138. Številka. Ljubljana, v torek 21. junija 1898. XXXI. leto. Iahaja vsak dan iainit nedelj*, in ;ir»«.nike, ter valja po polti prejemati «a a v a t r o-og e r a k 0 detel« ca vm leto lft ,vM . ta pol leta H p!]., »a četrt leta 4 gld., za jeden n«do 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubija ao * rea p* sijanja na dom ca »ne leto 13 gld., ca cctrt leta 8 gld. 30 kr. ca jcden mesec 1 gld. 10 kr. Za potil Janj« na dom računa se po 10 kr. na meta«, po dO kr. ca Četrt leta. - Za tuj* dežele toliko ceč, kolikor poštnina cnaaa. — Na naročbe, brez rstodoboo vpoSiljatve naročnine, se no ozira. Za osna ni la plača e m od ttiristopn« petit-vrste ;,o 1» kr., Cm se oznanilo jedenkrnt tiska, po 5 kr . 6e w dvjJuat, in po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopia> naj se iavolč (ran kovati. — Bokopisi se ne rraČMjo. — Uredništvo id uprav oiatvo je na Kongresnem trga fit. 13. 6 p r » v 1 1111 a naj ao bKfovoiijo pošiljati naročnine, reklamacije, ocnanila, t. j. v&e administrativne ttvarL Telefon 6t- Slovanske slavnosti v Pragi. Ia Prage, 18. junija. V zofinski dvorani sedli so se domačini in gostje po odkritju Palackovega spomenika v panteonu na banket, kateri je bil v vsakem oziru presijajen. Vrsto napitnic je otvoril predsednik slavnost n g i odbora mestnega zastopa, Voitl, kateri je napil cesarju in kralju Franu Josipu I. Župan dr. Podlipnv je v imenu praškega prebivalstva pozdravil slovanske goste in jim napil. Posl. dr. Kramar je dejal, da se vrši Pa laokega slavnost v trenotku, ko se odločuje o bodočnosti Avstrije, naj li postane vsem narodom pravična ali naj ostane nemška, centralistična. Palackv je bil tisti mol, ki je obudil češki narod, mu dal vero v bodočnost. V sedanjem trenotku ne gre samo za kake jezikovne naredbe, gre se za boj pravice in pravičnosti proti brezpravnosti in nasilstvu. Ta boj se bije povsod, koder živć Slovani, v Šleziji in v Poznanju, na Koroškem in na Štajerskem. Ta boj je zgodovinskega pomena. Podobnega še ni bilo. Slovani bočemo pravico in jednakopravnost, Nemci 81 hočejo zagotoviti svojo hegemonijo. Vodilne ideje Palackega so bile: pravica, pravičnost in ravnopravnost. V tem se spozna velika razlika mej slovanskim in germanskim duhom. Čehi ostanemo verni programu ravnopravnosti, a nehvaležno bi bilo, ako bi ne povedali v tem trenotku, da so nas krepko podpirali bratski klubi slovanski in prepričan sem, da nas nobena sila na svetu ne razdeli. Nečemo političnega zjedinjenja vseh Slovanov, a žal, da smo še daleč od tistega duševnega zjedinjenja, na katero je deloval Palackv. Sešli smo se, da slavimo tega slovanskega učenjaka in politika, čigar jedini smoter sta bila pravica in pravičnost. In ta proslava ne bo samo dan, kateri ostane zapisan v duši in v srcu vseh Slovanov, ampak pomeni nov korak k veliki in slavni bodočnosti. Slovak M. D u 1 a je naglašal jezikovno in narodopisno jedinstvo Slovanov in Cehov in Želel, da se uresniči Palackega ideal, da se združijo dežele svetovaclavske krone, in da postane zlata slovanaka Praga capot regni združenih Čeških dežel. Ljubljanski župan Hribar je rekel, da prinaša pozdrave bele slovenske Ljubljane češkim bratom. Zastopniki slovenskega naroda eo prišli v Prago, da plačajo veliki dolg, kateri so dolžni neumrlemu Palackemu. Frančišek Palackv ni samo za če$ki narod velevažen, nego tudi za Slovence. Čebe je tiči!, zajemati novih močij iz minolosti, učil jih je, da jim ni treba obupati, probndil jih je k novemu življenju. Kramaf je po pravici naglačal, da ne slavimo velikega vojvode, pač pa je bil Palackv duševni vodja naroda in je tudi nam Slovencem po kazal cesto, po kateri nam je hoditi. Prav kakor češki narod, stoji tudi slovenski narod na skrajuem krilu slovanstva. Slovenci urno Čehe vedno imeli za vzor. Pokazali so nam pot do samostalnosti. N. A Bleivveis si je za vzor izbral Palackega. A danes ne slavimo samo moža politika, ampak učenjaka, kateri si je pridobil nevenljivih zaslug za vedo svojega naroda, za slovansko vedo. Da so se avstrijske vlade od 1. 1848. ravnale po političnih principih Palackega, ne bilo bi prišlo do narodnostnih bojev, kateri Bedaj pretresajo državo. Da se je izvršila federacija Avstrije po idejah Palackega, bili bi slovanski narodi v Avstriji srečni in zadovoljni. Go vornik jo napil ideji federacije Avstrije. Malorus posl. Barvinski je povdarjal, da so Malorusi veliko hvaležnosti dolžni buditeljem češkega naroda. Njihovo delovanje je obudilo tudi v Malorusih narodno zavednost, da se bojujejo za sa mostojno8t. V tem leži velika naloga slovanstva. Hrvat dr M a z z u r a je dejal, da je Palackega slavnost mogočen protest proti geslu : sila nad pravico, in da je slavnost vseh Slovanov. Palackega ime je naroden in političen program, veljaven ne samo za Čehe, ampak za vse Slovane. V imenu Srbov je govoril posl. dr. Baljak ter se je spom njal, da so se Srbi tudi leta 1848. udeležili slovanskega »hoda v Pragi, in da je srbski svečenik Stamatović* iz Novega Sada takrat na Vac-lavskem namčsti opravil svojo božjo službo v slo- vanskem jeziku. OmeDjal je dalje zaslug Šafi.fika, si i karja Č^rmaka in srb-jk^ga generala Zachi, rojenega Ci-ha ter povdarjajoč, da so si Cehi z mečem, s peresom in z umetniško roko zavezali srbski narod zaklical Palackemu: Večnaja pamjat ! češkemu naiodu pa : Slava! V imenu Bolgarov je govoril urednik Geor -gov iz Zulije o bratci ljubezni, ki naj vlada mej slovanskimi narodi. Župan krakovski Friedlein je napil vztrajnosti in delavnosti češkega naroda, Hrvat, poslanec Biankini pa individualnosti posameznih slovanskih narodov, češ, Čeh naj bo Čeh, Poljak naj bo Poljak, Hrvat pa Hrvat. Rus prof. Brandt iz Moskve je naglašal v verzih, da doni „od n o- k<-vukV..h zlatych bani — zla'e Prazo blahopfaci". Rcu prof. Florijanskij je nnpil županu praškemu dr. Podlipnemu, prcf. dr. Goli pa zastopnikom krakovskega in zagrebškega vseučilišča in prof. Tomku. Velezanimiv je bil govor dr. Riegra. Govornik je opozarja', da je češki narod, posadivši Habsburžane na češki preatol, ustanovil avstrijsko monarhijo. To je bilo potrebno v obrambo proti Turkom. Toda tudi v naš h časih je potrebna ohranitev te monarhije v varstvo, v njej združenih narodov, tol ko bolj, ker se germanske sile trudijo, razdreti to monarhijo in ustvariti iz nje del Nemčije. Nevarnost je \ t lika in vsi avstrijski Slovani moramo združiti svoje moči, da ubranimo Avstrijo. V tej stvari smo solidarni z dinastijo habsburške, ker ima ona tiste interes«, kakor mi. Nj-ni sovražniki so isti, kakor naši. Avstrije brez češke in brez Slovanov si sploh ni misliti in zato je upati, da se habsburška dinastija tesno združi 8 slovanskimi narodi. Govornik je napil harmoniji mej habsburško dinastijo in slovanskimi narodi. Zadnji je govoril župan dr. Podlipnv, kateri je naglašal, da češki narod nikdar ne pozabi trenotku, ko so bili ob njegovi mizi združeni bratje s eevfra in z juga. Tako, kakor si Slovani v Av- LISTEK. Ni ga bilo. (Črtica. — Spisal R.) V veliki, zeleni, ilovnati peči so pokala suha bukova drva, gorela s sikajočimi plameni, se spreminjala v žareče oglje ter naposled razpadala v Črn-kastoslvkast pepel. Na trdi, hrastovi, na nekaterih krajih že črvivi mizi je brlela oljnata leščerba ter le nedoločno razsvetljevala kmečko sobo. Okoli peči •e je plazil maček ter prav priliznjeno predel ter se grbančil. Za pečjo je eeđel stari Francek, star, a vender še dokaj močen in trden kmet. Poteze na njegovem suhem, zgrbančenem obrazu so pričale njsgovo moško energijo ter nekako ošabnost; trd, neizprosen je moral biti. V ustih je imel malo leseno pipico, iz katere se je kadil v malih kolobarjih 8vetloaivkasti, nekoliko smrdeči tobakov dim, mož je včasih bolj moško potegnil iz pipice in tedaj sta se mu na suhem lici naredili dve gubici. „Tone, ali nočeš tedaj poslušati mojega nasveta ?" je vprašal trdo svojega sina, ki je sedel pri mizi na klopi ter bobnal s prsti po mizi. Sin je molčal in v jeduomer gledal muho, ki se je mirno sprehajala po njegovem rokavu. „Tone, pomisli Vender, bodeš li jemal nevesto, ki nima nič pod palcem ? Kaj boš počel i njo? Naša kmetija ni jedna najmanjših v va.-ji. Le glej, v hlevu je trinajst repov goveje ži- vine — in ti nočeš najbogatejšega dekleta vse vasi. Jedi res županova Marjetica tako grda, da je ne maraŠ ? Pomisli vender in ne bodi tako trmoglav," je govoril stari ter popravljal tobak v pipici, ki mu ni hotel nič kaj goreti. .Oče, ne morem. Marjetice ne maram in je tudi nikoli ne morem vzeti. Ta zakon bi bil gotovo nesrečen. Ne silite me !u je skoraj proseče govoril sin ter šel polagoma proti oknu. Zunaj je bril mrzel, jesenski veter, žvižgal okoli oglov, kakor bi se združili vsi zli duhovi ter tulili, upili po vasi. Na nasprotni strani so se šumeče upogibala drevesa, suho listje je veter z glasnim šumenjem raznašal naokoli, gole veje so ječale, pokale . . . Neizmerni nebesni svod je bil pokrit z brezštevilnimi zvezdami, in mej njimi je plula luna . . . Tone se je vstavil pred oknom ter zrl v jaano jesensko noč . . . .Trmast si bril in trmast ostaneš. Še na stare dni, ko bi človek rad počival, napravlja mu neubogljiv sin take skrbi," je ječal stari na peči ter z nekako jezo puhal gosle oblake dima proti lesenemu stropu. Tone je vzel klobuk ter odšel počasi, nekako trdo skozi vrata. „Le glej, da mi zopet kam ne zaideš," je vpil še stari za njim, a Tone je molče odšel po veži. Pred kuhinjskimi vrati je stala mati Franc-kovka, drobna, suha, upegnjena ženica. ,Nu, sta se pa že zopet z r če tom kregala?* je vprašala mati ter uprla reke v bok. Tone je molčal. ,Tone, poslušaj oieta, saj veš, da je trd in se ne bo dal upogniti. Saj Marjetica tudi ni tako napačna in rada te tudi ima," hud kašelj ji je zabrani! nadaljno govorjenje. V kuhinji je stala dekla Katrica. Ta Katrica ni bila napačno dekle. Beli in rudeči obraz z og-ljenimi očmi in črnimi lasmi jo jo delal prav za-nimi\o, da, morda celo — lepo. Sploh vsa postava je bila bolj mestna, gosposka. Bda je hči gorjan-skega kajžarje.. Ker je bila doma še cela kopica otrok, morala je zapustiti hišo ter iti v službo k tujim ljudem. Ko je prišla v vas, niso imeli ravno pri Franckovih dekle, in mati jo je vzela v službo — — — Tone je odšel skoii vezne duri na va^. „Katrica, pojdi, pojdi in poglej, kam pojde zopet Tone! Menda hedi tja na koncu vasi k oni Kotarjevi Franicl. Samo glej, da te ne zapazi; hitre jeze jp, saj ga poznaš.1* „Mati, takoj pojdern, takoj." Katrica je ogrnila neko staro ogrinjalo ter stekla tiho in lahko skozi duri , . . atriji že'i-no. da bi jednakopravnost dobila izraza v federalizaciji, tako naj v veliki rodbini slovanski vladata ravnopravnost in ljub'z n, a treba je delati, delati za svobodo in pravico. S tem j« bil končan banket. Zvečer je bila slavrontna p.eddtava v gledališču Po Smetanovi ouverturi je gospa Otilija Skle-naf iva drklamovala krasen prolog Bogdana Kamin« ekega, potem pa se je ob svokih himne „Kje dom je moj" dvignil zastor in prikazala se je živa podoba, proslava Frana Palackega. Po daljši pavzi se je potem pela opera „L i -buša". Po predstavi so se gostje divili presijajni razsvetljavi Prage iu predmestij. V ned-djo je bilo slavnostno položsnje temeljnega kamna za sporu-'ni k Frana Palackega. Že na vse zgodaj se je začelo živahno življenju. Mesto je bilo bogato okrašeno, in na tisoče ia tisoče ljudij se je zbralo po ulicah, koder ju imel priti slavnostni sprevod. Ob 9. uri so na Kr. Vinogradih za-grmeli topiči in začel se je pomikati s Sokoli na čelu veličastni sprevod. U leležilo se ga je nebroj češk'h društev z zasavami in vsi go^tJ9 v ekvi-pažah. V sprevodu sta bila tudi dva vosa z alegoričnimi skupinami. Na jednem je bil kip Palackega, okrog njegi pa kipi najslavnejših čepkih mož iz^a poganskih in hmitskih časov, ni drugem pa alegorična skupina, predst ivljajoča proslavo kroue sv. Vaclava. Sprevoda se je udeležilo blizu 35.000 oseb, katere je občinstvo viharno aklamiralo. Na Palackega trgu je bila za goste postavljena tribuna. Župan dr Pod lipov je p izdravil ndeležnike, naglašujoč, di js Palacky deloval na duševno zj^dinjenje vseh Slovanov. Slavnostni g >vor je imel dr. Elerolđ, ki je razložil vodilne ideje Palackega, rekni, da je bila prva m^j njimi jednakopravmst vseh narodov, brez katere Avstrija ne more živeti. Boj mej Nemci in mej Slovani je boj mej krivico In pravico mej lažjo in resnico. Palacky ni češke zgodovine samo spisal, on jo je tuli občuti in je obudil češki narod i/i spanja. Pal-ekega zgodovina je za Če'.:e nekako sv. pismo. Palacky je narod or^anizoval, ga vzgojil in ga navdušil za svobodo Pokazal mu je huaitsko dobo v pravi luči, pokazal, da je bil to boj proti tp.mi za luč, svob do in resnico. Ta boj traja .še. To je vroči boj mej Nemštvora in Slovanstvom. Na strani Slovanov je pravica, na strani Nemcev Dasilatvo. V tem nasprotju tiči pa-men tega boja za Evropo, da, za vos svet. Palacky ni podcenjeval moči nemštva in je spoznaval, da morejo Čehi zmagati samo, če se opro na v« Slo vanstvo. V tem smislu je bil P.ilacky prvi Vseslo-van, ker je deloval na solidarnost vseli Slovanov. Bil je prvi predsednik slovanskega kongresa leta 1848 Kar ao bile takrat še sanje, to je sedaj dejstvo. Danes so zopet zbrani zastopniki vseh Slovanov v Pragi, da časte prvega predsednika prvega slovaškega shoda. Po Palackega naukih je jedrna rešitev Slovanov federalizem. Palacky je učil, da nimamo nobenega interesa na ohranitvi Avstrije Tone je koračil zamišljeno, s povešeno glavo po prašni cesti. Hiše so bde mirne in temne, le tu in tam se je svetila še kaka loč skozi okno. Čemerna tihota je vladala po vsej vasi, le iz daljave se je fido lajanje psov in tam na griča je prepeval nočni ptič kosec svoj „zega, zega". Lnna mu je razsvetljevala pot Sel je, sam ni vedel kam. Mučne misli so mu rojile po glavi: Poroči, zveze naj se za vedno z osebo, katere ne mara — to je mučno . . . ,Tone, počakaj no, Tone!* je tiho klical za njim ženski glas, in Katrica je prihitela k njemu. »Tone, glej mati so me poslali, naj pogledam, kam greš,« ma je pravila Katrica ter se vstavila pr':d Tonetom; „zakaj si pa tako žalosten?" BKatrica, žalosten, žalosten. Glej, oče me hoče prisiliti, da vzamem županovo Marjetico, saj veš, da je ne morem," je govoril Tone s skoraj trepetajočim glasom ter ovil svojo žuljavo roko okoli Katričinega pasu; ,glej, Katrica, samo tebe, tebe jedino imam rad in bom imel rad, od teba me nihče ne odtrga, razun — smrt." ,ln če te prisilijo, če boš moral vzeti Marjetico?" vpraša Katrica. „Rsjši smrt, kakor to"--- Tone in Katrica sta zavila po stranski poti na bujno polje, ki je zdaj počivalo v sladkem *nu' ~~ (Konec prih.) ako ne dosežemo jednakopravnosti. Palackega spomenik bo stal mej Yyšehradom in Hradšinom. Ako bodo Čehi delovali tudi v naprej v duha Palackega, bodo zmagali, ker pravica mora zmagati v boju proti laži. V tem bojn, ki se približuje koncu, se mora izpolniti Palackega oporoka, in Hradšin in krona sv. Vaclava zadobita nov sijaj. Ne d i se popisati navdušenost, katero je mej občinstvom obi-dil Heroldov govor. Po slavnostnem govoru so pristopili določeni odličnjaki in gostje ter, kakor pri takih prilikah običajno, udarili s kladvom ob temeljni kamen Palackega spomeniku. Bila je dolga vrsta odličnih mož, katere je občinstvo navdušeno aklamiralo. V iJiit»!|utiL 21. junija. Spravne konferenca se bržčas niti vršile ne bodo, ker se upirajo glasila vseh nemških opoz cij-skih strank temu, da bi šli njihovi zastopniki po gajat se s Cehi ali z vlado. Povabila je mislil grof Thuu razposlati baje Že do konca junija. Je-li pa se po sedanjem položaju vabila sploh razpošljejo, je neverjetno. Govori se že, da misli vlada po zaključku obravnav kvotne deputacije zaključiti državnozborsko zasedauje. To se zgo ii baje radi tega, da se državnemu zboru pri prihodnjem zasedanju ne bo treba ozirati na ministerske za-tožnice iu nujne predloge minolega zasedanja; hkratu pa se omogoči volitev nemškega zastopnika v parlamentarno predsedstvo. Na srbski meji se dogajajo v zadnjem času nemiri radi turških Arnavtov, ki se klatijo v okrajih Ipek, Priština in Djakova ter napadajo ondotne prebivalce. Jedno takih roparskih b»n I je naletela mej 15. in 10. ponoči orožniška patruljska četa. Vnel se je krvav boj. Arnavti so morali bežati ter so imeli več mrtvih in ranjenih Turki ne dajo torej niti Črnogori niti Srbiji miru. Ti nemiri delajo velev lastim velike skrbi. Dunajski diplomatski krogi smatrajo te nemire za jako resne in nevarne, dasi se turško časopisje trudi dokazati nasprotno. Ruski poslanik Sinojev je zahteval prt porti nujno resnih odredb. Na Balkanu se zopet oblači politično obzorje. — Tudi radi Armencev, ki so vsled krvavih izgredov zbežali na Rusko, je posredoval Sinojev pri velikem vezirju. Kriza v francoskem ministarstvu. Faure je naročil Ribo tu, ki je bil že petkrat mmister in že trikrat ministerski predsednik, naj sestavi nov kabinet. Toda Eibot je tekom 24 ur spoznal, da tega ni zmožen. Ribot ni vne*; za to, da se izključijo klerikalni desničarji iz vladae s ranke ter da se opira vlada izključno na republikance. Faure je naročil sedaj Sarrienu, naj sestavi novo mini-sterstvo. Ta hoče sestaviti nekako koalic;jsko mi-nisterstvo iz liberalnih elementov, vladnih republikancev in radikalcev, katerih tovariš je Sarrien. Bržčas se tudi Sarrienu ne posreči sestava miai-sterstva. Potem pokliče Faure Dupuyja. Odprava izvoznih premij za sladkor. Ž) teden dnij zborujejo v Branelju delegiranci sladkornih držav, da bi se zjedinili za odpravo izvoznih premi] za sladkor. Ta odprava je možna le takrat, ako se složijo popolnoma in vse sladkorne države. Karteli in premije draže ceno sladkorja. Kakor se poroča graški „Tagespošti*, je bil jeden največjih nasprotnikov odprave premij bivši francoski ministerski predsednik Meline, ki ja sam sladkoren industrijalec. Najbolj se zavzemajo za odpravo premij Nemčija, Anglija, Severna Amerika in tudi Avstro-Ogerska. Upirajo pa se odpravi Rusija in Francija. Nemške državnozborake volitve so se končale s tem, da bode treba Še 188 ožjih volitev. Radi razcepljenja strank in strančič so zmagali so-sijalni demokratje na mnogih krajih, kjer se na kaj takega niti mislilo ni. Socijalisti mislijo pri ožjih volitvah vsaj še 28krat zmagati, tako da bode v novi zbornici vsaj 60 socijalnih demokratov. L:sti poživljajo sedaj stranke k slogi proti socijalistom. Španskemu ministarstvu bije že zadnja ura. Ne le Romeristi in \Veylerjanci, nego tudi liberalni časopisi zahtevajo, naj odstopi Sagasta s svojim minister-»tvom, ker je zakrivilo izgubo Fi-lipin. Katalonska unija pa je izdala manifest, katero je podpisalo 35 društev in 18 časopisov. Manifest graja neprevidno in nerodno postopanje vlade, očita Ameriki nepoštenje, a poživlja špansko mini-sterstvo, naj sklene mir. Manj bode namreč bolelo in veljalo Španijo, ako odstopi sedaj nekatere pokrajine, kakor pozneje, ko se nesreča potroji. Za- jedno pa obvaruje vlada smrti več stotin vojakov in bede več tisoč delavcev. Vest, da ja Manila že padla, se ni potrjena. Dopisi. Z I>olen| vitega, 18. junija .Kmet ni igrača" pravi pesnik v neki, vsakemu gimnazijcu ziani pesni. Ni vse jedno, ako solncs sije, ali če dežuje, če dežuje neprenehoma 48 nr, ali še dlje, ko žito zori, ko je treba iti v košnjo. Kaj pomaga denar, kaj hrani I nič ne uloge, če ni kaj jesti? Ni res, da je lakota nemogoča v Evropi v zdajšnjem času svetovnega prometa po železnicah ter po parobrodih. Če dela tako deževje skoraj po polovici Evrope, kakor je te dni, je lahko mogoče, da bo huda. Nebeško lepo jn kazalo še pred osmimi dnevi na polji in na travnikih. Žita so precej dobro odcvela, kasje je bilo polno in debelo, detele so zrasle do pasa, v travniki!« se je dobro vse razraslo, krompir, pesa sta obetala ubilega sadu, vinogradi, kar jih je še starih in kar jih je že novih, obujali so lepe upe. Na Dolenjskem bi bila letina letos, kakor je že dolgo ni bilo. To letino je gledal kmetovalec s toliko večjim veseljem, ker je letos žita zmanjkalo že po zimi in ker se lani krompir ni obnesel, tako da so naše gospodinje težko gospodarile. Teden dnij in vsi upi so upadli! — Pa kako je šlo doli! Neprenehoma je lilo, kakor v pozni jeseni. Tam v mo-kronoškem in v kostanjeviškem okraju, kjer je toliko senož ti, kjer ima naš kmet tisoč in tisoč oralov dobrih travnikov, tam ob Temenci, kjer je najboljši naš kmet doma, tam je vse nižje ležeče travnike zalila, grda, blatna voda. Od Grosupljega do Trebnjega je bil dne IG. t. m. na obeh straneh železnice kalen bajer, čez dan se je voda razlila po lepiti, dobrih travnikih ob Temenci. Kranjska še ni ugubila števila živine, pomnožila je to število, kakor statistika uči, v druzih deželah se le številke manjšajo. Veliko je na tem, Če ima kaka dežela dosti živine. Kuga m-j ljudmi ni tako škodljiva, kakor če živina počepa. Ljudje se pomnožijo v kratkem času, kmet pa le težko zopet pridobi Živino. Goveja živina ne more obstati ob blatni mrvi. Mirna, Krka so grde vode, neznano mnogo blata vržejo v travo. Ni vredno truda spravljati to blatao mrvo. Pa žita, žita! Vse leži, kakor da je vojska po poljih vihrala. Polovico manj bo žita. Pred osmimi dnevi si gledal še najlepše kulture ob Temenci, ob Mirni, ob Krki, danes leži kruh na tleh in ga bo veliko zgnilo. Ječmen bomo še rešili, ker ja že zrel, druzega bo pa polovico manj. Prve detede smo srečno spravili v kozolce. Če še otava dobro stori, potem bo naša živina še živela, Če pa de otavo zalije, ali če jo bo le treba na grabljih sušiti, bo pa hudo za to največje premoženja naših dolenjskih kmetij. Dira kosa kruha je vzelo to deževje. In če vinogradom ne bo dano, da dobro odeveto, ali da zamote grozdje do-zoreti, potem bo za večjidel Dolenjske letos hudo leto. V takih časih se vidi, koliko je vredno, če država in dežela skrbi za uravnavanje rek. Mirna iu Krka naredita vsako leto veliko škode. Temenca tudi. Ob teh rekah leži pa več tiso!: oralov dobrih travnikov, ki deželnemu premoženju redijo več tisoč, danes že precej lepe živina. Ali v Avstriji je že tako, da imamo vse druge skrbi, kakor za kmetijstvo. „Bo že Bog dal*, — vtem znamenja živimo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. junija. — (Le tako naprej \) Ob odpadkih židovske BNeue Freie Presse" živi vse nemško časopisje v Avstriji, a pred vsemi listi graška „Tagespašta", ki verno pobere vsako drobtinico, katera pade raz židovsko mizo. Iz notice „Neue Freie Presne" o srbskem Cavourju je napravila cel članek, v katerem se zrcali vsa nemška duševna revščina pa tudi vsa podlost, katera diči nemško časopisje. „Tagespošta" bi rada svojim čitateljem natvezila, da smo mi v dopisu „ Jugoslovanski Pijemont* proklamirali črnogorskega kneza srbskim Cavourjem, dočim je naš dopis le popolnoma objektivno poročal in doslovno citiral navedbe črnogorskega lista „Ne-vosi nje". Mej resnico in mej tem, kar pisari „Ta-gespost", je torej bistven razloček, katerega pa „Tagespošta" nalašč neče videti, saj bi sicer ne mogla podlo obrekovati, a to je vendar poglavitno orožje „mehrwerthig" Nemcev. Pribili smo to kot nov donesek k moralni izprijenosti in svetovnoznani laž-njivoeti nemškega časopisja, sicer pa naj kleveta „Tagespost" kar hoče, ker njeno klevetanje ne doseže niti našega zaničevanja. — (Osebne Testi) Vojni sapovednik pod-maršal Succovatv je prišel včeraj v Ljubljano-— Sodni pristav v Postojni, g. Alojtij Zebre, ja premeščen v Radovljico, avskaltant v Ljubljani, g. Anton Mladič, je imenovan sodnim pristavom v Postojni. — (Izlet v Zagorje,) katerega priredi pevski zbor .Glasbene Matice", bo nepreklicno v nedeljo, dne 2 6. t. m. ob vaakem vremena. Listki ■« vlak, ki stanejo tja in nazaj eamo 90 kr., dobivajo se v prodajalnici g. L o zarja na Mestnem trga od danes naprej do sobote zvečer ob 7. ari. __P. n. adeležniki tega izleta se prosijo, da si preskrbijo čim preje vozne listke, da ve odbor računati s številom odeležnikov radi priprav v Zagorja. — (Pevski zbor .Glasbene Matice") ima jutri, v sredo, ob 8. uri zvečer skupno pevsko vajo ga medan zbor. — (Stoletnica Koseškega) Piše se nam: Letos, 12. septembra poteče sto let, kar je zagledal v Spodnjih Kosezah, župe moravske, luč sveta slovenski pesnik Ivau Vesel-Koseski. Povodom stoletnice rojstva hočejo se Moravčani in drugi okoličani hvaležno in slovesno spomniti velikega svojega domačina. Osnoval se je slavnostni odbor, ki že dalje časa posluje in dela priprave za nameravano svečanost, ki se bo vršila v rodni vasi slavljenca, v Spodnjih Kosezah, dne 14. avgusta t. I. Ta dan bo ondi dopoludne ob 10. uri slovesno cerkveno opravilo, potem slavnostni govor in odkritje spominske plošče, vzidane v rodni dom Koseškega. Po slavnosti bo banket in popoludne IjudHka veselica. Tem potom se torej opozarjajo in vabijo na Koseškega slavlje vsi rodoljubni Slovenci in zlasti slavna naša narodna društva. Odbor se bo resno potrudil, da se slavlje izvrši čim lepše, dolžnost zavednih Slovencev in slov. društev pa je, da v 14. dan avgusta mnogobrojno polnt«' v Ko.seza in počaste spomin Koseškega, ki je v dobi našega preporoda s nvetim navdušenjem stal na strani našega dr. Blei-vveisa in s svojimi gorečimi, vnetimi rodoljubnimi pesnimi toliko storil za probudo naše narodne zavesti. — Posebno prosi slavnostni odbor, da slavna narodna društva blagovolijo upoštevati Koseškega slavnost in v kratkem naznaniti, koliko se jih misli ndeležiti, da ve potem odbor potrebno ukreniti. Natančnejši vzpored slavnosti se pravočasno prijavi po časopisih. Vsa potrebna izvestda daje tajnik slavnostnega odbora: MaksoPirnat, visokošolec, Tu-stan, p. Moravče. — („Idrijski Sokol") priredi 29. t. m. izlet v Žire. Odide točno ob polu 10. uri dopoldne iz Idrije in dospe v Žire krog 1 ure popoldne. Odbor je preskrbel potrebnih voz za vožnjo in prosi, da bi oni, ki bi se izleta udeležili, pravočasno javili svojo udeležbo. Popoldan bo na travniku g. župana telovadba na drogu in bradlji, proste vaje s palicami in prosta zabava Vrli Žirovci se menda marljivo pripravljajo na slovesen sprejem mladega .Idrijskega Sokola", ki je že toliko napredoval, da bo 14. in 15. avgusta pri ustanovni slavnosti razvil svoj prapor, pod katerim bo gotovo združil vse prave narodne kroge, akoravno mu ne manjka sedaj skritih in tudi očitnih nasprotnikov. — (Gospodarsko društvo v Trnovem) Iz Trnovega se nam piše: Katoliško-narodna Btranka sna tolmačiti dogovore v svojo korist. To se ji mora priznati, — in zato ne bode ona nikdar v zadregi pri svojih deianj h. katera se tičejo spravnih dogovorov. Zato se nismo čudili, ko je „Slovenec" prepasti! odgovornost za osnovanje konsumnega društva v Trnovem kapelanu Rudolfu, in se tudi zdaj ne čudimo, ko nam zveni na uho govorica, da ne dobimo v Trnovo konsumnega društva, pač pa gospodarsko društvo. Prav dobro se spominjamo nekega dopisa v „Slovencu", ki nam je pojasnil kak namen ima gospodarsko društvo v Zg. Tuhinju. Dotični dopisnik je bil odkritosrčen. Povedal je tam narav nost, da namen njihovemu gospodarskemu društvu je isti kot konsumnim društvom, povrh pa ima gospodarsko društvo še nalogo, razpečavati svojim udom njih produkte. Jasno je, da je stvar jednaka tudi v Trnovem. Ker govori spravna pogodba proti kon-samnim društvom, ne bodo se taka več snovala, pač pa se bodo snovala gospodarska društva z istim, a še nekoliko širšim delokrogom. In v to ne bode treba narodne stranke niti obvestiti, n ti ne bode mogla ona ugovarjati I Postopanje to ni tako ženi-jalno, kakor bi kdo mislil na prvi pogled. Katoliško-narodna stranka naj se ne igra z ognjem, sicer otegne nečega dne vse obširno poslopje sprave priti v nevarnost, m kot paglavca, ki se je igral s klinčki in provzročil požar, bodemo imenovali katoliško-narodno stranko — (K ulomu v Št Jerneju) se nam dodatno poroča: Zlikovci, ki so v noči od 15. na 16. t. m. ulomili v tukajšnjo poŠto, so razbili podstavo pošte blagajne, v kateri je bilo čez 300 gld. gotovine, pa blizu do 400 gld. poštnih vrednostnih znamk in tiskovin. Odnesli so celo blagajno, a razbito podstavo pustili na vrtu poleg hiše. Tatovi porabili so temno noč, ko je curkoma deževalo, so glavni uhod od ceste sem odprli ter odnesli vse, celo na mizi pripravljene krajcarje za berače. Kljub sajenergičnemu zasledovanju ni bilo moči o tatovih še kaj poizvedeti. Da zlikovci niso daleč, kaže dejstvo, da je našla poštarica v nedeljo za rana ob Vrtnem plotu privezano vrečo, v kateri bo bile vse ukradene znamke, poštne tiskovine in skodeljici za drobiž. — Ta predrzna tatvina je ljudi silno raz* burila in nestrpno pričakujejo, da bi pravim lopovom že jedenkrat prišli na sled. Ko pravega tata dobe, se bo marsikomu odvalil kamen od srca, ker potem gotovo pridejo Še druge lopovščine na dan, o katerih se sedaj sumniči in govoriči. Kdaj ae bode že ustanovila ta orožniška postaja, katere si vsak pošten človek že davno želi? Ali je šs premalo povoda za to? Obča varnost tu je jako pomankljiva. — (Nalivi) so v raznih krajih naše dežele naredili precejšnjo škodo. Pri St. Rup«rtu v mokro-noškem okraju je škoda cenjena na 15 000 gld. — (Južna železnica) Prometne ovire pri Št. I Iju nad Mariborom so odstranjene in se vrši promet sedaj zopet normalno. — (Demonstracija proti podmsršalu Saccovatiju ) Znano je, da js podraarflal Succo-vaty prupovedal vojakom, občevati z ljudmi, ki nosijo plavice. Za to prepoved so se Beljačani maščevali. Ko je podmarud Succovatv prišel dne 17. t. m. v Beljak, čakala ga je dolga vrsta s pla-vicami okrašenih nacijonalcev na kolodvoru. Na-cijonalci 80 napravili spalir, tako da je podmaršal povsod videl plavice, kamor je pogledal. Tudi v voz so nacijonalci nametali podmarsalu pUvic iu celo kočijaša so podkupili, da se je z njimi okrasil. Da podmaršal t^ demonstracije ni bil vesel, je umevno. — (Imenovanja.) Okr. sodnik v Buiah Julij Kovač in sodni tajnik v Trstu dr. Auton Pe-rišič sta imenovana deželnosodnima svetnikoma v Rovinju. Okr. sodniki so imenovani: sodni pristav v Kanalu Ivan Guzelj za Cerknico, sodni tajnik v Rovinju Alojzij M a r t i n e 1 I i za Poreč in sodni tajnik v Sežani Viktor vitez F r o h 1 i c h • F r o -1 i c h s t h a 1 za Bovec. Sodnimi tajniki so imenovani okr. sodnik v Cerknem Hektor F rane e-s c h i n i s za okr. sodišče v Rovinju in Ivan baron F a 1 k i- • L i I i e n s t e i n za okr. sodišče v Gorici in sodni pristavi Alojzij i! i smo n do v Trstu, dr. Valentin 1 s o p p v Kopru, Rudolf Lazarich v Poreču, Jakob S b i s a v Pulju in Edvard S t r a u ss-gitl v Paznu.-- * (Kdo ste Vi — Vi civilist! ?) S tem vprašanjem je pozdravil neki nadporočnik v častniški kazini v Eunsu tujega gospoda v bicikliški obleki, ki ga je vprašal, kje so gospodje častniki. Na to vprašanje pa je dobil odgovor: „Pred Vami stoji nadvojvoda Fran Salvator!" * (S čim se ozdravi rak ?) Neki časopis v Devinu sporoča, da je iznašel neki zdravnik jako vspešno sredstvo proti smrtonosnemu raku, t. j. plin acetylen. Zdravljenje raka se vrši prav priprosto; položi se na bolno mesto trohico calcium-carbida ter se ga pomoči. Bolnik začuti samo hipoma na dotičnem kraju, da ga peče. To je treba ponavljati tako dolgo, da je rak izginil. Calcium carbid se dobi v lekarnah. * (Kip iz papirja ) Na bodoči razstavi v Glasgovu bo razstavljen spomenik kraljice Viktorije, ki je napravljen iz papirja. Papir je prepariran z raznimi masami tako, da ee je utrdil. Spomenik bo 12 metrov visok, 20.000 kg. težak in bo stal 200 000 frankov. Papirnati kipi imajo prednost, da ne pokajo. Dosedaj se je poskušalo napravljati iz papirja: ladje, cevi za plin, sode, vrata in hiše. * (Nenavadna prikazen na nebu) 16. t m. se je prikazala v neki vasi pri Friedlandu na češkem mavrica, katera je v velikem obodu obdajala solm e; vreme je bilo povsem jasno. Direktno iz solnca se je vila druga kakih 5 metrov dolga mavrica; in vzporedno s prvo se je prikazala približno 20 metrov oddaljeno še tretja. Prikazen je trajala četrt ure. * (Neusmiljena ženska.) V Drabovca pri Karlovih varib je hotela neka kmetica svojega nečaka, 11 letnega dečka umoriti z lakoto ter se potem polastiti njegove dedščine. V ta namen ga je zaprla v klet, kjer 80 ga naftli na pol mrtvega. Deček si je bil odgriznil že dva prsta na levi roki. Prenesli so ga v bolnico v Karlovih varih, kjer je kmalu umrl. * (Morilec lastne žene.) Kmet Josip Nen-bauer iz VVossendorfa na Nižjeavstrijtkem je ubil na polju svojo Ženo, potem pa pobegnil. OrožniŠtvo ga je 14 dnij iskalo zaman. Sedaj so ga našli pri Gumpendorfu na polju vsega sestradanega. Davila ■ Uredništvu našega lista so poslali: Za Prešernov spomenik v Ljubljani: G. dr. Franjo Rosi na, odvetnik v Ljutomeru nabranih 5 2 kron, katere so darovali: Gospe Postruž-nikova, Vršičeva, Seršenova in gg.: Jos. Ivančič, dr. MihaliČ, Al. \Yindišar, Fr. Ceh, Roman Fekonja, Ant Mišja, Jos. Slekovec, Iv. Karba, Fran Sever, Mart. Karba, Vilj. Schneider, Fr. Schneider. I. Vo-lovec, A. Hercog, dekan Iv. Skuhala, Fr. Berglez, kapelan, 1. Jaužekovič, župnik, Jos. MihaliČ, kaplan, Jos. VVeiksel, kaplan in dr. Rosina, z željo, da se ob stoletnici odkrije spomenik vreden Preširna v beli Ljubljani. — G. Jožef Beisn er, stud. phil. t č. predsednik .Slovenije" na Dunaju 3 1 kron 4 0 vin., nabrane z licito van jem nekaj iztisov Stritarjeve pesmi .Prešernu spomenik v Ljubljani" na večeru .Slovenskega kluba" dne 18. t. m. — Gospa Franja Picek 4 krone 40 vin, darovali so: gg. Fran Picek, J. Lovšin in Ant Panser po 1 K, po-šiljateljica 1 K 40 vin., želeči,naj bi bilo to v spod-bojo vsem Slovencem, zlasti pa R baičanom! — Skupaj 87 kron 80 vin. — Živeli vsi darovalci in naj najdejo prav obilo posnemovalcev! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 21. junija. Pod cesarjevim predsedstvom se je včeraj vršil ministerski svet skupnih ministrov, katerega sta se udeležila tudi ministerski predsednik grofThun in domobranski minister grof Welsersheimb. Pozneje se je sešel avstrijski ministerski svet. Ta se je posvetoval o uveljavljenju nekaterih zakonov na podlagi § 14., a čuje se, da se je bavil tudi kakor skupni ministerski svet s situacijo v Bosni in Hercegovini, nastali vsled bojev mej Črnogorci in Albanci. Dunaj 21. junija. „R e i c h s w e h r-je davi poročala, da sta imela ministerski predsednik grof Thun in trgovinski minister dr. Biirnreither več posvetovanj z voditelji nemških strank glede češko nemških spravnih konferenc, da pa so ta posvetovanja imela negativen uspeh. „N W. Abtudblatt" dementuje to in pravi, da sploh ni še bilo nikakih posvetovanj. Dunaj 21 junija. Vse nemško časop'sje besni in divja radi praških slavnostij, ter se kakor blazno zaganja v demlco in v Slovane. Zlasti srdita je „N. Fr. Presse", ki napada generala Komarova in velikega kneza Konstantina in očitajoč Rusiji, da se vtika v notranjepolitične razmere avstrijske, vprašuje, kaj bi rekla Rusija, ako bi kak avstrijski pr;nc poslal tako brzojavko v Uigo, kakršno je poslal veliki knez Konstantin v Prago. Dunaj 21. junija. Pri nekem tukajšnjem denarnem zavodu je bila svoj čas zastavljena ljubljanska srečka. Neznani zastavljalec je dlje časa redno plačeval (bresti. Zdaj se je izkazalo, da je ta srečka zadela glavni dobitek 25.000 gld. Denar je deponiran, o lastniku srečke pa ni sledu. Praga 21. junija. Župan dr. Podlipnv se je velikemu knezu Konstantinu, ki je v imeni ruske akademije znanosti] poslal k Palackega slavnosti pozdrav, brzojavno zahvalil. Podlipriy povdarja v brzojavki, kako velik utis je napravil pozdrav velikega kneza Konstantina iu kliče slava ruskemu narodu in Rusiji. V imenu češke akademije znanostij se je velikemu knezu Konstantinu zahvalil predsednik Hlavka, želeč, da bi duševno delovanje ruske in češke akademije pripomoglo k spoznavanju in približanju ruskega in češkega naroda. LVOV 21. junija. Izgredi se še vedno ponavljfijo, toda le manjši, ker je vlada na vseh važnejših krajih razpostavila vojaštvo. Vse železniške postaje stražijo vojaki. Cetinje 21. junija. Sultan je poslal Saad-pašo v Berano, da kaznuje uporne Albance, kateri so prouzročili zadnje krvave praske s Črnogorci in da dogovorno s črnogorskim vojvodo Martinovićem odškoduje Črnogorske žrtve albanskih napadov. Rim 21. junija. Kralj je naročil sana-torju Finaliju, naj sestavi novo ministerstvo. Pariz 21. junija. V Sarrienovo m ni-sterstvo vstopi kot minister zunanjih del Frey-cinet, vojni minister pa postane Cavaignac. Da vstopi Freycinet zopet v politično življenje, je obudilo veliko senzacijo. Pariz 21. junija. Sarrienu se še ni posrečilo sestaviti novo ministerstvo. Zdaj se vrš£ posvetovanja, naj-li Dupuy prevzame političen ali nepolitičen portfelj. Sodi se, da se še danea odstranijo ovire in se razglasi imenovanje no« vega ministerstva. Madrid 21. junija. Iz Havane se poroča, da so kubanski ustaši poskusili zavzeti mesto Heradura, da jih je pa španska posadka odbila. London 21. junija. Mac Kinlev je nasveta val, naj vlada skliče še 100.000 prostovoljcev. London 21. junija. Filipinski ustaši hočejo te dni proklamirati neodvisnost Filipin. Vodja ustaše v, Aguinaldo, je to že naznanil t Washington. Washington 21. junija. Listi trde. da je dobila vlada obvestilo, da se je špansko brodovje pod vodstvom admirala Camare vrnilo v neki španski pristan. Vsako leto se nakupijo v Mvsori najboljše partije runtala *a tvorjenje BAntal Midy-kapsnl ; ladko razlag Ijivo je tore,, zakaj ko ponarejanja in sleparstva vzpričo «istote in t«pe5nosti bantal Midy-ja nevozna. (11 — 2) 100 000 kron in ftth-ikrat 25.000 kron so ^lnvni dobitki velike jubilejne razstavne loterije, ki se lEplai^sjo v gotovini z odbitkom le 20° 0. Svoje lastite Čitatelje opozarjamo, da se vrfii prvo žrebanje nepreklicno dne 25. junija 1 898. Izharno cloliije S^Tanno-Chinin tinktura za lase 35 okrepiti je in ohranjuje lasiS^e iu preprečuje izpadanje las. Cena 1 steklenici z rabilniin navodom 5» kr. Tedina ssalcgra (386* — ltJ) lt*k«iriia JI. I.custck, IJiil>ljaua llesljtva cesta St. 1, zri v en mesarskega mostu. Umrli so v 6Lj ubijani: V deželni bolnici: Dne 15. junija : Jera Oblak, poatrežnica, 65 let, spri-denje jeter. Dne 16. junija: Ivau Wulz, delavec, 50 let, vnetje prsne mrene. Meteorologično poročilo. Visina nad merjena 3<> Vetrovi Nebo rt A n a 3 a. m 20 21. n W, zvečer 7. zjutraj popol. 734 8 7:m 8 7^5 6 18« 17 6 28-4 si. szah. »r. ju« ur. jzab. oblačno del. obl. del. obl. 0'0 Srednja včerajšnja temperatura 18 8°, sa 0-5' nad normalom. ID-CLriaOslra. borza dne 21. junija 1898. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 55 ki Skupni državni dolg v arubni .... 101 AvBtnjska llnta renta....... 121 Avstrijska kronska renta 4U'„..... 101 Ofcersku 7.1nta renta 4u/»....... 121 Ogernka kronska renta 4"/0..... 98 Avatro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice...... London vista ........ Nemški drž. bankovci za 100 m.irk »O mark......... 20 frankov........ i talij unuk i bankovci..... C. kr. cekini........ 91 •£ 3«0 119 58 11 9 44 5 30 40 l* BO 9f> HO '.)) 82 > 74 52 30 H3 Dva kovaška pomočnika in j^dnt'ga \ itjeiM'a takoj vzprejme Valentin Urbanćić t«W—13 k vački mojster, Dolenjska cesta štev. 2 Usojani si naznaniti, da ni gospod „ Simon Treo, mm Simon z menoj v nikaki zvezi več in da nima pravice vzprejemati del in denarnih vrednostij; zato opozarjam vse p. n. naročnike, da naj g". Simonu Treo-tn, vulgo Simonu, ne plačujejo mojih računov, ker jih ne bodem potrdil. S spoštovanjem (9T0) Vekoslav Rupnik obl. avt. stavbenik, Sv. Petra cesta št. 19. Ces. kr avstrijske £g$ državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. J unij a 180 8. leta. O«. Noti le Ljubljane juS. kol. l'r«i£» *e« TrbU, Ob 12. nri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenleste, Ljubno; čez Selsth&l v Ausse, Solnojjrad; čez Klein-Reifiin« v Sti yr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7, uri 5 m. zjutraj osohni vlak v Trbiž, Pontahcl, Heljak, Celovec. Franzefisfeste, Ljubno. Dunaj ; cez Selathal v Solin grad; <'ez Klein ReiHing v Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francu ve vare, Karlove vare. Progo, tipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BO ni. dopolndi.e osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Olovec, Ljubno, Sebthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 ca. popoludne osonni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; cez Selztbal v So) u o if rad, L»oc - Gastein, Zeli ob jezeru, Inoraost, Bregenc, Cunh, Ganeva Pariz; Cez Klein-ReitiinK v Steyr, Line, Badejevice, Plzeni Man i i ne vare, Heb. Kraacov« vare, Karlove vare. Prago. Lip iko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri lit min. zvečer osebni vlak v Lepce-Bled. Pol-'tr t ga vsako nedeljo in praznik ob f>. uri S9 m. po-poludne v Lesce-Bled. — MroKa v Novo uie*tl« lu v Ko« e«»»|*». Mešani vlati: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popoludne, oh 6. uri 30 v. zvečer — frlho«! v LiuhIlH.no j, k. Protr* ls Trbiia. Ob 5. nrt 4« m. zjutraj osobni vlak z Dnnai: via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov. Plznja, Bmlejevic, Solno ^rada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljuhtm, Celt. vcu, Beljaka, Fran'.unsfoste. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludrie osolini vlak z Dnnai a via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varo« Plznja. Budejevic, Solnograda, Linca, Stevrn. Pariza, Geneve Curiha, Bregenca, Inomosta, Zalla objetem, Lead (Jatiteina Ljabne. Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. nri 57 m. popolrdne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, StlstheJft, Beljaka Olovca, Ifriimeinftitei Poa tablu. — Ob 9. uri 6 m. zvbčer oeobni vlnk z Duaaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, ILdia, Marijinih varov, Plznja, Budejtivic, Linca, Ljubna, Beijaks, Celovca Poutabla. Poleg ttge vsako nedeljo in praznik ob 9. uri 55 m. vlak iz Lesc-Uleda. — f*r.ms» Is 9Iov. uri 5H m. z ju trnj, •>!• 11. nri H m, dopo!udne, oh B. ur 10 ra. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—138) Rezalni stroj na kolo in drugo knjigovezniško orodje se radi odpotovanja jako ceno proda, Kupci naj se oglasijo v Klbnlcl ta. ftft. r»». (966-1) >»|>OJ-*0l>IlO pleskarske pomočnike vzprejme takoj v trajno delo tvrdka Brata Eberl v Ljubljani. $u~s> išče kakega postranskega opravila v izdelovanje na dom ali kake administracije. Ponndbe pod: »Štev. 12 poste reetante Ljubljana". (»55—2) pripravna za vsaki obrt ali za pi»arno, oilila ne l»o uiclil reul tako) v naftni i938-;t) v Gospodskih ulicah št. 7. Prodaja hiše* (968-2) Podpisanec mzn.iniam, da bodem prodal lileu po očitni «lra'it»l, katera se bo vršila «ln«; ^5. lunijit t. I. HiSa je cenj na na 2000 gld., pri nj^j je tudi hlev, kozo'c in vrt ter jh pripravna za kako trgovino, ker je ravno v sredi vasi. Franc siahe v Dolenjem Logatci h. it. 17. Odda se takoj gostilna na račun katera se lahko vodi kot postransko obrt, ker je v bliž.ni L;ub!j.ine. Zahteva se kaveja. i931—1) Naslov pove upravrvstvo „Slov. Naroda*4. Posodi Radi preselitve se prostovoljno proda posestvo: —> hiša gredi trga na Vrhniki, lepa, pripravna za kak obrt, zraven mkaj Bveta n gozda. Kupna cena 2600 gld — Več hc. poisve* v Ljubljani v plinarni pri J. Mihevcu ali na Vrhniki it. 123 pri Gr. Mihevcu. Razpis službe. V zmialu §§, 7. in 12. postava z dne" 23. junija 18H2, dež. z&k. št. 35, razpisuje podpirani odbor mesto okrožnega zdravnika za zrjruvpt.veno okrožje IjahenSKO, katero se slclaila iz obfin Ljubno, Laće in Solčava (Spodnje Šta'erskoi z letno plaro 800 gld. Pr(jsdt;i za to me«to vložijo naj svoje, z dokazi avrftripkpg i državljan-atva, opraviotnja v Avstriji izvrševati zdravniško prakso, njih nravnosti in znanja slovenakega in n»^m.skHga jezika opremljene pio^nje pri podpi.sanem odboru ili* ^O. julija 1S«»H. Odbor zdravstvenega okrožja Ljubno dnd 18. junija 1898. Načelnik: Franc Koleno 1. r. (964—1) ¥I2X?KXC£ priporoča Narodna Tiskarna, o BO tr. za -* žrebanja. | Žrebanje ±g v soboto. cta«itekiooiOOO!™25.000ton!i| Srečke juoilejske razstave [ »■ « . — _ _ I lil. Ireb*a|e : 15. neptembrA 1H9H. (837—if) a BO nT. J IV> žrr|,B„|es a«, oktobra priporoča T- O, 2>/E AYEE, "ba.3n.lr.su Xjj"u."bl3sinl. ,w tr% ©•©|©|©|®|©|©|®|©|©|®|©|©|©|©|©l@|©l©l©l©l© * ■**™""^ i"-"-""«^ «\^ «\^ *\» © © © ©I© Jedino pravo originalno plznsko pivo f Telefon št. 90. 1 je le ono ©I© © © © © iiHlanovljcnio 1. lH-itiJ. Jedino to je bilo odlikovano na vboIi razstavah, kjer je bilo izloženo, z najvišjimi počastnimi znaki. Zastopnik: {bsit- 2) j. Gorup v Ljubljani. ©I©l©l©l©l©l©l©l©l©l® tftM iVI