137. itnilka.
I Uilljnl. f nft. U. juiji 1913.
XLVI. IeIo.

»Slovenski Narod* velj«:
▼ Ljubljani na dom dostavljen:
ćelo leto .••••••     K 24 —
pol leta   .••••••      .  12 —
četit leta     ••••••     .    6 • —
na mescc    ••••«•       .   2*—
▼ upravništvu prcjcman:
ćelo leto.   •   •   •  9   •   .   K  22-—
pol leta   ...   #   ...    .   U —
četrt leta •.......    550
na mesec    •  •«•••   m    1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraČajo. Vtcdnlttvoi EnmfloT« allo« JtJfv pritličju levo.) tcUfon tt 14.
I&fcafa vsak 4mm *v«ć«r lxTx*m*l ne<Ul|e lm praznik«.
Inserati veljajo:  peterostopna  petit  vrsta  im enkrat   po   16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali   večkrat   po 17 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd.
to je administrativne stvari
■                      Posameuui Atevilka veli« 10 vinari**.                     ■
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozlra. •Naroda« tlskarna" UUlon «t SI.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto .••••••      K   25*—
pol leta  .«•••••       ,   13*—
četrt leta     ••••••         9       650
na mesec    .••*••         .       2*30
za Nemčljo:
ćelo leto ...             ♦   ♦    K 30-—
za Ameriko in vse druge  deielee
ćelo leto.......    K 35.—
VpraŠanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamkft. Upravniitvo (spodaj, dvorišče ievo). Kaaflova ulica it 5, teltfon St 85»
Državni zbor.
D u n a i, 17. junija.
Avstrijski parlament je danes odklonil izreci nemškemu cesarju čestitke k 25letnici njegovega vladanja. Slovanske stranke so predsed-nikovo namero preprečile in Berlin se bo moral zadostiti z udanostnimi izjavami nemškega »Nationalverban-da« in kršćansko - socijalne zveze ter r> pozdravi, ki jih je pošiljal poslanec Pobernig v svojem današnjem govoru preko meje.
Dogodek  bo  vzbudil v  interna-cifonalnem svetu  veliko     pozornost. Reprezentanca   one   Avstrije,     ki   je Nemštvu in njega najvišjemu pogla-varju najzvestejša zaveznica in slu-žabnica. se je uprla, ko jo je predsed-nik hotel postaviti med gratulante, ki obdajajo prestol nemškega    irnpera-torja. Pokazalo se  je na eklatanten način (in ćeli svet bo moral vzeti to na znanje), da je većina Avstrije slo-vanska in  da Slovani:  Poljaki.   Ce-hi.  Jugoslovani,  Rusini  ne     marajo biti vpreženi v triumfalni  voz Ger-marije. Avstrijski parlament je    demonstrira!    proti suženjski vlogi, ki io. žal, igra monarhija napram Nem-eiji, in odklonitev gratulaciie je izraz zdrave    samozavesti     avstrijskega Slovanstva, ki se je uveljavil morda na škodo konvencionalne    politične vljudnosti, toda v korist prestiža slovanske Avstrije. Nemci besne in listi označuiejo    to,    kar    so    slovanske stranke storile, kot nekaj strašnega, kot politično odurnost in rovtarstvo, češ, nikier na svetu ni  parlamenta, ki bi odklonil čestitke vladarju zve-zne države.    Ko je Italija pred dve-ma letoma praznovala jubilej svojega ujedinjenja,    takrat    se    nemški predsednik  zbornice ni  čutil  primo-ranega.  izrekati  pred    parlamentom zavezniku, italijanskemu narodu, čestitke avstrijskih narodov, akoravno se zdi primernejše, da se ogluši ljudska   zbornica   kot   gratulant     takrat, kadar je čestitati prijatelju narodu in ne  toliko takrat. kadar  slave  zuna-nji potentati svoje obletnice. In tuđi danes ni bilo obnašanje Nemcev samih preveč taktno; akoravno so ve-deli, da namerava predsednik na začetku današnje seje čestitati nemškemu  cesarju, so  bile  vendar nemške k!opi skoraj prazne, ko se je seja pri-čela!
Današnja afera bo dvignila se mnogo prahu, karkoli pa se namerava storiti, da se demonstracijo parlamenta zakrije in da se ji odvzame pomen — vse bo zaman. Avstrijski slovanski narodi ne gredo v Berlin, in nočejo igrati statistov pri slavju onega boievitega NemŠtva, ki ogro-ža baš avstrijske Slovane s svojimi nenasitnimi imperijalističnimi aspira-cijami.
Posl. Dobernig je danes zopet enkrat odkrito in pošteno proglasil cilje tega bojevitega Nemštva, ki se vedno upa v nemško centralizacijo države z nemškim državnim jezikom in kateremu je ćelo dualizem le nekak pripomoček v sili, da ž njim, oziroma z madžarskim zaveznikom izbije vsa po preuredbi monarhije te-žeča stremljenja slovanskih narodov.
Poslanec Dobernig je v nemški delegaciji bela vrana v toliko, da skuša presojati slovanski, posebno pa jugosovanski problem s stvarne-ga stališča, žal, da so njegove kon-kluzije deloma ravno tako pogreše-ne in napačne, kakor naivne vsakega poznania proste sodbe njegovih ožjih somišljenikov. Enemu spoznanju se poslanec Dobernig ni rnogel izogniti: da je jugoslovansko vprašanje danes najvažnejši problem monarhije in da se preko njega ne more več na dnevni red. Poslanec Dobernig smatra, da se to vprašanje brez Nemcev in proti njim ne srne reševati — to sta-lišče razumemo. Da pa nam podaja za njegovo razrešenje že kar program, ki zahteva. da priznamo Jugoslovani pravico Nemštva na Jadransko morje in poleg vsega pa še razrešenje »po deželah«, tega ne razumemo, kajti z Dobernigovimi principi se da razreševati jugoslovanski problem le proti Jugoslovanom in ne žanje, ali z drugimi besedami: jugoslovansko vprašanje je, če naj veljajo Dobernigove besede razrešljivo le proti Nemcem. Nikdar ne borno Jugoslovani priznali nemškemu imperijalizmu ob naši Adriji domovinske pravice, in nikdar ne borno prepustili Koroške in Štajerske nemški nadvladi. Za tako ceno ne kupujemo ujedinjenja Jugoslovanov, kakor ga ne maramo kupovati za onn ceno, katera se zdi ćelo nekaterin jugo-slovanskim politikom primenu, nam-reč za — italijanski Trst.
Posl. Dobernigu se je zcielo potrebno, prihajati zopet s trija! stičnim strašilom in  v vsaki najmanjši naši
narodni zahtevi vidi tuđi on uveljav-ljanje trijalističnega programa; de-želno nadsodišče v Ljubljani, slovenska univerza, da ćelo slovenska obrtna šola so mu trijalistični »Vorstos-se . . .< Ker je po niegovem mnenju tnjalizem državi nevaren in ker je vsaka naša narodna težnja trijalistični posunek — je zatiranje jugoslo-vanskih, zlasti pa slovenskih narodnih pravic po logiki posl. Doberniga naravnost dolžnost države!
Marsikatero pametno besedo je posl. Dobernig izgovoril o hibah državne birokracije na slovanskem jugu in o gospodarskem zanemarjanju južnih dežel.
Zdrava je bila tuđi njegova kritika slovenske klerikalne stranke in njenega voditelja, ki je, kakor pravi poslanec Dobernig »Busenfreund«, srčni prijatelj grota Stiirgkha. Dobernig šteje slovenske klerikalce med one skupine, ki se pred svetom vedejo kot strogi opozicijonalci, v tihi kamrici pa uživajo ljubezen vlade. Poslanec Dobernig sklepa iz tega, da so slovenske pritožbe glede zatiranja slovenskih pravic, o katerih baš klerikalci dostikrat najhnjše kriče, neopravičene, iz trte izvite. Mož se kruto moti. — Razmere v naših pokrajinah so neznosne, so turske — toda, žal, da y mnogem oziru po krivdi, da po direktnem sodelovanju naših klerikalcev. Da: tras ti klerikalci nimajo pravice veliko kričati, ker so sami najhujši teroristi, je žalibog resnica, in posl. Dobernig je začuđeni zbornici citirat par stavkov iz > Siidslavische Rundschau«, oziroma njenega članka o bednem položaju kranjskega učiteUstva, češ, Ijudje, ki nezaslišno terorizirajo lastne rojake, nimajo moralnega prava, da se jim verjame, kadar se pritožujejo nad narodnim zatiranjem . * *
V parlamentu je vzbudil Dober-nigov govor mnogo pozornosti. Od jugoslovanske strani bo gotovo dobil primeren  odgovor.
Tuđi budgetna debata je obvi-sela na obstrukcijonističnem klinu. Tokrat so prešli češki agrarci k ob-strukcijonistični taktiki, ker nikakor nočejo dopustiti, da bi se zbornica že sedaj pecala s finančno reformo, ter v ta namen podaljšala svoje zaseda-njc, kakor proponirajo v sporazumu s Poljaki in krščan. socijalisti. Popol-dne je povabil grof Sturgkh zastop-nike strank na konferenco. katera naj poskusi resiti, kako bi se dalo ustre-
či saj najnujnejšim željam uradnl-štva, ne da bi morala biti poprej fi-nančna reforma izvedena. Predlaga-jo se posebne doklade do definitivne izveditve uradniške pragmatike. — Konferenca še traja, njen izid bo znan sele v poznih večernih urah.
Do poletnega zasedanja ne priđe, jesensko zasedanje se zacne sele oktobra.
Na začetku današnje seje je go-voril tuđi posl. Verstovšek, ki je danes, za spremembo, zabavljal čez parlament in čez stranke večine. Sedaj, ko je odtegnil nezaupnico Mo-chenburgerju, je seveda težko ponavljati stare fraze proti vladi — veselost v zbornici bi bila prevelika.
Posl. Verstovšek in Korcsec sta sicer danes konferirala z grofom Stiirgkhom »v gospodarskih zade-vah, ki se tičejo Štajerske . . .«
Cei popoldan je govoril češki ob-strukcijonist agrarec poslanec Prošek.               _________
Službena pragmatika.
Včeraj popoldne se je vršila.pri ministrskem predsedniku konferenca, kako naj se na ta ali oni način za-jamčijo uradnikom materialna dolo-čila službene pragmatike. Na konferenco so bili povabljeni dr. Gross, dr. Leo, dr. Kramar, Maštalka, Kadl-čak, dr. Susteršič, Malfatti, Conci, Korošec, predsednik proračunskega odseka dr. German in glavni proračunski referent dr. Stein\vender. V imenu vlade so prisostvovali konfe-renci ministrski predsednik, finančni minister in notranji minister.
Ministrski predsednik grof S t u r g k h je navzočim sporočil, da se je vlada temeljito bavila s predlo-gi in nasveti, ki so jih stavili v zadnjih dneh posamezni poslanci v neobvezni obliki. Kakor znano, imajo ti predlogi namen, ustvariti za slučaj, da bi ne bilo mogoče, davčne pred-loge resiti poleti, nadomestilo za stroške službene pragmatike in od-redb, ki so z njo v zvezi, v prospeh državnih nastavljencev. Vlada se je s predlogi temeljito pecala, vendar pa je prišla do spoznanja, da se ne more iti po tej poti, če se hoče doseči zaželjeni cilj. Ministrski predsednik se je na to bavil z delovnim programom, ki naj se predvsem izvrši, in s kalendarijem državne   zbornice    ter
konstatiral. da bi morala državna zbornica ćelo pri najpožrtvovalnej-šem delovanju spričo težkoč in obse-ga materije, spričo velikega števila minoritetnih predlogov delovati vsaj do srede avgusta, da izvrši to delo, čeprav bi odpadle vse ostale ovire. Razentega pa je treba vpoštevati še gosposko zbornico, nadalje priprave za uveljavljenje zakonov, tako da v najugodnejšem slučaju ne more biti zakon pred 1. oktobrom iinaliziran.
Vendar pa je viada rnnenja, čeprav je popolnoma pripravljena sode-lovati pri poletnem zasedanju državne zbornice, da kolikor mogoče pospeši rešitev finančnega nacrta, da je treba poiskati sredstev in potov, da se nudi državnim nastavljncem za slučaj, če bi podaljšano poletno zasedanje ne dovedlo do cilja, nadomestilo za eventuelno zamudo. Taka akcija pa bi bila že iz proračunskih vzrokov le tedaj mogoča, da obe zbornici rešita one davčne predloge, o katerih je bila generalna debata v zbornici pred kratkim končana, vsaj do 1. januarja 1914.
Za ta slučaj je vlada pripravljena, z dnem uveljavljenja službene pragmatike uradnikov naknadno iz-plačati za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1913. diferenco med faktično izplačano jDlačo in aktivitetnimi dokladami ali adjuti in višjimi dohod-ki, ki bi se jim v tem času izplačali, če bi bila službena pragmatika že s 1. oktobrom uveljavljena, kot enkrat-no doklado. Ta olajšava se nanaša na one uradnike, ki bi dosegli, če bi stopila službena pragmatika 1. oktobra 1913. v veljavo. že s tem dnem zvi-šanje svoje plače. Da bi pa službena pragmatika kot taka nazaj učinkova-ja, je izključeno že po besedilu službene pragmatike. To ne velja samo za uradnike, temveč tuđi za sluge, pogodbeno nastavljene itd., katerih plače bodo obenem s službeno prag-matiko urejene.
Zastopniki strank so vzeli to izjavo vlade na znanje in jo bodo predložili svojim strankam v razsojeva-nje.               _________
Za varstvo uredničke tajnosti.
V ponedeljek popoldne se je na Dunaju vršilo zborovanje   časnikar-
LISTEK.
Dolga roka.
M. G a r d e n h i r e.
(Dalje.)
No, potem so pa iepo pougnili Čuvaje javnega reda,' sem se na-smejal.<
Seveda, toda stvar ima še drugo plat.« je nadaljeval Conners res-no. -Mislite na vse one razočarane žene po vsej deželi, ki so žrtvovale svoji družabni bahavosti in politič-nemu stališču svojega moža svoj gotov denar. Će ne bodo molčale m če se bo časopisje začelo zanimati za to zadevo. tedaj postanejo iz tega lahko taki diplomatični zapletljaji,da bo naš ubogi poslanik zadovoljen, če se bo mogei umakniti na kako obskurno mesto v Južni Ameriki, dokler vsa zaueva ne bo pozabljena.^
>,Kako pa ste vendar izvedeli za vso zadevo ?<'
>vPoslanik sam mi je vse razodel. 2 njim pa sem se seznanil pred par leti v igralnicah v Monte Carlo. Takrat sem bil še mlajši in sem se rad pobahal s svojimi detektivskim! zmožnostmi. Tuđi njemu sem jih omenjal. Ker se mi je takoj na to posrećilo, pojasniti vzrok nekega tajin-
stvenega samomora pri igralni mizi ter mu na ta način doprinesti dokaz mojih zatrdil. si je kot pameten mož mislil, da je dobro ohraniti si tako znanstvo. Zasledoval je torej z naj-večjim zanimanjem več slučajev, ki sem jih srečno rešil. ter me prosil, ko je zasledil to lumparijo, za pomoč, kajti naj bo še tako dober diplomat — na tem pofju preneha njegova umetnost.«
»Ali mu morete pomagati?« vUpam, ker sicer bi ne bil tu. Vi vendar veste, da se ne prigodi slučaj, ki bi si ga ne upal resiti. Seveda blodim zdaj še vedno po temi, kajti ta slučaj spada, čeprav je bil tako premeteno izvršen, tako zelo v sfero navadnega pustolovstva, da pridejo lahko vsi tu- in inozemski sleparji kot storilci vpoštev. Najbrže si ga je izmislil kak premetenec ter prepustil izvršitev svojim pomoćnikom, kajti razločuje se od navad-nih sleparij ravno vsled svoje spretne taktike — v vsakem dolgoprstne-žu je namreč nekoliko Napoleona. To pa je zopet enkrat slučaj, pri ka-terem nam more policija zelo mnogo pomagati, ker nedvomno pozna mnogo onih temnih ekzistenc, posebno specialistov v poŠtnih zločinih.«
»Ali ste že stopili v zvezo s policijo.«
»Danes popoldne sem govoril s kriminalnim ravnateljem, ki   ie   bil
ves iz sebe in mi je žal dal le neka-tere površne in nezadostne podatke. Smatram torej za najboljše, da se obrnern direktno na poslanika, eventuelno tuđi na njeno ekscelenco, če si je že zopet dovolj opomogla, da naju bo mogla sprejeti. Jaz pravim izrecno naju, kajti nameravam tuđi vas s seboj vzeti.«
»Čimbolj razmišljam o stvari,« sem odgovoril, »tem bolj moiam ce-niti bistroumnost onih banditov. Kako ženialen trik, poiskati svoje žrtve v krogih diplomacije, kjer se s takim nacrtom doseže vedno svoj cilj!«
> Popolnoma moje mnenje,« je potrdil Conners. »In česar ne vidi premetenec, to v4di včasih otrok v svoji domišljiji.«
»Hvala lepa za poklon,« sem suhoparno pristaviL »Kaj ste torej naj-pr.vo sklenili?«
»Obisk v najvišjih krogih. Vsled tega morate tuđi vi obleči salonsko obleko. Jaz takoj pošljem po voz in vas bom tu pričakoval.«
Hitro sem šel v svojo sobo, ki je bila na drugem koncu hodnika, da se oblečem v galo.
»Vi izvrstno izgledate,« je z odobravanjem pripomnil Conners, ko sem malo na to stal pred njim v fraku, ki mi je izborno pristojal.
»Zdaj pa naprej, voz že caka.«
»Tako! Torej: ,V boj, v boj!*« sem zapd, ga zaupljivo pogleda! ter
pomežiknil. »Čudna lovska obleka! Čakava na plemenito zver ter se po-kaževa vsemu svetu kot dva salonska leva. ki se hočeta seveda udele-žiti tuđi slavnosti 28. tega meseca.«
»Zazdaj bocem predvsem rekog-noscirati teren,« je odgovoril Conners ter se tuđi smejal. »Vsaj vendar niti ne vem, kje naj iščem naše gospode sleparje. Salonsko obleko sem si zbral, da se ne bom preveč razlo-čeval med gosti poslanikovimi in da bom mogei tem lažje opazovati.«
Kmalu sva se pripeljal do palače poslanistva, veliko, mogočno po-slopje, ki je skoraj delalo vtisk, kakor bi v njem odsevala ona potrtost, ki se je polastila njegovih stanovalcev vsled one sleparije. Skozi velike zr-calaste sipe je odsevala le motna luč in okoli visokih stebrov mogočnega portala je velika tema ustvarjala žalno draperijo, iz katere so gledali veliki kandelabri kot motno se svitli-kajoče iskrice.
Slavnostno oblečen sluga je sprejel najini posetnici ter naju pe-Ijal v sprejemnico, ki je bila z izbrano eleganco opremljena, kjer sva morala nekaj časa čakati, da naju je naznanil poslaniku. Ta naju je sprejel v neki postranski sobi v prvem nadstropju.
Poslanik je bil vidno razburjen in raztresen, kajti pogledal me je le mimogrede in brez vsakega   izraza
v očeh. Ko me je Conners predstavil, mi je podal svojo upadlo roko; mojega spremljevalca pa je pozdravil oči-vidno olajšan.
»Moj ljubi mr. Conners, kako se veselim, da vas zopet vidim, in kako -žal mi je, da se mora to zgoditi pri' tako žalostnih razmerah. Mislite si, že daij časa se mi je nekako nedoloč-no dozdevalo, kakor da bom kmalu rabil vašo pomoč, toda nikdar se mi ni niti sanjalo, da bo šio za tako zadevo. Če se vam posreći, nas resiti, nam pomagati — tedaj bom vedno vas dolžnik.«
Ne samo te besede so dokazo-vale, kako zelo je pretreseno duševno ravnotežje tega lepega, eiegant-nega moža, tuđi zardelo lice, trudne, neprespane oči in razmršeni lasje so se tako zelo razločevali od korekt-nosti njegove zunanjosti, ki je pri normalnih razmerah nedvomno brez vsake napake, da se je v tem trenot-ku le težko razlikoval od katerega-koli navadnega državljana svoje domovine.
Razjedajoč nemir ga je gonil z enega mesta na drugega, in z nemir-nimi koraki je meni sobo, dočim sva midva na njegovo povabilo sedla. Conners me je gledal, kakor bi hotel uganiti moje misli, na kar se je mirno obrnil proti poslanika: »Popolnoma razumem, v kako težki situaciji ste...«
ADalj© prUiodnJlC);
A
Strmu J.
SLOVENSKI   NAROD.
13?   štev.
feV vseh strank IH vseh narodnosti da protestirajo proti razsodbi nai* višjega sodišča glede prisilnega pri-čevanja urednikov. Zborovanja so se iKieležili ne samo dunajski časnik arji, temveč tuđi zastopniki skoraj vseh časnikarskih organizacij v AvstrijL
Predsednik mednarodne zveze casnikarskih društev šef - urednik iViljem Singer (»Neues VViener Tagblatt«) ]e otvoril zborovanje 2 nagovorom, v katerem je med drugim izvajal: V zadnjem času je av-strijsko časopisje trpelo vsled prisilnega priče van ja urednikov. Urednike so kaznovali z denarnimi globami, ker so se zvesti svoji stanovski dolž-nosti in zvesti dolžnosti vsakega po-štenega moža branili, izdati uredni-ško tajnost. Takoj, ko je izvedel govornik za slučaj, je kot predsednik mednarodne zveze časnikarskih društev* ki šteje 16.000 članov v vsej Evropi, sporočil predsedniku olomu-škega sodišča. da so se opetovano na časnikarskih kongresih in predvsem na kongresu v Rimu proklamirali sklepi, obvezni za člane, da mora ostati nedotaknjena pravica, varova-ti uredniško tajnost, ki jo imajo ured-niki in časniki, da torej nihče nima pravice izdati uredniške tajnosti. Tuđi se je govornik trudil opozoriti najvišje vladne kroge na to vprašanje, ki se tiče moraličnih in materialnih živijenskih pogojev. 2al, }e najvišje sodišče izdalo pred kratkim razsodbo, ki ne pozna ali pa noče poznati te naše življenske pogoje. Vsled tega je seveda med časnikarji ćele države nastalo veliko razburje-nje. Kajti partizani prisilnega priče-vanja menda mislijo, da gre tu za ne-zaslišan privilegij časopisja, ki mu na celem svetu ni primere. dočim je pravica varstva redakcijske tajnosti v naših zakonih dovolj utemeljena in jo v posameznih deželah listom in urednikom brez izjeme in brezpogoj-110, pri nas pa vsaj razsodnejši sod-niki priznavajo časnikarjem. Ne gre torej za kakšno novo zahtevo. Gre za to, da se zakon tako razlaga, ka-kor to odgovarja naši časti in našim življenskim pogojem. Će je enkrat svetovni gremij časopisja izjavil, da je prisilno pričevanje nezdružljivo z našo častjo in našimi življenskimi po-goji. potem ne srne biti med nami nobenega izdajalca. Na to se morajo sodišča ozirati. Ker pa se to žal po-vsod ne godi, sem smatral za svojo dolžnost, da še enkrat slavnostno promulgiram pred našimi društvi in vsemi časnikarji naše norme proti prisilnemu pričevanju.
Prvi je govoril v debati šef-urednik »Linzer Tagesposte<. dr. Goerner, ki je posebno oštro prijema! justičnega ministra dr. Ho-chenburgerja, ki hoče popolnoma za-treti tiskovno svobodo. Će se bo Hochenburgerjevo načelo naprej iz-vajalo. tedaj bo v Avstriji nekonfis-cirana izhajala le ena tiskovina, nam-reč stenogratični zapisnik državne zbornice.
Ko so govorili še zastopniki raznih časnikarkih društev, je urednik Mach predlagal sledečo resoluci-jo, ki je bila s pritrjevanjem soglasno sprejeta.
»Današnje zborovanje avstrij-kih časnikarjev in zastopnikov vseh časnikarskih korporacij v državnem zboru zastopanih kronovin in dežel zopet izjavlja, da soglaša s sklepi mednarodnih kongresov o prisilnem pričevanju časnikarjev, in proglasa ta sklep kot obvezen za vse časni-karje. Vsled tega ni nobenemu časni-karju dovoljeno, izdati uredniško tajnost. Današnje zborovanje tuđi ponovno izjavlja, da se bo moralo vsakega časnikarja, ki bi delal nasprotno tej prepovedi, brezpogojno strokov-no in splošno izobčitu da torej ne bo izgubil samo svoje službe, temveč da bo tuđi osramoćen.
Vsi časnikarji se prosijo, naj sto-pijo v zvezo s poslanci, s katcrimi so v zvezi, da nastopijo za interpretacijo paragrafov 159 in 160 kazcnsko-pravdnega reda v tem zmislu, da spa-dajo med osebe, ki nišo prisiljene pri-čevati. tuđi vsi časnikarji.«
Današnje zborovanje torej na noben način ne sprejme stališča onih sodišč, ki ne vedo, da je specialno časopisje oproščeno pričevanja. Rav-notako ne akceptirajo časnikarji razlike med splošno in specialno stanov-sko častjo in priznavajo, da se srne časnikar odpovedati pričevanju iz vzrokov, ki so navedeni v kazensko-pravdnem redu. Odločno se protestira proti temu nasprotnemu naziranju posameznih sodišč ter stavlja časnikarjem, brez ozira na posledice, ki iz tega izvirajo, kot dolžnost, da varu-jejo uredniško tajnost, da se odrečejo pričevanju pred sodiščem, v kolikor to nasprotuje uredniški tajnosti, ker bi sicer časopisje brez.dvomno izgubilo zaupanje, ki ga stavijo prebival-stvo in ysi krogi v časopisje,
Doflodhi u hitali.
Konfereoca v Petrogradu.
Gotovi krogi v Sofiii so mnen]a, da se bo na poziv Sazonova na mfni-strske predsednike štirih zavezni-ških držav odgovorilo v tem zmislu, da je sestanek mogoč sele tedaj, če se prej izvrši demobilizacija.
Orški ministrski predsednik Ve-nizelos je na povabilo Rusije k se-stanku ministrskih predsednikov štirih balkanskih zavezniških držav od-govoril, da z veseljem sprejme povabilo.
Postopanje Bolgarske.
V dunajskih poučenih krogih govore, da je Bolgarska v svojem odgovoru na srbski predlog o delni demobilizaciji zahtevala, naj se vposta-vi nad spornim in nespornim ozem-Ijem bolgarsko - skrbski kondominij, dokler se konflikt ne razreši, nadalje je zahtevala bolgarska vlada tuđi, da se prizna pogodba iz 1. 1912. Glede bolgarsko - grškega konflikta stoji bolgarska vlada na stališču, da se mora resiti samostojno in ločeno od spora s Srbijo. Nadalje zahteva Bolgarska od končne uredbe obsto-ječih spornih vprašanj kondominij nad južno Makedonijo in nad ozem-ljem ob izlivu reke Vardar. Će zahteva tuđi kondominij nad Solunom, ni znano.
Iz Berolina poročajo, da so se povsod čudili samozavestnemu tonu v odgovoru kralja Ferdinanda carju. -Berliner Zeitung am Mittag« je iz-vedela od dobro informirane osebe, da gre bolgarskemu kralju za eksi-stenčni boj. V Bolgarski je neka struja, ki bo kralja prisilila k odstopu, če bo odnehal v srbsko - bolgarskem konfliktu. Kot glavnega voditelja te struje imenujejo generala Šavova. Predstolonaslednik naj bi sledil svojemu očetu in general upa spričo mladosti novega vladarja imeti dovolj vpliva nanj.
* Vojne priprave zaveznikov.
Jugoslovanska korespondenca poroča o gibanju zavezniških čet sle-deče podrobnosti: Srbija je postavila proti Bolgarski tri armade. Severna vojska med Donavo, Pirotom in Ni-šem šteje 24.000 mož, južna med Vranjo in Kratovom šteje 23.000 mož, vardarska armada na crti Kumano-vo - Skoplje pa šteje 54.000 mož in razpolaga s pretežno večino srbske konjenice in topništva. Vrhovno po-veljstvo nad vardarsko armado je poverjeno prestolonasledniku Aleksandru, dočim je princ Juri dodeljen južni armadi. Razentega je zbrana pri Gevgeli divizija 14.000 mož, ena divizija pa pri Prištini; obe sta postavljeni proti Albaniji. Srbska fronta proti Bolgarski je ojačena z novi-mi utrdbami. V artilerijo so uvrstili vse vporabne turske topove in je močnejša nego bolgarska. Tuđi srbska konjenica po številu nadkriljuje bolgarsko. Grška je postavila proti Bolgarski deset divizij s 128.000 možmi in dve konjeniški diviziji. Crna gora zbira pri Peci tri brigade, ki pojdejo v Sandžak. Bolgarska je svoje vojne sile na crti Nidin - Solun že razpostavila.
SHistrija.
Bolgarski ministrski predsednik Gešov je odpotoval v inozemstvo. Bolgarski elani mešane komisije za izvedbo petrograškega protokola od-potujejo danes zvečer v Silistrijo.
Novo ministrstvo v Turčljl.
Novo tursko ministrstvo je sle-deče sestavljeno: Veliki vezir Said Halim paša prevzame, ker je Rifaat paša definitivno odklonil, zunanje ministrstvo. Izzet paša je vojni mini-ster, Talaat bej notranji, bivši zbor-nični predsednik Halil bej predsednik državnega sveta, Osman Nizami paša je minister za javna dela, senator Soleiman Bostani pa trgovino in po-Ijedeistvo. Šejh ul Islam, mornariški minister, finančni minster, vakuf-minister in minister za pošto in brzojav so obdržali svoje portfelje. Kabinet je dobil na ta način prononsirano mladoturški značaj. Dva ministra sta kristjana.
Štajersko.
Sodniška imenovanja na Spod-njeitt štajerskem. Imenovani so av-skultanti dr. Ernest Roschker za sodnika v Brežicah, dr. Adolf L e -nard in dr. Alfred M i 1 d n e r za sodnika v področju graškega nadso-dišča, dalje državni pravdnik ad per-sonam dr. Fr. B r a č i č za državnega pravdnika v Celju in sodnik dr. Karei W e i n g e r I v Ptuju za na-mestnika državnega pravdnika v Celiu.
Uradniške »praiifmbe pri Južni
fatoiaicl. Prestavljem so: pristav Nikolaj N i k o 1 i t s iz Inomosta v Maribor, asistent Jožc Hofer iz Laškega trga v Celje, postajenačel-nik Viktor A d a m i č iz Slov. Bistrice kot revident v Ljubljano, asistent Jožef F 1 e c k e r iz Gratweina na Pragersko in asistent Ludovik B u -č a r iz Pragerskega v Postojno.
Poslanca Verstovška interpelacija zaradi ponemčevanja okrožne soduije celjske potrebuje še nekoliko pojasnila za razurnevanje jezikov-nih razmer, kakoršne so nastale pod rioehenburgerjem posebno pri nas. Okrožne sodnije res nimajo ničesar ukazovati župnijskim uradom, am-pak samo podrejenim sodiščem. Za župnijske urade je merodajno edino-le škofijstvo oziroma ordinarijat. Ce hoče torej vlada kaj doseći, pritisne na ordinarijat in ta je navadno pokoren sluga vlade ter odredi, da župnij-ski uradi ustrežejo želji vlade. Vlada in hierarhija gresta roko v roki, ker sta drug na drugega navezana. Tako je bilo in tako ostane. To je pokazal tuđi slučaj, zaradi katerega je Ver-stovšek interpeliral lioehenburgerja, četudi je vsled nevednosti ali pa na-lašč zamenjal okrajne sodnije in župnijske urade. Kedaj se je Hochen-burger obrnil na ordinarijat lavan-tinske škofije, nam sicer ni znano. Fakrum je, da je izdal lansko leto ordinarijat ukaz na vse svoje župnijske urade, da naj odgovarjajo sodiščem v tistein jeziku, kakor dopisuje sod-nija, torej v nemškem. V tem ukazu se je ordinarijat sklieeval na neko postavo izza cesarja Jožefa II.! — To skoro 150 let staro postavo je gotovo navedel Hochenburger ordina-riatu in ta župnijskim uradom. In ti se z ordinarijatom za take »malenkosti« ne bodo prepirali, saj je zadosti za narod storjenega, * če župniki ozmerjajo v svojem časopisju libe-ralce z nemškutarji. Klerikalni državni poslanci so tuđi čisto odvisni od skotove in vladne milosti, zato je tuđi zaman pričakovati, da bi župnij-ski uradi dosledno vračali nemške dopise sodnij. jMislimo, da ni sedaj v ćeli lavaminski škofiji niti enega tako korajžnega župnika. Pač pa lahko izpolnijo župniki nemške dopise s slovenskim odgovorom in tako dela-jo vsaj nekateri narodno zavedni župniki, pa še teh je malo. — Glavni krivec je pa tukaj ordinarijat lavan-tinski. Ordinarijat bi se Hochenbur-srerju lahko uprl, če bi se le hotel. Lansko leto so klerikalni listi molča-li o tem. napredni pa nišo bili obve-ščeni. Ostalo bi bilo vse tiho, da ni sedaj Verstovšek podrezal ne vedoč. Ja bode zadel najvišje gospode last-ne stranke. Tako je. Če je človek nerođen! Vendar pa ima ta interpelacija neko zaslugo, da namreč slovenska javnost vsaj iz.ve. kaj so sto-rili nasledniki škofa Slomška ravno ob petdesetletnici njegove^ smrti, ki so jo klerikalci ravno na Štajerskem izrabljali ali v svoje strankarske na-menc.
Vransko. V nedeljo, 22. t. m. priredi pevski zbor iz Št. Jurja ob južni železnici izlet na Vransko, združen s koncertom ob polu 9. uri zvečer v Košeninovem salonu. Šent-jur^ki pevski zbor (mešani in moški) šteje 30 pevcev in pevk ter slovi kot eden najboljših na slovenskem Šta-jerskem. Zbor je koncertiral že v različnih krajih, pred kratkim pa je priredil doma pomladanski koncert z bogatim sporedom, katerega bo izvajal tuđi na Vranskem. Zbor goji izvečine umetno petje, zlasti moderno, osobito pa zbore bratov Ipav-cev. Opozarjamo Vrančane in okoli-čane, da ne zamude te redke prilike, ko sem jim nudi krasen užitek. Spo-red in cenc priobčimo prihodnjič.
Iz koštanja. V nedeljo, 15. t. m. so imeli tuk. Nemci schulvereinsko slavnost, ki pa je zelo klavrno potekla. V soboto zvečer pri sprejema-nju gostov in slavnostnem govoru nem. nadučitelja Goltschnigga (pri-sten Nemec, kaj?) nišo blažene nemške cči zagledale nobenega tujca in je le kopica domačinov poslušala navduševalne besede g. nadučiteija. Tuđi v nedeljo dopoldne, ko so bili naznanjeni izleti v okolico in »Friih-schoppen^ v gostilni Skaza, ni bilo videti nobenega človeka! Torej ste gospa Skaza zastonj pomorili ćelo TTiiiožico piščancev? Vidite, tako se godi, če sili človek, ki živi samo t)d slov. denarja, tja, kamor ne spada! Slovenci se bomo že izogibali vaše cenjene gostilne! V nedeljo popoldne ob 2. seje pripeljalo nekaj tujcev. kalcre je sprejelo kričanje — pardon! krasno in milo petje na kolodvoru. Pri veselici so nastopili tuđi telovad-ci in telova-dke. Med telovadci je bil tuđi neki Četovodja od 87. peŠpolka v Celju. Vprašamo vojaško oblast, ako je ona ciovolila vojaku, da telovad! v civilni obiekl pri tako zagrizenem političnem društva, kakor ]e Schul-vartta? Ako ne, zalitevaiBo,   da   se
pokliče dotični vojak na odgovor. Torej že vojak i bodo začeli vznemir-jati mirno slov. ljudstvo na njegovih lastnih tleh! Ali smo res v Albaniji? — Telovadba je bila tako klavrna, da se je izrazil navaden kmet, ki je prišei slučajno mimo prostora, kjer se je telovadilo, proti nekemu Nem-cu: »To ni nobena telovadba! Bi vi videli naše sokole in sokoliće, kako ti znajo, potetn bi strmeli!« Seveda so ga takoj napodili, kajti bali so se, da bi še kdo bolj inteligenten, kakor je ta kmet, spoznal, da to ni nobena telovadba in bi nehal ploskati! Pri odhodu gostov so Še zapeli na kolodvoru Die Wacht am Rhein«, za-tulili parkrat Heil in konec je bilo tej >>vchkanski« slavnosti! Slovenci so se popolnoma mirno zadržali. Se na rnisel nam ni prišlo, da bi se vzne-mirjali radi tuljenja. Le pomilovalno snio jih gledali in se jim — smejali! Tuji romarji, ki so se vračali z ve-černimi vlaki od Sv. Križa, so s strahom gledali te tuleče in kričeče Ileilovce na kolodvoru in so si mislili vsak svoje. — Nemci so bili toliko nesramni, da so za to slavnost beračili ćelo pri Slovencih. To prese-ga že vse meje. No, saj so jih tuđi siišali!
Velika narodna slavnost v Franko vcih pri Ormožu. Za 15. t. m. so napovedali nemškutarski fajerber-karji iz Ormoža, Loperčic, Velike Nedeije, Ptuja, Ljutomera itd. svoj »gautag v popolnoma slovensko občino Loperčice pri Ormožu. Pri-reditev je imela samoobsebi umevno skozinskoz izzivalni, hujskaški na-men, toda naša ljuba vlada ni našla povoda to izzivanje kratkomalo pre-povedati. Slovenskega prebivalstva v celem okraju se je naravno voči-gled ti nemškutarski predrznosti po-lastilo razburjenje in kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da ni slovensko politično vodstvo v Ormožu pravočasno prišlo na hvalevredno misel, prirediti v tamošnjem kraju veliko slovensko narodno slavnost, pritegniti k njej slovensko zavedno prebival-stvo celega okraja in tako zabraniti rnzne spopade z nemškutarji, ki bi se bili sicer brezdvomno — vsled izzi-vajočega hajlanja nemških fajerber-karjev po naših slovenskih vaseh — zgodili. Vkljub temu pa, da je imela slovenska slavnost v prvi vrsti ta plemeniti namen, so se morali prire-iitelji skoro do zadnjega trenutka pretepati s ptujskim glavarstvom in njegovimi komisarji za dovoljenje. Še zadnji dan pred slavnostjo 30 je glavarstvo hotelo prepovedati, češ, da ima »demonstrativni^ značaj. Le skrajni odločnosti slovenskega vodstva v Ormožu se je zahvaliti, da se ni zgodil brezprimeren skandal, da bi se namreč bila v popolnoma slovenskem ozemlju prepovedala slovenska narodna prireditev, dovolila pa izzivalna nemškutarska. V oče-tovski skrbi za -varnost« Slovencev je glavarstvo rekviriralo krog 60 orožnikov, ki jim pa vsled vzorne discipline na slovenski strani niti v enem slučaju ni trebalo posredovati, če izvzamemo dejstvo, da je njihov komandant čutil dolžnost spoditi s slovenskega veseličnega prostora 3 vojake — Nemce, kateri so iz rado-vednosti prišli gledat, dočim se je nemškutarske polomije udeležilo vse polno ormoških »pšelarjev«. Na ukaz premodrih gospodov pri ptujskem glavarstvu se je na slovenskem ve-seličnem prostoru moral razpeti tuđi žični plot, ki je pričal udeležen-cem o neskončni modrosti avstrij-skih vladnih organov in o njihovi ne-izmerni Ijubezni in skrbi za zdravje in življenje Slovencev. Da so orož-niki proti tozadevnim predpisom ves čas stali okrog slovenskega ve-seličnega prostora, poslušali govore in skoro vsakemu v kupico gledali, koliko ga je izpil, o tem niti ne raz-pravijamo. Tako sta se torej v senci bajonetov vršili obe prireditvi, slovensku narodna in — nemškutarska, kakšna je bila slednja, ne vprasujte. Kar je bilo domačinov na njej, so prišli kasneje vsi na slovensko slavnost in z ironijo pripovedovali o strašni nemškutarski polomiji, h kateri so dobili pač par desetin fajer-berkarjev iz Ptuja, Ormoža in Lju-toinera, ljudstva pa ni hotelo biti. Menda se bodo zdaj kmalu tuđi Lo-perčani spametovali, bodo svoji požarni brambi dali slovenski narodni značaj, pristopili k zvezi slovenskih gasilnih društev, ter tako zbrisali madež, ki ga edini tvorijo danes še v ormeškem okraju. Nasprotno pa se je izvršila slovenska narodna slavnost na Ivanuševem prostoru v Frankovcih nad vse sijajno. Iz celega okraja je prihitelo do 2000 ljudi, da pokažejo vladi in nemškutarjem, kie stoji ogromna većina slovenskega ljudstva v ormoškem okraju. Or-moški in središki »Sokol« sta nasto-pila korporativno ter tuđi telovadila nekaj vaj. Častno je bila zastopana vsa ormoška okolica, dalje Obrež in Središče, pa tuđi vse druge   pbčine
ormoškega okraja so dale množice ljudstva. »Sokol« iz Ptuja je poslal deputacijo na 2 vozih. Z njo je prišei tuđi znani narodni delavec dr. B r u n č k o. Navzoč je bil tuđi drž. poslanec B r e n č i č. Za razvedrilo množice je skrbela hardeška narodna godba pod vodstvom g. S e r a j -n i k a , dalje ormoški pevski zbor ter vrle pevke iz Obreža. Za okrep-Ijenje telesa sta poskrbela z vinom in pivom g. V t i č a r in gospa Otorc-pec, z jedili, buteljnimi vini, kavo, pecivom itd. pa požrtvovalne narodne gospe in gospodične iz Ormoža in okolice. V navdušenih domoljubnih govorih so B r e ti č i č , dr. Brune-ko, Spindler in Kolarič pojasnili zbranemu Jjudstvu cilje nem-škutaiije na Sp. Štajerskem, pozivali k narodni zavednosti in doslednosti itd. ter želi obilo priznanja. Ormo-škim Ncmcem in njihovim nemšku-tarskim podrepnikom je njihov namen, imponirati v »gautagom« slo-vfnskemu kmečkemu ljudstvu in na-sejati med njega na »nepolitičen« na-čia nekaj ijulike, temeljito spodletcl. Prirediteijem čestitamo na lepi fran-kovski siavnosti!
Iz Maribora. Še se odmevajo zvoki prijetne godbe in izrazi na-vdušenja in razpoloženja vesele družbe po vseh prostorih Narodnega doma <^ob tren zjutraj), ko me sili neki notranji čut, da naznanim slovenski javnosti prijetno vest, kako izborno se je zopet obnesla Ciril-Metcdova slavnost v Mariboru. To ni bila samo kaka veselica, to je bil tuđi narodni tabor, v katerem so se sešli Slovenci vseh tukajšnjih slo-potrebna. No in mož nam je odgovo-si zaprisegajo, da branijo narodno mejo do zadnjega moža. Podrobno poročilo piepuščamo poklicanim fak-torjem, omenjamo le slavnostni go^-vor našega starosta, ki nas je s pre-lepimi besedami seznanil z marsi-katero drobtino preteklega obramb-nega delovanja in pa na čez vse srč-kano otro.ško predstavo, ki je biia res krona lepe prireditve.
Iz Slovenskih goric nam poročajo: Nekega klerikalnega deželnega poslanca smo povabili, naj bi govoril na večji narodni slavnosti, ki je bila v nekem nemškutarskem kraju nujno petrebna No in mož nam je odgovo-ril, da ne more priti govorit na slavnost, ker se boji zamere pri Nemcih. Dolžan da je pri nemški hranilnici 600 K in se boji, da bi se mu posoji'o odpovedalo... To so tišti hrabri in ponositi možje, ki se bore za upravi-čene zahteve Slovencev z obstruk-cij3 v štajerskem deželnem zboru! Ime je v našem štajerskem uredništvu na razpolago.
Občinski odbor trga Vuzenica se je izrtkel soglasno v svoji zadnji seji za delazmožnost deželnega zbora ter naprosil vlado, da čim preje izvede mali finančni nacrt, da bo mogoče urediti učiteljstvu plače.
Na Aluto ie prišei novi zdravnik doktor Seitz iz Gradca, ker je dobil prejšnii ćelo v nemških krogih ne-priljubljeni doktor Schroder službo v Koflachu. Novi zdravnik je neki doma iz Zidanega mosta.
V  Dravi je utonil pred kratkem blizu Mute potujoči mesarski pomoč-nik Neuholz, kakor je bilo orožništvu lahko konstatirati iz najdene obleke. Najbrže se je šel kopat, a ga je po-žrli Drava. — Trupla še nišo našli.
V  Breznu ob Dravi je bil prav-zaprav doma tišti Rihard Sons, ki je pred kratkem umri v Gradcu, kakor ste poročali — in ne iz Maribora. To je  tišti  Sons, katerega ornenja  tako pohvalno    Bartsch     v     »Deutsches Leid« in ki ima glavno zashigo, da je slovensko  Brezno  tako  nemčursko.
Drobne novice. U m r 1 a j e v Celju žena stavbnega mojstra Golo-granca. Bila je pridna in vzorna gospodin ja. N. v m. p.! — P r e s t a v -1 ji e n je poštni oficijal g. Milan Zem-ljič iz Lipnice v Gradec. — Umri j e davčni oficijal A. Wach v Mariboru. — Pri volitvah v krajni šolski svet Sv. Trojica v Slov. gor. so zmagali Slovenci.
Javna zahvala. Ob priliki koncerta »Celjskega pevskega društva« dne 8. junija t. 1. vžil sem od vseh strani toliko Ijubeznjivosti, da Čutim prijetno dolžnost zahvaliti vse, ki so me požrtvovalno podpirali pri tem koncertu. Zahvaljujem predsednika g. dr. Milka Krašovca in odbornike gospode Vošnjaka, Perca, Orožna, Ćonča in Rudolfa, ki so me ves čas podpirali z izredno marljivostjo, vne-mo, vztrajnostjo in pevsko navduše-nostjo; zahvaljujem vse dame in gospoda pevskega zbora za njih mar-ljivb posečanje pevskih vaj, krasen nastop. lepoglasno petje in za vso Ijubezen, ki so 30 v ginljivo veliki meri izkazovali mojim skromnim pesrnicam ter jih odlikovali s prisrč-nim in pomenljivim darom s krasno srebrno kanglico in z lovorjevim vencem s trobojnimi trakovi. V zahvalo poklonim »Celjskemu pevske-mu društvu« svojo   skladbo   »Zlato
137. §tev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
kanglico« in mali gospodični Kala-novi, ki mi je izročila kanglico, obljubim zložiti otroško pesmico. Pridr-žim si se na drug način izkazati se častitim damam in gospodom pev-cem hvaležnega. Posebno se zahvaljujem gospodičnam Antki Vrečer in Majci Kokalj, ki so sodelovale že pri prejšnjih mojih nastopih. Izrekam zahvalo vsem solistom za njih čutapol-no petje: gdč. Lilekovi, gospodom Vargazonu, Conču in gospodu Zemljicu, ki je prišei iz zgolj Ijubezni do petja, ne meneč se za dolgo ne-složno pot, iz daljne Solčave. Zahvaljujem prav prisrčno gospo Marijo Kokot, učiteljico klavirja v Celju, ki je z redko spretnostjo spremljala zbore in soliste na klavirju in ki me je tuđi pri pouku pevskega zbora podpirala zdatno. Ravno tako gospoda Engererja, ravnatelja >Glas-bene Matice«, ki je vodil s finim okusom si. ^Narodno godbo-, in ude orkestra gospodično Olgo Cerneli in gg. cand. jur. Radovana Brenčiča, Vaclava Jirovšeka, dr. Orožna, Viz-jaka in Zabukovška, slavni kvartet na pihala, gospode frekventante orglarske sole, gg. pevce »delavske-ga podpornega društva« in slavni šentpavlski pevski zbor, ki je pod vodstvom narodno - zasluženega učitelja $f. Šmida po koncertu prav mično zapei. Hvaležen sem tuđi damam Pere, Kržan in Veršec, ki so r>od vodstvom gospe Benčan proda-jale društvu v okrist po koncertu vino, kavo itd. Nepozaben mi odsta-n^ poset odiicnega občinstva sploh, ki me je presenitilo \z vseh slojev iz bližnjih in daljnih krajev s tako krasnim in mnogobrojnim obiskom. Veliko veselje so mi napravili došli godheni strokovnjaki in nevovedie raznih pevskih društev. Zahvaljujem za njih poset prav prisrčno gospoda -avnatelia Mateia Hubada iz Ljubljane in prof. glasbe g. Hinko Druže-viča iz Maribora, ki sta med prvimi proizvajala moje skromne skladbe in >icer tako mojstrsko, da so se razši-ril3 po naši ožji in širji domovini. Čutim se dolžnika.
Dr. Anton Schwab.
Ropošho.
Povožen deček. Pri Sv. Ivanu je prišei pod težak tovorni voz Ulemi šolar Ivan Lichteneger- Obe kolesi voza sta mu šla čez prsi, odnosno čez glavo. Dečka so odpeljali umi--ajocega v bofnišnico.
Neprevidnost. V Kobrcah so našli pri Pilgramu v domaćem koritu vtopljenega triletnega dečka Alber-:a Bauerja. Njegova mati je delala pri Pilgramu, med delom je pustila ~>troka samega in otrok je padel med !gro v korito.
Samomor starke. V Št. Vidu ob Glini je skočila v neki ribnik S21etna starka Ana Kancijanova. Zivela je že Jelj časa kot zasebnica, imela je preče] premoženja in je poskusila že večkrat samomor. Bila je abnormalna in je izvršila samomor v hipni blaznosti.
Napad na cesti. Med vožnjo iz Starega dvora domov sta napadla dva neznana dečka voznika E. Oru-herja. Izstrelila sta izza obcestnega crmovja več strelov iz lovske puške. Zadel ga je samo en strel in ranil Gruberja na nagi. Gruber, ki je vozil opeko, je pognal konja in utekel na-nadalcema.
Primorsko.
Vojni minister v Gorici. Včeraj Je prišei v Gorico vojni minister *K r o b a t i n in ostane v mestu do petka. Prisostvoval bo tuđi vojaški Kolesarski dirki, ki se vrsi v četrtek, dne  19. junija.
Pravico javnosti je podelilo naučno ministrstvo Ciril - Metodovi ljudski soli v Gorici, Via della Barri-era.
Tržaške vditve. Pri včerajšnji ožji volitvi v šestem okraju pri Sv. .Takobu med socijalno - demokratičnima in med laško - liberalnima kan-didatoma sta prodrla s pomočjo SIo-vencev socijalno - demokratična kandidata Rudolf Cernivc in Anton S i m o n e 11 a. Volitev se je vršila mirno, samo enkrat so poskušali Lahi pred voiilnim lokalom uprizoriti izgred, kar pa se iim ni posrećilo in pri čemer je policija odpeljala nekaj najetih laških razgrajačev.
Kupovanje glasov. V slovensko vollino centralo v Trstu je prišei vpokojenec Gams in je povedal, da je prišei k njemu kamoraš Josip C a-t a 1 a n ter mu ponujal 20 K za legitimacijo, če mu jo proda. Gamsu je tuđi znano, da se je ta kamoraš na debelo pečal s tem poslom. Koliko kalinov je ujel na svoje, odnosno ka-moraške judeževe groše, seveda ni znano. — V to centralo je prišla tuđi neka narodna gospa, ki je povedala, da je prišei k nji poznan kamoraš in zahteval legitimacijo njenega moža,
ki je bil odsoten. Ponudil ii je za legitimacijo petdeset kron. Žena je vi-dela, da je imel v roki cei šop ban-kovcev. To je nov dokaz, kako de-lajo Italijani v Trstu in kako puhli in malovredni so njihovi uspehi pri vo-litvah.
Boj za Trst Neki nemški list piše o boju med Lahi, Jugoslovani in Nemci v Trstu in v Primorju sploh, sledeče: »Narodni preobrat se vrši na obalih avstrijske Adrije neprestano in vedno hitreje. Ta boj je za Nemce važnega pomena (?), posebno gre tu za Trst, ki je edino in naj-važnejše trgovsko pristanišče v Av-striji. Do sedaj je v Trstu prevlado-val italjanski element, toda ta težki kolos stoji danes že na lončenih no-gah. Jugoslovanstvo, ki pošilja na to torišče najboljše in najbolj izurje-ne borilce, preti, da ga v kratkem podre in vzhičeno bi bilo pozdraviti, ako bi nemški duh razumel izrabiti ta boj Lahov in Slovencev na Pri-morskem, predvsem za prvenstvo v Trstu, da okrepi in zbere svoje moči za odločilni bo«. ki se razvije po pad-cu Lahov med Nemci in Slovani. Dopisnik pozivlja dalje vse Nemce, da z vsemi silami nastopijo najprej proti Lahom in ko padejo ti. v boju s Slovani iztrgajo ne le Trst. marveč ćelo Primorje iz rok slovanskih. — To je stremljenje Nemcev in evo vas Lahi, kako lepe zaveznikc imate. Nenasitna germanska požrešnost vas unići in nato hoće še z drugimi vaši-mi močmi uničiti Slovane, da si osvoji Trst in Primorje in zveže neniško severno morje s krasno Adrijo pod germanskim pruskim pra-porom. Značilno je to za Nemce in če Italijani še sedaj ne uvidijo te pro-zorne nesramne igre Nemcev, so res že tako malovredni, da zaslužijo neinško brco, ali pa je njihova politična taktika odvisna edinole od gotovih oseb, ki morajo delati dobre kupčije. ali pa še začasno ščitijo pod nemškiin plaščem svoje stare grehe. — Slovanom pa naj bo ta igra za-hrbtnih Nemcev v bodrilo, da ne od-nehajo v boju niti proti Italijanu, še manj pa proti nenasitnemu hinav-skemu, zavratnemu, mrzlemu Nem-cu.
Tržaška porota. — Uboj pred kinematografom- Svoiečasno snio poročali. da je zabodel pred kinematografom Musie Hali Mondial pri Sv. Jakobu neki Jakoh Hriščak v spremstvu svojega tovariša Antona Nardina vabnika kinematografa Le-onarda Cassano, ki je v par minutah po šunku umri v kinematografu. Hriščak pri obravnavi, ki je privabila številno poslušalcev iz vseh krogov v Trstu, kar je povzroćilo dejstvo, da so italijanski listi hoteli utemeljiti ta umor kot sad narodnega sovra-štva, prizna, da je udaril Cassana z nožem. Zagovarja pa se, da je bil pijan — isti dan je bil nabor — in da je bil Cassano vsiljiv in nasilen. On je bil tako zmeden, da sploh ni vedel, kaj dela in je obležal po deianju ne-zavesten na cesti. On trpi na hipni blaznosti in je bil zaradi tega tuđi odpuščen od vojakov. — Priče so izpovedale, da se je izvršil napad ne-nadoma in da ni bilo videti, da bi bil nameravan. Morilec je prišei pred kinematograf, Cassano ga je nahru-lil, ker ni hotel sprejeti vabila, naknr se je pričelo prerekanjc, katerenm je sledil usodni sunek. Pokazalo ^e je, da pri vsem tem ni nobenega p->-litičnega ali narodnostno sovražneca ozadja. — Sodna izvedenca zdrav-nika sta izrekla, da je Hriščak zdr v in odgovoren za svoje dejanje. Pon -niki so zanikali vprašanje glede umora, potrditi pa so vprašanje glede uboja in zanikali dve dodatni vpra-šanji. Sodišče je obsodilo Hriščaka na štiri leta težke ječe.
Nepričakovan  obisk.    Včeraj  je
prišei nenadoma in nepričakovano v Opatijo crnogorski prestolonaslednik princ Danilo. Njegov poset je iz-nenadil ćelo prebivalstvo, ki ga je veselo pozdravljalo. Princ Danilo se odpelje v kratkem čez Trst v Mo-nakovo in od tod v kako letovisče v Žvici, kjer ostane dva ali tri me-sece.
Marogasti legar. Bolniki v infek-ciiski bolnišnici in v pomorskein lazaretu v Trstu bodo skoro gotovo vsi ozdraveli. Nevarnost je le, ker se nišo dobili vseh mornarjev z oku-zenega pamika »Vorwarts<% ker jih je več pobegnilo, deloma zapustilo službo in se premestilo drugam, šc predno je izbruhniia bolezen. iako je umri v Dalmaciji en mornar za le-garjem, enega so izkrcali v Egiptu, včeraj pa so prepeljali v infekcijsko bolnišnico hčerko enega mornarja, ki je tuđi služil na parniku »Vorvvarts < med tisto usodno tursko vožnjo iz Valone v Carigrad.
Zastrupil se je v Trstu z lisolom in karbolno kislino pristaniški mornar Tomaž Roko, ker je bil zaradi nerednosti v službi odpuščen.
Sviloreja. Iz Cervinjana poroča-jo, da obeta letosnje leto bogat pri-delek svilorejcem. Žkodo, ki jo je po-vzročila pomladanska slana na dre-
vesih, je popravila sedanja vročina. Obetajo se bogat pridelek in dobre cene za kokone.
Dvisnjea parnik. Pred enim te-dnom je trčil, kakor smo poročali, parnik »Sultan«, last parobrodne družbe »Dalmacija« ob pećine pri Kurzoli in se je nato v pristanišču Visa potopil. Po večdnevnem truda-polnem in težkem delu se je posrećilo parniku »Belrorie«, last tvrdke Tripcovich v Trstu, potopljeni parnik dvjgniti. Zamašili so razpoke in odstranili vodo, nakar je odplul parnik v ladjedelnico.
Laškj odpor proti vladi. Slučaj policijskega izgona bivšega reškega podžupana dr. Baccicha iz Reke, je povzročil med Italijani veliko prahu. Lahi uvidevajo, da jim pada posto-janka za postojanko in da vlada sa] v nekaterih mestih vedno bolj uvi-deva. kakšne prijatelje ima v Italija-nih. Dr. Baccich je bil policijsko izgnan iz Reke zaradi irredentističnih političnih spletk. Posledica tega izgona je bila demisija župana in stra-sen odpor Italijanov proti vladi. Me-stni svet in gotovi krogi so sklenili, da uprizore v mestnih krogih najtr-dovratnejši odpor proti vladi, katere-ga skrivajo pod plaščem laškega značaja mesta Reke (?)
,DnEviT in gospodu .Veritas'.
Ne odgovarjal bi na izrodek podle in intrigantske duše, ki se skriva za krinko »veritatis«, da za-seje seme novega razdora med naše vrste. Dvomim. da bi se zavedal Dnevov-< analfabet in artibus pome-nu in veličasti besede -•>Veritas«., ker bi ji sicer vendarle ne pljunil tako nesramno v obraz, kakor je to storil.
Ta čedni gospod mi insinuira avtorstvo kritike »Pod turnom št. 6.«, priobčene pred dobrim ted-liom v ^Slov. Narodu-. Ljubeznivi ta anonimus meni. da imam res tako malo okusa, da bom samemu sebi vihtel kadilnieo kakor si jo je dal vih-teti še pred nedolgim časom v pre-dalih >>Laibacherice- isti gospod, ki danes kumuje ^>Dnevovi« kritiki prav tako, kakor je — ljubljenec »Dnevovih urednikov in prosvetne omladine na eni, proteže gospe dr. Šusteršičeve in njene stranke na drugi strani — svoječasno kumoval — skrit za svoje intime v »Dnevovem« uredništvu — svoječasnim zahrbt-nim napadom na snujočo se organizacijo slovenskih umetnikov.
Ne. gospodje Veritas in sprem-stvo disidentov in užaljenih Iiteratov, potolažite se. kritike v >,Slov. Narodu ; nisem niti pisal, niti je provzro-čil. nikomur ne narekoval, niti ji sploh sicer kumoval —; to metodo prepuščam drage volje Vam.
Ker ste me že tako prijazno osumničili in mi naprtili še sicer onih Ijubeznivosti a Ia >pot po ovinkih iz Pariza in Idrije v Liubljano —• stvar okusa ovaduhov in falotov in — obžalujem — tuđi »Dnevovega« kritika — opozarjam gospode kar najvljudneje. da ste se zaleteli v po-vsem napačno adreso.
Gospodje pisatelji in pisuni ni-niate ni najrnanjšega povoda, biti ali se delati užaljene. Da je tiha in za-\ ratna inkvizicija napram meni in skromni moji umetnosti med »Dne-vovci'* in sorodno ji literarno kliko sistematično na delu; da je ominozni pasus v Narodovi« kritiki. »Ravno ta nepravičnost v presoji Vavpotiča me sili, da enkrat za vselej onemo-gočim gospodstvo pisateljev — in pi-sunov o vprašanjih upodabljajoče umetnosti« povsem utemeljen, potr-juie jasneje ko dan pravkar objavljena kritika iz peresa gospoda »Ve-riias .
Prerekati se z »Dnevovim« — > veščakom o takozvano vobjektiv-ni^ oceni letosnje umetntške razsta-ve. smatram pod častjo umetnika. PrepušCam mu drage volje zaščito /VlaKoličev, Kožeijev in Zmitkov, prepuščam tuđi karikaturo Rašiče-vega avtoportreta, ki jo je videl edino on, prepuščam vse moje >vSolnčne« krajine, na katerih pa ni toplega solnea in same svinčene in neprozorne sence« — ki jih je zri morda v svoji domišljiji, kajti na razstavi izven edine »noćne« nimam niti ene krajine.
Kravjepastirski ton napram Sternenu pa je falotstvo, gospod do-pisun, in če je g. Jakopiču ustreženo s tako krvavim idijotstvom, kakor trditev, »da je dosegel »za rdečim zastorom< tolik efekt, da mu niti im-presijonizem ne more škodovati«t in če smatra g. Jakopič za dobro, da si srne napram njemu dovoljevati že vsak smrkavec več ko familijaren ton a Ja: »gospod Rihard: mi pa ostanemo, kakor smo b'li« je drugo vprašanje!
Kdor ima tolikanj smisla za lo-giko, kakor gospod »Veritas«, ki napiše v isti sapi — »Na napačnem sta-lišču je vsak, ki si ogleduje s pomoč-
jo seznama in imenika umetnikov razstavljene umotvore« — in kratek odstavek dalje: »Toda začnimo ocenjevati na kratko dela umetnikov po vrsti, kakor so navedeni v seznamu«, in kdor smatra za zadost-no, da opazuje v naravi »menjavo luči in sence, da ima pravilni obču-tek in vsled tega razsodbo o slikarskih naravnih posnetkih, obrazih iz narave« — kolegi, držite si trebuhe — da, potem prav rad verujem, da ni bilo treba napraviti užaljenemu »Dnevovemu« kritikastru po ovinkih poti iz Pariza v Ljubljano za to, da kreira v »Dnevu«, gromovniku za vse, kar ie slovenskega in napredne-ga, zavetišče Boltatovemu Pepetu in blejskemu amaterju Myszu. V časih, ko so spregledali kar čez noč tuđi »Dnevovi« Savli, da imajo v »Slo-venčevem« uredništvu čisto prav, ko na točna, stvarna očitanja odgo-varjajo z umazano-podlimi psovka-mi, takrat je v spremstvu užaljenih Iiteratov in disidenta 2mitka vstopil v uredništvo »Dneva« Boltatu Pepe! Vivant naprednost in radikali-zem! Pereant Sterneni in Vavpoti-či, živili Magoliči!
Drzni rokodelec Ivan VavpotiČ.
Dnevna vesti.
-i- Jugoslovansko vprašanje in poslanec Dobernig. V včerajšnji seji poslanske zbornice je celovški poslanec Dobernig posvetil velik del svojih izvajanj jugoslovanskemu vprašanju. Priznal je, da je jugoslo-vanski problem najvažnejši, kar jih je resiti v naši državi, ker ima odločilni vpliv na vso zunanjo politiko in je vsled tega merodajen za stališče naše monarhije v Evropi. To spozna-nje je resnično, kakor je tuđi resnič-no končno pripoznanje Dobernigovo, da sedaj še nihče ne ve, kako se bo to zamotano vprašanje resilo. Kar pa je Dobernig med začetkom in koncem povedal, to nam le priča, da nišo zmožni izvajati konsekvenc iz svojega spoznanja. Če se bo rešil jugoslo-vanski problem potom parlamentov ali brez parlamenta, polom trijalizma ali narodne avtonomije, o tem ni treba razpravljati, ker je to odvisno od tisoč okoliščin. To stoji: država mora v lastnem interesu resiti jugoslo-vanski problem in sicer tako, da bo v korist državi in da bodo uzadovo-Ijeni Jugoslovani. Kako to najlaglje doseže, je stvar, ki ne spada sem. Izmed rešitev, ki so predlagane, do-slej samo teoretično, ne ugaja nobe-na Dobernigu. On hoče rešitev, ki bo državi v korist in Nemcem po volji in v pomoč njegovim težnjam, povrh pa naj zadovolji Jugoslovane. Toda Dobernig nima pa nobenega pojma, kako se naj to zgodi. Prav za prav ve le eno določno: česa namreč neče. Dobernig bi najraje videl, da bi se Slovenci potopili v nem-štvu. Glede Hrvaške, Bosne in Dalmacije bi se vsaj za zdaj dalo ž njim še kako govoriti, samo glede Slovencev ne. Vsaka slovenska šola mu je trijalističen »Vorstoss«. Spričo takih naziranj je vsako stvarno razprav-ljanie nemogoče in tuđi nepotrebno, saj je izključeno vsako sporazumlje-nje in je nemogoč vsak kompromis. Sicer pa je rešitev jugoslovanskega problema življensko vprašanje za državo in zato Jugoslovani lahko ponavljajo ponosne besede: mi mo-remo še počakati. Stališče nemških strank je, kakor svedoči Dobernig, tako, da bo morala država iti preko ten strank in se lotiti rešitve jugosio-vranskega problema ali pa rešitev sploh opustiti in hoditi še dalje po ti-stih potih kakor sedaj. Kam ta pota vodijo, to ni naša skrb.
+ Zaupnice dr. Šusteršičii. Kle-rikalci poskušajo^z zaupnicami resiti dr. Šusteršiča. Štiri take zaupnice ima že v žepu. Dalo mu je tako zaup-nico vodstvo klerikalne stranke in dobil jih je iz St. Vida, kjer klanfa katoliško politiko odbornik Ljudske posojilnice, iz Cernuč in iz St. Ru-perta. Dobil bo take zaupnice še iz drugih krajev, dobil jih bo, kolikor jih bo hotel, a naj jih nabere še toliko, pomena ni majo nobenega. Te zaupnice so samo dokazi, da parirajo klerikalci svojemu vodstvu brezpo-gojno in na vsak migljaj, da nič ne vprašajo, za kaj gre in kaj je prav ali ni prav in da siepo ubogajo kakor bitja brez čuta in razuma. Hi in hot — klerikalci ubogajo. Lepših spričeval popolne politične nezrelosti si klerikalci nišo mogli dati. Iz tega, da izrekajo te občine sodbe o stvari, ki jih ne poznajo, da si laste sodbo o obdolžitvah, ki jih človek mirne vesti za nobeno ceno ne bi vtaknil, so pokazale na eni strani po-polnoma pomanjkanje čuta za pravico, na drugi strani pa veliko naivnost. Kaj pa Če se pri sodišču izkaže, da so bile obdolžitve resnične? To bodo ti zaupntčarji blamirani! Sicer pa   nečemo   kler. prav   nič   skva-
riti veselja s temi zaupnicami, kajti te zaupnice ne škodujejo nikomur in ne koristijo nikomur. Usoda dr. Šu-steršiča ni odvisna od teh zaupnic, ampak zgol] in edino od dokaza, če so izrečene obdolžitve resnične ali neresnične in ta dokaz se da dopri-nesti samo pri sodišču. Vidimo, da se dr. Susteršič ne upa v sodno dvorano. Klerikalci napenjajo vse moči, da bi ga pred tem obvarovali. Toda pomagale ne bodo ne zaupnice in ne prijateljska podpora barona Schwar-za in grofa Chorinskega, kajti izrečene obdolžitve srne pač ignorirati dr. Ivan Susteršič, ne sme jih pa ignorirati dež. glavar vojvodine Kranjske, ki je v tej svoji lastnosti zaupnik krone. In zato vsi reševalni poskusi, pa naj izhajajo od koderkoli, ne bodo nič pomagali, kajti nad ba-ronom Schwarzem in grofom Cho-rinskim, nad grofom Stiirgkhom in vsemi klerikalnim! občinami in orga-nizacijami stoje faktorji, ki ne morejo in ne bodo dopustili, da bi se proti dr. Susteršiču izrečene obdolžitve potlačile. Hočeš ali nočeš, dr. Susteršič bo moral ali dokazati, da so proti njemu izrečene obdolžitve neosnovane ali izvajati konsekvence, dr. Susteršič bo moral tožiti ali odsto-piti, oziroma, če sam ne bo hotel iti, ne bo več imenovan.
-!- Napredno politično in gospodarsko društvo v Železnikih. Preje-li smo sledečo izjavo: Podpisano napredno politično društvo si šteje v dolžnost, izraziti tem potom gospodu dr. Karlu T r i 11 e r j u svoje simpatije in ožigosati način, na kateri ga je dnevnik »Dan« osebno napadal. O zaslugab, katere se je stekel gospod dr. Triller v dolgih letih svojega de-lovanja za naš narod, bodisi na poli-tičnem, bodisi na dobrodelnern polju, nočemo govoriti, ker so iste obče-znane po naši domovini; pribijamo Ie, da je imenovani stal našemu društvu oziroma narodno - napredni stranki v 2eieznikih o vseh prilikah in v vseh bojih požrtvovalno, nesebično in vedno drage volje na strani, tako da so mu za vselej zajamčene naše simpatije in naša hvaležnost. Ce je gospod dr. Triller napravil kako napako, bi se bilo dalo to na drug način v stranki poravnati, nikakor pa ne gre in je vse obsodbe vredno, da napreden list pristaša narodno-napredne stranke in to moža, o kojega najboljših in čistih namenih je bil prepričan, tako sramoti in pri tem še stranko slabi. Upamo, da odločilni faktorji v vodstvu narodno - napredne si ranke pregovore gosp. dr. Trillerja, da obdrži nasproti svojemu sklepa vse strankine mandate ter želimo, da bi nam bil ohranjen še mnogo let kot^ političen voditelj. Bog ga živi! — Železniki, dne 15. rož-nika 1913. —Napredno politično društvo v Železnikih: N. K1 o p č i č , tajnik; G. Thaler, predsednik.
-r Skrivnostni inženir, ki piše reklame za Lampetovo velikopotez-nost je v najširših krogih popolnoma nepoznana kapaciteta. Nihče ga ne pozna, ne v Ljubljani, ne v Gradcu, in tuđi na Dunaju; vprašali smo po-vsod, a odgovor je bil: nepoznan. Kako je neki dr. Lampe prišei do tega »veščaka«? AH je morda obelo-danil inserat »Išče se inženir, ki zna za dobro plačilo spisovati strokovne reklame?« Ali pa je morda kar vprašal podietno firmo Redlich & Berger, da mu poskrbi takega moža? Ta slednja kombinacija ni neverjet-na, če se pomisli, da ve Tschermak glasom ->Slovenčevega« poročila samo to. kar mu je povedal dež. odbor in se mu morda niti ne sanja, da zida dež. odbor Završnico, dasi — nima dovoljenja za zidavo, niti nima koncesije. Ljudern, ki bodo morda strmeli, kako je mogoče, da zida dež. odbor elektr. centralo, če nima ne pravilne koncesije, ne pravilnega dovoljenja za zidavo, bodi povedano, da je na Kranjskem dandanes že sploh vse mogoče.
-f Trgovska in obrtnička zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 20. junija 1913, ob 5. po~ poldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sle-dsčim dnevnim redom: I. Predloži-tev zapisnika zadnje seje. II. Nazna-nila predsedstva. III. Naznanila tajništva. IV. Samostojni predlog zbor-ničnega člana g. Ivana Ogrina glede delavske zavarovalnice v Trstu, V. Zbornični računski zaključek za leto 1912. VI. Volitev zborničnega zastopnika v odboru obrtno-nadalje-valne sole v Mokronogu. VII. Prošnja krajevne skupine Zveze skonti-stov za podporo. VIII. Tajna seja.
+ »Dramatično društvo« v Ljubljani je javilo danes deželnemu odboru in mestni občini ljubljanski, da vodstva slovenskega gledališča za sezono 1913/14 ne more več izvrše-vati, da je pa rade volje pripravljeno sodelovati s svojim! sredstvl pri de-želnem gledišču, kl ga prevzameta morda deželnl odbor in mesina obči-na llubUanska.
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
137.  StCV.
'+ Promočila. Načelnik dunaj-skc podružnice Slov. plan. dniAtva g. Ljudevit Valjavec, c. kr. računski oficijal v finančnem mintstr-stvu, bo dne 20. t. m. na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo!
-+- Imenovanje v politični službi. Orožniški stražmojster v Radovljicl g. Anton Planinšek je imenovan za kancelista pri politični upravi na Kranjskem.
-f Imenovanje na drž. obrtni soli. Suplent na drž. obrtni soli v Ljubljani g. Ivan K n a f 1 i č , je imenovan za učitelja v 9. razredu na tem zavodu.
-+- Srebrni zaslužni križec je po-delil cesar pazniku deželnosodne jet-nišnice v Ljubljani g. Avgustu P o -t ok a r j u.
—  Milan Pajk t.   Po kratki    in hudi bolezni je danes    zjutraj    umri profesor na ljubljanski realki gospod Milan Pajk, star sele 37 let. V tako mladih letih je moral eden naših najboljših mož v grob! Profesor Pajk je bil sin nekdanjega izdajatelja »Zore« prof. Pajka   in njegove soproge Pavline,   znane, pred več leti umrle slovenske pisateljice.   Pod   skrbnim vodstvom svojih staršev je izredno hitro dovršil vse studije. Bil je vzo-ren učitelj,    ves vnet za svoj poklič in poln presrčne ljubezni do mladine, svoj prosti čas pa je posvečal znan-stvenemu delu. Tiho je bilo njegovo življenje;    živel je soli    in znanosti. Spadal je med   najvestnejše   in naj-marljivejše naše zgodovinarje in zla-sti je deloval kot konservator c. kr. centralne    komisije   za varstvo spo-rnenikov in v Muzejskem društvu. In ta zlata duša,   ta izgled učitelja, so-proga in očeta,   ki   ga je vsakdo od srca rad imel, kdor ga je poznal, je moral    tako mlad v smrt.    Se pred malo dnevi je bil čil in zdrav,   poln veselja za delo, a na izletu s svojimi dijaki si je nakopal bolezen, ki ga je neverjetno hitro   umorila.    Pokojnik je bil poročen    s   hčerko    dvornega svetnika    dež. šolskega    nadzornika g. Fr. L e v c a in je zapusti I vdovo in dvoje otrok. Blagemu pokojniku ki je z vsem svojim delom in življenjem posvedočeval   svojo zvesto ljubezen do slovenskega naroda, je zagotov-Ijen časten spomin. prizadeti rodbini, ki jo je kruta usoda že tolikrat zade-la z rodbinskimi nesrečamu pa bodi v tolažilo zavest,    da    žaluje in so-čustvuje ž njo vse mesto in vsi, ki so pokojnika poznali.
—  Umrli profesor Pajk je bil ro-jen dne 19. decembra 1876. 1. v Mariboru. Mlada leta je preživel v Brnu, potem je pa studiral    na akademični gimnaziji na Dunaju,    na    kateri    je siužboval    njegov oče kot profesor. L. 1899. je napravil profesorsko skuš-njo za zgodovino in zemljepis in potem siužboval poldrugo leto na gimnaziji v Kranju, dve leti na Ijubljan-skem učiteljišču, na kar je postal profesor    na ljubljanski    realki.    Svoja znanstvena dela je objavljal v publi-kacijah   »Slov. Matice«, v  »Ljubljan-skem Zvonu«, v > Izvestjih muzejske-ga društva <-. v »Carnioli« in v »Pla-ninskem Vestniku«.
—  Odbor   »Društva    slovenskih profesorjev«  vljudno vabi vse svoje c!ane. da izkažejo zadnjo čast svojemu tako nenadoma preminulemu to-varišu g. c. kr. realčnemu profesorju Milanu P a j k u s tem, da se udeleže niegovega pogreba ob uri, kakor jo določa rodbinski parte. — Pri pogrebu bo v imenu    društva slov. profesorjev govoril na grobu profesor dr. 11 e š i c.
—  Odkolkovanje delnic hotelske družbe    *Union«  v Ljubljani.    Hotel > Lniori      ada že od začetka    slabe kupčije in vsled    tega delničarji nišo doslej dobili še nobenih obresti. Položaj    te deiniške    družbe    je    tako neugoden, ča je zdai sklenila odkol-kovati  deinice za precejšen  znesek. To je sicer maler,    pa — kupčija je kupčija, danes prinese dobiček, jutri izgube.    Glavni vzrok hotelskih  ne-srej med nami je pač ta, da nimamo ljudi,    ki bi bili res    strokovnjaki v tem poslu.
—  Konec šolskega leta. Naučno ministrstvo je odredilo,    da se letos zaključi Šolsko leto na srednjih šolah, dekliških Iicejih in učiteljiščih dne 5. julija in se ta dan razdele spričevala.
—   Nove   razglednice.    Zelo renomirani in že    večkrat    odlikovani fotograf   gospod Fran Pavlin    na Jesenicah je izdal ćelo vrsto novih pokrajinskih razglednic. Te razglednice predstavljao najlepše kraje, gore itd. na Gorenjskem in so izdelane zelo lepo in skrbno v različnih bar-vah. Izletnike in občinstvo opozarja-mo prav posebe na te razglednice.
Prevelika   skrb za obćlno.    Po
svojih slavnih delih proslulUKorbar iz Hrušice pri Ljubljani je zopet bo-gatejši za eno polomijo. Njegov so-sed Pogačar misli s svojo glavo in ni volil pri zadnjih volitvah Korbar-ja. Občina pa ima pokg Eogačaria
ntkoliko tveta, km ptrejo hrnliike parice. Tam im batt nekaj od perle poteptanih kopriv popasel Potačar-jev otrok. Korbar ga je saj zato to-žii v imenu občine, kakor pravi sam, vsled sogitsncga sklepa občinskiga sveta. Seveda je ta soglasnost čudna, ker se nam zatrjuje od odborniške strani, da o soglasnosti ni govora. Ko je toženčev zastopnik rekel Korbar ju pred sodnijo, da je vložil tožbo iz političnega nasprotstva, je Korbar milo vzdihnil, da toži iz skrbi za ob-čino. Ta skrb je pa bila tolika, da je občina obsojena na plačilo precej-šnjih stroškov. Če bi šio po pravici, bi moral plačati Korbar, ker je po-vzročil tožbo. Ker pa mož ne bo tega storil, ga bomo poplačali za to izvanredno skrb za občino pri prihodnjih volitvah in obenem vse tište, h kate-rim se zateka po pornoč. Značilno za možakarja je to, da je hotel imeti od Pogačarja izjavo, da bo molčal o pravdi.
Z Iga. Dne 15. t. ni. se je vršila pri nas vaia gasilne župe ižanske. Te so se udeležila naslednja gasilna društva: Ig, Škotljica, Šmarje, lška Loka. lška vas, Vrblenje in Tomi-šelj. Vaja se je vršila ob lepem vremenu tako precizno, da je bilo na-vzoče občinstvo prav zadovoljno z delovanjem moštva kakor s funkcijo-niranjem brizgalen. Z brizgalnami so sodelovala gasilna društva z Iga, Skofljice in Vrblenj. Posebno je ob-činstvu ugajala nova škofjeloška ben-cinmotorna brizgalna. ki je naenkrat napolnila vse cevi z vodo in jo potem brizgala višje kot je vsaka hiša na Igu. Prav pridni so bili gasilci delu-iočih gasilnih društev, med katerimi še posebej omenimo urne ižanske plezalce, čvrste trobentače društev; ugajal je pa tuđi mladi gasilski nara-ščaj iz ?kofljice- Po končani defilaciji je nagovoril zbrana društva najprej gosp. župni načelnik Alojzij Minatti, potem pa Zvezin odbornik V. Ogo-relec st. Prvi se je zahvalil društvom za tako lepo udeležbo, zadnji pa je pozval navzoče, naj se pridno ude-ležujejo vaj in naj ostaneio zvesti in pravi gasilci. Vaja je pokazala, kako velik uspeh se doseže s složnim delovanjem društva. Zatorej 1e naprej, društva — po poti zvestobe in med-sebojne ljubezni po starem geslu: Bogu v čast. bližnjemu v pomoč!
Požar na planini. Na kamniški Veliki planini je izbruhnil pred približno 14 dnevi v neki zasebni planinski koči ogenj. ki je vpepelil kočo in še šest v blizini se nahajajočih svisli.
Podpredsednik graškega nadso-dišča v Novo mesto. V novomeško okrožno sodišče je to pot namesto Pitreicha prišel inšpicirat njegov na-mestnik, podpredsednik dr. Alfred vitez  Schmid-Sachsenstamm.
Velika nesreča. Eden ubit, dva težko ranjena. Iz Novega mesta nam poročajo: V torek popoldne se je v blizini Mirne peči na ovinku državne ceste pod Staro šrango zgodila velika nesreča. ki je zahtevala smrtno žrtev in pri kateri sta bili dve osebi težko ranjeni. Nesreča je zadela župana Zurca hlapca. Sli so z vozom v Mirno peč po slamo. Nazaj grede so se nekoliko opijanih in sedeli na na-loženem vozu. Kako se je nesreča zgodila, v tem trenotku ni mogoče natanko vedeti. ker je voznik bil ta-koj na mestu mrtev, drugi hlapec leži v nezavesti, njegova sestra pa, ki je bila tuđi na vozu, je vsled poškodb tuđi še vsa zmedena, druvih očivid-cev pa zraven ni bilo. Nesrećo so zapazili otroci. Po okolnost . kakor se je našel voz in ponesrečenci, se je nesreča najbrže tako-le zgodila: Vsi trije so sedeli na vozu in pozabili na klancu voz zavreti. (Nekateri menijo, da se je zavora sama pretrgala, temu pa ugovarjajo drugi, ki so pri Zurcu že služili in ki trdijo. da Zure vkljub opetovanim opominom ni hotel pri tovornih vozeh pustiti napraviti takozvanih »žlajfov«) V enem kot dru-gem slučaju je toliko gotovo, da so konji morali s težko naloženim vozom po klancu dirjati, cestni ovinek je povzročil sunek, vsled katerega so vsi trije se prekucnili z voza, ki se je tuđi prevrnil. Kočijaž Janez Klobučar je pade! najbrže na kanton, na-kar ga je voz s slamo zadušil, tako, da je obleža! na licu mesta mrtev. Najbrže je tuđi drugi hlapec Jože Vidmar prilete! na kanton, ker ima vso glavo razbito. Najmani poškodo-vana je še njegova sestra, ki jo je voz vleke! po cesti in Je dobila poškodbe na nogi in po glavi. Vidmarja so ne-zavestnega pripeljali v bolnico v Kandijo. Konje so našli še vprežene pri vozu. — Obžalovanja vreden je ta dogodek, toda uvažujoč žalostno dej-stvo, da je v novomeški okolici v zadnjem Času vsak trenotek na cesti dobiti do nezavesti vpijanjene vozni-ke, ki neusmiljeno, pa tuđi nekazno-vano gonijo uboge živali, le še čudno, da se takih nesreč še več ne zgodi.
Bratomorllec Atoizii Boo zopmi v ječi. Iz Novega mesta se nam poro-ča: Porotniki. ki so pri zadnji lanski porotni obravnavi ćevljaria Alojziia
Đona, ki je na Lazah zaklal svojega brata, obsodili samo radi prekorače* nja silobrana, se bodo najbrže kesali, ko bodo izvedeli, kaj je Đon takoj, ko je svojo 7mesečrto Itazen prestal, zo-pet napravil. Ko je prišel na Laže, je šel na pošto ter tam od poštarja za-hteval dva zavoja. Ko ga je poštar hotel odpoditi, je Đon z odprtim nožem skočil proti njemu ter mu gro-zil, da ga zakolje. Poštar se ga je obranil s tem, da je oddal par strelov proti stropu in zbežal. Nato je ta ne-varni napadalec skušal še neko Žensko zaklati. Komaj se je posrećilo preprečiti zopetno nesrečo. Bona so zvezali in gnali nazaj v ječo. Ce fant ni naravnost blažen, bo pač precej časa ostal na varnem.
Kavama v Novem mestu. Kakor se čuje, je staro kavarno v Novem mestu kupil, oziroma vzel v najem g. Rudolf Smola, graščak na Grabnu. Sedanji lastnik, vladni oficijal v p., g. švajgar, se vrne baje v Ljubljano.
Avtozveza         Ljubljana - Celje.
Krasno vreme in ugodna avtomobil-ska zveza Ljubljana-Celje privabi skoraj sleherni dan večje Število iz-letnikov v brdski okraj. Nekateri se pripeljejo do Doba, drugi do Prevoj, in gredo od tu skozi Moravče na Laže, drugi iz Krašnje čez Limbarsko goro v Moravče; večja družba je šla iz Lukovice čez Zlato polje v Tuhinj-so dolino. Vsi izletniki so bili z izleti zadovoljni, kajti ti kraji so res lepi in romantični in za izletnike večinoma še neznani. Vsak kraj nudi nekaj po-sebnega. Preskrbljeno je povsod za dobro hrano in pijaco. Izletnikom pri-porocamo. da si ogledajo te kraje. Avtoomnibus odhaja ob pol 7. zjutraj in ob pol 4. popoldne. Vožnja je zelo prijetna in poceni.
Letovišča. Iz brdskega okraja nam poročajo, da je v celem okraju dosti lepih, zračnih sob (tuđi s kuhinjo) za letoviščarje na razpolago. Življenje tu je ceno, hrana in pijaca dobra. Lepi izleti. V celem okraju prilika za kopanje. Dvakratna avto-mobilska zveza z Ljubljano in Ce-liem. Pojasnila glede lotovišč daje radevolje v imenu prometnega odbora g. N. Mazuran, naddavkar v p., v Lukovici.
Požar na Bledu. Z Bleda nam poročajo: Včeraj popoldne ob 3. je na Bledu v Stopfovi niši izbruhnil požar. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Gospodar je že dva dni od-soten. Vnela se je tuđi sosedna Jozlo-va hiša ter tuđi deloma zgorela. Požarna bramba je pravočasno lokalizirala požar, da se ni razširil naprej, akoravno se nahajata obe prej ome-njena objekta sredi drugih poslopij. Oba posestnika sta sicer zavarova-na, toda ne zadostno visoko. Letovi-ščarji nišo bili prav nič prizadeti, ker sploh ne stanujejo še v tem delu Bleda.
Vlom na Blokah. Dne 14. t m. so neznani zločinci vlomili pri trgovcu Ivanu Modicu in ukradli iz zaprte miznice 80 K. Te tatvine sta sumljiva dva čedno oblečena moska v starosti od 25 do 30 let, ki sta se klatila okrog Blok.
Kinematograf »Ideal«. Krasna, senzacijska, ciganska drama »Žurna« je pri včerajšnjih predstavah jako ugajala Kledalcem. Velezanimiv je Pathe Žurnal, za smeh pa skrbi Mo-nc (Princ) v filmu »Moric je bolan«. V petek velikanska detektivska privlačnost »Skrivnost Chateau Rich-monda« v štirih delih.
V mestni klavnici v Ljubljani so zaklali od 1. do 8. junija 60 volov, 2 bika, 1T krav, 96 prašičev, 137 telet, 25 kostrunov in 27 kozličev. Vpeljali so 216 kg mesa in zaklano I goved, 3 prašiče. 30 telet in 14 kozličev.
Umor ali samomor. Včeraj so našli v gozdnem travniku na meji Zgornie in Spodnje Šiške truplo ne-kega boljke oblečenega neznanega človeka. Policijska komisija je kon-statovala. da ima mrtvec v obližju srca rano in odredila, da so truplo, ki je imelo že nepriieten duh, prepe-Ijali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Je-li bil samomor ali se je izvrši! kak zločin, še ni dognano.
Z nožem je na cesti v Tomačevo naznan človek kamnoseškega pomoćnika Ivana Bačnika tako razme-saril, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico.
S češnje je padel v Dolenji vaši pri Rudniku potujoč brusač za žage Ivan Primožič. Pri padcu je dobil smrtno nevarne poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolniš-nico.
S ceste. Ko je včeraj popoldne Klemenčev hlapec po Dunajski cesti peljal voz koruze, se mu \e strlo kolo in so se vse vreče zvrnile. Promet vsled tega ni bil oviran.
Ruski pes-hrt, temnosive barve, se je zatekel g. Hinku Franz.lju na Pri vozu š. 10. Dotičnik, ki daje psu tako potuho, naj se zglasi pri lastniku psa, da ga eventuano kupi, če mu že tako zelo ugaja.
Društvena naznanila.
Kresna veselica IJubljanskega Sokola se vrSi letos, kakor že ome-njeno, v nedeljo, dne 22. janija v prostorih »Narodnega doma«. Na vrtu, ki je eden najlepših in najbolj senčnatih v Ljubljani, bodo postavljeni razni paviljoni za vino, pivo, šampanjec, jestvine, kavo, cvetice itd. Svirala bo polnoštevilna godba iz Kranja. Pevske točke bo iz prijaz-nosti proizvajalo priljubljeno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Obilo zabave bo nudilo občinstvu tuđi bombardiranje ošabnih turskih pas, moderna tehtnica z rničnimi dobitki, srečolov na trnek itd. Pričetek veselice ob 6. popoldne, pričetek javne telovadbe v telovadni dvorani pa ob polu 8. zvečer. Pri tej telovadbi se bo izvajala docela nova točka: »telovadni piesi« telovadcev in telo-vadk. Po telovadbi bo dvorana na razpolago plesalcem. Tako je preskrbljeno, da se more veselica vršiti ob vsakem vremenu.
V nedeljo v »Narodni dom«! Javna telovadba, ki jo to nedeljo priredi Sokol v Ljnbljani med kresno veselico izvestno iznova upraviči iz-vrstni glas, ki ga uživa ljubljanski Sokol. Pri javni telovadbi, ki prične točno ob polu 8. uri zvečer, nastopi najpoprej Sokolov trgovski in obrtni naraščaj na drogu, bradlji in konju, da pokaže, kaj se da tuđi že v naj-mlajših letih doseći na orodju. Nara-ščajevi telovadbi slede vaje članov na orodju. Nato nastopijo telovadke s prostimi vajami za vsesokolski zlet, potem zopet naraščaj s skupinami, določenimi za vsesokolski zlet. Javno telovadbo zaključi nova vrsta vaj: telovadni plesi: a) gavota, b) valček. Izvedejo jih skupno telovadci in telovadke. O tej zanimivi točki bomo še poročali podrobneje.
Javna telovadba na kresni veselici se vrši v nedeljo od polu 8. do polu 9. ure zvečer v telovadnici »Narodnega doma«. Ker bo telovadba zvečer in je telovadnica v »Narod-nem domu« po leti eden najhladnej-ših prostorov v Ljubljani ter se ražen tega poskrbi s perolinom za osvežitev zraka, naj se nihče ne boji vrocine. Pristop na stojišča je za vse udeležnike kresne veselice brezpla-čen; le za sedeže se bo pobiralo po 40 vin.
VI. javna telovadba Sokola I. se vrši dne 6. julija. Zanimanje za to prireditev je že sedaj veliko, saj pa tuđi ve občinstvo ceniti zasluge tega mlađega, vrlega sokolskega društva, ki je v dobi šestih let svojega obstan-ka pokazalo na vseh poljih, telovad-nih in izobraževalnih, tako lepe uspe-he. Nudilo se bo na tej prireditvi vse, kar zamore vzadovoljiti obiskovalca, tako pri telovadbi, kakor tuđi pri na to sledeči veselici. Zato bodi deviza zavednega občinstva: 6. julija na prireditev Sokola I. — Na zdar!
Zadruga čevljarjev naznanja, da se vrši pomagalska preizkušnja v torek dne 1. julija. Vsi pomožni delav-ci, ki se hočejo podvreči pomagalski preizkušnji naj se zglase pri zadruž-nem načelniku g. Franc Kukmanu v Ljubljani, Gajeva ulica št. 2. S pji-glasom je treba predložiti šolska spričevala, učno pismo in takso 6 K. Predsednik določi po oglasu, kje bo vsak posameznik izvršil svoje pre-izkušno delo. Zglasiti se je treba do nedelje 29. t. m.
Presveto.
»Glasbena Matica.« Snoči je bila prva letosnja javna produkcija gojen-cev »Glasbene Matice«. Zanimanje za njo je bilo toliko, da je bila »Uni-onova« dvorana skoro natlačeno pol-na. Vsi gojenci in gojenke, ki so na-stopili, so želi mnogo zaslužnega priznanja. Na klavarju so igrale gdčne. Brenčiceva, Maroltova, Oreškova. Repičeva, Ska-za, Tominškova, Županova ter g. K o 1 e š a in sicer vsi s prav dobrim uspehom. Takisto so dobro igrali na gosli gg.: P 1 a n i n š e k, Q 1 i h a in zlasti H r i b a r. Gospod L i 11 e g je pokazal, da utegne postati jako dober baritonist, in gdčna. Severjeva se je ugodno vpeljala kot  mezzosopranistinja.
Vspored II. produkcije gojencev »Olasbene Matice« v četrtek, dne 19. junija t. 1.: 1. a) Čajkovskij: Pe-sem škrjančka. b) Burgmuller: Silfe. Na klavir igra gdčna. Nilka P o t o č-n i k. (Šola g. J. Pavčiča 4. razred.) 2. a) Weber: Pesern iz opere »Čaro-strelec«. b) Gluck: Gavota. Na klavir igrajo šesteroročno: Fran, Helena in Nilka P o t o č n i k. (Šola g. J. Pavčiča.) 3. Moszkouski: španskl ples st. 5. Na gosli svira gdčna. Vin-cencija R a v n i h a r. (Sola g. J. Ve-drala, 4. zvezek.^ 4. a) Dvofak: Valček. b) Fielitz: Španski ples. Na klavir igra gdčna. Marija T o r e 11 i. (Sola g. J. Chlumecke, 6. razred.) 5. a) Mac Dowell: O potufoči ledeni gori. b) N. Oade: Capriccio. Na kla-
vir igra gdčna. Elza Z i b e r t. (šola. g. J. Chlumecke, 6. razred.) 6. a) Ivan pl. Zajc: Seljanko, duša draga, b) A. Lajovic: Pesem o tkalcu, c) Dr. G. Krek: Misli, č) O. Dev: Pastirica. Pesmi ^poje gdčna. Antonija S u -star. (Šola g. M. Hubada, 2. razred.)
7.  a) A. Dvorak: Humoresa. a) Henri de Kaan: Tarantella. Na klavir igra gdčna. Marica Breskvar.    (Šola gdčne. J. Chlumecke, 7. razred.)    8. Schubert:  Impromptu.  As-dur.    Op. 90, št. 4. Na klavir igra gosp. Stanko K o m a r. (Šola g. A. Trosta, 7. razred.) 9. Fr. Seitz: Koncert št. 4. Prvi stavek. Na gosli svira g. Fedor G r e-g o r i č. (Šola g. J. Vedrala 7. razred.) 10. Chopin: Rondo C-mol. Op. 1.     Na    klavir igra gdčna Ljudmila Novak. (Šola g. A. Trosta, 7. razred.) 11. a) R. Wagner: Sanje.     b) Ćajkovskij: Zakaj. Pesmi poje gdčna. Angela M a 1 i č. (Šola g. M. Hubada, 5. razred.) 12. J. Raff: a) Fabliau. b) Tour a Cheval. Na klavir igra gdčna. Ivana Lampe. (Šola g. Fr. Gerbića,
8.   razred.)  13. Dvofak: Varijacije v As-duru. Na klavir igra gdčna. Berta M a r o 11. (Šola g. A. Trosta, 8. razred.)
Izpred sodišča.
Katehet pred poroto obsojen zaradi goljuiije, poneverbe itd. Pred po-rotnim sodiščem v Steyerju se je končala štiridnevna porotna obrav-nava proti bivšemu katehetu na več šolah na Dunaju, znanemu P. Karlu F r i 3 c h u z obsodbo kateheta. P. Karl F r i s c h , ki je bil po mnenju klerikalnih in duhovnških krogov vzoren katehet in vnet boriteli klerikalnih krogov na polju luidskega izkoriščanja, je bil obtožen goljufije, poneverbe, krivega prlčevanja in v dveh slučajih pregreška kride. Obto-ženi katehet je priznal samo pregre-Šek kride. Porotniki so potrdili vpra-šanja glede kride soglasno, glede hu* dodelstva poneverbe in krivega pri-čevanja v dveh slučajih in glede goljufije v treh slučajih z zadostno ve-čino. Sodišče je obsodilo P. Karla Frischa na dve leti težke ječe. Ob« sojeni katehet je priglasil ničnostno pritožbo.
*
Madžarsko nasilje. V Pančov? na Ogrskem je obsodilo tamošnje ogrsko sodišče v zapor od 3 do 8 dni 15 do 17 let stare srbske deklice Mileno Jovanović. Zorko Jovanović, Vido Maksimović, in Maro Marković, ker so pobirale prispevke za srbske in crnogorske ranience.
Razne stvari.
*  Rudarska nesreča. Iz Londona poročajo: V kraljevski rov v Care-house je vdrla voda, vsled česar je osem rudarjev prišlo ob življenje.
*  Kolera med bolgarskimi in srb-skimi vojaki.     Pri Štipu je med bolgarskimi in srbskimi vojaki izbruh-nila   kolera, ki se je precej razširila ter zahtevala baje že 500 žrtev med vojaki in častniki.
*    Tretji milijon za neoiški šul-ferajn.    Predsednik    šulferajna    dr. Gross je izjavil na zborovanju nem-ških poslancev, da bo v kratkem nabran    tretji milijon za Rosseggerjev fond. In mi Slovenci?
*  Azev v zvezi z Redlom. »Var-šavkoja Mysl« poroča, da je bil ruski    agent-provokater Azev za časa lanske krize dalj časa na Dunaju ter bil v jako živahni zvezi z izdajskim poveljnikom Redlom.
*   Policijski upor. Iz Rio de Ja-neiro poročajo. da se je v mestu Ma-naos v Braziliji uprila policija.     Po-veljnik je ranjen. Guverner, njegova rodbina in njegovi pristaši so pobeg-nili v glavno vojaško taborišče.
*  Pater Šilinger umri.     Iz Brna poročajo:     Češki  klerikalni  državni in deželni poslanec Šilinger član mo-ravskega    deželnega šolskega sveta in glavni urednik »Hlasa« je umri po daljši bolezni v Suhačovicah, kjer se je zdravil. V ponedeljek zvečer ga je zadela kap. Star je bil 47 let.
*  Tragedija vsled Ijubosumnosti« Iz Prage    poročajo:    V    ponedeljek opoldne je ustrelil 201etni knjigotrški knjigovodja V. Straširybka v proda-jalni V. Weinfurterja 251etno iVlarija Vavrovo v sence. Vavrova je bila na mestu mrtva.    Umor je Straširybka izvršil iz Ijubosumnosti, ker ga ni hotela uslišati.     Nato si je pognal dve krogli v glavo-   Težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
*  Redlova zapušcina. Vojaška iri civilna sodna komisija sta zadnje dni urejevali  Redlovo  zapuščino.  Pred-vsem je komisija izločila stvari, ki so last erarja. Tako so izročili kornemu poveljništvu bogato knjižnico vojaš-kih znanstvenih knjig in mnogo re-zervatnih  predmetov.  Zasebno  pre-moženje Redlova obstoji iz pohištva, avtomobila in  treh konj,    ki so jih prodali za 1500 kron. V gotovini so našli 15.000 K. Dunajska vojaška komisija ima baje tuđi Redlovo oporo* ko. V ODoroki je določil Redi za svo-
137. 9bcw.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
jega slugo Jožefa znatno svoto, bratom in setram je zapustil od ostalega premoženja enake deleže.
Telefonska in brzojavna
poručila.
Poštanska zbornica.
DunaJ, 18. junija. Pri današnii raspravi o proračunskem provizoriju je med drugim govoril tuđi srbski po-slanec dr. V u k o t i č. V svojem govoru je obsojal avstrijsko protisrbsko politiko in označeval nevarnost, ki grozi Avstriii iz njene albanske aven-ture. Nato so govorili še poslanci Simonovici, Olešnicki in H r a s k y. Za njimi je imei dolg ob-strukcijski govor češki agrarec pater Zahradnv. Češki agrarci stoje namreč na stališču, da je julijsko za-sedanie parlamenta nepotrebno in da se lahko o finančni reformi sklepa v Jesenskem zasedanju.
Dr. Svlvester in nemški poslanci.
Dunaj, 18. juniia. V seji nemške-ga >Naionalverbanda: so posamni govorniki oštro napadali predsednika poštanske zbornice dr. Svlvestra, češ, da je s svojo nespretno taktiko onemogočil čestitko avstrijskega parlamenta nemškemu cesarju. —■ Dr. Svlvester je zagrozil s takojsnjo demisijo, kar je imelo za posledico, da so govorniki prenetvili z na* padi.
Proti pravosodnemu ministru dr. Ho-chenburgerju.
Dunaj, 18. iunija. Poslanec dr, Vladimir Ravnihar je vložll k proračunski debati predlog, ki izreka pravosodnemu ministru radi njegovega germanizatoričnega delovanja ncza-upnico državnega zbora. Dr. Ravni-nar namerava popraviti to, kar so klerikalci s svojim znanim izdajstvom zagrešili.
Razpoloženje na borzi.
Dunaj. 1S. junija. Z oziroin na neplodne vesti iz Balkana se je daneš-nia borza držala zelo reservirano.
Rešitev hrvaške krize.
Zagreb, 18. junija. Uradne »Na-rndne Novine poročajb. da je gro! Tisza sprejel 10 bivših hrvaških po-slaneev (seveda Madžaronov). ki so tolmačili želje po rešitvi hrvaške krize. Groi Tisza je izjavil. da bo storil vse, kar mu bo v tein oziru inogoce. ker hoee. da se vsi deli ogrske državne skupnosti čutijo zadovoljne.
Zagreb, 1. iunija. Kakor se iz uajverodostojnejšega vira poroea, je min. predsednik grof Tisza že na nol pristal na to. da bo po nasvetu ha-^ona Raucha imenovan za zacasnesa hana bivši državni pravdnik Milan A c c u r t i. Accurti bo suspendira! ^edanji volilni red. reaktiviral stari K'huenov volilni zakon in tako sku--al spraviti v sabor madžaronsko većino.
Nemiri v Barceloni.
Madrid, 18. juniia. Ponoči je prišlo v Barceloni do krvavih izgredov. Manifestanti so demonstrirali proti marokanski ekspediciji in klicali: /livila španska republika! iMoralo je posredovati vojaštvo, ki je rabilo orožie. Mnogo demonstrantov je bilo ^anienih, mnogo pa aretiranih.
Dogodki na Balkanu.
Pesimistično naziranje o položaju.
Dunaj, 18. junija. V mednarodnih uiplomatičnih krogih presojajo položaj na Balkanu skrajno pesimistično. Odgovor bolgarske vlade na srbsko r.oto glede demobilizacije se smatra v bistvu kot odklanjajoć. Splošni vtisk odgovora je ta, da stavlja Bolgarska glede demobilizacije takšne rogoje. ki so za Srbijo absolutno ne->prejemljivi, ker je obenein bolgar-ska vlada v Petrogradu izjavila, da je pripravljena se udeležiti petro-čradskega sestanka samo pod pogo-icm, da se preje izvrši demobilizacija, je toliko kakor gotovo, da se se-stanek balkanskih ministrskih pred-^ednikov ne bo mogel vršiti. Po po-roćilih iz Belgrada se vrši danes tam ministrski svet, katerega se udeležita prestolonaslednik Aleksander in šef <eneralnega štaba vojvoda Putnik, ki sta se nalašč v to pripeljala iz Skoplja. Kakor se zatrjuje, je Srbija krepko odločena vztrajati na svojem
tališču. tako da ni nobenega iz hod a i/ kritične situacije. Bolgarska   se ne udeleži sestanka v
Petrogradu.
Sofija, 18. junija. Ministrski predsednik dr. Danev je konferiral s jolitiki raznih strank ter označil položaj kot slino težaven. Stališče Srbije je popolnoma nespremenljivo, rusko posredovanje pa ne obeta nobenega uspeha. Prisostvovati petro-kradskernu sestanku bi značilo toliko, kakor končno rešitev konflikta zavlače vati. Dr. Danev je konca 1 svoja izvajanja tako-le: Položaj Je nad vse resen, 80/^ šans je za vojno, I
J 20 samo za mir. — Bolgarski listi so zopet prieeli z oštro kampanjo proti Srbiji. Izkopavaio razne prav-ljice o srbskem terorizmu in o srb-skih grozodejstvih v Makedoniji ter dolže Rusijo, da stoji že v naprej na srbski strani in hoče Bolgarijo oro-pati vseh njenih narodnih pravic.
Bolgarija in Srbija pred odločitvijo. Belgrad, 18. junija. Na merodaj-nem mestu izjavljajo: Položaj kakr-šen je sedaj ne more več trajati dol-go. Niti Bolgarska, niti Srbija ne mo-reta še nadalje vzdržati bremen mobilizacije. Obe vladi stojita že sedaj pred resno odločitvijo.
Bolgarski   odgovor   na srbsko noto
glede demobilizacije. Sofija. 18. junija. Bolgarska vlada naglaša v svojem odgovoru na srbsko noto glede demobilizacije, da koncentracija bolgarskih čet na srbski meji nima tistega pomena in značaja, katerega ji pripisujejo Srbi. Bolgarske vojaške odredbe nišo ni-česar drugega kakor ^posledica vojnih priprav Srbije. Stevilo bolgarskih čet, ki se nahajajo na srbski in makedonski meji ne znaša več kakor S000 mož. Vkljub temu pa je Srbija vso svojo armado koncentrirala na bolgarski meji in ukrenila takšne vojne odredbe kakor jih ni niti v vojni proti Turčin. Srbija vzdržuje še ved-no pod zastavo reserviste tretjega poziva. Vsled tega nima odpošiljatev bolgarskih Čet na srbsko mejo drugega namena, kakor da umiri prebi-vilstvo na obmeinem ozemlju. Boja-zen srbske vlade, da namerava bolgarska vlada zapustiti svoje zavezni-ke ne da bi preje poskusila vsa mirna sredstva za razrešitev obstoječe-ga spora je torej neutemeljena. Bol-garska vlada je že 2f>. aprila sporoči-la ruski vladi, da je pripravljena k demobilizaciji. Toda Srbija je takrat izjavila, da se more demobilizacija izvršiti šc le, ko bodo poravnani spori z Bolgarijo. Kljub temu je bolgarska vlada vspričo svojih bratskih in prijateljskih čustev nasproti zavezni-kom pripravljena, da izvrši demobilizacijo, toda samo pod pegojem, ako se na makedonskem ozemlju uvede \ kondominij bolgarsko-srbski.
Rusija se pripravlja na evropsko vojno.
Petrograd, 18. junija. Gosudar-stvena dunm je vceraj v tajni seji sprejela deset od vojnega in mornari-škega ministra nujno predlaganih vojnih zakonov.
Pariz, 18. junija. »Matin<■■ javlja: Puška vlada je Franciji sporočila. da je pripravljena na vse eventualnosti in da ima izvršene že vse predpri-prave za slučaj evropskih zapletajev. Rusija je svoje železniško omrežje izpopolnila tako, da lahko izvede splošno mobiiizacijov 14, najkasneje pa v 18 dneh. Poleg tegu je na za-hodni nemški in avstrijski meji ustanovila nove arrnađne kore. Odpust turskih vjetnikov.
Sofija, 18. junija. Po posredovanju bolgarskega gubernutorja v Odrinu generala Vasova je vrhovni poveljnik bolgarske armade general Savov ukazal, da naj se izpusti 7000 turskih vjetnikov. ki so doma v kra-jih. ki pripadajo sedaj Bolgarski. Nadalje je general Vasov izposloval od poijcdelske banke 1Z.000 levov za nabavo poljedelskega orodja, k ga potrebujejo za obdelovanjc zeml- iz
vjetništva izpuščeni novi    bolgarski državljani.___________
TelovafiTilniitvo .Mor v Llutiiani.
SDaoes, dne 18. junija je kruta usoda fienaduina iz-trgala iz naših vrst brata Milana Pajlca zvestega rašega Člana in telovadca.
Pogreb se vrši jutri v četrtek, dne 19. junija ob 5 \'z uri popoldoe iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 17 na poko-pališče k: Sv.  KriŠtofu.
Zbirališče ob 4 3 4. uri v telovad-nici »Narodnega doma«.
Brat i e, dolinost nas veže, da iz-kažemo vrlema bratu zadnjo čast v čim zečjem Šte?ilu. -Na zdarl            ...
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali:
Za Ciril-Metodovo družbo Ivan Rizjak v Gradcu 5 K, nabra! v družbi narodnjakov v proslavo 500 let za-sužnjenega, a zopet rešenega srbske-^a sv. Vida.
Živeli nabiralec in darovalci!
Današnji list obsep 6 stranu
1/tln.jateI.i   in   odftnvorni   urednik:
Valentin Kopitar, r^astnina in tisk »Narodne tlsknrne :.
Mnogostranska poraba. Cjotnvo ni do mačega   zdravila,   katero   5c da   tako   mno^o-stransko pornbiti. nego „Mollo-VO franeosko
iganje in «ol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaze ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpiiva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenicn B 2--. Po poštnem povzetji po-šilja to zdraviln vsnk dan lekamar A. MOLL, c. in kr. dvomi založnik, Vvnaf, Tuc!ilauben 9. V zalogah po deželi je zahtevati izrecno BiOLL-oV preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.                            6 33
Ustna voda
Zobna krema
V:5ina nad morjem 308-2               Srfdnji rraćnl tlak 736 mm č«  'SlMje    £», j :=•    ooazo-   m*tr,     s-5     Vetrovi         Nebo .2,     van'a    v mm    B 2 17. |'2.pop. 738*7     22-8   si. ijzah. ' brezobl. „  j 9. zv.   738 3       172   slab jug          n 18. j 7. Z).    738-3     13-3 | si. svzh. Srednja    včerafšnja  temperatura   16'S1, norm. 18Dr' Padavina v 24 urah 0*0 nm.
ss    Nanovo preaeidana prostorna    s:
z lepim gozdom, z Jastnim vodovodom, zra-ven Save, pri Črnuškem mostu, blizu kolodvora, jako ugodna za letovičarje,
se proda ali pa da v najem čez poletje.
Cena jako nizka. Več se poizve na gostilni „Tavćarjev dvor" p. Ježića pri Ljubljani.
Brez vsakega posebnega obvestila.
Potrtega srca na^nanJarn v svojem imenu in v imenu svojih sinov Pera in Milana ter svojega ^vaka Teodorja vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prečalostno vest, da je moj predragi soprog, gospod                                         2170
Milan Pajk
c. kr. profesor na drtavni realki, konservator c. kr. centralne komisije za varstro spomeuikov In odbornik Mnzelskega dnUtva in druitra xa razlskovanfe kraaklh
jim na Kraniakem,
danes ob l 4 3. zjutraj, po kratki hudi bolezni, prejemši tblažila sv. vere, v 37. letu svoje dobe, izdihnil svojo  plemenito dušo.
Pogreb predragega rajnega bo v četrtek, dne 19. junija 1913 ob • ?6. uri popoldne iz hi5e žalosti, Dunajska cesta 17, na pokopat išče pri 1t. Kriitofn.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v petek, dne | 20. junija 1913 ob 9. uri v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja i pri oo. frančiškanih.
Predragega umrlega priporočam v blag spomin in pobožno molitev ter prosim tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 18. junija 1913.
Vite Pajk, roj Lotm.
Pnri »lovenski pojprebni tavod Josip Turk.
Muzejsko društvo za Kranjsko naznanja svojim udom in vsem znanstvenim organizacijam, da je njegov neumorno delavni ud in dolgoletni požrtvovalni odbornik
c. kr. realčni profesor in c. kr. konservator
dne 18. t. m. zjutraj po kratki toda mučni bolezni preminul. Odbor vabi vse ude k pogrebu, ki bo v četrtek, dne 19. t. m. ob 51 : uri popoldne iz pokojnikovega stanovanja Dunajska cesta 5tev. 19.
Čislanemu znastveniku časten spomin!
Odbor.
Drnstvo slovenskih profesoriev naznanja pretužno vest, da je dne 18. t. m. umri v najlepši moški dobi njega ugledni član, gospod
pilari PajK
c. br. realčni  profesor
Slovenske profesorje doletela je s tem huda skoraj ne-nadorrestna izguba; kaiti pokojnik je bil izmed najboljŠih in najdelavnejših slovenskih profesorjev.
Blag mu spomin! V LJUBLJANI, dne 18. rožnika 1913.
Bedka prilika 1        Bcdka prilika I
Dobro ohranjen             216o
IS                         BI
pisninsi
se ceno proda na Radeckega cesti 2.
Za  moj  kupčijski  čebelnjak
v Podsmreki pri Višnji goni
sprejmem tako] v službo
kuharice
nadalje                     2164
kUesa in klpr-
•V         1                               V     *1
\Wm\1 P0iH0£DlK9
a le za delj časa.   Ponudbe, v  katerih
naj se navede  dosedanje   delovanje in
plačilni zahtevek so nasloviti:
1995  p*va domaća tovarna
omar za led
Simona Praprotnika
v Ijubljani, jenkova ulica št. 7.
Prevzemajo se vsa v stavbno in pohiltveno : mizarstvo spadajoča : dela, katera se točno in po najnižjih cenah ^H-^~-_^-__r^ ^^^^ izvršujejo.--------
Velika zaloga pslilniškiti okroglih miz.
Ctniki se poši!jajo na iti.\m breipiatno in poštu me prosto.
Danes ob 8. uri zvečer
popolne
vejaske godbe [. in kr. pelpolka 27
na lepem prostornem vrtu
„Zlata kapljaki.
::    Za obilen   obisk se priporočata     ::
2172                   li- Al. Trainlk.
s 51etno prakso, samostojen deiavec, dobre reierence, iŠČe mosta. — Cenj. ponudbe pod šifro „Dr- N. N.1* na upravništvo »Slov. Naroda«.       2151
Odda se takoj 2168
(suteren) obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, mirni stranki
v vili Popovič, Bleivveisova cesta 32.
Odda se vožnja
30C0   kubičnih    metrov    okroglega   in tesanega   lesa   iz   gozda   na   kolodvor, po  dobrih  potih.             1957
Vprašanja na upravništvo »51. Naroda«.
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižano cene. Dostavijo se   na   zahtevanje   tuđi    na   dom.      257
Parna žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora.
T      ■        I      V      ■!
I Af\A A *    "   v   I
Cena K 1*30 s po&tnino 20 via. več.
ZaložU   Hiako   Sax  ¥   IdrtiL
Pođjetje spirituoz, veleigalnica slivo^ke, spojena s tvora, likerja
išče dobro uvedenega za vso  Kranjsko«
Ponudbe:                   2158
Zagreb,  poštanski   pretinac  34,
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
137 štev.
Priporočamo našim n   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske s tovarne v Ljubljani
Elegantno stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kopalnice, pritiklin in uporabe   vrta,             2149
39  Odda   tako],   ev.  za   avgast  ▼ Tili pod Kolnikom (Vesna pot 1).
Išče se     a»
goslilia na ml
Ponudbe na upravništvo  »Sloven-kega Naroda« pod šifro „Gostilna 2069*.
Topolšica
Sanatorijsko kopaliiče
u  pri Celju (Spodnje Štajersko),   n Lahmannovo zdravljenje.
= Sefzdravnik dr. V. HECHT. =
Dr. Diehlovo perilo
sr je dam lajprijetnjse in nairaodcrnpjše higisn čno perilo (ni trikoi). =a
Samo  en poizkus   in   priljubilo   se Vam   bode.
Edina zaloga za Kranjsko:
J. KETTE, LJUBLJANA
Franca Jožefa  cesta štev. 3.
Specijalna modna in športna  trgovina za gospode in  dečke.
Ifllli ilf
v Ljubljani, Komenskega ulica 4«
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. lislaik ii šef-zdraraik: Dr. Fr. Bsrgant, primar. L kir.odi dei bolo
Motorno kolo
Puch 3 72 HP, dobro ohranjeno,    2162
se ceno proda.
Peter Šhalar, Rimska cesta št. 11.
J. Zasuli©^
čevljarsHi  mojster
v Ljubljani, Gradišće 4
tzvršuje  vsa  čevlprska   rlela   do   najfi-nejše izvrMtve in rriporoča >vojo zalogo
storlenib čevliev.
Izdelnje   žudi   prave    gorske   eh telovađske čevljc.
Za  narocila  z dežele   zadostuje   kot   mera priposlan Čevelj.                  237
PATENTE
vseb dežela izposiuje inženir                                           94
%n.m ^|!EM^KBXH^LM_J9$«   obiastveno avtof. in zaphseženi patentni ođvetnik na Dunaju VI., Mariahiiferstrasse št. 37.
Edna posebnost; likerja je    |
1091
2Mk želsdca
je posebnost želodčnega Uker|a iz zdravilnih rastlin, kateri iz« borno vpliva proti slabostim v ielođcu ter radi tega v nobeni družici   ne   bi   smel   manjkati.
"SK^V lB^K   ^^L^ aVafe        I^K^aT*   l^E^E    J^^.   ^^^T      ^1   ^a^S. WM^^T ^nt        ^^^A^ ^F^aw '^■"^ak     ^b   i ^^ iav^     "^m "^m^*
.A^E        -^Bt^fc.     ^v      ^Ki^^          i^H^^L-   ^K^k.   ^"^HL  i^^B    ^ft^V    ^^^W  ABHL»   ^^^^F          WKl^   ^Ih^V   ^^^^P  ^h^P1    «flCLtf     ^H     ^a^V    h^K^J
u izvrševanle isiga vezenja in trgovi rotniti i,
J. Repše & l.'Jeršek
Ljubljana   —   Kongresni trg  št. 5   —   Ljubljana.
Zaradi velike zaloge se pričeta Sela prodajajo po tvorniških cenah.
Izvrševanje   društvenih   zastav   in   irakov   ter   vseh cerkvenih pararnentov. Belo vezenje in predtiskanija.
Občcznane nizke cene.   Ugodni nakup raznih daril.   Zunanja   narocila  se točno izvršujejo.
Pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna  sezija  1913.
Knpon   m   3*10   dolg      1   kupon    7   kron
n posolno moSko abisko   i l"Zl \l VZ
(suknja, hlače, telovnik) 1 kcpon 17 kron s      stane samo      " ' 1   kapon 20  kron
Kupon za crno salonsko obleko K 20—, dal;e blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah ::    kot solidna in poštena vrlo znana    ::
Zaloga tvornice za sukno
Siegel-Imho! v Brnu (Braenn). wm~   ¥xorci gratis In franko.   "•«
Od tega, da direktno naročajo biasro pri firmi Siegel-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odiernaici veliko prednost Največja izbira. Stalne najrižje cene. — Tuđi najmanjša narocila se izvrše naj-pozorneie in natančno po vzorcu.        517
Novi       1913       modeli Vzorae konstrukcije.
Izbornega itiaiersjala Nedosežne   zm ožnosti.
7 20    HP
iportif in vo-zotI za ztfrav-
n<ke.   lanđiii-le:i In liaasiBl
I   i3^n HP
Factnai o. hl-
trrTofiMe. ele-
eantn' tlmosi-
n! in  iMdan-
letl za   vožnte
po tnrsln lo
pot oranja
'      I«  iO   HP
Š«tfroscilef-
niki.  športu!
faeton'. luk-sosni  landan-leti in Timnslni
oMilte Pali-tnann s krmi
lom znotraj
Tvornica v JJlaSi Bokslavi.
Pođrnlnlce •     Pr^ga.    Brno. i:       D«maj9 Budapeita.       ::
Priporoča se
ANTON ŠAHC *
trgovina s perilom, pralnica in likalnica Ljubljana, Selenbunjova ulica «5.
Anton  Bajec
umetni in trgovski vrtnar
iiuaija si. p. a. tfcčtnstfi, U se ukaji njegtf
cvetlični salon
Pod Trančo.     «
Velika u\n mi kin.
zdeloiiDje tepksf. mcn. traku Rit
Okus do delo io zmerne  cene
Zunaaja Bar^čila tota«.
hharija u \M M i M.
QV  Vrlika salofa najmodern^jAlh  slamnlkov. *^H
MT  Priatnl Panama-slamnlkl  od  9 K do 50 K.  -%m
Klobuke
cilindre m čepiće
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
IVAN SOKLIČ.
IM      «i       •           v elegantni obliki priporoča
VlZliniCc Narodna tiskarna.
ir^t              ^ ' 5
II vseh kreditnih zadevah, zlasti gSede posojil def. nastavljencev izvolite se   pismeno  obrniti  na
.HitllO piB' Lloliliana. HizalietBa cesta 4.
Za irank. priložiti je 30 vinarjev v znamkah.
Po Hajvišlem pooblašcenju Ujegovega
ces. in kralj, apostolskega Veličanstva.
Izredna ■   SftAi   Ili iiaVusa   &V&I91 IJA
za skupne vojaške dobrodelne namene.
Ta inmi lo'srija cbsega 21.145 dobitKov v gotovini^ v skapnsm zneskD 625.000 litra. Glavni đobitek znaša 200.000 K.     1911
w- Žrebanje oo javno na Dunaiu 3. jnlija 1913. - Srećka stane 4 K. -»■
Srečke se dobivajo v oddelku za državne iotenje na Dunaju, III., Vordere Zollamtstr. 5, v ioterijskih nabiralnicah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni Crteži za kupce srečk zastonj. — Srečke se pošljejo post. prosto.
Od c. kiv generalnega ravnateljstva za državne loterije.
—-----(Oddelek za državne dobrodelne loterije).              -—        =
^^B ES ^B    ^B m    I^mm  ^Ei     &^B ^h SS bb SS      &9 Mi^^^^      ^h b?^ ^H ^H ^^S H ^^i    ^^1 ^h ^^1 ^^i ^^b ^^1 ^H
na gorenjskem s 50 orali travnikov ingozda
Graščina stoji v prav Iepem kraju v solnčni legi in ima vodovod v poslopju in na vrtu Po ribniku se lahko vozi s čolnom. Okolica je krasna, kjer se prijetno prebiva v zimskem in poletnem Času.  Pojasnila daje g. HilfJO Turk V Ljubljani.
St. 278/ pr. ^^                                                                                              2167
Razpls službe.
V smislu sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 22. aprila t, 1. razpisuje se pri stavbnem uradu mestnega magistrata
Ha sfavbiega UW\m
s prejemki VIII činovnega razreda magistratnih uradnikov, to je z letno plačo K 3600—; aktivitetno do klado K 1150— ter s pravico do napredovanja po določilih veljavne službene pragmatike za mestne uradnike in pa
služba stavbnega praktikanta
z adjuntom letnih K 1500*— ter pravico do napredovanja v smislu določii služ* bene pragmatike.
Za oddajo teh služb zahteva se poleg sploŠnih zahtev za sprejem v službo mestnega magistrata, to je: l)avstrijsko državljanstvo, 2) neomadeževano dotedanje ivljenje, 3) telesno in duševno zdravje, 4) starost najmanj 18 in ne več kot 40 let; še posebej  dokaz strokovne sposobnosti in sicer:
1)  z uspehom  dovršeni  popolni  studij  na kaki tuzemski teh ni Šk i visoki soli z  vsemi   uspešnimi   teoretičnimi  in praktičnimi   izpiti,   kakor se    zahtevajo za vsprejem na enako mesto v državni stavbni službi;
2)  z uspehom napravljeni praktični izpit za državno    stavbno     službo. V teku dveh let po    dnevu   vstopa   v mestno  službo   mora v tehniško   službo vsprejeti uradnik z  uspehom   napraviti  praktični izpit za  državno službo,  sicer se odpusti iz službe, če mu občinski svet ne dovoli novega roka.
Prosilci za prvo ali drugo raspisanih mest vlože naj svoje pravilno opremljene prošnje najpozneje
do 1. julija 1913.
pri predsestvu mestnega magistrata.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 16. junija 1913-