140. MUL « Uimuoni, v fetrtek ZZ. jonlio »zz. Leia is. aa a^H I a^aV H a^aV a^as a^aV a^H aa a^H H a^H i ^1 ^a^H al aa a^H al H a^aV a^aV a^aS ^^^a aV^S §* ^ ■m ■■■ a^aS ^HVb HVbI VI H BVB1 Ha bVBVbk BVfl wl HV H I AlHr BVBV HI H Al H hVBV a^aV aa^B Bv n W a^a^H ^ ^ II b^b^H II 11 I F I II I I I II I i &1 ^3H»T Izhaja vsak dmn popoldne, Isvssmal nadalje In praznik*. Ifiaoratl s do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petlt vrst 4 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petlt vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — In sera t nI davek posebej. Vpraianjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upravnlitvo „«lov. Naroda" In .Narodna tlakama41 KnaOora ■lica ftt S, pritlično. - Talefan it. 304. Uredništvo „Slov. Naroda1' Knaflova allea It S, L nsdstropfe Telefon itev. 14. Dopise sprsfems le podpisana In isdostno franko van e. NV Rokopisov so no vrata. -*Mi ■eaf" Posamezne Številke: V v Jugoslaviji navadni) dni 75 par, nedelie i o v inozemstvu navadna dni 1 O, nedelje 1*25 O Poštnina plačana v gotovini. „Slovenski Narod1' velja v Ljubljani in po %oz. ■ V Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . D 120"— polletno.......m 00__ 3 mesečno.......3>_ l ...... . 10 — V iao-eaistv . ce'o'etno......D - UV— polletno....... 1G&- — 3 mesečno...... 54"— 1 ........ 18- Pri morebitnem povišanju se ima daljši naročnina doplačati Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno SJfflF" po nakaznici Na ^amo pismena naročila brc. poslatve denarja se ne moremo ozirati. Rusija — na težja mirnima točka. Diktator Ljenin je na koncu svojega življenja. Nemški zdravniki poročajo iz Moskve v Berlin, da bo Ljenin še nekoliko Časa životaril, a kmalu pa ga reši smrt njegovega trpljenja. Progresivna paraliza je neozdravljiva. Na negovo mesto ima stopiti tri-umvirat Kamenev - Rikov - Stalin. Ta imena pomenijo zmago umerjenih tendgne v boljševiški politiki. Kajnenev velja že od nekdai za umerjenega boljševika in je bil od prvega početka Dristaš nove gospodarske politike. Rikov le markantnej-ša osebnost velike avtoritete, pa tudi on velia za umerjenega človeka, ki Je med prvimi z Ljeninom vred napovedal propad komunizma. Stalin, tretji v družbi, je zelo energičen človek, ki ie bil najintimnejši Ljeni-nov zaupnik. Znan ie kot zagrizen fanatik boljševiške diktature in hoče izvajati najhujši teror zoper proti-boljševiške socijaliste. Francoski listi sodijo, da pomeni nadomestitev Ljenina s triumviratom pričetek popolnega razkroja komunistične stranke. Trockij je iz kombinacije izključen, zato pa je gotovo, da napne vse svoje sile, da bi dospel do prevlada-jočega vpliva med boljše viškimi voditelji. Radi tega ie notranji boj v stranki neizogiben. Zelo vznemirljivo vplivajo zajedno na Moskvo iz inozemstva prihajajoča neugodna poročila o komunizmu. Ta poročila privajajo voditelje do raznih misli in načrtov, kako obdržati svoje pozicije v svetu. Skrajno presenetljivo je bilo poročilo iz Francije, kjer ie število komunističnih članov od lanskega leta do junija t. L padlo od 125.000 na 80.000. Po evropskih parlamentih se med tem neprestano razpravlja o ruskem problemu in iz vseh govorov je razvidno, da se smatra Rusijo za najtežjo mirovno točko, od katere je odvisen cel ali polovičen mir v Evropi. V italijanskem parlamentu je te dni poročevalec za proračun zunanjega ministrstva poslanec Andrea Torre obširno govoril o obnovi Evrope in o Rusiji. Ako treba dogovore kai izpreminiati, naj se stori to na gosnodarski strani, katera obtežuje problem Srednje in Vzhodne Evrope. Angina nravi, da nai se ta dva problema rešujeta hkratu, Francija pa hoče rešitev ruskega problema podvreči rešitvi nemškega. Rusija nai bi se obnovila po mnenju Francije kasneje in počasi. Angleški načrt za mednarodni konzorcij ima za temelj predvsem angleške in nemške interese, tako da bj drugi najrodi lahko plačevali za Anglijo in Nemčijo, izključeni pa bi bili od vsake ugodnosti. Konferenca v Genovi ni prišla do pozitivnih zaključkov, ker rusko vprašanje ne more biti ločeno od nemškega, kakor tudi ne ruski problem od turškega. Tu pa je zadel Torre na najebčutnejšo stran angleške zunanje politike, kajti Anglija smatra obnovo Turčije kot nevarnost za Egipt in Indijo. Odtod utegnejo izvirati nove težkoče in novi nesporazumi med Rusijo in Anglijo, kar bi lahko neizmerno oviralo evropsko obnovno delo. Ruski problem pa se ima rešiti kot problem evropske obnove. V to ie vzpodbujana Evropa toliko bolj. ker ie boljševizem začel roDiiščati. kakor hitro ie prišel do potrebe stikov ruske države z drugimi evropskimi državami in se ie njegov gospodarski sistem izkazal za nesoosoonega, da bi si pridobil odnošaje s svetovnim gospodarstvom. Mednarodni dogovori in naraščajoča trgovina bodo vedno bolj pritiskali na boljševike, da prično preobličevati svoje gospodarstvo in spravljati svoi sistem v sklad z gospodarskimi sistemi ostale Evrope. In tako prihajajo na mero-dajnih mestih v Evropi do prepričanja, da pomeni rekonstrukcija Rusije konec boliševiškega gospodarstva in gospodstva Torre je koncem svojega govora vzkliknil, da mora mir temeljiti na vseh elementih, ki predstavljajo gospodarske in politične evropske interese, ali Pa bo mir pomanjkljiv. Noben narod ne zadošča sam zase, danes še mnogo mani neeo Kdaj preje. Treba torej, da se zbližajo zmagovalci in premaganci, kaiti le tako se bodo ugodno izkoristili sadovi zmage. Vsa Evropa se peča z Rusijo in sedaj ima govoriti Haag o ruskem problemu. Amerika se drži sicer ta-ko-Ie ob strani, ali to je ie navidezno, ker tudi v Ameriki v resnici ču- tijo potrebo, da se Rusija obnovi in postavi na čvrste noge v korist Evropi in tudi Ameriki. Brez ruske obnove ni pravega miru na svetu. Zato pa kliče tudi italijanski poslanec Torre po potrebnem zbližanju med zmagovalci in premaganci, da vendar že pridemo v pravo mirovno stanje in se res prične z obnovo, ki jo imajo sicer na jeziku vsi glavni evropski državniki, toda na not realizacije se obotavljajo stopiti Ž njo. Rusija ie najvažnejša in naltežja točka. To nas navdaja z upom in strahom. Vesti o boljševiškem terorju nas bole. vesele nas pa vesti, da se končno le kažejo znamenja, da se bo na Ruskem obrnilo na bolje. Najbrže je še dolga pot do srečnejše ruske bodočnosti — toaa dolžnost vse srednje in zapadne Evrope, zlasti pa nas Slovanov je ta. da se pomaga Rusiji kar najhitrejše in naj-najuspešnejše. Stiki z Evropo in Slovani moraio zrušiti, kar ie na Ruskem poguborosnega in zbližati ruski narod nam vsem. Ne se odtegovati Rnsiii. marveč bližati se jej, da nostane Rusija naitežia mirovna točka v najboljšem pomenu ;:a vso Evropo! Haše immm shefm^ito Naša vojna mornarica je praznovala te dni svojo krstno slavo. Minonosec »Galeb« je kot prvi predstavnik naše pomorske sile. prepotoval celo našo obal. ter je bil v vseh krajih, kamor je pristal ali pa se usidral od tamošnjega prebivalstva navdušeno pozdravljen. V Korčuli, Splitu, Visu, Šibeniku in povsodi ga je sprejel narod spontano z veseljem v srcu — da se je tudi tu na našem morju pokazala — naša moč. naša suvereniteta! Kako karakterističen za to narodno veselie ie izrek prinro-stega ribiča s Hvara, ki je ob pogledu na našo prvo vojiio ladjo z navdušenjem vzkliknil: »Do sad nisam znal ali smo, ali nismo, ali sad znam, da smo!« Naša državna trobojnica. ta simbol naše svobode in ujedinjenja, kako ponosno je plapolala na naši Drvi vojni ladji. Ona je jasno kazala že še pred letom okupiranim krajem, da je to morje res naše — da smo mi tu gospodarji — in prinesla še neodre-šenim bratom tolažbo in upanje na boljše čase. Kako rad bi poletel »Galeb« iz Kraljevice tudi med nje, da jim pokaže, da ravno valovi, ki ki tako tužno bučijo ob njihovo skalovje — nosijo srca, pripravna, da za njih svobodo žrtvujejo i svoje življenje. Minonosec »Galeb« Je iz vrste ladij, katere smo kupili na račun nemških reparacij. Ladje so jako ceno kupljene ter presegajo 3—4 krat kupno ceno. Seveda jih nismo kupili kot vojne ladje, temveč kot trgovske in kot tako markirane so tudi prišle v Boko. Šele arzenal vojne mornarice jih je preuredil v vojne ladje. Takrat nač naši odnosi proti Itali.il niso dopustili oboroževanja na morju — a washingtonska konferenca ie bila na obzorju. Du5a nakupu je bil poručnik bojnega broda Bašič, ki se ie zaradi nakupa motorne jahte za Nj. Vel. kralja mudil v Nemčiji in ie že v VVilhelmshavenu imel priliko, da spozna njihovo praktično vrednost za nas. Ladie. katere sicer ne predstavljajo velike bojne vrednosti, bodo izborno služile za izobrazbo naraščaja vojne mornarice, ker so dovoli prostorne in jako higijenično urejene. Radi tega ie potrošek materijala jako ekonomičen in morejo napraviti potovanje, ne da bi morale ukrcati premog in vodo do 2000 morskih milj. Naša vojna mornarica se mora dasi je dosegla ta navidezni uspeh, še vedno boriti z velikim težavami. Me-rodajni krogi še vedno niso uvideli, potrebe čim naiskoraišnje zgraditve močne vojne mornarice, ki bi mogla braniti 600 kilometrov dolgo našo obalo. Ne vidijo, da pogranična straža ne bo mogla vršiti nalog, ki ilh zahteva moderna obramba obali. S par puškami in še tako velikimi junaki se ne more prisiliti na morju močnega sovražnika, da bi se takoj prvi dan s svojim hrodovjejn ne približal naši obali. Odgovorni faktorji nai samo spoznajo, da bi se sovražnik takoj ob početku polastil našega Primorja in da bi kai hitro prodrl na 600 kilometrov dolgi fronti v srce naše države. Samo vojna mornarica, pa če je se tako majhna, bi t*1"*.':: uspešno braniti obal. a naša saho-zemna vojska bi tem hitreje i;1* slgur-neje n^ogla izvršiti svojo nalogo na suhem. Kratkovidnost teh naših odgo voroih faktorjev pač najbolje karakterizira proračun Ministrstva Vojne in Mornarice, kjer je od 1.200.000.000 Dinarjev za vojno mornarico določenih samo 60,000.000 Dinarjev. No. seveda nase današnje državno finančno stanje še ne dopušča velikih Izdatkov, saj moramo omejevati izdatke na vseh straneh — in tr š ti samo za najpotrebnejše, pa zaradi tega tudi ne zahtevamo, da Kri kar čez noč zrastla močna vojna moi rica. Zgraditev vojno mornarice za hteva čas in denaria. zato moram -pač že s poletom »Oaleba biti zad voljni in mu čestitati na uspehu, katerega je dosegel kakor v tujini tako tudi v domovini. Prepričani smo. da se le pri tujcih vzbudilo spoznanje — BHUgOče tudi strah! — da smo z »Galebom stopili v vrsto pomorskih držav in da smo trdno odločeni, da tudi tr branimo svoje pravice če treba tud," s silo. A tudi na naše notranje prilike ie imel polet »Galeba« upliv. Pri vseh sprejemih po primorskem prebivalstvu se je iasno videlo — da tu nima razlike mea našim narodom, temveč, da se te na licih vseh izražala zavest in veselje — da Je tp naša sila. naša moč. ki ie }3.^cn dokaz, da na svetu nima druge sile — ki bi naše s toliko krvio, s tolikimi mukami priborjeno ujedinjemc razdrla, in na tem na^cm krasnem morja jadranskem razobesila svojo zvezdo! Zaradi tega crlco*amo polnT dobre nade v bodočnost ter izražamo željo, da se še trdnejše stopa po četi poti in da se nferodajiri k enkrat zbnde iz patriarhalnega spanja. A naše narodne poslance rotjnro. da se pri glasovanju o proračunu v skupščini malo zainteresiralo ?" t-važno vprašanje. Da narod hoče vojno mornar", in da u videva njeno potrebo so pač naiboljši dokaz vsa poročila o spr6-jemih nrvega predstavnika naš- pomorske sile tnfnottosca »Oaleba * Pucclnllev „Triptih". (Rcžiral in dirigira! Friderik Rukavina.) Gosp. Severin ie razvil v četrtek r Vašem c listu svoje nazore, kakšen naj bi bil v bodoče repertoar naše opere. Pnograme pisati je prav tako krasno, a tudi lehko in brezplodno ćtelo, kakor gradove zidati na oblake. Najrajši ?e bavijo s programi teoretiki idealisti; praktiki vež) iz skušenj, da o-stafa večina programov popisan papir. No, da, naša opera naj goji dober Izvirni repertoar. Prav srečni bomo, ako >r> izmed vseh obetanih šesterih o-per domačih skladateljev resnično za uprizoritev zrelih vsaj dvoje. __ Do- roačega diletantizma, primitivizma in eklekticizma pa je bilo na našem že več kot dovolj. Preveč troškov, preveč tru-Plesne legendec, ki je zanimiva ie orkestralno — prav nobene. Treba gojiti tudi slovanski repertoar, kolikor ie to mogoče. Za ogromno večino slovanskih oper danea sploh ni mogoče dobiti popolnega mozikainega materijala. Obstoja namreč le v nar eksemplarjih, je zato silno drag, skoraj nepri6topen in vrhu vsega uprava še riskira, da bo žela za vse troške in za ves napor fiasko. ali jedva moralen uspeh. >Boris Godunov< ie tak ostrašnjoč vzgled. Uprava je storila u-prav idealno svojo dolžnost, uprizoritev je bila sijajna, pevska in glasbena izvedba na višini naših snosobrOgti; toda efekt ni bil niti pri publiki, še manie pri blagnjni zadovoljiv. Pupciniteva najnovejša operna trilogija je bila poslednja premica. Tudi izvedba >Trintiha« je bili kajpada zvezana s težkočami. Nag mali oder ni fl^volj velik, da bi bilo možno perspektivno prinesti Seno s Parizom v ozadju, a v ospredju seene ladjo. Vendar je režiser Rukavina rešil tudi ta problem zadbvoliivo. V >Angeliki< zahteva avtor drevored cipres v sredi, sa-irrr'tan na desni in levi ter cerkev v o-Zridju. Veselilo me je, da fe bila dekoracija tako dobro izvedena. Takoi ko se jfe dvignil zastor, je imel gledalec občuti, da gleda na dvorišče samotnega a vzorno čiste era bivališča samostanskih redovnic. Njih srca se obračajo le k nebesu navzgor in h grobovtom navzdol. Končno smo dobili cerkev ▼ stilu. Cipre#e pa so bile slikane nrepo-vršno in so učinkovale zato neresnično. Naše vispfr* ner*> bo treba tudi končno ustvariti aH z okroglim ali knpol-sklm bori con tom. Vsekakor me tiste viseč© krpe vedno zelo nfctiio. Soba v »Skikiju« j© bila dobro uporabljena, a v slogu ni. Za bor>>čo sezono naj se to prizoriSč© popolni! __ Interpretirati Puccinija ni lahka naloga; ni đovolj, da zna dirigent partituro dl tati; poznati mora nlegov duh in stil ter pazljivo spremljati ju, vživeti se v vse njegove predznaka (rubata, crescenda, diminuenda itd.) ter v orkestralne efekte. Puceinijeva instrnmen-taciia je čisto originalna, enostavna, a učinkovita po svoji naravnosti, prisrčni liričnosti. sugestivni kombinaeji zvokov in prelestni milini akordov. Mnogo srca je v tem orkestru in uprav razkošno bogastvo čustvenih izrazov. A tudi čisto svojih ilustracij zu-nani^h do^odk**«'. Puceinijeva invencija je skratka bujna in izvirna, a tudi vedno krasna. Orkestralni pa rt je bil v našem gledališču dobro izveden, finesi se niso izubijale, izrazita dramatičnost >Pla-šča< je prodrla zmagovito; vsi glasbeniki so se držali bro ter fim je bilo tudi epremlianie najtežjega mesta (pe-vanje gdč. Sfrerkov*) — secea in stjecala — dovršeno. V >Angeliki« pre-vladuieio nežnost, sladkost, melanhol-ski 1 amen to in sanjska vizfcmarnost: Orkester je donesel vse s čutom in poglobljeno finočo. Opozarjam, kako enostavno je tu izraženo v instrumentaciji meketanje jagnjeta in risranje oslovo, in kak» jasno> a diskretno fu j© izvedel orkester. V >Plašču< je slična točaka tisto imenitno imitiranje razglašene lajne. Cesto s© iznašajo taki efekti preveč drastično na škodo celotnega občutja; dirie-ent Rukavina pa ie tudi tu dokazal okus umetnika, za kar mu gre priznanje. V >Skikiiu« je on«> prisiljeno jav-kanie sorodnikov po Pueciniju krasno naslikano: tudi to enostavno, a genijalno mesto, kakor vsa nadalina lahkost, humornost, pristna komičnost so bile podane po orkestru prav dobro, graciozno In elegantno. V >Plaaču< je pela in igrala £or-žeto gdč. T. Thalerjeva; preprosto ženo, navid«*z mirno delavno, a ima-bičano po tajni silni strasti, ki jo odbija od dobrega, le prestarega moža. trpečo ob spominu na mrtvega otroka edinca. hrepeneča le po tihem kotičku v ljubljenem Parizu in konrno v grozi ginečo ob truplu zabod^nesra ljubimca, vso to skalo občutij je podala naša marljiva pevka v petju in igri prav dobro, simpatično temperamentno in vestaio premišljeno. Ljubimca nosača je kreiral g. So-wilski. Avtor si ga jo zamUlil vit-kejšega, nežnejšega fanta. Vsli<3 prelila jenosti si je na premijeri nomadal z rutino in ni pel slabo. Sam^> če bi bolje izgovarjal tekst! Za to ulogo bi bil po zunanjosti, isrri in timbru glasu pač primernejši g. Drvota, G. RomanOwski kot Zoržotin mož je bil izvrsten v petju in igri. Pevec je to. ki je za ansambl zlata vreden. Za to ulogo je. žal, premalo imponu-ioč in njegova maska je bila bolj star-čevska, neeo možka. Gdč. Šterkova je bila dobra v vsakem oziru; le njene kretnje **o vsa-sih drastične. Zadoščali so končno povsem gg. Zorman, Mohorič in Banov ec Figurantie, hodeči preko mostu, pa naj si ogledajo bolje poulično življenje! Anarelika gdč. Z i ko ve j© zopJ©t karakter, ki nam ostane v spominu. Mučenice zna izražati ta nad vse simpatična pevka z neko naravnostjo, ki je Čisto umetniška. V njeni igri je v?e verjetno, v njenem petju vse poezija. Ko je odpela po odhodu sirovo brezčutne kneginje tisti svoj monolog tako krasno in čustveno, se je orosilo mar- J ' sikateTo oko. Momente v i ^on."•!!'" iti In končne smrti je vzlie vsej fantastične I odigrala i diskretno realističnOstjo. ki je prenrit evnl i. Tn še neki j- Zifcbvo razumevamo vsaj — večinoma! Žal, dr\ te^a. ne nvorora **H o rrn-spiej Kavčnik - Thi rirvirtv i. nwi odlični pevki uprav haposaatatoga materijala. Temno, nejasno v^Vcaliziranio nam krati pol užitka ob ničnem netiu. Toda dikcija mora biti jasna t vsakem jeziku. Na dunajski opori razo me vam celo na T V. galeriji vstkn lwp*>_ do, v Izubijani oflo v I. nr»rt. vrsti jo dva vsako peto! Pri Gref. Thierrv zveni vsak a kot o, vsak o kot oe itd. Pavka tako krasnoga materijala, U morala ta nedostatek absolutno odstraniti. Suhoparno, skoraj bttiartno knotrinjo je podala v igri prav dostojanstveno, v petju neoporečno, ako odbijem tek^t. M.i-ska pa je bila nesrečna. TV)bre so bile redovnire cra:. Smo-1 en s k a j a. K a 1 o v sk a in Lowan-d o w s k a. Nova je bila gdč. S H11 goje va; ima dobro odrsko rostavo, c:las ji še nekam zavija in kvari utisek t nerazločno vokal i za ci jo, da *c> zdi, kakor da poje v nekem tujem je'iku. Splošno pa je utrezala. Zbor redovnic je bil lodaB« tudi za sceno, v igri prav hvah* vreden. Zvonov spočetka Opere pa ne m^-rem upoštevati, ker ... no. k<*r *o MM le surogat. Genijalno ustvarieni >P.iannj Srh' chi< s svojim pristnim, neprisil^P'm humorjem je predvsem jasen v s 1'kanm poedinih oseb ter deluje po tfreii ****** delih, brutalno tragičnem J™*,1**, in no mistični, sladki >A***Hk*< kakor pomladno jasno jutro po mraenib ^<*"-skih meglah. >Skiki<: f3 PC^va komična stran 2. »SLOVENSKI NAROD* dne 22. junija it>22. Stev. 140 Thr. O. Pirkmajer* 0 oblastni Id um samoopraiL n. Rr> izkušnjah zadnjega, časa smo prišli do prepričanja, da je treba T upravi enotnega sistema, ker gre vsako izbegavanje tega principa na račun enostavnosti, ki j^ glavni pogoj za dobro ustavo, čim enostavnejša je uprava, tem cenejša ter naglejša je in tem ložje je razumljiva ter dosegljiva za onega, kateremu naj služi. Enostavna uprava pa Odgovarja tudi najbolj kulturnemu nivoju našega naroda, ki je priprost, izhaja iz primitivnih razmer in ne pozna rafiniranosti kakor jo najdemo pri drugih narodih. S to činjenico velik del naših zakonov in uradb zadnjega ča3a ne računa, kar je že ^den glavnih vzrokov nase sedanje nezadovoljive uprave. Komu niso znane neštevilne uredbe o carini, o davkih, o taksah? Skoro vse so uporabljive edino za primer, kakšen ne sme biti zakon, ako ma je namen, da se praktično uporablja. Dokler nam bo n. pr. zakon o taksah vseboval določila o prejemkih državnih nameščencev, o pogojih za izdavanje lovskih kart, gostilniških koncesij ter celo vrsto drugih materijelnih določil, ki gredo preko stvarnega obsega pojma o taksah, iro moremo misliti na to, da se naj vrši na podlagi take >meneštrec redna u-prava, o enostavnosti pa raje molčimo. Komu bi prišlo na um, iskati n. pr. določila o delovnem Času v pisarnah v sakonu o dvanjstinah in slično? Ko smo zasledovali dolgo vrsto uredb in pravilnikov, s katerimi so ministrstva skuhala urejevati posamne grane uprave, smo se čudili, da se nista uvaževala osnovna upravna principa koncentracijo uprave v nižjih upravnih edinicah in progresivne dekoncenr tracije navzgor. Ne le ministrstva, temveč celo oddelki ministrstva konkurirajo med seboj, ter ustvarjajo lastne, popolnoma ločene instance od zgoraj pa do najnižje upravne adinice. Pretirano 'specijaliziranje ^e dovodio do tega, da doživljamo razkroj v upravi, katerega je treba čimprej vstaviti. Ne le iz fiskalnih ozirov, temveč tudi iz stvarnih razlogov moramo priti do u-prave, ki bo po ustroju in notranji organizaciji taka, da bo b sorazmerno skromnim aparatom zadostila splošni potrebi. Pa tudi i* ulradniškega stališča moramo biti proti razkrojitvi uprave v nebroj samostojnih sekcij, direkcij in inšpekcij, ker nam prinašajo le številčno pomnožitev uradništva, kvalitetno pa njegov*> dekadenco in poslabšanje gmotnega položaja; država namreč ne bo zmogla izdatkov preštevil-nega uradnistva. Uprava mora biti organizirana tako, da bo število uradov in uradništva omejeno na najnujnejšo potrebo in da obvelja kvaliteta pred številom; le tedaj bo mogočo uradni-štvu zasigurati boljšo materijalno stanje in pravično družabno pozicijo. Kjer se je torej povečalo število uradništva z osnovanjem omenjenih posebnih uradov, je treba te v prvi vrsti demontirati in s tem reducirati uradni štvo. Navdal jna redukcija bo pa mogoča šele tedaj, ko se uredi res sistematično zako-nodajstvo, ker povzroča sedanje stanje največje težave in vsled razmetanosti zakonitih določil in pri skoro tedenskem menjavanju istih ni mogoče z zmanjšanim osobjem ura dO vati. Saj ne smemo pozabiti, da rabi nova naredba studija in dela težave pri začetnem prevajanju v prakso. Zakon o splošni upravi upošteva v Veliki meri prejomenjene nedostatke ter pomeni zato važen napredek v naši administraciji. Predvsem loči zakon pojm splošne uprave napram drugim upr. strokam, katere prištevamo k posebni upravi. Uprava v centrali je razdeljena med posamezne resore, kateri se upravljaj po ministrstvih neodvisno eden od i drugega. Kakor že omenjeno, uatava ne označuje posameznih ministrstev, ker se je hotela tako pustiti možnost, da se število ministrstev in meje reso-rov določijo in spreminjajo potom navadnega zakona. Iz zakona o splošni upravi posnemamo, da so posli splošne uprave podeljeni na ministrstvo za notranja dela, prosvete, poljedelstva, trgovine in industrije, narodnega zdravja, socijalne politike in deloma tudi pravde in vdre ter šume in rude. Med določili v poglavju o velikem Županu najdemo še splošne določbe o kompetenci ministrstev; njim pripadajo posli, ki se tičejo organizacije upravnih oblasti, vrhovno vodstvo ce-> lokupme administracije ser vrhovni I nadzor nad upravnimi oblastvi in organi ter kompetence, katere bo uredil zakon o ustroju posameznih ministrstev ali drugi posebni zakoni. To je vse, kar pove zakon o splošni upravi v centrali, tako da pričakujemo od napovedanih posebnih zokonov Se le ureditev centralne uprave, pod splošno upravo pa se obravnava le oblastna, okružna in srezka uprava. Ime zakona bi brezdvomno Opravičevalo zahtevo, da vsebuje tudi določbe o upravi v centrali, zlasti pa tudi v mestih in občinah, ki tvorijo pravzaprav najnižje upravne edinice ter jim je poverjena v prenesenem delokrogu tudi državna splošna uprava. Tudi bi bila tako materi -jelna določila o splošni upravi enotno zbrana in sistematično sestavljena, za čim bi morali pri Mbarlh zakonih vsekakor stremeti. Tehnični oziri so bili, žal, merodajni, da je ta pogreška storjena: računati se ie moralo s političnim položajem, ki fe tak, da prenaša zakonodajalec z ozirom na svojo s**stavo večje reforme le, o© se mu prezentirajo v manjših dozah, sicer jih ne prebavi. Glede uprave v oblasti, okrueih in srezih je uveljavljen princip koncentracije v nasorotstvu z upravo v centrali, ki je đekoncen triran a, to je, ločena in neodvisna po posameznih re«o-rih. Koncentracijo zahtevajo, kakor omenjeno, ekonomski razlosri In pa potreba, da so administrativni akti skladni, ne pa diametralni; to je mogoče le. če so vse gram* uorave združene v eni kompetenci. Edino tiste upravne paroge, ki rabijo vsled svojega posebnega značaja drucro organizacijo, bodisi v teritorijalnom bodisi v materi-jelriem ozira, so upravičeno Izvzete ter imajo svt>jo posebno upravo. Seno spadajo: zunanje zadeve, Vojaka In mornarica, pravda, finance, železnice ter šume In rude, v kolikor se slednje nanašajo na upravo državnih domen. Z uvedenim principom koncentracije uprava je storjen konec prej omenjenemu razkrojanju uorave, s katerim se je z neprestano delitvijo delokrogu avtoritete oblasrva razblinila ter s tem upravljanje otežkočilo. Splošno upravo vrši po navodilih in pod nadzorstvom pristojnih ministrov veliki župan v oblasti, s čimur je označeno razmerje do centrale. Uveljavljena je osebna odgovornost šefove oblastne In okrajne uprave, in sicer za vse administrativne posle, ki spadajo v njiju delokrog. Dodeljeni referenti in pomožno osobje vršijo službo po navodilu in pod odgovornostjo predstojnika. Od načela osebne Odgovornosti je določena izjema h& v toliko, da je strokovnim referentom priznana samostojnost v davanju strokovnega mnenja in v čisto tehniškem poslovanju. Nadalje morajo načelniki oddelkov na skupnih sejah pretresa-vati zadeve, ki po svojem značaju spadajo v več oddelkov in to radi tega, da uvede kolikor mogoče enotno poslovanje posameznih oddelkov enega oddelka. S tem jo uvedena kolegijalna jurisdikcija v omejenem obsegu, obenem pa tudi razbremenjena osebna odgovornost šefa. Ta člen pa je važen tudi zaradi tega, ker daje indirektno navodila za notranjo organizacijo upra- opera Čisto Goldoniskega duha. Duhovita instrumentacija le podčrtava značaje in občutja, humor, besnost, Hinjeno žalost itd. Vsi prehodi iz čustva v čustvo, iz misli v misel so izvršeni s toliko umetnostjo, da služi tale ^kiki« lahko vsem modernim skladateljem kot vzorec. Krasne melodije, prepletene s srednjeveškimi fiorentinskimi popevkami, vse sveže, jasne in enostavno harmonizirane ter še enostavneje in-strumentirane, se poslušajo s prav posebnim uživanjem. Ta pravcata komična Opera, ki nima nič sorodnega z opereto, bo igrala v historiji italijanske glasbe nedvomno važno ulogo. Zajamčeno pa jI je tudi dolgo življenje. Glavno utogo je prinesel z vidnim naslajanjem g. Lev ar. Vedno smo ga cenili kot izvrstnega igralca, ki zna ustvarjati najrazličnejše značaje z realistično umetnostjo. Ta pevec ima o-kus, temperament ter mnogo smisla za individualiziran je. V vsaki utogi izo-bliči nov karakter, vsaj na zunaj. Komik ni, a humorja ima dovolj. Zal, da nima zvonkoga materijala, da petje bolj markira, nego poje. Neumesten fe njegov javkajoči ton, kadar ima izraziti^ humor. Škiki je vesel, jasen pre-drznež, nikak pajac rigolletovske vrste. Vendar je g. Lrevar dosegel lep uspeh ki ca lehko še stopnjuje. G. K o v a č je bil dober Rlnučo, v kretnjah enostaven In v P«*JU fin'-2?V *oke note, ko pripoveduje, kdo je Skl-ki pa bi moral jačje akcentirati. Stara gospa ge. Sterkove izvrstna, e Smolenskaja takisto prav dobra, gdč. Koreninova me le v igri celo iznenadila; g. Bagrov prBcej I prav čeden, tudi v igri. G. Zor man I je prinesel posrečen tip ter je bil res | komičen. Vobče nam je ta skromni po-I vec za razne manjše uloge vedno po. j trebna in porabna moč. Zlasti igralsko je vselej na mestu; petja pa se mora kajpak še učiti. Dober je bil tudi g. Bratuš, ki f& tekom sezone nekajkrat dokazal, da je nadarjen, razvoja sposoben začetnik. Pevsko dobremu zdravniku bi želel le več jasnosti v dik-! ciji. Da je ga. Lovšetova ariettb krasno zapela, ni treba naglašati. Njen glas je bisera in njeno petje vedno užitek; tudi igralsko je opažati napredek. Končno naj pohvalim še malega H a b i. č a, ki je morda dražesten talent bodočega glumca. V splošnem: >Triptih< je bil velik, menda najlepši uspeh minote sezone. Zaslugo za ta uspeh imajo vsi sodelujoči; v prvi vrsti pa dirigent in režiser g. operni ravnatelj Rukavina. Režija mu je bila v vseh treh operah izvrstna, enostavna, toda veleokusna in Vobče ni zaostajala za dunajsko. Zda] lehko konstatiramo, da imamo v g. Rukavini najboljšega režiserja svoje opere; izkazal so je že opetovano: >Luji-zac in »Triptih« pa sta ga pomaknila na mesto, ki ga je zavzemal pri nas le g. Marek. G. Rukavini so moderne oporo polje, na katerem se najlepše razmahu« njegova dirigentska umetnost Kar vidi se na njegovem telesu, kako uilva, kako se ves utaplja, kadar vodi modem umotvor! Zato je ustvaril s >Trip-tihom« v vokalnem, Orkestralnem In režijskem pogledu opero, ki stoji kot ena najsijajnejših akvizlcij našega repertoarja. , - *** vto oziroma uradov. Po posameznih granah, ki spadajo v splošno upravo, se naj oblikujejo oddelki, katerim na-Čeljujejo starešine. Razmerje državnih oblasti samoupravnih oblasti naj uredi zakon o oblastni in srezki samoupravi in zakon o samoupravi mest in občin. Drugo poglavje govori o velikem županu ter ponavlja povsem določbe ustave Člena 9=>, po katerem načeljuje oblasti veliki župan, ki ga postavlja kralj na pretilog ministrskega sveta. Zahteva se juridična kvalifikacija in 15 let državne službe. S tem je mesto velikega župana depolitizirano ter preide tako vodstvo oblastne uprave v roke kvalificiranega uradnika. Velikemu županu pristoja v»a kompetenca splošne uprave in so mu podrejeni vsi organi te uprave v oblasti; oni prejemajo od njega odredbe in navodila. Veliki župan je podrejen glede poslovanja po poslu pristojnemu ministrstvu. V posebnem členu je določeno, da je veliki župan politični predstavnik vlade ter zastopa vlado tudi v oblastni samoupravi. fL)plje prihodnjič). VaZna sefa ministrskega sneta. DRAGINJA STANOVANJ V BEOGRADU. — ZAGREBŠKI VZORČNI SEJEM. — TRGOVINSKA POGODBA Z AVSTRIJO. — SMRTNA OBSODBA NAD STE IICEM. —VOLILNI ZAKON. — KRALJICA JE NAVDUŠENA ZA BLED IN GORENJSKO. — SPORAZUM Z ITALIJO. — Beograd. 21. junija. (Izvirno.) Ministrski svet je imel včeraj dop. sejo, ki je trajala od 10. dop. pa do 13. popoldne. Namestnik ministra za soc. politiko dr. Krsteli in minister tovnih del Vukičevič sta najpreje poročala o stanovanjski mizeriii, osobito o draginji stanovanj v Beogradu, kjer so najemnine dosegle višino cen, ki jih več ne zmorejo državni nameščenci In so tudi najemnine za državne uradne prostore postale velikanske. Posebnemu komiteju ministrov, obstoječemu iz ministra dr. Krstelja, Vukičeviča in Rafailovića. ie poverjena naloga predložiti ministrskemu svetu konkretne predloge za omejitev te drasrinje. Namestnik ministra trgovine In Industrije, minister dr. Laza Marko-vić je na to poročal o zagrebškem zboru. Vlada je odobrila predlo?, demokratskega poslanca Pere Marko-vića in soglasni sklep demokratskega kluba, da narodna skupščina kor-Doratlvno oosetl zaerebSM zbor. Organizacija poseta ie poverjena ministru dr. Lazi Markoviću. Ministrski svet ie dalie pooblastil ministra tnrovine in industrije, da predloži narodni skupščini zakon o DodališanHi začasne treovinske pogodbe z Avstrilo za toliko časa, dokler se ne sklene definitivna trgovinska ooeodba. Minister pravde dr. Laza Mar-ković je za tem poročal In predložil sodni akt. da fe kasaciJski sodni dvor potrdil sodbo o vidovdanskem atentatu. Vlada je sklenila, da uvede postopanje in se informira v rojstnem kraju, kako bi vplivala na prebivalstvo izvršitev obsodbe. Dalga debata ie bila o volilnem zakonu, ki pride na današnji popoldanski seji kot prva točka dnevnega reda v razpravo. Razprava ie pred vsem veljala taktiki opozicije, ki napovedale obstrtikcflo tega zakona. Vlada Se nadalje vstraia pri tem, da se postavi razprava o novem voljnem zakonu kot prva točka dnevne-ea reda plenarne seje narodne skupščine. Minister zunanjih poslov dr. M. Ninčič je kratko poročal o poletu na Bledu. Z rado^tio ie ministrski svet spreiel dr. Ninčičevo poročilo, da se kraKlca na Dledu počuti zelo dobro in ie oblrl.uioČ naiseveroe^e dele naše države naravnost zadivliena v krasote nove osvohofcne domovine. Zunanji minister dr. Ninčič je dalje poročal o stadiju razgovorov za sporazum z Italiio. narlašujoč, da ie nujna potreba člmprelšnie zaključit ve sporazum* In to s stališča naše države In Ita!?fe. Vlada le sklenila debato o sporazumu na današnji seji nadalievatL Koncem seje ie ministrski predsednik omenil, da sta muslimanska ministra Vilovič in Omerović podala ostavko, ie pa mneja, da vlada te demisiie ne sprejme, ker ostanejo nekateri poslanci muslimanske skupine še nadalje v vladni koaliciji in ie torei umestno, da ministra ostaneta na svojih mestih. URADNO POROČILO O SEJI MINISTRSKEGA SVETA. — Beograd. 21. junija. (Izvirno.) O včerajšnji važni seli ministrskega sveta ie bilo popoldne, izdano kratko uradno poročilo: Na svoii današnji seli je ministrski svet polee tekočih vprašani sklenil da komite ministrov, v katerega so bil pozvani minister šume in rude, minister javni del in minister za socijalno politiko, prouči stanovanlsko vprašanje v Beogradu In na bodoči seji predlogi o tem pismen referat. Minister trgovine in mdustrlie ie oooblaSčen, da predloži narodni skupščini načrt zakona, s katerim se pooblašča minister trgovine, da more začasno trgovinsko pogodbo z Avstrilo oodališejvati vse dotlei dokler se ne sklene definitivna trgovinska pogodba. Sporazum z Italijo, Poročilo zunanjega ministra. — Velike težko?* v Sohkem vr>rašanlu odstranjene. Poročilo drla. Krstila demokratskemu klubu. — Beograd, 21. junija. (Izvirno.) Kakor je bilo v poročilu o seji ministrskega sveta omenjeno, ie poročal zunanji minister dr. Ninčič, ki se je včeraj povrnil z Bleda vladi o av-dijenci pri kralju. Zunanji minister je poročal ministrskemu svetu o izmenjavi misli s krono glede zaključne faze pogaiani z Italijo in ie nadalje v svojem poročilu naglaJal, kako le ItalHa koncem koncev odstopita od zahteve, da bi bile italltanske Sole ▼ naši kraljevini pod ntetiim nadzorstvom. Od te točke, ki je bila stavljena v konvencijo o italijanskem šolstvu na našem ozemlju, ie Ttaliia popolnoma odnehala. Večina italijanskih Sol se otvori do določilih konvencije m oo naši uvidevnosti. Učitelie na Ha-liianskih šolah imenuje naša šolska oblast. Italijanske šole stole oo$ našo državno šolsko upravo. (Po poročilih beogradskih listov je Ttaliia najprej zahtevala, da so italijanske šole pod njeno šolsko upravo in da učitelj-stvo imnuje italijanska vlada.) — Beograd, 21. junija. (Izvirno.) Demokratski parlamentarni klub je Imel, kakor smo že javili včeraj ob 9. dopoldne daljšo seio. Na tej seji je minister ver dr. Krsteli kot jugoslov. delegat izčrpno kjubu poročal o poteku razgovorov z Italiio. Med drugim Je omenjal, da so številne konvencije, ki iih.ie bil sklenil in začasno podpisal po končanih razgovorih v Rim pred odhodom v Beograd sprva ▼ Beogradu naletele na ostro OPOzLcfto, ki p« se fe končno umirila. V konvenciji glede Zadra ie dogovorjeno, da Italija Jugoslovenskim bankam in ostalim denarnim zavodom v Zadru zamenfa krone. Razen tega Ima Italija jugoslovcnsjjemu prebivalstvu povzročeno škodo ©P-vrniti v 90%. Zadru pa te vedno za-sigurana vodovodna naprava, pa kateri dobiva Zadar vodo t lozoilot. ozemlia. Ureleno fe, dalie vprašanje škode, ki so lo povzročile italijanske čete v zasedenem ozemliu. Dališi razgovori pa so se vodili z ftalilansklmi delegati tudi o vprašanju povrnitve škode, povzročene od strani fašistov Ju^oslovenom na vsem UaliH priznanim ozemlju. ItalHa fe prinravlfena popraviti na svol račun naš konzulat v Trstu In povrniti vso škodo. Itallianska vlada pa ie a llmine m načelno zavrnila zahtevo iugoslov. delegacile, da bi povrnila tudi škodo. k| so io povzročnj fašisti raznim hi-goslovensklm privatnikom. Tej odškodninski zabtevl se le po iziavi Italijanske vlade posebno protivfl Italiianski finančni minister. Italijanske šole. Minister dr. Krsteli Je dalje zelo obširno poročal o italijanskih šolah. Posebna konvencija vsebuje več točk o šolstvu. Po saintgermainski mirovni pogodbi v členu 8. ie naša država obvezana dovoliti šole narodnim manišinam, ni pa obvezana tem manjšinam dalati specijalnih strokovnih šol. Samtgermahi-sko pogodba pa dovolfuie ItaHil večle pravice v lezlkovnooravnem ozira. Po tel pogodbi Ima iugoslovenskl dr-žavlfan Italijanske narodnosti ali kratko Italijan oravico. da vloži pri obfastvlh v naši državi prvi spis oz, nrvl akt In prvo vlogo v italijanskem Jeziku. Po saintgermainslri m deloma rapallskl pogodbi so konredirane osnovne državne Šole za italijansko narodno manjšino. Ttaliia pa skuša sedal odnehati od državnih osnovnih šol in bi rale imela privatne osnovne in srednje šole za italijansko manjšino, toda brez reciprocitete. Dr. Krstelievo poročilo ie klub sprejel z zadovoljstvom na znanle, razvila pa se ie daljša debata posebno glede šolskega vpraSanja, glede katerega obstojajo Še vedno težko-če. Demokratski klub ie izrazil zahtevo, da morajo biti po predlogih ministra prosvete na šotah italltanske narodne nianišine v naši kralievlni učitelji naši državlfanl, da ministrstvo orosvete vedi padzor nad temi šoiajni In da ima edlnole ono pravico urejevati šolski pouk.____________ Politične uesti. = Seja načelna demokratske stranke se vrši v četrtek, 22. j.nija popoldne ob 15. v tajništvu (Narodni dom). J* Jug' »slavlja naj zasede Gradec in Celovec? V češkoslovaškem parlamentu Je imel pretekli teden nemški narodni poslanec Knirsch govor, v katerem je dokazoval, da je Češkoslovaška repuMika sklenila s Francijo tajen d govor, v katerem se Je zavezala Franciji v slučaju kakšnih vojnh za-plctllrjev dati na razpolago armado, broje« čo 500.000 rno*. K temu dogovoru se je nato sklenila dne 24. aprila 1021. še d dama talna po-^-dba. v kateri se međ đnig!m določa tudi to-le: »Ako bi ^tonilo vprašanji rdrufitve Av^trHe z Nemčijo v akuten Stadij, rrora Cc*krr<;lnv:iSkn republika zavzeti Dunaj. Line, ?nl7burR in vsa Industrijska sred^oa in voia*k<-v tcrriične obrate do \Vle-ner Nenstndta, Jucoslavlja pa naj okupira takoj Gradec In Celovec. Avstrijsko vlado Je o tem obvestiti ?de 24 ur r>otem, ko so Če^k^Tovaške fn jugosTovenske čete že pre-VoračiJe avstrijsko me'o«. Ta mzkritla nemškega poslanca Knf'^cha ie nvnfstr^kl predsednik In m'nlster zunanjih d?l dr. BeneH v parlamentu proglasil za neresnična. = Hna^ka knnfrrcnivi in Rusija. FraSki >Ca^c pi=*\ da se Je krm fer en-ca v Haagai prišla br^z nnvdu^erna in kakor s** zdi rudi brez normi* na npp^h. Franooslv* *T/oinomr\i j© vse* zvihtovn formuliral« prere^no in prf*v#»<* doloopr>, da bi monla fr*noopk* vlada popn^titi od svoio^a Ptali^a. Z dmce strani p* riHm kaže Cif-erinova izjava američkim novinam>m, da R> zaman vpa npin^.i nn koncf*«ij© s strani sovirtpke* vlndo^ Haas ima torej te£ko nalogo «rpraviti med sp»hnj necpr^vljive. Ako n* to ne rsrodi, kil k?) n^i ?e nadaljuje po Haacm metoda enotnega nastona zapndne Evrope v ruskem vprašanju? •=. Nemčija pladnje. Kopararnska kom-i^iia prtobcujc nastopno vest: N>nv £ka vlada jie Izrorila 15. junija okoli 50 milijonov zlatih mark banki, ki jjo je> določil earanoiiski *>dHor. To plačilo je tretii mesečni obrok, ki p a pred. videva odbor v svojem sklepu 21. marca. Prvr> plačilo i>> znašalo 1S milijonov, drueo 50 milijonov zlatih mark, ki so bili izročeni 15. 'aprila in 15. maja. = Zunanja politika nemŠk* republike. Herman TVVndel n!Se: Zunanja politika nem-ke republike Ima *a-rao eno pot: ridlocen prelom t, vsemi tradicijami Viljemov© dobe. Kar fo f© preje malikovaln, p^ mora ^ežcati, in kar se je preje sezidalo, »e mora sedal spoštovati. To je edina rešitev re-puMikan*ks zrnanie politike, ce boc> biti resnično republikanska in resnično zunanje-politična. = Konferenca dVupre intenuicifo-nule. Iz L-ondona poročajo, da je 18. t. m otvoril Henderson konferenco druge int^rn^ciionnle. Hender?on je Izvajal, da rdeča infernaciirtnala o^ročuje enotnost delavskega rizreda v mnogih državah. Na?rprotie med aneleSkimi delavci in ruskimi komunisti je istovetno z nasprotjem med demokracijo in diktaturi. Komunisti n^ spoštujejo svobode erovora, tiska in volitev. Angleško delavstvo 80 bo vedno uprlo tem nt en ta farjem na osebno svobodo. Se nikdar ni bilo delivstvo tako razcepljeno, kakor ie sed ij, zato nima delavstvo kot m^dnarovlni činitelj skoraj i«)bene moči. Konferenca je soglasno protestirala proti šikana m ruske eov-fetskfc vlade napram socialnim revolucionarjem. = Svetovni kongres proti vojni. KaloDr poročalo Iz Amsterdama, se vrfti tam v začetku letošnjega decembra -svetovni mednarodni kongres proti vojni. Na konprres bodo Tfivnhljene vst* delavske organizicije brez razlike na njih politično smer. Povabljena hooV» tudi vsa pacifistična društva. Za kritje kongresnih stroškov ro izda. no-s?bn? mednr'rodni mirovni kolek. Organizirani delavci bodo morali plačati polurno mezdo za kongres. = Proti nemški reakciji. Scheide-mann Je imel v Casselu Jiovor, v katerem j^ med drnsrim izvajal: 5^>vn?nik republike in demokracije jo na desni. Mi smo revolucijonarji y znanstvenem smislu, na pi v smislu strojnih pušk in ročnih granat. Nemška republika j* deloma sama zakrivila mfcčno reakcijo. Scheideman Je izjavil, da je Stinnes s krsčeujem nekega parnlka na ime »Kari TvCgien< zlorabil to Ime ter je rekel, naj Stinne« nikar ne misli, da more a svojimi milijoni doječi vse, čeprav j« krstil dva nova parnika z inre-poroa >Hindenburgc in >I>idendorff<. Konftttb fa rekel, da Je državna hramba lisica v okošnjaku. DEM APS A MALE AVTANTE PROTI MADŽARSKI. — Beograd. 20. Junij«. (Trv.) V nollti5-tiih krofrfh govore, da nanravl mala aatan-ta pr! madžarski vlad! skupno In odločno demario rad! tega, ker mad*arako Prebivalstvo Javno In na nlfcl Insultira zastopnike male antante. Ncoo«rcdrt! povod tej dema!-*! pa Je dal Incident v Pcču!«, klet le prebivalstvo na dan poroke kralja Aleksandra na ntlct sramotilo in psovalo Jnfo-slovenskcga jtastofraika. Štev. 140. »SLOVENSKI NAROD* dne 22. junija 1922. stran 3. OdloČimo parlamentarna sela. BOJ OPOZICIJE PROTI VOLILNEMU ZAKONU. — DEMOKRATSKA SKUPINA PROTI ZAKONU. — PARLAMENTARNA SITUACIJA. — Beograd. 21. Junija. (Izv.) Vlada je na včerajšnji seji obširno razpravljala o novi kritični parlamentarni situaciji. Ministrski svet le razpravljal podr_ohno o taktiki opozicije, ki Jo namerava izvajati povodom današnje plenarne razprave o volilnem zakonu v narodni skupščini. Kakor znano, ie zakonodajni odbor v generalni in specijalni debati sprejel vladni načrt volilnega zakona z nebistveno spremembo. Z vladnim načrtom pa absolutno niso zadovoljne opozicijonalne stranke in rudi del demokratov. Vlada ie sklenila vstrajati na stališču, da se takoj prične razprava o zakonu. Zakon ima narodna skupščina v smislu ustave sprejeti po skrajšanem postopanju, t. |. na način, da narodna skupščina samo po kratkih izjavah zastopnikov parlamentarnih skupin sprejme zakon ali £a oa vrne zakonodajnemu odboru. — Beograd. 21. iuniia. (Izv.) Včerajšnji dan ie bil v parlamentu zelo živahen. Povsod so razpravljali po zaključku sei edinnlc o volilnem zakonu, ki je danes kot prva točka na dnevnem redu. Parlamentarna situacija pa se bo še tekom današnjega dneva poostrila in z največjo napetostjo pričakujejo popoldanske, za 16. uro določene plenarne seje ko nrične razprava o volilnem zakonu. ODozfcfla le sklenila obstmiratl zakon na ta način, da pred elasovanlem korporativno zarnstf dvorano In tako oreorečl za glasovanje potrebni kvonim. Zanimivo ie. 3a so danes polno-številno zbrani noslanct vseh narla-mentarnih skupin, dočim ie bilo na prejšnjih sejah le okoli 160 do 170 poslancev: 2e včerajšnja plenarna seja je pokazala visok prirastek, kajti pri ugotovitvi kvoruma je bilo navzočih 208 poslancev. Parlamentarna situacija je torej stopila v odločilno fazo. Začenja hud parlamentarni boj. Mogoče Je pričakovati tudi krizo v vladi. Pričakovati ie viharnih in burnih sel Značilno ie. da polee Kompaktne opozi- cije ne odobrava sedanjega načrta volilnega zakona znaten del demokratskih poslancev, pa tudi nekateri radikalci niso z zakonom popolnoma zadovolini. Splošno v parlamentu na-Klašajo, da zakon ne odgovarja modernim načelom volilnega sistema in da ne odgovarja duhu naše demokratske ustave. — Beograd, 21. junija. (Izv.) Takoj po končani plenarni seii so nekateri demokratski eoslanci poslali predsedniku narodne skupščine dr. Ivanu Ribarju poseben predlog, da se volilni zakon znova izroči zakonodajnemu odboru v pretres. Zadevni predlog so med drugimi demokratskimi poslanci podpisali: dr. Miloš R a d o s a v 1 j e v i č\ T o d o r o -v i č. Marko P o p o v i ć, Pera M a r-kovic, G r u 1 i ć. R a j k o vi č, Gju-ro Po p o v i ć, Voia Stevano-v i c\ A g a t o n o v i č. dr. M i i a t r> v i ć. M i 1 o r a d o v i č in še drugi. V predlogu ta skupina demokratskih poslancev kratko navaja razloge proti sprejetju volilnega zakona v sedanjem vladnem načrtu. Poslanci naglašaio. da načrt ne odgovarja niti določilom ustave* niti ae modernemu času in da ie ta zakon sramota za naš parlament V posebnem pismu pa dalje demokratski poslanci iziavUaio ored-sednlku. da bodo. če se načrt zakona ne vrne zakonodajnemu odboru, glasovali oroti zakonu. — Beograd, 21. iuniia. (Iz\\) Vče" raj ob 16. popoldne ie bila važna in tajna seja oooziciionalnih parlamentarnih skupin. Zastopniki opozicije so imeli v socijalno-demokratičnem parlamentarnem klubu skupen sestanek, na katerem so razpravljali o volilnem zakonu in o skupni taktiki, ki jo ima opozicija izvajati v parlamentu. Sklenjeno le bilo. da se ooo-zlcfta na današnšf? seli tako! koroo-rativno odstrani Iz zbornice, čim nride na clasovanle volilni zakon. Na ta način skuša onoziciia oreore-čitj gasovanie. ker zbornica pri glasovanju ne bo imela kvoruma. narodna skupščina. SEJNO POROČILO. — CERKVENO - POLITIČNA AGITACIJA. — NAPOVED OB- STRUKCIJE OD STRANI OPOZICIJE. — Beograd. 20. junija. (IzvJ Predsednic narodne skupščine dr. Ribar je danes ob 17.30 otvori! plenarno sejo, ki Je bila namenjena raznim interpelacijam. Minister financ dr. Kum a nudi Je odgovarjal na vprašanje posl. iMoskovijevića (zemljoradnik) o pomankanja. soli. Minister za vere dr. K r s t e 1J Je odgovarjal na interpelacijo poslanca Riste Gjokiea o zlorabi cerkve v politično-strankarske namene. Posl. Gjokić je nato k ministrovi izjavi omenil da ne *amo pravoslavni svečeniki spreminjalo cerkvene svečanosti_ v politične svrhe, da tako ravnajo tudi katoliški na prižnicah in da bi se morali oboii kaznovati v smislu Člena 12. ustave. (Kance! para graf.) Zbornica ie nato prešla na dnevni red, prečitane so bile razne pritožbe in prošnje. Pred dnevnim redom Je bil ugotovljen kvorum, navzočih je bilo 208 poslancev. Predsednik narodne skupščine dr. Ribar Je nato naznanil dnevni red bodeče, ra jutri ob 16. popoldne določene seje: L razprava o volilnem zakonu In 2. razprava O budgern. Posl. Voja Lazić (zemljoradnik) se le oglasil k dnevnemu redu. V imenu celokupne opoziciie ie protestiral proti temu, da bi se volilni zakon razpravljal pred budgetom. Ostro je kritiziral postopanje vlade ter naglasa!, da zavlačevanje budgetne debate povzroči državi veliko finančno škodo. Med njegovim govorom je nastal v zbornici ponoven vihar in trušČ. Člani opoziciie so razbijali po klopeh, posebno ko le predsednik odvzel besedo posl. Laziću. ZAKONODAJNI ODBOR SPREJEL VOLILNI ZAKON. — Beograd, 19. junija. (Izvirno.) Na današnji seji je zakonodajni odbor razpravljal v podrobni debati o volilnem zakonu. Odbor ie volilni zakon sprejel v vseh podrobnostih, iz-premenien je le člen 80, ki se sedaj Klasi: Za slučaj, da ie kandidat naenkrat izvoljen v dveh volilnih okrajih, pripade eden izmed obeh madat.pv nasledniku na listi. Za volilni zakon je glasovalo 18 poslancev trije proti. Opoziciia se razprave ni udeležila. Oli desetletnici MM smrti. Velospoštovani gospod nrednik! Ožji rojak sem Aškerčev, rojen kakor on v Rimskih Toplicah. Težko mi je, da je njegov rojstni kTaj še vedno, kar je bil za časa njegovega kaplano-ranja v njem in da ni izšlo niti malo inicijative iz njecja ali iz njegove bližnjo okolice, da bi *5e vsaj obletnica smrti proslavila, ako že za živega zanj ni bilo razumevanja. Rojaki drugih duševnih velmož se trudijo, da dostojno posvedočrjo hvaležnost za d^la, ki so jih storili. K^con; Mencinger, Trdina, Borštnik itd. so bili v zadnjih letih proslavljeni 3 spominskimi znamenji, Aškerc pa. ki med njimi in drugimi gotovo ni bil zadnji, tone v pozabljenje. Njegova rojstna hiša se stoji v Globokem. Streha je že vsa gnjila — slamnata __ duri le še prislonjene, zidovje se nasriba in razpada, notranjost služi kot shramba za seno. Tudi po smrti je ostalo, kakor je bito popreje. Aškerc — ali Hrušovarjev Tone__teta Miljka ga je nazivala tako ni bil bogvekaj priljubljen, ker je imel preveč svojih misli o raznih stvar rab. Anton Aškerc je zapel t> tvojem rciatnem kraju **>le »atiror >Kje sva?« vpraša Peter nekega clo-\*eka »Voda tale bistra j<* Savinje reka! Jrnino uro dalje reka že nehava, tamkaj ž njoj se druži sestra njena Sava!«* Kraj je popisan točno. Eno uro hoda od Rimskih toplic se izliva Savinja v Savo. Svetemu Petru, ki ie iomii e I Krratom po svetu, se zahoče tople kopeli. Bila je namreč jesenska sobota. In Krlet ustvari toplice, ki «o še sedaj — žal, še vedno v tujih rokah __ v našem kraju. Popotno palico zasadi v rupo, in glej, iz luknja priteče topla voda! Sv. Peter skoči v vodo, a brž ugotovi: >A—a? Žvepla malko nos v tej vodi duha! Cnj Gospod, pa menda v peklu se ne kuha?!< »Blizu tam pač!<€ reče Kristus so smehljaje . . . »Brez strahu uživaj, kaj B*>g sam ti daje!«« Tako fe pesnik v >L»egendi o toplicah« opisal svoje razmerje do rojstnega kraja. Pozivam Ljubljano, ki ie Antona Aškerca ob pogrebu tako proslavila, In pokojnikove še žive prijatelje, da na fcb toli onečaščeno in pozabljeno rojstno hišo vzidajo ploščo s či6to priprostim napisom, da je v njej ogledal luč sveta največfi ©pik Slovenije. Ljubljana bo gotovo zopet pokazala, da je res naš kulturni center, prijatelji pokojnikovi pa, da so mu ostali, kar so mu bili. Da bodo odslej tujci, ki ob kopaliških sezijah v obilnem Številu hodijo mimo ASkerčeve r&jstne hiše, videli in izvedeli, pod kakšnim krovom je tekla zibelka našim duševnim velmožem in preporoditeljem narodove zavesti. Sprejmite, gospod urednik, zagotovilo mojega odličnega spoštovanja! Maribor, dne 16. junija 1922. Dr, Makao SnnderL Gospodarstvo. ZVEZA INDUSTRIJCEV NA SLOVENSKEM OZEMLJU KRALJEVINE SHS V LJUBLJANI. Ljubljana, 21. junija 1022. D«*nes dopoldne se je izvršil občni zbor Zveze industrij in organizacijo, ki skrbi, ali ima vsaj skrbeti za uspeh, napredek naše že obstoječe industrije v obče, nič manj pa - vsaj po nosom mnenju — rudi za probode novih še potreb-n i h podjetij in pa »a rnzMnenje podpore v vsestranskem smislu glede manjših, mladih in šibkejših naših podjetnikov, ki imaio zelo dobro in pošteno voljo, pa tudi priznane sposobnosti povzpeti se — recima — izkovačka do kovača svoje poklicne sreče in zdrave podjetnosti. Da ob pridnem vztrajnem dslu \z mnlega raste, in zraete veliko, to pravilo velja še dandanes, četudi so vne razne težave in skrbi za poštene delav. ce v povojnem delu neprimerno večje, skoro da nepremagljive. Pa um nam |e Slovencem hvala Bo«ru dan in se vedno velja Vodnikovo bodrilo, da srečo bo* našel, če nisi zaspan. __— Ze gori omenjeno noročifc> zvezine-ga predsednistva p oda i a lepo In stvarno sestavljeno "sliko dosedanjega koncentriranega delovanja Zveze 1n njenih poslov zlasti v zadevah splošnega interesa, ki se tičejo nase industrije. Zlasti trdi poudarja, da sedanfi davki in pristojbine, carina in druga finančna bremena presecraio gospodarsko dopustne meie, čes da finančna politika fce ni zapustila, ekstremnega fiskalizma iti Poročilo brnenja tudi urejevanje mezdnih proMemov in delavskih messd in smatra, d! je bil to delo koristno. Poudarja se osnutek delovnega reda v u-nanju, d? se vzorni, obHstvoro že predloženi delovni red v kratkem objavi. Nič maniša nažnja se je posvečala probi emom socialne 'zakonodaje in upoštevanja snlo^nih koristi naroda in države, pa Bachi nrjostevanui TiriTnanir* po-freb nnšega industraisk. del argtvft, HftSfMroMva med zastopniki delavelrin. Oiraraiiisaer] in med Zve^o so se rsdno nhla?evnla in poravnala, češ da je raz-men> rDdiefnika do delavstva v Slovie-niii mnogo priiazrrejse nego drugod, nri čemer — unaimo — rudi ostane. P*>, ročilo orn^Tiia, BađaKe notr^bno in pravično ureditev bolr^keera In nergodne-cn zavarovanja. Glede prometnih ra'»-m**r poudarja, da so ae opetovano Iz-poslovale nnine odločitve v prometnih in tarifnih vnrašaniib. Končno se ugotavlja se gotovo veselo dejstvo, da fe Zver a na vse strani dvignila svoj u-crled in si nribnriln primeren vpliv v na*} gospodarski in socijalni politiki. Srednje se izreka posebni pozdrav Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani in nasrlaša uverjeno^t ter upanje, da ae tudi v bodoče postopa vedno v sporazumu z odlično te> korporacijo. Poročilo o tretji redni slavni skvptttal Zveze industrijalcev na slovenskem ozemlju, ki se je vršila danes dopoldne v dvorani ljubljanskega mostnega magistrata: Glavno skupščino Je otvori! predsednik Vinko Majdič, Id ie Prebral pozdravno in udanostno brzojavko NJ. VeL kralju Ale- J ksandru L, ki jo je skupščina z viharnim | odobravanjem vzela na znanje. Nato le po- j zdravil vse skupščinarje in zastopnike raznih korporacij, med drugimi zastopnika s-pokrajinskega namestnika dr. Marna, zastopnika oddelka za trgovino in industrijo dr. R a t e j a, zastopnika finančne delegacije višjega svetnika B a j i ć a, nadalje višjega davčnega upravitelja 2a ga rj a, referenta pri inšpektoratu državnih železnic Kuna-v e r j a, zastopnika Saveza industrijalaca v Zagrebu dr. Pandakovića, zastopnike časopisja itd. Drugi tajnic dr. Adolf O o 1 i a le prebral zapisnik o zadnji redni skupščini, Id le bil enoglasno odobren. Prvi tajnik inž. Milan Sukife fe prebral obSimo poročilo predsedništva o poslovanju Zveze industrijcev v letih 1920 In 1921. ki Je bilo soglasno sprejeto. Nadalje je poroča! inž. Suklje o raznih poslih. Id jih le izvršil odbor ter omenil zlasti zasluge g. Dragotina Hribarja kot odbornika Narodne banke. Nato Je poročal tajnflč Zveze, ataffran Industrijski komori v Beogradu, dr. Cvetko Oregorlč o svojem delovanju ter Je zlasti poudarjal razumevanje beogradskih me-rodalnih krogov za industrijo. Pri volitvah v predsedništvo fe sknp-ščlna odobrila kooptiranje sledečih go«po* dov: Frana Bonaca, Petra Kozino In dr. in«. Mil. VI d m a J e r J a. kot namestnike članom pred^edništva na fg.: H. Po ga 6-nika, Fr. Robleka In Rili. Skobca. V odbor gg.: Dr. Karla Borna. Fr. Cu-Cka, Andr. Oassnerla mL, Viki Qlt- s d r j a, r.rnesta tlienga, dr. M. Ober-snela, ing. W. 5 t e i n a, Avg. W e s i n a, J. Zadravca, Fr. Gal leta in dr. Er-nesta Rekarja. Na predlog g. Frana bonaca so bili izvoljeni v odbor še sledeči gcj.: dr. Karel Trfller, Fran Stare. Aut Krejči in A. KrlŽaič. Za preglednika računov pa gg.: Fran Golob in Fran Ravnikar. Nato je prebral prvi rajnik inž. Suklic nastopne resolucije, ki «so bile enoglasno sprejet*: 1. Resne in nujno opozarjamo Finančno upravi, dii je ni ona dosedanja finančna politika nevzdržljiva in nezdrava. Ta enostranska in skrajno fiskalna politika ogroža vitalne interen industrije, ki je važen faktor v naiem gospodarstvu. Opozarjani, da je šolanje kaotično stanje davčne zakonodaje le nujna in naravna posledica tega, da se te?no-srcno in dosledno zametuj^jo obče priznana načela finančno politike, d-i se gospodarske orpanizaeije doalodn -odrivajo od sodelovanja pri davčni zakonodaji in da se povsem utemelje-ne in stvarno podprta r^soluoiio. spomenice in predlogi teh organizacij omalovažujejo. Naša industrija «e nahaja se v razvoju in bojuie težke bojo. V takem položaju treba zdravi in velikopotezno JFinančne politike, ki zastopa Interese države, a obenem &čiti vitalno interese važnih frospodirekih faktorjev. 2. Zahtevamo, da se pri davčnih reformah, ki se morajo izvesti, zašli si io naše gospodarske in stanovske organizacije. Le tako pridemo do ukrepov, ki zadostiio državnim potrebam, ne dn bi Ofrrozili obstoja industrije. Sodelovanje na£ih organizacii je na£i nuin* zahteva in ni dopustno, da «rre Finančna uprava preko nje. 3. Obsojati moramo, da ie Finančna uprava nstarr>vila nov voim* davek za leto 1920 na povsem neobičajen nnčjn in proti svoiečasni izjavi, da je voino leto 1919 zadnje za koie se predpise vojni davek. Take protislovne izjave In odredba škodujejo našermi narodnemu «ro-spodarstvu in uničuieio U£rle/i Finančne uprave. V6led naknadne upeliave vojnega davka za lete> 1920 se nahaja industrija v prekarnem ptoloiafa, ker zarodi pomanjkanja denarnih sredstev ne more mobilizirati potrebnega kredita za krit. je teira vojneea davka. Opozarjamo tukaj, da Finančna uprava ni niti malo upoštevala vsestranska utemeliene predloge reforme voineca davka, k^v 6o grospodarskB organizacije svoj čas objavile, Nufnlr> nozivamo Finančno upravr>, da ukine vojni davek za leto 1920 in da v nadalje opusti take neobičajne eksperimente. 4. Po našem nabiranju je davek nn noslovni promet škodljiv in pezivarno Finančno upravo, da ta davek čim prej odpravi, kakor hitro to dopustijo oziri na finančni ravnoteži®. 5. Odločno zahtevam**, da ->e nemudoma ukine plačarina z vsemi pribitki. Ta spMjalen davek zadeva zerolj Slovenijo in Dalmacijo. Pokazano fe, da je ta davek zastarel in ao<*ialn*> nepravičen. 6. Zahtevarrt>, da se ukine dn-včno lamstvo delodaialeev po Finančnem zakona za leto 1921. To davčno jamstvo povzroča neprijazne odrfcšaje med delodajalci in delavci. Onetovaun j^ prišlo zaradi niecra do ostrih konfliktov v industrijskih podati i K Pelavcl sami st^je ctosledno na stališču, da se sme in mhTe dohodninski davek predpisati zrrol niim In se protivijo priznati delodpjalcem pravico sodtepovanja davkov. 7. Finančno upravo nujno in resno poživljam*}, da ustanovi zakon v zaščito industrije. Recipirajo naj se vsaj one določbe, koje je uvedla Češkoslovaška republika. Zahtevamo pred vsem, da so rtovolijo primerni odpisi in dotacije rozerv za obnovitev stavb, strojev in obratnih naprav. Take določbe je nujno vzeti zlasti v nov zakon o obdačbi delniških družb. Ako se to n« zgodi, bo brezdvomno svoj čas nastopila gospodarska kriza, osobito če ae naša valuta okrepi. 8. Nujno potrebno je. da sa reformira pristojbinski namestek. Opozarjam*), da tega davka ostale pokrajino drž. ne poznajo. Ako ni mogoče pristojbinskocra namestka takftj odpraviti, se mora veaj pri ocenitvi nepremičnin in pritiklin postopati s pravilnim razumevanjem današnjega položaja. 9. Zahtevamo, da se davčnim strankam dostavijo davčni plačilni nalogi. Ukinitev plačilnih nalogfcv jemlje davčnim strankam možnost davčne kontrole In davčne pritožbe. 10. Finančno upravo nujno poziv-Ijnmrj, da čim prej izvede enoten, za v?o državo veljaven davčni sistem. Sedanji položai s petimi različnimi davčnimi sistemi je nevzdržen in škoduje ugledu naše finančne uprave in na Se države. Zaradi neenakih davčnih bremen povzroča občo nezadovoljnost Pri izenačenju davčnih sistemov in davčnih bremen pA moramo zahtevati, da se ukinejo oni specijalni davki iz avstrijska zakonodaje, ki ohremenjuiejo zgolj našo pokrajino, preie, predno se uveljavijo davčne določbe iz drugih davčnih -sistemov. Po raznih" samostalnik predlogih \e predsednik e. Vmko Majdič zaključil ob ' 12. t lavno skupščina Prlsfopalte k „ fnit*?-slooenski matici"! OORTNA RAZSTAVA V MARIBORU. — Prekmurski narodni IzdeJkl aa m-vtavL Pokjaiiuska obrtna •tati prav zanimi\'i ter bo Um tla ra 1 .i>;ti v vseh Pod maribor . t si h pokrajin, i - bi to .' . ne- nmo prckiVi.: i s svoj umi ] * J cimi Ud !^i. I . rab * rine so v rabi v Pr< ; Zl predmeti, o katerih »e pri nas le n kdo. Žito bo razstava . ; za v%M- i neobrtnika. — Velik obrtni >hod «b pri:*' razttlTO. Oh priliki Pokrajinska .-'.; • b - vrši! I -. i'i se udelc le Iržave in ie ... , na ta shod, ter lih r rjo, da se ' . ' -avlialo <:e bo o ^ vpraiai bi tniStva, d n| I .. • 'udi o ustai zadrug, odnosno ustanovil e. Obrtna dru tozadevni materijal in pre '" da r tem temelj te j Še \v O p^droh"o-t: b " — Vinska pokttšnja na ra/-- i priliki rc/zstav v Ijonih ! '■ ■ I v na^;*-; ' ki e se lahko udeleži vsak vinogradnik : ^e vnr' ' — Kraljevi lovska obicka, ki Jo Izd !s krojašk • . Orač v SI ci. bo raz razsta- bo res i je vredno, da c<; sa človek i — Pokrajinsko obrtno razstavo si \, > ogleda!-; ve trov in p / Ker so bo Istočasno vrjil I rtni sh d. Je da bomo jmell pri tej • uspeh, ker bodo merodaji slišali naše želje in naSe zahteve. v obrtnik ne sme ostati d ima. V n \ na plan! Pokažimo kai znamo, kol in morali nas bodo v; \ ene- ^a. eden za vse! — Vzgajajte vajence k delu' P v Ini je vesel i e do dela zel i padlo. treba z. •_* vz » liti in \\{ morama tam, kjer vojna Se al p ikvarila, pri obrtnem narašćaiu, pri vajencih. Na razstavi bo poseben oddelek za vajence, v katerem bodo brezplačno razsl jeni§ka dela. N'ajboliša dela se I) »do nagradila, kar ne bo samo v čast vajencu temveč tudi mojstru, ki le vajenca vzgojil in učil. -Mojstri! Dajte vajencem priliko In ro-trebni materijal, da izvrše kako primerno delo. sebi v nonos, obrti pa na ča^t' — Paviljoni se začnejo že prih dnje dni postavljati. Opozarjamo ponovna vse one, ki nameravajo Kfraditl lastne pavilj «e, da predložijo tozadevne načrte razstavnemu odboru v odobritev, na kar še-le lahko pričnejo z zgradbo. —j: Sklepanje trgovske pogodne a Poljsko. Trgovska In obrtniška zbornica v LJubljani poziva vse gospodarske kroge, ki so interesiram na trgovin] in prometu s Poljsko državo« da naj v ivrho uveljavljanja svojih želj pri sklepanja ti pogodbe med našo državo In i :o nujno sporočijo zbornični pisarni U ■ aU pismeno vse tozadevne predloge, da jih moglo predložiti ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu. —. g Kntetijski tečaj za. učitelje. Pokrajinska uprava, o lek za kino« tijstvo, priredi v gasi] od 24 i 2. aoptenibra r. l. Bestied« i ročaj za. mMtolvo na kmetijski t*ol i ran, V to, tot^aj po sprejeti ajo i i/, vse Slovenijo pod Blede imi pogoji dr. ima jo najmanj pet let lju učiteljske prakse i ti izpit za ljudske šble, 0. isof kmetija dorun ožinama da so se a k \ že praktično pečali, 8, - . - i jem dosedanjem delo> trobno sanimanj« : i d volfa «. kmetijski pouk, 4 kraje Ic^'er je upati, da se najprej p * • e tijpko - nadaljevalni tečaji in ">. da pravi jt> koncem ter,] j i izpit ^> pr< vani učni tA'arini in si pri c tem ispridevuk) n^ne t bljenosti za •strokovni pouk na kmetijsko - n valnih šolah. Prosilci naj navedejo [brez pritog) \ tudi vse drnero o1 I čaj ne | datko rl I - rosti, rojstnega kraja, dovršenih Studij, riosofl'-mjooM slucboVanja kn bor tudi glede te:rn. aH SO ož n ti ali ne. V to-čaj Rprejoti iieitelji doba na zrn odu prosto bskrbo, obstoječ > i.7 oroste ':i-a-ne (sajutrek, kosilo in večerjo, breS vina) in prosto stanovanje. E : ko potovanja morajo sami trpeti. A[»*il ♦•k-čajem je pouk neprotre^iri (l»roz <:?»:»listov) in so imajo tudi nedelje iti za poučne tslete. Sprejeti ndeležniki pe morajo z rnretioui savesati, da so todo točno udeleževali pouka in ravnal] v vsem po odredbah ravnatel|stva. Prošnje za sprejem v kmetijski tečaj je vlagati potom šolskega vodstva in brez kolka pri oddelku ta kmetijstvo v "Ljubljani, in sicer najkasneje do 10. julija t. 1. —K Podražitev tobaka v Avstriji \v-^trirska tobačna rezila bo zvišala cene svojim izdelkom za 29 do 5o° >. —C Cene mleka v Avstrill Z Ptmala poročalo, da so se cene mleku zapet zvišale. Liter mleka stane 730—400 K. —s Nemčija bojkotira Poljsko. *Rzecs Posoolita* poroča iz Berlina, da je polKk! poslanik Madev^ki vi žil pri semSkem zunanjem ministrstva! pmte^t proti gospodarskemu boikom Poljske. Istočasno le prosil, naj se dovoli izvoz v Nemčiji kupljenih -UJ lokomotiv, zdrnvil, telefonski* in brzofav-nih aparatov. Končno k Bcaltnik o?ozoril nemške faktorje na presanhnje poljskega prebivalstva v vzfacdni Prusiji. Stran 4. ,SLOV£JfStfl NAROD- dne 22. Junija 1922 stcv. 140. Julijska krajina. — Radi dogodkov pri vojaških naborih Ca Voloskem - Opatiji je vložil poslanec Stanger na ministrstva za notranje zadeve obširno interpelacijo. Zeli izvedeti, kaj se le ukrenilo z ozirom na nasilnosti o priliki vojaških naborov, ker niso mladeniči ničesar drugega zagrešili, nego da so peli po stari šegi svoje narodne pesmi- Organi javne varnosti so jih napadli in pretepli in fašisti so dobili prosto roko, da so divjali nad mirnimi državljani in bili po njih z volovskim! žilami, na to pa so Se zažgali dom ženskega kulturnega udruženja- — Selitveni urad javlja, da odide izse-Jjeniški vlak iz Trsta v Jugoslavijo dne 36. *. m. popoldne s postaje pri Sv. Andreju. Stranke, ki odpotujejo $ tem vlakom, moralo naložiti svoje blago predpoldne tega Jak S. Gregorčič: *A stari moj Krn* ki seval okroe milijone je krat — v solncu kot zlat, — a v zimi nešteto-.krat bil le srebrn, — na grobe pri vznožji ledeno bo zrl...« — Tako so ga imenovali tudi tulci še začetek vojne, dokler ni padel 15. Junija 1915. Takrat so ga nazvali »Monte nero« AČrnl vrh — kakor par drugih v bližini) in sicer napačno, ker ni nikdar črn, pač pa siv in bel. KaJc Lah je zapisal prej: Monte. Chern; pa je j)otem orišel drug ter ga izgovarjal moate čern — m. nero. Te dni imalo v tem pogorju vojne vaje. Poseben odbor je nabiral darove za 7-. letno zmagoslavje — na letošnje ^veto Telo. Že več dni se ie delalo na pročelju občinskega doma v Kobaridu, od koder se raztočujeio z daljnogledom hribolazci vrh Krna. Prišel je praznik. Tržani so počedli domove za običajno procesijo. Vojaki m fašisti pa so tudi olepšali s tri-kolorami in cvetlicami, Her so mogli, zlasti odlični oder pred občinskim domom. Vernikov Iz cele doli-»ne se ie nateklo več tisoč. Najprej je bila slovesna latinska maša v prostorni cerkvi skoraj tik občinskega doma — potem slovesni obhod s Datljem, tudi le latinski. Ko je odzvonilo [poldne, začeli so grmeti kanon! na jKrpgu pod Krnom. Od vojašnice dol jso prikorakali višji vojaki (generali, .mod njim! oni, ki ie prvi zlezel na Krn), nekaj starešin z županom g. rjuretičem na čelu, uradniki, še živi 'krnski junaki z zastavami, fašisti v krnili sraicah L dr. na trg. Najodlič-'ltejši so stopili na oder. Prvi civilni govornik je nojasnil oomen praznika. Drugi, neki general, je nagovoril ,f c*ttadinl di Caporetto, za katere je imel pozdrave iz cele Italije. Ta Je tudi povedal, da so vzeli tedai Km slovenski vojaki iz Nediže. Konec govora ie pozval na klic: Evviva V ftalia! Godba ie udarila kraljevo koračnico, vojaki so prezentirali, junaki nn fašisti so vnili in zagrinjalo nad .spominsko ploščo Je padlo.. Pokazal se je prekrasen relief iz brona, predstavljajoč zmagoslavno povelje >Co-/mando ^upremo« z dne 4. novembra [j!M8 s podpisom Dlaz, to je. kar ie >apoveda! ta prvi general dobro le-fto po zgodovinskem »Canoretto*. 'Veselje ie zavladalo skoraj povsod. Saj ^ostie niso prišli prazni. Zvečer .ie bila razsvetljava. Petje seveda le JnŠko ter ?odba zlasti na željo fašistov ie trajala v pozno noč. *Ewiva la Venezio Ginlia i t a 1 i a n a, nella patria di Rosetti non si parla che Y i t a 1 i a n « — razlegalo se ie daleč naokoli. Ta nraznik dopoldne popolnoma latinski, popoldne in zvečer na laški, ostane vsem v spominu. Za daljše spomine so poskrbeli razni fotografi. — Vldiranle ootnlti HstoV delavcem v Jugoslavijo. Kraljeva jugoslo-.venska delegacija v Trstu opozarja, "da bo v bodoče daiala vize za odhod v Jugoslavijo samo onim tujcem-de-lavcem. ki predlože delegaciji dotič- (no dovoljenie beogradskega ministrstva za socijalno nolitiko. Dovolile iim morajo preskrbeti njihovi deloda-ialcf. llipki Mol. t sredo 21. t* m« ob pol 19. javna telovadba na letnem telovadišču v Tivoli. Kultura. — Knjižna dela goriških Slovencev na mednarodni rai&tavi v Florenci. Pretekli mesec je bila v Florenci oivorjena mednarodna rastava knjis. V »Edino&ti* eitamo o tej razstavi poročilo, iz katerega posnemamo, da so se povabilu odzvale tudi slovenske založbe Julnske Krajine in poslale veČino de U ki so izšla po svetovni voini. Vodstvo razstave se ie satno potrudilo in razložilo poslana dela v oddelku za ljudsko kulturo in sicer na lepem in odličnem mestu, vsa skrbno urejena. Razstavljena so dela Franceta Bevka, Alojzija Gradnika, Jože Lovrenčiča, Simona Gregorčiča, Ivana Preglja, Riblčič-Vovka, nadalje Mladika, Novi rod. Koledar, pričakujejo pa Se mnogih drugih del, kajti razstavljenih Je pravzaprav le malo število, vendar pa toliko, da le slovenska razstava vzbudila pokornost Primorski Slovenci so tako stopili pred evropski forum, kar more le ugodno vplivati za bodoče vpoštevanje primorskih Slovencev. — »Svoboda« v Trbovljah. V kratkem izda proletarski pesnik Tone Se lil kar svejo zbirko pesnitev »Trbovlje«. Ta zbirka je najpopularnejše delo in prvo te vrste v slovenski literaturi. Vsebina pesmi ie zajeta namreč iz življenja naših naibedneiiih. Pesmi bo založila trboveljska »Svoboda«, da s tem pokažemo svetu, da smo tudi delavci navdušeni za lepo umetnost. Kdor želi to knjigo, naj se tekom enega tedn* obrne na naslov: -»Svoboda^, podružnica Trbovlje, da pride knjiga Čimprele v tisk. Pesnik Seliškar Je priredil s svojimi pesnitvami več umetniških večerov, na katerih Je žel obilo priznanja. Cena knjige ne ko preko Din. 10.— Odbor »Svobode«. — Dr. Martin Luther: »Mali katekizem«. V kr. zalogi šolskih knjig in učil v Uuhliant Je izSla knjiga drja. Martina Lnthra »Mali katekizem ali slaviti nauk svete krščanske vere za mladino v evangelistih Šolah«. Is prekmurščine preveden na pismeno slovenščino. Cena mehko vezani knlici 2 Din, pol-trdovezanl 3 Din. Ta knjlara Je natančen prevod dosedanjega, v prekmurSčlnl splsa-nega protestantskega katekizma. Vsem pismeno slovenskem izrazom, ki se razlikujejo 06 prekmurskih, so rjrekrmtrsfri pridejanf v oklepajih, n. pr. kristjan (krščenlk). vpra-Sanje (c?ran!e> Itd. — Kar** Llrvanec? •Ceanal Mv*l< poroča, da reklamiralo Utvanski učeniaki Kanta za Litvanca. V svrho razjaStara pesem«; 2. V. Parma: Ljubavni dvospev, & V. Parma: Petrogradska pesem, 4. V. Parma: »MoJ ideale-, valcVrva pesem (vse tri Iz operete »Carlčine Amaconke«): 5. V. Parma: Balkanska koračnica. Komad pa 12 Din. 6. V. Parma: Overtura k opereti ^>Caričlne Amaconke • a) za salonski orkester 30 Din, b) za violino in klavir (violino obligato a d h'bitum) lfi Din; 7. O. Dev: > Pastirica^ Idila 15 Din: *. M. Sehonherr: Az «lov?_n«kih krajev* valček 1« Din: 9. K. MaSek: Bar-karola 12 Din: 10. T. Muhvić: iIspod Tatre« koračnica po slovačkih napjevima 12 Din.-II. serija. 11. Ant Foerstar: Slovenska slavnostna koračnica po p 1 rodnih napevih 13 Dha: 12. A. Gervais: Bosanska Šaloma* (Čergo moja). FoTtrot, (gori navedena zasedba vrb tega Garinetto in Cornctto ad Iibit) 15 Din; 13. V. Parma: Bela LJubljana«, valček po slovanskih naoevih 20 Din; 14. Jos. Verbič: -»Planinski pozdrav-, koračnica 13 Din: 15. L Muh\*ič: -Tko pjeva, zlo ne misli*, karfšik (jrori navedena zasedba, vrhu tega tromba C ad libit.) 22 Din: 16. V. Parma: »Zvezda Primorja«, koračnica po slovanskih napevih (poklonjena ustanovitelju vStrunc« gosp. AL Križniču) 13 dinarjev; 17. Jos. Verbič; * Večerno žubore-nje«, valček 18 Din; IS. A. Gervais: »Iz veselog Srema«, potpourrt (gori navedena zasedba, vrh teea Clarinetto in Cornetto ad libitum) 22 Din: 1°. R. Lubas: »Slovo«, koračnica 13 Din; 20. V. Parma: Fantazija Iz opere »Ksenija« 30 Din. Pri komadih I. serije se dobijo dublete Lve violine po 1.50 Din (k št. 6 po 2.50 Din) dokler traja zalojea. Pri komadih II. serije Je dubleta Lve violine že priložena. To prvo naše podjetje za populariziranje domačih skladb ie našlo lep odziv, vendar ne toliko, kolikor smo pričakovali. Naši, in najbrže sploh jugoslovenskl salonski orkestri igrajo še vedno večinoma dunajske, berlinske in druge nemške komade. Prej so rekli, da Jih ni mogoče dobiti, sedaj pa se izgovarjajo, da so muzikalije predrage. Fn komad za orkester stane manj kakor liter vina! Krivo Je pa tudi naše premalo narodno-zavedno občinstvo, ki bi moralo konsekventno in energično zahtevati v prvi vrsti proizvajanja iugoslovenskih komadov. Ves čisti dobiček podjetja gre t korist Glasbeni Matici v Mariboru v svrbe vzdrževanja glasbene Šole. torej v dobrrr delni kulturni namen. Naši, in vsi jugoslovenskl skladatelji naj bi poslali »Struni« svoje različne, za salonski orkester (z navedeno zasedbo) aranžirane komade, za Var bodo deležni tudi primernega honorarja. Do sedaj so hrvatskt skladatelji poslal! najveC skladbi Tam imajo pač Že precej rutine v instrumentaciji. Sokolstoo. i- Sokoiakim društvom ljubil— ta okolice. V sobote dne 24. t. nu se vrši ob štirih popoldne izpred Narodnega doma pogreb v pregnanstvu umrlega pisatelja Mas Ija-Podlimbarskega. Sokoistvo se udeleži pogreba v kroju- Poživljamo v«e. da se udeležite pogreba v kar največjem štev.lu. Zbiramo se točno ob pol štirih popoldne na vrtu Narodnega doma. Zdravo/ — Starešinstvo Saveza JSS. — »Ljubljanski Sokol« priredi v sredo, dne 21. Junija t. 1. na letnem telovadišču ob Lattermannovem drevoredu svojo vsakoletno javno telovadbo s sledečim sporedom: L Moška deca; proste vaje. 2. Ženska de-ea; zletne proste vaje s ploščami. 3. Skupni nastop moše dece in naraičaja na orodju in v igrah. 4. Ženski naraščal: Zletne proste vaje. 5. Moški naraščaj: zletne proste vaje 6. Skupni nastop vseh ženskih oddelkov na orodju. 7. Člani: Zletne proste vaje. 8. članice: zletne proste vaje. 9. Orodna telovadba članov. 10. Izbrane telovadke: Telovadni ples. Zložil br. dr. Viktor Murnlk po glasb! br. R. Matejoveca, 11. Izbrani vrsti telovadcev na drogu in krogih. Začetek telovadbe ob pol 19. Od 18. naprej koncert voiaske godbe po dvodstvom g- k»P- dr. Cerina. — Sokol I, ima v nedeljo. 2. julija svojo redno telovadbo na Taboru. Letošnji društveni nastopi so tembolj važni, ker pr> j menjajo glavni pregled o telovadni priprav-j Uenosti za vsesvkolskl zlet v avgustu. Ljubljanska društva in vobče Sokolstvo v Sloveniji bo glavno orodje za vsesokolsko prireditev. Pod tem vtisom se Sokol L pripravlja za svoj dan In za zletne dni z vso vnemo in pridnostjo. Prireditev 2. Julija bo odgovarjala po obsegu In dovršeni pripravljenost za vsesokolskl zlet v avgustu, denejo za velike zletne dni osobito Ljubljanska društva. — Ljubljanski Sokot Vadba redovnih vaj v četrtek dne 22. 1 m. ob sedmih zvečer na letnem telovadišču. Zdravo! — Sokol za mladino. Na praznik dne 15. t. m. Je kulturno odeljenje Sokolskega društva v Padomlju priredilo mladinsko predstavo: »V kraljestvu palčkov«. Vsa čast učiteljici Marici žgurievl, Id nam Je z malčki nudila tako lepo popoldne in k! nam Je preskrbela z lzvcžbanlml klavirskimi točkami in hvalevrednim solopetjem res praznični užitek. — Dmštvo Sokol v Mengfu priredi 28. I Junija 1922 Javni nastop v Mengšu pri br. | .Tenčiču, po dom. na »Kankovem*. Ob pol 2. I se vrši obhod po Mengšu, ob pol 5. se pa vrši javna telovadba In velika ljudska ve-, selica. Sodeluje kamniška godba. Železniške zveze so zelo ugodne. (IzletirišTd vlak.) Bratje, vsi dobro došli! Šolstvo. — Razstavo risarskih Izdelkov priredi Strokovna nadaljevalna šola za umetne in oblačilne obrti na Prulah v nedeljo, dne 25. iuniid i. s. v prostorih IV. mestne deške šole. K obisku se vabijo gg. mojstri in vse j občinstvo, ki čisla in upošteva napredek ) obrtnega šolstva. — Državna trgovska akademija v Ljubljani. Vpisovanje v L, IL in III. letnik se vrši dne 1U 12., 13. in 14, septembra v ravnateljski pisarni, Aškerčeva ulica št°/II na levo. Oglasi za vstop se sprejmejo do dne 1. iulija. — Drž. dvorazredna trgovska Šola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1922-23 se vrši od 29. junija do 4. julija t L vsakokrat od 8. do 10. na Zrinjskega trgu j 1/1. Brez sprejemnega izpita je možen vstop v I. letnik onim učencem in učenkam, ki j šo dovršili IV. razred srednje šole al! IV. (nastavni) oziroma III. razred meščanske i šole ali IV. razred liceja ali pripravljalni razred dvorazredne trgovske šole. Nanovo vstopajoči učenci in učenke morajo razen zadnjega šolskega izpričevala oddati ravnateljstvu šole tudi krstni (rojstni) list Vnanli učene! (učenke) naj pošljejo omenjeni listini po pošti do 4. julija. Morebitni sprejemni izpiti se bodo vršili z ostalimi izpiti vred dne 11. septembra od osmih dalje. Vsled pomanjkanja učnih prostorov Je pripravljalni razred začasno ukinjen. — Meščanska šola r Žalcu, Vpisovanje v prvi razred trirazredne meščanske šole v Žalcu se vrši za prihodnje šolsko leto 1922-1923 nepreklicno dne 28. in 26. junija t 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljev! pisarni, ker le višji šolski svet razveljavit ukinitev L razreda, ki je bila razglašena po zadnji seji v časopisju. — Krajni Šolski svet v Žalcu. — Vojaška obrtna šola v KraguJevcu. V to šolo bo letos sprejetih 50 učencev. Kdor hoče vstopiti v to šolo, mora dokaza«: 1. dovoljenje roditeljev »H varuhov, potrjeno od pristojne občine ali policijske oblasti. 2. krstni list kot dokaz, da ni mlajši kot 12 in n« starejši od 15 let d. šolsko spričevalo kot dokaz, da le končal najmanj z dobrim uspehom ljudsko šolo in da ima dober red v vedenju. Učenci, Id so dovršili ŠtJri razrede srednjih Šol z dobrim uspehom, se sprejmejo takoj v drugi razred, to* da morajo v teku prvega leta Izvršiti vse naloge iz geometrijskega risanja, k! so predpisane za I. in IL razred, te šole. 4. Potrdilo davčne oblasti o premoženjskih razmerah. 5. Potrdilo tvoje občine, da ie jugoslovenskl državljan. 6\ Prošnjo za sprejem, lastnoročno napisano, v kateri mora navesti, da se bo pokoril vsem Šolskim predpisom. Prošnje je treba kolekovati s kolekom 2 Din. ter se morajo poslati na naslov: Upravniku vojno zanatljiske škole, Kragujevac, najkasneje do 5. avgusta. Vse druge Informacije daje Uprava vojno-teh-nlSkih zavodov v Kragujcvcu._____________ VOJAŠKA DIKTATURA NA IRSKEM. — London, 19. junija. (Isv.) Nekaj dni so ponehali nemiri na Irskem. V zadnjih dnevih pa so se spopadi med posaitmtml skupinami tako poostrili in so zadobili take dimenzije, da Je svoboda Irske republike v nevarnosti. Nekateri smatralo za ugodno, da se proglasi nad Irsko voiaSka diktatura. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 21. /unija 1922, -» Rektorske volitve na vseučilišču. Kakor smo že zabeležili, ie bil na našem vseučilišču izvoljen za rektorja za bodoče šolsko leto profesor bogoslovja dr. Aleš Ušeničnik. Kot projektor bo furjgiral sedanji rektor dr. Gojmir Krek. Nekateri naši somišlieniki so nas prosili za pojasnilo, zakaj se nismo dotaknili konfliktov, ki so se pojavili pri rektorski volitvi. To pojasnilo prav radi dajemo. Dr. Alsša UšeniČnika poznamo kot mjoža. ki se je brez vseh pridržkov in brezpogojno postavil na temelj juffoslovenske državne ideje in ie to svoje stališče tudi iavno zastopal. Zato moža cenimo, dasi sicer ni naš somišljenik. Takisto je dr. Ušeničnik znan kot konciljantcn In vseskozi takten gospod, ki kot tak oač ne bo izrabljal svojega položaja morda v kake strankarske svrhe. Za to ga raje vidimo na mestu rektorja, kakor koga drugega, če«ar osebnost bi nam ne daiala nobenega iarn-stva. da bi naša univerza ne Postala morda celo ognjišče proiidr^avne agitacije, to tem boli, ker vemo, da le imela intransi2rentna klerikalna struja svojega posebnega kandidata. — Kraljeva dvoiica v Ratečah. Dne 15. t. m. je posetila kraljeva dvojica tudi Rateče na Gorenjskem. Peljala sta se z avto do naše provi-zorične meje, ki gre čez sredino ra-teŠkega polia. Ljudstvo ju je takoj spoznalo in ju navdušeno pozdravljalo. Večia množica se le zbrala pri prvih hišah vasi. kicr ie kralj dni avto ustaviti in ie vprašal vaščane. ako jim obmejne straže deiaio velike sitnosti. Ljudje so obkolili avto in prosili kralja, nai zastavi svojo vplivno besedo glede razmejitve i Italijo, da ne bodo rateške njive in pašniki pripadli Italijanom, Po daljšem razgovoru se ie kralj poslovil z besedami -bit če bolje«, kar je navdalo ljudstvo z upaniem, da se bo kralievska dvojica, ko poseti vdru-gič Rateče, lahko že peljala k divnim Klanskim jezerom in k sivemu Mangartu, v kraje, ki so sedaj še v tujih rokah. — Povabilo DOljske vlade. Poljska vlada ie poslala našemu ministrstvu zunaniih del rismo. v kare-rern vabi predstavitelje nagega časopisja, da posetiio Varšavo fn Poli-sko. Poljska vlada prost ministrstvo, da čim nainreie organizira skupino urednikov, ki bi kot nieni gosti prepotovali Poljsko in se poučili o roli-skih razmerah. Izlet žnrna!isio\ bi se imel vršiti pred ekskurzijo jugoslavenskih parlamentarcev, ki takisto posetiio polisko repub!i?co pod vodstvom predsednika dr. Ribar.h. Končno javlja poljska vlada, da prispe meseca julija v Jugoslavijo skupina poliskib vseučiliŠkih In gimnazijskih profesorlev. — Krajevna imena v Prek m ur iu in MedžimuHu. Ministrstvo notranjih del fe ukazalo, da se zamenjajo vsi madžarski napisi in krajevna Imena v Prekmuriu In Medžimurju s slovenskimi, odnosno hrvatskimi. — Kaj le danes v Liiiblvini moco- če? Današnji ^Naprti* poroda nekaj skoraj neverjetnega: 19. letni hčerka ljubljanskega paznika S. Pavla, go-jenka tukajšnjega učiteljišča, je 7. t. m. brez sledu izginila. Roditeljem ie ostavila pismo, iz katerega je bilo razvidno, da ni izvršila samomora. Da bi jo našel, ie oče poklical policuo na pomoč. Toda ves trud ie bil brezuspešen. Nesrečni oče se je obrnil na hčerkine sošolke in prijateljice, ki so mu povedale marsikaj, česar prei ni vedel. Na podlagi teh informacij je odšel k očetom jezuitom na Poljanah ter jiji vprašal, če morda oni kal vedo o njegovi hčerki. Dobil ni nobenega določnega odgovora, pač pa so ga očetje lezuitje podučili, da ie dekle z 19. leti že dovoli staro, da lahko gre, kamor hoče. Mož je kljub temu pouku očetov jezuitov nadaljeval svoje poizvedbe, dokler ni prišel na sled, da se nahaja njegova hčerka v nekem samostanu v Varaždinu in da ačetie jezuitje zsl to vedo. Znova se ie obrnil na Jezuite in energično zahteval, nai mu novedo bivališče njegove hčerke. Toda jezuitje so se še vedno na vse načine izvijali in končno izjavili, da so že vse potrebno ukrenili, da se Pavla zopet vrne k svojim roditeljem. Oče seveda s tem ni bil zadovoljen in se je napotil sam v Varaždin, kjer ie v ondornern samostanu res našel svoio hčerko. Odpeljal jo je takoj domov. — Nimamo vzroka dvomiti o resničnosti »Napre-jevih« navedb. Ako se je dogodek v resnici doigral tako. kakor ga »Naprej« opisuje, potem s* moramo resn^ vprašati, ako živimo v XX stoletju ali v temnem sredjem veku ? Kdo je dal očetom Jezuitom pravico rodite- ljem odpeljati očividno histerično bčerko ter j>> brez vednosti in dovo-Ijenia staršev vtakniti v samostan? Menimo, ua je še vedno v veljavi kazenski \ arui.r^i", ki zabranjuje takMic — zločine. Oblast Ide bi? Ali nai trpimo ravnodušno te srednieveške alure gotovih gospodov, ki se še vedno ne morejo uživeti v moderne razmere? — Odlikovanje želeaniCatJav« V It niSkem ministrstvi] je pripravljen* \x\zz o odlikovanju vseh enih železničarjev, ki s-> se odlikovali povodom svečanosti pri kraljevi poroki. — Originalno poročanje. Pretekli teden smo poročali, da namerava 710^de nt Ceškoslovaike republiki dr. Masai < 1 tfl na oddihu na otoku Capri h tednov ter na ovojem povratku posetiti kralji Ak. dra na Bledu, ako ho kraljevski i čas *e na Gorenjskem. To nai 1 i1 prevzeli tudi češki listi. 7afrr\ r.*V; »Jutarnji list-: z dre 18. t. m. pa " nalno brzojavko li Praze z dne 17. t. ■ 1 to-le vsebino: - . enski novlny Javi da ro predsednik M 1 na po ratku z otoka Capri posedi | pa- na B!edu ur bo ;>ri tet pri -^ tamka] konferiral tudi 2 mini predi Parićem. — Ravnateljstva drž. železnic v Ea grehu. Zelezniikj uslužbenci so nam pc v objava to-l« prošnjo: Uslužbenci državnik železnic na področju sagreb! Je, posebno r-ni nt progah H • In Sla- vonije uljudno pro>iJ^> zgoraj 1 >vano direkcijo k Dblatt da izda \ obliki okrožnice •Opomin« j nredstoin.k^n vanj si 1 >e, da v bodoče s svojim podrejenim os "bje; stopajo kakor se %yc , n ter j :T'^ibaj"> psovanju in z- 1 ludiak. norec, magarac Itd Taki In nazivi ne deiaio ča«;ti nit' r'• -^cb\ sa- ml niti dr?avni s!a?h!, Id Jo Žali ~cr >prav. IJaJo na tak prostaUd način. S tare JII 11*!";-hcncl tega niso vajen!« posebno oni .r. skih Mesnic rt. ker 10 dunajski Udje ■■ vendar dostojnejše ra\nati s svojimi p -• rejeniml na I snei Nadejamo se, da ta apel ne ostane glas vpijočega v p. ! — Smrtna lr>sa. V LJubljani, Srcd^'i.i St 12 (na Prulah> Je umrla Mar i P r e s h e r. sopioga hišnega posestn trgovca na ^,? Petra ces! g I I iker« ia. Bod: blagi 20-pe, ki le vsi tvojo de^o vzgojila v narodnem duhu. t • 1 ■ min, saostalhn iskreno soža!i!o — Dražba lovov. Lovi krajevnih ob^in Oselica. Se'ea m Sorica se bodo oddajali v zakup v četrtek dne 27. Julija t. 1. oh de«=.-tih oziroma pol enajstih dopoldne nem dnevu v obctrrsld pRa-nl v škorU I potom Javne dra^c. In ^icer prvi za d^h^ od 1. septembra 1°22 do 31 oktnhra 10?>. o.eta'!i d 'a pa 21 dobo od 1. , 1022 do 31. iu!i;a 1077, 7aUi!rr it di po- Z^}\ se lahki vpogleda jo na okraiucm glavarstvu v Krar.;u rted navadnlnd uradnimi urami. — V spomin kraljeve poroke 1« obdarilo Koli Jngoslovensklk f«.-obje. 2. Za prodajo na stojnicah določena živila, zlasti kruh. pecivo, klobase, mesnati izdelki itd. morajo biti razportavbena le v zaholčkih, škatljah, karton;h itd., ki so pokriti s steklom. Otipavanje predmetov in rpra?anje nredmetov bodi na ta način onemogočeno. Popolnoma se odpravita izdaia dovoljeni za točenje in prodajo kave, čaja. malinov-ea, BOunrvJee itd. na rn7nih stolnicah in vozičkih, ker je higiicnično umivanje kozarcev pri tem ohratovanhi popomoma izključeno. Imenovani predmeti se bodo v bodoče točili Te na tikih stolnicah, kt Imajo uveden vodovod, 3L Prodaja Kruha v pekarnah se mora vršiti tako, da kruh pri prodaji nI izpostavljen otipavanju in prebiranju ter da dobi stranka od prodajalca le štev. 14o. »51 OVrNSAl , \ k' 11 i u diic --' i«n« i i -'-' Stran a. zahtevano množino kruha v rok«. Po tem higijenskem načelu je uredit! tudi prodalo drugih jestvin po trgovinah. V večiih delikatesnih trgovinah se zahteva nastavitev blagajnika, oziroma blagajničarke. 4. Prepovedano ie nastavljanje kruha po gostilniških mizah. Gostu se da le zahtevano množino in kakovost kruha. Pri vseh gostilniških koncesijah se zahteva pred izdajo koncesijske listine uvedba vodovoda k točilni mizi in umivalni mizi za izplakovanje. 5. Priporoča se uporabljati v gostilnah samo bele namizne prte. Uporaba pisanih in barvastih prtov je nehigijenska, ker se v teh skriva umazanost in nesnaga, ž njo vred pa kali kužnih bolezni. Kjer ni belih prtov, je bolje, da so mize brez prtov, eventualno prevlečene s platnom, ki se da dobro snažiti z mokro brisačo. 6. Mesarji, prodajalci mesa, delikatesne trgovine, branjevke, sploh vsa obratovališča živil morajo imeti na vidnem mestu nabite table z napisom, da ie otipavanje na prodaj postavljenih predmetov iz higijenskih ozirov strogo prepovedano. Od gospodarja samega se bo zahtevalo strogo izvrševanje vseh higijenskih predpisov. Gospodar, ki bo sam strogo Izvrševal higijenske predpise in zahteval tudi od uslužbencev njih strogo izvajanje, gospodar, pri katerem bo tudi večkratna — Ljubosumnost med ptiči. Iz Stične na Dolenjskem nam piše prijatelj našega lista: Na svojem vsakdanjem sprehodu skozi gozd sem bi! priča zanimivega prirodopis-nega prizora. Na veli mogočne smreke sta ljubimkovala ščinkavec in ščinkavka. Nakrat se zaleti z druge smreke z vso silo drugi ščinkavec v svojega ljubimkaj oče ga tovariša ter ga prične obdelovati z močnim stožastim kljunom po glavi. Ta prizor me !e u ve ril, da mu je tepenl ščinkavec morda hotel prevzeti družico in da ga Je zato napadel. Zapeljivec je obnemogel padel na tla. Ščinkavka pa se Je med bojem skrila v bližnjem grmovju ter opazovala prizor. ŠČlnka-vcc-zmagovalec se jI Je pridružil in ljubez-nlivo z njo Uubimkoval na veli. Ko pa Je opazil, da njegov nasprotnik — zapeljivec njegove družice — še živi in se giblje, se zaleti vanj z vso silo ter ga opetovano obdeluje z močnim kljunom. Hotel sem ubogega premaganega ščinkavca rešiti, toda bil je — mrtev. Ubogemu sem skopal malo Jamico ter ga položil vanjo in zakopaL Ne daleč od groba sem pa opazoval ščinkavca-.zmagovalca, kako je ponosno Ijubimkova! s ščinkavko. — Kmalu na to pa ga je zgrabila »sveta Jezac ter se je zaletel na grob pokopanega nasprotnika ter neusmiljeno kljuval po zemlji. Pobral sem mrtveca ter ga vrgel v bližnjo votlino. Sel sem svojo pot dalje po gozdu, a ko sem se vračal, sem videl, ščinkavca-zmagovalca, kako je še ob razdrtem grebu iskal svojega nasprotnika Taki pojavi v prirodopisnem življenju ptičev In tudi drugih živali so pač podučljivi in zna-čijo, da so tudi živali med seboj do skrajnosti ljubosumne. n.— — Požar v Št. IIJo y Slovenskih goricah, V št Uju je nastal v ponedeljek zvečer okoli 10. na posestvu kmeta Josipa UrŠeca velik ogenj, kJ ga Je povzročila strela. Udarila je komaj kakih dvajset korakov od stanovanja oddaljen skedenj, tik katerega se je nahajal še drug s senom napolnjeni skedenj in hlev z živino. Okoli osme ure so prišli gasilci iz Ataribora, ki so tekom treh ur omejili velikanski ogenj. Dasi fe ob tem času deževalo, sta zgorela skednja, kakor tudi hlev do tal, le Živina in ljudje so se rešili. Seno. trije stroji, orodje in vse drugo, kar se je nahajalo v skednjih, oziroma v hlevu, je zgorelo ali pa vsaj postalo nepo-rabljivo. Muršec je imel lansko leto 5e vse zavarovano, toda letos ni bil zavarovan, vsleč česar trpi veliko škodo, ki znaša baje pol milijona kron. — Posledice alkohola. 261etni delavec Franc Ceriak je šel na velikonočni ponedeljek, t. J. 17. aprila t. L v Velikem Dolu pri Celju v Kuncjevo gostilno, kamor je prišla tudi niegova nevesta Leopoldlna Haler. V tej gostilni je bilo precej fantov, ki so bili vsi zidane volje in so začeli plesati. Pri plesu pa so se suvali drug drugega in hote ali nehote obdolžili Cerjaka, češ da on dela nermr. Nastal ie mali prepir in tudi pretep, pri katerem Je dobil tudi Cerjak dve zaušnice, na kar se Je ta odstranil ter še! v kuhinjo po nož in potem pa v bližnji goed, kjer je počakal mimo, z njegovo ljubico, Jdočega Franca Falana. Tu sta se zopet sprla in Ceriak je sunil Falana z nožem, ki ga je bil vzel pred odhodom iz kuhinje, v gornji del prsi tako nesrečna, da so morali j Falan-j prenesti v bolnico, kier Je dne 18. aprila vsled težke rane umrl. Pri današnji obravnavi se Je zagovarjal Cerjak s leni, da Je bil pijan in razburjen, ter da *e je sramoval pokazati svojo strahopetnosL Ker so porotniki zanikali zločinstvo ubola, je bil Cerjak obsojen na deset mesecev lapora, radi česar je državni pravnik prijavil ničnost (radi premajhne kazni). — Nadebuden dečko, J osipi na Barčan, soproga nadpoštarja, stanujoča na Starem trgu je večkrat opazila, da so ji nenadoma zmanjkali večji in manjli zneski denarja. kakor tudi raznim njenim sostanovalcem. Med drugimi sta ji izginila tudi dva zlata prstana in razni predmeti. Tatvine ie bila osumljena neka služkinja, ki pa so jo morali radi pomanjkanja dokazov izpustiti. Pred nekako štirinajstimi dnevi pa je pobegnil tam stanujoči llletni Samo M. Sum Je padel takoj nanj, zlasti ker je Darčanova Izvedela od raznih otrok, da je Imel M. večkrat polno denarja in Je otrokom kupoval čokolado, slaščice in salame. Tudi ie imel svojo »Izvoljenko« neko M. S., ki jI le mnogo daroval. M. Je neki dijak pred »konjušnico« prijel. Po dolgem obotavljanju je mladi tatiček priznal, da Je lzvrSil vse tatvine sam. Prstana je prodal nekemu zlatarju za 160 K. Nadebudnega dečka so oddali v po-boljševalnico. — Prefrigana goljufija z menicami. V neko ljubljansko banko ie prispel vojak Ivan Nered. Predstavil se Je za Frana An-Žiča, posestnika iz Otepanje vas' in podpisal menico za 40.000 K kot žirant gostilničarju Josipu Kalinu. Kalin mu Je za to dal 1000 K. V banki so Kalinu res izplačali znesek, obenem pa so se obrnili na g. Anžlča, Če le res žiriral menico. Na slednjega negativni odgovor je banka naznanila celo zadevo kriminalni policiji, ki te v ponedeljek, 19. JtmiJa aretirala laŽi-Anžiča. Aretiran ie bil tudi gostilničar Kalin, vendar denarja niso več dobili pri nJem. Oba »meničarja« so dali v zapor. — Samomor sodnika. Včeraj dopoldne fe skočil pri CodellMevem posestvu pod dolenjski vlak vpokoienl sodnik Bogdan Zlatic iz Kragujevca v Srbiji. Truplo Je bilo grozno razmesarjeno. Pri niem so našli pismo, v katerem navaja, da so ga neozdravljiva bolezen in težke rodbinske razmere pognale v smrt Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Zlatfč Je bil star 64 let — Avtonrobflna prometna d. d. Lfoblfa-na naznanja, da se Je otvorila dne 14. junija 1922. redna avtomobilna zveza med Novim mestom preko Kostanjevice v Kr$ko. Avtomobil odhaja iz Novega mesta ob sedmih zjutraj in iz Krškega ob dvanajstih opoldne. — Seja pri redi tvenrea odseka *a T. ^Tiso^lovensTcI vs^sok^pki z let ?e vrši v četrtek vin** 22. t. m. ob 18. uri v Zlet-ni nlsirni, Narodni dom. Udeležba obvezna. DANES OB (5. PRED JAVNO TELOVADBO LJUBLJANSKEGA SO- KOLA JE NA DIRKALIŠČU KONCERT VOJAŠKE GODBE. Društoene uesfi. — Organizacija Jugoslovenskfli Nacljo-nalistOT poživlja vse člane, da se sigurno udeleZe sestanka, kateri sevrll v četrtek, dne 22. t m. ob 20. v restavraciji »Zlatorog«, Gosposka ulica. — Slovensko strelsko društvo »L/jub. Ijana« priredi v nedeljo, dne 25. t. m. društveni izlet preko Šmarna gore v Smlednik. Odhod iz Ljubljane z vlakom Z južnega kolodvora ob 7. zjutraj. Člani in prijatelji društva 3© vljudno vabijo. Odbor. — Odbor slovenske dijaške zadruge* v Pragi *3e v imenu celokupnega slovenskega dijaštva na Češkem nnjtopl'4-jo zahvaljuje vsem gg. nabiralcem in darovalcem, ki so pri različnih nabiralnih akcijah pripomogli g trudom In denarnimi sredstvi, da se je v tem izredno težkem Studi j sk. letu nekoliko olajšalo bedno stanje dijaštva na ČeSkem, ter marsikateremu od njih ppfoh omogočil obstanek v mestu Studija. Po?ebna zahvala pa gre g. pokrajinskemu nam«. Btniku Iv. Hribarju, ljubljanskemu magistratu, celjski posojilnici, družbi >Sa-vac in starešinski organizaciji demokratske stranke. Istotnko gre n^jtople-ja zahvala rtrakim kolesom v LJubljani za tovariSko rs zorne van je, katero so pokazali s prireditvijo »dinarskega dne.c Ili3*RBtte?ia poročila. Finančna Kriza u Austriji USTANOVITEV NOVE BANKE. — MIL1.IARDN1 DEFICIT. — KRITJE Z NOVIMI DAVKI IN POSOJILOM. — Dunaj« 21. junija. (Izv.) Zvct- ni kancler in finančni minister sta povabila za snoči zastopnike avstro* ogrske banke, velebankirje in zastopnike velikih hranilnic na sestanek. Pozno v noč danes ob 2. ziutrai le bil končnoveliavno sprejet od vlade predlagani načrt o ustanovitvi nove emisijske banke. Akcijski kapital je določen na 100 milijonov švicarskih frankov. Od tej?a kapitala se predloži 60 milijonov švicarskih frankov takoi v subskripcijo. Banke in hranilnice so že podpisale 40C£. dočim prevzame bančni sindikat ostalih 60% pod garancijo v podpis od strani privatnikov. Ostanek y znesku 40 miliionov se predloži pozneje v emisijo in subskripciio. Zadevni zakon o ustanovitvi nove notne banke bo v naikraišem času predložen dunajskemu parlamentu. — Dunal 21. luniia. (Tzv.) Od finančnega ministra parlamentu predloženi finančni program napoveduje povišan le vseh davkov. To no višanje prinese državni blaffajnl 210 milijard, dalje pričakale vlada da dobi nad 30 miliiard Iz monopolskih nri-stoibin. Deficit za leto 1922. znaša ▼ proračunu 500 mHHard. Kljub povi-Šanlu raznih davkov, tarifov In pristojbin ostane ▼ proračunu se 260 miliiard popolnoma nepokritih. Za kritje tepa zneska namerava vlada nafetf notranje oosoiilo. PRASKI PARLAMENT ODOBRIL AVSTRIJI POSOJILO. — Praga. 21. junija. (Izv.) Na včeralšnlf sen fe narodna sknplčlna z večino sbsov odobrila kredit Av-strftekl reouhflkl v znesku 500 miliionov čsl. kron. Za dotični zakon so glasovali vsi poslanci vladne koalicije, komunistu nemški socijalni de-mokratje. nemška parlamentarna zveza. Zveza nemških ajrrarcev, nemški krščanski socijalisti in nemški demokratje. Proti posojilu so srlasovali: nemški nacijonalcf, nernr ški narodni socijalci in slovaški poslanci klerikalne lludske stranke. VOLITVE NA BURSKEM. — Dunaj. 21. junija. (Izv.) Uradno So objavljeni končni rezultati volitev za burški deželni zbor in za dunajski parlament. Celokunno so pri volitrah. predli: socijalni demokrat]« 50.067, krščanski socijalei 89.995, kmečka zveza 22.008, velenemci 16.092 in meSčansko-kmečkra stranka 933 glasov. Na podlagi teh rezultatov pridejo v parlament I socijalni demokratie, 3 krščanski socijalci, 1 poplune* kmečke zveze in 1 ve-lenemec V deželni zhor par 13 socijalnih demokratov, 10 krščanskih etocijali-elov, 4 velenemci in 6 kmetov. KRIZA POLJSKE VLADE. — Varita vn, 21. Junija. (Tzv.) Na včerajšnji seji je poljski sejm designiral ryT7f»nowskes:a za ministrskega predsednik« s 129 prnfi 98 glasovom. Per-zannw5ki je izvolitev Sprejel. Sejm js b rezultatu vfclitve obvestil predsednika poljska republike Pilsnd«kr«ra s kratkim, a veleznačilnim pismom. Perza-nr.wski jo za^el kenferlrnti z za^toimiki raznih parlamentarnih skupin. Razen kmečke straak« do*i srni ranemu predsedniku še ni nobena stranka naznanila pobojev -topa v vlado. USOPA NA KMRT OTOOJENEGA ATENTATORJA STOKA. — Zairreb, 21. junija (Izv.) Neka. tera zagrebška privatna poročila o vfte-rnišnii seji ministrskega sveta omenjajo k poročilu ministra pravde o potrditvi emrtn« sodbe proti Stejiču od strani kas*rijsk«*gra dvora še doslej nepotrje- ni sklep vlade, da se na smrt obsojeni ne predloži kralja v pomiloščenje in rk 5.2625. — Čarih, 20. juniia. (Preko Dunaja). Zasrreb 1.75, Dunaj 0.034, Budimpešta 0.561, Berlin 1.695, Pra?a 10.075, Milan 25.681. Pariz 45.41, London 23.261, Newyork 5.29. Tnrflstlha in Sport. __ Koče t Triglavskem pogorja. Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da bosta dne 24. iunija t. 1. fctvorje-nl Alekandrova koia pod Triglavom in Vodnikova koča na Velem polju. Koči eta dobm Opremljeni in je obilno preskrbljeno za jedila in pijače. — Sparta, Ktadno : Ilirija. 24. in iS. t m. se vršita y Ljubljani dve nogometni tekmi med češkim klubom Sparta, Kladno la Ilirijo. Sparta spada v prvi razred praških klubov, kar zadostuje popolnoma, da s* oceni njeno kvaliteto. V osmih letoSnjih prvenstvenih tekmah proti najmočnejšim nasprotnikom le prejela la 7 folov. Omenjati je posebej njeno zmago nad Slavilo predrto jo nastopila skandinavsko turnejo (3 : 2). Tefcmf se pričneta oba dni ob 18.; v nedeljo predtekma ob 16. Hirija rez. : Akademiki. Predprcdala vstopnic v cvetličarni Wider. Zdraustoo. — Dr. Matija Ambrožlč: M starinska pomoč zdravemu In bolnemu dojenčku. Zdravstveni odsek za Slovenijo je zadel v Črna Širiti brezplačen tisk med narod Je krasna Ideja, ki bo žela uspeha. Skrb pode-želske inteligence pa naj bi tudi bila, da pridejo knjige med narod, ne pa da ležijo lepo urejene v kaki šolski omari aH župni knjižnici. Kot laJikJ se seveda ne spuščamo v strokovno oceno, pač pa lahko konstatiramo le v koliko je knjiga priljubljena med narodom In kako misli narod o njej. O dr. Ambrofičevi knjigi lahko trdimo, da Je pravo senzacionalno delo. Njena poljudnoat U tolika, da padajo razni predsodki In vražarstvo kar na mah. Pisatelj je iz kme-tlške hiše in zato ie knjigo Imenitno prilagodil našim kmetskim razmeram. Velika ljubezen odseva Iz te knjige do ubogega dojenčka, ki mu mlada mati posveča vso skrb in ljubezen m se trese zanj, ker ne ve, kako bi mu stregla. Prijazni nasveti tolazll- no vplivajo in takoj po prvih »poizkusih« je pridobljeno zaupanje mlado mamice. V tem ravno lezi velikanski uspeh, kakršnega ne doživi vsaka »poljudna« kniiga. Zdravstveni odsek opravlja z razSirjanjera poljudne medicinske In higijenske literature važno delo. Požrtvovalnemu AmbroJičn Pi je iskreno čestitati na tem znamenitem deht Da pa se delo tembolj razširi med narodom, je pravzelo »Kolo jugoslovenskih sester* vso razprodalo. Cena ilustrirani kniCi je 15 Din., po posti 10 para več. Pri-priporočamo knjieo toplo našemu Inteligentnemu ženskemu svetu, ki bode našel mogoče mar kralja Aleksandra. — gknpaj Din 1.762.40.__________________ Poizvedbe« — Dama. ki je pozabila ročno torbic« v modn! trgovini Peter Sterk, LJubljana. Jo istotam dobi. — Oporaria te dobro mana oseba, Id Je vxela zavitek pri branjevkj g. Marta* da ga takoj vrne, drugače trna slediti policijsko postopanje. Glavni urednik: RASTO PUSTOŠ'ZMSEK Odgovorni nređnik: IVAN P0DR1AJ. Zelo prijetno pri ribanju hrbta rok nog in celega telesa, kot kosme? tikum za negovanje kože zob in usf deluje lekarnarja Fellera nrijetno dišeči »Elsafluid«. Mnoqo je moč* nejšl in boliši kakor francosko £ga nje in že 25 let priluiblien. 3 dvoma te steklenice ali 1 špeciialna stekle niča skupaj z zamotom in poštninr za 72 kron Došilia: Eucen V. Feller Stubica donja Elsatrtf 238 Hrovaškc DlpL Ing. inozemec (Slovin) blvll viSjI uradnik, z večletno administrativno 'n tehnično pra'cso, /možen tudi slovanskega in nemSke^a je-ziks, i*če primerno mesto. Ponudbe rod .Primerno mesto 4623* na upravo Slov. Naroda. 4623 APNO 7 vagonov la garantirano dobro ?Gra-nega ii vodnega kamenja (krogle) se takoj odrM. Ona po do^ivoru. Već se izve pri Štefan Gruden, trgovina s lesom In apnom, Godič pri Kam^i^u. Brez posebnega obvesti«. Mestni pogrebni zavod. Stavbena parcela v bli?inl cerkve av. Antona na Viču se •roda zai 65.000 K. Naslov pove upr. Siov. Naroda. 4593 Inteligent s srednješolsko izobiazbo, vešč tToven-3£lne, nemščine, za silo hrvaščine in italijanščine v govora In pisavi, l*6a za takoj aluzbo. Ponudbe pod „Korošec 4591" na upravništvo Slovenskega Naroda. 4561 Otroiklvoziček še dobro ohranjen, se proda. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4616 Okrogel les (hlode) smreko, hrast btikev kapute v vsaki množini parna žaga V. Soaajnettl v Ljubljani. V ponudbi je naestiv cene. _______________4614_______________ lš6o so dostojen, zanesljiv starejši mol kot tovarniški vratar. Upoštevalo te le ponudbe, pisane v slovenščini in nemščini, opremljene z dobrimi priporočili na postni predal 133, v LJubljani 4629 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naia srčno-ijubijena soproga, mati, sestra, teta, gospa Marija Presker soproga trgovca danes, dne 21. junija 1922 ob 2. uri zjutraj, po dolgi in mukapolni bolezni boguvdano zaspala. Pogreb preblage pokojnice se bo vrSil v četrtek, dne 22. junija 1922 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sredina 12, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bode darovala v župni cerkvi sv. Jakoba. Bodi ji ohranjen blag spomini V LJUBLJANI, dne 21. junija 1922. Globoko *ajlsijo6ai roalolno Praakarleta. I Na prodal ! Hannllcher-ScIiOniioer 8X. popolnoma nov, krasno delo, ir- t boren streL Naslov prodajalca pove npr Slov. Naroda. 4618 Mi slin »Ho. Na G adu l. Vpniati pri hlsnikn. 4509 Hikloiano zračno sobo iščeta dve mirni gospodični pri boljši rodbinL Ponudbe ped .1. julij* poštno ležeče, glavna pošta____________4617 Jfad 120 let star klečauuk vložen, a predalčki, ae ugodno proda, bas- tam se proda zbirka mlnomllJ. Prekupčevalci izključeni- Naslov pove uprava Stov. Naroda. 4619 Stavbna parcela v predmestiu •• proalo« Ponudbe pod .Parcela 46207« na upravo Slovenskega Naroda. 4629 hotelski sluga s prvovrstnimi spričevali te sprejme s 1. julijem 1922. Ponudbe na upravo hotela ,Uiioaa v Ljubljani. 4625 Ulovu usko soto leno, s posebnim vhodom m električne lučio aamanja mlad zakonski par brez otrok za večjo v mestu. Ponudbe pod .Pri Narodnem gledališču 4624" na upr. Slov. Naroda. 4624 fotografski aparat ^ dobro ohranjen, vel 13X16, a vsemi potrebščinami, ceno pruda Ivan Kro« ievsoi trafika, Črna pri Prevaljah. kril liran Elita Um ni. Gnjii imtna Ljubljana. Trbovlje 20. Junija 1921. Za Mm kafaine sprejme kavarne .Zvezda* nejrajsc dva zakonca pod ugodnimi pogoji, kt ee do-locJJo natmeno. 4635 Mota kole „Pegout-, 2 H P, dobro obran ieno, se po ceni prodi. Ogleda se pri Keblu-iok, mehanik. Hrenova ulira 17. 4522 URADNiK za lesno stroko samostojen in uspešen delavce, doher organizator, reprezentacije znožen, siguren in versiran MlanČntk, dobro upe-Ijan prodajalec v Inozemstvu, zmožeu francoskega, itall;anskega, ancjleSkega in nemlkeea Jezika v govoru in pisav!, išče, oprt na prvovrstne referenc?, primerne službe. Ponudb* pod .Uradnik II—252a" na Interrekiann d. d. Zagreb, Jurjevska ulica 31, CioatJe. 4490 Učiteljica m za ptfitsiB služ&e u pili Ponudbe pod .Vzgojiteljica/4632' ni uprav. Slov. Naroda. 4632 stran 6. „SLOVENSKI NAROD" dne 22. junija 1922. Star. 10. zahtevajte CHARTREUSE tvrdke H. Druškovič in drug ________________družba ■ o« fc______ Jfioško kolo se proda. Zelena jama St, 197 pri Star-beku. 4555 1300 oralov (đunam) polja s Štirimi dobro ohranjenim poslopji in hlevi ter z inven.ar em v kraju Gornji Žabar, okraj Grmdačac, in 500 oralov (dunam) v okraju Brčkj se ceno proda. Več povesta Weber I Zllzer, Vinkovci. 45c5 Naznanilo. Podpisana naznanjava slavnemu ob občinstvu, da sva prevzela hotel ,Lloyd' v Llublisnl, na Sv. Patra ceati — Točilo se bo prvorstno vino. Najboljši kuhinja itd. Cene zmerne in točna po- I strežba. — Za obilen obisk se priporočata 14516 Katl in Jota Koroaao. ifixuidhugS uulUVUUJU z daljšo prakso, ki je vešč izdelovanja finega pohištva, sprejme za stalno večja tovarna pohištva v Ljubljani. Ponudbe in izpričevala naj se naslovijo na tovarno pohištva J. J« Naglas, Llnbljaaa Elektrotehnični mol Oddelek „Tvornica »a kisik" HOjflOUlČ & C& Xr umnim« ■ »it ■:■: KISIK (Oxygen) »""■" Unsen & Mi BHofOf I " sye mM gortva' *wbUni' vo"ei La&sRiĐlille, LoRomotlue9 Ssssb! motori, motorni čamci C^olni), BaHM 9 za sicira- Tračne i kružne pile. Motorni valj-W "u ci 2a ceste, EVSntnf za s:5aii Plin proizveden iz drva 1 drvenih lafiuđlttir odpadakaje naijeftmeja poaoaska snaga. Gfauno zastupstvo za Jugoslavija OTOKRR UHLIfe Poslovnica za promet proizvoda tvornice motora l strojeva Langcn a Wolf, Wian Zagreb, Rregoolta 5 dprnifta nt Prvovrstno specijalno angleško in češko sukno, modne in športne obleke, pelerine, površnike, raglane, dežne plašče, perilo itd., priporoča tvrdka Biagi Mi it (preje Schwab & Bizjak) Ljubljana. Pod HaiaoDo kavanu. Dimi In 1 Lupim, hmu Jim" LJubljana, Kartavafca oaata 4, Zvonaraka nI. 1 prtpcroča otroška aoslefca In d»o- kolaaa raznih modelov. Spiejernajo al tudi popravila. ■m Prodajalna: Stari trg 28- mm Dežnike popravlja In laoolujo tofno in ceno dežnikaraka delavnica Anton Pavlin, Stranska pot 17. (Trnovo). prcstovoljna' dražba pohištva za jedilnico, omare za knjige in obleko in nekaj preprog bo v no* daljo« 89. Junija ob 3. pop. v Domžalah, gasilni dom. 4559 ISCe se za stalno boljša, poštena sobane* za vsa h §na dela. Predložiti je spričevala. Joaip Bargsnan, Ljubljana, Poljanska cesta 87. 4606 Stanovanie dveh sob in kuhinje v ŠlSki, aa zamenja z enakim ali ve? jim. v sredini mesta. — Ponudbe pod Siska 4513« na upravo Slov. Naroda. 4513 Prodaja gozda. Lepo zaraščen smrekov gozd v „Jelov-d" pare. it. 161 kat. obč. Dražgoše v obsegu 8 ha 75 a je na prodaj. Kdor misli kupiti, naj stavi ponudbo ali naj se osebno zglasl do 1 julija t 1. v notarski pisarni v Škofji Loki. 4487 Za takojšnji nastop sprejmemo perfek tnega korespondento z znanjem slovenske, nemSke In hrvatske korespondence, ter slovenske aH nemške stenografije. Ponudbe z navedbo plače in referenc in prepisi spričeval je vložiti na usnjarsko Industrijo ,,Patovi«" d. d. na Bregu pri Ptuju. Reflektira se le na popolnoma samostojno moč. ______________________ 4567 |Jtaro5nai i knjigarna i v tjubljanl Prešernova ulica štev. 7. 1 priporoča I — kaneclijski, kraceptni, pisemski, ovitti inbarvam papir, Kasete s pUemsMn papirjem. trgovske knjige T TMh velikost h, črtane i ene ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali poinanje. Ujenalie tajlžice p"£$™h Zaloga solskik zvezkov. Zavitke za iraBe * um velikostih. Iz ur | en Krznarski pomočnik se spretme proti dobn plači. Piancac ponudbe pod .Krznarski pomočnik 4580" na upravo Slov. Naroda. 4.S.0 Rudniški paznik energičen, zanesljiv, kateri je dovršil rudarsko 5olo z boljšim uspe oni, se srrejme na trajno mesto. Ponudbe pod .Rudniški paznik 4475" na upiavo SI. Naroda. 4475 ^B^B——■—■——»—a— i ia ^———■ Prodajalka izurjena v železnim In galautenji, z] daljšo prakso, tudi z dežela, se sprejme. Ponudbe rod .Prodajalka" na An. zav Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ui. 5. Knjigovodkinja izurjena, vešča samostojne slovenske in nemške korespondence, se sprejme. Ofcrtc poslati pod ,,St 17* na uprnv-nlŠtvo Slovenskega Naroda. 3507 Jermena tn gožc za eepove, lepe biče, prave tržaške blčevnike tn motvoz priporoča veletrgovina Oavald Dobolo, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. — Istotam se kupi ro£nl voziček. 4563 i nn7nr i Tapeciranje olrošKiH vo-rlltlll! i\M - ittisiftil!! po najnižjih dncvnili cenah, izdelujem tudi vsako* stne konjske opreme. A VINCEK, Gltnce It BO, 90 pri Ljubljani. 3812 Tniie is fije1 zdeluje 'n piodaja na d- bda in drobno po najnižih cenah. Pri večjih inno n.ih, znaten popust. — Anton St^Iner. I jubij.ina, Jeranova ulica 13, Trn » o. U P/B * v Lmblani ™ Mm ? W:!!ojq 12. ivrSuJern opi.vevin!« ter nojjravih flt« : sovirjev tn harmonijev speci elao strokovno, točno in ceno KOLESA avtomobili, deli in ep:orna, pnevmatika aaiMnain na drobno WXIM no debelo J« G O i?ES Ljubljana, Goaposvetska c. 14. Garata« Delavnica. 05Sa se sobica nroti mali postrežbi Simosto ni gospo* dični a'i gospe« Naslov pove upravni« štvo Slov. Naroda. 4608 fi stamii ¥¥ai se sprejme gospod a i v š di^na. Na slov pri upravi Slov. Naroda. 4593 Radi prenovitve trtiovlne se proda lepa, skoro nova rtsloisla ooraia portal in tii registrirne bM^ jne O«; • jt se lahko takoj pri Mihael Oriinhen v Višnji ,^orl. Razno perilo za dame, gaspode m če-o prinoroča t\*rdka Ste^nilse (moderce) po životni m?ri priporoča ANA 2IUTTER,Duna'ska c 8 II po!etj, lekarne Plc 2 HO ^»ToLaciava^^llOa P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem opustil s 15. junijem restavracijo hotela .Union* v Mariboru ter prevzel istočasno kolodvorsko restavracijo na držav. Modvcru v Zagrebu. Zahvaljujem se tem potom vsem cenjenim sostom ter se pn eventualnem posetu Zaerreba najtopleje priporočam. 4630 ^ ^ Tratnik J I papir s firme hakisr iisakr-:: ursine drugt tfiMiiislsic :: IzvrSnfe toCno „Narodna fisksraa". ] naroČila sprefefti^ tadi fviSar^d^2 Ssn^garfia". Prometni zavod za premog d.... v Undlluni prodaja Iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanikl in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporaho, kakor tudi m industrijska podjetja in raz-pečava Ia {ehoslovaški in angleški koks za batne in domačo vporabo, kovaški premog In črni premog. Naslov: PB0METNI ZATOD ZA PREMOG d. d. l| Brzojavni naslov: „Banka**, Ljubljana. Delniška glavnica K 50,000.000. Rezervni zakladi K 45,000.000. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«, Za inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.