spregledali igro imperiali-stov in domačih reakcionarjev."
Indoneiijakl nsrod Je po tolikih letih suženjstva apet tačel odločati sam o avojl usodi
Povsem drugačna slika se nam nudi na svobodnem indonezijskem ozemlju. Govoreč o svo-ih vtisih potovanja po svobodni ndoneziji, je Rajko Tomovič poudaril, da na Javi in Sumatri povsod funkcionira državni aparat republikanske vlade.—Celokupna področja Jave in Sumatre—je rekel Tomovič—razen nekaterih obmorskih mest in Pristanišč, so bila osvobojena, ndonezijskj narod je po tolikih etih suženjstva spet začel odločati sam o svoji usodi. Riž z bogatih Javanskih polj ostaja danes v rokah indonezijskih imetov, ogromnih plantaž kavčuka, kinina.in drugih proizvodov ne izkoriščajo več tujci. 3rvič se v šolah poučuje v ma-terniškem jeziku. Redna indonezijska armada, partizanske e-note in narodna milica so pripravljeni, da branijo neodvisnost svoje države pred neupravičenimi in ponižujočimi zahtevami imperialistov.
"Narodi kolonialnih dežel v tem delu sveta—je rekel ob koncu Rajko Tomovič—v Indiji, Burmi, Malaji, Vietnamu in Indoneziji se popolnoma zavedajo, da predstavljata imperializem n njegovo ropanje naravnih za-iladov teh dežel največjo zapreko na poti k srečnejši in boljši bodočnosti. Zaradi tega so trdno odločeni, da tudi za ceno največjih žrtev to zapreko od stranijo."
(Po LJuds. pravici.)
Izjava Hitlerja
Z onega sveta poročajo, da je Hitler docela zadovoljen z ameriško pomočjo, ki jo želi Amerika nuditi Nemčiji. Bivši firer je izjavil, da mu je žal. ker ne more sodelovati pri obnovi, še bolj žal pa mu je, da Amerikan-ci niso ponudili svoie pomoči že tedaj, ko si jo je Hitler najbolj želel. Hitler pravi, da bi v tem primeru Nemčija vojne ne izgubila in bi se Ameriki tianes ne bilo treba boriti za pozicije v Evropi, ker bi si jih v primeru nemške zmage z Ameriko sporazumno in bratsko razdelili.
V Avstriji
Grškega partizana je peljal monarhofašistični voja'< na mo-rišče. Imel pa Je ta vojak levo oko pravo, desno pa stekleno. Pa je dejal na smrt obsojenemu partizanu: "Če uganeš, katero oko je stekleno, te ne ustrelim." Partižan se je zazrl fašistu v oči in hitro je dejal: "Desno oko imaš stekleno " Začudil se je vojak, kakoda je mogol to uganiti. A partizan mu je pojasnil: "Nekaj človečanskega se jt» lesketalo v njem."
Zlato v Kongu
V letu 1940 je neki Francoz vigoureux sledil v francoski del afriškega Konga "očetu zlata," M. Romanu, in pričel v Dominiki raziskovati zlata težišča. Ustavil se je s svojimi spremljevalci na koncu doline ob reki Lukama in skupno i njim' začel preiskovati nje tok in ležišča zlata
Težavno delo je bilo to. Delali so v tropski vročini, čeprav v senci stoletnega pragozda« izpostavljeni neštevilnilfi rojem komarjev, ki prinašujo strahovito tropsko malarijo, vsakodnevnim tropskim ploham, pred katerimi ne ubrani človeka nobena obleka in dežnik in eilnim orkanom, ki razsajajo ob določenih dobah in rušijo pod seboj vse, kar dosežejo. Brodili so po blatu rečnih bregov in močvirja in često od utrujenosti zvečer niti niso utegnili postaviti šotora, ali pa jih noseči niso mogli pravočasno dohiteti. Tedaj so spali v vejah kakega ogromnega kru-hovea ali pa pod zaslonom, v naglici napravljenem is širokih vej bananine palme. Ko pa je nastopil dan, se je njihovi dolo pričelo znova.
V' obrežne predele kopljejo jame in dvigajo iz njih pesek, v katerem naj bi se nahajalo zlato zrnje. Dolgotrajno delo je to, mnogim ni uspelo, spet premnogim je upadel pogum in so prenehali z delom. In tam, kjer so prenehali oni, so nadaljevali^ drugi in običajno v kratkem času res prišli do zlatih ležišč. Vigoureux in njegovi tovariši »e niso strašili začetnih neuspehov in so neumorno nadaljevali z delom. To pn se vrši takole:
Iskalci zlata najprej preiščejo bregove reke, v katere vodah naj bi se nahajalo Zlato. Včasih imajo s seboj dovolj denarja, da si najamejo pomočnikov, oziroma delavcev, včasih pa tudi ne in vrše delo sami, često celo brez zalog živeža in žive kar sproti od lova in gozdnih sadežev, i katerimi je pragozd bogato založen. Sicer pa pri tem delu ni glavno udobje, temveč . . . najti zlato! Lopata in velik krožnik zadostujeta. Iskalci zlata si vsa kih pet metrov izkopljejo v reč ni pesek en do dva metra glo boko Jamo. Pesek, ki se v tej jami pomeša z vodo, previdno izpirajo ns svojih (¡rožnikih in tako dobe precej točno sliko, v kolero smer se veča ali manjša bogastvo zlata v pesku. Toda to je že polovico uspeha in največ časa vzame prav i?kahje ležišča, ki se vrši na isti način. Ko nalete na ležišča, tedaj lahko prič-no misliti na dejansko pridobivanje zlata. Toda, kot Je popre-je zahtevalo iskanje zlsts predvsem poguma in skrajnosti in nič ali pa le mslo kapitala, tako postane sedaj ]»oložaj ravno obraten. Treba Je denarja, da se lahko ustvsri rudnik. In iskalci ga dobe
Tedaj "si najamtj^ delavcev-črncev, nabavijo vugončke, tračnice in bager je in delo, t. j, izpiranje zlatega peska, prične ns debelo.
Zlato se nahaja v luskah, lističih ali pa v prshu predvsem v obrežnih skladov!h pesks, ki ga je v teku stoletij nanoslla ovda. Zato. ako. Je le	speJjejo
rečni tok v kako drugo smer, da jim na ta način postane pesek lužje dostopen; ali pa po možno-
sti vsaj kanaliairajo del rečne struge, da se tako vodna gladina
čimbolj zniža. Del te vode napeljejo v posebne rake, ti katerih pada na zlati pesek. Zamorci, oboroženi z lopatami, stalno mešajo ta pesek in ga nato pretakajo skozi sita, a voda stalna izpira pesek in drugo kamenje, med tem ko zlato, ki ie mnogo težje, ostaja na dnu. V zadnjem situ ae ie abirata samo še čista voda in čisto zlsto. Vse delo se vrši pod nadzorstvom paznikov, Evropejcev, in zvečer stopi k zadnjemu situ njih vodja, ali pa obtčajno sam gospodar rudnika in pobere zlato, ki so ga delavci tekom dneva izprali. Pridelek Je odvisen od količine zlata v pesku, včasih je zlata komaj za deset do dvajset gramov, včasih pa tudi dvesto in še več.
Po nekaj tednih deia Je vse obrežje pokrito s kupi izpranega peska, poleg njega pa «o še posebni kupi kamenja, ki tudi vsebuje zlato. Tedaj je treba razdrobiti in zmleti tudi to kamenje, potem pa hajdi naprej. Seveda pa nekateri oddaljeni rudniki nimajo možnosti, da bi si nabavili potrebne stroje za mletje kamenja z zlatom, raradi po-maH)kanja sredstev, ali pa pomanjkanja delovnih moči In tedaj se morajo zadovoljiti s pridelkom, ki jim ga daje rečni pesek.
Tam( kjer so nekoč pred osmimi leti Vigoureux in njegovi tovariši postavili sredi pragozda svoje Šotore in pričeli z iskanjem zlata, je sedaj prostorna jasa, na kateri stoji precejšnje naselje. Posekali so gozd in iz gradiva, ki so ga tako pridobili, postavili koče za delavstvo, ki Je nameščeno v Vudniku. Vseh hiš je okoli sto, vas Ima svojo šolo, nabavno potrošniško* in prehranjevalno zadrugo, globok vodnjak, a iz nje vodi 45 km dolga cesta proti raznim rudnikom. Železnica veže to naselje z obalnimi centri ob atlantski obali in danes potniku ni več tako težko priti v te kraje kot pa pred leti, ko ae je na mestu današnje vasi širil prostoren pragozd.
Vigoureux, gospodar Dimoni-ke, je dotlej zbral tisoč pet ito kilogramov zlata. In po skrom
nih cenitvah ga je v rečnem pesku še vedno toliko, da sa ga bo izplačalo pridobivali le nsj manj deset do petnajst let. Toda ne samo to. V nepreglednih goz dovih, ki pokrivajo področje, za katerega ima "zlati kralj" v D1 moniki pravico raziskovanja In izkoriščanja, so še popolnoma neizkoriščena ležišča železa, pi-rita, svinca In pa neke bele kovine, za katero se še ne ve, kaj naj bi bila.
Pred kratkim pa Je dobil svojega soseda. To Je delegacija francoske vlade, kl ima nalogo, da preuči ostala področja in poišče na njih ležišča—urana, iz katerega pridobivajo atomsko silo in zato velja več, kot pa zlato. In mogoče bodo v kratkem času blizu Dimonike nastala še večja naselja, pravo pravcato mesto z ogromnimi tovarnami, v katerih bodo noč in dan bivali učenjaki v družbi s čudnimi stroji in napravami, ki proizvajajo—atomsko silo,
, n*-(Po Ljudakem tedniku.)
Italija ie ssdnje čase postala poaorlšče v.likih stavk vaUd veli-ke dragi«!« in mlseriie. v kalerl šivi deloval človek. Ts slika kašo demoMtradie kovinskih delavcev e Hlmu proti draginji In slabi vlsdnl kontroli. V protoslnl stavki »e bilo čos 800,000 kovinskih delsvcev v severni Italiji.
V Uspešna «olltev bombsšs v črni gori. Letos so
začeli prvič v Črni gori pridelovati bombaž. Sicer so gs sejali za poizkus že pred vojno, vendar ni bilo resnih poizkusov ns podlagi znanstvenega razi» kovalnega dela./ &e)e letoh so se lotili Intenzivnega dela, da posejejo bombaž na večjih površinah S spomladnim setvenim načrtom Je bilo določeno, da bodo letos pfcaejali bombaž na 500 hs veliki površini. Pridelovalci bodo prodsjsll b<>m-bsž po 23 din kilogram. Podjetja, ki bodo «Klkupovsla bombaž, so se obvezala, da bodo da la pridelovalcem po 600 k« pšenice sli 600 kg koruze na hek tar posejanega bombaža In na vsoklh 100 kg oddanega bom-ba?s Bomba* je posejan na površini 506 ha Prihodnje leto bodo pridelovali bomba* rja mnogo večji površini, ker •• j' letošnje poskusno pridelovsnje zelo dobro obneslo.
NAROČNIKOM
DeHua e airtopal«. «a pt
M. I#47), poleg vséogs
vam le a lom dsfamoa» potekla aaročnfaa. PooovlU Jo prave liai se «stavi
PO SLOVENSKI KOROŠKI
Priobčujemo nekaj odlomkov iz popotnih vtisov koroškega aktivista—po današnji Koroški, kjer se slovensko ljudstvo bori tza svoje narodnostne pravioe in proti fašizmu, kl je ortal in se raz* vija na novo.
V Celovcu
V mestu je živahno. Po glav nih ulicah ae preliva množica: povečini inozemcl, ■ ki lagodno pohajajo od kavarne do kavarne, dalje angleški vojaki in navsezadnje meščani. Gospodinje hite z večjo skrbjo za kalorije, da ne zamudijo drobtinic, ki jih dele.
Razvaline, ki so ostale od bombardiranja, po dveh letih miru še niso vedno pospravljene, kavarne pa so dan in noč prepolne.
Na trgu čaka kamion z nemškimi ujetniki. Vsakokrat, ko privozi mimo ksmein, prav tako naložen z ujetniki bivše Hitlerjeve armade, se dvignejo desni ce v fašistični pozdrav. Mimo hodijo angleški vojaki in avstrijski žandarji, vendar niko-gar ne motijo "navade" bivših fašističnih roparjev.
Vozim se proti Vrbskemu Je zeru. V tramvaju mi sedi nasproti trojica s skrbno zlikanimi uniformami in novimi čevlji. Iz pogovora razberem, da so nemški ujetniki, ki ae peljejo na oddih, i n ne Angleži, kot sem domneval sprva, i
Slučajno srečam bivše partizane, ki se pravkar vračajo iz sestanka. Ponovno so zahtevali preklic razpusta Društva bivših koroških partizanov- Nekdo mi pripoveduje: "Delovanje našega društva Je prepovedoval bivši msjor Hitlerjeve vojake, sedanji vsrnostni direktor za Koroško.
Avstrijske ln britanski' oblasti ščitijo nacistični duh In zavirajo nsše delo, kar nam dsn zs dnem dokazujejo s svojimi Ukrepi. Zapirajo,' preganjajo in krivično obsojajo protifašistične borce, razpuščajo protifašistične organizacije, med tem ko vojni zločinec Majer-Kaibitsch še vedno ni prišel pred sodišče, ko dovoljujejo delovanje slabo prikritih nacističnih organizacij. Tov. Gašper-Karel Prušnik je bil obsojen zaradi tega, ker je nosil zastavo svojega narodu, zastavo protifašistične borbe. Nuše naj ospovnejše pravice kratijo z naj podlejšimi sredstvi. Nn primer, za naše liste kakor tudi za ostala demokratična glatdla v Avstriji primanjkuje papirja Vedno zno vu ps opazil obilico listov, listi čev In brošur, pri katerih nikakor ne moreš ugotoviti, da bi bilo premalo papirju. Razlog Je seveda enostaven: dan * a dnem nlpljejo laži In klevete proti v miki Iskrici napredka in demokracije. V Celovcu tisku centralna tiskarna Carinthia s stroji, v dobi nacistične okupacije naropanlmi nu Viru pri Domžalah, fašistični list, ki ga urejuje SS-ovec iz Kalzburg«, za tiskanje slovenskega čaaopisja pa ta tiskarna "nima časa".—Naš pozdrav "Smrt fušizmu.....svobodo
narodu!" Je pri nas dve leti po zlomu fašizma vsak dan uktual-nejše geslo.
Is nsših vssl
Vozim se v Rož. V Žlhpolju pregledujejo osebne izkaznice in dovoljenja zs naporno cono. To delu opravlja orožnik* v zeleni uniformi, kl te spomni zločincev, kl so v prav takih uniformah množično uničevali slovensko ljudstvo Danes j» razlika lomo v znučki, ki jo Je zamenjal bivši nacistični |x>lielst s kokur-do,
Pri nekem dokumentu si- orožnik za delj časa poglobi v Študij dokumenta S težavo prebere naslov urada, kl Je Izdal neznan eu osebno izkaznico In navsezadnje ugotovi: Aha, Provlnclu dl Lubiana! Torej ste pri/,II Iz Ita lije? Potnik mu cumo prikima in vse je v redu
Ustavimo ae v Zgornjem Ko-žu, kjer v I^tenlrah abllčem znanca Bil J»* tzsHjen v letu 1942, (>o kapitulaciji pn m- Ji- vrnil na svoje posestvo N« davno je v HHjuku j>onovno zahteval, ds v zemljiški knjigi zo|>et pre-pišejo jiosestvo tia njegovo Ime "Plsčujem davek, pravi lastnik posestvs ps Je Se vedno "Nemška družb» za Izseljevanje" Uradnik v Beljsku ml Je dejsl, da to nt važno do mit ovne pogodbe r Avstrijo, potem bodo pa prav gotovo i/dall nova navodila Povračilo škode ao nom izplačali le v nekuj odMotkih H to malenkost jo nikakor ne morem nadomestiti pokradenega
orodja in živine, popraviti opu-stošenih poslopij in obdelati zanemarjena polja, Danes, ko se moramo še vedno boriti za svoje pravice, nam zopet groze z izselitvijo. Toda to jim je uspelo samu enkrat, sedaj pa se ne bojimo njihovih groženj."
V vas Maloše dospem zvečer. Moji znanci so ravno pri sestanku krajevnegu OF odboru,-zato stopim kur tja. Odborniki baš obravnavajo zadnjo točko dnevnega reda: boj proti nactzmu. Mogočno posestvo gorskega kmeta Bukovnika Je te nekdaj oporišče zs delovanje proti naprednim silam. Ustno izročilo pripoveduje tole *godbo. Leta IH48 so kmetje podložni ki rože-škegu kneza Lichtenstema vdrli v grad, iirker se je knez skrival Gornji Avstriji, zgrabili val-' peta in gu pretepli. Pijani svobode in vinu iz grajskih kleti pa so gu premalo zastražili, S pomočjo grajskega podrepnika Bukovnika je vulpet ušel kmetom, Bukovnik pa je v zahvalo za to dobil v dar veliko gorsko kmetijo, kjer še danes živi njegov naslednik. VaŠčanl se prav dobro «pominjajo, da je bil 1. 1938 Bukovnik prvi, kl je razvil zastavo s kljukastim križem. V dobi narodno osvobodilne borbe so njegovi hiši neštetokrat pripravili napud. na partlsanske edinica, zlasti na kurirje, ki so morali često hoditi mimo. Dve leti po zlomu nacistične Nemčije pa avstrijske oblasti poverijo ravno Bukovnlku nalogo, da meri pri kmetih les, kl ga morajo oddati obvezno. V Beljaku so na prvi protest okoliškega lludstva izjavili, da nimajo drugln ljudi Kmetje so zato sklenili, da ne bodo dajali svojega leaa v odkup nacističnemu lesnemu trgovcu, veleposestniku Bukovnlku In prav tako odločno odklonili oddajo lesa dršavl, dokler bo imela takšnega zakupnika.
Naslednjega dne ae mimogrede pomudim pri gozdarju velikega fevdalnega posestva kneza Liuhtenatelna v Hožeku. Pripoveduje mi, da zmogiJiyost naših gozdnih delavcev stalno pada. Zato je podjetje zahtevalo italijanske delavce, kl bodo a seboj prinesli tudi hrano. Avstrija bo morala v zameno za te Izvoziti mnogo lesa. 2e sedaj opu-stošeni gozdovi slovenska Koroške, ki jih desetletja in Uesetlett-ju izkoriščajo Thurnl, Leltgebl, Lichtensteinl in drugI, bodo morda cez nekaj let samo še goll-čave.
V Nugelčah v Podjunt ponovno naletim na primer brezobzirnega ropanja naših gozdov, S kmetom »e med razgovorom ustaviva na veliki jMiaekl. Vprašanje, uli seka sam, zanika. Občina je odredila, da mora oddati določeno količino lesa, * istočasno pa je dobila tovarna nakazilo iz svojega posestva. Toda Leitgt-b ni sekal ns svojem. Poslal je delavce v gozdove okoliških kmetov, ki bi morali oddati les, m seka sedaj tam
Uatuvim se v ftl. Vidu v Pod-junfprfJozeju, delavcu l*ltge-bove tovarne za celulozo. Na delo hodi v Slnčoves. Pripoveduje, da je tovarnar prišel pred 20 liti samo z nuhrbtnlkom v kruj, danes pa imu tovarno z več kot 300 delavci. Med vojno Je lastniku uspelo modernizirati In povečati obrat z Izkorilčeva-nJem inozemskih delavcev Ae danet je domačinov zajx>slenih le kuki dve tretjini, oatall ao tuj-*l. Vsi preddelavci in uradniki ao Volkadeutacherjl, čet ni ki, uataSi, madžarski in drugi emigranti. Gospodar plačuje delavce ael" slabo H plačo in hrsno, kl Jo dobivajo na karte, ne morejo živrtt, zato ae že dolgo borijo za boljše pogoje Coapodar se pu prav nič ne zmeni za po-treiie delavcev ravno zaradi podpore, ki mu Jo nudijo |»rt nJem xa|KH>leni inozemti.
I/ Podjune se vračam mimo Dobr laveal Pogled se ml nehote u»tavl na poslopju, kl ga kravi ?etik napta v gotic i "Hiša domovine" (verjetno nacistične Koroška) Nekdo domačinov ml pojasni, da je tudi doma gospa Koesttnger, Njen mož Je bil zloglasen nacist, ona ps danes or-gnnizha novi Ifeimaftaund, Ma-ier-Kaibitsch še ni obsojen in le (Dslj« ss 4. atrssl.)
PROSVETA
TOREK, 30. SEPTEM P,p A m?
TOVARIŠI
forur PARTIZANSKE ZVESTOBE
TONE SELISKAR

(Nadaljevanje)
Kmalu je bilo slišati pokanje suhih vejic in zagledal je pred sabo moža, ki se je prikazal izza skalovja. Bil je kosmat v obraz, čez ramo je imel obešeno puško, za pasom so mu visele tri bombe. Ko se mu je nasmehnil, ga je v hipu prepoznal. Nihče drugi ni bil—ko sosedov France. Neizmerno se ga je razveselil. Naglo je potegnil iz hlačnega roba listek ter mu ga izročil.*.
"Zakaj pa je oče tebe poslal semkaj?" ga je vprašal France v skrbeh. ,
"Z jablane je padel pa si je nogo izvinil."
"Da le nI hujšega! Hudo sem se ustrašil zanj! Zdaj semle sediva in pripoveduj mi, kako je zdaj pri vas v Kalu "
Pavlek mu je kajpaft pripovedoval o vsem, kar je videl in slišal. Ničesar ni pozabil in če je govoril o Nemcih ali pa o Frecetu ter o Dol-fu, je bil njegov glas srdit in gnjeven.
"Vzemi me s seboj, France!" ga je prosil. "Partizan bi rad postal!"
"Partizan? Bandit . . . kakor nam pravijo Nemci in Italijani? Ej, fantek, to je nevarna stvar. Premajhen si še, čeprav si junaški. Pa tudi orožja nimaš in streljati ne znaš!"
Pavlek se je spomnil na strojnico pod cepa-nicami. Se nedavno je tamkaj bezgal in se je prepričal, da je strojnica še vedno v zemlji.
"Strojnico lahko dobim pri priči!" je dejal Pavlek potrto.
"Kakšno strojnico, medvedja taca? Ali si ob pamet?" se je začudil France.
"Pravo, zaresno strojnico in poln municije! Ali me vzameš s seboj?"
"Fant, govori pametno! Strojnica in municije . . . Seboj te ne morem vzeti, ker imam strašno dolgo pot pred seboj. Naša četa je daleč pfoč od tod. Počakaj Še malo, pa z očetom moramo to stvar urediti."
"Če mi obljubiš, da boš vse storil, da bom čimprej partizan, ti bom |)ovedalt kje je strojnica!"
"Primaruha da obljubljam!" Na, seži mi v roko!"
"Dobro! Pozimi al pomagal očetu naprav-Ijatl spodaj pri kapelici cepanice. Tista polena je treba preložili — pa jo boš v zemlji zakopano našel."
France je kar usta odpiral, ko mu je Pavlek pripovedoval povest o zakopani strojnici. Nekajkrat je od veselja poskočil, zgrabil Pavleka za rame, ga stresal kakor hruško in vriskal bl na glas od takšnega veselega razburjenja-
"Kako, kaj, da je bilo tistemu človeku, ki je strojnico zakopaval Janez Strnad ime? Fant, ta je zdaj moj komandant. Junak, borec, da ga ni takšnega na svetu. Ti sam ne veš, kakšen zaklad si s tem podaril naši četi. Se danes ponoči jo bom dvignil iz zemlje. Si slišal oni večer streljanje? Napadali smo fašiatično postojanko, pa smo se morali umakniti samo zato, ker nismo imeli strojnice. • Povedal bom našemu komandantu, kako imeniten fant si. Vidiš, če še nisi partizan, pa si zato naš naj-zvestejšl zaveznik!"
Pavleku ae je olajšalo srce, ker se je iznebil skrivnosti na tako koristen način, saj ga je že močno skrbelo, kajti drva ao potrebovali in jih
vsak dan vozili na dom za kurjavo. Potem bi strojnico lahko vsakdo našel. Kar požiral je, kar mu je France pripovedoval o jaartizanih, potem pa je pograbil Francetovo puško in prosil:
"Pokaži mi, kako se strelja!"
"To pa res ni nobena umetnost, poglej! To je puška mavzerica, te so najboljše, streljajo natančno in na tristo metrov zadeneš, če imaš mirno roko in dober ¡>ogled, vsak cilj. Čim odklopiš to zaklopko, je puška odprta. Zgrabiš za tole bunko in potegneš zapirač k sebi. Nato porineš vseh pet nabojev s palcem na tole pero, pahneš zapirač močno naprej in puška je pripravljena za borbo. Toda patrona sedaj še ni v cevi. Zato moraš še enkrat mahniti z zapiračem nazaj in naprej, glej, takole in puška je pripravljena za strel."
Pavlek je naglo spoznal vse prijeme, nekajkrat je zapored tako storil, potem ga je France učil pravilno meriti na blizu in na daljavo in Pavlek bi strašno rad sprožil. Toda streljati tod ni bilo varno, lahko bi streli privabili nepoklicane radovedneže in skrivališče bi bilo izdano.
"In tako se, Pavlek, le vedno pripravljaj, da boš vrl partizan, ko bo čas tudi zate prišel. Vojne še ne bo kmalu konta. Tudi doma nam lahko mnogo pomagaš. Nič se ne boj, tudi zate bomo našli mnogo posla. Zdaj se borimo na oni strani, pa tudi semkaj bomo prišli. Vsi Slovenci moramo biti kakor ena sama borbena družina, kakor ena sama neustrašena partizanska četa, tudi otroci nam morajo pomagati in žene in starci! Mi bomo preganjali in tolkli povražnika povsod, kjerkoli ga bomo zalotili- Sovražnik nas hoče uničiti — mi pa bomo njega samega! Mar nisi storil s tem, ko si mi prinesel poročilo, koristno delo za našo borbo? Postal si naš sel, naš kurir:"	"
Pavle je čutil, kako ga France povzdiguje in bilo mu je lepo v srcu. Prijalo mu je, da mu odrasli toliko zaupajo. Ko sta se ločila, je France za hip malce pomislil.
"Mi imaš še kaj naročiti, France?" ga je vprašal Pavlek.
"Rad bi jih zgoraj na Kalu malo podražil, zlasti Freceta! Pa ne morem, mudi se mi preko. Toda to lahko ti storiš. Veš, popiši zidove naše zapuščene hiše z ygljem. Čaj, kaj bi napisal . . .?"
"Že vem: SMRT HITLERJU! ŽIVELI SLOVENSKI PARTIZANI!" je dejal navdušeno Pavle
"Da, da, tako napiši! Frece bo počil od jeze."
Potem sta se ločila. Pavlek je stlačil papirje, ki mu jih je France izročil za očeta, v obe hlačnici, pograbil je košarico z gobami in se napotil proti vasi. Ko je stopil iz gmajne, sta mu prišla nasproti dva nemška žandarja in Pavleka je kar mraz popraskal po hrbtu, zakaj zdelo se mu je, da oba žanaarja strmita naravnost v njegove hlačnice.
"Si videl kakšnega človeka v gozdu?" je vprašal žandar, ki je bil po rodu Slovenec, pa se Je prodal Nemcem.
"Prav nobenega."
"Kaj pa si počel v hosti?"
"Gobe sem nabiral, poglejte!"
(Dalje prihodnjič.)
MATI IN HCl
Alekaej Tolstoj
v
(Nadaljevanje in konec.)
—	Dober dan, Valja, kako se imaš? — Dobro. — Se ne "bojiš sama?
—	Ne, ne bojim se, stric Ju-
rU.
—	A kako a teboj: nič ne kuhaš?
—	Nimam več vžigalic, pustite mi jih nekaj, stric Jurij . . , Jaz sem tudi kuhala.
—	Dobro Je . . . Bodi Junak. Valjka . . . Stvari ne atoje slabo . . . ZboKoni.
Vas Vladimlrsko so tako na glo osvojili, da nI iz nje zbežal niti en Nemec. Pobegniti niso uspeli niti gesla povci—veliki kamion s črnimi vojaki in njihovim komandantom so ujeli n u glavni cesti ln ga z vso vsebino »ežgsll. Fronta se Je še dalj« pomikala proti zapadu. Jurij je obenem a pohištvom preselil v gozdič blizu Vladlmlrakega Šofer Griša. ki je pripovedoval v somraku po večerji razne vojne novice, ki jih zvedo kjerkoli šoferji preko drugih ljudi, je po vedal med ostalim: "Naša Valj-ha je vztrajno dekle. Zadnjič je šla v va» ln spraševala zs onega Miheja Ivsnovlča a čudnim priimkom Nepej. Vrnila se je žalostna. Nepej kot da ae je udri v zemljo. Kmetje pravijo o njem: MBll te ra nas hujši od kolere, ml bi ga—pravijo— živega v zemljo zakopali" On
to ve, zato.se je izgubU, Toda čim je Griša omenil Miheja, je prišla Valja, Njen obraz je bil naguban kot pri odraslem, ustnice zategnjene. Sedla je na konec tleske poleg Jurija. Ko ao »e o vsem že porazgovorili ter končali In je Vanja mitraljezec potegnil nemško uatno harmoniko m začel igrati, je rekla Valja s povešeno glavo:
—	Stric Jurij» poiščite tistega človeka, ki je mučil mojo mamo—Nato so se vsi obrnili in pogledali deklico. JuriJ je razširil no/drvi ln odgovoril:
—	Potrudili se bomo Valja, da to napravimo . . . Tovariši, morali bl najti podatke o njem.
To prevzame šofer Griša. čez nekaj dni, ob Istem času, je on >e lahko nekaj povcdJl. Mihej Iva novic je prišel v vas od nekod pred kakimi osmimi leti ln se oienil z neko kolhoznico vdo vo, in jo kmalu spravil v grob. O sebi je pripovedoval, da ao »n in megovi predniki bili rudarski delavci, toda verjetneje le. da sta on in njegov oče bila »>»ed revolucijo nadzornika v rudniku. Bil je zloben ln zvit . . .
Ko je začela vojna z Nemci, »e je Mihej toliko opogumnil. da nI mogel več prikrivati svoje škodoželjnosti ln Je vsa dan vsakemu, kogar Je srečal, govo-
ril s sijočimi očrili "Oh, kri bo tekla ... to bo tekla kri »..
O Miheju ao tudi govorili, da prisostvuje mučenju,—odkod si cer dve kravi in junec; in oblekel ae je v zelen plašč, ai pri strlgel' brado in lase in nenado ma so videli, da je kadil cigare Ko so ljudje opazili, da se bil-ia njihovi hiši, so skrivali hrano in obleko, kar Je je ostalo, in otroke zapodili ven. Puatlti Mihtja v hišo niao hoteli, da bi ga pa ne pustili, je bilo nevarno. On nI prihajal k ljudem tako navadno, temveč je potegnil iz žepa steklenico žganja.— Ne ljubijo me moji rojaki,—j« govoril, ko je %edal za mizo,— Vidim, vse vidim ... ne verjamejo ml . . . Spletke o meni, spletke ... (Iz drugega žepa Je vlekel slanino in Jo sekal na kvadratne kofcčke). — Pa kaj jaz nisem človek? Sem mar iver ali vrag? Eh, dragi moji, težko ml Js . . . Tako težko je meni s Nemri! . . . Veruj«»lo ml od onega dne ... a kadar Nemec zaupa, ga ne moreš omajati . . . To Je tehnika, organizacija . . . Ona ne utegne mialiti. malo misli ... — Mihej Je nslivat. prinašal lačnemu domačinu kozarček in slaninlco. — ln o meni govore podlo, kot da delam v geštapu Tudi pravijo, da se Ml hej. ako se kal dogodi, ako ae povrne sovjetska oblast, ne bo Imel kam dati . . . Ha)d, boter. Icpljva . s Hočeš . . . Ako sem kaj sag h m | ali slabo povedal, ourostite mi Prosim vas . . . Glejte, to iganje sem Isvabll od
njih. Dali so mi, tods kako— Na, porinili so mi ga v nos, kakor psu .. . Glej in moje kra ve in to je vse tako ... Pa ta denar za krave sem že zdavnaj hranil . . . Rad imam mleko, a še rajši suho meso. — In lokavo je namigoval in «smejoč se nalival drugič. Toda naj jih vrag vzame te krave, če sem si z njimi pridobil ta glas . . . Pustil bom vse, pa odšel odtod. Prebil se bom skozi fronto, naj na pravijo z menoj kar hočejo, ali pa bom odšel k Verjovkinu, padel preden j, in mu dejal—s krvjo hočem izbrisati vse svoje grehe.
Pametnejši so molčali, ne da bi mu gledali v oči, preprostejši so mu pričeli verovati in odobravati. A čez nekaj dni so prišli črni.
Jurij je odšel z Valjo v sedmi oddelek in tam povedal majorju o Miheju. Vznemirjeno je pogledovala Valja od Jurija na majorja in tako napeto poslušala, da je bilo videti, da vse njeno majhno življenje gori samo od enega samega edinega upanja, da se najde tudi človek, in ^ko se ne najde, bo plamen ugasnil.
Major je zapisal podatke. "Poiskali bomo tega zločinca" . .;. In Valja se je nasmehnila, zagledala se je vanj, pa zopet ji je obraz vznemirjeno vzdrhtel.
Na poti po gozdu k taboru je Jurij naglo korakal in Valja mu je sledila . . .
% Stric Jurij, ali ga bo našel?
—	Toda odkod naj to vem, Valja ... Če je rekel, tedaj ga bo iskal.
—	Stric Jurij, tudi jaz ga bom šla iskat.
—	Kaj hočeš ti! Neumnost , . Da naletiš na mimo ali na
kamion» da te povesi,
—	Ne morem?
—	Ne moreš. In nehaj, umolkni že vendar. >
Nekaj dni je Valja žalovala, odgovarjala je samo z "da" in ne", sedela v kotu in mršila kratke malo privzdignjene obrvi. Nekega< jutra je niso našli v koči. Pobegnila je. Pričeli so jo iskati, jasno je bilo, da je šla iskat Miheja. Tako neprijetno je bilo vsem.—Uh! Deklica se bo izgubila! Griša je šel v vas, spraševal, res so jo nekateri videli pri Matrjonini zaprti hišici.
Po treh dp štirih dneh se je Valja privlekla v tabor kot preplašen psiček, nepočesana, r*z-praskana, umazana. Niso je zmerjsli, niti izpraševali, toda bili so strogi. Potem ko je Valja spala skoro dan in noč ter se najedla, je zjutraj zopet ni bilo več. ^
Neka ženska, žena mestnega komunista, ki se je z dvema otrokoma vrnila v razbito hišo, je pripovedovala aosedom, da je kakih 15 km od vasi na poti sre čala Matrjonino hčer, ki ji je vse>x>vedala, tako žalostno . . "In kako pametna je deklica. Spomnila s£ je celo, da se Mihej skriva nekje na vojnih utrdbah . . ." "Vse bom obšla, tetka Stepanida, kjer se poti poprav ijajo, kjer kopljejo protitankovske rove,' vsem bom pogledala v oči . . ." Jokali sva skupaj, dala sem ji košček kruha, pa je odšla . . ."
—	Stric Jurij, hitro vatadlte. pojdimo . . , Jurij globoko vzdi-hen, ko se prebuja. Jutro je komaj aijalo skozi malo okence v koči. Valja je stala pri po-atelji in dregala strica po obrazu.
—	Prišla si . . . Zdravo . . . Eh, ti al prava . . . Kaj me suval?
—	Pojdiva k one%u stricu, pri katerem sva bila J
mu stricu iR in vi
Stric, Jurij, našla sem ga . . . Njen glas je čudno zazvenel. Jurij je še enkrat zavzdihnil, si obul škornje, se opasal, pogla-dil lase . . .
—	Valja, ali si ga zares našla?
—	Aha . . . tam bom vse povedala, samo hitreje..
Odšla sta v sedmi oddelek k majorju, ki je spal na dveh sestavljenih klopeh, pokrit s plaščem, s torbo pod glavo. Valja je, ne da bi čakala, da se zave in da sede za mizo, naglo hitela pripovedovati, kako je našla in spoznala Miheja. Stričko, on si je obril brke in brado, a samo jafc ga lahko spoznam.
Kmalu potem sta se major in Valja odpeljala tja, kjer so popravljali cestq, minirano po Nemcih. Valja je stoje na odprtem vozu napeto gledala naprej. Nenadoma dvigne roko, se obrne in—zašepeta—majorju:
—	Tukaj . . . Nek sključen človek, bel od prahu, glavo zavito v robec, z razkoračenimi nogami, ovitimi v cunje, je tolkel kamen. Ko se je avto ustavil, je dvignil glavo, zamižal in njegov kratkonosi obriti obraz se mu je skremžil, kot da je pogledal v svetlobo.
—	On je, vzklikne Valja in pokaže nanj s prstom.
—	Za kaj gre? — vpraša zamolklo človek majosja, ki se mu približa. — Mojo legitimacijo? Prosim . . . Yse je v redu . . . — In ko je ošinil z ostrim pogledom deklico poleg majorja, se je sklonil in zopet začel tolči kamen.
Listajoč po potnem listu, vpraša major:
—	Priimek Pavlov, Aleksej Demjanovič, rojen 13. leta? (Hladna Valjina roka ga prime za roko in stisne).
—	Tako, Pavlov Aleksej Demjanovič, — odgovori človek, ne da bi dvignil glave. — Toda za kaj gre?
—	Zato, da so ti ta potni list izdali Nemci . . .
Človek je nalahno zamahnil z glavo in se nasmehnil.
—	Ne prenaglite se, tovariš Potni list mi je izdala smolen ska milica, jaz sem begunec iz Smolenska. Invalid iz domovinske vojne. — To je pasje življe nje . . . Tolči kamen, a nimaš kaj jesti. Kri sem prelival za Sovjetsko oblast, pa glej kaj ti pravijo: Nemški potni list . Major je dotlej molčal, toda ko je začel oni jokati, je potegnil samokres:
—	Vstani! Človek je vstal proti volji in besno od vrgel kladivo. — Roke kvišku! . . . (Major mu pretiplje žepe). Hajd naprej,. 1
Mihej ni dolgo ugovarjal — priče so ga takoj spoznale. Tedaj je pričel pripovedovati:
—	Ne prikrivam, Nemce sem dočakal z radostjo, težko mi je bilo pod sovjetsko oblastjo. Veroval sem, da bom pod Nemci živel. Razumete li, živel! Toda oni so me prevarali, prosim vas, da mi omogočite, da o tem govorim preko radia vsem in vsakemu ... Z voljo, z voljo sem delal najprej pri njih, kako naj rečem, kot umetnik . . . Bilo je zanimivo izvleči iz trdo-glavega kmeta, kaj pravzaprav misli ... Ne veruje, se otepa, a jaz mu vidim v notranjost in vrtam, da govori . . . Sovjetska oblast me je zanemarila, a pri Nemcih sem dobil razmah. Ko so pričeli vleči kmete v gešta-po in ko aem slišal, kako oni tam atokajo, joj, kaj sem napravil! Zavedel sem se, nisem vedel kaj hočem .. . hotel sem položiti roko nase ... pa zopet malodušje. zopet strah pred črnimi . . . grozni ljudje . . . Dr-
žavljan preiskovalni sodnik, vprašujte, vse bom izj^ovedal. Vse bom pokazal, stvari, da se dvigajo na glavi lasje.
Nekaj noči je pripovedoval o mukah, ki so jih trpeli Rusi, o mukah in ubojih v geštapu. Pokazal je jamo, kjer so zakopavali y*upla pobitih, pokazal je v šolski kleti nemške priprave za .mučenje. Gumijevko, železne kavlje, na katere so natikali ljudi za rebra, lesene igle in kline, ki so jih zatikali za nohte.
Pripovedoval je o mukah polagoma, podrobno, kakor o neki delavnici, kjeF so klali živino in delali kfobase ...
—	Prisostvoval sem, mnogim mučenjem sem prisostvoval, — je mrmral z zaprtimi očmi. Nenadoma je padel in začel z nohti grebsti zemljo. — Glejte, tu je tista kri, tu je tista kri —in začel je poljubovati prstena tla.
—	Nikar se ne izmotavajte, če bi le vedeli, kako ste odurni, — mu odkrito reče častnik, ki je vodil preiskavo. Nato, že v sobi, mu stavi vprašanje: — Mar ste vi, Mihej Nepej, kdaj pomislili, ko ste delali za Nemce, da prodajate ruski narod, da prodajate domovino?
—	Mislil sem, mislil . . . Toda od same domovine ni mogoče biti sit, srajca je bližja od obleke.
Skratka, sodišču je bilo vse jasno. Pred prebivalstvom Vla-dimirskega, ki se je gnetla pred šolo, v šoli in na oknih, je sodišče obsodilo Miheja Ivanovi-ča Nepej a na smrt na vešalih. Ko je sodnik izpregovoril to be sedo, ni Mihel, ki je stal vzravnano z iztegnjenima rokama ob Životu, niti trenil, nič se ni spremenilo na njegovem obritem obrazu nizkega čela." V dvorani so se z zadovoljstvom oddahnili, takoj je na stotine rok zaploskalo, a ženski glas je ogorčeno zavpil:
—	Premalo je to za < podleža, majhna je taka kazen, kožo bi mu bilo treba odreti , . .
Naslednjega jutra se je pri vešalih—dva nizka stebra s preč-nico—zopet zbrala vsa vas. Miheja so pripeljali štirje rdeče-armejci. Hodil je kot po tujih
TISKARNA S.N.PJ.
-—sprejema vsa-
v tUkareko obrt upadajoča dela
Tiska vabita za veselice in shode, vtzltnlce, časnike, knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatakem. slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih......
VODfTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DK TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKABNI
.... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unljsko delo prve vrste
Pilite po Informacije na naalov:
SNPJ PRINTERY
a
SSS7-M S. Lawmdalo Avoaue • • Chicago SS. Illinote
Po slovenski Koroški
(Nadaljevanje s 3. strani) se javljajo novi veliki ,n maJ Kaibitschi. Gospa Ko^in.
je nedavno v dnevnem nazadn " škem časopisu objavila dolg ape
ki poziva na sodelovanje N a« atanku bivših nacistov in avstro fašistov v Borovljah je govorih o nevarnosti in dejala med dru gim: Naši možje in fantje so s, borili na vseh frontah in krva veli na zapadu, v Narviku in Ru siji. Predvsem je treba ohrani ti njihove svetle tradicije Zat< se varujmo Osvobodilne fronte ki je mnogo nevarnejša kakd stara stranka koroških Slovenj cev. OF ima danes tudi svoj« pionirsko organizacijo, ki je v* lika nevarnost za našo domovino
V Logivasi gledam "Raztrgan ce", ki jih je naštudirala mladi, na. Tudi pionirji nastopijo 1 enodejanko in pesmijo, ki nav duši vse poslušalce.
Da, gospa Koestinger, za vai je slovenska pesem že velika ne varnost.—(Slov. poročevalec.)
Poročajo,
> H„	*
da je na povabilo holandske vla de prispel v Indonezijo gosp<x Mars, ki je znan kot bog vojnt Ob prihodu v Indonezijo ji Mars izjavil: "Z veseljem sen se odzval povabilu in obljub ljam, da ne bom počival, temve krepko delal za holandsko vla do. Najbolj me pa veseli, da m je bila preživnina izplačana ameriških dolarjih."
nogah, s povešeno glavo. Soc nik zopet prebere obsodbo. M hej a so privedli h klopi. Zdi znil se je. Zgrabili so ga, p< stavili ga na mesto, nakar j sam sebi naglo začel natikal zanko in vsi so videli njegov belkaste in ravne oči, poln mržnje in njegov mrzki nasmel ki je razkrival drobne zobe.
Valja, stoječa tik njega, je i; tezajoč drobne pesti, vzkliknili
— Nikar se ne smej . . . Tul kakor je tulila moja mati . . li>43. ______
Ali aie naročeni na dnerni "Prosveto"? Podpirajte svo) lis

VA2NO OBVESTILO
naročnikom dnevnika Prosvete
V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike.
To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine! torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik.
Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti.
Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete še $2.00 za vašo naročnino.
PHILIP GODINA, upravitelj.
naroČite si dnevnk prosveto
8 Po sklopa IX. rodno konvencijo so lahko naroči aa Ust Prosvato Is prišteje edea. dva. trt. štiri ali pet članov Is eae društao k sal narot S ninL List Prosveta stana sa vse ooako. sa člana ali nočlana »8-00 u
| aoo letno naročnino. Ker pe člani le plačajo pri oaosmontu 11.20 >a
V todnik, se Jim to pciltofo k naročnini. Torej sedaj ni vsroka. rrtl $ da Je Uat prodrag sa člane SNPJ. Liat Prosvota Jo vaša lastnina la ® gotovo, Jo v vsaki družini ipkdo, ki M rod «tal liat vsak dan.
Pojasailot—Vselej kakor hitro kateri teh članov, preneha biti člaa SNPJ, ali če so presoli proč od družino ln bo zahtevsl Mm «roj liat tednik, bodo moral tisti član la dotična družina, ki Ja tako «kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nsznsnltl uprsvniltvu lista, ln obenem doplačstl dotično'vsoto listu Prosveta. Ako trf» j* stori, tedaj mora uprsvnlitvo mižati datum za to vsoto naročniku.
Con® listu Prooveta Jot
Za Zdruš. drla ve ia Kanado ta «hi
1 todnik ln._____C JQ
1 tadnlka ta._____ft.SO
i todnik« ta---------4 40
4 tadnlka ta______S.Sfl
I tednikov ta________
Za Chicago bi okolico Ja SJJJ
I todnik ta..-............,J*
I tednika ta---------
S tednika ta----------
4 tednika ta—
• tednikov ta------
JU JI
710 S.90 470 3.50
Za Evropo Je...
Iapolnlte spodnji kupon. priloUte potrobno vsoto danar}. «!' ---Ordor v pismu In si naročite Prosvote. Ust. ki Jo vsia lastnina.
PROSVETA. SlfSJ. M|7 So. Lowndalo Aro. Chicago tS. I1L