1F© ljubljanska banka goS^k^kred^miS LETO XXV. — številka 88 Ustanovitelji: ob«, konference SZĐL Jesenice, Kran], Radovljica, Sk. Loka «a TržlC - Izdaja CP Gorenjski tisk *■ Odgovorni urednik Albin Učakai Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič glasilo t v a ZA KRANJ, sobota, 11. 11. 1972 Cena 70 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik« Od 1. Januarja 1958 kot poltednik. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah ln sobotah. GORENJSKO Pred združitvijo zdravstvenega zavarovanja za delavce in kmete Nujna izenačitev pravic Cez dober teden bo na Gorenjskem in v drugih slovenskih pokrajinah referendum O Predlagani združitvi skupnosti in izenačitvi pravic zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Popraša-li smo po Gorenjskem, kaj o Predlagani združitvi menijo delavci in kmetje. Povsod «mo slišali mnenje, ki bi ga lahko združili v naslednjo misel: naša družba se zaveda, da ni tako bogata, da bi ji bilo lahko vseeno, kakšen bo V prihodnje položaj in razvoj kmetijstva. Izenačitev pravic Pomeni korak k izboljšanju sedanjega položaja kmetijstva in lm«.-. ^a in kmetov. VALERIJA JELŠEVAR s Koroške Bele, zaposlena v ekktrodnem oddelku jeseniške Železarne: »Pozdravi j am prizadevanj a *a združitev obeh zavarovanj m mislim, da tako menijo tu-g moji sodelavci. Sploh je mlo nerazumljivo, zakaj smo *amo kmete puščali toliko fcasa ob strani, ko vemo, v *akšnem položaju ' delavcem moč po ti ve Ostali so nam, priskočili na povojni in kako zdaj 111 se preživljajo. Vsi Obrt j vi ».iiji/.eviiiM, So Vn duhovniki in drugi H0 1 vključeni v zdravstve-*umr arovan.ic in prav nera-Pre? J1V° **kaj nismo že te Mp?.mislili na naše kme-S"j!*2f»! sodelavc S obeh mjam0 !arni i in sa-z združitvi- se je in se bo razlikovalo od dela v tovarnah in v drugih službah. Kmetov delovni dan namreč ne traja le osem ur.« MARTIN BRCE, zaposlen v splošni kontroli v Iskri Elek-tromehaniki Kranj: »Poznam predlog za druži-žitev skupnosti. Danes je položaj v naši državi popolnoma' drugačen, ko je bila Jugoslavija predvsem agrarna država, če pomislim, da je v gospodarstvu oziroma v družbenem sektorju zavarovanje zaposlenih urejeno, da imamo po drugi strani ostarele kmetije, mislim, da je velika napaka, da tega vprašanja glede zavarovanja kmetov nismo uredili že prej. Menim, da je zdaj skrajni čas, da tudi na tem področju pravice izenačimo. To bi najbrž pripomoglo, da* število kmečkega prebivalstva ne bi še naprej tako hitro upadalo in da bi se kmetije pomladile. Vedeti je treba, da je dobro •in urejeno kmetijstvo pogoj tudi za dobro urejeno celotno gospodarstvo. V Iskri bomo o predlogu in pripravah na referendum razpravljali v torek. Ker je v naš>i tovarni precej delavcev, ki izhajajo iz kmečkih družin in poznajo to življenje in delo, sem prepričan, da se bodo pri nas odločili za izenačitev pravic« li še te kmete. Enako menijo tudi drugi zaposleni. Prispevek ne bo velik. Drugo leto nam ne bo treba nič plačati, leta 1974 pa le 0,08 odstotka. Razpoloženje med delavci, bi bilo lahko še boljše, če bi bilo več propagande.« FRANC POTOČNIK, kmet in občinski odbornik iz Bukovice v Selški dolini: »Menim, da moramo izenačitev pravic v zvezi z zdravstvenim zavarovanjem kmetov in delavcev vsi toplo pozdraviti. Solidarnost je nuj.-na in edina možna rešitev, zato pozivam vse, naj se na bližnjem referendumu odločijo »za«. Edina pripomba, ki jo imam, leti na 0,08 odstotka. Povečan prispevek namreč med delavci lahko povzroči negodovanje. Razliko pa bi bilo gotovo moč pokriti iz kakšnih drugih virov; morda iz visokih dajatev, ki jih plačujemo ob prodaji'lesa. Poleg tega mislim da so občani o predlogu preslabo obveščeni in ne vedo točno, kaj prinaša združitev. No, proti najbrž ne bodo, pač pa utegnejo ignorirati glasovanje ter spraviti v nevarnost uresničitev hvalevredne misli.« A. 2. — D. S. — J. K. -* I. G. zavarovanj. V Žele- fcreili nice bomo Pred re* aum°m še razpravljali.« ^L,°iZ *NIDAR, kmetova-* Nomnja: »p0 . Sm0 v^T?Je Je Pametno, da da konč se ;no prišli tako daleč, Pogovarjamo o izena- tlvvi pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Upam, da to ra-*mnejo tudi vsi drugi kmetje to delavci. Tisti delavci, ki *° doma s podeželja, prav gotovo poznaj kmečko življe-*le. delo in druge pogoje, :pam pa, da bodo razumeli ?a* položaj tudi tisti, ki ne *lvMo na podeželju. Rad bi Povedal, da imam sina, za ka-£reKa ieUm, da bi ostal na 5*ttH. Ce bo prišlo do ^ružitve in tako do boljših r|°iev za kmetovalce, najti1 on in tudi drugi mladi *mie ne bodo imeli toliko pislekov za delo na kme-J1, Kajti, kakorkoli že, delo a kmetiji oziroma na zemlji DANILO ROBLEK, referent za notranji transport v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič: »V predilnici smo imeli dva sestanka, na katerih smo določili člane volilnih odborov, njihove namestnike ter glasovalna mesta. Na prvem bodo* glasovali zaposleni v predilnici, na drugem zaposleni v tkalnici, na tretjem delavci oplemenitilnice in konfekcije in na četrtem zaposleni v zunanjih obratih ter v upravi. Vsem obratovodjem smo razdelili propagandni material in jih zadolžili da ga razdelijo med delavce. Vseeno sodim, da ljudje še niso dovolj seznanjeni in da ne vedo, kaj je bistvo referenduma, čakamo še na občinski propagandni material. Podpiram solidarnostno akcijo za združitev obeh zavarovanj, če kmetov pri zdravstvenem varstvu ne bomo izenačili z delavci, se lahko zgodi, da bomo izgubi- NOVOLETHA 25let ELITA KRANJ ima zaradi prenovitve trgovine Klub, Cankarjeva 5 • moške srajce, • moško perilo • kravate ZAČASNO naprodaj v Prešernovi ulici 14 (poleg Galanterije). Velika izbira novih modelov moških srajc za vse prilike! Presenečenja ni bilo Moj dobri, stari avto 2> ^\obus w O) 0 IGRAČE • PLETENINE • PERILO * O ar # KONFEKCIJA • KOZMETIKA ^ £-fi 0 ŠOLSKE POTREBŠČINE * ^ £ # GLASBILA • PRESENETIMO I1H! LE 13 8/I © Danes popoldne bo 10. seja delavskega sveta železarne, na kateri bodo pregledali sklepe zadnje seje, razpravljali in sklepali o poslovanju v prvih devetih mesecih letošnjega leta, pregledali finančni plan za leto 1972, se menili o.proizvodnem planu za leto 1973, sprejeli pravilnik o poslovni tajnosti ter razpravljali o razpisovalni in kvalitetni problematiki, o poročilih odborov in nekaterih drugih vprašanjih. 0 Pred nedavnim so se srečali na Jesenicah upokojenci in poleg drugih vprašanj razpravljali tudi o namenu in pomenu združitve skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov in delavcev. Z združitvijo obeh zavarovanj so se jeseniški upokojenci strinjali. ® Komisija za vzgojo in varnost v prometu pri skupščini občine Jesenice je za letošnjo jesen pripravila več predavanj o varnosti v cestnem prometu. Na predavanjih bodo prikazovali tudi filme o varnosti na cesti. Prvo predavanje je bilo v Kranjski gori, 10. novembra je bilo v Gozd-Martuljku, 17. novembra bo v Ratečah in 24. novembra v Podkorenu. D. S. KRANJ 0 V torek popoldne se je sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v zvezi s pismom predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Izvršni odbor je tudi sklenil, da bo 17. novembra v domu JLA v Kranju posvetovanje s predsedniki in sekretarji krajevnih organizacij SZDL. Na posvetu bodo razpravljali o nalogah po pismu predsednika Tita, pripravah na volilne konference krajevnih organizacij socialistične zveze in o zboru samoupravljavccv v občini. 4$ Kranj, 10. novembra — Dopoldne se je sestal koordinacijski odbor za izvajanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah in razpravljal o uresničevanju ustavnih dopolnil v občini. Sprejeli so tudi delovni program. Dogovorili so se, da je treba delovnim organizacijam pomagati pri uresničevanju ustavnih dopolnil, predvsem pri ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela (Več o ugotovitvah in programu bomo še pisali.). A. ž. Q Predsedstvo občinske konference ZMS Kranj se je na »voji seji v duhu pisma tov. Tita in izvršnega biroja ZKJ samokritično zazrlo vase, hkrati pa ugotovilo, da morajo tudi mladi sproti preverjati, pospeševati in soustvarjati samoupravne dogovore na vseh področjih, še posebej na vzgojno-izobraževalnem. V razpravi je bila izpostavljena še zmeraj neuresničena pridobitev prostorov za mladinski center, prostorska in kadrovska neustreznost na EASC (Ekonomski šolski center) in nestrpen, nerazumevajoč odnos nekaterih starejših, celo komunistov do mladih v krajevnih skupnostih in celo v delovnih organizacijah. Gost seje je bil Štefan Horvat, namestnik sekretarja OK ZKS Kranj. — A. B. RADOVLJICA g Kmečka sekcija pri občinski konferenci socialistične zveze je v četrtek dopoldne sklicala peti zbor kmetov-delegatov, na katerem so razpravljali o pripravah na referendum za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja in o osnutkih tez zakonov o zemljiščih, dedovanju in skupnih pašnikih. Na zboru so se strinjali s predlogom o združitvi obeh skupnosti zdravstvenega zavarovanja in obsodili stališča nekaterih kmetov na Gorenjskem, da do združitve ne bi prišlo. Pripombe o tezah zakonov pa bo kmečka sekcija poslala predlagatelju in republiški konferenci socialistične zveze. (55) Danes (sobota) dopoldne bo druga seja občinske konference zveze komunistov, na kateri bodo obravnavali kadrovsko politiko in delo organov in organizacij zveze komunistov v občini. <$ V sredo popoldne se bosta sestala oba zbora radovljiške obun^kc skupščine in obravnavala nekatera stanovanjska vprašanja; med drugim tudi srednjeročni program stanovanjske politike v občini. SKOFJA LOKA Q Na sredini skupni seji plenuma občinskega sindikalnega tveta, izvi snega odbora SZDL in predsedstva ZMS Skofja Loka so med drugim razpravljali tudj o predlogu združitve zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Vse tri organizacije so menile, da je treba zamisel vsestransko podpreti. V okviru priprav na referendum pa so priporočili vsem delovnim organizacijam, da v kolektivih organizirajo javne razprave o novostih, ki jih združitev prinaša. Širšo informacijo O tem naj objavijo tudi vsa tovarniška glasila. -lb 0 V torek ob 16. uri je sklicana seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Skofja Loka. CIani odbora bodo razpravljali o predlogu možnih kandidatov za novega predse mika republiškega izvršnega sveta. General Tavčar - novi poveljnik ljubljanskega armadnega območja Z ukazom vrhovnega komandanta oboroženih sil SFRJ maršala Josipa Broza -Tita je za novega poveljnika ljubljanske armadne oblasti določen generalpodpolkovnik Franc Tavčar - Rok. Generalpodpolkovnik Franc Tavčar se je rodil 6. marca 1920 v vasi Jarše pri Ljubljani. Je udeleženec NOB od leta 1941 in nosilec partizanske spomenice 1941. Istega le- ta je bil tudi sprejet v KPJ. Med vojno je opravljal celo vrsto odgovornih dolnžosti in zasedal najrazličnejše visoke vojaške položaje kot so, na primer, mesto komandanta vojnega področja, mesto namestnika komandanta 7. korpusa in mesto pomočnika načelnika Gš Slovenije. Po osvoboditvi je najprej postal komandant divizije in nato načelnik inženirijske uprave JLA, zdaj pa so_ S* imenovali za poveljnika lJu Ijanskega armadnega podr<# ja. Končal je najvišje voj3" ške šole. Je nosilec reda rodnega heroja in drugih v Sodelovanje z zamejstvom Pri občinskem odboru ZZB NOV Jesenice so vzpostavili stike z zamejstvom prek koroških borcev ali občinske zveze kulturno-prosvetnih or-organizacij. Dvakrat doslej so že pripravili tovariški večer in povabili kulturne delavec s Koroške in dijake celovške gimnazije. Na te večere so povabili tudi nekdanje koroške prostovoljce za severno mejo. Večera sta bila zelo prijetna in obogatena s kulturnim programom, v katerem so izmenično sodelovali Korošci in kulturniki z Jesenic. Komunisti o svojem delu V torek, 7. novembra, se je na Jesenicah sestal komite občinske konference ZK Jesenice. Udeleženci seje so najprej razpravljali o uspehih razprav po osnovnih organizacijah, kjer so razpravljali o pismu tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Na sejah osnovnih organizacij ZK — sestale so se vse osnovne organizacije razen Vatrostalne — so bili enotni, da morajo v prihod j ne dosledno izpolnjevati vse naloge in da se morajo nujno kadrovsko okrepiti. Dalj časa pa so razpravljali o uresničevanju programa dela konference in komiteja in ugotovili, da je tudi v jeseniški občini čutiti neenotnost na vseh področjih in da je prav zaradi tega treba zagotoviti enotno politiko, ki jo mora oblikovati ZK. Pri vseh akcijah v prihodnje morajo zagotoviti večjo enotnost in večjo odgovornost. D. S. Zdaj pa pripravljajo ustanovitev kluba prijateljev koroških Slovencev. Prav tako bi radi, da bi jim uspelo povezati in podpisati listino pobratenja s kraji zunaj naših meja. Jeseniška občina kot obmejna občina bi te stike prav gotovo lahko vzpostavila. D. S. šokih vojnih in povojnih g ličij Obenem je član kon* 4«;^ __™„ ]tonfcre teja ZKJ. armadne Ocena socialne politike Na drugi seji se bodo v torek popoldne sestali člani občinske konference zveze komunistov v Kranju. Razpravljali bodo o uresničevanju sklepov prve seje konference, na kateri so obravnavali osnove socialne politike v občini. Ocenili bodo tudi aktivnost organov konference med obema sejama. Razen tega pa je na dnevnem redu še razprava ia »o o problemih položaj- ^ tivnosti mladih v ob^n''sej3 volitev delegata tretje konference ZKJ, informfc,J o aktivnosti organizam in ure" organov ZK v občini pn ^ sničevanju pisma Preds v^g« konfet Tita in potrditev zaključ računa občinske ZK za leto 1971. Sindikati o pismu V sredo popoldne bo v Tržiču seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta, po seji predsedstva pa bo še razširjena seja sindikalnega plenuma. Na obeh organih bodo obravnavali naloge po pismu predsednika Tita, izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter seji CK ZKS. Prav tako bo- tj* do sindikalni delavci na dinem zasedanju razP1 o pripravah na občne j, osnovnih sindikalnih zaci j ter analizirah P'^jtvi na referendum o z"' pr delavskega in kn^gjj varovanja, ki bo 1" novembra. _ jK Anton Kržišnik 3 V ponedeljek je na Bledu zadet od srčne kapi nenadoma umrl nekdanji dolgoletni direktor LIP Bled Anton Kržišnik. Rodil se je pred 59 leti v Žirovnici v obrtniški družini. Po končani šoli se je odločil za gozdarski poklic TRZIC % Včeraj dopoldne je bil na občinski skupščini v Tržiču sestanek predsednikov delavskih svetov tistih delovnih organizacij v občini, kjer bodo ob nedeljskem in ponedeljkovem referendumu samostojne volilne enote. Na seji so bili tudi predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij iz teh kolektivov. Predsedniki so obravnavali zadnje politične in organizacijske priprave na referendum. -Jk in po vojni služboval nih krajih Slovenije. ' j» V ta je postal direktor * ^ bil na tem delovnem j« 18 let. Pred dobrim ie bil upokojen. ^ Bil je aktivni clru^ ^ tični delavec. Tal-o zadnje predsednik ^ konference SZDL "tr3J<, in podpredsednik ^ f skupnosti. Razen teg <^ delal tudi v drug«" ^»J cijah in društvih, v v<,jf se od njega vff%M prijatelji, nekdanji^* iz podjetja in dr A-življenja ter drug1- /O ljubljanska banka MLADINSKA NAGRADNA IGRA PIKAPOLONICA Dragi mladi varčevalci! Naš mladi rod želimo pritegniti s prikupnim nalinem varčevanja. Pikapolonica vas bo razveseljevala skozi »se leto, na svetovni dan varčevanja pa bo žreb «bral najsrečnejše. Kje vse boste našli pikapolonico vas zanima? — vložki za knjige, kot posebna pozornost; — pikapolonica svetuje — slikanica za vse otroke, ki varčujejo; — značka pikapolonica za vsakih 100,00 vloženih dinarjev; — velika pikapolonica za okras otroške sobe za vlogo 500,00 din; — varnostne svetleče značke za najmlajše s pikapolonico. Mamicam in očkom bo v veselje vaše varčevanje, **" v banki pa bomo poskrbeli za to, da nas boste raoi obiskovali. ljubljanska banka dužnica KRANJ Odprto pismo Ivanu Omanu bivšemu predsedniku skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Kranj V četrtek dopoldne so je v Radovljici petega zbora delegatov kmetov kmečke sekcije pri občinski konferenci socialistične zveze udeležilo 45 kmetovalcev iz radovljiške občine. Na zboru so med drugimi razpravljali o pripravah na referendum za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov. Podprli in pozdravili so predlog za združitev in izenačitev pravic iz zdravstvnega zavarovanja. Ko pa so govorili o posameznih kmetovalcih na Gorenjskem, ki se ne strinjajo s predlogom in o vzrokih, zaradi katerih je bil na lastno željo razrešen funkcije predsednika skupščine skupnosti zdravstvnega zavarovanja kmetov Kranj Ivan Oman, so soglasno sklenili Ivanu Omanu poslati naslednje odprto pismo: »Spomladi 1970. leta so bila na drugi konferenci zveze komunistov Slovenije sprejeta stališča o preosnovi kmetijstva in podeželja. Ugotavljamo, da so se mnogi sklepi iz akcijskega programa, ki je bil tedaj sprejet, že uresničili. Ker ste tudi sami kmet in ste pri uresničevanju teh sklepov tudi sodelovali, veste, da je to res in da se od tedaj položaj kmetov izboljšuje. To vemo tudi mi. Zato smo z začudenjem sprejeli vašo ostavko na predsedniško mesto skupščine zdravstvenega zavarovanja kmetov, ki jo utemeljujete z nezaupanjem do samoupravnih pravic in do bodočih obremenitev Sodelovanje med avtobusnimi podjetji ^amoupravnl sporazum o sodelovanju med podjetji Avtopromet k^nca, Creina Kranj, Slavnik Koper in Transturist Skofja Loka omogočal boljše izkoriščanje zmogljivosti teh podjetjih ter uspešnejše poslovanje tov r*dseq niki Avt.r"'11 delavskih sve- ^Pra Kr*nja, *k3j -,n Tt Slavnika iz .., . -trans turista iz ^trteu « , 50 Podpisali v » ?P°'dne v hotđlu Creir samoupravni Kp?^umra: i6lovani °nmedsebojnem so-Sa J* rlU °dpisu sP°razu-IStfkov naivi§i'h Pred-Erisostvova°,mtenjcriih Podrtij S^Jske ' - ldi Predsednik ik skupščine J°djetja , ?Porazum I so Podpisala Pokrivajo Slovenije ves za-m pred- SSS i S"6 javnosti v ateist ^Porazum. v okviru Jetja Jo omenjena Popolno samostoj- nost, ni zaprta tvorba, temveč se ji bodo najverjetneje do konca leta pridružila še nekatera slovenska transportna in turistična podjetja, predvsem Gorjanci iz Novega mesta, SAP iz Ljubljane ter Avtoprevoz Maribor. Podpisniki sporazuma imajo valike možnosti za medsebojno sodelovanje in enotno nastopanje na trgu. Največ skupnih akcij bo na področju potniškega prometa in pri opremljanju voznega parka, ki je sedaj v Sloveniji precej neenoten, kar povzroča precej težav tudi proizvajalcem prevoznih sredstev. Možnosti za sodelovanje in smotrnejše izkoriščanje zmogljivosti so tudi na področju hotelirstva, turizma in žičničarstva. Podjetja se bodo na osnovi sprejetih programov odločala za skupna vlaganja in bodo kot taka svoje zahteve lažje opravičevala pred bankami. Za uresničevanje sporazuma bo skrbel koordinacijski odbor, v katerem bosta dva člana delavskih svetov omenjenih štirih podjetij. Tehnične in administrativne posle bo vodil tajnik. Na novinarski konferenci, ki je bila po podpisu sporazuma, so predstavniki podjetij poudarili, da so podpisniki pri pripravljanju sporazuma pokazali veliko resnosti in zavzetosti in da ni bojazni, da ne bi bilo tako tudi v prihodnje. J.Košnjck kmetov. Cc se je naša družba odločila spremeniti oziroma izboljšati položaj kmeta, se je odločila to storiti na vseh področjih. Po akcijskem programu je bilo za zdaj izvršeno: Ustanovljen je bil samostojni republiški sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo; formirana je bila republiška zveza za zadružništvo; organizirane so kmetijske tn pospeševalne službe; uvedeno je kreditiranje kmetov za razvoj In modernizacijo kmetij; sprejet je bil novi zakon o združevanju kmetov; ustanovljene so bile kmečke sekcije pri občinskih konferencah SZDL; formirali so se stabilizacijski skladi; pripravile so se cene kmetijskim proizvodom; uvedene so razne davčne olajšave; sprejet je bil jfakon o pokojninskem*za-varovanju kmetov; v pripravi so zakoni o dedovanju, o zemljiščih in o skupnih pašnikih. To je del ukrepov, ki so bili izvršeni po drugi konferenci ZKS. Nedvomno bo uspešen Izid referenduma o združitvi kmečkega in delavskega zdravstvenega zavarovanja prispeval k zmanjšanju socialnih razlik med kmečkim in delavskim prebivalstvom. Člani — delegati kmečke sekdlje, pri občinski konferenc} SZDL Rado#rjica ne moremo razumeti, da se vi, tovariš Oman, s to združitvijo ne morete strinjati. Vsi dosedanji ukrepi so bili izvršeni v korist kmetov tn ne verjamemo, da bi ta združitev krnila kmetove samoupravna pravice ali da bi ga materialno toliko obremenjevale, da bi bil ogrožen. Svetujemo vam, da se drugič ne pustite voliti na položaj, kjer boste zastopali na« kmete, če se ne strinjate ali ne verjamete v dobronamer-nost ukrepov, ki jih podvze-ma naša družba v korist kmetov. Delegati — kmetje, člani kmečke sekcije pri občinski konferenci SZDL Radovljica Poslansko vprašanje Dušana Horjaka Dušan Horjak, poslanec republiškega zbora slovenske skupščine je predsedniku zbora posredoval poslansko vprašanje o prevozu železne rude za jeklarno v Linzu. »častno razsodišče gospodarske zbornice je odločilo, da je prevoz rude 2TP Zagreb po daljši relaciji nelojalen. O tem je obširno dokumentacijo izdalo tudi železniško transportno podjetje Ljubljana. V časopisu (Borba, 2. novembra letos) pa smo lahko prebrali, da ŽTP Zagreb ne odstopa od svojega stališča in ne namerava prenehati s pre- vozom rude po daljši poti. Zato so o tem ž« razpravljali delavski sveti železniškega transportnega podjetja Ljubljana in obsodili takšno stališče, ki je hkrati v nasprotju s pismom predsednika ZKJ Tita in Izvršnega biroja...« Poslanec Horjak sprašuje, kakšne ukrepe namerava podvzetl republiški izvršni svet, da se problem reši v okviru zakonskih možnosti In da se 2TP Ljubljana omogoči nadaljnji prevoz rude na podlagi prvotne pogodbe med avstrijsko Jeklarno in 2TP LJubljana. A. Z. Turistični delavci obiskali Gorenjsko Predstavniki pomembnejših turističnih agencij iz vse države so v četrtek in včeraj na povabilo turistične zveze Slovenije obiskali Gorenjsko in nekatere druge turistične kraje v Sloveniji, Ogledali so si zanimivosti Bleda, Bohinja in Kranjske gore. Obisk sodi v okvir priprav na letošnjo zimsko sezono. A. 2. Nov TV pretvornik Nad Bohinjsko Belo gradijo nov TV pretvornik, da bodo prebivalci te vasi, skupaj z Obrnami tn Sotesko, ki so skrite za Jelovico in Babjim zobom, imeli boljšo sliko na televizijskih zaslonih. Pobudo za gradnjo pretvornika je dala krajevna skupnost, za to pa so se ogreli tudi vašča-ni in vojaki garnizije JLA. Zbrali so precej denarja in opravili prostovoljna dela. Ce bo vse po sreči bo pretvornik gotov do 29. novembra. A. 2. 92 odstotkov pomoči Kranj prispeval več kot je bilo predvideno čeprav akcija za pomoč poplavljenim območjem v severozahodni Sloveniji še ni končana, lahko trdimo, da je uspela. Do 31. oktobra se je v solidarnostnem skladu nabralo 18,303,000 dinarjev al* slabih 92 odstotkov predvidene vsote. Občine so v sklad prispevale zelo različno. Nekatere so vplačale celo več kot je bilo predvideno. Med temi je tudi kranjska. Precej pa je Se takih, ki niso prispevale niti polovico predvidene vsote za odpravo škode v Po-tnurju. Na zadnji seji solidarnostnega sklada so menili,. da Je potrebno že zaradi tistih, kj so vse obveznosti v redu poravnale, zahtevati politično odgovornost družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa sindikatov v občinah, ki so Zbrale manj kot 80 odstotkov predvidene pomoči. V vsJi občinah bodo zato izdelali seznam vplačnikov in tako ugotovili, kdo se solidarnostni akciji ni pridružil, še posebej pa bodo pregledali seznam vplačil zasebnikov, ki so se pozivu slovenskih Sindikatov odzvali v zelo majhnem številu. Upravni odbor sklada Je tudi že razdelil 7,5 milijona dinarjev za regresiranje nakupa semena in 8 milijonov dinarjev za odpravo škode na komunalnih objektih. Dogovorili so se, da bodo vsa sredstva, ki so jih v sklad prispevale delovne organizacije za določene namene, nakazali tja, kot so zahtevali darovalci. Tako bodo 500.000 dinarjev, ki jih je Zavarovalnica Sava vplačala za regulacijo Mure in Drave, nakazali vodni skupnosti Maribor. Odbor se je tudi odločil, da bodo iz sklada regresirali še vse dodatne nakupe semen, prav tako tudi polovico nakupa krmnega ohrovta, ki je bil kmetovalcem razdeljen takoj po poplavah. Regres bodo lahko uveljavi, le le tiste delovne organizacije, ki bodo predložile vso potrebno dokumentacijo. Regres za krompir pa bodo odobravali le za posajene površine. Za kritje škode na komunalnih objektih bo lahko izkoristila občina Maribor 2,144.000 dinarjev, Murska Sobota 2,120.000 dinarjev, Len- Letos že 21 stanovanj škofjeloška občina je v cadnjih nekaj letih rešila vrsto stanovanjskih vprašanj borcev, upokojencev in so-plalnih podpirancev. Samo lertos so v te namene izdali 1,710.000 dinarjev. V nova stanovanja se je vselilo 5 borcev NOB, 9 upokojencev In 7 socialnih podpirancev. Jrenutno ima prošnjo za stanovanje vloženo še 24 upokojencev. Nekateri bodo stanovanja dobili že v prihodnjih mesecih. Precej je tudi nerešenih stanovanjskih vprašan j socialnih podpirancev. Te rešujejo v sodelovanju s socialno službo občine in dajejo prednost najbolj potrebnim. -Ib Začeli uresničevati ustavna dopolnila ! Na sredini seji sveta krajevne skupnosti škofja Loka SO med drugim obravnavali program komunalne dejavnosti krajevne skupnosti. Obenem so menili, da KS ne sme postati »neki vsestranski komunalni delavec«, temveč naj čimprej postane središče krajevne samouprave. Zato bo treba sedanjo dejavnost poživiti z aktivnejšim družbenopolitičnim delom. S tem pa bodo že prešli na uresničevanje II. faze ustavnih sprememb, ki prav krajevnim skupnostLn nalaga širše pristojnosti in nn'oge. Pripravili bodo nov statut KS. k; bo dal ŠKše možnosti za ra*voj »am mpravlianja tudi na tem podiočju dejavnosti obč. nov. Na seji so tudi sklenili, da vnesejo v delo organov KS nekatere novosti Ker je škof- jeloška krajevna skupnost zelo velika, zajema mesto z okolico, jo bodo razdelili na tako imenovana interesna področja. Občani pa bodo na posameznih področjih izvcl'd tričlanske krajevne odbore. Predsednik tega odbora bo član sveta KS. Na ta način želijo doseči večjo usklajenost dela in boljše seznanjanje občanov z delom KS ka kor tudi sveti KS z interesi občanov. Prispevek za vzdrževanje krajevnih cest je že več let predmet razprav in včasih tudi sporov med člani KS. Zato so na reji predlagali, na i o pridevku ne odloča dolžina ceste, temveč obreme-nienost. Pn tem pa ne gre upoštevati le pi ometa z osebnimi vozili i:i aitobusi, tem •več tudi tovorni promet. L. B. dava, 1,264.000 dinarjev, Gornja Radgona 784.000 dinarjev in Ljutomer 712.000 dinarjev. Vendar bodo prizadete občine lahko dobile le toliko odstotkov pomoči, kolikor so izpolnile obveznosti do solidarnostnega sklada. Vso odobreno pomoč bodo dobile le tiste občine, ki so obveznosti v celoti poravnale. L. B. Izjava je izmišljena Podjetje Aerodrom Lju-bljana-Pula in osnovna organizacija ZK podjetja Aerodrom Ljubljana-Pula izjavljata, da je popolnoma izmišljena izjava enega od razpravljavcev v TV oddaji »Mi med seboj« z dne 8. novembra 1972 ob 20.35, da je bivši direktor Transportbiroja iz Radov- ljice sedaj namestnik direktorja na Brniku. Seznanjeni pa smo, da je ta oseba, o kateri je bilo govora v omenjeni' TV oddaji, zaposlena v prometno-turističnem podjetju Ine.r-Slavnik kot direktor sektorja za rent a car v Ljubljani in nima nobene zveze z letalskim prometom in letališčem. Socialistični zvezi njeno vlogo in pomen V sredo, 8. novembra, je bila na Jesenicah seja izvršnega odbora občinske konference SZDL skupaj s predsedniki krajevnih odborov in komisij. O vlogi in delu ter pomenu socialistične zveze danes so udeleženci seje živahno razpravljali. V razpravi so bili dovolj kritični in samokritični in izoblikovalo se je vrsto mnenj, pobud in predlogov. Po pregledu dela občinske konference SZDL, izvršnega odbora, komisij so predstavniki posameznih krajevnih odborov in komisij seznanili člane izvršnega odbora s problemi dela krajevnih odborov na terenu. Poudarjali so pomen boljšega obveščanja članstva na terenu, boljši način organiziranja in s tem tudi večjo aktivnost. Zato so na seji sklenili, da se bodo zavzemali za enotnost akcije in predlagali - vsem družbenopolitičnim organizacijam v občini, da bi poslej začeli občasno izdajati bilten, v katerem bi zajeli vse probleme družbenopolitičnega dogajanja v občini. Biltene bi pozneje poslali vsem članom socialistične zveze na terenu. Prav tako so bili enotni v tem, da poskrbe za čimprejšnjo rešitev kadrovskih problemov, da poiščejo na terenu prostore, v katerih bi se lahko člani redno sestajali. Udeleženci seje so menili, da bi zaradi obilice problemov, ki jih je socialistična zveza v protekJem obdobju že reševala in ki jih namerava reševati tudi v prihodnje, kazalo redno zaposliti predsednika občinske konference SZDL. Obenem so se strinjali da se zaradi rednih regijskih posvetov ustanovi medobčinski svet socialističnih zvez Gorenjske. Dokaj živahno so razpravljali tudi o nedavno ustanovljenih komisijah za ugotavljanje premoženja pri občinskih skupščinah. Zahtevali so, da jim občinska skupščina in davčna uprava predloži analizo davčnih prekrškov občanov in jih temeljito seznani z delom te komisije. Ko so se dogovarjali o praznovanju 29. novembra, so menili, da bi morah vendarle že poskrbeti za boljšo udeležbo na osrednjih Pr0" slavah, obenem pa tudi posredovati boljši program pr°-slav. . , Ugodili so prošnji koordinacijskega odbora za splošai ljudski odpor, da nabavijo vsaj enega izmed treh film°v o splošnem ljudskem odpora-Te filme bodo prikazovali J šolah in prav bi bilo, da V jih nekaj kupile tudi delovne organizacije v jeseniški občini. D. Sede} Le boljše delo b° prineslo uspeh OK SZDL Skofja Loka razpravljala o pism* predsednika Tita in izvršnega biroja pre sedstva ZKJ V četrtek je bila v Škofji Loki seja občinske konference SZDL. Najprej so razpravljali o združitvi kmečkega in delavskega zdravstvenega zavarovanja. Menili so, da je treba zamisel vsestransko podpreti, zato naj že v teh dneh v vseh delovnih organizacijah pripravijo javne razprave, na katerih naj delavce čimbolje seznanijo z novostmi, ki jih prinaša združitev. Zatem so člani konference govorili o odmevu na pismo predsednika Tita in izvi.snega biroja predsedstva ZKJ. Ugotovili so, da so obe ar.i pismo pozdravili in da se s stališči strinjajo. Menili f> da naloge, ki iz pisma ivr jajo, niso Je naloge komun'' stov, temveč vseh občanoVj zato naj se vsak po svoj'« močeh prizadeva za njihoV° uresničitev. Razprava je bila še posc^ no živahna, ko so govorili o najnovejših političnih dogodkih pri nas. člani konfel&r ce so pozdravili, da zahteve in stališča nika Tita in izvršnega roja predsedstva ZKJ r&f* uresničevati najprej na vi** 2 odstopom Staneta Kavelj in drugih visokih f'-?,kcJI narjev ter razpustom nega sveta so se strinp'.' vendar z zahtevo, so ljudje in organi zz da no*J Priznavalnine nekdanjim jeseniškim borcem V jeseniški občini so tudi letos delili nekdanjim borcem narodnoosvobodilne borbe stalne in občasne priznavalnine. Do stalnih priznavalnin je bilo upravičenih skupno 60 nekdanjih borcev in 18 uživalcev družinskih priznavalnin, to je vdov, staršev in otrok padlih borcev. Občasno alj enkratno priznavalnino pa je letos prejelo 39 nekdanjih borcev in 76 uživalcev družinskih priznavalnin. Najnižja stalna priznavalnina nekdanjim borcem, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi pred 9. septembrom 1943, znaša 150 dinarjev, priznavalnina nekdanjim borcem po 9. 9. 1943 pa 120 dinarjev. Najvišja priznavalnina borcem pred letom 1943 je 600 dinarjev, borcem po 1943. letu pa 400 dinarjev. ki naj prinesejo P0'^' tako družbenopolitične ,j, tudi gospodarske deja ^ Le tako bo moč dost ^ spodarsko in družben^ Jtf. Sloveniji i" bilizacijo v gos lavi j i. Ob koncu seje ,0n o programu dela 0 izjc konference. Predlog ^vi** lal izvršni odbor, ta- vali pa ga bodo na ski seji OK S7DL_^.ofiU seji se bodo tudi o izvedbi volilu* kJ^f letnih konferenc K ^ $. organizacij SZDL. GLAS * 5. STRAN Kranjska skupščina o pismu Uvod v konkretne naloge Najpomembnejša točka dnevnega reda četrtkove popoldanske Beje obeh zborov kranjske občinske skupščine je bila prav gotovo razprava o nalogah skupščine in njenih organov po pismu predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Razprava o tem je namreč trajala dobre tri ure in pol. Odbcs-mkom je bil predložen akcijski program davčne službe in inšpekcijskih služb in predlog sklepov skupščine in njenih organov. Uvodoma je bilo na seji rečeno, da je na podlagi že sprejetih sklepov, dogovorov in določil ter predloženega gradiva treba spregovoriti o konkretnih nalogah za nadaljnje delo. Treba je ugotoviti, ali smo lahko zadovoljni v občini z doseženo stopnjo samoupravne organiziranosti, ali so odborniki, Svcti in uprava naredili vse, kar jim je bilo naloženo. V razpravi se je izkazalo da so bila povsod ves čas Prizadevanja za razreševanje najrazličnejših družbenih vprašanj, da so bili temu Primerno doseženi tudi nekateri rezultati, da pa vendar Čaka na uresničitev še dobršno število skl epov, odgovorov in priporočil. Največ je oilo seveda govora o delu davčne službe in inšpekcijskih služb. Glede teh je prevladalo mnenje, da niso naredili Vscga, kar bi morali. Vzroki 2a to so različni: od organiziranosti, premajhne strokovnosti, materialnih težav, poznanj kanja tovrstnih kadrov Pa tudi do nespoštovanja zakonitosti, vse to pa je privedlo do ocene, da so bile te »lužbc premalo učinkovite iz objektivnih pa tudi subjektivnih vzrokov in da morajo *at° poslej imeti drugačno vl°go. Do neke mere bo naj- brž treba spremeniti organizacijo teh služb, jo krepiti, zagotoviti materialna sredstva in spremeniti tudi men-taliteto delovanja. Akcijski programi, ki so bili sicer ocenjeni kot solidna osnova za delo. Vendar so razpravljavci menili, da so kljub temu premalo konkretni, brez prioritetnega reda izvrševanja posameznih nalog, skratka takšni, kot so bili že zapisani in sprejeti v akcijskem programu družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine pred štirimi leti. Zato je prevladalo mnenje, da je tovrstne akcijske programe treba do naslednje seje občinske skupščine prilagoditi sedanjim nalogam oziroma jih konkretizirati. V tem smislu pa je izzvenela tudi razprava sekretarja komiteja občinske konference Franca Roglja, kri je dejal, da naj ta seja pomeni začetok ponovnega ovrednotenja programov in uvod v konkretne naloge. Tako bodo do naslednje seje občinske skupščine pripravili nove in predvsem konkretnejše akcijske programe. Ta seja skupščine pa bo prihodnji mesec. A. žalar neaktivne člane opremo prostorov. Do zime bo dom dobil streho, nato pa bodo sledila se notranja dela. (JP) Zbor tržiških kmetov, obrtnikov in upokojencev g- „^rea<0 so na seji izvršne- obr, OI'a SZDL Skofja Loka teriwaVaU tudi delo neka- ležeLr nov- ^ se niso ude-n.' van sej in tud. v krajev. zan;mSanizacij'i niso pokazali 'mania za delo. Funkcije LOKAINVEST ŠKOFJA LOKA Mestni trg 38 r izpisu je javni natečaj *a oddajo poslovnih prostorov pri BOHA^U Žirl — namenjenih za gostinsko dejavnost. Ustni natečaj bo 24. novembra t.L ob 10. uri v pro-gjnh Lokainvest, Mestni trg 38, kjer so interesen-m na voljo vsi natečaj ni pogoji. V okviru razprav in priprav na referendum o združitvi zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov bo jutri, 12. novembra ob 9. uri dopoldne v dvorani tržiškega kina zborovanje kmetov, obrtnikov ter upokojencev iz tržiške občine. Uvodno obrazložitev bo podal tovariš Marjan Herak ter pojasnil vzroke za razpis referendu- ma in njegov potek. Zaradi pomembnosti obravnavanega vprašanja računajo organizatorji zborovanja na dobro udeležbo. -jk člana 10 so razrešili Franca Pertovta in Petra Jereba oba iz 2irov. Na njuno mesto pa so imenovali Franca Kavčiča in Bomogila Coklarja prav tako oba iz krajevne organizacije Ziri. ~"lD GTP CENTRAL KRANJ Potrošniki pozor! Še imate čas, da sodelujete v nagradni prodaji v naših prodajalnah. Za vsakih 50 din kupljenega blaga v trgovini Delikatesa v Kranju in v trgovinah: Na vasi — Šenčur, Dom Srednja vas, Na Klancu na Primskovem, v trgovini Klemenček Duplje, v Naklem, v Kočni na Jezerskem in v prodajalni v Preddvoru, dobi kupec nagradni kupon. Drugo žrebanje bo 25. 12. 1972 v trgovini Delikatesa v Kranju. Nagrade: 1. poni ekspres 2. hladilnik Gorenje 120 I 3. sobni osvežilec 4. 5 nagrad — ročna ura 5. 5 nagrad — novoletna košara v trgovin: Delikatesa 6. 25 nagrad — blago po izbiri v vrednosti 100 din v trgovini Delikatesa 7. 20 nagrad — kosilo v hotelu Bor v Preddvoru v vrednosti 80 din 8. 20 nagrad — novoletna torta v restavraciji Park v Kranju 9. 20 nagrad — uporaba savne v hotelu Bor v Preddvoru 10. karton izbranih vin in 100 raznih manjših nagrad Izkoristite ugoden nakup! Pretehtan izbor Izšla je redna letna knjižna zbirka Prešernove družbe, ki obsega pet proznih del in koledar Prešernova družba nam je pred dnevi poslala v oceno redno knjižno zbirko za leto 1972. Zbirko sestavljajo koledar ln pet samostojnih del: poljudno znanstvena razprava dr. Borisa Kuharja »Odmirajoči stari svet vasi«, kronika kmečkih uporov Izpod peresa Miška Kranjca, ki nosi naslov »Zimzelen na slovenskih tleh«, Kersnikova »Ciklamen/Agitator«, ^povest Toneta Gasparija »Druga mati« in roman ameriške pisateljice PcarI Buck »Potonika«. že imena avtorjev povedo, da so uredniki skušali biti kar najbolj univerzalni; hoteli so zadovoljiti okus najširšega kroga bralcev, saj poleg zelo aktualne Kuhar-Jeve študije in Kranjčevega prereza zgodovine puntarstva ne zanemarjajo niti predstavnikov prejšnjih generacij slovenskih literatov (Janko Kersnik), niti piscev novejše dobe (Tone Gaspari). PearI Buckova in njena »Potonika« pa naj bi zastopali velikane moderne svetovne književnosti. Mladinski koncert cdlične pianistke iz Moskve Ce začnemo pri koledarju, velja kar takoj povedati, da je k pestrosti in vsebinski bogatosti slednjega precej- pripomogel profesor arhitekture Boris Kobe, katerega barvni ovitek in ciklus dvanajstih risb, kjer obravnava detalje iz dolgega niza krvavih obračunov med plemstvom in zatiranimi tlačani, lepo do-polnujeta »Zimzelen« Miška Kranjca. Na naslednjih 60 »traneh bo naročnik našel kratke biografije in pdlomke iz značilnih stvaritev sodobnih domačih pripovednikov Danila Lokarja, Edvarda Kocbeka, Cirila Kosmača, Miška Kranjca, Mire Mihelič, Alojza Rebule, Borisa Pahorja, Janka Messnerja, Matevža Hace-ta, Toneta Svetine, Pavleta Zidarja, Bena Zupančiča, Smir Ijana Rozmana, Lojzeta Ko-vačiča in Vladimirja Kavčiča. Vmes so posejane duhovite anekdote o Titu. Sledijo zanimivi prispevki o družbenem In narodnostnem položaju beneških Slovencev (živa Gruden), o vesoljski tehniki in tehnologiji (inž. Vlado Riba-rič), o varstvu okolja in vprašanju človekovega obstoja (dr. Miha Potočnik) ter o dogajanjih v letih 1918—1920 in 1941—1948, ki pomenijo usodno prelomnico v ži/vljenju Slovencev (France Klopčič). Kuharjev »Odmirajoči stari »vet vasi« Je pravzaprav v poljuben Jezik prevedena in z ilustrativnimi vložki obogatena doktorska disertacija Osnovna šola A. T, LINHARTA Radovljica razpisuje prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk na zunanjem 'oddelku v Mošnjah za določen čas (od 20. XI. 1972 do 5. marca 1973). Ra/pis velja 15 dni po objavi. Pismche ponudbe sprejema osnovna šola A. T. Linharta Radovljica. znanega etnografa. Pisec podrobno proučuje škocjanske hribe na Dolenjskem ter običaje, verovanja, način gospodarjenja in umetniške težnje tamkajšnjega prebivalstva. V uvodu pravi, da so škocjanski hribi prav miniaturni vzorec naše dežele. Tekoče pisani rekvijem za naglo izginja-jočimi značajskimi potezami naroda toplo priporočamo predvsem vrlim urbanistom ln politikom, ki edini lahko zavrejo stih'Jjsko, od tujih vplivov spodbujeno spremi-' njanje zunanje ln notranje (sociološke) podobe slovenstva. V »Zimzelenu« Miško Kranjec s pronicljivost jo in spretnostjo poklicnega literata razkriva ozadje, globlje vzroke, neposredne razloge in sam potek srednjeveških kmečkih uporov proti tiranski grofovski oblasti ter hkrati razloži, zakaj so vstaje nazadnje propadle. Tehtno, napeto branje bo služilo kot odlično dopolnilo dijakom srednjih šol in študentom zgodovine. Ker Kersnikovi povesti Cl-klamen ln Agitator bolj ali manj poznamo — združeni sta v eni knjigi — Je pozor-nost usmerjena zlasti k avtobiografsko obarvani zgodbi Toneta Gasparija »Druga mati«. Kmečka tematika ln žlahten, čvrst slog, posegajoč v notranji svet grčavih, z zemljo povezanih ljudi, močno spcrriniata na Voranca. Dela te vrste so zmeraj redkejša in ni bi v vitrinah knjigarn zasedla najvidnejše mesto. Kot večina besedili ameriške pisateljice Pearl S. Buck je tudi »Potonika« posvečena dolgoletni pisateljičini domovini — Kitajski. Avtorica slavnega Zmajevega semena in Borivca z Bogom (Nobelova nagrada) tokrat popisuje usode na Kitajsko priseljenih Judov, ki so sčasoma, čeprav združeni v zaključeno skupnost, prenehali misliti in čutiti kot Židje in ki so pozbili svoje poreklo ter postali — Kitajci. T. Guzell V Kranju bo v sredo, 15. novembra, ob 10. uri dopoldne v dvorani glasbene šole mladinski koncert pianistke OKSANE JABLONSKAJE IZ MOSKVE. Oksana Jablonskaja se je že kot »čudežni otrok« odkrila svetu s svojim bleščečim talentom, ki ga je ohranila in razvila tudi pozneje, ko se je začelo njeno zrelo mojstrstvo. Klavir se je začela učiti, ko ji je bilo pet let, in je kmalu za tem vstopila v šolo za nadarjene otroke na Moskovskem kon-servatoriju. Vendar se je kmalu nehalo obdobje lahkih uspehov in začela so se leta resnega dela. Na konserva-toriju jd Oksana Jablonskaja študirala klavir pri odličnem pianistu in pedagogu Alexan-dru Goldcmveiserju in pri Tatjani Nikolajevi. V tem obdobju se je oblikovala osebnost mlade umetnice. Jablonskaja, kot koncertna umetnica, nadaljuje vsa izročila ruske 'pianistične šole, združujoč svojo demokratičnost z globokim pronicanjem v notranji smisel glasbe in zvestobo skladateljevi ideji. Na višji stopnji študija je Jablonskaja, že kot zrela pianistka, sodelovala na velikem mednarodnem tekmovanju Marguerite Long — Jacques Thibaud v Parizu leta 1963. Dosegla je drugo mesto. Tedaj je na slavnostnem koncertu nagrajencev v dvorani Champs Elvsees osvojila priznanje francoske kritike. Dve leti pozneje je zmagala v hudi konkurenci na tekmovanju v Rio de Janeiru. Pianist in dirigent Sienkie-vvicz, predsednik žirije, je takrat posebej pohvalil njeno izvedbo. Dejal je, da je Beethovnov IV. klavirski koncert igrala tako plemenito v izrazu in tehnično briljantno, s toliko ritmičnega in oblikovnega čuta, da si je preprosto nemogoče zamišljati boljše izvedbe. Beethoven je resna preizkušnja za vsakega umetnika in Jablonskaja čuti še prav posebno nagnjenje do njega. Zalo je tudi sodelovala na Beethovnovem tekmovanju na Dunaju leta 1969, kjer je med 87 tekmovalci bila druga. Osvojila je vsa srca v mestu, kjer najboljši umetniki vsega sveta izvajajo Beethovnova dela. Kritika je pri njej zlasti hvalila lepo združitev poetičnega čuta, moške sile in prave mere. Zmagoslavja na mednarodnih tekmovanjih so samo vrhunci v pianistični karieri Oksane Jablonskaje. Nenehno koncertira tako v Sovjetski zvezi kot tudi drugod. Posebno v Bolgariji, NDR, Jugoslaviji in Poljski. Hkrati vztrajno širi svoj repertoar: poleg Scarlattija, Mozarta, Chopina, Liszta, Brahmsa, Cajkovskega in Rahmanino-va izvaja prav tako tudi dela modernih skladateljev. Izvaja sonate in koncerte PrO-kofjeva ter dela mladih sovjetskih skladateljev ščedrina, Vainberga in Gabičivadzeja. Redno sodeluje tudi v komornih ansamblih in se ukvarja še z dirigiranjem. Oksana Jablonskaja poučuje klavir na Moskovskem kon-servatoriju. Na koncertu v Kranju bo izvajala dela skladateljev: Scarlattija, Beethovna, Chopina, Hačaturjana, Cajkovskega, Ščedrina, Schuberta in Liszta. P. Lipar Požarne odškodnine Uprava Zavarovalnice SAVA —PE Kranj obvešča svoje zavarovance, da so bile izplačane naslednje požarne škode: 10. 8.1972 Peter Bohinc, Zalog št. 8, p. Cerklje 95.818,60 din za vsa poslopja, gospodarske premičnine in pridelke; 28. 8. 1972 Ivan Okorn, Begunjska št. 3, p. Kranj 10.505,00 din za vikend hišo; s 4. 9. 1972 Francka Smukavec, Polje št. 23, Bohinjska Bistrica 11.651,40 din za gospodarska poslopja in premičnine in pridelke; 7. 9.1972 Niko Pustavrh, Draga št. 20, p. Medvode 12.338,50 din za gospodarska poslopja; 29. 9. 1972 Franc Prestor, Pipanova št. 20, p. Šenčur 32.436,00 din za vsa poslopja, gospodarske premičnine in pridelke; 17. 10. 1972 Ivnn Cadež, Gor. Dobrava 10, p. Gorenja vas 12.100,00 din za gospodarsko poslopje; 27.10.1972 Danica Langus-Zorman, Gorenjska 28, P- Radovljica 25.179,60 din za gospodarsko poslopje; 8.11.1972 Alojz Cimžar, Zg. Bela št. 21, p. Preddvor 108.339,05 din za vsa poslopja, stanovanjske premičnine ter pridelke. Uprava Zavarovalnice Sava — PE Kranj Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE KRANJ - razpisuje na podlagi 57. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18/67 in 20/70) prosto delovno me$to ravnatelja dijaškega doma v Kranju Pogoji: visoka izobrazba pedagoške smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj; višja izobrazba pedagoške smeri in 10 let ustreznih delovnih izkušenj. Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev mora kandidat biti dober pedagog in org nizator ter imeti moralno politične kvalitete. . j Nastop službe je možen s 1. 1. 1973. Družinsko stanovanje je zagotovljeno. Razpi* rok je 15 dni po objavi. 0 Kandidati naj vložijo pismene prošnje, kolkovane z 2 din, življenjepis, dokazna-Izobrazbi in delovnih izkušnjah, potrdilo o nekaznovanju in da ni v preiskavi naslov: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Kranj, 64009 Kra Trg revolucije 1. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE predstavlja svoje knjižne novosti: KLINIČNO TESTIRAN LOSION UPORABLJAJTE TOČNO PO PRILOŽENEM NAVODILU IZVIRNA DELA: Ivan Bralko: CAS KNJIGE Publikacija, ki v znamenju mednarodnega leta knjige prinaša bogato gradivo o vlogi knjige v našem socialnem in kulturnem življenju. 146 strani velikega formata, cena: usnje 62 din Ivan Cankar: ZBRANO DELO XI Enajsta knjiga ZD prinaša roman Hiša Marije Pomočnice ter črtice in novele iz knjige Mimo življenja. 340 strani, cena: pl. 90, pus. 100 din Zmaga Glogovac: TESNOBA Knjižni prvenec Zmage Glogovac je roman v obliki dnevniških zapiskov. 176 strani, cena: broš. 40 din Vladimir Kavčič: ALEKSANDER VELIKI V zgodovinski okvir je avtor pričujočega dramskega teksta položil problem občečloveških razsežnosti. 118 strani, cena: broš. 35 din Tomaž Šalamun: BELA ITAKA pesniška zbii'ka 67 strani, cena: broš. 30 din Smiljan Rozman: LETA IN DNEVI zbirka novel in črtic 271 strani, cena: broš. 65 din Franci Zagorjčnik: LETO IN DAN pesniška zbirka 88 strani, cena: broš. 29 din Ervin Fritz: DAN DANAŠNJI pesniška zbirka 64 strani, cena: broš. 25 din FRANCE MIHELIČ Monografija z reprodukcijami avtorjevih grafik in risb ter z uvodno študijo Marjana Tršarja 244 strani, cena: pl. 220 din Jože šmit: HOJA ZA KATULOM pesniška zbirka _^ 56 strani, cena: pl. 25 din Alojz Gradnik: EROS TANATOS pesniška zbirka 76 strani, cena: pl. 38 din PREVODI: KITAJSKA LHUKA izbor kitajske lirike od najstarejših časov do danes v prevodu Alojza Gradnika 252 strani, cena: pl. 55 din Jean-Charles Lcmbard: ZGUBLJENI KORAKI dramski tekst 74 strani, cena: broš. 30 din Vladimir Holan: NOC S HAMLETOM antologijska pesniška zbirka 114 strani, cena: broš. 55 din Jean Fourastie: 40.000 UR Zbirka »Moderna družba«. Avtorjeva teza je: v XXI. stoletju človeku vse življenje ne bo treba delati več kot 40.000 ur. 232 strani, cena: pl. 86 din Timothv Green: TIHOTAPCI Zbirka »Moderna družba«. Knjiga razkriva najbolj skrite silnice modernega tihotapstva, njegova pravila, zakone, delovna območja, profite itd. 273 strani, cena: pl. 88 din Jan Severin: MORNAR BREZ JADER Zbirka »Biografije«. Biografski roman češkega pisatelja Severina govori o življenju in delu J. Ressla, izumitelja ladijskega vijaka. 284 strani, cena: pl. 95 din , NAJLEPŠE PRAVLJICE Izbor najlepših pravljic z vsega sveta s celostranskimi barvnimi ilustracijami 132 strani, cena: kart. 120 din Ivo Andrič: GOYA Bibliofilsko opremljena knjiga z avtorjevim esejem o velikem španskem slikarju in z reprodukcijami Govevih slik je izšla v počastitev Andričevc 80-letnicc. cena: pl. 85 din POLJUDNOZNANSTVENA DELA: SLOVENSKI ŠAH Zgodovinski prerez, partije, problemi, najvidnejši predstavniki 224 strani, cena: pl. 120 din Margot Schubert: V DOMAČEM VRTU priročnik 390 strani, cena: pl. 200 din Sojar: VRTNE ENOLETNICE priročnik 135 strani, cena: pl. 90 din Vilko Ukmar: GLASBA V PRETEKLOSTI pregled razvoja glasbe 244 strani, cena: kart. 63 din Harold C. Schonberg: VELIKI PIANISTI zgodovina igranja na klavir od Mozarta in Clementija do današnjih dni 347 strani, cena: pl. 100 din Zdravko Omerza: GOVORNE NAPAKE Ta knjiga ni le priročnik za logopede, temveč tudi za učitelje, starše in vzgojitelje predšolskih otrok. 290 strani, cena 84 din > Janko Jurančič: SRBOHRVATSKO-SLOVENSKI SLOVAR 1320 strani, cena: pl. 200 din Knjige dobite v vseh knjigarnah. LJUBLJANA Na prvem slovenskem knjižnem sejmu od 10. do 17. novembra v Ljubljani prodaja založba vse omenjene in tudi ostale knjige z 10 °/o popustom. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, 61000 Ljubljana Rlchard Milhous Nixon naj tudi v bodoče ostane krmar prve velesile sveta, je odločilo okrog 70 milijonov Američanov, ki so se minuli torek potrudili priti na volbiča. Podatki govore, da velika večina glasovalcev podpira to morda najboij sporno politično osebnost v zgodovini ZDA. Čeprav je Nixonov nasprotnik, demokratski senator Georg McGo-vern, napovedal, da bo priredil prvovrstno presenečenje ln vrgel svojega tekmeca iz Bele hiše, se prerokbe niso uresničile. Republikanec je zbral 63 odstotkov glasov; zmagal je v 49 zveznih državah (od 50) ter dobil bitko celo v predelih, ki so veljali za tradicionalno nezavzetne »trdnjave« demokratov. Izjemi sta le Massachussets, domovina družine Kenncdv, in mesto WasI;higton, kjer je črnsko prebivalstvo v večini. Statistiki pravijo, da tako prepričljivega triumfa ni doživel doslej še noben predsedniški kandidat — dasi je naslov šefa ameriške administracije- izmenjalo že 37 mož. Strokovnjak} in poznavalci Presenečenja ni bilo razmer sicer niso presenečeni —- po ugotovitvah Gallupove-ga in Harrisonovega instituta bi Nixonov poraz pomenil pravcato senzacijo ter hkrati nezaupnico ustanovam, ki preučujejo javno mnenje — vendar jih muči vprašanje: zakaj, kako in od kod? Od kod izvira skoraj neverjetna priljubljenost Nixona? Človek, ki bo januarja 1973 star 60 let, je nesporno naredil nekaj potez, spričo katerih utegne priti na seznam »velikih« predsednikov, kakršna sta bila VVashington in Lincoln. V mislih imamo predvsem področje mednarodnih odnosov. Pod taktirko Nixona in njegove »sive emi-nence« profesorja Henrvja Kissingerja so Združene države opustile konfrontacijo z Vzhodom ter prešle v obdobje pogajanj, popuščanja in sodelovanja. Obisk Pekinga in Moskve, podpis sporazuma o delnem zamrznenju oboroževalne tekme ter močno po- večana gospodarska izmenjava so reči, ki bi se nam pred štirimi ali petimi leti zdele čista iluzija. A bolj kakor odločno razbijanje tabujev hladne vojne je Nixonu dvignila ugled uspela stabilizacija domače ekonomije. Dolar spet postaja trden, inflacijske težnje so odpravljene, primanjkljaja v zunanjetrgovinski bilanci skoraj ni več, kriza v ladjedelniški in letalski industriji pojenjuje, nezaposlenost upada... Ob naštetih gibanjih Mc Govern kajpak ni mogel resno omajati vere v nasprotnika; zlasti ne, ker so njegove včasih že kar naivno-utopične obljube o drastičnem zmanjšanju vojaškega proračuna in o preusmeritvi sredstev v odpravo bede zvenele zelo neprepričljivo. Z njimi je pridobil samo najrevnejše kroge črncev in priseljencev, nade-jajočih se intenzivne denarne podpore vlade. Večinski srednji sloji, previdni, v vseh po- gledih umirjeni, malce konservativni in vase zaprti, pa hkrati ljubosumni na položaj ZDA v svetu, so stali zvesti Nixonu. Niti nesrečni vietnamski konflikt, dediščina prejšnjih treh predsednikov in dozdevna šibka tečka republikancev, mu ni spodnesla nog. Brez dvoma si ljudje želijo miru — toda častnega miru. In zviti Richard, kakor ga imenujejo sovražniki, ukrepa natanko v tem smislu. Kategorično je zavrnil Mc Govcrnovo idejo o vsesplošnem umiku, ki vsebuje t »pek priokus poraza. »Nismo zmagovalci, a tudi izgubili nismo,« trdi in nastopa s pozicij enakopravnega. Richard Milhous Nixon, RMN popularno, po poklicu advokat, je prekaljen diplomat. V Eisenhowerjevi dobi, med leti 1952 in 1960, je bil podpredsednik. Leta 1960 sta z Johnom Kenncdvjcm vodila mrtvi tek v borbi za vstop v Belo hišo. Odločilo je pičlih 150 tisoč glasov. Konservativec in antikomunist Nixon «• je, razočaran in zagrenjen# umaknil v samoto. Nihče ve$ ni računal z njim. Toda stad( lisjak je sedem let kasnej^ znova stopil na politični oder in, povsem prerojen, bolj zmerno usmerjen, v drugo začel naskakovati predsedniški stolček. Umor zvezdnika demokratske stranke, atraktivnega Roberta Kennedyja# ter Nixonov trezni, dokaj realni program sta ga nazadnje pripeljala do cilja. Načrte -** z izjemo vietnamske vojne -*■ so on in sodelavci dosledno izpolnili ter celo presegli naj* bolj optimistične prognoze. Prav slednje pa mu je pri torkovem zmagoslavju odio* čilno pomagalo. I. GuzelJ LJUDJE IN DOGODKI Rudarska nesreča V hudi rudniški nesreči v severozahodni Romuniji je izgubilo življenje 36 ljudi, 12 pa je bilo hudo ranjenih. Nesreča se je pripetila, ko je eksplodiral plin. Množična poroka Prvi dan decembra letos se bo v glavnem mestu Meluke hkrati poročilo okoli 80.000 parov, ki so doslej živeli skupaj kar tako. Neporočeni zakonci imajo te skupaj okoli 400.000 otrok. Z množično poroko skušajo oblasti pomagati revnim parom, ki ne zmorejo denarja za »individualni poročni obred. Lakota grozi Zaradi dveh zaporednih sušnih letih je v Goru, severozahodni pokrajini Afganistana, zavladala lakota. Strada okoli 400.000 ljudi, okoli 100.000 ljudi pa je v nevarnosti, da zaradi gladu umrejo. Letalska nesreča Ko se je letalo družbe Blakan zrušilo v Bolgariji, je umrlo 29 potnikov in 5 članov posadke. Letalo je strmoglavilo na pobočje Rile pri Sofiji. Vzrok nesreče še ni znan, domnevajo pa, da je bila kriva megla. Ugrabitelj ujet Brez težav se je po nekajurni negotovosti in strahu končal zaplet, ko je ugrabitelj zadržal japonsko potniško letalo s 126 ljudmi. Potem ko so mu obljubili 2 milijona dolarjev tn prevoz na Kubo, je ugrabitelj potnike izpustih V delavce preoblečeni policaji pa so ugrabitelja ukanili in ga prijeli. Doslej je bila to že tretja ugrabitev letala na Japonskem. Smrt v predoru V bližini mesta Fukui v osrednji Japonski se lš pripetila železniška nesreča. Sredi 14 kilometrov dolgega predora se je vnel potniški ekspres. ni vlak. V nesreči je umrlo 29 potnikov, 542 pa jih je bilo ranjenih. Največ potnikov se je zastrupilo s plini, ki so se zgostili v predoru. Torba polna zlata V kupeju mednarodnega ekspresnega vlaka Pariz Atene so sežanski cariniki našli potovalko, v njej pa 2,5 kg zlata v ploščicah, 200 ur znamke darwil in arelta, 400 kovinskih pasov za ure in 110 gr zlatega nakita. Italijanski potnik, ki se je peljal v kupeju, je zanikal, da bi bila torba njegova. Sum pa je padel na nekega Jugoslovana, ki se je pred mejo preselil iz kupejo z »z/fl/o« potovalko v drug kupe. Jeti spet razburja Japonska himalajska odprava je spet sprožila govorice o himalajskem snežnem človeku. Dva člana alpinistične odprave in nekaj nosačev je menda na pobočjih Hinitkulija opazilo jetija. Vodja odprave, ki je videl sledove, meni, da jih ni mogla zapustiti nobena doslej znana žival. Po sledeh sklepa, da je bila žival ali človek, za katerega gre, težka okoli 40 kg. Visok pritisk Po programu svetovne zdravstvene organizacije, naj bi v prihodnjih letih posvetili več pozornosti visokemu krvnemu pritisku, bolezenskemu pojavu, ki je v sodobnem svetu že skoraj kot epidemija. Po podatkih te organizacije ima previsok krvni pritisk 10 odstotkov ljudi. Taki ljudje so nagnjeni k poapnitvam lil, posledica je lahko srčna ali možganska kap, prihaja pa tudi do ledvičnih motenj in do krvavitev v očesni mrežnici. Zlatenica razsaja V severozahodnem delu Bangladeša je v zadnjih mesecih za zlatenico umrlo več kot 800 ljudi. Bolezen je terjala največ žrtev med otroki in nosečnicami. Zdravniki menijo, da je med vzroki te bolezni dolgotrajna podhranjenost ljudi. Ladja trčila v viseči most V avstralskem mestu- Brunsvvick je tovorna ladja trčila v viseči most čez reko. Ob sunku v most je v reko padlo 12 avtomobilov, pri tetn s* je 12 ljudi ranilo. Nesrečo je menda zakrivil P0" veljnik ladje, ker je slabo ocenil višino mosta 00 plimi. Smeti duše mesto New York postaja najbolj nasmeteno mesto na svetu. Vsak prebivalec dnevno odvrže po tft kilograme odpadkov, mesto samo pa toliko kot prebivalci Londona in Tokia skupaj. Na tdica^ se kopiči odvržena embalaža, zato nekateri knv}' jo za nasmetenost industrijo embalaže, ki °.v"' najmanjše predmete v različne ovoje ali protiv00 ja steklenice, ki so le za enkratno uporabo. Analfabetski tečaj za nogometaše Brazilski prosvetni minister je predlagal fm lamentu osnutek zakona, po katerem bo m°r^, vsak poklicni nogometaš dokazati, da je Pismenf Nekateri znani brazilski nogometaši namreč ^ znajo pisati, zato lahko dele svoje avtograme s pomočjo svojih pismenih kolegov. Po tetn ta nu bodo morali nogometaši v analfabetski ttc > če bodo hoteli še brcati žogo. Prohibicija v Tuniziji V Tuniziji so pred kratkim prepovedali td* nje alkoholnih pijač v gostinskih lokalih P ^ uri. Lastnikom lokalov so zagrozili t oa[vze n tt obrti, če odredbe ne bodo spoštovali. "am ^{i-prepovedi je po pisanju tamkajšnjih 1{staV ^ % ta dežele pred alkoholizmom in prvi jifnaif popolni prepovedi točenja alkohola musl skemu prebivalstvu. Pena ščiti posevke n ki &H V Kanadi so izdelali posebno peno, » ^ posevke pred nenadnim mrazom. Snov ?0 pena, pred mrazom pa ščiti posevke 48 ^.jgiek tem času sama razpade. Snov zaščiti ? j0w<> tudi v mrazu minus 12 stopinj Celzija* f. *a snov so preizkusili tudi v Veliki Sritantli- pđ na zavaruje posevke za dlje časa, razen tudi dobro vpliva na zemljišče. mammpmm XIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA DŽAR072 1. nadaljevanje Z AVTOM ČEZ DRN IN STRN Se istega dne ponovno pregledamo opremo in jo razdelimo na tisto, ki jo bomo nosili sami — to je najnujnejša brana in osebna oprema, razen železja in vrvi — ter ostalo opremo in hrano, ki jo bodo nosili nosači. Tanzanijska vlada točno predpisuje, da »*• - en nosač ne sme nositi več kot 18 kg in da za to dobi na dan 24 tanzanijskih šilingov, kar ustreza približno 65 novim dinarjem. V to ceno je vračunana tudi njihova Prehrana. Tudi vsakodnevne etape, ki jih prehodijo, so določene. Znašajo od 15 do 17 km, to je razdalja od ene koče do druge. Vsako daljšo Prehojeno 'pot je potrebno dodatno plačati. Ne morem si kaj, da jih ne primerjam z nosači v Pakistanu, ki so nam leto prej za polovično ceno nosili za 10 kg težje to-yore. Morda je to dokaz, da je turizem v Tanzaniji v velikem razmahu. Da prihranimo en dan dragocenega časa, še isto popolne glavnina odprave z vso °sebno opremo odrine iz Ma-ran«uja proti prvi koči Man-dar'. ki leži kakih 2700 m visoko. Do nje je 15 km, ven-dar je del poti možno pie-JgHi z landrovverjcm. Prvi dcl Poti, ki nas vodi med nasadi banan in kave ter med kolibami domačinov, je še d0'^j udoben kolovoz, ki se strino dviga in je v dežju ^erjetno težko prevozen. Takoj za vasjo zapeljemo v pra-»*d. Prvič v življenju imam Priliko videti bujno tropsko Rastlinje. Črnega sprcmljcval-a obsujemo z vprašanji o "lv''alih, ki sc skrivajo pod ^nimi pragozdnimi vclika-• Odgovor nas razočara; po-,ni1 Je včasih možno videti J***. Prek celega leta pa le Picc. Hočemo zvedeti kaj L o leopardih, saj bo del u do Mandare potrebno tQ, V?diti Po temi. pa nas po- s k°lovo/.a ostaneta kmalu 2 dve kolesnici, ki vodita veru Zc,cn» Predor. Vedno p,x. ,c "a poti velikih skal, fla* >nn avto siccr po" s..^no Pleza, vendar sem v «5v5 stra»". kdaj se'bo btfrruf*0- Vr,e kaže, da se ne stran, *ec7daleč PeW- °d ljtn i Pi,.: !cclu')em po sprem-kdv. ,u in nestrpno čakam, kkre dal znamenje. naj in ,k ° tovariše z opremo s Spi VerJetno tovariš oh,aeal vozilo. Ne no tovariši niso želim si več z avtom ponavljati te poti. Ne morem si namreč predstavljali, kako bi do konca izpeljali odpravo, če bi na vozilu prišlo do težje okvare, kljub zavarovanju,' o katerem so nam govorili v izposojevalnici. Kljub mojim črnogledim mislim s Franci-jem srečno prikrmariva nazaj v vas do Braneta in Živka, ki čuvata opremo, namenjeno za prenos z nosači. FOTO SAFARI Džambo, bvana! Zdravo, gospod! nas naslednje jutro sredi zajtrka zmotijo nosači. Njihov »chief« — vodja Irin-ga pregleda še enkrat tovore in nato jih naložimo na avto. Danes nameravamo vse do druge koče Horombo, kjer bomo imeli bazo za nadaljnje vzpone. Da nam bo to uspelo, moramo z enim avtom in najetim voznikom tovor prepeljati čim višje iz vasi ter nosače plačati za 3 dni namesto za 2 dni. »Bvane« gredo tokrat skupno z nosači celotno pot peš. To mi je kar ljubo, saj bom tako imel priliko podrobneje si ogledati vas in njene prebivalce. Koče, ki se i skrivajo med bananimi drevesi, so večinoma zidane in krite s pločevino. Vendar je med njimi veliko kupolastih koč, kritih z širokimi bananimi listi. »Prava afriška arhitektura,« si mislim in se trudim s fotoaparatom. Vreme filmanju ni namreč nič kaj naklonjeno. Nizko nad vasjo sc vlečejo težki oblaki in le od časa do časa uspe sončnim žarkom prodreti skoznje. Še večje so težave, ko hočem na filmski trak spraviti poleg koč. še prebivalce. Ko namerim aparat nanje, izginejo kot bi se vdrli v zemljo ter nato izza grmovja iztegujejo roke: »Monev! Moncv!« Ker nimam tanzanijskega drobiža, pride Branetu na misel, da bi poizkusila z dinarji. Toda niti desetletnih otrok ne moreva preslepiti. Hitro ugotovijo, da denar ni pravi. »Bolje kot avtomati na ljubljanski železniški postaji,« meni Brane, medtem pa nama kljub temu uspe napraviti nekaj posnetkov. Pri ženskah ubereva drugo taktiko. Ko se skrijejo za grm, z napetim aparatom čakava, da se zopet pojavijo. Ženska radovednost jih kaj hitro prižene izza kritja pred neusmiljeno kamero. Ne jezijo se, kaže da jih vse skupaj zabava. Pragozd si zdaj lahko podrobneje ogledam. Razprostira se še nad kočo Mandaro, ki stoji na travnati jasi sredi pragozda. Koča je delno oskr- V višini 3500 m — v ozadju Kibo. bovana, vendar je v njej možno dobiti le pivo. Zgrajena je iz kamna in pločevine. Pravzaprav na jasi stoji več koč, ene so namenjene za turiste; druge, ki jih imenujejo čebelnjake, pa za nosače. Smo zadnja straža odprave in hodimo za vsemi nosači, ki se v koloni raztegnjeni že na več kilometrov trudijo pred nami. Vsi niso enako močni in nekateri resnično trpijo pod tovori. Po afriški navadi nosijo vse tovore na glavi. Celo sanitetni nahrbtnik odprave z dobro podloženimi naramnicami potuje na glavi. Ko sc zanimam, zakaj raje ne nosijo na ramah, dokazujejo, da z nahrbtnikom na rami ne morejo dobro dihati in da imamo belci močnejše mišice na ramenih. Z zanimanjem opazujejo naša oguljena ramena in se zadovoljno drezajo med seboj. Kljub za nas neprimernemu načinu nošnje, le tri najslabše med njimi lahko dohajamo in jim pomagamo z viterginom in . vodo. Zadnji izvir je namreč pri koči Mandara, nato pa vse do Horomba ni nobene vode več. Tudi pokrajina se temu primerno spremeni. NOSACEV NOSAC Kake pol ure nad Mandaro sega še bujen pragozd, nato pa se kot bi odrezal začno travnata pobočja z redkimi drevesi in nizkim grmičevjem. Hojo, ki je bila med drevjem kar prijetna, nam sedaj zagreni sonce, ki sije navpično na teme. Žalostno se oziram za oblaki, ki so izginili. Slišim Braneta, ki godrnja nekaj o varilnih aparatih in do konca odprtih gorilnikih ter se zavalil v senco pod pritlikavo drevesce. Francijev višinomer kaže že prek 3000 m in postane mi razumljivo, zakaj vedno huje sopinamo. Kilogrami, ki so se mi v dolini zdeli ravno pravšnji za zložno hojo, me sedaj neusmiljeno pritiskajo k tlom. Najhuje me teži ka- mera. »Ni za pojesti, ni za popiti, pa jo vendar nosim s seboj. Kaj če posnetki ne bodo uspeli!« S takimi mislimi se trapim in poizkušam slediti Zivka, ki trmasto rije navkreber. Dohitiva skupino Avstrijcev, ki počivajo ob stezi. Pridruživa se jim in kmalu zveva, da so iz Kitzbuhla — eden med njimi je celo Roter Teu-fel — kot tam imenujejo svoje smučarske učitelje. Za seboj imajo vzpon na Mount Ke-nyo, sedaj pa hočejo še na Kibo. Imajo le enega nosača, mladega fantiča, težko obloženega z dvema nahrbtnikoma. Ko se odpravijo dalje, vidim da jim le s težavo sledi. Ne pridejo več daleč, ko celoten tovor roma na Av-strijčeva ramena, črnčevi beli zobje pa kažejo, kako zelo si je oddahnil. Avstrijec kljub nepredvidenemu bremenu ne kaže slabe volje. »Hovv much will you pav me?« (Koliko mi boš plačal?«), se smehljaje obrne k črncu, nama pa nekaj govori o rezervnem nosaču za nosače. Tudi nama se obeta podobno izpopolnjevanje v nosa-škem poklicu, saj naša dva najmlajša nosača že kot polža ležeta v breg. Ko razmišljam, kako si bom zavaroval glavo pred oglatimi konzerv-nimi škatlami v tovoru, me iz negotovosti reši Slobodan, ki se prikaže izza ovinka. Koča ni več daleč! Še pet minut! Mrak že zagrinja okolico, ko stojim pred pločevinasto kočo, na kateri piše Horombo Hut — 3660 m. Kočo Horombo sestavljata pravzaprav dve koči, poleg katerih stojijo pločevinasti bivaki za nosače. V neposredni bližini koče teče potok, kjer je voda za pitje, za umivanje in za pranje strogo ločena. Rastlinstvo v okolici je zelo revno. Raste le še nizko grmičevje in redka drevesa, ki so videti kot križanci med p^lmo in kaktusom. To rastlinje sega vse do višine kakih 4200 m, kjer se zaradi pomanjkanja vode začne prava puščava. Kočo Horombo smo že v Kranju izbrali za svoje oporišče. Predvsem iz dveh razlogov: ker je v bližini dovolj pitne vode in ker njena nadmorska višina še ne predstavlja nevarnosti za višinsko bolezen. Po prvotnem načrtu naj bi celotna odprava za aklimatizacijo najprej zavzela Kibo, nato pa bi šli v ostenja Mavvcnzija. Zaradi odličnega vremena, ki verjetno ne bo držalo v nedogled, je ta odločitev spremenjena. »Vreme je odlično, fantje!« pravi vodja. »Cim prej mora biti Ma-vvenzi naš. Za Kibo bo še kasneje dovolj časa.« Ni mi najbolj všeč to hitro spreminjanje načrta, še manj pa me veseli, da sem med tistimi, ki gredo na Mauenzi. Hkrati se čutim počaščenega, da me mlajši izberejo v svoje vrste. Načrt, za katerega se zedi-nimo, je: naslednjega dna gredo Tone, Nejc, Franci, Marjan, Stane, Zido in moja malenkost do bivaka pod zahodno steno Mavvenzija. S seboj vzamemo hrano za 3 dni in dovolj plezalne opreme za naskok vzhodne stene Mavvenzija. Pri nošnji nam bo-sfa pomagala Iringa in Feliks. Ce bo mogoče, naj bi se kar prek nje povzpeli na vrh Mavvenzija. Ostali gredo do zadnje koče pod Kibojcm in naslednji dan nato na vrh. Le Gorazd, ki ima na petah ogromne žulje, bo ostal na Horombu in si celil rane. Zdi se mi, da je najsrečnejši med nami vsemi. Velikopotezni načrti mi kljub utrujenosti ne dajo spati. Nismo pri načrtovanju morda pozabili na višino, ki je za počutje pri plezanju lahko odločilna? Je v enem dnevu sploh možno prispeti pod vzhodno steno? (Se bo nadaljevalo) inž. Jainnik Tomaž Krepak stisk desnice in avto je menjal lastnika. Bil je sicer star, sem in tja ga je že nazirala rja, a imel je štiri kolesa in motor in je bil vreden tistih nekaj sto jurjev. Tedaj, v navalu navdušenja nad prvim avtomobilom, se je za vsako njegovo hibo, ki jo je uvidevni lastnik iz previdnosti izdal šele po stisku roke, že našlo primerno opra- vičilo. Nič zato, če je dobri stari fičko grmel in hrumel skoraj tako glasno kot stari sosedov traktor. Končno, bili smo motorizirani! PRVA NEZGODA Lepo in zvesto je služil prve dni. Resda je požrl bencina najmanj toliko kot velika ameriška limuzina, a zatajil, ne, to pa ni. Vsaj prvih nekaj dni ne. * Začelo se je pravzaprav z vodo. Z vodo, ki je zavrela v hladilniku. Kadilo se je zadaj, zato se. mi je zazdelo, da mora biti motor zadaj. Punca, previdno! Vzdignila sem. zadnji pokrov z dvema prstoma. Ko se je za silo nehalo kaditi, sem odprla hladilnik in toliko, da mi ni vodo vrglo naravnost v obraz. Vozniki .so me bili opazili. Navdušeno so mežikali z lučmi, včasih je celo kdo veselo potrobil. Ni kaj, prisrčno ljudstvo! Ustavil ni nobeden, le kar naprej so veselo oznanjali, da me vidijo. Prijelo me je, da bi na avto obesila listek: hvala, ker ste me opazili. DRUGA NEZGODA Poleg tisoč okvar in popravil, ki jih mojemu fičku ni bilo nikoli dovolj in zaradi katerih je moj mehanik očitno že bogatel, se je včasih ustavil čisto nepričakovano na najbolj nenavadnem kraju. Nekoč tik pred miličnikom (crknile so luči), drugič v križišču, v koloni. Ob tem pa se je moje obzorje širilo, znanje izpopolnjevalo. Kaj hitro sem se naučila ločiti nenavadne, sumljive šume od običajnega ropota kolesa, vrat, prtljažnika, zadnjega pokrova. A včasih me ni opozoril s šumi. T-udi tedaj ne, ko se je odtrgal jermen. Poj, je reklo zadaj tako, kot bi nekdo zalučal kamen v zadnjo šipo in spet smo stali na avto cesti. Ročno je bilo treba zavihati rokave, privleči na dan vse rezerve. Niti približno se mi ni sanjalo, kako naj bi se jermen zamenjal, zato sem odvila vse vijake tam okoli in še je bilo treba dosti moči, da je končno le obstal v za-rezah, kjer se je čudežno obdržal do prvega mehanika. TRETJA NEZGODA Ko me je zaradi nenehnih okvar že tlačila mora in ko se mi je zaradi avtomobilskih stroškov že več noči zapored sanjalo o poroki z mehanikom, je naenkrat postal moj dobri stari fičko čisto normalen. Zjutraj mi še ved)io ni vžigal kljub novemu akumulatorju in zamenjanim kr-tačkam, a po cesti je šlo kot v najlepših sanjah. Ta čudovita, ta nenavadna sprememba je bila povod za mojo velikodušno ponudbo, da odpeljem zvečer staro sorodnico v oddaljeni kraj nekje v hribih. Luknjasti makadam in kakih sto kilogramov na sosca-njem sedežu sta bili za moj avto le preveč. Usmilil se me je le toliko, da ni trmoglavll na poti gor in me s tem spra-vil v iasmeh pri vsej vesoljni žlahti. Crknil je na voli nd%. vzdol. Tokrat ni Incščalo, šumelo in se lomilo v strojih odtrgalo se je v podvozju- D°, te lekcije pa se mi do tedaj še ni posrečilo priti. Malo teka, hitre hoje, Pre' več jeze in slabe volje in mehanik je moral iz postelje. Mnogim zgodam in nezgodam, vseh po vrsti povezanih Z žalostnim stiskanjem pasu in večno prazno denarnico, se je ob koncu pridružio & nadvse uspešno podiranj* mladih dreves (s koreninami vred) nekje ob cesti. Meni nič tebi nič so popustile zavore in po padcu v gozdna obcestje mi je bilo v poseb no veselje spoznati vse blil nje in daljne kleparje in aV" toličarje. Ti so bili še posebno spretni v računanju. Ni, da bi se človek prenaglil, ampak nikakor mi ni se do take vrste stroškov. Spet se mi sanja o poroki. Tokrat Z enim izmed njih. D. SedeJ ENAK OKUS ENAKA AROIVIA V NOVI EMBALAŽI Matjaž Žfgon DRUGO RCKJSTV 21 Darko je na zdravnikov ukaz potisnil roke podenj in ga dvignil, nespretno, kakršen je pač bil, v naročje, povita glava je brez moči omahnila, a roke je imel trpin nenavadno skrčene. Odnesel ga je, ne da bi se mu preveč mudilo, po prehodu med.ležišči nekam ven, za njim pa sta jo oddrobila z besedami in kretnjami priganjajoči Felicijan in Ida, ki je, ne da bi se prav zavedala, v vsem posnemala zdravnika. Burni pripetljaj je Aleša popolnoma zbistril. Ob prizoru, kakršnega dotlej še ni bil nikdar doživel, ga je mrzlo spreletelo. Ko je še zmeraj ves iz sebe buljil v prazno, razmetano posteljo ter ugibal, kaj se dogaja s sosedom, ki so ga ravnokar odnesli, mu je prvič prišlo docela jasno do zavesti, da ne leži nek^e na samem, da ni edini, za katerega skrbe, marveč da je tudi ta, ki je pravkar še bil na postelji poleg njega in ga sedaj ni več — tudi ranjenec, ranjenec kakor on! in ko se je presenečen ob tem odkritju ozrl naokrog, je ugledal, da je še cela soba, okoli njega, nasproti in nad njim, polna ležišč, na njih ljudje z belimi obvezami na vseh mogočih koncih, tale na roki,' ki nenavadno štrli pokonci, tistile na nogi, visoko dvignjeni, onile okoli prsi, spet tamkaj eden okoli oči pa eden okoli vratu, in šesti... sedmi... skratka, spoznal je, da je on sam le eden izmed mnogih, njemu na svoj način podobnih, da, sredi številnih ranjencev leži, za cel vod ranjencev je v baraki ...! A misel prav na levega soseda, nekam v glavo ranjenega, Alešu ni dala miru, preveč je bila razburkana: čim več časa je preteklo, odkar so tega ranjenca odnesli — najbrž v operacijsko, drugam ga niso imeli kam — a ga ni bilo nazaj, •tem bolj napeto je ugibal, kaj naj bi ta nevrni-tev pomenila. Dolgo je razvozlaval to težko uganko. V operacijsko ... tjakaj, v spodnjo barako, je tudi njega nosil Darko na prevezovanje. Vsak dan, vsako jutro, včasih tudi popoldne. Hudo je bilo. Ida mu je, ležečemu na hrbtu na tisti ozki mizi, razvezala glavo, Felicijan mu je nekaj vlival v rano — zdaj se je Aleš že povsem zavedal, da je bil ranjen v sence, v levo sence — in z nečim trdim bezal, nekaj vtikal vanjo, še z nečim mokrim šaril tam okoli — oh, to so bili hudi trenutki, moral se je z rokami krčevito okleniti robov lesene mize in stisniti zobe — samo to mu jc dalo moč, da se ni spodmaknil, da ni zastokal — nazadnje pa spet Ida s svojim širokim, belim svitkom ... Da, nekaj podobnega najbrž počno sedaj tam z mojim sosedom — a zakaj tako dolgo traja — zakaj, zakaj ga ni nazaj?... Tu je z velikim naporom ugibajočemu Alešu še nekaj drugega prišlo na misel. Tedaj, ko ga je Darko v naročju prinašal v operacijsko sobo, je bolničarka tam ponavadi končavala prevezovanje tiste ranjenke, ki je bila pred njim na vrsti, tudi njo je zadelo nekam v glavo. Darko ga/je torej odložil na Felicijanovo visoko posteljo, dokler ne pride na vrsto. In dekleta, ležečega na mizi, z glavo postrani, obrnjeno proti njemu, se v tistih kratkih minutah kar ni mogel nagledati. Imela je čudovite lepe, sinje modre oči,- kot čisto nebo po poletni nevihti, z dolgimi, sajasto črnimi, svilenimi trepalnicami, pod gostimi loki obrvi, kakor s šestilom zarisanimi; vedno so bile te oči široko odprte, a kakor zamaknjena je nepremično gledala v daljo — oh, saj sirotica najbrž sploh nič več ni videla; usta majcena, ustnice napete kakor rožni popek — vsakokrat so bila rahlo odprta, prav toliko, da so se ji lesketali slonokoščeni zobki — da, odprta, kakor da bi hotela dečva pravkar spregovoriti, pa je v nemoči obnemela; a tisti kratki, topi nosek, za spoznanje navzgor zavihan — obrazu zrelega de- klica je dodajal nekaj otroško nedolžno prosto-srčnega! i Pač milina, kakršne Aleš s svojim sedanj1™ bornim besedičenjem ne bi mogel opisati, le 0 ' čutil jo je, ko je dan za dnem ogledoval dek< in se je ni nikoli nagledal, skoraj da mu je '*c . srcu prirasla — morda je k njeni lepoti dod^ tudi kaj svojega, saj vseh tančin kratkovidne* gotovo ni mogel ugledati — a ona — kakor 0j ni zaznavala ničesar okoli sebe, ne le z °cnJj tudi nobenemu glasu, nobenemu dotiku se odzvala — dan za dnem, dan za dnem je zrl v njo — a davi — davi — zares, davi je ni *>} J ni je bilo na previjanju ... Lc kaj, Je kaj naJ,s|i pomeni? ... Mogoče — mogoče pa so jo pnnC ob drugem času? . .. Spet je začel trudoma ugibali in ne iaV^e. kmalu se je domislil, da je pravzaprav tudi ^ raj ni bilo — čeprav tega nekako ni bil OP3** ni predvčerajšnjim tudi ne, ne, že nekaj dni Jc bilo. Kaj, le kaj je vendar z njo? ga je za belo. % Nenadoma se je v Aleševih ubornih m°*gpo$8» ati komajda \ ,0 dejstva, P°vu Inih P' ■\\0 ni do nedavna sposobnih dojemati kom mezna, najpreprostejša, gola dvoje različnih, toda po nečem soron stav: sosed s povito glavo, ki je zblaznel, i» nazaj — dekle, ki je že nekaj dni ni na PlC' ^ nje ... ??? . . . Tisti hip mu jc srce pričelo ^ nejc utripati, globoko jc začutil: niti imena J ^ ve, ubogi deklici — a kako mu je, da sani n^g del, kdaj, postala draga, nenadomestljivo ^ — in ne da bi vedel natanko povedati, 'lix ^ $o toda črne, prečrnc slutnje o dekletovi USO ga obhajale... ...čas kosila. Ida je podložila Alešu & p# blazino, da je imel glavo višje. Narob stcS'!nr0žiii' stelje je položila pločevinast podstavek s K ^ kom sladkega riža in skodelico šipkovega ^. ter priscdla. Bolniku je zavezala okrog vraJl0Sil<* tiček in potrpežljivo mu jc z zalito r0^°. sii ** v usta — sam dotlej še ni bil sposoben Jc žličko riža, žličko čaja, riža, čaja ... Tretji program 20.05 Okno v svet — 20.20 Festival v Bavreuthu 1972 RADIO ob Ji ,posIuša^te vsak dan donaJJ' \' *' 7« 8> 9> M (danes (doli,radijski dnevnik), 22, aSfk*uto od^vi), 17, 18, 7 s o ob nedeljah pa ob 6, 22, 23 Radijski dnevnik), 0 11. NOVEMBRA 430 Dobro jutro - 810 Glasbena matineja - 9.05 **> sirski tednik — 9.35 Glasovi v ritmu — 10.20 Pri vas do-ma — 12.10 Popularni uverturi Gioacchina Rossvnija — 12.30 Kmetijski nasveti — *240 po domače - 13.30 Priporočajo vam — 14.10 S penijo in plesom po Jugosta-% - 15.40 Pojo naša operni P°vci 16.00 Vrtiljak - l6-40 ^ knjižnega trga — 16.55 Kla-Vlr v ritmu — 17.10 Z an-^nblom' Swingmg Svedes "T ^-20 Gremo v kino — 1&A5 ^obittvo se ob isti viri — ls<*5 Naš gost - 19.00 Lahko n°č, otroci — 10 1C w* ans;,mbiom ~T 15 Minut • z 20.00 « ratov Avsenik n° Sdrt"^ 21,5 3» Priiet-? S 22-20 Oddaia 20.00 Za prijet- je hW* °dda'a ^mijo ^'jence - 23.05 S den in Plesom v novi tc- Drugl program M „»•05 Uvodni akordi -pobota na valu 202 -Panorama zvokov — 14.00 N^ Navadni pogovori — 14.20 ^ Ansamblom Sounds Incovpo-tated in The Tattoos — M* vlasbcni variete — 15.35 Za-bavni zbori, filmska glasba V* *e kaj — 16.05 Danes si\>o zbrali — 16.40 Rad imam Blasbo — 17.40 Instrumenti v ritmu — 18.00 Oddaja progrese giasbe — 18.40 Jazz na H- programu — 19.00 Pet nw ^ut humorja — 19.05 Za vsa-Ko8ar nekaj (l7daia ln liska CP Go-l^niski tisk Kranj, UUca \ Pijadeja 1 - Naslov 1 nvedništva m uprave Usta: \ *ranj, Može Pijadeja t -\ Ukoci račun pri SDK v *\raniu 515-V135 - Telefoni' glavni urednik, odfiO-ft? »tednik tn uprava 41 m, uredništvo 2l-8?3. rJ^M* 21860, maloogla SJ}1 ln naročniški oddelek \ A194- ~ Naročnina: letna Y^> Polletna 30 din, cena *»J eno številko 10 par ^ftll oglasi: beseda 1 din, potniki Imajo 10 »/o P°" vusta. Neplačanih oglasov n* ^Javljamo. 12. NOVEMBRA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke: Maček Mustafa — 8.50 Skladbe za mladino — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.15 Nedeljsko športno popoldne — 16.15 Humoreska tega tedna: Vidoc-qove pustolovščine — 16.35 Popularne operne melodije — 17.05 Radijska igra: Nezaželeni — 17.45 Ernest Chaus-son: Pocm za violino in klavir — 18.00 Radijski radar — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer -*« 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 8.05 Vedri zvoki za nedeljsko jutro — 8.40 Glasbeni mozaik — 9.35 Nedeljski sprehodi — 12.00 Opoldanski cocktail — 14.00 Panorama zvokov — 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.10 Igramo kar ste izbrali — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Dogodki dneva — 23.55 lz slovenske poezije 13. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Z velikimi zabavnimi orkestri — 9.40 Cicibanov svet — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz slovensko koncertantne literature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 S tujimi pihalnimi godbami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Slovenski amaterski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 V galeriji lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Zvoki in barve orkestra Montemat-ti — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Zabavni zvoki vzhodnoevropskih dežel — 18.35 Interna 469 -19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka Skobcrneta — 20.00 Stereofonski operni koncert — 21.30 Tipke in godala — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Ponedeljkov krlžemkraž — 14.20 Sprehodi instrumentov — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Melodije velikih mojstrov v novih priredbah — 16.05 Popevke s slovenskih festivalov — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Pota našega gospodarstva — 17.50 Deset minut v ritmu bosse nove — 18.00 Izložba hitov — 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 S knjižne police — 19.05 Igramo za vas — 19.40 Svetovna reportaža Tretji program 20.05 Glasba z baletnih odrov — 20.50 Kulturni simpozij — 2L30 Dogodki dneva — 2140 Koncertantni jazz — 20.00 Večeri pni slovenskih skladateljih: Ivo Pe-trič — 23.55 Iz slovenske poezije LiJ 14. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo *■ 9.35 Slovenske narodne — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Glasba za harfo, klavir in flavto Branimira Sa kača —• 12 30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam glasba pripoveduje — 14.30 Z ansamblom The Rob hoeke boogie vvogie kvartet — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Od melodije do melodije — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Naš podlistek — 17.10 Popoldanski koncert z Lucijanom Marijo Škerjan-cem — 18.15 V torek na svidenje — 18.40 Narava in človek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s Fanti treh dolin — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: Križev pot — 21.30 Majhen koncert lahke glasbe —« 22.15 Popevke se vrstijo — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz jugoslovanske glasbe za pihalne instrumente Drugi program 13.05 Panorama zvokov m 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo —- 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Lahka glasba, na našem valu — 16.05 Radi smo jim prisluhnili — 16.40 Melodije po pošti ■* 17.40 Ljudje med seboj — 17.50 Deset minut z ansamblom Jožeta Privška — 18.00 Parada orkestrov — 18.40 Jazz iz studia 14 — 19.00 Pet minut humorja 19.05 Zabavni zvoki za vse Tretji program 20.05 V korak s časom *-20.15 Jugoslovanski zborovski skladatelji — 20.45 Minute s pianistko Marino Horak — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Ludvig van Beethoven: Missa solemnis v D-duru, op. 123 — 23.10 Iz Bartokovega sveta — 23.55 Iz slovenske poeziji 15. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev) — 9.25 Iz glasbenih šol — 9.45 Glasbeni spomini — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Ghisep-pe Verdi: Duet Violette in Germonta iz opere Traviata — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Slovenske narodne v zborovskih priredbah — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Odskočna deska - 16,00 Vrtiljak - 16.40 Listi iz albuma Nevvvorškega filharmoničnega orkestra — 17.10 Glasbena galerija — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Glasbene vinjete — 1S.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko BOČ, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Glasbena medigra iz studia — 20.30 Simfonični orkester RTV Ljubljana v Slovenski filharmoniji — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo, stopnjo (ponovitev) — 1-1.35 Glasbeni variete — 15.35 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 16.05 Srečanja melodij — 16.40 Mladina sebi in vam — 17.40 Mejniki v zgodovini — 17.50 S slovenskim; instrumentalnimi ansambli — 18.00 Popevke na tekočem traku — 18.40 Beat ansambli in pevci — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Izbrali smo vam Tretji program 20.05 Kultura danes — 20.20 Operni koncert — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Z jugoslovanski! festivalov jazza — 22.00 Razgledi po sodobni glasbi — Radenci 1972 — 23.55 Iz slovenske pojzije 16. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja ■* 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Skladbe skladateljev Petra Jereba, Gustava Ipavca in Frana Ventu-rinija bodo izvajali mali pevski sestavi — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Kaj ti je, deklica — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam 14.10 Mladina poje — 14.30 Sestanek instrumentov — 14.40 Med šolo, družino in delom — 15.40 Leo Delibes: odlomki iz baleta Coppolia — 16.00 Vrtiljak — 16.404 Naš podlistek — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvoki z orkestrom George Hermann — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška —■ 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Srečanje z romunskimi skladatelji — 23 00 V gosteh pri tujih radijskih postajah (Hamburg) — 23.30 Paleta popevk in plesnih ritmov DrugI program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Med šolo, družino in delom — 14.10 Beat glatka evropskih izvajalcev — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Slovenski pevci zahavne glasbe — 16.05 Levo, desno, naokrog — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.40 Naš intervju — 17.50 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 18.00 Sestanek ob juko*boxu — 18.40 Jazz za mlade — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Zabavna glasba od včeraj in danes Tretji program 20.05 Obrazi iz naše glasbene preteklosti — 20.55 Deseta mu'a — 21.05 Pet stoletij evropske zborovske glasbe — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Peter Kušar; Mozartovi klavirski koncerti — 22.25 Festival v Bergnu 1972 — 23.55 Iz slovenske poezije 17. NOVEMBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Glasbena pravljica — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz oper Danila Švare — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli — 13 30 Priporočajo vam — 14.10 Za otroke, otroške pesmi — 14 «0 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Naši pevci s pesmimi glasbene dinastije Ipaveev — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Popoldanski sestanek z orkestrom Morton Gould — 17.10 Operni koncert — 17.50 človek in zdravje -* 18.15 Signali — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute Z ansamblom Borisa Franka --» 20.00 Srečko Kumar in pevski zbor Učiteljske zveze Julijske Krajine — 20.30 Top-paps 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 8.05 Vedri zvoki — 8.40 Pto. tek na valu 202 — 12.40 Panorama zvokov 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo) (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete 15.35 Vodomet melodij — 16.05 Beat glasba po svetu in pri nas — 16.40 Melodije po pošti — 17.40 Svet in mi — 17.50 Deset minut j. Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.00 Glasbeni cocktail — 18.40 Z velikimi Parnimi orkestri — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Kitara v ritmu — 19.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 20.05 Radijska igra: Najčudovitejši večer najslavnejšega igralca — 20.45 Marjan Kozina: Baletna suita — 21.30 Dogodki dneva — 21.40 Zborovski portreti velikih skladateljev: Bedrich Smetana — 22.00 Dubrovniške. poVine igre 1972 — 23.20 Tri suite — 23.55 Iz slovenske poezije 11. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb), 16.30 Košarka Crvena Zvezda : Radnički — prenos (RTV Beograd), 18.00 Obzornik, 18.15 V deželi klobukov — barvni film, 18.40 Gospod Pi-per — barvni Ulm, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Skopje 72 — prenos festivala zabavnih melodij (RTV Skopje), 21.40 Na poti k zvezdam — barvna oddaja, 22.05 Medicinski center — serijski barvni film, 22.55 TV kažipot, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) 12. NOVEMBRA 8.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.45 Po domače z ansamblom Richija Vadnala (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja: Vitez Vihar, Vsi vlaki sveta, 11.50 Poročila, 11.55 Mestece Pevton, J2.45 TV kažipot, 14.40 Vsi vse vemo — Pionirski kviz, 15.40 Po domače z ansamblom Maksa Kumra, 16.40 Za konec tedna (RTV Ljubljana), 16.30 Košarka Beograd : Zadar — prenos (RTV Beograd), 18.00 Poročila, 18.05 Lokis — poljski barvni film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 B. Shavv: O'Fla-herty z Viktorijdnim križcem — komedija (RTV Ljubljana), 21.10 Stih in pesem (RTV Zagreb), 21.25 Športni pregled (JRT), 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) 13. NOVEMBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina —-ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Gori, doli, naokoli: V spanju — barvna oddaja, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Kremenčkovi — serijski barvni film, 18.55 Mozaik, 19.00 Mladi za mlade, 19.45 Risanka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Mala antologija jugoslovanske drame — A. Cesarec: Tonkina edina ljubezen — drama TV Zagreb, 21.30 Diagonale, 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) 14. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli -ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 V. Albreht: Mala lupinica — 2. del, 18.05 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Mozaik, 19.05 Regionalna arhitektura: Slovenska kmečka hiša, 19.25 Dosežki medicine: Akupunktura — 2. del, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.30 3-2-1, 20.40 Lola Montes — francoski barvni film, 22.25 W. A. Mozart: Sonati št. 1 in 2 za čembalo in flavto, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) 15. NOVEMBRA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Vitez Vihar — serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Folklor-pi ansambel Nagvkanizse na Madžarskem, 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 19.30 Naš ekran, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 RTV konferenca, 21.30 G. Eli-ott: Mlin na reki Floss — 2. del, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) 16. NOVEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina, 10.45 Nemščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Angleščina — ponovitev, 15.55 Nemščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.15 Vsi vse vemo: Pionirski kviz — 2. oddaja, 18.15 Obzornik, 18.30 Vsi vlaki sveta — serijski film, 18.55 Mozaik, 19.00 Mestece Pevton, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.25 A. P. Cehov: Medved, 22.00 I. Otrin: E = MC2 — baletna oddaja, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) 17. NOVEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Pobegli robot — glasbena pravljica, 18.15 Obzornik, 18.30 Tabor-ništvo — oddaja iz cikla Rekreacija, 18.40 Ekonomsko iz- ra teden na TV Nedelja, 12. novembra, ob 18.05: LOKIS — poljski barvni film; režiser Jamesz Ma-jewskl; Zgodba filma Lokis (medved) se odvija v divjih iitvanskih gozdovih v 19. stoletju. Film ne moremo primerjati s slovitimi angleškimi grozi j iv-lumi, saj je režiserja zanimala predvsem vznemirljiva negotovost. Pripoveduje nam o grofu Sze-miolu, ki živi v skrivnostnem gradu, kjer se dogajajo čudne stvari. Pastor VVitenbach, sicer filo- log, začne podrobneje preučevati grofovo živđje-nje in pride do grozljivih ugotovitev. Torek, 14. novembra, ob 20.40: LOLA MONTES — francoski barvni film; režiser Max Ophiils; igrajo: Martine Carol, Peter Uatinov, Anton VValbrook, Oscar VVemer; Ciklus filmov režiserja Maxa Ophiilsa bomo zaključili s filmom Lola Montes. Posnet je po romanu Ccci'la Saint-Lauren-ta, avtorja številnih živopisnih zgodb. Po tem bi sklepali, da je Lola Montes poprečen kos Umski film o živahnem življenju lahkoživega cirkuškega dekleta, ki si je znalo s svojo spretnostjo, lepoto in smislom za poslovnost ustvariti sloves izjemne ženske. Toda Max Ophiils je ustvaril film, kri je zaradi nenavadnega pristopa k biografskemu prikazu življenja nekega človeka postal eden najpomembnejših v zadnjih letih. Petek, 17. novembra, ob 20.40: PO TREH TEMNIH ULICAH — ameriški film; režiser Arnold Laven, igrajo: Broderich Cravvford, Ruth Roman, Martha Hver; Film je izrazita kriminalka s tremi vzporednimi- primeri, ki jih jc po umoru agenta preiskovalnega urada prevzel njegov kolega John Riplv. Izsledil je morilce svojega predhodnika in razvozijo] tudi vse tri primere. razoslovje: Osebna poraba, 18.45 Glasba za oči — Antoi-ne: Charpentier, 19.05 Mozaik, 19.10 Profesor Baltazar — risanka, 19.20 Enotnost po du-bočansko — reportaža, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 Reportaža, 20.30 3-2-1, 20.40 Po treh temnih ulicah — ameriški film, 22.10 Sedem morij: Atlantski ocean — barvna oddaja, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Kranj CENTER 11. novembra amer. barvni CS film VITEZI RULETE ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. filma RDEČE SONCE ob 22. uri 12. novembra amer. barvni CS flm VITEZI RULETE ob 15., 17. in 19. uri, premiera nem. barv. filma KAJ DELAJO SPOŠTOVANJE GOSPE? ob 21. uri 13. novembra franc. barvni film RDEČE SONCE ob 16., 18. in 20. uri 14. novembra franc. barvni film RDEČE SONCE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlČ 11. novembra amer. barvni CS film Z GLAVO SKOZI ZID ob 16. uri, nem. barvni film EVA ob 18. uri, angl. barvni CS film VOHUNKA DARLING LILI ob 20. uri 12. novembra amer. barvni flilm HATARJ, ob 14. uri, nem. barvni film EVA ob 16. uri, angl. barvni CS film VOHUNKA DARLING LILI ob 18. uri, premiera amer. barv. CS filma NAPADALNO DEKLE ob 20.30 13. novembra amer. barvni CS film NAPADALNO DEKLE ob 16., 18. in 20. uri 14. novembra amer. barvni CS film NAPADALNO DEKLE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 11. novembra jug. barvni film KAKO UMRETI? ob 16. uri, amer. barvni film BANDITI — DESPERADOSI ob 18. in 20. uri 12. novembra italij.-španski barvni film SANDOKANOVI MAŠČEVALCI ob 15. uri, amer. barvni film BANDITI — DESPERADOSI ob 17. in 19. uri 14. novembra amer. fidm BRUCI IZ OXFORDA (Stan in Olio) ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 11. novembra amer. barvni film H ATA RI ob 16. uri, danski barvni film MAZURKA V POSTELJI ob 18. uri, ob 20. uri GLASBENA REVIJA SLOVENSKIH PEVCEV 12. novembra amer. film BRUCI IZ OXFORDA (Stan in Olio) ob 15. uri, danski barvni film MAZURKA V POSTELJI ob 17. in 19. uri 13. novembra amer. 6&f BRUCI IZ OXFORDA (Sta« foi Oliio) ob 18. in 20. uri Krvavec 12. novembra franc. barvw film KATARINA - LJUB* ZEN ZMORE VSE ob 17. 10 19. uri Skofja Loka SORA , 11. novembra' amer. barvi* film MESTO V MRAKU <# 18. in 20. uri , 12. novembra amer. barvi« EVO SABATA ob 16., 1»- 0 '20. uri , 13. novembra amer. barv* liilm EVO SABATA ob '* 14. novembra angl. barv"1 film VELIKE SCARAMJ CHOVE AVANTURE ob » uri Železniki OBZORJE ., 11. novembra amer.-i^' barvni film POLNOČNI V* RAČUN ob 20. uri j 12. novembra amer. °*f\,u film MESTO V MRAKU °" 18. in 20. uri Radovljica 11. novembra jug. "Z 0b film ŽIVETI NAVKLJ^^ bar*«' /KUUB iS. uri, franc. barv. film KRALJUJE ob 20. uri j 12. novembra franc. film UM KRALJUJE ob '' uri, amer. barv. film £*X VEK, KI GA TEŽKO ^\ JEŠ ob 18. uri, franc. bf"^ film NA MEJI RAZUM* 0 20. uri , 13. novembra amer. b^tlr. film PRVA STROJNICA PJV JEGA ZAHODA ob 20. uri 14. novembra franc. ban' film UMRETI OD ob 20. uri Jesenice RADIO ^ 11. novembra amer. W fidm DVOBOJ NA PACIFp 12. novembra amer. ba rj film DVOBOJ NA P^cl1^ 13. novembra amer. »Sij. film VAMPIRJEVE Uvt> 14. novembra amer. J>Ltf film VAMPIRJEVE UV0 KE Jesenice PLAVŽ ^ 11. novembra angl. fi'Im VAMPIRJEVE UVD 12. novembra angk r[o[Al' film VAMPIRJEVE UVP 13. novembra angl- FL.fi) film DVOBOJ NA PACj^ 14. novembra an^ctfW Dovje Mojstrana 11. novembra i* film SEDEM ZA 7 DOLARJEV yA 12. novembra *™eT7\(fl0 film KADAR OStM ^ ZAZVONI . Kranjska gora ^ 11. novembra ^%]0^ film KADAR OSEM 2 , ZAZVONI r.t^ 12. novembra a1" ZAROTNIKI ( p> Javornik DELAVS* ^ 11. novembra IJIT Ji film V AVTOBUSU ^1 12. novembra ;lse£v' film SEDEM , ZA 7 DOLARJEV 4 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE M \OTROKA, 7. PODOBA, 12. KRIŽANKA, 14. UBOD, 15. IZ, Km ANA' 18, 0GA' 19- PAV' 21- T0N' 22- DOLAR, 24. CE-atL* FAGOT- 27. PALEC, 28. GRM, 29. SEK, 31. ANE, 32. ATF^E* 33 NR' i6' SKUP' 38* ENDIVIJA' 40- TAMARA, 41. NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 103 rešitve, izžrebani pa so bili: 1. nagrado (30 din) dobi Marija Gros, Kranj, Mlaka 85; 2. nagrado (20 din) Filip Markič, Naklo 188;- 3. nagrado (10 din) pa prejme Breda Lebar, Kranj, Moše Pijadeja 17. Nagrade bomo poslali po pošti. VODORAVNO: 1. kvar, poškodba, 7. resatost, 13. plemstvo, rox?SUla na klasu, resina, 16. line radijske napovedovalke Ko-8 .cve> 17. kontakt, rima na koncih verzov, 18. preprosto 22 stvo za otresanje, 21. Ime zagrebške pevke popevk štefok, • oznaka za »brez posebnosti«, 23. osebni zaimek, 24. kratica ruš" i danjo konsko moč (konjsko silo), 26. Josip Jurčič, 27. jevn 6 obdo,lavske trdnjave, 29. v grški mitologiji žena bo-je .l^a' sedaj bojevita, huda ženska, 34. prislov tudi tako, Ran3 s kre/ tega' ^* 'me slovenskega gledališkega igralca 2 Za? ' tua"' veznik, 37. ime književnice Musarjeve, 39. igra 43 '0stno smešnimi prizori, 42. grški kraj v zahodni Traciji, • nepoklicen športnik, ljubitelj česa. 1 13" ' 2 S s i a 9 10 . 11 12 "iT"" V, ■ 16 1» 2? 18 19 20 21 n 24 25 % 20 29 30 31 32 33 39 36 36 m 3? M S? VI ■ Vi čansita i okl*a}šava na sodišču za opravek, 2. egip- 3. novi >• S''ica' k* Je omrežila Cezarja In Marka Antonija, •kegn Ca' «p0ro*UQ, notranji glas, 4. grenčica, vrsta italijan-ap::"{iva> 5. odgovor na kontro pri kartanju, 6. latinski Suninik ei: skr£-nl konec Polotoka, 8. Emil Adamič, 9. *>ciske lllema slenikoma, 10. ime nekdanje pevke marl- 8everovzh^[e °ntJ!ne« H- mazanje, svinjarjeuje, 12. kraj na dra«nsk i " Madžarske, znan po posebnem vinu, 14. Ime zdanil !gra,ke Zupančičeve, 19. glavni števnik, 20. če, 22. s»efVbi v Tav^rievi ul. 43 je odprta stalna pokra-S^^ka ?k- . N|r°dnoosvobodilni boj na Gorenjskem in re-r, iri Pa r-'r vr'lovcnska žena v revoluciji, v galerijskih pro-PSWovala 1?^? grofik akad- slikarJa Karla Zelenka, ki jo je B- Piran, .Motlcrila galerija v Ljubljani ter grafičnih del V V PrJsc ,a.(1720-1778). v ,gal^riiiU,novi hiš' )c odpit Prešernov spominski muzej. akad. slikar Jure Cihlaf, SOBOTA HOKEJ NA LEDU — Jesenice — Kranjska gora : Jesenice (ob 19. uri). NEDELJA ODBOJKA — Kamnik — Kamnik : Spačva, Jesenice — Jesenice : Interplet (obe ob 10. uri). NOGOMET — Stražišče — Sava : Vozila, skofja Loka — LTH : Zagorje (obe ob 14. uri). loterija jske zbirke so odprte vsak dan » od 17. do 19. ure. src ':e so zadele s končnicami din 20 20 30 30 90 30 150 50 500 100 04160 1.000 200910 10.000 369720 150.000 586130 10.030 1 10 09611 2.010 62441 510 196361 10.01» 615641 10.010 842 50 3232 300 09402 500 73392 500 087272 10.000 721332 10.000 13 20 433 100 ros 50 2343 200 18053 500 4 10 46834 510 90934 510 97954 1.010 556934 10.010 ' 5 10 36535 2.010 44455 1.010 70575 510 36 20 86 20 90596 1.000 005296 10.000 164046 10.000 430026 10.000 57 20 5197 - 300 ■ 03687 2.000 10797 500 358147 10.000 28 40 78 * 20 18068 1.000 20608 500 58938 •2.000 037468 10.000 671368 10.000 329 50 0619 200 13919 500 148709 10.000 674339 10.000 788619 10.000 TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 4,50 din, špinača 6,30 din, korenček 2,50 din, slive 8,40 do 9 din, jabolka 3,50 do 5 din, pomaranče 12 din, limone 10,50 din, česen 14,40 din, čebula 4 din, pesa 2 din, ajdova moka 6,30 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 0,95 do 1,05 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, klobase 4,90 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 1,60 do 1,90 din, kislo zelje 4,20 din, kisla repa 3,50 din, cvetača 6,20 din, krompir 2 din, sladka repa 1,25 din TRŽIČ Solata 5 din, špinača 3 din, korenček 7 din, slive 10 din, jabolka 6 din, limone 11 din, česen 15 din, čebula 6 dih, fižol 12 din, pesa 4 din, kaša 9 din, peteršilj 7 din, zelena 7 din, jajčka 1,10 do 1,30 din, surovo maslo 8,50 din; smetana 16 dih, orehi 18 din, jedrca 60,50 din, skuta 8 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4,50 din, cvetača 6,50 din, krompir 2 din, suhe slive 8 din, suhe smokve 15 din KRANJ Solata 6 din, špinača 10 din, korenček 4 din, slive 8 din jabolka 4 do 4,50 din, po-maianče 12 din, limone 12 din, česen 15 din, čebula 4 do 5 din, fižol 12 do 14 din, pesa 4 din, kaša 9 din, paradižnik 8 din, hruške 4,50 do 8 din, banane 8 din, ajdova moka 7 din, koruzna moka 4 do 5 dni, jajčka 1,20 do 1,40 din, surovo maslo 28 din, smetana 14 din, orehi 60 do 70. din, klobase 9 din, skuta 8 din, sladko zelje 2,80 do 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 1,80 din, žganje 24 din, med 20 din, kostanj 4 din. SOBOTA, 11. novembra, ob 19.30 — Labiche—Belina; FLORENTINSKI SLAMNIK; gostovanje v Gorjah pri Bledu. V KRANJU Ratkovič Rodomir in VuluJ Branka, Krek Stanislav ii| Rihtaršič Frančiška, Griled Franc in Maček Albina 1 V ŠKOFJI LOKI Goličič Janez in SvoljšaK Tatjana, Potočnik Janez in Košir Danica, Oman Jožef iri Bre/.ovar Angela, Ravnikar Janez in Martinčič Štefka V TRŽIČU Jazbec Zdravko in KermelJ Majda Hihirli $0 V KRANJU Jekovec Janez, roj. 1893, Robežnik Franc, roj. 1899, Za-plolnik Ana, roj. 1922, Bizjak Marija, roj. 1914, Kerštajn Ciril, roj. 1931, Podgoršek Marija, roj. 1925, Umnik Pavel, roj. 1933, Jakša Alojzij, roj. 1921, Tušar Ivan, roj. 1893, Magič Rudolf, roj. 1909, Bon-čar Franc, roj. 1896 V ŠKOFJI LOKI V TRŽIČU Ivnik Viktor, roj. 1910 Mopedisti za dan republike Jutri ob 14. uri bo na tek* movalni stezi v Lešah (na Repi) pri Tržiču 3. dirka zA naslov klubskega prvaka v motokrosu z mopedi, ki jo organizira avto-moto društvo iz Tržiča. Organizator pričam kuje, da se bo dirke udek> žilo okrog 20 mopedistov. Z jutrišnjo dirko bodo tržiški motokrosisti z mopedi poča-i stili tudi letošnji dan repu« blike. -Jk Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ sprejme takoj v redno delovno razmerje - 1. večje število delavk za delo v šivalnici 2. 3 ekonomske ali administrativne tehnike za delo v finančnem ln kadrovskem sektorju V poštev pridejo tudi kandidatke z nepopolno srednjo izobrazbo s tem, da imajo nekaj delovne prakse. Kandidatke naj sc pismeno ali osebno zglasijo v kadrovskem oddelku kombinata v 15 dneh po objavi. O B TI* 50ČL.ETNICI Revirski likovniki na Jesenicah Piše dr. Pavle Blaznik (19) Od 15. stol. dalje se je na podeželju pojavljal kajžarski sloj. Spočetka številčno zelo skromni kajžarji so se naseljevali praviloma zunaj grun-tarskih jeder. Navadno so postavljali poslopja brez pravega reda ob obstoječih naseljih, in to v največji meri na srenjskem svetu ob robovih gruntarskega polja. V primerjavi z gruntarji, ki jim je bila zemlja primarna, je bila pri kajžarstvu izhodišče kajža, ki ji je spočetka pripadala komaj kaka drobna zemljiška posest. Da je bilo kajžarstvo že zgodaj razmeroma močno razvito v fuži-narskih Železnikih, moremo pač domnevati, čeprav iz virov ne najdemo ustreznih podatkov. Sledeč podatkom iz leta 1501, ki puščajo ob strani kajžarski živelj v Železnikih, je bilo tedaj na vsem selškem ozemlju komaj 17 kajžarjev. Se redkeje so bili kajžarji tedaj posejani na Poljanskem in besniškern ozemlju. Bistveno drugačno sliko pa kaže Sorsko polje; na ta pojav je vplivalo deloma sosedstvo Škofje Loke in Kranja, deloma pa takrat propadajoče vinogradništvo. Ur-barialni podatki nakazujejo, da so se kajžarji tega časa prvenstveno ukvarjali z ne-agrarnim, predvsem obrtniškim poklicem. Na ta poklic kažejo npr. priimki soriških kajžarjev iz leta 1501; med 13 ondotnimi priimki naletimo kar na 9 obrtniških oznak (dvakrat ime Smid, dvakrat Zimerman, trikrat Schuester, enkrat Webar in enkrat Schnevdcr). V naslednjih desetletjih se je kajža. stvo kar močno razmahnilo. Medtem ko je kajžarstvo v rovtarskem območju v največji meri temeljilo na obdelavi zemlje, ki so jo mnogi rovtarji tudi naknadno pridobivali, je zemlja na tleh srednjeveške kolonizacije le manjšemu delu kajžarjev predstavljala pomembnejši vir dohodkov. V to vrsto spadajo tisti kaj redki posamezniki, ki so se okoristili z razpadajočimi starimi grunti; ta pojav je bil namreč na loškem ozemlju prava izjema. Sicer pa so ti kajžarji vendar znali razširili svoja borna zemljišča; deloma jim jc to uspevalo z lastništvom, Ri je bilo tedaj močno razširjeno tudi pri gruntarskem življu. Tu pa tam so si nekateri kajžarji pomagali tudi ob delitvah skupne zemlje, ki jc zajela prej gozdove kot pašniške površine. Sicer pa so se kajžarji na ozemlju srednjeveške kolonizacije prvenstveno ukvarjali z neagrarnimi gospodarskimi panogami. V fu-žinarskem območju so bili zlasti številni fužinarski delavci v neposredni proizvod- nji, pa tudi oglarji. Zelo mnogo kajžarjev se je ukvarjalo z obrtjo, v nemajhni meri pa tudi s podeželsko trgovino in tovorništvom. Med slednjimi so si mnogi s podjetnostjo ustvarili trdno gospodarsko podlago in prene-kateri med njimi niso po imetju prav nič zaostajali za gruntarskim življem. Do srede 18. stol. se je kajžarstvo tako razmahnilo, da je številčno preraslo gruntar-ski živelj in to predvsem v prometno razgibanih dolinskih območjih, še prav posebno v okolju župnijskih središč. Na Poljanskem je tak kompleks ožje poljansko in žirovsko ozemlje (npr. Predmost 2 gruntarja : 20 kajžarjcm, Sestranska vas 5:18, Dolenja Dobrava 3:20, Kotavlja 4:18, 2iri 7:29, Nova vas-Račeva 5:42, Dobračeva 9:17, Lcdinica 3:17; podobno je bilo na Selškem (npr. Cešnjica 10:16, Selca 21:37, Dolenja vas 14:25). Kajžarski živelj jie daleč prerasel gruntarskega tudi v območjih nekdanjih rudarskih središč (npr. v ševl jah 4:22, Hobovšah na Poljanskem 2:21). V posebnem položaju jc bilo seveda rovtarsko ozemlje, kjer na razlike ni vplivala prometna lega, marveč specifičnost ob samem naseljevanju. — V času tako izrazitega razvoja vse večje diferenciacije na podeželju pa je v številnih naseljih še vedno vladalo stanje iz časa ob končani srednjeveški sistematični kolonizaciji. Takih primerov ne najdemo samo v prometu odmaknjenih hribovskih naseljih (v Poljanski dolini okrog 1/5, v Selški 1/4); tak pojav ni namreč izjemen niti na ravninskem ozemlju, kjer so bile v nekaterih naseljih razvite samo cele hube, in to v istem številu kot leta 1291 (npr. Okroglo 14, Peven 9, Moškrin 4, Lipica 5). Vzporedno s kajžarji so se pojavili na loškem podeželju že v 16. stoletju gostači, ki so bili še leta 1590 zelo maloštevilni,- vendar posamično razporejeni čez vse loško gospodstvo. Do leta 1637 se je v mejah loške gospoščin-ske posesti njihovo število dvignilo na 144, medtem ko jih je leta 1754 celotno loško ozemlje premoglo že 1302. Poprečno je prišel en goslač na 2,15 kmetske domačije. Sicer pa niso bili izjemni domovi, v katerih so bili nastanjeni po trije gostači. V marsikateri domačiji se jih je nagnetlo še več; med njimi je bilo mnogo poročenih. Tako so imele npr. posamezne domačije v Poljanah in na Visokem po 4 gostače, ki so bili vsi oženjeni. Prvo mesto med temi domačijami si pač delita gruntar v Pungcr-tu in kajžar v Stari Loki, pri katerih je bilo nastanjenih kar po 6 gostačev. Gostači so bili številni zlasti po naseljih med škofjo Loko ln Kranjem (v območju Stare Loke 63, pri Sv. Duhu z Virmaša-mi 52, v Zabnici 28, v BUnjah nad 83, v Stražišču 99). Tudi v obeh dolinah so bila le redka naselja povsem brez gostačev. Gostači so se v veliki meri preživljali z obrtjo; tako je bilo med njimi zelo mnogo tkalcev in Sitarjev, pa čevljarjev, tesarjev, krojačev in zidarjev; deloma so se preživljali tudi s trgovino in seveda kot dninarji pri premožnejših kmetih. Včeraj so v mali dvorani delavskega doma pri Jelenu na Jesenicah odprli kolektivno slikarsko razstavo članov sekcije za likovno umetnost RELIK, ki deluje pri DPD Svoboda Trbovlje. V kulturnem programu je sodeloval vokalni oktet DPD Svoboda France Prešern iz Žirovnico. S to razstavo, ki bo na. J* senicah odprta do 22. novembra, vračajo revirski likovniki obisk jeseniškemu Doliku, ki je pred nedavnim gostoval s kolektivno razstavo v Trbovljah. D. S. Jubilejni Slovenski koledar Slovenska izseljenska matica je pred dnevi izdala Koledar 1973, jubilejno, dvajseto publikacijo, namenjeno predvsem našim rojakom v tujini. Ob tej priložnosti so uredniki *a naročnike pripravili tudi posebno prilogo — lep stenski koledar z 12 barvnimi posnetki kmečkih hiš na Slovenskem, V katerem bo vsak izseljenec lahko našel tip domačije, kakršne stojijo v njegovem kraju. Vsebinsko je Slovenski koledar 1973 izredno bogat, po*fl zanimivega gradiva o dogajaujih v domovini. Poleg publici* stičnih prispevkov je v njem prek sto različnih fotografij« kar 70 strani pa so popisali rojaki sami. V glavnem poročajo o življenju, delu, aktivnosti hi počutju zamejskih Slovencev« Smeh iz klobuka Za uvod v letošnjo sezono so igralci Pre" šernovega gledališča Kranj občinstvu p°* stregli z duhovito Labichovo komedijo Florentinski slamnik Prijetno je pisati o dramski predstavi, s katere se ljudje vračajo vedri, dobro razpoloženi, zadovoljni. In kranjski IJU" bltclji odrskih desk so minuli torek zvečer nedvomno bih zadovoljni. Igralski ansambel Prešernovega gledališča ji"1 ^e namreč za uvod v sezono 1972/73 pripravil veseloigro Eugena Labicha Florentinski slamnik. Dela ni težko oceniti, saj s° vsakršna globokoumna razglabljanja popolnoma odveč. P* vendar ... njegove navade in obnašanj® so močno karikirane, zato Pa vendar bi režiserju, scenografu in nastopajočim storili krivico, če bi trdili, da je naštudirati komedijo enostavna reč. Spraviti občinstvo v smeh, ni prav nič laže kakor potisniti mu robčke pred smrkajoče nosove. Osebe v Labichovi šaljivki, temelječi na prešuštniških odnosih znotraj malomeščanskih krogov iz petdesetih let prejšnjega stoletja, ko naglo rastoči razred bodočih kapitalistov začenja izpodrivati načičkano plemstvo, a hkrati posnema bi tolmačenje karakterjev kaj lahko prekoračilo meje duhovitega in postalo neokusno. Toda ekipa pod taktirko i# kušenega Marjana Beline je znala potegniti mejo, P!'c^ katere ni moč iti, ter uspela ostati kos noremu zapleti; ki ga sproži nedolžen damsk' sončnik. Svojevrstno domačnost vnaša vanj tudi dejstvO' da je režiser zgodbo presta**« v naše kraje, na Primskovo, v Kranj in v Ljubljano, saj smo gledalci nehote dobi" bolj plastično sliko prostora, kjer naj bi dogajanje potekalo. Igralci učinkujejo dokaj homogeno in so kot celo*3 povsem kos nalogam. Me» posamezniki sta nemara naj-prepričljivejša Tine Oman v vlogi Emila Blatnika in veteran Mirko Cegnar (gluhi sara*e 3 u11ažil *000 din in se plača ob prijavi za nakup ■>roirietm "ana pa ^e pri t,ru8em obroku plačila, ^odjeiij' ve* Pk>ča kupec. Prodajo garaž posreduje Kram n 2a sta"ovanjsko in komunalno gospodarstvo nj' Cesta JLA 6/V, soba št. 5. Obvestilo Obča Dani Tn! Sp'in Zg* Sorice' SP-in ZS-ka n ' Raven, Ostrega vrha, Poto-10' Rojnika, Martinj vrha, Zalega lf ' °avče in Železnikov 15., 16. in Qr_ novembra 1972 vas bodo obiskali p^?1 zavarovalnice SAVA, PE Kranj, ter § veljavne zavarovalne police rnerr,C P°8°voriIi z vami o vaši naj prida n C,si zavarovalni zaščiti. Prosimo, ^eh Ptavite Police in se v omenjenih Vase P° možnosti zadržujete doma. Za hvalir^ZumevanJe se vam vnaprej za- Zavarovalnica Sava, PE Kranj PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje prosto mesto oskrbnika v Domu P°d Storžičem. Zaželen je zakonski par, da bi oskrbnikova žena tudi kuhala v domu. Dom ima lepo povezavo s Trži-čem in stoji v osrčju gorskega sveta Stor-žiča in njegove okolice. Obisk postojanke pa je precej odvisen od oskrbnika in njegovih pobud. Vse potrebne informacije dobite pri društvenem gospodarju Marijanu Japlju, ki dela v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču. Danes praznujeta 50. obletnico skupnega življenja Poldka in Janez Globočnik z Bistrice pri Tržiču. Naključje je hotelo, da je bila leta 1922, ko sta se Globočnikova poročila, prav tako sobota. Oče Janez bo avgusta dopolnil 79 let in se je rodil na Brezjah, mama pa je stara 73 let in je pristna Tržičanka. »Drug v drugega sta se zagledala« v tovarni Runo v Tržiču, kjer sta bila oba zaposlena in se kmalu poročila. Življenje jima ni bilo posuto z rožami. Trdo sta morala garati, oče pa je povrhu vsega še invalid I. svetovne vojne. Izstrelek mu jc poškodoval desno roko ter uničil oko. 1947. leta jc bil invalidsko upokojen, mama pa dve leti kasneje. Oba sta pred upokojitvijo delala v predilnici. Tudi hčerki sta morali zelo kmalu za vsakdanjim kruhom. Težko jc opisati, kako srečna sta zadnje čase zlatopo-ročenca. Pred kratkim sta se vselila v novo stanovanje na Bistrici. Vsa dolga leta doslej sta živela v skromnem prebivališču. Veselita se lepega vremena, hodita na krajše sprehode (mama je še tako trdna, da bi šla takoj peš pod Storžič ali na Kofce, pravi sama), ata pa se ne more ločiti od kupa časopisov. Med drugim je vrsto let naš naročnik in bralec. -jk Poklonili smo se bazoviškim žrtvam Društvo upokojencev v Kranju je letos organiziralo že sedem izletov za svoje člane. Na zadnjem od njih smo si ogledali grad Miramar pri Trstu in se srečali z upokojenimi tržaškimi Slovenci. Med potjo smo se ustavili tudi v Bazovici nad Trstom, kjer smo položili venec ter prižgali svečke pred spomenikom bazoviških žrtev, ki so jih leta 1930 ustrolili italijanski fašisti — Bidovcu, Maru-šiču, Valcnčiču in Milošu. Leti so se že takrat v takoime-novanj organizaciji T.G.R. (Trst, Gorica, Reka) borili za priključitev Primorske k matični domovini. O delu te organizacije nam je spregovoril tudi Andrej Brovč. I. Petric . PRIPRAVE ZA DRSALIŠČE NA BLEDU — Na Bledu te dni ravnajo teren za drsališče. Pravijo, da bodo kmalu gotovi tudi načrti za umetno drsališče. Graditi ga bodo začeli že prihodnje leto, če bodo v republiki dobili ustrezen regres za kredit v banki. Predvidevajo, da bi izgradnja umetnega drsališča z vsemi dodatnimi napravami veljala okrog 7,2 milijom din. Investitor izgradnje umetnega drsališča in drugih objektov ob njem pa bo sklad za uvajanje zimske sezone, ki ga nameravajo na Bledu v kratkem ustanoviti. Tajnik turističnega društva Franc šmit je tudi povedal, da bodo letos uredili naravno drsališče zato, da ljubitelji drsanja in turisti ne bi bili prikrajšani, če drsanje na zaledeneiem jezeru ne bi bilo mogoče. SScsr pa bedo ledeno pleščo na jezeru, če bo dovolj debela in trdna, tudi očistili. — Na sliki: Pripravljalna dela za ureditev drsališča. —■ Foto: A. Zalar PABERKI IZ GORENJSKE LITERARNE IN KULTURNE ZGODOVINE Iznajditelj in pesnik (2. zapis) Zadnjič smo premišljevali, le zakaj jc dr. Frančišek Lampe, urednik revije Dom in svet, še v letu 1893 tako trdovratno pisal Puharjcvo ime v nemški obliki (Pu-cher)? Seveda sem pač predvideval, da so se župniki pri vpisovanju v rojstne in smrtne knjige uklanjali nemškemu vplivu in pisali priimke in scve tudi imena v nam tuji obliki. In da se je Lampe držal navodila: tako kot je zapisano v knjigah, le tako je prav. Pa sem šel pred dnevi na matični urad v Kranju in se prepričal prav o nasprotnem: tedanji kranjski dekan Janez Reš (v Kranju je služboval v letih 1858—1874), ki jc opravil pogrebne obrede ob Pu-harjevi smrti, je v knjigo umrlih (Sterbe-Register) napisal dne 9. avgusta 1864 prav razločno pokojnikovo ime lepo po slovensko — Puhar! Sicer pa se še dandanes nekateri prenatančni (a premalo zavedni) rojaki oprijemajo nemške oblike svojih slovenskih priimkov. In tako imamo še vedno razne Belle-te, Suppanc, Supantschitsche, Krainze in podobne. Da pa se take spačenke po zakoniti poti zlahka popraviti — le malo dobre volje in čuta za slovenstvo je treba. DOMAĆA UMETNIJA Še dvakrat so se Novice spomnile Janeza Puhar-ja in njegovega izuma. Pod zaglavjem »Domača umetnija« je neki Vitcslav Radonievič 1. 1851 (str. 115) zapisal: Najpotrebniši opravilo naše umetnijo je, da se dela učenih domačih ljudi razsvetljujejo in pravično razsodujejo. Napačno je, ako se vse domače samomogočno zaničuje ali nevedoma za čudež preglasuje. Ob kratkim čem danes opomniti g. Puharjevih svet-lotiskov, ki so šli tudi v ve-ličansko razstavo v London. Čim se naznačuje njegov po-krok u Dagucrskim svetlo-tisku? Glavna prednost je, da Puharjcve podobe stoje v prirodni legi, kar se pri dosadanjih drugih ni doseglo. Kje je tega uzrok? Uzrok je jedini, da je podobilo (po-dobonosič) prozračno (skozi-vidno), da se radi zavolj tega podoba nasprotne lege s pro-menjenjem stekla na drugo stran v prirodno lego pro-meni. KRATKA OSMRTNICA ■■p retja noviška notica o I Puharju pa je bila že osmrtnica... V avgustovski številki (str. 279) letnika 1864 preberemo: Iz Kranja sporočajo, da je 7. t. m. umrl pri nas naš častiti rojak gospod Janez Puhar, duhovni pomočnik v pokoji. Pljučna j etika mu je šele 50 let staremu končala na mnoge strani delavno življenje. Bil je ranjki bistra glava, ki je znal mnogo jezikov; marsiktero dobro pesmico slovensko in nemško je skoval; tudi v glasbi je bil izurjen. Kar pa je njegovo ime razglasilo deleč deleč čez meje domovine njegove, je bilo to, da že takrat, ko jc bil za kaplana na Bledu, je znajdel svitlopisje na steklo s pomočjo žvepla, o kterem so Novice o svojem času pisale, čeravno podobe po tem svit-lopisju narejene, se niso mogle meriti s tadanjimi da-guerotipi in fotografijami, je poskušnjo to vendar akademija pariška za toliko vredno spoznala, da ga je (leta "1851) za svojega uda izvolila, v razstavi londonski istega Priprave na novo sezono Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča se je začela , Spravljati na novo sezono. Dobila je 12 novih plesalk in plesalcev, predvsem mlajših. Ta teden pa je že začela vaditi skupina najmlajših. Plesalci so stari 5 ali 6 let. Karavanke so prijavile 4 svoje člane na koreografski tečaj v Ljubljani, ki se bo začel ta mesec. Svoj bogat program bodo letošnjo sezono izpopolnili, saj se člani tržiških Karavank že učijo splet srbskih narodnUj plesov. Strokovno vodstvo je nrevzel nekdanji član beograjske folklorne skupine Branko Krsmanović. Skupina je ustanovila tudi nov instrumentalni kvartet, ki ga sestavljajo citre, harmonika, bas kitara in kitara. Priključil sc jim je še ženski duet. Skupina bo izvajala predvsem stare tržiške pesmi. Karavanke imajo letos v programu še nekaj gostovanj. Tako bodo njeni plesalci nastopili v Kamniku in na Ravnah na Koroškem, razen tega pa na osrednji proslavi ob 10. obletnici tržiškega lokalnega radia, ki bo 29. novembra -Jk leta pa je Puhar prejel bronasto svetinjo; bila je ta znajdba njegova priča bistroumne, misleče glave. V zgodovini naši ostane Puhar-jevo ime častito. HIŠA SMRTI odil se jc in tudi umrl Janez Avguštin Puhar v Kranju, v hiši stare kamnoseške rodovine Puhar-jev. Njihov dom je bil v Konjski ulici (na vogalu današnje Tomšičeve in Rcginčeve ulice) številka 108. Prej pa je posest nosila oznako Mesto št. 82. — Tako je tudi zapisano v knjigi smrti — da je J. A. Puhar umrl 7. avgusta 1864 v prav taisti hiši, kjer se je 26. avgusta 1814 tudi rodil — v hiši Mesto št. 82. To potrjuje s svojim slikovitim podpisom sam dekan Janez Reš. Puharjcv dom je bil pred leti (kakih 10 let bo od tega) porušen. Zdaj je tam praznina. Kake spominske plošče (Tu se je rodil in umrl...) slovenski fotografi ne bodo mogli vzidati. Le zakaj pa je bilo tudi ulici, ki so jo v letih po prvi svetovni vojni poimenovali za Puharjevo, treba odvzeti ime, pa ne razumem. Sicer pa je bil stari Rcginc tudi Puhar in bi stvar prav lahko uredili vsaj tako, da bi ulici dali ime Puhar-Rc-ginčeva ulica. Tako pa smo v Kranju odvzeli ulico tudi slikarjem Laverjcm (v Ljubljani jo imajo!), dolgoletnemu voditelju Slovencev dr. Janezu Bleivveisu (v Zagrebu jo imajo!), na Josipino Tur-nograjsko sploh nismo pomislili pri poimenovanju kranjskih ulic (v Ljubljani so to že zdavnaj storili!). Sploh pa bi bilo prav, če bi v komisiji, ki določa imena ulicam, sodeloval tudi kak zgodovinar in slavist. To sem javno zahteval v Glasu že pred leti (in to večkrat!) — a naletel sem vsakokrat le na gluho lozo ... Mimogrede še omenim, da je prvotno hišno ime pri Puharjevih bilo ženskega spola, torej Reginca (ne Reginc!); sosednji hiši, v kateri se je rodil naš Izumitelj, pa se je reklo »pri Stanglju«. Ta hiša je pomembna tudi zato, ker se je v njej rodil poznejši ljubljanski škof Jernej Vidmar. Puharji so prav od škofovih staršev kupili ta dom; prej je živel njihov rod na Polici pri Kranju, kjer še dandanašnji žive rodbine s tem priimkom. Skušal pa bom v prihodnjih sestavkih objaviti bolj dognane podatke o starem kamnoseškem rodu Puharjcv. (Se bo nadaljevalo) CZ. 28. sezona v jeseniškem gledališču »Tone Čufar« Začetek gledališke sezone 1972/73, 28. po vrsti, se je na Jesenicah nekoliko zakasnil zaradi urejanja centralnega ogrevanja. V petek, 10. novembra, popoldne pa se je gledališka zavesa vendarle ra/.prla, in sicer ob premieri vesele pravljice Mladena Sirci a Skok, Cmok in Bistrook. Tako se letošnja gledališka sezona na Jesenicah začenja v znamenju mladih za mlade, saj je režiserka pravljice Vera Smukavc, ki je to njeno drugo režijsko delo, za izvedbo pa je tudi izbrala predvsem mlade igralce. Prav je tako, saj so le mladi na odru in v dvorani zagotovilo, da bo gledališka ustvarjalnost na Jesenicah živela in se razvijala naprej. Amatersko gledališče »Tone Čufar« namreč že nekaj let ne more omiliti za Jesenice prav značilne stiske z moškimi igralci. Od te stiske je v nemajhni meri odvisen tudi repertoar gledališča, ki se skuša naslanjati predvsem na kvaliteten ženski ansambel. Zal pa je dramaturška zakonitost nosilcev vlog v neprimerno večji meri naklonjena moškim kot pa ženskam, saj na prste ene roke lahko prešteješ dela svetovne in domače dramske literature, v katerih prevladujejo ženske vloge. Tej stiski se je seveda moral prilagoditi in podrediti tudi repertoar za sezono 1972/73, ki pa kljub temu obeta, da bo ne samo kvaliteten, temveč tudi dovolj pester in zanimiv. Že omenjeni pravljici Skok, Cmok in Bistrook bosta v decembru sledili dve premieri. Najprej bo na vrsti igra F. Lavvrcnca Snaha, ki prikazuje značilen odlomek iz življenja angleških rudijev. Nato pa bo za novoletno jelko uprizorjena še pravljica S. Rozmana Čarobni P1' salni strojček. Do novega & ta bo gledališki spored (£ polnila še drama F. Koza*3 Vida Grantova, ki v prejW sezoni še ni biila odigrana, g pa seveda gostovanje U** Ijanske Drame in ^ nega gledališča ljubljanskega-Predvideno je Tudi gostov* nje Prešernovega gledališča * Cankarjevo komedijo Za n*' rodov blagor. Poleg tega P3 bo v okviru dramske za dan republike gledali^ pripravilo še klubsko upr Q ritev Kosmačeve Bala" trobenti in oblaku. ^2/73 Repertoar za sezono amaterskega gledališča ^ ne Čufar« pa obsega še ^ med i jo Rene de Obaldia ter v vejah Sasafrasa, k^ a uprizoritev drame Kroczkovvskega Prvi dan ^ bode, klasično tragedijo Shakespeara Romeo in $ ter kriminalistično dra^,cja Patricka Plinska luč. s>e 0 bo gledališče predviden^ pertoar po potrebi doP° ^ še s kakšnim drugim prav tako pa so v "Il'jn|i delu sezone predvidena ^ gostovanja poklicnih, P ^ di kvalitetnih amater 1^ gledališč. Čeprav amat^ gledališče na Jeseničan ^ več nastavljenega režisert ; je odvisno tudi od reZlSstii]ci -gostov, in čeprav je v ,ze-z moškimi igralci, pa ta. tost ansambla in in tu' # ientiranost vrste mlago-oblikujočih se igralcev * tavlja, da bo zahteven1 ^ toar v zadovoljstvo št publike uspešno urcsiu ^ dati' Ure pravljic v Pionirski knjižnici Pionirska knjižnica v Kranju (Trg revolucije 2) je P^^jH ši prekinitvi ponovno uvedla ure pravljic. Letos je ^^id razširila še na drugo starostno stopnjo. Tako imajo ^ v Kranju starši možnost pripeljati k uram pravljic 0 ^ od petega do osmega leta in od osmega do desetega ^ starosti. Meja seveda ni postavljena strogo, kar Porne'^5liJ' sme priti k uri pravljic tudi malce starejši ali mlajši ™ šalec. ,i P Ure pravljic smo uvedli zato, da bi pomagali starše knjižni vzgoji otrok in da bi le-tem pripravili uro Prl^aVijic srečanja s knjigo. To možnost imajo odslej ljubitelji P vsak četrtek ob 17. uri, izmenoma prva in druga s stopnja. Pravljice pripovedujeta višji knjižničarki IvhJ3 in Viki Konc. taro* K" .nI-'111'1 Pionirska knjižnica v Kranju za to obliko dela z "^stv* nima namenskega prostora, skušamo pa čitalniški napraviti čimbolj vabljiv tudi za vzgojno dejavnost Staršem želimo povedati, da so ure pravljic narnCs vsem, ki se zanje zanimajo, in da zanje ni nikakršne ^ top* Veter je nalahno pozibaval veje dreves, tjho in nežno je vel preko polj in travnikov, kot bi vedel, da danes ni navaden dan. Da, vsi smo vedeli, da je danes dan Mrtvih, dan, ki je poln bolečih spominov g prikritih solza. Morda se le enkrat na leto, to je na ta dan, resnično spomnimo nanje ter si tiho priznamo, da v našem spominu vse premalokrat zažive. Grobovi, njihovi večni, temni domovi to zacveteli, kot da je zanje šele zdaj nastopila pomlad. Bele krizanteme so se Trenutek tišine globoko sklanjale na nežno rjavo zemljo, Pod katero so morda že dolga leta počili naši najdražji. Po gomilah so gorele svečke, njihov plamen je bil velik in sve-jel. kot bi hotel mrtvim vsaj enkrat na *W razsvetliti njihov mračni dom. Obrazi nudi so bili zamišljeni, prevladala je tiši- JjjLjE* tu in tam se je čul kak vesel So gorele okrog in okrog, je bilo zanj ne- °troški vzklik, kajti pogled na lučice, ki go- ■ j ,ePega. Premajhen "jV še bil, da bi da ll"^' komu in čemu gorijo, ni vedel, so nam s svojo smrtjo ustvarili tako lepo življenje. A ko bo odrastel, takrat bo razumel, vedel bo, čemu svečke, toliko cvetja in solze, vedel bo tudi, da za mnoge padle junake ne vemo, vendar jih imamo v mislih in smo jim hvaležni za pogumna dejanja. Zdelo se mi je, da jc za trenutek -nastala tišina. Nemi obrazi so zrli v osvetljeno gomilo, vsakdo je imel v mislih njega, na katerega jc ostal le še spomin, ki Iz leta v leto bolj bledi in bo nekoč izginil. Morda so misli iskale let, ko so še skupaj uživali veselje in ko niti pomislili niso, da bi kdo kdaj ležal tu, na tem mirnem in tihem kraju. In zdaj ni nihče vedel in videl, da ob njihovih grobovih stojimo mi, da smo jim prižgali svečke in da nežno zemljo pokriva cvetje. Kot da jim nič ne pomeni, molčijo, kot so molčali takrat, ko so nas zapustili. Ljudje so se zganili, kot bi se zbudili iz težkih sanj, ki so jih sanjali dolga leta. Njihove obraze je preplavila toplota, najbrž so bili srečni, da niso med njimi. Drug za drugim so zapuščali pokopališče, ki je zopet, kot prej, postalo samotno, tiho, mrtvo. Pod mnogimi gomilami leže junaki, ki Zdenka Subic, Gorenja vas Z dedom sva šla po kostanj Bilo je v letih trpljenja Kakor veličasten spomenik *« dviga Begunjščica nad Ur»go, kjer počiva mnogo ljubiteljev slovenske zemlje, """tofto ljubiteljev svobode, »«oao naših junakov. Bilo je «cdi noči. Begunj-ščica se Je kopala v luninem »vitu. Lepša in mogočnejba le stala takrat. Bilo Je, ka-bi hotela reči: »Ne damo »okler sem tu Jaz, tako *°I*o se naše ljudstvo, U -* w v vaseh ob mojem vznožju, ftc bo podalo sovražniku, °kupatorJu, čeprav njegova Pruska roka muči ln mori Vs'*k dan.« Takrat so se zbrali partizani sredi vasi Zgoše. Prišli so iz bližnjih gozdov. Zapeli so. Med petje se je mešal obupen jok tete. Pred kratkim ji je padel sin. Boril se je za svobodo v gozdovih Dobrče. Njen mož se je pogumno boril na Primorskem. Vsa vas se je zbrala okrog partizanov. NI Jih bilo strah, čeprav je v bližnjih Begunjah okupator počenjal najbolj gnusne zločine. Kakor so prišli iz teme, tako jih je vzela tema, gozd. Ml mladi, ki uživamo sadove, ki so nam jih izbojevali Jesen je lepa Sedim *aprtc m n oknu- 0či imam enkrat* Sf Vcm' 23,43i- Na-^no Jm odprem in pred Senj, ra?prostre slika je- • ^retno i«. hllsto e^6 Postalo zelo mu- ^c o Palačo in noče in e,rovno •" Post3lo je mrzlo, 5? kak H1" ddcvno- vendar K,v°ie toS5 sonce lc P°ši"j'3 V Semchke in topIe ?arkJe< !a' dan Z P°,ašoma zdaljša- * a ^CRU t°lo< Je že kar go-v0p°ldnP • pa imam pouk hoditi v!'m nič kaj prijetno Lako kaWraku domov. Prav 5e,nii3 tudiv;eme se je sprc- N sp? -narava- Polcti so esUl zeleno oblekico, v jeseni pa so se napili preveč mošta in zdaj je vsa raznobarvna. »Nič zato,« so si mislili, »tako bomo še lepši.« In so res. Na tleh je polno listov in cvetov, ki so prezgodaj umrli. Zdaj so drevesa še oblečena, kmalu pa bodo čisto gola. Kostanj je tudi že zrel in marsikateremu je že padla na glavo bodička, kar ni nič kaj prijetno. Kaj pa živali? Tudi te so se spremenile. Vsaka je dobila bolj debel in topel kožuh. Veverice, polh in medved pa pridno skrbijo za zalogo. Medved si jo bo shranil kar v trebuhu, medtem ko bosta veverica in polh napolnila shrambo. Orehi in lešniki so letos zelo revni, zato morajo veverice pohiteti, preden jih pohrustajo otroci, ali pa odpadejo in tam počakajo na črvičke in mravlje. Tudi ljudje so se spremenili. Nabavili si bodo zimsko obutev in oblačila, morda kupili opremo za zimske športe in še kaj drugega. Lea Nardonl, 5. c r. osn. šole Stane Žagar, Kranj s krvjo junaki, smo jim veliko dolžni. Kaj? Obljubljamo, da se bomo tudi mi borili, če bo treba, za domovino, za svobodo. Sedaj pa se bomo pridno učili, da se jim oddolžimo za njihove žrtve. Bogdan Bricelj, Jesenice Nedeljko in Liza Nedeljko sklenil jc tako, da prestrašil bo sestro. Za vrata se skrije, glavo si z očkovim plaščem pokrije. Pride domov sestra Liza naravnost iz Pariza. Nedeljko vrie nanjo plašč, a Liza zavpije kot nalašč: »Kdo je ta zver, ki plaši me venomer?* Bratec prednjo skoči, sestrina se roka usloči. »Pika, poka, piki, pi, ... zadnja plat me le boli!« Zdaj preplašeno Nedeljko stoka, ker pobolala ga je Lizina roka. Alenka Sadar, osn. šola Cvetko Golar, Skofja Loka Pri zajcu Učitelj pokliče Micko fc tabli in jo vpraša: »Kje pridelujejo hmelj?« Janezek bi ji rad pomagal in pravi: »Pri Žalcu.« Ker pa je bil v razredu velik nemir, ga Micka ni razumela in je rekla: »Pri zajcu!« Alenka Sadar, osn. šola Cvetko Golar, Skofja Loka V nedeljo zjutraj sva se z dedom odpravila po kostanj. Bilo je lepo jutro in sonce je že pokukalo izza Kukavnice. Hodila sva po gozdni poti, ki naju jc vodila v Vadeški graben. Ustavila sva se pod velikim kostanjem ter začela nabirati. Zazdelo se mi je, da je nekaj zašumelo na kostanju. Hipoma se ozrem ter zagledam veverico. Urno je splezala po vejah do vrha, se odrinila, skočila na bližnje drevo, kakor blisk švignila po deblu navzdol in ni je bilo več na spregled. Odpravila sva se dalje. 2e od daleč sem zaslišal vrišč šoj. Vedel sem, da šoje rade jedo kostanj, zato sva se z dedom odpravila tja. Prišla sva do jase in na drugi strani šUI zagledala šoje, ki so na drevesih jedle kostanje. Ko so naju zagledale, so zletele v gozd. Nabrala sva vsak svojo vrečo kostanja ter se odpra« vila proti domu. Tik preden sva zavila na cesto, naju j« pozdravila sinička s svojim cici-fuj, cici-fuj, cici-fuj. Bila je skrita pri deblu, s perut« nieami si je grela trebušček ter z dvignjeno glavo pela. Gledal sem jo, a ded je odšel, zato sem moral pustiti sinico in oditi za dedom. Ni mi bilo žal tega dopoldneva, saj je bilo lepo in koristno. • Jože Pogačar, 7. a r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič Bilo me je strah Pred nekaj leti smo bili na dopustu v Umagu. Bil jc lep sončen dan. Dopoldne smo se kopali in uživali v topli mirni vodi. Nebo je bilo jasno, nikjer nisi opazil najmanjšega oblačka. Po kosilu sem vzela knjigo v roke in šla počivat v senco. Kmalu sem zaspala. Zbudila sem se šele takrat, ko so padle name težke deževne kaplje. Nebo so prekrili črni oblaki. S seboj so nosili blisk in točo. Odhitula sem v kuhinjo. Mamice in očka ni bilo nikjer. Začelo je liti kot iz škafa. Padala je debela toča, bliski so švigali sem ter tja. Bilo -me je zelo strah, skrila sem se v kot in čakala, kaj bo. Kmalu sta pritekla mamica in očka. Biila sta vsa premočena. Skrbelo ju je, kaj je z menoj, saj sta vedela, da se močno bojim bliska in groma, še v njuni prisotnosti sem trepetala, vendar mnogo manj. Nevihta je ponehala. Ko sem stopila iz hiše, sem zagledala debelo točo. Stekla sem po kanglico in vanjo nabrala mnogo belih ledenih kroglic. Očka se je smejal in me vprašal: »Jo boš odnesla domov?« »Seveda jo bom, spominjala me bo na tisto popoldne, ko sem preživela toliko strahu,« sem ponosno odgovorila. Kanglico sem postavila v kot in lahko si misliitc, kaj som zjutraj našla v njej. Polona Žgajnar, 6. b r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor Mavrica Tiho, tiho pada del, sivi oblaki visijo na nebu, iz njih pada, pada ... det. Na nebo spet sonce posije, teiki oblaki so splavali prod, nebesni svod mavrica prekri j t. Modra, rumena, rdeča, raznobarvna mavrica tisočerih kristalov je kakor sreča ... Kakor sreča, vesela sreča, sreča v jeseni iivljenja je' mavrica, a ta sreča... ni opoteča.. i Alenka Sadar, osn. šola Cvetko Golar, skofja Loka Začel sem na kolesu, končal pa v... Nisem še hodil v šolo. Na dvorišču sem občudoval otroke, ki so se vozili s kolesi. Nekoč sem na dvorišču poprosil prijatelja, naj mi malo pokale kolo. Ogledoval sem ga in se ga nisem mogel nagledati. Ves čas me je morila telja, da bi se peljal z njim. Nisem se mogel premagati in sem prosil prijatelja, da mi ga posodi. Prijatelj mi je za nekaj časa pustil kolo. Brez vsake pomoči sem se hrabro. vozit po dvorišču. Vozil sem počasi. Ta počasna vožnja mi je postala dolgočasna. Pognal sem. Na asfaltnem ovinku je bilo malo prahu. Pridrvel sem na ovinek. Z vso močjo sem te-lebnil ua tla. Ves krvav sem letal na asfaltu in se nisem mogel pobrati. Nekaj fantov me je odneslo domov. Ko mi je iz nosa nehala teči kri, je nos dobil obliko krompirja. Tudi komolec je od udar* ca čez nekaj dni pomodrel kot morje ob najlepšem vre. menu. Računa za popravilo stolce* nega kolesu sedaj še nisem poravnal. Vsak čas bi lahko prišel pismonoša in mi ga prinesel. Ne vem, kako bosta starši ta račun sprejela. Upam, da ga je pismonoia izgubil. Primož Legat 5. b r. osn. šole heroja Bračiča. Tržič Kotiček 2K,a ljubitelje cvetja Jesenske barve v vrtu PISE: INŽ. ANKA BERNARD Po hladnem in deževnem poletju smo doživeli res lepo jesen. Gozdovi po gorah in dolinah so se odeli v izrazite pisane jesenske barve. Kdor je pri urejanju vrta mislil tudi na jesenske barve, jih je lahko letos dolgo užival. Zaradi izrazite barve sadimo v parke javorje, dvokrpi ginko, ambrovec, ameriški hrast in še nekatere druge drevesne vrste, ki pa so za vrtove prevelike. Za manjši vrt so zelo uporabni na primer manjši javorji kot je mandžurski javor z izrazito rdečimi listi, palmasto-listni javor z oranžnordečimi jesenskimi barvami, rožnato do rdeče se prelivajoča perzijska bukev, ki je le majhno drevo, po jesenski barvitosti pa na prvem mestu med naštetimi. Rogovilasto rastoči ocetovec z rumeno oranžno do rdečo barvo po vrtovih že ni redek gost, še malo pa je poznan velikocvetni dren Cornus florida, ki je jeseni odet v rdeče. Prelep pa je pogled tudi na cvetoč di'en, pa naj ima bele ali rdeče cvetove. Tudi med grmastimi rastlinami so nekatere zanimive zaradi jesenske barve: krčnica (Hvpericum patulum), oranžno-rumeni grmi galske in krompirjeve rože (Rosa gallica, Rosa rugosa). Zaradi nevšečnega odpadanja listja pridejo do veljave zimzeleni grmi s svojim usnjatim bleščečim listjem in okrasni plodovi nekaterih grmovnic (ognjeni trn,- česmini, pamela, kotoneastri), ki ostanejo na rastlinah še dolgo v zimo ter so dekorativni kljub temu, da so nekatere od njih medtem izgubile listje. Kumina Kumina je dvoletna rastlina, ki jo lahko sadimo v vrtu, raste pa tudi divje. Kot začimbo uporabljamo le se- ZiVlUA 1 'RESTAVRACIJA •GLOBUS Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ zaposli takoj pomivc.lko posode za restavracijo Park v Kranju. Prijave sprejema splošni sektor podjetja 8 dni po objavi, kjer dobite vse informacije. me. Ta vsebuje eterično ku-minovo olje, beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. Kumino uporabljamo celo ali pa zmleto, ki nima tudi večji začimbni učinek. Kumino dodajamo zeljni solati, rdeči pesi, prežganim in drugim juham, golažu, kumino-vemu mesu, raznim pečenkam, kislemu zelju, skuti, iz katere pripravljamo namaz, jedem iz sira in k žolcam. S kumino začinimo jedi iz ovčjega, konjskega mesa in domačega -kunca. Tudi mesne klobase in salame niso brez kumine. Pogosto jo uporabljajo tudi sirarne. Deva-mo pa jo tudi v kruh posebno v rženega in potresamo drobno slano pecivo. Uporabljajo pa jo tudi pri izdelavi likerjev. Kumina ni samo prijetnega vonja, zaradi nje pa so živila tudi lažje prebavljiva, posebno jedi, ki so težje prebavljive. Lučka V. iz Kranja - Prosim svetujte mi, kako naj si ukrojim plašč ali jopico, ki bi jo nosila predvsem čez hlače. Blaga še nimam, zato prosim še za mnenje o vrsti blaga. — Stara sem 17 let, visoka 167 cm in tehtam 52 kg. Marta — Morda bi bilo najbolje, da kupite enobarvno blago, lahko pa se seveda odločite tudi za karo vzorec, ki je letos hudo moderen. Letos so zelo moderne široke jopice. Tak model sem vam tudi narisala. Jopico iz enobarvnega blaga sem narisala s sprednje strani, karirasta Pa kaže zadnji del. Jopica je v prsni višini prerezana. Zapenja se enovrstno, ovratnik je večji. Od prereza navzdol se jopica močno razširi. Rokavi so všiti nagubano. Zadnja stran ima gubo, na prednji strani pa sta dva našita žepa. ffczdravn Nesreče doma Včasih se lahko zane-marjanje majhnih urezni»> prask in odrgnin ne k°D" ča povsem srečno. K"JuV.a nje v rani, rdečica aH £e modrina, bolečine v be*' gavkah, vse to nam Pov^ da moramo takoj zdravniku. ■ ' Vsaka poškodba kože je nevarna, pa naj bo to površinska ali pa 6lobl,£ Pri manjših ranah se postavljamo nevarnost okužbe. Okužimo se predmetom, s katen»» smo se poškodovali aH P so kužne klice, ki Jlh J na koži dovolj, kaS ,0> skozi ranico vdrle v te.' Zato tudi pri n*»2S praskah, ki se nam P"*f te pri delu doma ob.,p%e. mivanju posode aH Č,šc nju, rezanju aH kakršn«" delu že, ravnajmo ta* ' kot da je rana otaPf^ Površinske rane nI,c0!' izpiramo z vodo. P" > ki naj bo vedno razsteP katere*3 ilnega na desola aH drugega razkuževa' sredstva, ki ga kupio10 lekarni. S to razstoP»" očistimo odrgnine hi P' ske. Lahko jih pokrilc"J0 tudi s tosnmaplastom« je sterilno gazo Pritr'Ct,] na obližu. Globlje ***?'*0 krvave, seveda obveže brez predhodnega čl * nja. Vse hujše P0*0 ^ in pa seveda rane, ki žejo prve znake zastf.« *, ve, če smo se ran" ^ zarjavelimi predmeti ^ kako drugače, pa si t° ogledati zdravnik. O vonjih /o .ljubljanska banka RBAVI NASLOV £A DlNARNE ZADEVI Cc ste dobili v dar kolonj-sko vodo ali parfum, katerega vonj vam je všeč, ga seveda uporabljajte. Večkrat pa je prava umetnost uporabljati te vonje, da ne učinkujemo kot reklama za neko znamko. Parfum ali kolonj-sko vodo nikoli ne nanesemo na dele kože, ki so izpostavljeni dnevni svetlobi, ker radi nastanejo pigmentni madeži. Tudi na obleko pazimo, ker se barva lahko spremeni. Lahko pa nanesete dišečo vodo na spodnji rob obleke. Obilno, pa lahko nadišavimo robček in pa notranjo stran torbic. Ko stekleničko dišavne vode odprete, jo je treba v enem letu porabiti. Nikoli ne puščajmo stekleničke odprte, ker se bo sicer vonj hitro iz-gubU. Najbolje je, če imamo stekleničko na hladnem in temnem prostoru. Dišavno vodo navadno nanesemo na dele kože za uše- 0» si, globoko v zapestje. In še nekaj svetov dekolte * ličnih * Ce kanete nekako ljic kolonjske vode v P ^ ba C Kaj ,[ v V< za vodo na radiatorut1- ^ po sobi Duh po izginil, če mo nekaj kapljic Ce je vonj kroj/ s ko širil cigaretah v ^0 vode. Ce je vonj v »JjtJfpJ* lu neprijeten, Poškr0pvolai>J progo v avtomobilu sko vodo. DRUŽIN^' POMENKi ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ V ZP ISKRA KRANJ želi zaposliti nove sodelavce: 15 delavk za delo v montaži ali obdelovalnici; 10 delavcev za delo v obdelovalnici ali na plastičnih masah; 4 čuvaje - vratarje za nov obrat na Laborah (Stražišče). E?Xati naJ Pošljejo ELEKTROMEHAMTKA pismene prijave do 1. decembra 1972 na naslov: If^RA — MEHANIKA KRANJ, kadrovski oddelek, 64000 KRANJ, Savska loka 4. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS: 1. voznika viličarja 2. dveh transportno-skladiščnih delavcev 3. likvidatorja računov ZA TOZD OLJARICA: 4. štirih pralk in polnilk steklenic 5. štirih transportnih delavcev ZA TOZD KLAVNICA: 6. treh mesarjev 7. dveh NK delavk za predelovalnico mesa ZA TOZD Mlekarna: 8. čistilko upravnih prostorov z 2-urnim delovnim časom 8 sPlošnih pogojev za zaposlitev se zahtevajo naslednji posebni pogoji: Ne Po Kranj Pr i 5819 SMUfT mal° rabljene 180 cm Ž 1okovJem' dolžine ^ 28, Žirovnica 5820 TELEVl7fS"0dam BARVNI fanr- gorenje z ga- OddMv' Naslov v oglasnem Pod ,c„ali Ponudbe poslati Pod »15.000 din« 5821 2bor KUD IVAN CANKAR sv. Duh - Vir-*aše- skofja Loka JJb* vse moške in fante, da VeSClje do petja' Kun c Viio v l}evski sobi zbor 5l: Duh- k>cr ima 1930 vsak torek ob No**?. novo PEC na 0,Je 27 Markuta, Partizanska ' ^ranj 5332 Ivan^ KRAVO. Pfa'far d< dobrava 10, Kropa ProrTo , 5833 S tePdam KONJA in KRAVO dvor m- 0lševek 22, Pred- RifiT^. ^ 5834 ^1DRU«NA BLED lo Prnrl ' '-/jO *1CKE. Rupa 15, a gradbeno BARAKO in rm-cii X 25' dolSe 8 m- In" v piSarnJe vsak dan dopoldne p^ton 77.758 5835 stare Kranj r Proda«. ' 5836 Mffi PSIČK0 novo-sraro pot mese-5837 l[a)'Jan^V- ^'uzlJiv, globok, <*K OTROŠKI VOZI- Hktfc l -]epo ohranjen. ln' Britof 141, Kranj Prodam , 5838 x!ara l,dva PRAŠIČKA, Naki0° tedn°v- Cegelnica 1, nP'°dam ,r, 5839 Ma^.ce 40ZEUE i" REPO. P.r°dam Ccv. Pn?,u' sraro Pred di,Ubc]' 62 Ibafe. zložljiv, 5840 REPO. 5841 U-žeT111 krm"no K^ltS?0, let staro KO-Ju>lj (Ž 1 Katarina, Pod- Tržič 5842 točeno ftPAndam lcseno I? Marii?AR^K0- Brada- wSam p«A 5843 JiCa , PSA, istrskega go-Nitvijo dob™ komisijsko °>e Jo" ^ L°gonder Jože, Vrt 4 ^?AV0 s teletom. Sk-ofja Loka 5845 Ugodno prodam dobro ohranjene ŠKORNJE št. 42 in 38. Binkelj 12, Skofja Loka 5846 Prodam rabljene BANKI-NE in KAMENJE za beton. Sp. trg 7, skofja Loka 5847 Prodam drobni KROMPIR. Bodovlje 9, Skofja Loka 5848 Kupim dobro ohranjeno ročno SLAMOREZNICO. Naslov v oglasnem oddelku 5849 Kupim SPALNICO. Ponudbe poslati pod »DOBRO OHRANJENA« 5822 Mtpr# A VOZILA Prodam VW 1200, letnik 1960. Cirče 42, Kranj 5733 Prodam karamboliran osebni avto VW 1200, letnik 1964. Ogled 12. novembra 1972 od 9. do 12. ure v Lescah pri kleparju Pernušu. Kapus Mihaela, Cesta revolucije 6, Jesenice 5784 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1971. Naslov v oglasnem oddelku 5785 Prodam dobro ohranjen, garažiran NSU 1200 C, letnik september 1971. Pešič, Kranj, C. kokrškega odreda 5, telefon 22657 5823 Prodam karamboliran AVTO NSU 1000, letnik 1966. Majda Klinar, Bokalova 14, Jesenice 5824 Prodam nov MOTOR T-14, Lahovče 32 5825 Ugodno prodam FIAT 850, letnik 1969. Zalog 62, Cerklje 5826 Prodam FIAT 750 luxc, letnik 1971. Klcmcnčič Magda, Cegelnica 25, p. Naklo 5827 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1965. Ogled v popoldanskih urah. Šenčur, Pipanova 29 5850 Prodam karamboliran AUSTIN 1300, letnik 1970. Ogled vsak dan. Kalan Janez, Trata 13, Skofja Loka 5857 Prodam OPEL REKORD, letnik 1957, po generalni. Covič, Moša Pijade 5, Kranj, telefon 21-742 5786 Ugodno prodam FIAT 750 generalno obnovljen. Cof, Cesta 1. maja 9, Kranj 5787 Za razpokane roke vam svetujemo uporabo DROGESAN LABOR KREMO Kem. kozm. obrt P. Šinkovec, Kranj, Prešernova ul. Prodam -PEUGEOT 204. Ogled vsako popoldne od 16. do 18. ure. Uranič, Kranj, Ulica Mladinskih brigad 5 5788 Prodam FIAT zastava 1300, letnik 1969. Crnkovič Marjan, Zg. Gorje 37 pri Bledu 5789 Prodam avto FIAT 850 standart, letnik 1970. Ogled vsak dan od 14. ure dalje, ob sobotah in nedeljah ves dan. Mulej Jože, Selo 1 pri Bledu 5790 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Nudimo vam zimske spa'ne srajce in pižame iz flanele in kosmatega po*ycrepa po ugodnih cenah v prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču Prodam ZASTAVO 750 luxe letnik 71. Kranj, Zevni-kova 3 b (Orehek) Prodam ŠKODO MB 1000, letnik 1967. Stane Dobre, Zg. Bitnje 168 (v jami pred Stra-hincem) POTROŠNIKI! Sveža konzumna jajca lahko dobite v valilnici v Naklem vsak torek, četrtek in soboto od 6. do 18. ure. KZ Naklo ^AjPOSUTVE Iščem ŽENSKO od 30—50 let za pomoč v gospodinjstvu k dvema osebama. Ponudbe poslati pod »TUJA VALUTA« 5829 Najdeno žensko športno KOLO dobite v Praprotni Polici št. 30, Cerklje 5830 Od Partizanske ulice v Kranju do Pošte oz. na Pošti izgubljeno URO vrnite v Malo Naklo št. 4 5831 ZAHVALE Miličnikom PM Kranj, posebno tov. Avseniku in Cehu se lepo zahvaljujemo za večkratno pomoč. Hvaležni občan 5852 OBVESTILA ROLETE, lesene, plastične in žaluzije, kakor tudi naročila za PARKET sprejema zastopnik ŠPILER, Gradni-kova 9, RADOVLJICA, telefon 064-75-610. Pišite, pridem na dom 5427 Takoj prevzamem vsa ZIDARSKA DELA. Stoiljkovič Tomislav, Hafnarjeva pot 21, Stražišče, Kranj 5754 GOSTILNA pri KURALTU v Sp. Gorjah bo od sobote, 11. novembra, dalje zopet ODPRTA. Za obisk se priporočamo! 5853 STANOVANJA Zamenjam 3-sobno stanovanje s centralnim .ogrevanjem v novozgrajenem bloku na Planini za enako ali 2-sob-no s' kabinetom pri Vodovodnem stolpu. Naslov v oglasnem oddelku. 5828 Zamenjam trisobno STANOVANJE v Kranju za manjšega. Ponudbe poslati pod »centralna« 5851 V Loki prodam manjše STANOVANJE in LOKAL za mirno obrt. Ponudbe poslati pod »vseljivo spomladi 1973« 5791 Izobraženi moški išče ogrevano SOBO v Kranju ali neposredni bližini za dobo do 1. aprila 1973. V petkih in sobotah sobe ne bo uporabljal. Mirka Šolar, Radovljica, Cankarjeva cesta, vila blok A, št. 5/II 5792 mirno obrt. Naslov v oglasnem oddelku 5795 ČESTITKE Kvas Frančiški, p. d. Maj-čevi mami iz Zaloga pri Cerkljah za 50-letnico poroke čestitajo vsi, ki jo imajo radi, posebno pa Francka 5796 POSESTI Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Britofa ali Šenčurja. Naslov v oglasnem oddelku 5793 V okolici Kranja kupimo starejšo stanovanjsko hi šo ali stanovanje. Ponudbe je treba poslati na naslov Exoterm, Kranj Struževo 66. Prodam manjšo HIŠO v Zireh, primerna za kakršnokoli obrt. Poizve se na telefon 85-844 5794 V Kranju ali na Kokrici iščem manjši LOKAL za OSTALO; Slep fant, star 27 let, s svojim mesečnim dohodkom želi spoznati preprosto in pošteno- dekle, staro od 20 do 25 let. Ponudbe poslati pod »Lepše življenje« 5797 PRIREDITVE MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo ob 17. uri MLADINSKI PLES. Igral bo ansambel »TIGER«. Vljudno vabljeni! 5430 MLADINSKI AKTIV TRBO-JE priredi vsako soboto ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 5674 KVINTET RUDIJA JEV-ŠKA priredi v soboto, 11. novembra, v GOSTILNI ZELENICA v Žirovnici (Osvald) VESELO MARTINOVANJE. Začetek ob 19. uri. Vabljeni! 5675 Krajevna skupnost LOM nad Tržičem priredi v nedeljo, 12. novembra, ob 17. uri MARTINOVANJE v dvorani družbenih organizacij. Igra TRŽIŠKI INSTRUMENTALNI ANSAMBEL. Vabljeni! S 8 55 MLADINSKI AKTIV ZMS DUPLJE prireja v nedeljo, 12. novembra, ob 17. uri MLADINSKI PLES. Icraja UTRINKI. Avtobusne zveze odlične 5856 Odbor za delovna razmerja ZTP ABC organizacija LOKA SKOFJA LOKA razpisuje prosta delovna mesta več NKV delavcev v skladišču Poskusno delo traja 60 koledarskih dni . Prošnje pošljite v desetih dneh po objavi. Vlomi v avtomobile Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo Vilijema Horvata, starega 28 let iz Gozd-Martuljka na eno leto in šest mesecev Zapora, Alojza Hribarja, starega 30 let, z Jesenic pa na eno leto in dva meseca zapora. Oba obtoženca se poznata že od prej, ko sta zaradi kaznivih dejanj že večkrat skupaj prestajala kazni v zaporih. Hribar Alojz se je letos v juniju vrnil iz zapora in se zaposlil v železarni, že sredi avgusta pa je delo samovoljno zapustil. Konec avgusta letos sta se oba obtoženca srečala na Vršiču. Ko sta se vračala, sta v Kranjski gori v eni noči vlomila v štiri osebne avtomobile. Pred hotelom Erika je Horvat iz avtomobila tuje registracije vzel torbo z ženskim perilom v vrednosti 60 din. Nato sta se s Horvatovim avtomobilom odpeljala od hotela Erika proti Kranjski gori. Med vožnjo pa je počila guma, rezervnega kolesa pa nista imela. Zato sta po Kranjski gori iskala fiat 750, da bi iz njega vzc*la rezervno kolo. Pred hotelom Lek sta opazila primeren avtomobil. Horvat je vlomil vanj, vzel rezervno kolo in nekaj avtomobilskega orodja, Hribar pa je v bližini pazil. Nato sta se odpeljala proti Gozd-Martuljku, kjer sta se ustavila pred hotplom. Tu je Horvat vlomil v fiat 1100 ter iz avtomobila pobral dve odeji in blazino v vrednosti 300 din. Medtem pa je Hribar vlomil v avtomobil alfa romeo italijanske registracije in si prilastil fotografski aparat, ki ga je kasneje prodal v Ljubljani na živilskem trgu. Presedla sta se nato v alfa romeo in se prek Vršiča odpeljala na jadransko obalo. Tudi v Piranu sta vlomila v osebni avtomobil alfa romeo in vzela iz njega dve magnetofonski kaseti in osebne dokumente. Aretirali so ju v Prekmurju pri sorod nikih in jima odvzeli ukradeni avtomobil. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo težo kaznivih dejanj in da sta bila oba obtoženca že večkrat kaznovana. Nesrečo povzročil alkohol Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 31-letnega Jožeta jTavčarja iz Zminca pri škofji Loki na eno leto strogega zapora, ker je 12. februarja letos okoli sedme ure zvečer na cesti tretjega reda v Zmincu z mopedom zapeljal v Jožeta Arharja. Ta je zaradi poškodb štiri dni kasneje v bolnišnici umrl. Obtoženi je med delom popil večjo količino žganja in je jato precej vinjen sedel na svoj moped, saj je imel v krvi kar 2,41 promila alkohola, kar je kasneje pokazala preiskava. V Zndncu je v blagem ovinku zapeljal prek ceste na levo stran. Pc levi Je hodil v isti smeri, kot sc je peljal Tavčar, Jože Arhar. Pešca je hotel obvoziti po levi strani, pri tem pa ga je zadel, tako da sta oba padla. Hudo ranjeni Jože Arhar je kasneje v bolnišnici umrl. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo težo kaznivega dejanja ln pa to, da je bil že kaznovan. Kot olajšiino pa je sodišče upoštevalo, da je Jože Tavčar dejanje obžaloval in da se je že začel zdraviti proti alkoholizmu. Ker je obtoženec storil že drugo kaznivo dejanje v prometu pod vplivom alkohola, se je sodišče odločilo tudi za varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za dobo pet let. Sodišče je izreklo na podlagi pravomoćne sodbe občinskega sodišča v škofji Loki, s katero je bil obtoženec obsojen zaradi hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost na pogojno kazen 4 mesecev zapora, enotnO kazen 1 leto in 2 meseca zapora. je bil z zeleno volneno kapo. Zaradi Perkinsonove bolezni se mu je močno tresla desna roka. Pri sebi nI imel nobenih dokumentov, niti denarja. Kdor ga je morda srečal ali videl, naj sporoči njegovi ženi Rozaliji Dobravcc, Nemški rovt 22, p. 64264 Bohinjska Bistrica. Podjetje za stanovanjsko ln komunalno gospodarstvo Kranj PRODAJA RABLJENO SALONITKO. ki Je v Trojarjevi ulici št. 40—43 v Kranju. Dražba bo na kraju samem v Trojarjevi ulici Št. « dne 13. novembra ob izuri. Poizvedba 2. novembra 1972 ob 14.30 je odšel v neznano z Nemškega rovta pri Bohinjski Bistrici upokojeni logar Dobravec Ratislav. Do danes se še ni vrnil. Oblečen je bil v zeleno srajco, rjav pulover, v zelene hlače — dokolenke, bele nogavice, nizke čevlje. Pokrit Zahvala Ob hudi in nenadomestljivi izgubi dobrega moža m skrbnega očeta, starega očeta, brata in strica Janka Zupana se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenu -kih stali ob strani, nam izrekli sožaljc in podanu toliko cvetja. Posebna zahvala Prešernovemu glecla" lišču, Plinarni Ljubljana, Skladišču Kranj in LA-BORŠKI družini za darovano cvetje. žalujoči: žena Emilija, sin Janez z družino ter vnučka Marko in Simonca Kranj, 10. novembra 1972 Zahvala Ob boleči izgubi drage žene, mame in hčerke Marije Podgoršek se iskreno zahvaljujemo številnim prijateljem, znancem, sorodnikom in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili lepe vence ter vsem, ki ste sočustvovali v najtežjih trenutkih in nam stali ob strani. Posebna zahvala za dolgoletno zdravljenje dr. Hriberniku, g. župniku in ostalim prijateljem. Še enkrat vsem, ki ste jo imeli radi in kakorkoli počastili njen spomin, najlepša hvala. Žalujoča družina Kranj, 7. novembra 1972 Zahvala Ob nenadni bridki izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata Pavla Umnika Se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, izrazili sožalje ali na kakršenkoli drug način počastili njegov spomin. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Iskre — njegovim sodelavcem iz orodjarne, našim sodelavcem iz obrata števcev in finančne službe, podjetju Creina, ZK Sloga in Tekstilindusu. Hvala gasilcem, folklorni skupini, sosedom, posebno Sajovic Manci za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, vaščanorn Predoselj, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se v teh težki" dneh spomnili nanj. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: žena Ivanka, sin Pavel, mama, sestre Marta Stenovec, Vera Pod/peskar in Nežka Jančar z družinami ter drugo sorodstv Predoslje, Kokrica, Kranj, 8. novembra 1972 Zahvala Ob prerani izgubi naše dobre sestre in tete Marije Bizjak se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, molili zanjo in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku za lepe poslovilne besede in opravljene molitve. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: sestri Cirče, 8. novembra 1972 brat Rudolf z družino in Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je v 84. letu staros dotrpela naša ljubljena zlata mama, stara mama, prababica, teta in mati NOB padlega sina Francita Ana Kristančič roj.vimik Pogreb ljubljene pokojnice bo 11. novembra, ob 15.30 izpred mrliške vežice na kranjskem pokopališču. ik Žalujočl: hčerke Mimica por. Berjak, Tilka, Ančka por. DrovCwir.' zet Lucijan, vnuk Branko, vnukinji Irena z možem Petrom,M jana z možem Francijem, pravnukinji Petra in Maruška, svakinj Kati Virnik in drugo sorodstvo Kranj, LJubljana, Jezersko, Beljak, Praga Smučarski skoki Koledar sprejet Komisija za skoke pri smučarski zvezi Slovenije Je pred dnevi sprejela koledar prireditev za novo sezono. Člani se bodo potegovali za dva naslova državnih prvakov. Pomeri-U se bodo najprej na 65-metrski skakalnici, nato Pa še na 80-metrski skakalnici. Tako bomo po šestih letih spet dobili dva državna prvaka. Republiško prvenstvo za Pionirje bo v novi zimi 27- januarja. Starejši pionirji se bodo potegovali *a naslov prvaka SRS v Sireh na novi 30-metrski 'čakalnici, mlajši pionirji Pa v Mostecu v Ljubljani na 20-metrski skakalnici. Prvenstvo Slovenije za mlajše mladince bo 28. januarja v Sebenjah, za starejše mladince pa istega dne v Mislinji. člani se bodo pomerili za slovenskega prvaka na 65-metr-ski skakalnici v žireh. Državno prvenstvo za mlajše mladince bo 11. februarja v Kranju, za starejše mladince pa istega dne v Delnicah, kjer bo tudi državno prvenstvo za člane, čez 14 dni nato pa se bodo člani potegovali za naslov državnega prvaka še na 80-metrski skakalnici, ki sc jo letos zgradili logaški smučarji v Rovtah nad Logatcem. J. J. Pred novo hokejsko sezono v Kranju Dobro pripravljeni Hokejska sezona v I.-A zve- I B 1 V polncm leku- Za in Pa se vneto pripravlja-rt,.,! hokeJisti Triglava, saj stv rat tedensko pod vod-čiča trener-ia Ernesta Aljan-letj ^cnirajo na jeseniškem treni diSrab so že nekaj " n8 tekem. Premagali so Sed,nCC K,anjske gore s 6:5, Olini - k° so z mladinci g.^P'Je igrali neodločeno , Start v zahodni skupini, bo o Sta še Sisak in M,adost> ' dect>mbra. Igralci Konc, Vr če' Katanič, Viščck, La- lica' ~t0|anovič. Zagore, Pav- lUma- Nadižar, Sajovic, Udob.vnik, Gros, Purič in «rian morajo že kolu na težko pot v Sisak. Kljub temu pa njihov kapetan Jani Nadižar meni, da bodo zaigrali tako kot znajo, in da se bodo enakovredno borili z obema tekmecema za osvojitev prvega mesta v skupini. V vzhodni skupini so namreč Vardar, Spar-tak ter Vojvodina. Zmagovalca obeh skupin pa sc bosta v kvalifikacijskih tekmah pomerila za prvo A ligo. Kranjčani bodo letos vse tekme odigrali na Jesenicah. Če pa bo letošnja zima vsaj tako ugodna kot lanska, lahko pričakujemo, da jih bomo videli na delu tudi v športnem parku Stanka Mlakarja. —dh* v prvem Ljubljanska conska rokometna liga mnik jesenski prvak ske *adnJcm kolu jesenskega dela prvenstva ljubljanske con-0]jm ° 0rnetnc lige so rokometaši Kamnika premagali še tij tek • ln tako osvoJili prvo mesto brez poraza. V ponovlje-ta tekmi S° Kamnicani premagali Duplje z 21:19. Toda tudi iUetnj ,a ne bo registrirana z doseženim rezultatom, ker roko-piSane urj Kamnik ni poravnal sodniških stroškov do prednjo ga roka. Tako vse kaže, da bo v tej tekmi za zeleno tretje zmagala ekipa Dupelj. AjpIeesZultati zadnjega kola: Kamnik : Olimpija 22:19, Duplje : Krani i 6' šešir : Novo mesto 26:14, Pnile : Hrastnik 9:9, : Križe 23:18. LESTV Ka; ICA: k. mnjk Mokerc [J^pija »upije Sava SJ0V0 mesto Vrastnik Alples Jagorje ^riže Pruie 11 11 0 0 235:181 22 10 7 1 2 185:158 15 11 7 0 4 207:177 14 11 7 0 4 210:185 14 11 7 0 4 181:157 14 11 5 1 5 164:172 11 11 5 0 6 198:202 10 11 4 1 6 122:170 9 11 4 0 7 175:187 8 10 3 0 7 182:212 6 11 2 0 9 177:206 4 11 1 1 9 158:206 3 J. Kuhar Tudi v Cerkljah organizirano smučanje Na pobudo nekaterih članov smučarskega športa je bil pred dnevi v Cerkljah ustanovni občni zbor smučarske sekcije, ki bo delovala v okviru športnega društva »Krvavec« Cerklje. Občnega zbora se je udeležilo kar 34 ljubiteljev zimskega športa. Ža predsednika sekcije so izvolili Jožeta Žu-na, za tajnika Franca Marna, za tehničnega vodjo pa Petra Slatnerja. Skoraj neverjetno je, da se v Cerkljah do sedaj niso načrtno in organizirano ukvarjali s smučarskim športom, čeprav imajo pod vznožjem Krvavca vse pogoje. Po sprejetih sklepih ustanovnega občnega zbora pa lahko sklepamo, da se bo ta zvrst športa v Cerkljah močno razvila, ker se bodo, kakor so se odločili, zelo resno lotili vzgoje smučarjev pri najmlajših, to je pri šolski mladini. Že letoa pozimi (med počitnicami), bodo organizirali začetne tečaje in tudi nadaljevalne na pobočjih Krvavca. Organizirali pa bodo tudi več drugih prireditev in nanje povabili tudi druge krajevne organizacije. Sklenili so tudi obnoviti smučarsko skakalnico v Adergasu. Obnovljena skakalnica bo dopuščala skoke do 50 m. Na Pšati pri Cerkljah pa bodo naredili novo 25-metrsko skakalnico. Teren je zelo ugoden, saj bodo tam lahko naredili še več večjih skakalnic. Na obeh skakalnicah sedaj aktivno delajo člani sekcije s prostovoljnim delom. Smučarska sekcija v Cerkljah bo, kakor so sklenili, sodelovala tudi s smučarskim klubom SD Triglav iz Kranja, Omenimo naj še, da so na novoustanovljeni sekciji obljubile vso pomoč tudi tamkajšnje družbeno-politične organizacije in krajevna skupnost. —an Ttiglav : Olimpija 0 : 4 (0 :1) V prijateljski trening tekmi so se nogometaši Triglava v četrtek na stadionu Stanka Mlakarja pomerili z ligaškim moštvom Olimpijc. Pred 200 gledalci je sodil Mihclič (Kr). Strelci golov: Popivoda 2, Babšek in Čamernik po 1. Triglav: (Beton (Eljon), Bla-žek, Kita, Ibrašimovič, Satler (Pikula), Pompe, Tomac, šta-gar, Bucalo, Sikavica (Šipčič), Golič. Olimpija: Stojanovič (Škulj), Dugančič, Srbu, Rogič (Djor-lev), Babšek (Vogrinac), Šoš-kič (Klamfer), Popivoda, Dje-kič, Goleč, Rožič (Čamernik), Srok. *dh Izbiramo najboljšega gorenjskega športnika in ekipo za leto 1972 Smo na startu že sedemnajste zaporedne izbire najboljšega športnika Gorenjske ter četrtič za najboljšo gorenjsko ekipo. Upamo, da nam boste tudi letos na naše uredništvo Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1, s pripisom ŠPORTNO UREDNIŠTVO, najkasneje do ponedeljka, 20. novembra, poslali svoje predloge. Po preštetju glasov bomo za dan republike proglasili najboljšega športnika oziroma najboljšo ekipo Gorenjske. Za lažjo izbiro vam tokrat posredujemo nekaj kandidatov po posameznih panogah: ATLETIKA — bratje Prezelj, Kavčič, Milck, Udovč, Papler-jeva (vsi Triglav) KOKEJ — Knez, Zbontar, Tišler, Poljanšek, Košir itd. (vsi Jesenice) KEGLJANJE — Turk, Česen, Prion, Vehovcc, Jenkole, Mar-tclanc (vsi Triglav) PLAVANJE — Švarc, Pečjak, Porenta, Mandeljc, Skubic, Pajntar, Grošelj, brata Slavec, Milovanovič (vsi Triglav) MOTORISTIKA — Jože Zupin (Tržič) PADALSTVO — Pesjak (ALC Lesce) SMUČANJE — alpske discipline: Jakopič, Gašperšič, Štraus, Pesjak (vsi Jesenice); skoki: štefančič (Jesenice), M. Mesec, Norčič (oba Triglav); klđsična kombinacija: Gorjanc (Triglav); teki: Kcrštajn, Mlinar, Tajnikar (vsi Jesenice), Kobilica, Kalan, Dornik (vsi Gorje), Kordeževa (Tr) STRELJANJE — F. Peternel, M. Pcternelj, Naglic (vsi Kranj), Olrinova (oba Jesenice) VATERPOLO — Mohorič, Balderman, J. Rebolj, Kodek, Nadižar, Švarc, M. Malavašič. Z Malavašič (vsi Triglav) To je le nekaj kandidatov, ki pridejo v peštev za deseterico najboljših. Morda bi šc kdo zaslužil, da pride med prvih deset, vendar izbor raje prepuščamo vam. . V ekipni konkurenci pridejo v poštev za peterico najboljših le kolektivne igre. Kandidati so nedvomno hokejisti Jesenic in Kranjske gore, vaterpolisti in kegljači Triglava ter odboj-karji Jesenic in Kamnika. Glasovalni listek Najboljši gorenjski športnik 1972 Ime in priimek panoga 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Najboljša gorenjska ekipa Klub panoga i...........„.„:.;..............................................................................„.....„...,„....._______n 2..................................... 3........_----------_........................--------...............-........... 4.....................................:...............................--------------------....................-.......~* 5................................;_..........._.......................................4 Listek izpolnil: Ime in priimek .........................................................................................................^ Naslov..............................................................................-......-..........—.......................^ Za nameček smo letos za bralce spet namenili tri denarn« nagrade, in sicer .150 din, 100 din in 50 din — dh r V Žirovnici in v vaseh Rodine, Smokuč, Doslovce in drugih žive ljudje, ki se še kaiko zavzemajo ta ureditev svojih krajev, za boljšo povezavo z Jesenicami aH z Radovljico, za urejeno kanalizacijo in vodovod, preskrbo itd. V pogovoru so prijetni sogovorniki, prizadevajo pa «i, da bi loč Mi od svojih želja in resničnih zmožnosti jeseniške občinske skupščine. Opozorili so nas na nokaj problemov, kti jih tarejo že dalj časa in ki bi jih po njihovem mnenju morali kar najhitreje rešiti, kajti novogradnja je prav v žirov-niškem področju v precejšnjem razmahu. REZKA ZUPAN, usluž-benka PTT t Žirovnici: »Delo vseh krajevnih organizacij se sicer v zadnjem času oživlja. Prav pred nedavnim se je sestal odbor TVD Partizana in upajmo*, da bo ta dejavnost oživela. Imamo še marljivo dramsko skupino ln pevski zbor, a vsekakor bd potrebovali več kulturnega in družabnega življenja v kraju. Nimamo kimo dvorane, ki bi jo vsekakor radi. Problem je tudi z glavno cesto ter s telefonskimi zvezami. Na Bregu sicer delajo novo cesto, a prebi vailoi tega kraja bi radi imoli tudi telefonsko zvezo ter manjšo trgovino, kajti do Žirovnice je kar precejšen del poti c SLAVKO IGREC, zaposlen v Elanu v Begunjah: »Kraj je nedvomno lep in za turiste zelo privlačen, zato bi nujno potrebovali nekaj več zasebnih turističnih sob in morda več prospektov kraja. Največ je tod poletnega turizma in bi bilo zelo nujno treba poskrbeti za poletno razvedrilo gostov. Najprej pa bi morali urediti cesto. Ob nenehni gradnji novih hiš v prav vseh krajih žirovniškega območja bi morali poskrbeti tudi za več trgovin ter telefonsko zvezo. Prav gotovo se kaže določen napredek tudi v gradnji nove šole oziroma telovadnice in otroškega vrtca v Žirovnici.« VILMA MEŽEK, lastnica Klemenovega hrama v Rodinah: »Prebivalci Rodin si najbrž še najbolj žele svoj vodovod, manjšo trgovino in telefonsko zvezo. Sama moram večkrat nakupovati v trgovinah v jeseniški ali radovljiški občini, zato še najbolj pogrešam prav telefon. Tudi cesto bi bilo treba čimprej obnoviti. Zdaj bodo zgradili ^novo cesto ob novih hišah, a nujno bi morali popraviti tudi staro. Prebivaloi Rodm imamo tudi več kot pol ure hoda do trgovine na Breznici, zato bi si jo zelc želeli bolj blizu.« D. Sedej TUDI TO SE ZGODI Ko so na četrtkovi seji kranjske občinske skupščine razpravljali o akcijskem programu Inšpekcijskih služb, Je odbornik Grašič rekel: »Pred dnevom mrtvih so prodajalci nageljnov v Kranju le-te dobili iz Dalmacije po 1,50 do 2 dinarja. Prodajali so Jih po 4, 5 in tudi po 6 dinarjev. Tisti, ki so jih kupovah za svoje najdražje, so zraven tudi pošteno preklinjali. — Kje Je bila takrat Inšpekcija?« Zlata priznanja za gorske reševalce Ob 60-Ietnici naše gorske reševalne službe je Planinska zveza podelila 34 slovenskim gorskim reševalcem, ki žc 23 let neprekinjeno aktivno delajo kot gorski reševalci, zlata priznanja. Zlata priznanja so prejeli tudi mnog] gorski reševalci lz Jeseniške postaje GRS, ki že petindvajset let neprekinjeno rešujejo ponesrečence v gorah. Med njimi so tudi Janez Brojan, Joža čop, Stane Koblar, Uroš Župančič, Ciril Praček ln drugi. D. S. 45-letni Dejan ŠINK, znani slaščičar iz Kranja, le brez dvoma eden najstarejših aktivnih članov smučarskega kluba Triglav Kranj. Najprej je bil tekmovalec, poslej pa trener. Vzgojil je vrsto odličnih sekalcev: Klemena Kobala, Bogdana Norčiča, Janeza Gorjanca, Francija Mesca in še vrsto drugih, ki bodo čel leta zanesljivo posegali po najvišjih skakalnih l°v°rl', kah. Dejan je bil tudi skakalec v vodo, kjer je ou nekajkrat celo državni prvak. Sedaj že vrsto let roma od oktobra do marca vsako soboto in nedeljo s svojimi skakalci s tekme na tekmo-Tudi gradnja kranjske plastične skakalnice ni mt^m brez njega. Tekal je naokrog in prava umetnost g« je bila dobiti doma. »Moja največja želja je,« pravt, •izgradnja 75-metrske plastične skakalnice v Preddvoru, ki bo med največjimi takimi napravami na svetu," —j k ASFALTIRANJE CESTE NA 2ATRNIK - Cestno podjetje iz Kranja Je v torek z« rati cesto na Zatrnik, kjer je letos zrasel zimski športni center. Asfaltirati so začeli o * , navzdol. Številni Blejci in smučarji, ki so že skoraj obupali, da bodo cesto se bodo torej poi imi lahko bolj varno vozili na zatrniška smučišča. — Foto: A. za A