ADVERTISE ГЛ THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čiiatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU, sploh po in izven Amerike VOL. ХХХУШ.—LETO ХХХУШ. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 2, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 209 Zadnje vesti deževni dan z najvišjo tem-^faturo 58, najnižjo 40 stopinj imeli danes. Ves ameriški ®^vero?japad bo imel približno ^Dako vreme z to razliko, da na Vpadnem delu sneži. n'h bo danes predsed- Eisenhovver imel razgovor ^ delavskim tajnikom Mitchel-/"tt. Ko gre za zdravje Eisen-®Werja zdravniki računajo s da bo Eisenhower dne 11. novembra zapustil vojaško bol-in odšel v Washington. Ameriško civilno letalstvo novo črno piko. Nad Long ountain, Colo., je snoči v zra-eksplodiralo potniško letalo nited Airlines, Id je imelo na ®vii 39 potnikov in pet mož ЗДке. Vseh 44 ljudi je mrtvih, sevalna dela niso imela dru-J ®aloge kot, da pobirajo tru-odroma njih ostanke. Da zjutraj jfe bila ta naloga ®Псапа. Nihče pa ne more dati , pojasnila kako je prišlo ® eksplozije, ki je v razdobju meseca že druga v istem nem območju. oktobra je bila velika . ska nesreča skoraj v istem Takrat je bilo ubitih 66 ko i' potniško letalo, ena-družbe United Airlines, v gorovje v bližini Argentina išče posojilo v Združenih državah BUENOS AIRES, 1. novembra—Nova argentinska vlada generala Lonardija seje odločila, da zaprosi Združene države za večjo posojilo. Istočasno pa je sprejela sklep, da ne bo dala argentinskih petrolej skih ležišč v izkoriščanje tujemu, tudi ne ameriškemu kapitalu. Pogajanja, ki jih je že začela ameriška vlada z bivšim diktatorjem Juanom Peronom glede investicije ameriškega dolarja v argentinskih petrolej skih ležiščih, so stavljena z dnevnega reda. Ta sklep na drugi strani pomeni, da bo Argentina navezana na uvoz tujega petroleja, dokler ne izkorišča svojega, ta uvoz pa bo obremenil državno blagajno za $200,000,000 na leto. Vlada generala Lonardija je'^ S^ominga. j^j^'ttsburghu naj bi danes kov '^^topila stavka vozni-J^tno-železnice in mestnih Stavka je bila zopet celo na nedoločen čas. ^evelandu imamo nove go-so angleški trgovci, ki u jo tudi gospodarski Cleve-.^^^teresirati za velik an-Ц ' velesejm, ki se otvori v dne 22. februarja leta odločitvi princezinje Mar-j® imel stotnik Peter tova samo eno pojasnilo za sta ^ Margareto se ne bo- Ig__sestala in nič več vide- je vse, je dejal Peter. ^®dnarodni važni dogodki: državni tajnik John УђЈ.. I^ulles se je iz Madrida . '^^zaj v ženevo. V Madridu z generalom Francom ki je trajal 90 minut. No^*^ oceno mednarodnega ameriško pomoč ^ttevi sami imajo štirje ђђ ministri zopet sejo se tiče nemškega Pfei M®^®tov je bil v na-- Povedal, da bo v bodoče Žije'r P'^šlo do združene Nem njega sedaj to vpra ^jo^ zanima. Vsi znaki ka-Ogi ' ^ konferenca v Ženevi brez vsakega uspeha, вђ J, ®'^zu stoji predsednik vla-Vo ^^nre danes pred no- ^.^^Pfeizkušnjo. Spodnja zbor-Slasuje o zaupnici nje-ђ pn^ Faure hoče razpusti-Se^ .'^^"lent in razpisati za me-®^®mber nove volitve. Zbor i^to P^oti novim volitvam, ^5,цр^^апје zaupnice ali ne- vlado v judovski državi klj^, j® sestavil Ben Gurion, : , ^di prvi predsednik, ko ^ ustanovila ta dr-^ Gurion je pozval vo ЈЦ ^ ^ ^bskih držav na skup-ђје jj Sovor kako končati seda-govo Hizmere med nje- ^^bskinai državami, ^^ložiii ^ odgovoril hi sicer --ПА1 ПЛСГ najavila sledeče reforme: V javni upravi se mora začeti z varčevanjem. Argentine! naj bodo pripravljeni na višje davke. Vlada bo obdržala kontrolo nad cenami. Enako nad uvozom blaga iz tujine. Privatna iniciativa v gospodarstvu bo imela vso podporo vlade, enako investicije tujega kapitala, razen v petrolejskih ležiščih. Peronov petletni gospodarski načrt je razveljavljen. Argentinskemu kmetu je posvetiti vso skrb. Vlada opozarja Argentince, da je notranje posojilo pet milijard dolarjev, zunanji dolg pa znaša $750,000,000. Zlate rezerve znašajo le še 500,000,000 dolarjev; v času, ko je Peron nastopil vlado, so znašale te rezerve $1,700,-000,000. Argentinski denar je vreden le še tri cente. Obtok denarja se je pod Peronom poos-meril, produkcija pa se je dvignila le za tri odstotke. Posebno vojaško sodišče, ki je sodilo Perona v njegovi odsotnosti, je Perona degradiralo, mu vzelo vse vojaške čine in tudi izreklo, da ne bo smel nikdar več nositi argentinske uniforme. Sodišče se je bavilo z moralno stranjo Perona, ki je kot general in poročen živel s 14 letno deklico Nelido Rivas in to skozi dobo dveh let v svoji predsedniški palači. DIKTATURA! BUENOS AIRES, 2. novembra—Argentinski demokratski list La Prensa je bil zasegel bivši diktator Peron. Lastnik lista, ki živi sedaj v Združenih državah, je bil prepričan, da dobi list nazaj. Vlada generala Lonardija ga je enako zasegla. Polega tega lista pa je zasegla še drugi list, po imenu E1 Lider. Delavske unije so hotele danes zjutraj o polnoči oklicati splošno stavko. Ozadje stavke je dejstvo, da je general Lonardi vsilil uniji nove voditelje, unije so bile pa zoper nje. Vršila so se pogajanja in stavka je bila preklicana. Zima bo mrzla! v Ameriki imamo uradne vremenske postaje z uradnimi vremenskimi poročili. V Ameriki pa se je razvil tudi nek privatni stan vremenskih prerokov. Ko so ti prišli v javnost s prvimi vremenskimi napovedbami in če so uganili, so v kratkem času dobili velik krog odjemalcev njihovih vremenskih poročil. Ti privatni preroki izdajajo napovedi tudi za daljšo dobo, tudi v posebnih knjigah. Ena od teh napovedi je ta, da bo letošnja zima ostra, mrzla. Glede posameznih mesecev pa naj velja: November bo mrzel, meglen, bomo imeli viharje, sneg in se bo temperatura bližala ničli. December bo mešanica vsega; mraza, snega, dežja, posledice, bo pa izredno mrzel. Januar bo snežen, deževen, vetroven, mrzel, se bo pa začelo tajanje. Tudi za februar in za marec so napovedani mrzli dnevi, mešanica vsega, za marec celo nastop orkanov (tornadov) in hudih vetrov. Priznanje Tesli Pred nami je nova knjiga, ki obdeluje vprašanje, kako so emi-grantje oplodili ameriško življenje. Knjiga se peča tudi z dvema Jugoslovanoma, Pupinom in Mi-hajlom Nikolo Teslo, ki sta bila velika iznajditelja. O Tesli direktno pravi: "Tesla je iznašel več kakor 700 novih iznajdb, ki so bile tako važne, da ameriška industrija spravlja Teslo v zvezo z novo industrijsko dobo Združenih držav. Brez Tesle ne bi bilo današnje ameriške industrije." ZGOVORNA ŠTEVILKA Trgovinsko tajništvo federalne vlade računa, da bo znašala prodaja na drobno v letu 1955 kar $185,000,000,000. V primeri z leti 1953 in 1954 bodo ameriški trgovci na drobno prodali letos za $15,000,000,000 več blaga. CEPLJENJE ZOPER POLIO V Clevelandu cepijo Ijudsko-šolsko mladino zoper polio. Začeli so z drugim cepivom in bo cepljeno kakih 30,000 šolarjev. Cepljenje bo trajalo dva tedna. In posledice? Na vsak način—dobre! V Clevelandu je dobilo prvo cepivo zoper polio 37,000 otrok -ne I Nobenih poga-|in je le dvoje od cepljenih obo-^ »udi v Palestini! lelo na poliu. DELAVCI DOBILI "ZAKLAD" Slapovi Niagare delno preusmerjajo. Ko so odvrnili del teh slapov v drugo smer in je postalo nekaj zemlje, kamor je popre-je padala voda, tako suhe, se je delavcem, ki so bili zaposleni pri tem delu, nekaj zasvetilo. Bili so to kovani dolarji, več sto po številu. Obiskovalci slapov Niagare so imeli v dolgih letih tudi take med seboj, ki so iz prešemosti metali dolarje v slap, pa so se končno zbrali skupno na enem mestu, kjer so jih delavci odkrili. NOVA VLADA V POSARJU Spričo izida zadnjega ljudskega glasovanja, ko so se Posarci z dvetretinjsko večino izrekli za vrnitev k Nemčiji, je moral odstopiti predsednik krajevne via de Johannes Hoffmann, ki je bil prijateljsko razpoložen do Francije. Novo vlado je sestavil Henrich Welsch in to kompro misno z nemškimi strankami. Po-sarje bo imelo dne 18. decembra nove volitve, pri katerih se bo končno izjavilo o domači politiki. ALI SE SPLAČA TEKMOVATI NA TV? Izmed televizijskih programov imamo dva "denarna." Na enem programu lahko dobiš $64,000, na drugem pa celo $100,000. Oba programa sta bila začetko-koma senzacionalna in silno vabljiva.) Vodstvo teh programov pa objavlja sedaj gotove podatke, Id pričajo o tem, da popularnost teh programov pojenju je. Končno, če naj dobim $64,000 ali $100,000, moram nekaj znati in se na te skušnje temeljito pripraviti. Moram imeti gotovo srečo. Pa tudi če zmagam, se obe vsoti zmanjšata tako, da nista več vabljivi. Pritisne namreč davčni vijak. Davčna uprava gleda na te dohodke kot na stave na srečo in so silno visoko obdavčeni. Končno le nekaj ostane, gorje pa tistemu, ki ima stalno službo z red^ nimi dohodki. Če bi hotel dobiti izplačanega na roko čistega $64,000, bi moral pravzaprav dobiti kosmatega $448,711, toliko se plača na davlah. Samec, ki nima drugih dohodkov in bi dobil nagrado $32,000, bi dobil čistega izplačanih le $18,532. Če bi pa zadel $64,000, bi mu na roko izplačali le $27,808. Druga slika je, če je nagrajenec poročen in kakšno družino ima. Na vsak način pa stoji davčna uprava na stališču, da je nagrajenec srečen, srečna pa naj bo tudi davčna blagajna. Nemec o sodelovanju s Sovjetsko zvezo; Amerika naj sodeluje tudi s Kitajsko IN PRAKTIČNI USPEHI V ZUNANJI TRGOVINI? BONN, Zapadna Nemčija, 1. novembra—Nemški zdravnik dr. Wilhelm Star linger se je vrnil iz ruskega ujetništva, kjer je bival šest let. To dobo je skoristil za spoznavanje življenja v Sovjetski zvezi, posebno ko gre za njeno zunanjo politiko. Izdal je tudi knjigo o moči Sovjetske zveze. Starlinger napoveduje, da se bo Kitajska počasi odmaknila od Sovjetske zveze, kdaj, to pa bo veliko odvisno od odnošajev med Združenimi državami in Kitajsko. Glede Kitajske je Starlingar-"^ NEMCI—AVSTRIJCI Zunanji minister zapadnonem-ške vlade v Bonnu Henrich Bren-tano je avstrijski vladi na Dunaju javil, da bo tja prišel na uradni obisk sredi meseca novembra. Prišel bo na povabilo avstrijske vlade. To bo prvi uradni obisk člana nemške vlade drugi nemški republiki Avstriji, odkar sta obe državi postali samostojni. ŠKODA VSLED POPLAV Prihodnji ameriški kongres bo razpravljal o zakonskem predlogu o obveznem zavarovanju za slučaj poplav. Vsekakor korak naprej. Letošnje poplave, tako je sedaj uradno ugotovljeno, so vzele 179 življenj, v šestih severovzhodnih ameriških državah pa povzročile $457,674,044 škode. Akcija je izšla iz vrst demokratov. jeva napoved tale; . "Nihče ne more danes prerokovati, kako se bo razvijala Kitajska, dve napovedi pa sta možni in realni, da bo komunistična Kitajska postajala bolj" in bolj samostojna in se bo hotela uveljaviti kot Kitajska, kot velesila. Nikdar več ne bodo prišli nacionalisti Ciang Kajšeka nazaj na vlado. Kitajska ima trenotno silne težave in je odvisna od ruske pomoči. Kitajska se mora oborožiti, mora pa istočasno skrbeti za hrano svojih ogromnih mas. Mora se tudi industrijali-zirati. Vseh teh nalog vkljub temu, da ima naravne zaklade, ne more izvršiti z lastno močjo in je odvisna od Sovjetske zveze." Starlinger napoveduje, da bodo Združene države prej ali slej prišle do sodelovanja s komunistično Kitajsko. To sodelova- tem, da bo Sovjetski zvezi obrnila hrbet. Istočasno pa morajo Združene države iskati neki sporazum s Sovjetsko zvezo. Na tej poti morata iti z Ameriko skupno Velika Britanija in Zapadna Nemčija. Računati je z ravnotežjem državnih zvez, v katerih bodo imele glavno besedo Združene države. Sovjetska zveza in Kitajska. ■f Ko gre za sporazumevanje s Sovjetsko zvezo, federalno trgovinsko tajništvo objavlja podatke o izmenjavi blaga med Sovjetsko zvezo in Ameriko. Namiguje se, da bi Sovjetska zveza kupovala v Ameriki gotove produkte, tudi hrano, v zameno pa bi dala surovine, v prvi vrsti mangan. Trgovinski pregled kupčij med obema državama pa izkazuje, da je bilanca revna. Amerika je izvozila v Sov- TAKO JE PRIJETNO POTOVATI... V bolnišnici V Euclid-Glenville bolnišnici, soba št. 421, se nahaja poznana Mrs. Mary Branisel iz 16202 Grovewood Ave., ki se je morala v nedeljo zvečer podvreči operaciji. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja. Krožek šl. 1 P. S. članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se gotovo udeleže redne seje v četrtek, 3. nov. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bo med drugim tudi razprava o bazarju, ki ga krožek priredi 19. novembra. Redna seja V četrtek zvečer se vrši redna seja društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Seja bo važna, ker se bo razmotrivalo o decemberski seji kot tudi o priredbi v januar ju. Namreč za ameriške senatorje in poslance. Vsi so se srečno vrnili. V Evropo in v druge kraje jih je šlo letos menda 150, torej več kakor četrtina vseh članov kongresa. S seboj, če so bili poročeni, so navadno vzeli svoje žene. Izgovori, da morajo iti iz Amerike, so bili različni. Skupni odbor senata in spodnje zbornice je določil vsoto $6,000,000 za razna raziskovanja. Ta raziskovanja naj se vršijo tudi v Evropi in v Aziji, so rekli senatorji in poslanci, pa so šli na potovanja. Sicer pa neglede na razne izgovore stric Sam plača, to je ameriški davkoplačevalec. Stroški pa niso samo stroški potovanja kot takega, marveč tudi bivanja, pa stroški raznih uradnikov, katerim je bila naložena skrb za te poslance in senatorje. V državnem tajništvu v Wash-ingtonu je bilo zaposlenih 20 uradnikov, ki so imeli nalogo, da so preskrbeli vse potrebno za izletnike, pa da so pripravili vse potrebno tudi pri ameriških poslaništvih v tujini: Kako naj se izreče dobrodošlica, kako naj se kongresniki pogostijo, kje bodo udobno stanovali in kaj se jim bo razkazalo. Potovanja kongresnikov so bila zelo olajšana, kar je v svojevrstnem oziru znak povojnega časa. Združene države so upnice recimo držav zapadne Evrope, n. pr. Francije in Italije. Po Marshallovem planu smo vozili v zapadno Evropo vsemogoče industrijske in kmetijske stroje. Nekatere je bilo treba plačati, pa se je zglasil francoski ali italijanski interesent, ki kupnine ni plačal v dolarski valuti, marveč v francoskem franku ah v italijanski liri, nakar se je ta znesek naložil v posebni fond. Če bodo Amerikanci kaj potrošili v Franciji ali v Italiji, se bo ta fond znižal, Amerikancem pa ne'šanju. 30 treba ničesar plačati. Menda znaša ta fond v tujini v dolarski valuti sto milijonov dolarjev. Če primerjamo cene v Franciji in v Italiji z ameriškimi cenami, pridemo na isto. Nekaj je dražje, nekaj je ceneje. Tako Francija, kakor Italija sta navezani na turizem. Turizem končno diktira neke enotne cene, pa gotovo ne gre, da bi bile za Ameri-kance izjemne. Za ameriški dolar dobiš v Italiji okrog 150 lir, v Franciji pa nekaj čez 300 frankov. Ameriški kongresniki za ameriške pojme niso preveč zapravljali, godilo pa se jim je na vsak način dobro. Ko so predložili svoje potne stroške, so ti znašali na dan 50 do 75 dolarjev. Nekateri senatorji in poslanci so na dan potrošili, potni stroški pri tem niso upoštevani, celo sto dolarjev. V teh zneskih so zapopadeni stroški za hotelske sobe, za prehrano, za perilo, za napitnino, dalje kot stroški, ko so imeli pri sebi tuje prijatelje, pa naj gredo tudi ti stroški na ameriški račun. Kot smo povdarili, ameriški kongresniki niso plačali ničesar v gotovini, marveč so samo seštevali in predložili končni račun francoski ali italijanski vladi, da je potem prva ali druga znižala postavko svojih dolgov do Združenih držav za ta račun Ameriški kongresniki navadno niso ostali na enem mestu dolgo časa. Tuji dopisniki ali v Parizu, ali v Rimu, ali v Londonu ali Berlinu, Stockholmu, Co-penhagnu ali v Moskvi, so stalno poročali eno in isto: "Kadarkoli se obrnem okrog sebe, že vidim ameriškega senatorja ali poslanca." Spoznali so jih verjetno naj-prvo po hoji, gotovo po govorici, po obleki, po ameriški kravati, najbolj pa po njihovem pona- jetsko zvezo največ blaga leta 1930, torej v dobi, ko Amerika še ni bila priznala sovjetskega režima in ni imela s Sovjetsko zvezo urejenih odnošajev. Ta izvoz blaga v Sovjetsko zvezo, čeprav je bil najvišji, pa je znašal le $136,162,000. Ameriški izvoz danes znaša na leto okroglo $15,200,000,000. V Ameriki so se nahajale in se še nahajajo razne ruske delegacije. Ruski farmarji so se zanimali za ameriško kmetijsko tehniko in so bili pripravljeni, da nekaj teh strojev nakupijo. Toda ne v množicah, marveč le nekaj komadov in to kot vzorce. Kmetijstko tajništvo nadalje opozarja na to da so Rusi posneli ameriško tehniko, ko je šlo za postavitev tovarn; ko je šlo za izdelavo traktorjev, avtomobilov in strojnega orodja. Ameriški interes v zunanji trgovini s Sovjetsko zvezo bi bil V nakupu kožuhovin, petroleja in kaviarja; vendar bi bila bilanca tako nizka, da o pravi izmenjavi blaga med obema državama ne bi mogli govoriti. Združene države so s Sovjetsko zvezo še vedno v mrzli vojni. Za čas te mrzle vojne so Rusi kupili blaga v Ameriki le za $350,000, Amerikanci pa v Sovjetski zvezi le za $12,200,000. Zapadn: blc*, tudi Ameriko, veže skupni dogovor o prepovedi izvoza blaga v komunistične države, ki je strateško važno. Tudi obstojajo omejitve izvora drugega, četudi ne strateško važnega blaga. Sovjetska zveza ima ves interes, da ali obide te prepovedi, ali pa jih dejansko razveljavi z novimi trgovinskimi pogodbami, ki bi imele le ta cilj, da trgovina postane res prosta; izmenjava blaga sama Di bila pri tem postranska stvar. Tako komentar trgovinskega tajništva. v Californijo Poznani trgovec z modnim blagom Mr. Anton Anzlovar se poda s svojo hčerko Mrs. Ber-nadette Hanessy in njeno družino v Californijo, kjer namerava ostati preko zime. Družina Hanessy se bo tam nastanila, dočim se njegov starejši sin TonyJ tam že nekaj časa nahaja ter je poslovodja Mercast Mfg. družbe v La Verne, Calif. Mr. Anzlovar se nastani na naslovu: 2157 Laurel Ave., Kellogg Pk., Pa-mona, Calif. Seja in predavanje Nocoj, v sredo zvečer se vrši redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave. Seja se prične točno ob 7. uri, takoj po seji, ob 8. uri pa bo zanimivo predavanje o socialnem zavarovanju. Vabi se vse članice in prijatelje, ki se zanimajo za vprašanje socialnega zavarovanja, da pridejo na predavanje. GLASBENA MATICA poda opero "RIGOLETTO" v HEDEUO, 6. NOV. 1955 ob 3:30 uri v SLOV. NAR. DOMU. St. Clair Ave. Vctop. $1.00, $1.50. $2.00. $3.00 ▼ti cedei! rMeivirani STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Puorished by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. $231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Влгегу Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)__________ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 - 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Othei Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) _$12.00 _ 7.30 _ 4.50 for Six Months_(Za šest mesecev) _ For Three Months—(Za tri mesrxe) __ Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 "AVTOMOBIL ŠE NE POMENI SREČE" (3) Tako ruski gostje v Ameriki. V zadnjem času se pogajajo Rusi in Amerik^^iT l3-kor sta sicer oba družabna in državna režima popolnoma tuja, nasprotna drug drugemu, se zdi, da sta si v velikih obrisih prav blizu. Zopet, da povdarimo, le ruski in ameriški sistem. Ruska pesem poveličuje človeško delavnost in poje o strojih in tehniki. Zapadni svet je hotel to kulturo ponižati, osmešiti. Pesem naj bo vendarle namenjena le notranjim človeškim čuvstvom, ne pa mrtvemu stroju, čeprav s pomočjo električne energije ta stroj dela. Tudi v Ameriki smo ta ruski način smešili, ga poniževali. Ozrimo se okrog sebe po naši Ameriki sami. Radio in televizija sta na trgovski podlagi. To se pravi, da služita v prvi vrsti trgovskemu oglašanju, torej materialnim trgovskim interesom. Vse, kar prinašajo programi iz kateregakoli polja človeškega kulturnega udejstvovanja, gre za končni cilj, da se v gledalcu in poslušalcu vzbudi interes za nakup, kar prodajalec oglaša. Glavno pa je tole: Ni ga ameriškega produkta, katerega oglašajo, da ne i)i imeli, četudi še tako kratko pesem in napev za ta produkt! Kajkšna razhka tedaj med Rusom, če opeva produkt, stroj, in Amerikancem, če opeva isto blago, isti produkt. V temelju prav gotovo ni nobene razlike. Sredstva, kako se oglaša, so postranska stvar. Na stvari nič ne spremeni, če se Amerikanci poslužujejo radia in televizije, Rusi pa tiska, magazinov in morda celo knjig. Primera med Rusi in Amerikanci gre še dalje, je realna vkljub temu, da se bo zdela komu misel, primerjati Amerikanca z Rusom naravnost drzna. Kakšno nalogo ima socialistično-komunistični režim v Sovjetski zvezi? Odgovor je brez velikih teoretičnih razmišljanj enostaven, kakor na dlani. Da tipizira, poenoti življenje ruskega človeka. Šole so enake. Oblačenje je skoraj povsod isto. Enako prehrana. Tudi ko gre za dohodke povprečnega ruskega državljana. Torej neka enotna družba, v kateri naj ne bo velikih stanovskih socialnih razlik. Ker so pred nastopom sedanjega režima te razlike obstojale, jih je bilo odpraviti, čeprav z revolucijo. Odpravljajo se z zakonom, če je treba tudi s silo. Sovjetsko družbo oblikujejo od zgoraj navzdol, torej s povelji, postavo, katero je poslušati. Ali končni cilj je le neko tipiziran je, kjer ni velikih družabnih razlik. In ameriško življenje, ameriški standard? Vzemimo prehrano in oblačenje. Trdili smo že, da če ni posebnih izrednih kriz in težav, obleka in hrana, ki sta drugod veliko vprašanje, v Ameriki, razen v številnih družinah, pa če je samo eden v družini, ki mora skrbeti za vse, ne gre za vprašanje prvega reda. Pa recimo, da vzamemo v poštev kakovost hrane in obleke. Če smo odkriti, si bomo priznali, da je pač od našega okusa odvisno, kako pripravimo jed in kako se oblečemo; toda sredstva so na razpolago. Ko se delavec in delavka okusno moderno oble-četa, ali nosita na sebi še žig delavskega razreda? Ameriški standard se je razvijal od spodaj navzgor. Kakor ni šlo gladko v Sovjetski zvezi, ni šlo gladko tuc'i v naši Ameriki. Imeli smo krvave, težke dolgotrajne stavke, šli pa smo po potih tipiziranja. Vzemimo moderne pri dobitve ameriškega delavstva na materialnem polju; vzemimo silno razširjeno zavarovanje na vseh poljih, četudi sloni to zavarovanje na principih kapitalizma. Vzemimo ameriške delnice in se vprašajmo, kdo jih ima, pa bomo, če nam je za resnico, priznali, da je demokracija, ki jo imamo doma in kadar smo v svetu vedno na ustih, le neka realnost, da ne gre zgolj za besedo! Ta ameriška demokracija je že tipizirala ameriški standard, kakor ga je kot svojega posebnega tipiziral sovjetski sistem v Sovjetski zvez:.! V Sovjetski zvezi šiloma, v Združenih državah svobodni^, ker je Amerikanec svobodni človek. Ali kcnčno Listemih gre vsekakor za tipiziranje. L. C "Rigoletto" v slovenskem jeziku CLEVELAND, Ohio — Koliko je narodov v Ameriki, da bi podali opere v jezikih svojih sta-rišev? Tudi za Slovence je to mogoče samo v Clevelandu, to pa zato, ker se mladina zanima za govorico svojih roditeljev in pa zato ker Slovenci—mlajši in starejši — upoštevajo delo in trud pevcev in pevk Glasbene Matice. Tudi so prepričani, da bodo imeli lep užitek. Predpro-daja vstopnic za to opero kaže. da bo avditorij Slovenskega narodnega doma zopet napolnjen. Vstopnice si je tudi rezerviral governer Frank Lausche. Potom telefona in pismov so naročili več stopnic iz Pittsburgha, Chicage, Loraina in celo iz Miami, Florida. Predstave Glasbene Matice so vam znane, zato bi bilo pisati reklamo o tem odveč. Rečem samo to, da se vsi trudijo dati najboljše, kar zmorejo in bodo to storili tudi pri prihodnji predstavi v nedeljo, 6. nov. Delo samo, to je opera "Rigoletto," pa je tako lepo, da si je osvojilo ves civiliziran svet. Orkester bo polnoštevilen; kostume nam je zopet posodila Chicago Civic opera, tako da bo užitek za oči in ušesa. Kdor bo to zamudil, mu bo pozneje žal, kar se mnogokrat siši od onih, ki si niso preskrbeli vstopnice pravočasno. Kar jih je še, jih dobite pri Oražmovih ali na dan predstave pri blagajni. Začetek bo ob pol štirih, blagajna se pa odpre ob pol treh. Anton Šubelj. Seja in predavanje EUCLID, Ohio—Nocoj, v sredo, 2. novembra se vrši redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk v Ameriško jugoslovanskem centru na Rechor Av^. v navadnih prostorih. Pričetek seje ob sedmi uri. Po seji, ob 8. uri nam bo predaval o socialni zavarovalnini g. A. J. Stefanek, poslovodja tukajšnjega okraja. Tema njegovega predavanja bo: "Kaj mora vedeti vsaka žena o socialni zavarovalnini." Vprašanje se tiče nas vseh, torej pridite v obilnem številu, da ne bo predavatelj govoril prazni dvorani. Prosi se tudi vse, katere nimate plačanega asesmenta, da to poravnate. Na svidenje na seji, nocoj, 2. novembra. E. Matko, tajnica, Prošnja CLEVELAND, Ohio — Ko sem se nahajala na obisku v stari domovini, in sicer v vasi Brezovica, okraj Sežana na Primorskem, sem se znašla v družbi treh občinskhh ali kot jih imenujejo, krajevnih odbornikov, ki so baš prišli iz sestanka v Materiji. Bilo so iz Brezovice, Ostrovice in Slape. Pozdravili smo se in si voščili vse najboljše, potem so mi pa izrekli malo prošnjo. Nagovorili smo me z ja-ko lepimi in v srce segajočimi besedami: "Draga domačinka, ki si se tako lepo oddolžila in obiskala rodno grudo! Lepo se nam vidi, ker čeprav ste tako daleč, a, kot si nam povedala, da še vedno čutite Slovenci z nami. Ob tej priliki ko si tu, bi Te radi vprašali za malo pomoči, in sicer bi se tikalo le vas, kateri imate drage starše, brate, sestre in druge sorodnike, ki so že pokojni, da bi nam, ako bi bila