Ijublj3nsk3 banlo "o^žSk^SeStm^SnS LETO XXV. — številka 94 Ustanovitelji: obC. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka h> Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčifi Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 6. 12. 1972 Cena 70 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk< Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko; Od 1. januarja 1964 kot polteilnlk. In sicer ob sredah In a o b o I a h. ZA GORENJSKO 6. STR A Kakšna naj bo cena lesa 7. STRAN Linhartova proslava v Radovljici 8. STRAN: Ob prevzemu avtomobila l0-STP AN: Obetavna Prihodnost Kranjske nore Programski cilji stanovanjske gradnje Jutri popoldne se bosta sestala oba zbora kranjske občinske skupščine in razpravljala o zelo pomembnem gradivu za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj kranjske občine. Na dnevnem redu je namreč razprava o programskih ciljih stanovanjske gradnje v občini. Hkrati pa so odborniki dobili ^udi že osnutke nekaterih predpisov, ki naj bi jih skupščina sprejela na letošnji zadnji seji, ki bo predvidoma 28. decembra. Tako bo že jutri tekla beseda o samoupravnem sporazumu o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, o obveznem združevanju dela sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje, o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada, o delni nadomestitvi stanarine in drugi družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Razen tega pa je na dnevnem redu ,tudi razvojni program Višje šole za organizacijo dela v Kranju. A. Ž. Disciplinski postopek zaradi gradnje na Zatrniku Kako je prišlo do črne gradnje na Zatrniku, o čemer je na predzadnji seji radovljiške občinske skupščine odbornik Janez Strgar postavil vprašanje, še -ni jasno. Kot smo že pisali v Glasu, bi moral dobiti odgovor na vprašanje na zadnji seji skupščine. Pri preverjanju in zbiranju podatkov pa se je izkazalo, da zadeva ni enostavna. Zato so na seji ime- novali 3 člansko višje disciplinsko sodišče, ki bo na podlagi preiskave zoper odgovorne uslužbence oddelka za gospodarstvo (inšpektorja, vodjo odseka in načelnika oddelka) ugotovilo vzroke in krivdo. Preiskava še traja, gradnja na Zatrniku pa je ustavljena. A. Ž. b x e r> *: ODPRTO i od 11. do 23. ure REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE TELEFON: 77-458 in mladinci o Titu V domu JLA v Kranju Je bilo v ponedeljek popoldne finalno tekmovanje, na katerem so 6-članske ekipe, sestavljene iz mladincev in vojakov, odgovarjale na zahtevna vprašanja na temo življenjska pot Josipa Broza-Tita. Ekipi iz Kranja in z Bohinjske Bele sta pokazali največ znanja, zato je bil boj do konca tekmovanja napet in ogorčen, šele pri zadnjem vprašanju so bili uspešnejši Kranjčani in za eno točko prehiteli Bohinjce. Kranjska ekipa, ki so jo sestavljali vojaki Vasilije DJurič, Antun Brečič in Stevo Tanjga ter mladinke Nelka Jeler, Flora šparovec in Jana Juvan, bo tako nastopila na finalnem tekmovanju o tej temi, ki bo 15. decembra v hali Tivoli v Ljubljani. Predstavniku Gorenjske želimo na tem tekmovanju veliko uspeha. - Jk Cenjeni potrošniki! Obveščamo vas, da bo v soboto, 9. decembra od 12. ure dalje zaprta veleblagovnica GLOBUS zaradi proslave 25-letnice veletrgovskega podjetja Kokra. Od sopartnerjev v GLOBUSU bo poslovala v običajnem delovnem času edino enota veletrgovine Živila. h5 Bolezen se je umaknila iz šol v Poljanski dolini Za sedaj so zmaju porezali vse glave. Tako nekako bi lahko v prispodobi označili stanje na osnovni šoli v Žireh zdaj, ko že nekaj mesecev ni za nalezljivo zlatenico zbolel noben šolar. Od lanske zime je na tej šoli namreč zbolelo kar 134 otrok skupaj s predšolskimi otroki v vrtcu. Vendar pa vsi na šoli tako učenci kot učitelji in pa tehnično osebje še vedno strogo in dosledno izvajajo vse ukrepe, za katere so se zmenili takoj potem, ko je postalo jasno, da imajo opravka z epidemijo. Kako težko pa je izvajati stroge higienske ukrepe na šoli, ki ima le 9 umivalnikov za 620 učencev, dotrajana stranišča, slabo vodovodno in električno napeljavo in kot se je kasneje izkazalo tudi slabo vodo iz vodovoda — to najbrž vedo le tisti Šolniki, ki so to doživeli. Nove šole, ki jih sedaj gradijo, imajo seveda urejene sanitarne prostore in verjetno toliko umivalnikov, da se da brez gneče v odmoru pred malico umiti roke. Vendar pa zdravstveni delavci verjetno prav z vsemi sanitarnimi prostori nc bi bili zadovoljni, tudi s takimi na najnovejših šolah, ocena bi bila verjetno samo zadovoljiva. Verjetno imajo prav, čeprav marsikdo meni, da so takšna merila prestroga. Ce pa je bolezen in še hudo nalezljiva v hiši, se je jasno ne da preganjati z improviziranimi umivalniki in štednjo pri higienskem papirju. »Sprva ni kazalo, da se bo bolezen tako razširila,« je povedal ravnatelj Slobodan Poljanšck. »Ko pa je število le naraščalo, smo začeli v sodelovanju z zdravstveno slu/bo ukrepati. Sestavili smo kup navodil za učence, za starše, za tehnično osebje, kontrolirali smo, če se vsi drže navodil, pa vendar uspeha sprva ni bilo, obolenja pa so kar naraščala. Izhod iz tega položaja je bil le eden: šola mora dobiti take sanitarne prostore, da bodo higienski ukrepi učinkoviti. In res — čez poletje smo šolo adaptirali, porabili za to 130 milijonov starih din in zdaj smo že nekaj časa brez novih obolenj,« pravi ravnatelj Poljanšek in ne skriva zadovoljstva. »Prav vse smo storili, kar je bilo mogoče. Pred kratkim so bili cepljeni vsi učenci z gama globulinom, da bi bili (Nadalj. na 16. str.) KRANJ £ Kranj, 5. decembra — Popoldne je bila seja komiteja občinske konference zveze komunistov, ki so se je udeležili tudi člani predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Razpravljali so o aktivnosti in nalogah organizacij zveze komunistov in sindikata v pripravah na občne zbore sindikalnih organizacij. © Danes popoldne se bo na redni seji sestal izvršni odbor občinske konference socialistične zveze in ocenil delo sekcij in komisij, ki delujejo v okviru občinske konference. Na seji bodo med drugim izvolili tudi deiegate za zbor samouprav-ljalcev v občini. A. Ž. RADOVLJICA 0 Radovljica, 5. decembra — Popoldne je bila razširjena seja komiteja občinske konference zveze komunistov, na kateri so potrdili sklepe druge seje občinske konference zveze komunistov in se dogovorili o nalogah, ki čakajo organizacije in člane ZK po tej seji. Q Bled, 5. decembra — Dopoldne se je v Golf hotelu^a Bledu sestal strokovni odbor za turizem in gostinstvo Kranj pri republiški gospodarski zbornici. Odbor je razpravljal o problematiki razvoja Gostinskega šolskega centra Bled in o doseženem turističnem in finančnem prometu v letošnjih devetih mesecih. Pogovorili so se tudi o pripravah na zimsko sezono. A. ž. Mladinska pol šola v Škof j i V ponedeljek se je v Škofji Loki pričela enotedenska politična šola za mlade člane ZK in aktivne mladince. Pri- Seminar za sindikalnih V ponedeljek je bil seminar za predsednike izvršnih odborov osnovnih sindikalnih organizacij tržiške občine, ki ga je pripravil občinski sindikalni svet. Predsedniki so obravnavali organizacijske in vsebinske priprave na občne zbore osnovnih organizacij. Seminarja sta se udeležila tudi tajnik republiškega sveta pravila jo je občinska konferenca ZKS škofja Loka v sodelovanju'z Delavsko univerzo v Škofji Lokj in organ iza- predsednike Zveze sindikatov Slavko Gr- čar in predsednik komisije za splošni ljudski odpor pri republiških sindiikatih Jurij Planine. Prvi je tržiškim sindikalnim delavcem govoril o nalogah sindikata po pismu predsednika Tita in seji CK ZKS, drugi pa o vlogi sindikata o konceptu splošnega ljudskega odpora. —jk JESENICE TRZIC 0 Pri občinski konferenci ZMS Jesenice pripravljajo v dogovoru z občinsko zvezo Ljudske tehnike pogovor o položaju in predvsem o financiranju Ljudske tehnike. Ta organizacija je bila pred leti med najboljšimi v Sloveniji, zdaj pa deluje v okviru Ljudske tehnike le še nekaj krožkov in že več let životari. ~# V prihodnjih dneh se bo sestala ocenjevalna komisija, ki deluje pri predsedstvu občinske konference ZMS. Razpravljali bodo o pripravah za izbor najboljšega učenca 8. razredov, za najboljši 8. razred in za najboljši osmi razred srednjih šol ter najboljšega učenca jeseniških srednjih šol. To ocenjevanje organizirajo na Jesenicah že drugo leto. S tem hočejo spodbuditi mlade k čimboljšim uspehom in k večjemu udejstvo-vanju v izvenšolskih dejavnostih. Lani sta dva prva razreda prejela 1000 din nagrade, okoli 40 učencev pa je prejelo knjižne nagrade. D. S. 0 Podatki o polletni turistični sezoni v tržiški občini so ugodni. Zabeležili so 21.465 prenočitev, od tega jih je bilo največ v hotelih in gostiščih, sledijo pa planinski domovi, zasebne turistične sobe in kamp pri Tominčcvem slapu. £ Včeraj je bila v Tržiču 35. skupna seja obeh zborov skupščine občine Tržič. Na seji so obravnavali poročilo o gospodarskih gibanjih v občini v prvih devetih mesecih letos, poročilo o izvrševanju proračuna in poročilo o učnih uspehih v preteklem šolskem letu. Odbornik} so razen tega sprejeli tudi več pomembnih odlokov, med drugim odlok o ustanovitvi solidarnostnega sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. -jk fj) Jutri bo v Tržiču seja komisije za klubsko dejavnost, vzgojo in izobraževanje pri občinski konferenci Zveze mladine Slovenije. Na seji bodo obravnavali predvsem naloge organizacije ZMS pri izobraževanju mladih. -jk itična cijami ZKS v občini. V šolo se je vpisalo 30 slušateljev, ki so jim delovne organizacije, kjer delajo, zagotovile plačan študijski dopust. Program je dokaj obsežen. Obsega vrsto predavanj o delu ZKJ, aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih-Posamezne teme obdelajo tudi v široki diskusiji, ki naj slušateljem omogoči, da se z vprašanji, ki jih še posebno zanimajo, kar najbolje seznanijo. Prvi dan so govorili o programu dela ZKJ, idejni in akcijski enotnosti v ZKJ, mladi generaciji in III. konferenci ZKJ ter konceptu splošnega ljudskega odpora. Včeraj Pa so bile na programu teme iz gospodarskega življenja: osnovne karakteristike našega gospodarskega razvoja, družbeno usmerjanje in delitev dohodka in aktualna ekonomska dogajanja v škofjeloški občini. Danes razpravljajo o spremembah v političnem sistemu in skupščinskem in volilnem sistemu tet o aktualnih mednarodnih dogodkih. V četrtek je na pr°; gramu predavanje o reHjpi? in pojavih klerikalizma, teI o Jugoslaviji v svetu, v pete* o metodah in oblikah političnega dela in samoupravljanju, v soboto pa bo pogovor o pismu predsednika Tita in Izvršnegaa biroja ZK-k V soboto popoldne bodo slušatelji opravili tudi preskus znanja, ki so ga pridobi v šoli. —*b Na konferenci tudi o vaški mladini Danes in Jutri bo v Beog^J du III. zasedanje konferenc ZKJ, na kateri bodo obravfljj vali položaj mlade gener3^, v samoupravni družbi, kor je pozitivno, da v priP vah na konferenco niso *1 zabili« mladine s Družbenopolitični podezeif: položi mladih na podeželju je n3 ^ reč najbolj neposredno P°ja. zan z gospodarskim P°!*Lij jem kmetijstva, življetojs*' in delovnimi pogoji ter z r vojem samoupravljanja. -J* Delovna skupnost ĆP Gorenjski tisk Kranj vsak<> leto za dan republike P°t vabi upokojene člane n8 ogled podjetja in jih dari. Letos se je od 33 povabljenih vabilu odzvalo 25 upokojencev. Na sj* ki: S pogostitve v hotel« T, Ion xr Vfinlil _ VotO- *' Jelen v Kranju Zaplotnik Sklepi naj veljajo za vse Delavci SGP Gorica grade ob Benedičičevl poti na Jesenicah stolpič, v katerega se bodo stanovalci vselili prihodnje poletje. — Foto: B. Bienkuš Nova tovarna plastične obutve Letos 200.000, čez tri leta že dva milijona parov plastične obutve — Uspeh tovarne v Kamniku Na seji obč. skupščnie Kam. »ik — bila je Rrejšnji ponedeljek — so odborniki na predlog predsedstva skupščine sprejeli ukrepe, skaterimi bodo uresničili naloge, ki izvirajo iz pisma tovariša Tita. Odborniki so bfli natančno seznanjeni s tem, koliko je ob-fcina še dolžna raznim investitorjem. Cestnemu podjetju Ljubljana so za Tuhinjsko cesto dolžni še 60.000, za cesto V Kamniško Bistrico 249.372 Prejšnji ponedeljek so na Straži na Bledu odprli vodni rezervoar in dovodni vodovodni vod za vzhodni del Bleda in za naselje Ribno, Kopitno in Bodešče. Prostornina rezervoarja je 400 kubičnih metrov, zgradila sta ga Komunalno podjetje Vodovod Sled in Kovinar Jesenice, Vrednost del skupaj s cevovodom pa je znašala 865 tisoč Veletrgovina Mercator iz Ljubljane se je med prvimi Podjetji v republiki lotila Uresničevanja 21. in 22. ustav, nega dopolnita, ki govorita o Ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela (TOZD). Razprave o tem so 86 začele-že spomladi, v njih Pa so sodelovali samoupravni organi, družbenopolitične °rganizacije in posebna, za I" namene ustanovljena komisija, Vsak zaposleni je prejel vsa interna glasila, v katerih je bilo govora o ustavljanju TOZD, in posebno brošuro z naslovom Ustanavljanje TOZD in samoupravni JPorazum o združevanju »OZD Mercator. Tako je bil J^ak delavec Mercatorja, ki ^a številne poslovne enote v ^Publiki, med drugim tudi v v. I in za cesto Komenda—Klanec—Zalog 200.000 dinarjev. Občina nima drugih nepokritih obveznosti. Cestno podjetje Ljubljana bo denar za cestna dela dobilo do konca leta oziroma drugo leto, kakor je pač sklenjeno v pogodbi. Skupščina občine Kamnik zahteva, da vse delovne organizacije razpravljajo z zaposlenimi o likvidnosti in o letošnjem poslovnem uspehu. dinarjev. V navzočnosti predstavnikov krajevnih družbenopolitičnih organizacij Bleda je vodni rezervoar odprl odbornik občinske skupščine Radovljica Blaž Jan. Z zgraditvijo rezervoarja in novega cevovoda na Bledu in v naseljih Ribno, Koritno in Bodešče v poletnih mesecih ne bo več pomanjkanja pitne vode. A. ž. Tržiču, kjer se enota imenuje Preskrba, temeljito seznanjen s pomembnimi spremembami v notranji zakonodaji. Novembra so postale vse Mercatorjeve poslovne enote TOZD, med njimi tudi tržiška enota Preskrba, ki je tako prva TOZD v tržaški občini. Ustanovitev TOZD poslovne enote Preskrba Tržič je bila v sredo, 22. novembra. Od 156 voli upravičencev v Preskrb; se jih je zbora udeležilo 135. Ustanovitev TOZD je bila sprejeta soglasno. Zbora sta se udeležila tudi sekretar komiteja občinske konference ZKS inž. Kristijan Perko in predsednik občinskega sindikalnega svota Ivo Ber-gant. ■jk i DNEVNICE IN KILOMETRINE Občinska skupščina predlaga, naj samoupravni organi pregledajo potne stroške (kilometrino in dnevnice, doma in v tujini) za tri leta nazaj. Samoupravni organ; bodo objavili seznam vseh razdeljenih kreditov za stanovanjsko gradnjo. Koliko je kdo dobil denarja, rok vračanja, obrestno mero in sedanje stanje kredita. Nadalje občinska skupščina predlaga samoupravnim organom, naj obravnavajo in objavijo seznam vseh prodanih stanovanj, hiš in drugih družbenih objektov zasebnikom od 1961. leta dalje (seznam kupcev, cena prodane nepremičnine, rok odplačila, kdo je odločal o prodaji in vprašanje poravnave obveznosti). Vodstva podjetij naj mesečno poročajo zaposlenim o osebnih dohodkih vseh zaposlenih. Naveden; sklepi veljajo za vse deiovne in diuge organizacije na območju občine Kamnik. Izvajanje sklepov bodo spremljali predsedstvo občinske skupščine, svet za gospodarstvo) svet za družbeni načrt in finance, komisija za družbeni nadzor ter komisija za ugotavljanje izvora premoženja skupščine občine Kamnik. Predsednik občinske skupščine Vinko Gobec je izjavil, da bodo o vseh teh sklepih najprej razčistil; na občinski upravi. Odborniki bodo seznanjeni z osebnimi dohodki delavcev občinske uprave. Občinska skupščina Kamnik želi imeti že januarja jasno sliko o gospodarjenju, morebitn; korupciji, neupravičenem bogatenju itn. Sklenili so ostro in dosledno uresničiti sklepe, ki izvirajo iz pisma. J. Vidic '4: Decembra lani so v Tovarni usnja Kamnik začeli s poskusno proizvodnjo plastične obutve. Februarja letos je proizvodnja stekla in do konca leta bodo proizvedli že. 200.000 parov. Izdelujejo škornje,- galoše, zaščitne čevlje, otroške, moške in ženske pol. visoke ipd. V obratu plastične obutve dela samo 76 delavcev, kajti obrat je tako moderniziran, da omogoča visoko produktivnost dela. Drugo leto bodo izdelali 100.000 parov obutve več kot letos. Plastično obu-tov v Jugoslaviji delajo samo v Kamniku, zato ni težav s prodajo. V Železarni Jesenice bodo na sestankih delovnih skupin začeli razpravljati o predlogu pravilnika za Pantzovo nagrado, ki naj bi jo podelili prvič prihodnje leto, ko bo minilo sto let, odkar je takratni tehnični ravnatelj železarn Kranjske industrijske družbe inž. Lambert Pantz odkril postopek za pridobivanje feromangana v plavžu. To njegovo odkritje je dalo njemu in železarni svetovni sloves. Inž. Pantz pa Plan razvoja tovarne predvideva, da bodo na Duplici do leta 1975 zgradili povsem novo tovarno. 2Ve 1. 1975 naj bi proizvedli dva milijona parov obutve. V ta namen so ustanovili štir; komisije, ki pripravljajo elaborat. Če na bo posebnih zaprek bodo ža spomladi začeli graditi novo tovarniško halo. Izboljšali bodo tudi kvaliteto, čeprav že sedaj delajo dobro. Od 160.000 parov so dobili samo 11 reklamacij. Tudi obrat usnjarne nameravajo modernizirati in dopolniti z novimi stroji. J. Vldlc je v tistih letih tudi zgradil žičnico pri rudniku na Be-gunjščici. Načrte žičnice je izdelal sam. Prav zato vsebuje predlog pravilnika o nagrajevanju posebnih dosežkov na področju raziskovanja in uvajanja novih tehnoloških procesov ▼ metalurgiji predlog, da bi nar grado poimenovali po Pantzu, ki je s svojimi dosežki in delom v železarni Jesenice resnično zaslužil to priznanje. D. S. Vodni rezervoar na Straži Preskrba - prva TOZD v tržrški občini vel tržlške Preskrbe glasujejo za ustanovitev temeljne organizacije združenega dela Železarji o Pantzovi nagradi KDAJ ZAPIRATI GOSTILNE? Odločitev o spornem predlogu, naj bi se gostinski lokali v bodoče brez izjeme zapirali ob 22. uri, so škofjeloški odborniki odložili do prihodnje seje, ki bo sredi tega meseca leto 1972 bo — med drugim — odšlo v anale kot leto intenzivnega boja proti alkoholizmu. Poleg zdravnikov, socialnih delavcev in raznih medicinskih ustanov se je tej nadlogi naših dni začela postavljati po robu tudi širša družbenopolitična Skupnost, od zveze do republike, od občin do delovnih kolektivov. Med prvimi ukrepi so bile, denimo, povišane cene Opojnih, zlasti žganih pijač, kar pa ni bistveno zavrlo potrošnje (in seveda pijančevanja). Bolj obetaven je sklep o prepovedi točenja alkohola pred sedmo uro zjutraj, ki so ga prvi •prejeli Tržičani. Njihovemu zgledu sta na Gorenjskem sledili ie radovljiška in škofjeloška komuna. Vendar spisek orožij, naperjenih zoper rušilne učinke maliganov, ne pozna konca. V tovarniških bifejih ni več moč dobiti niti vina, niti žganja, niti piva. Precej podjetij je že uvedlo občasne alkoteste, ki naj bi delavce prisilili, da na posel ne bodo prihajali vinjeni. Številke o nesrečah in izgubljenih urah, katerih neposredni Vzrok je opitost, so namreč vznemirljivo visoke. OSTIRJI MED KLADIVOM IN NAKOVALOM Pristojni organi torej ne drže rok križem. Neprestano tuhtajo, kako bi čim bolj nČinkovito stopili na rep bolezni sodobne družbe. Toda ▼ kopici načrtovanih »potez« je precej takšnih, ki spričo svoje ostrine marsikoga spravljajo v dvome. Lep primer so odborniki loške skupščine; svet za splošne in notranje zadeve ter inšpekcijska služba sta jim tri tedne nazaj predlagala, naj potrdijo odlok o novem poslovnem času v gostinstvu. Avtorji dokumenta sodijo, da bi po deseti uri zvečer ne smel biti od pit noben bife, hotel, gostilna, točilnica ali restavracija znotraj občinskih meja. Izjemo predstavljajo le noč- ni lokali, kakršnih pa v Škofji Loki za zdaj ni. Oš ta rije bi lahko neomejeno obratovale samo na večer državnih praznikov in ob pustu, kajti ... ljudem je vseeno treba dovoliti, da se sem ter tja poveselijo in razvedrijo.« Preden- skušamo oživiti izražene pomisleke, ki so preprečili dokončno odločitev obeh zborov ter povzročili, da bodo sestavljavci osnutka ponovno temeljito pretresli njegovo vsebino in bolj upoštevali morebitne posledice, si najprej oglejmo, kaj pravilo trenutno veljavni predpisi. Zasebnik oz. vodstvo določenega obrata sta občinsko upravo dolžna obvestiti o internem poslovnem času, ki Delovna skupnost ČP Gorenjski tisk Kranj razglaša prosti delovni mesti 1. tajnice 2. piipravmka v računovodstvu Pogoji: % pod L: administrativna šola, dobro obvladanje strojepisja; pod 2.: pripravnica za računovodski sektor z dokončano srednjo šolo. Ponudbe za razpisani delovni mesti sprejema tajništvo CP Gorenjski tisk Kranj, Ul. Moše Pijadeja-1, do 13. decembra 1972. ni z ničemer omejen. Kajpak ga morata nato dosledno spoštovati. Prosti din lastniki in osebje zdaj določajo sami. Zaključene družbe, ki želi posedeti nekoliko dlje, nikjer ne mečejo skozi vrata. občin-zgoraj DA ALI NE? In odslej? Ce bodo ski možje sprejeli omenjene novosti, utegnejo le-te sicer krepko pri striči peruti »nočnim veščam« in kalilcem miru, toda hkrati močno prizadeti družabno življenje. Navzoče je zanimalo, kaj bo s kegljišči, ki so športni in ne gostinski objekt, ki pa vsa sodijo k dopolnilni dejavnosti posameznih gostiln. Naslednje vprašanje je zadevalo hotel, kjer često prirejajo razna srečanja in kjer gostje bržkone ne bi kaj prida pozdravili »hora legal isa«. Kako, recimo, pojasniti livarjem, varilcem ali kurjačem, zaposlenim v popoldanski izmeni, da ob 22.15, ko se žejni in utrujeni vračajo domov, ni moč dobiti niti nedolžnega vrčka piva? In — ne nazadnje — so v odloku posredno zajete tudi veselice, brucovanja, izseljenski piknik, banketi ... »Ah, veselice! Ne bomo jih pogrešali,« ste nemara vzkliknili. Nikar! Ne sodite prehitro! Veselice ponavadi organizirajo študentje, smučarji, planinci, gasilci ... Zanje so izredno, pomemben, če ne celo največji vir dohodka. Ko na raznih občnih zborih soglasno dajemo priznanje njihovi vlogi in ko poudarjamo, da so deležni prepičle (finančne) podpore skupnosti, si potemtakem delamo medvedjo uslugo. Ker je gasilsko društvo družbeno potrebno in ker obenem nima denarja, da bi v celoti krilo stroške in nabavo opreme protipožarnih ekip, so gasilska rajanja pač nepogrešljiv vir sredstev. Možno je seveda zatiskati očesa in vsakič posebej ugoditi izrecnim prošnjam ene ali druge ustanove, restavracije ali oštarijc, ampak potlej bo odlok kmadu otopel, zvodenel in postal zgolj povzročitelj dodatne papirnate "vojne, ki že tako prerašča okvire razumnega. O spornem predlogu nameravajo razpravljati na prihodnji seji loške skupščine, sredi decembra. Oboji, zagovorniki in skeptiki, razpolagajo z dovolj tehtnimi argumenti. Čigava bo obveljala? I. GuzelJ Komisija za podeljevanje priznan] Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Jesenice, Cesta maršala Tita 86 Razpisuje za leto 1973 5 priznanj Osvobodilne fronte, ki bodo podeljena ob obletnici ustanovitve OF 27. aprila 1973 Priznanje OF se podeljuje posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam za posebne družbenopolitične, kulturne in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov. Priznanje OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalitetami, prispevali k dosei.kom trajne vrednosti in s tem vplivali na uveljavljanje In razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema, demokratičnih socialističnih odnosov, za krepitev In razvoj samoupravljanja, zlasti pa. za dosežke, ki pospešujejo delovanje občanov in delovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. Kandidate za priznanja OF lahko predlagajo posamezniki, ustanove ali organizacije. Predlogi naj bodo poslani komisiji do 15. januarja 1973. Kasnejših prijav komisija ni dolžna upoštevati. Predlogi morajo poleg kratkega življenjepisa in natač-nega naslova vsebovati tudi čim popolnejšo utemeljitev razlogov, zaradi katerih je kandidat predlagan za Priznanje OF. Predlogi naj bodo napisani na posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri občinski konferenci SZDL Jesenice. Čimveč stikov V soboto in v nedeljo, 2. in 3. decembra, je bilo na Jezerskem posvetovanje organizacij počitniških kolonij s Koroške. Pripravil ga je odbor za delo z mladino iz Celovca, k; vsako leto po končanj se/oni priredi za svoje aktiviste in organizatorje primeren iziet ter pogovor o njihovi dejavnosti. Med udeleženci sp bili v glavnem učitelji in pedagogi. Organizacija deluje pod vplivom avslr;j-ske.KP. Bilo je to hkrati tudi srečanje t sorodnimi organizacijami z naše strani, zvezo društev prijateljev mladine in z drugimi predstavniki, s katerimi je že tradicionalno sodelovan je. Avstrijska organizacija s sedežem v Celovcu je povezana z dunajsko in mednarodno organizacijo te vrste. Otrokom organizirajo izmenjavo počitniških kolonij z Italijo, Jugoslavijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Madžarsko in z drugimj sosedni m i deželami. Vsako leto zagotovijo letovanja za kakih 300 do 400 šolskih otrok in medine. Sodelovanje z Jugoslavijo, konkretno z DPM v Krau i, ima že tradicijo polnih 15 let. Vsako leto pride skupina kakih 30 otrok s Koroške na naše morje, prav toliko :z Kranja pa navadno k Vrbske-mu jezeru. V razpravi okrog sodelovanja z namj je bilo z njihove Stranj izraženo veliko pohvalnih besed. Toda, kot so poudarjali, prav od naše.strani želijo in potrebujejo še več. To še posebno ,v sedanjih razmerah in odnosih do slo- venske manjšine na Koroškem in do Jugoslavije nasploh. KP Avstrije je, kot so omenjali, edina stranka v avstrijskem merilu, ki.se zavzema za pravično reševanje manjšinskih pravic na av-strijskem ozemlju in tudj z* i/pri lijevan je 7. člena niibo ve državne pogodbe. V t ena duhu skuša vplivati tudi na vse otroke in mladino. Pra* v tem smislu želijo in pn-'a-loaji io čimveč od nas. Gosto* / ljubnost naših gostiteljev, lepote našega morja in vi>* ' organizacija' je postala na* vse vabljiva med koro'-k° mladino. Vendar, kot so omenjali organizatorji, pričakujejo od nas tudi čimveč id^**" loške, razredne vzgoje. To lijo in pričakujejo starši, pošiljajo otroke k nam, in ^Jj dj udeleženci, mladina. P1L> njihovih šol mladina ni s^ znanjena niti z naj nove!* zgodovino Avstrije v 2 vojni. Državni praznik 15. tober je postal športni^ ' bre/ ustreznega nacionalu^ poudaika. Vse to in &v^&. ovira uveljavljanje demo*' tičnih sil, dopušča razra-^ nje šovinist;čnih in Pr°r^. stičnih sil, kar vse se if . ^ zraz.it o pokazalo v 7-a -l0. dogodkih v odnosu do * venske manjšine. ^\ V oreanizaciii KinderUT Jungegarde je skoraj f^J na komunistov in precej vencev, ki se skupno majo za enakopravno / na tem območju in s iet°g0. di za spoštovanje niafl^j Prav v fem cilju so predstavnike prosil, da ]c<0 tedanjih razmerah to s vanje še oživeli. Makuc /O ljubljanska banka GLAS * 5. STRAN Možnosti gradnje novih stanovanj / fer*5****«* Jvo naselje na Planini. — Foto: F. Pcrdan Planina se veča Na Planini v Kranju bo januarja ali februarja vseljenih 200 novih stanovanj, do začetka 1974. leta pa bo zgrajenih se nadaljnjih 500 stanovanj .Nekajkrat je bilo že v raz- jala toploto in tudi toplo vo-Pravali o srednjeročnem pro- do za vsa na novo zgrajena stanovanja v prihodnje na Planini. gramu kranjske občine reče-°. da bo Kranj napravil iz-gled darske v°inega Prav i f ie uresničitve gospoja in družbenega raz-?a programa, če se bo v . *no odločil glede stano-]etn.'skc gradnje v prihodnjih liz. f°«-*tek na podlagi ana-ba°' k°' '.ko snovanj bo tre-yQ°^-'ini na novo zgraditi Ur> lcta- 'e videti težko *SSjiv- štcvilka sc je Sqqq ^ Povzpela na prek Sa °tla ° uresničitvi te- ^ex a SC bo kro'i,a Prav ta ga .Cc» ko bo v delovnih or- -iihs?!ijnh in drugih orga-■ckla razprava o potreb- jih- mora skupščina ^sihrCkd-Stvi leta^cti se pred koncem tega ra?-rn*i Pust,mo tovrstna b0 "slJanja še ob strani, ker *levilk\Za l° V PrihA)tlnJin Eloi^ al1- Za začetek raje po- kak° je °Jrno . T stanovanj-na Planini. Na „ seji kluba odbor ni-v Kxs •*!ch18rat,nJ° k0vaVni teč anju je bilo nam-J>u r.e^no, da je trenutno na &unini v gradnji okrog 600 enaatlCS J« naselje Planina &a s80!110 veliko gradbišče. ic lahko na tem pod- U Kranja začela intenzivni^ anovan j ska gradnja, je Dotre/laiPrej treba zgraditi ve j,bne komunalne nap rani ^ manj pomembna pa 0va kotlarna, ki bo da- Gradnja na Planini sc je začela sredi minulega leta. Zdaj je domala dograjenih okrog 200 stanovanj. Ce se ne bi zataknilo pri poskusnem obratovanju kotlarne, bi morala biti ta stanovanja skoraj že vseljena. Tako pa bo kotlarna začela poskusno obratovati 20. decembra in šele potejn bodo lahko nadaljevali s finalnimi deli v že skoraj zgrajenih stanovanjih. V njih je .treba položiti še parket in opraviti nekatera druga Obrtniška dela. Kot nam je povedal direktor Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj Jvo Miklavčič, bodo ta* stanovanja vseljena konec januarja ali v začetku februarja prihodnje leto. Razen teh pa je trenutno v gradnji še 400 novih stanovanj. Za okrog 30 stanovanj je predvidena vselitev sredi prihodnjega leta. Nadaljnjih 320 stanovanj pa bo vseljenih predvidoma konec drugega leta. Seveda pa stanovanjska grailnja na Planini še zdaleč ni končana. 2e v začetku prihodnjega leta bodo začeli graditi okrog 110 novih stanovanj, ki bodo vse-Ijiva v začetku leta 1974. Tako se bo Planina v dobrih dveh letih od začetka stanovanjske gradnje močno povečala. V tem delu Kranja bo zgrajenih in vsejivih prek 700 stanovanj. Podobno in še bolj pa se bp stanovanjska gradnja razmahnila v prihod njih letih. Trenutno je že v pripravi izdelava zazidalnega načrta za nadaljnjo gradnjo. Seveda pa bo število na novo zgrajenih stanovanj v, prihodnjih letih v mnogočem odvisno prav od uvodoma omenjenih razprav in odločitev v tem mesecu. A. žalar Ob obravnavah hi razpravah o programu stanovanjske politike v jeseniški občini za naslednja štiri leta so se na sejah družbenopolitičnih organizacij dosledno opredeljevali za tak program, ki ga je kvalitetno izdelal oddelek za gospodarstvo skupščine občine. Z nekaterimi pripombami so ta program tudi sprejeli. Po podatkih, ki jih vsebuje program stanovanjske gradnje, bi 1976. leta potrebovali 1933 novih stanovanj. Lani so ob popisu ugotovili, da znaša sedanji primanjkljaj stanovanj, zaradi novih po-' treb v naslednjih štirih letih pa bi potrebovali še dodatnih 474 novih stanovanj. če bi vsa potrebna stanovanja financirali samo Iz sredstev prispevka ht osebnega dohodka zaposlenih, bi stopnja prispevka (ob povečanju zaposlenosti letno za 1,5 odstotka in osebnih dohodkov na zaposlenega poprečno letno za IG odstotkov) znašala 19,7 odstotka (ali 21,9 odstotka po novem davčnem sistemu). To pa vsekakor predstavlja preveliko obremenitev za gospodarstvo občine. Kljub temu pa potrebe po stanovanjih zahtevajo večje materialne napore in hitrejšo Izgradnjo kot v preteklih letih. Pri tem pa ne more glavnega bremena nositi le gospodarstvo, temveč tudi drugi dejavniki, zlasti občina, komunalne delovne organizacije, bančni' kapital, občani itd. Ne le tisti občani, ki pričakujejo nova stanovanja, temveč tudi tisti, ki jim je družba že pomagala reševati in tudi rešiti njihov stanovanjski problem. To naj bi dose- gli z uvedbo ekonomske stav narine. Sredstva za stanovanjsko gradnjo v naslednjih štirih letih bodo črpali v glavnem iz naslednjih virov: iz skladov skupne porabe delovnih organizacij (6 odstotkov), iz dodatnega vlaganja v sklade skupne porabe, iz sredstev, ki jih skupnost pokojninske« ga in invalidskega zavarovanja vplačuje v solidarnostni sklad, iz proračunskih sredstev, sredstev od stanarin, sredstev občanov-varčevalcev Itd. Tako bodo predvidoma v ^obdobju 1973—1976 unašala razpoložljiva sredstva okoli 272,971.003 dinarjev, seveda ob Izpolnjevanju vseh pogo-J3v. Vsa ta sredstva pa ne bodo porabili za gradnjo, nakup in rekonstrukcijo stanovanj, ker bodo dsl sredstev namenili za diferencirano subvencioniranje stariarin, porabili jih bodo tudi kot družbeno pomoč v solidarnostni sklad občin, v katerih stalno bivajo delavci, ki se vozijo na delo v jeseniško občino, za odplačevanje anuitet itd. Tako bi Za te namene porabili 31,581.000 dinarjev, 241390.000 dinarjev pa bi potem ostalo za gradnjo, nakup in rekonstrukcijo stanovanj. , S tem bi ob poprečni velt kosti stanovanj (59,5 kvadratnega metra) izgradili do konca 1967. leta 63.524 kvadratnih metrov stanovanjske površine ali 1067 stanovanj, kar obenem tudi pomeni, da lahko do konca 1976. leta uresničijo le 55,2 odstotka vseh stanovanjskih potreb v jeseniški D. Sedej anska oa 7 Združena lesna Industrija Tržič (ZLIT) Je začela graditi pred kratkim sodobno sušilnico in temperimico. Poslopje meri 800 kvadra.nih metrov, vanj pa bodo lahko spravili 150 m* lesa. Les bodo sušili v sušilnih komorah, ki jih bo mogoče sproti dograjevati. Gradbena dela, izvaja jih I ržiške gradbeno podjetje, bodo veljala 1.160.00 din, oprema pa 80.000 din. Preskrbelo jo bo podjetje Žičnica iz Ljubljane. Nova sušilnica bo zgrajena februarja prihodnje leto. S tem se bo kvaliteta sušenja lesa izboljšala, kar bo vplivalo tudi na kvaliteto končnih izdelkov. — jp Še enkrat Kakšna naj bo cena lesa Vodja gozdnega okoliša Reber pri Gozdnem obratu Tržič Jakob Markelj in direktor Gozdnega gospodarstva Kranj inž. Metod Vizjak odgovarjata na pismo, ki ga je našemu uredništvu poslal Janez Godnov iz Tržiča in smo ga objavili v sredo, 22. novembra Jakob Markelj piše takole: »V vašem glasilu Glas je bil dne 22. novembra objavljen članek z naslovom Kakšna naj bo cena lesa. V tem članku je objavljeno pismo, ki vam ga je poslal Janez Godnov iz Tržiča. V pismu so navedeni neresnični podatki, zato vas prosim, da v naslednji številki Glasa objavite tudi moje pismo z naslednjimi ugotovitvami. Janez Godnov ni posekal 237 kubičnih metrov lesa, ker je svoje gozdove razdelil svojima hčer. kama. Prva je posekala leta 1971 130,13 kubičnega metra lesa. Povprečna cena za kubik je znašala 24.245 starih dinarjev. Druga hčerka pa je posekala 113,47 kubičnega metra lesa in ga prodala po 24.475 starih dinarjev za kubik ...« Kakšno ceno za kubični meter lesa so dosegali lastniki gozdov, kj mejijo na gozdove Godnovovih, je razvidno iz podatkov, ki nam jih je tudi posredoval Jakob Markelj. Janez Godnov je namreč v pismu navedel, da imajo nekateri lastniki gozdov pri logarju, ki les ocenjuje in prevzema, protekcijo. Jakob Markelj navaja, da je prejel lani prvj lastnik gozdov, ki meji na gozdove Godnovovih, za kubik povprečno 21.700 starih dinarjev, drugi 23.700 starih dinarjev m tretji 25.400 dinarjev. Jz dokumentacije je torej razvidno, da pri klasificiranju lesa ni bilo nobene protekcije in da je pisanje Janeza Godnova neresnično in žaljivo. Vodja gozdnega okoliša Reber Jakob Markelj nato nadaljuje: »V »vet kmetov pri gozdnem obratu in pri Gozdnem gospodarstvu Kranj sta lz Podljubelja izvoljena posestnika Janko Kavčič in Janko Knilic. Udeležila sta se vseh aej In sta problematiko in sklepe obeh' svetov tudi prenašala med ostale lastnike gozdov. Čudim se, da Janez Godnov o tem nič ne ve. Janez Godnov je pred leti prodal travnike in njive. Obdržal je le 31,64 hektarja gozdov "s 66 Kubičnimi metri letnega etata. Lani je gozdove podaril svojima hčerkama in s tem pridobil pravico do pokojnine. Letos pa je izjavil, da bo dal gozdove spet prepisati nase, ker hčerki lahko obdržita le po 6 hektarov gozdov, ker sta zaposleni.« Tovariš Markelj na koncu pisma pravi, da so stroški rasli res hitreje kot cena lesa, ki je danes mnogo prenizka. Zato gorski kmetje, katerim je les v veliki meri edini vir dohodka, upravičeno negodujejo. Pisanju Janeza Godnova iz Tržiča odgovarja tudj direktor Gozdnega gospodarstva Kranj inž. Metod Vizjak. Njegov odgovor objavljamo v celoti. V številki GLASA, ki je izšla 22. 11. 1972, ste v rubriki »Bralci nam .pišejo« objavili dele pjsma, ki vam ga je poslal Janez Godnov iz Tržiča. Predvsem mislimo, da ni pravilno kar prosto objavljati podtikanja, ki so nedoločena, splošna, pa zato lahko zavajajo javno mnenje,» kot npr. trditev o »protekciji pri logarju, ki les prevzema in ga ocenjuje«, oddajalcev lesa pri Gozdnem gospodarstvu Kranj je namreč okrog 60! Gozdarstvo ne opravlja samo gospodarske funkcije, temveč v veliki meri tudi funkcijo družbene- zaščite splošnih koristi in funkcij, ki jih gozd ima, te pa omejujejo lastnikove posege v gozd. To povzroča prav gotovo poseben položaj organizacij gozdarstva in daje široko možnost za dobro- in zlonamerne kritike organizacije, ki izvaja družbene predpise na tem področju. Zaradi objektivnega obveščanja javnosti vas prosimo, da objavite tudi naše mnenje k nekaterim problemom, ki jih vaš bralec navaja: Prodajne cene vseh godznih proizvodov so že od leta 1970 zamrznjene, stroški za proizvodnjo lesa, tako za delovno silo kot za mehanizacijo, vzdrževanje naprav pa tudi javnih dajatev nezadržno naraščajo. Zato se je že leta 1971, še bolj pa v letu 1972, vse bolj utemeljeno pojavljala zahteva za spremembo cen gozdnim in lesnim proizvodom ter za njihovo usklajevanje s porastom stroškov. Neskladje med proizvodno in prodajno cenp gozdnih proizvodov se namreč ne kaže tako,, kot bi mislili, v izgubah gozdnogospodarskih organizacij, temveč v zmanjšanju obsega del v gozdarstvu, vključno z gojenjem, varstvom in posekom lesa, pa tudi v nizkih osebnih dohodkih, zaposlenih in vsled tega z"*vcliko fluktuacijo. Zato je na vseh zborih delovnih ljudi, ki s prodajo lesa pri gozdnem gospodarstvu realizirajo vrednost svojega dela, to je delavcev in kmetov ter tudi njihovih samoupravnih organov, vseskozi prisotna zahteva po drugačnem vrednotenju surovine, ki jo dajemo na tržišče. Še posebej povzroča hudo kri primerjava med prodajnimi cenami hlodovine iglavcev .za žago ter rezanega lesa pri nas in na sosednem avstrijskem Koroškem. Cena poprečnega m3 hlodovine ob kamionski cesti znaša na Koroškem okrog 550 din, pri nas pa je v letu 1972 dosežena prodajna cena gozdnega gospodarstva za m3, dostavljen na žago, okrog 360 din. Ker se morata oba sektorja gozdarstva v celoti financirati sama brez kakršnihkoli družbenih prispevkov, se od tako dosežene prodajne cene hlodovine odbijejo v zasebnem sektorju še stroški biološke amortizacije v višini 15 %. Ti rabijo za vsa dela urejanja, gojenja, varstva gozdov ter izgradnjo in vzdrževanje gozdnih komunikacij. Nadaljnjih 15% pa se odbije za stroške gospodarjenja z gozdovi, ki ga izvaja gozdarska strokovna in administrativna, služba po predpisih in sklepih samoupravnih organov kmetov lastnikov gozdov pri gozdnem gospodarstvu. Vzporedno s pripravo novega zakona o gozdovih smo se gozdarji in kmetje zavzemali za to, da bi za splošne omejitve, ki jih s predpisi postavljamo lastnikom gozdov in upravljavcem družbenih gozdov vsled splošno koristnih funkcij gozdov, iz družbenih virov dotekal tudi del denarja, bodisi za neposredne naložbe v gozdove, ki jih vsi uporabljamo (na primer ceste in pota), bodisi kot prispevek za razbremenitev splošnih stroškov gospodarjenja. Prav v zadnjem času pa potekajo na iniciativo samoupravnih organov kmetov in delavcev Gozdnega gospodarstva Kranj v republiki tudi dogovori o novih cenah lesa, ki naj bi se vsaj delno približale povrnitvi realnih proizvodnih stroškov, sicer bo v naslednjem letu marsikateri m3 lesa, ki je zrel za posek, ostal v gozdovih, žage in tovarne celuloze ter papirja pa bodo brez dela. Glede samouprave in obveščenosti o delu gozdnega gospodarstva bi lahko rekli samo toliko, da je neobveščen v glavnem tisti gozdni posestnik, ki to hoče biti. Danes, po 10 letih razvoja te samouprave, ki ima svoje posebnosti, ker gre za 10.000 lastnikov in samoupravljavcev v eni organizaciji, je težko zanikati poznavanje obstoja zborov kmetov, svetov kmetov pri gozdnih obratih in pri Gozdnem gospodarstvu Kranj, različnih odborov in komisij. Njihovo delo, zapisniki in materiali so urejeni s statutom, so javni in dostopni vsakomur, ki jih hoče dobiti, razmnožujejo pa se v 200—500 izvodih. Povemo lahko le toliko, da so pravice vključno z delitvijo dohodka ločene za družbeni in zasebni sektor in da se zato tudi samoupravni organi povsem samostojno odločajo, kam bodo dali sredstva, s katerimi razpolagajo. Bistvena razlika med obema sektorjema lastništva, ki sta združena v Gozdnem gospodarstvu Kranj, pa je ta, da delavci v družbenem sektorju niso lastniki gozdov in je njihov položaj predvsem odvisen od vloženega dela in uspeha ne glede na to, kje kdo dela in kakšne vrednosti sortimentoV proizvaja, kajti to ni odvisno od njegove volje. Nasprot« no pa lastniki gozdov temeljijo svoj dohodek na lastniški renti gozdov, ki se 'seveda močnO razlikujejo glede na stanje in položaj in na drugi strani od tržne vrednosti sortimentov, ki jih pro-izvajajo. Iz tega pa izhajajo seveda tudi posledice tako imenovane neenakosti, ki pa jo je treba urejati s splošnimi družbenimi regulativi, nikakor pa tega ne more uspešno opravljati samO gozdno gospodarska organizacija. Pripominjamo, da smo tak sistem izenačevanja že imeli v zasebnem sektorji v letih 1962 do 1965, pa je bil nato prav na zahtevo lastnikov gozdov ter družbenopolitičnih skupnosti in organizacij s predpisi spremenjen, j Direktor Gozdnega gospodarstva Kranj Metod Vizjak dipl. gozd. inž. Dokler bodo moje roke še krepke. Tako nam je dejal kmet Anton MERTELJ iz Srednjega vrha 8 nad Gozd-Martul j-kom, ko ga je obiskala sku-pirta novinarjev, ki je pred časom na pobudo Gozdnega gospodarstva z Bleda obiskala nekatere, s pomočjo kreditov GG Bled preusmerjene kmetije v ratlovljiški in jeseniški občini. V mislih je imel težke delovne pogoje višinskih kmetov, katerim je gozd glavni vir dohodka. Drugih kmetijskih kultur se tako visoko ne splača gojiti. Na eni strani zelo slabo obro. de, če pa, jih ponavadi uniči divjačina. Mertelj je zato svojo kmetijo, na kateri se razen njega preživlja še žena, tri hčerke in stara mama, temeljito preusmeril. V lopo urejenem hlevu je privezanih že 13 glav goveje žiivine, konj in 24 ovac. Živinoreja mu razen gozdarstva prinaša največ denarja. Gospodar Anton je kupil tudi precej dragocenih, za delo na močno nagnjenem zemljišču primernih strojev. Vse glavne in najbolj potrebne ima, zato jih ne bii našteval. Kmet Anton Mertelj je med prviimi višinskimi kmeti v tem koncu Gorenjske spoznal koristnost povezovanja kmetijske proizvodnje in gozdarstva s kmečkim turizmom. Ve, da v prihodnosti brez kmečkega turizma njegova kmetija ne bo cvetela in se razvijala, da njegovi otroci *ne bodo ostalj doma in da bo moral tudi on in njegova družina v kasnejših letih, ko roke ne bodo več kos trdemu delu v gozdovih ob avstrijski meji, od nečesa živeti. Srednji vrh pa je že danes, čeprav je turizem žele na pohodu, zanimiv za domačine in tujce. V ■ « lepem vremenu, posebno P3 ob sobotah, nedeljah in P1?* nikih, obišče zanimivo vasic vedno veliko ljudi. Da je ta' ko, se morajo zahvaliti no« cesti, ki sta jo v letih 1964 & 1965 zgradila jeseniška skupščina in Gozdno gospodarstvv Bled. »Hišo smo za silo že uf* dili,« pripoveduje 8osP°Ztf Anton. »Sedaj nameščaj centralno ogrevanje, za *\ smo dobili kredit. Xen°Z menim, da so krediti, na«" njeni razvoju kmečkega ju. zrna, še vedno Pre $ obrestna mera previsoka, plačilni rok petih let pa p kratek.« . Čeprav Mertljeva hiša fe tvr&etsu. urejena za kmečki že P so j meli vseeno letos * tn1/ 160 P1*' goste. V njihovi knjigi *^ je napisanih žc prek _*60 i & nočitev, kar je vsekakor senotiljivo jn kaže, kako je Srednji vrh, kjer j« s& pred zadnjo vojno vedi*0 liko turistov. ijj V pogovor se je rpl«*1* di gospodinja Vida. „ »Gostom $rao nudil- t»i ^ večerjo, kosilo pa so j^" $ pravijali v Po«tnl&kei» ft mu. Pozimi, če bo P0"^^ pa ga jim bomo lahko »" pri tako da bodo imeli &» nas vso prehrano. M^*" Jr|jili nas vso prenrano. vrfl" bi morali na Srednjeg* ^ vključiti v kmečki * tli& vse kmetije in ^rf™ & vlečnico. Preusmeritve" 0* črt za našo kmetijo Pj^JJ va samo prj nas 9«" ' v W 600 zimskih Pren°?Ln % nt neuresničljivo. |ca*tlldl 1 se kmečkega turizma ^ teva sosed rranc /Q ljubljanska banka Gostovanje na Breznici V okviru praznovanja 50-letnice javorniškc Svobode in ^petnice dramskega odseka ie bila v soboto v delavskem domu na Javorniku premiera komedije v štirih dejanjih Tolmun in kamen, ki jo je režiral Janez Kejžar, sodelo-Vali Pa so člani javorniškega jamskega odseka. Premiera je zelo uspela, gledalci so biii nadvse zadovoljni. Z igro bodo gostovali najprej v dvora- ni na Breznici, kasneje pa še v Trbovljah. S Trboveljčani, člani javor-niške Svobode že več let tesno sodelujejo, zato bo naslednjo soboto gostoval na Javorniku mešani pevski zbor Svo. bode iz Trbovelj, ki tako kot javorniška Svoboda praznuje, vendar 20-letnico svojega delovanja. Ob mešanem zboru iz Trbovelj bo sodeloval tudi trboveljski oktet. D. S. Linhartova proslava v Radovljici Linha krat Radovljica, rojstno mesto Prvega slovenskega dramatika in zaslužnega narodnega j buditelja Antona Tomaža Linharta, se bo letos svečano °ddolžila njegovemu spomi-ni» z veliko kulturno prireditvijo. V soboto, ob 19. uri, bo y avli osnovne šole A. T. art proslava, ki bo to-posvečena kulturni ust-Varjalnosti in boju za narodnostne pravice Beneških Slo-Ve,-ccv. Svečanost pripravljata občinska konferenca SZDL jg kulturna skupnost Radov-Ji*ca v sodelovanju z zvezo 0 "*,urno prosvetnih organiza ClJ. V programu bodo nasto-\ Pdi gostje iz Benečije: moški J Rvartet- Kcčanj, pisatelji in » Pesniki, ki jih bo vodil Izidor y *T"edan. predsednik Slovcn- 0 JkeSa društva Ivan Trinko J Čedada. Njihova dela bo- 1 a£ brali člani recitatorske f ^upine delavske univerze iz « Radovljice. Od domačinov se i ^° Predstavil občinstvu ko-» m°rni pevski zbor A. T. Lin- hart, ki te dni slavi 20-Ietni jubilej in folklorna skupina Verige Lesce. Linhartova proslava bo velika kullurnopolitična manifestacija solidarnosti z zamejskimi Slovenci. Na proslavi bodo podelili priznanje — srebrno plaketo A. T. Linharta komornemu zboru A. T. Linhart in dolgoletnemu amaterskemu kulturnemu delavcu in organizatorju Antonu šolarju iz Podnarta. Spominsko Linhartovo plaketo pa bo dobilo tudi kulturno društvo Ivan Trinko Iz Čedada, ki že več let sodeluje z radovljiškimi kulturnimi delavci. Občinska konferenca SZDL in kulturna skupnost Radovljica sta sklenili, da bo Linhartova proslava odslej vsako leto ob obletnici Linhartove smrti. A. T. Linhart Je umrl 11. decembra v Radovljici. J. Rolc y kinu Center od 6. do 8. decembra ob l6- in 19. uri in 10. decembra ob 15. in 18. uri PATTON — jekleni general Sf&Jo.* Franklin C. Schaffner Maif^e Vloge: GeorSe c- Scott (oskar 1971), Karel £vroMga sve{°vrta vojna, bojišča severne Afrike in tok if6-' Ameriški vojaški stroj melje vse pred seboj, Zna)n°,f}e. se očitno nagiba v korist zaveznikov. Pat ton, izred nitl Qmcriški general, poosebljen duh vojne in ar*WaJ° spos°b za t0 1tldi smrt tisočev vojakov ni s'0v/a • ''da tudi vojne je enkrat konec in višek vO;f7e ;c za Pattona poraz. Celovito podana podoba S l'd<*o/o ■•nattka se prepleta s političnimi moneti in »S813"' v*1' se kaže v naslednjih Pattonovih bese-V^°- bofc« •S dobil vojne, ko se 'je boril za domo-Sv% a J'° ie> ko je prisilil sovražnika, da brani uo>novino.« M. Gabrljelčič Leda Stocca, Ismeta Alidžanović in Vlasta Pravhar — Foto: S. Boštjančič Večer mladih ustvarjalcev Na večer ! dneva republike smo bili, žal maloštevilni gledalci in poslušalci, v viteški dvorani kranjske mestne hiše priče obetajočemu kulturnemu dogodku: odprtju razstave risb osnovnošolcev in pa literarnemu večeru mladih piscev iz kranjskih srednjih šol in delovnih kolektivov. Ob odprtju razstave je o družbenem pomenu kulture spregovoril predsednik občinske konference ZMS Kranj Boris Baudek (OK ZMS je namreč prirediteljica razstave in literarnega večera), potem pa je podelil skromne nagrade avtorjem najboljših risb, ki so jih pionirji in mladinci risali na temo: naš narod v revoluciji. Med pionirji je prejel prvo nagrado Primož Černe z osnovne šole Simon Jenko, drugo Igor Zaletel z osnovne šole Lucijan Seljak, tretjo pa Danilo Fa-bjan iz iste šole. Med starejšimi osnovnošolci so bili nagrajeni: Tatjana Dolžan z Jenkove šole, Matjaž Zupan z osnovne šole v Šenčurju in Sonja Urbane z osnovne šole dr. Franceta Prešerna. V nadaljevanju večera so brali svoja literarna besedila Staša Krpan, Vlasta Pravhar, Gostovanje MGL na Bledu Jutri ob 19.30 bo v festivaL ni dvorani na Bledu že tretjič v jesenskem obdobju gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane. Tokrat se bodo ljubljanski gledališčniki predstavili s komedijo angleškega avtorja Alana Avckbourna Ljubezen druge polovice. JR Vinko Simonovič, Leda Stocca, Ismeta Alidžanović, Ivica Smuk in Bernarda Rant. Po dognanosti in izvirnosti ube-seditve pesniškega .doživetja izstopa Ismeta Alidžanović, več posrečenih prvin pesni- škega jezika pa je opaziti tudi pri Ledi Stocci, Saši Krpan in Ivici Smuk. Posebno pozornost jc zbudil tudi Viiv ko Simonovič s svojim duhovito zabavljivira besedilom* a . Božič Življenjska pot Josipa Broza Tita Navečer dneva republike je bilo v zadružnem domu v Ribnem pri Bledu tekmovanje, na katerem so na vprašanja o Titovi življenjski poti odgovarjali mladinci in vojaki iz radovljiške občine. Najbolje so se odrezali gojenci Gostinskega šolskega centra in vojaki Iz garnizije v Bohinjsk'i Beli. Ti se bodo kot skupna ekipa ^udeležili tudi regionalnega tekmovanja z naslovom Življenjska pot Josipa Broza. Regionalno tekmovanje bo v Kranju, pripravila pa ga bo republiška konferenca zveze mladine. Prireditev v Ribnem Je bila zelo zanimiva, saj so jo popestrili še domači pevski zbor Viharnik, vojaški pev* ski zbor, pevci iz Podna.ta, folklorna skupine Verige Lašče in iccitatorji. Prireditev si je ogledalo okrog 300 prebivalcev Ribnega in okolice. A. trn Kar 18 učiteljev brez ustrezne izobrazbe Skupščina Temeljne izobraževalne skupnosti v Tržiču je sprejela na svoji zadnji seji pravilnik o podeljevanju štipendij in štipendijskih posojil ter merila za izračun višine štipendije in štipendijskega posojila. Pri dodeljevanju štipendij in posojil imajo prednost nadarjeni in socialno šibki dijaki in učenci s področja, tržiške občine. Novi pravilnik dovoljuje v posebej utemeljenih primerih tudi podelitev enkratne študijske pomoči. O štipendijah, posojilih in enkratnih pomočeh odloča občinska komisija za štipendije in posojila, ki gospodari z za to določenim denarjem. . Na seji skupščine so raz- pravljali tudi o povezavi med štipenditorji in štipendisti. Menili so, da morajo biti štipendisti med šolanjem bolj družbeno aktivni, kadrovska komisija pri skupščini pa bo morala pri poklicnem usmerjanju sodelovati z zavodom za zaposlovanje in z osnovnimi šolami. Prav tako bo ta komisija skrbela, da bodo učitelji na osnovnih šolah pridobili manjkajočo izobrazbo. V tržiški občini j« namreč na osnovnih šolah še 18 učiteljev, ki nimajo ustrez-ne izobrazbe. Novi zakon o osnovni šoli določa, da morajo le-ti pridobiti ustrezno izobrazbo do konca šolskega leta 1973/74 oziroma 1974/75. -JP O b prevzemu avtomobila Bili smo kompletni: oče, mož, svak, prijatelj in jaz. Komaj komaj smo se v onem ranem jutru strpali v star jičko in pripeljali bi se bili vse do cilja brez postanka — moški so ga velikodušno planirali za vesel povratek — če ne bi bili miličniki prav tisto jutro tako zelo dosledni. Pozdravček z dvignjeno PAVUHOVA PRATIKA Nagradna igra v Pratiki, v Pavlini kupon stop tablico je imel za posledico medsebojno izmenjavo nadvse vljudnih in prijaznih hvala in prosim in po pripombi, da za pet osebkov ubogega fička res ne gre obremenjevati, je sledila še medsebojna menjava petih starih tisočakov in ljubkega rdečega lističa. Vendar pa si nikakor nismo dali motiti našega vedrega razpoloženja zaradi te malenkosti, kajti pred nami je bil dogodek, ki je po svoji pomembnosti še kako odtehtal minulo srečanje v modrem. V tistem ranem jutru smo bili namenjeni na avto servis na Lahore, kjer nas je čakal čisto nov jiat 750. PREPOZNO Prejšnji večer doma je oče še posebno skrbno navil budilko in zjutraj smo kot ob alarmu poskakali iz postelj, kar pri nas ni v navadi. Od doma smo se odpravili zares zelo zgodaj in tudi precej rano prispeli na servis, a smo bili med desetimi kupci še vedno zadnji. Izbirali smo torej lahko le med tremi primerki in kot se je izkazalo pozneje in se dokaj očitno kaže še danes — zelo slabimi. Da smo se pravzaprav odločili za tako številno ekipo je več vzrokov. Na glas sicer nismo priznali, da smo' vsi bolj radovedne sorte in večkrat radi od sile pametni. Naglas smo si dopovedovali, da je po govoricah, da imajo novi avtomobili vse več napak, pametno, da nas gre več, kajti več oči bo tudi več videlo. In oči smo res sukali sem in tja, kajti bilo je več kot potrebno. Še malo pa nam tudi ni bilo do poznejšega posmeha celega štaba domačih in žlahte, ki so nas vztrajno čakali pri nas doma. PREPRIČEVANJE Prav nikomur ne privoščim takega opravila in nihče več me ne spravi v tak posel. Nervozni, nestrpni smo najprej iskali mehanika in ko nam je ta pokazal še tri ne-oddana vozila, se je meni osebno stemnilo pred očmi. Za moj okus so bili strahotnih barv: oranžni in temno sivi in kar je bilo najvažnejše: vsi so bili, najbrž zaradi nepazljivega prevoza, malo poškodovani. Ob moji histerični reakciji, svakovem osuplem vzdihu in moževem prijemanju za glavo se je mladi mehanik resnično zmedcl. Le kupec — moj oče — je ostal čudežno hladen in neprizadet, tako da mehanik ni vedel, komu bo imel čast izročiti ključe. Tako številno in tako histerično zastopstvo je bilo celo zanj malce nenavadno. »Meni je tale všeč,« de skromno oče, pokaže na temno sivega, mi pa vik in krik! »Še mrtvaški voz napiši na streho pa bo kompleten,« je prezirljivo nesramen svak. »Mamo ne boš spravil vanj, razneslo jo bo od jeze, ko pa sanja o modri barvi,« se de-rem jaz. Oče končtio odneha, meni pa se zdi, da je neki moder jičko že sumljivo dolgo časa čisto sam in samcat ter še nedotaknjen. Ob mojem namigu smo pri priči pri njem in res se izkaže, da je še ne-oddan. In vzeli smo ga, kaj smo pa hoteli! Bilo je očitno, da so ga prejšnji kupci zavr>iili, kajti imel je nekaj okvaric, med drugim tudi okvaro brisalcev, ki so trmasto vztrajali v prvotnem položaju. Iz same previdnosti in ob upoštevanju morebitnih poslat sem bila pozneje sicer pr°tl. temu, da bi ga vzeli, a rno^ so se že bili odločili. »Vaša stvar«, sem potne* tjivo rekla in s tem tudi odvrgla vsako nadaljnjo motnost kakršnegakoli očitam* Češ, saj si ti rekla, naj P vzamemo. Kljub njegovi nepopolno^1 smo ga varno pripeljali a0" mov in začel se je nekak družinski praznik, izpolnjen v glavnem z nenehnim občudovanjem, božanjem in previdnim glad en jem pločevine. W smo pozneje odkrili še nekol njegovih napak, smo se W tolažili s tem, da so tuf ostali bolj ali manj nesreč kupci, kajti vsa tista seru« je bila dokaj slaba. Res I* da smo ga peljali na servA-kjer so odpravili okvare,-" nas jc v glavnem minila vz«1' čenost in samozadovoljstvo-Pokazalo se je, da ni vse t* ko lepo, kot se vidi, da ni g tako prijetno, kot se pr}ci' kuje in da ne kaže delati'1*, čunov brez krčmarja. TU* ob prevzemu in izbiri novci avtomobila igraš na loterij kjer' vedno igra glavno vloS edinole — sreča. . , /Q ljubljanska bankj Mat|až Zigon BBJS DRUGO ROJSTVO Dva tedna kasneje se je Alcševo stanje nana-gloma poslabšalo. Vročina, ki je poprej že skoraj ni več imel, se je dopoldne nekoliko dvignila. Glava ga je bolela hudo, tako hudo, kot bržkone še nikoli ves dolgi mesec od ranit ve, kakor britev ostre bolečine so se mu znova in znova zare-zovale iz globočinc navzven v levi polovici čela. Nekdaj poln, sedaj od prestanega trpljenja koščen obraz je bil spačen, da bi ga stežka spoznal kdor ni bil ves čas poleg in sproti sledil hiranju. Odkar je v' zgodnjem popoldanskem mraku pričela si vetu notranjščina barake, je bil le še redko za kratek čas pri sebi in kolikor toliko zbrano odgovarjal na vprašanja — sicer » pa je ležal vznak, s široko odprtimi, a kalnimi očmi, ki niso zrle v ta svet, ter v blodnjah zdaj pa zdaj izgolčal po nekaj besedi, največkrat zmeša-nih, brez zveze s stvarnostjo. Pozno ponoči je jel nenadoma otepati z rokami in s stokajočim glasom momljati nekaj popolnoma nerazumljivega, parkrat se je sunkovito preobrnil v postelji, kakor da bi hotel pred nečim ubežati. Ida, ki je dežurala v sobi in ta čas počivala, z rokami, prekrižanimi na prsih, na stolu zraven pravkar naložene peči, je prihitela in ga skušala pomiriti. Dobro je vedela, kako je premetavanje nevarno za njegovo rano. Ni bila Šibka, a morala je uporabiti vse sile; otresal se je je, kolikor je še imel moči, kakor nekoga, ki mu hoče storiti zlo. — Aleš, slišiš, Aleš — pomiri se, pomiri — no! Jaz sem, Ida, tvoja bolničarka, me poznaš — no? mu je prigovarjala in ga lovila za roke, sicer bi jo oplazil. Komaj se ji je posrečilo, da ga je malce ntišala: izgubljen pogled se mu je nekoliko zbistril, dvignil je povito glavo, strmel nekaj časkov začudeno vanjo, ostre poteze na obrazu so se mu majčkeno zgladile, zazdelo se ji je, kakor da jo je spoznal — nato pa je spet spustil težko glavo na blazino in veke z dolgimi, krhkimi trepalnicami so mu začele počasi lesti vkup. A Ido je vendarle skrbelo — spričo njenih izkušenj, saj ni bil prvi ranjenec, Jcateremu se blede — da' mir ne bo trajal dolgo. Ne gre drugače — dasi je Felicijan komaj dobro legel, delal je pozno v noč — moram ga ... je sklenila po kratkem omahovanju in odhitela je v spodnjo barako, v operacijsko, zbudit zdravnika. Alešev pokoj pa je trajal celo manj časa, kot je bolničarka pričakovala. Komaj so se za njo zaprla vrata na dvorišče, jc znova odprl utrujene oči ter nepremično buljil skozi kvadratasti okvir nad svojimi nogami, med navpičnima nosilnima tramovoma ter znožjem svojega in gornjega ležišča: od tam se mu je kakor skozi meglo približevala prikazen, čez čas jo je zagledal povsem jasno: naprej, proti njemu sklonjena postava v zelenem, z veliko, globoko na čelo poveznjeno čelado, izpod njenega navzven zavihanega roba žari vanj dvoje krvavih očes, kakor dva kosa razpihane žerjavice; zverižena usta brez ustnic, s štirimi predirndmi, veprskimi čekani, režijo vanj; in desna' šapa, kj v njej pošast krčevito stiska vojaško lopato na kratkem ročaju, z ostrimi, svetlikajočimi se robovi — s takšno lopato na en mah odseka ... ta strašna šapa z nabru-šeno lopato se dviguje — dviguje nadenj ... Aleš v grozi zakriči, se naglo dvigne, skoči s postelje, v sami pižami in bos zbeži med ležišči, skozi kuhinjo, ven, na prosto, v mesečino, mimo zgornjega vogala barake, in po celem snegu rine v strm breg, po vseh štirih, oprijerrtaje se ledeno mrzlih debel na gosto rastočih bukev ... Ko se je. Ida vrnila in zagledala prazno, razmetano posteljo ter na stežaj odprta vrata v kuhinjo, je iznenada, odprtih ust za čas zastala —- nato pa je skočila v kuhinjo, v upanju, da bo 'tam našla pobeglega. Srce ji je pričelo naglo biti, ko ga tudi tamkaj ni bilo. Vsa vznemirjena je planila skozi vrata na prosto, pogledala po skidani potki dol po grtrpi — nikjer! — in še okrog vogala: stopinje v snegu, neenako narazen, nekam navzgor, med bukovje! Za tren je orna- hovala, ni se mogla odločiti, kaj naj stori, ^v ^ pa je stekla v spodnjo barako, kjer je dežural Darko. . bi'" Le par razburjenih besed in Darku J« ak0f vse jasno: sicer zmeraj lagoden se Je . ^ v strela pognal iz sobe, po stezi mimo si strm breg, Ida pa za njim. Nekajkrat i^Ljti spodrsnilo po zmrznjenih tleh in po °dpa% itd. Račun kaže, da je vsak prebivalec tržiške občine tako popil povprečno 10 litrov piva. Če bd upoštevali še pivo, prodano v trgovinah, bi se številka zanesljivo podvojila. ___i_ .Jp BPT je eno največjih tržiških podjetij. V njem je zaposlenih 1300 delavcev. — Foto: J. Piškur Tretjino na konvertibilno področje V tržiški Bombažni predilnic; in tkalnici je zaposlenih 1300 delavcev, ki izdelajo letno okrog 15 milijonov kvadratnih metrov tkanin, v zadnjih letih pa so se preusmerili tudi na izdelovanje konfekcije, predvsem posteljnega perila z vezenimi trakovi in čipkami. Konfekcija je zelo iskano blago in ga tretjino izvozijo na konvertibilno področje prevsem v Nemčijo, Italijo, na Dansko, na Nizozemsko in v Avstrijo. Da bi proizvodnjo konfekcije povečali, so odprli letos v Loškem potoku nov obrat, v katerem je zaposlenih 50 domačinov. Ker je proizvodnja Bombažne predilnice in tkalnice Tržič iz le ton v leto večja, povzroča pomanjkanje delavcev vedno večje težave. Razen tega se delavci izogibajo nočnega dela,, ki ga bo treba čim prej ukiniti. Podjetje si bo prizadevalo, da proizvodnja zaradi tega ne bo padla. Na občinski lestvici osebnih dohodkov jc BPT nekje na repu, ker je upoštevala statistika le maso izplačam ih osebnih dohodkov, kar pa ni realno. V podjetju ni več delavca, ki bi prejel pod 1000 dinarjev na mesec. V letošnjih desetih, mesecih je pov- prečni osebnj doh odeji znašaj 1555 dinarjev, ob koncu leta pa bo dosegel že 1733 dinarjev, kar je nad občin- skim povprečjem. BPT ba dobila kmalu tudi čistilne na* prave. / -Ip1 Referendum za kopališče v Železnikih V Železnikih že več let govorijo o gradnji plavalnega bazena. Sora je namreč zaradi industrijskih odplak postala tako umazana, da kopanje v njej ni niti prijetno, niti zdravo. Kaže, da se je zadeva v zadnjem času le premaknila. Krajevna skupnost pripravlja za 17. decem-' bra referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, s katerim bodo zbrali del potrebnega denarja* Samoprispevek v višini enega odstotka od osebnih dohodkov bodo plačevali vsi zaposleni, ki stanujejo v Železnikih, prav tako tudi upokojenci in obrtniki. Kmetje pa bodo prispevali letno določen odstotek od katastrskega dohodka. Gospodarske organizacije pa bodo, če bo referendum uspel, plačevale 1 odstotek od bruto osebnia' dohodkov. Samoprispevek bodo pobirali 4 leta. Seveda bodo na ta načia lahko zbrali le del denarja. Gradnja kopališča bo p« predračunu veljala 2 milijo« na dinarjev, zato bo nckaf denarja prispevala krajevna skupnost iz svojega proraču* na, nekaj pa bodo najeli tu« di kredita. ) Bazen bodo zgradili v bli. zini osnovne šole. Poleg kopališča za odrasle bodo zgrat dili tudi bazen za otroke. Vo* da v njem bo ogrevana. Ca bo referendum uspel, boda spomladi že začeli graditi. { Novo kopališče bo vseka* kor velika pridobitev za kraj)^ še posebno bo spodbudno^ vplivala na razvoj turizma m tem koncu doline. L. H* /O ljubljanska banka ste že vprašali fisto,ki ga ima? že nad milijon gospodinj pere s pralnimi stroji GORENJE milijonkrat preizkušeni milijonkrat uporabljeni vsi so superavtomatski,s programi za najzahtevnejša pranja, ehoafi dvonivojski -pri vsem tem pa enostavni si želite še kaj več V in če... potem kredit za pralni stroj GORENJE dobite ga v vsaki trgovini /O ljubljanska banka Telesno vzgojni klub Partizan Stražišče organizira redno rekreativno vadbo za ženske nad 25 let starosti v ponedeljek od 20. do 21.30 — začetek vadbe 4. decembra; za moške v torkih in petkih od 18 do 25 let starosti od 1930 do 20J0; nad 25 let starosti od 2030 do 2130. m • TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ ugodnih i t r i g 1 a v in pižame :enah v pi Nudimo vam zimske spalne srajce iz flanele in kosmatega pofycrepa po odajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču VELETRGOVINA IVII_/\ S1. decembrom smo spet začeli s KLASIČNO PRODAJO MESA v potrošniškem centru BITNJE Priporočamo se za nakup! Veletrgovina ŽIVILA Kranj KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ Obrat komercialni servis prodaja v svojem skladišču Cesta JLA št. 1 (bivši Beksel): krmila za kokoši (briketi) krmila za krave molznice oljne pogače koruzo pšenico Cene konkurenčne! Se priporočamo vsem kmetovalcem. Tovarna tipk, vezonrn In konfekcij« vezenine E=3 I_ EEZ CD razpisuje za soboto, 9. decembra ob 9. uri na dvorišču podjetja Bled, Kajuhova 1, javno licitacijo za prodajo osebnega avtomobila znamke citroen, motor it. 357.008250, letnik 19*7, registriran, vozen. Izklicna cena j« 18.008 din. Udeleženci morajo plačati kavcijo v višini 10 % začetne cene na sedežu podjetja. Predstavniki podjetja morajo predložiti pooblastilo.'Ogled, vozila je možen od 4. decembra dalje vsak dan od 8. do 12. ure na dvorišču podjetja. Za enako ponuđeno ceno ima prednost družbeni sektor. XIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA PRODAM Prodam domače VINO. Dcž-rnanova 16 (Cander), Kokricn 6210 Prodani 160 kg težkega PRAŠIČA. Jesenko, Žirovnica 89 6269 Prodam clobok OTROŠKI VOZIČEK. Dvor.je 60, Cerklje 6270 Prodom KRAVO po teletu. Zasip 48, Bled 6271 Prodam štiri leta starega OSLA, težkega 200 kg. Sposoben za delo. Frclih M;ha, Kanina Gorica 69 6272 P> odam pet mesecev brejo TELICO. Kobal Franc, Sp. Gorje 73 6273 Kmetovalci! Vabimo vas na predavanje s filmom Mehanizirajo spravilo krme, ki bo v petek, 8. decembra ob 8. uri v upravi zadruge (Stražišče), Gasilska ulica 5. Kmetijska zadruga Sloga Kranj Prodam dva PRAŠIČA za 29*ol. Žirovnica 57 6274 Klrndam ROCKO STISKAL- L0 za bakelit in avtomat * vložke vrstnih sponk. Na J*** Vinko, Smlcdniška 22, 6275 cH'wlno prodam 5PALNJ-si ' ,Scrjlič Jože, Gosposvet-Sk9 Kranj 6276 fatr?dam dva PRAŠIČA za £oi- Luže 12, Šenčur 6277 VAt°mni Prodam novo POMI-v *LNO Mlzo z dvema nerja. Di!v"^a koritoma in odccjal-Ociri S" Naslov v oglasnem Uku 6278 ren? ? 1x1 tiska Mox tisk Kranf. Ulica m* pUacleJa 1 - Naslov K«ZS**** in »Prave Usta: TeS: Mošc Ptfadcja 1. - Krani račun Pri SDK v n,;an u 515-135 - Telefo- vorni Vni ured"ik. *l l9n Uredn5k 'n uprava 'lovi Ure{Tništvo 21-835, sni , r,i 21 86°. maloogla-21 194 naroin,ski oddelek 60 ' ~~ Naročnina: letna ^ JOlletna 30 din, ceno M-,]. Sl«vilho 70 par bescda 1 d ^ »OCniki Ima!« tfto;0 ( igla sov Pust""^ imaio 10% ne mNeplačanih ogl In, po- °bjavlj; :uno. Proda Stili KRAVE, DRVA, gnoj nični SOD in MOPED. Tr-ster.ik 15, Golnik 6279 Prodam KONJA vajenega vožnje. Mošnje 12, Radovljica 6296 Prodam SENO in malo rab. Ijena sobna VRATA. Sp. Brnik 54 6297 Prodam PLINSKO PEC kolget. Remic, Gradnikova 5, Kranj 6298- Prodam OMARO, okroglo raztegljivo MIZO in 4 STOLE za dnevno sobo. Drašler, Staneta Žagarja 52, Kranj 6299 Prodam skoraj novo PEĆ NA OLJE. Žnidaršič Olga, Britof 44, Kranj KUPIM' Kupim od 450 do 500 kg težkega VOLA. Roblek Anton, Baše! j 15, Preddvor . 62S0 MOTORNA VOZILA Prodam karambolirano KAROSERIJO za fiat 750, letnik 1971 Arhar, Vincarje 42, Sk. Loka 6281 Zaradi vojaščine prodam MOTOR JAWA 175 cem v voznem stanju. Naslov v oglasnem oddelku 6282 Prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1970. Suha 34, Kranj - 6283 Prodam športna PLATIŠČA za NSD prinz 1000—1200. Božič Janez, Lipnica 3, Kropa 6234 Prodam FIAT 1300, letnik 1966. Kladnik Nuška, Lipnica 3, Kropa 6285 Kupim dve KOLESI t zimskim] gumami ali brez gum za AMI spaček. Uršič Ivan, Manđclčeva 5, Kranj, telefon 22-'978 6286 Prodam osebni avto SKODA 1000 MB, letnik 1968 v zelo dobrem stanju. Pozvck Ferdmand, Frankovo naselje 71, Škofja Loka 6300 Ujgodno prodam ZASTAVO 750. Grad 18, Cerklje 6301 Nujno prodam FIAT 850. Rcsljeva 33, Cirče, Kranj .■ 6302 STANOVANJA Bodoča zi Lescah, Blec SOBO z mc in pranja, popravila. Lapoša Jane Bled Oddam oi Lahke Dobra /. Pal- ca iščeta v H' Radovljici ^tjo kuhanja ko potrebna plačnika, anska 47, opremljeno SOBO fantu. Naslov v oglasnem oddelku 6288 • Nudim hrano in stanovanje delavki na dve izmenj ali nezaposleni ženski za pomoč v gospodinjstvu na mali kmetiji Srednja vas 45, Šenčur 6289 ZAPOSLITVE Instruiram nemščino za osnovno in srednjo šolo. Kle-menčič, Žanova 54, Kranj 6290 VARSTVO enega alj dveh otrok prevzamem v dopoldanskem času za nedoločen čas. Naslov v oglasnem oddelku 6291 IZGUBLJENO 3. decembra sem v VaJjav-čevi alj Šorlijevi ulici izgubila krzneni rjavi nerc ko/i. Poštenega najditelja prosim, da mi proti nagradi sporoči po telefonu 24-190 Kranj 6292 ZAHVALE Zahvaljujemo se dežurnima miličnikoma iz Kranja, poklicnim gasilcem iz Kranja in vsem sosedom, ki so nam priskočili na pomoč ob požaru v noči od 26. na 27. november. Habjanovi iz Kokri-ce 6293 OBVESTILA AVTOMOBILISTI! Opravljam VSA POPRAVILA na motornih in pogonskih sklopih vozil ZASTAVA 750 in 850, avtoelektrika in priprava za tehnični pregled. MONTAŽA GUM. Se pripbroča RESEK Anton, Kranj, Ljubljanska 5 6294 ŠENCURSKI INSTRUMENTALNI KVINTET s PEVCEM še na voljo za silvestrskj večer. Osojnik Štefan, Šenčur 3 6295 Oto Pestner v Kranju Klub S terco z Jesenic bo organiziral v soboto, 9. decembra, ob 20. uri v kinodvo-rani Center v Kranju zabavno glasbeno prireditev. Kranjskemu občinstvu se bo tokrat predstavil pevec Oto Pestner. V skupini, ki je pred kratkim začela pevsko turnejo po Sloveniji, so še New Svving kvartet, pevec Franci Rebernik in pa Crne vrane. Program povezuje humorist Fery. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE ČETRTEK, 7. decembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVl-c 12-TRTEK — R. Dubillard: NAIVNE LASTOVKE; gostuje SNG — Drama iz Ljubljane. PETEK, 8. decembra, ob 16. uri za red DIJAŠKI II. in ob 19.30 za red KOLEKTIVI-PE-TEK — R. Dubillard: NAIVNE LASTOVKE; gostuje SNG — Drama iz Ljubljane. Ura pravljic - V četrtek, 7. decembra, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici v Kranju URA PRAVLJIC za otroke od 8. do 10. leta. Vabljeni! JEK5VICA. lesna industrija Škofja Loka oglaša prosto delovno mesto: prodajnega referenta v prodajnem oddelku za montažne stanovanjske hiše Pogoji: dokončana gradbena, lesna ali ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj na delovnih mestih v komercialni službi. Vloge za zaposlitev sprejema kadrovsko socialni oddelek podjetja, kjer lahko dobijo kandidati se podrobnejša pojasnila. fQ ljubljanska banka • • iti KIN© LLL*it•«.E Kranj CENTER 6.—8. decembra araer. barv. film PATTON — JEKLENI GENERAL ob 16. in 19. uri Kranj STORŽKJ 6. decembra ital. barv. film JEGULJA ZA 300 MILIJONOV ob 16., 18. in 20. uri 7. decembra amer. barvni film BOEING — BOEING ob 16., 18. in 20. uri 8. decembra amer. barvni SPREHAJANJE PO POLET-NEM DEŽJU ob 16., 18. in 20. uri Tržič ' 8. decembra amer. barvni film BOEING — BOEING ob 18. uri. ital. barv. film K.O SO ŽENSKE IMELE SE REP ob 20. uri Škof ja Loka SORA 6. decembra franc.-ital. barv. film ŽENSKA BANDIT ob 18. in 20. uri 7. decembra franc.-ital. barv. film ŽENSKA BANDIT ob 20. uri u 8. decembra amer. barvni Dim KONJENIKI ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 6. decembra amer. barvni film KONJENIKI ob 20. uri 8. decembra amer. barvni film MURPHTJEVA VOJNA ob 20. uri Radovljica 6. decembra amer. barvni film MAŠČEVANJE HANNIE COULDER ob 20. uri 7. decembra jug", barv. film DAN, DALJŠI OD LETA o» 20. uri 8. decembra amer. barvna film BALADA O DINGAS MAGIJU ob 20. uri Bled 6.—"\ decembra franc. barv. film KRIK V TEMI ob 17. in 20. uri 8 decembra franc. barvni film ŠUM NA SRCU ob 17. is 20. uri^ Jesenice RADIO 6. decembra amer. barv. CS film REVOLVERAS Z RDEČE REKE 7. -8. decembra angl. barv. film ZASEBNO ŽIVLJENJE SHERLOCKA HOLMESA Jesenice PLAVŽ 6.—7. decembra ju2. barv. film KDOR POJE, ZLO NE MISLI 8. decembra amer. barv. CS film REVOLVERAS Z RDEČE REKE Kranjska pora 6. decembra ital. bnrv. fitm ON E MOGOČ 1T E IN ŠT EK-TORJA STERLINGA 7. decembra rmx barv CS film REVOLVERAS Z RDEČE REKE Javorrdk DELAVSKI 0(M1 6 decembra franc. barvni film VZORNA DEKLETA Novoletni prazniki najmlajših Ob koncu decembra, ko bomo ie šteli dni starega leta, bodo naše trgovine polne kupcev novoletnih daril ta sorodnike, prijatelje, predvsem pa za naše najmlajše. Precej staršev pa ne bo imelo kaj postaviti pod novoletno jelko, niti najskromnejšega darilca ne. Predvsem tem otrokom in seveda tudi tistim, ki se bodo lahko veselili daril, so namenjene občinske novoletne proslave, praznovanja in obdaritve ob koncu leta. Ta prijetna presenečenja so prispevala, po posameznih občinah podjetja otrokom svojih zaposlenih delavcev, šole, vrtci in občinske zveze društev prijateljev mladine. Na Jesenicah se na praznovanje ie pripravljajo in so pri občinski zvezi društev prijateljev mladine tudi ie izdelali okvirni program praznovanja. V prihodnjih dneh bodo ta program še dopolnili in popestrili. Pripravljajo osrednjo prireditev predvsem za Šolske otro-m ke v športni hali pod Mežakljo, kjer bo drsalni nastop mladih drsalcev, članov jeseniškega drsalnega kluba in nekaterih umetnostnih drsalcev iz Ljubljane. Tudi amatersko gledališče Tone Čufar letos ni pozabilo na otroke, saj jih bodo ob novem letu zabavali z igrico Smiljana Rozmana Čudežni pisalni strojček. •' Kot kaže bo večina jeseniških podjetij letos namenila denar, ki bi ga sicer porabili za obdarovanje otrok, potrebam širše družbene skupnosti, verjetno za potrebe šolskega varstva v občini. Ostala bodo edinole medsebojna obdarovanja učencev po šolah. Se vedno pa si na Jesenicah prizadevajo, da bi organizirali neko primerno obliko praznovanja predvsem za predšolske otroke, ki niso v vzgojno-varstvenih ustanovah in so ob takih priložnostih še najbolj prikrajšani za prijetna doživetja, ki jih prinaša veseli čas dedka Mraza. D. Sede j Podružnica ČGP DELO Kranj zaposli takoj prodajalko (ca) v Časopisnem kiosku v Kranju Nudimo dober zaslužek in tudi druge ugodne pogoje. Stanovanje ni na razpolago. Ponudbe sprejema CGP Delo Kranj, Koroška 16, telefon 21-280. Nezgoda z bencinom Da bi v peči bolje gorelo, je Pavle Zakotnik iz Škofje Loke, potem ko je naložil kmečko peč, drva polil z bencinom. Ko je prižgal, se je ogenj hitro razširil v kuhinjo, kjer se je vnela dvoli-trska plastična posoda z bencinom. Pogorela je kuhinjska oprema, šivalni stroj, vrata in več drugih predmetov. Požar je omejil lastnik sam, dokončno pa so ogenj pogasili škofjeloški gasilci, škode je za 30.000 din. nesreče SMRTNA NEZGODA Na Cesti JLA v Kranju se je 1. decembra, nekaj pred enajsto uro dopoldne, pripetila huda prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila Janez Sodeč iz Ljubljane je peljal proti mestu in pri vojašnici nameraval prehitevati konjsko vprego. V tem je iz nasprotne smeri pripeljala v osebnem avtomobilu Jožica Polak z Golnika. Voznik Sodeč je opazil njen avtomobil in začel zavirati, pri tem pa ga je zaneslo proti sredini ceste, tako da sta avtomobila čelno trčila. Pri trčenju je bila voznica Polakova tako hudo ranjena, da je V kranjskem zdravstvenem domu kasneje umrla, sopotnika v njenem avtomobilu Marija Nestorovič in Nikola Bondor it Osijeka pa sta bila hudo ranjena. Voznik Sodeč in njegov sopotnik Boris Mravlje sta bila le laže ranjena. i" i *4m BREZ HOTELA — Kamnik je eno izmed redkih slovenskih mest, ki nima hotela. Nasploh turistični in družbenopolitični delavci niso zadovoljni z razvojem gospodarstva. Kritika Je eno, dobiti denar za investicije za drugo vprašanje. Zato je v Kamniku dobrodošla vsaka pobuda, vsako delo, ki pelje k izboljšanju gostinstva v me?tu. — Na sliki: Malograjski dvo v Maistrovi ulici, ki ga bodo temeljito prenovili. J. Vidic Jesenski zbor alpinistov Komisija za alpinizem pri Planinski zvezj Slovenije vsako leto ob zaključku poletne sezone pripravi jesenski zbor alpinistov. Letos bo ta zbor v soboto, 9. decembra. Letošnjega zbora se bodo predvidoma udeležili tudi udcležcnoi IV. himalajske odprave. Na zboru bodo poslušali poročila raznih komisij, gledali fiilme in diapozitive naše himalajske odprave in naše prve ženske alpinistične odprave na najvišji vrh Irana, prikazali pa bodo tudi največje dosežke naših alpi- nistov v domačih in tujih g°" rah. y< Jesenski zbor alpinistov Martuljku pa bo obenem tu di pogled na bližnjo zlI1lSrar plezalno sezono in na PnP0j. ve naše prve a'PinističneAnie-prave v gore severne rike. Stanovanjske hiše Vrtce Šole Pisarniške objekte Gradbiščne barake P° naročilu Proizvaja in montira JELOVICA. Šk. Loka Naš komentar Prvi krog Jesenicam Le še zaostala tekma Kranjska -gora : Jesenice nas loči do zaključka prvega kroga — od štirih — letošnjega tekmovanja v I. zvezni hokejski ligi. že prve tekme so dale slutiti, da bo boj za prvaka trd in zagrizen. Lanski prvak Olimpija in petnajstkratni prvak Jesenice sta startala z enakim ciljem: OIjmpija ponoviti uspeh in osvojiti spet najvišji naslov, Jeseničani pa, da si po enoletnem premoru priborijo šestnajste zvezdico. Vse do predzadnjega kola sta obe moštvi premagovali svoje nasprotnike kot za šalo in si pridno nabirali točke ter čim boljšo razliko v golih. Počilo pa je pred dobrim tednom v hali Tivoli v Ljubljani. Tu sta se namreč pomerila v prvem letošnjem derbiju oba tekmeca za vrh. Vsekakor je bila prednost na strani domače Oiim-pije. Pred razprodano dvorano, v kateri je bilo skoraj polovico ljubiteljev hokeja z Gorenjske, so bivši prvaki že v prvi tretjini zapečatili usodo Ljubljančanov. Zmaga Jeseničanov je zaslužena in tako so premagali prvo oviro do ponovnega osvajanja najboljše hokejske ekipe v državi. Jeseničane pa je čakala še ena težka ovira. Preteklo soboto so namreč na ledeni ploskvi pod Mežakljo gostili tretjo najboljšo ekipo v državi zagrebškega Medveščaka. Igralci izpod Mežaklje so se zavedali, da morajo pred domačim občinstvom zaigrati na vse ali nič. Medveščak jim je prav lani pod Mežakljo odvzel obe prvenstveni točki in s porazom so Jeseničani izgubili lanskoletni naslov. To pot so jeseniški železarji zaigrali kot v najboljših dneh in prepričljivo odpravili zagrebške »medvede«. (Rezultat srečanja Jesenice : Medveščak 7:1.) « Drugi gorenjski predstavnik, mladi igralci Kranjske gore je po obetajočem startu v igri z beograjskim Partizanom, ko so iztržili točko, v nadaljevanju odpovedal. Opravičilo zanje je le, da jim je v sredini prvega dela tekmovanja pogorela vsa oprema, in da nekaj časa sploh niso mogli trenirati. Upamo, da bodo zamujeno nadoknadili v drugem prvenstvenem krogu. Križani zmagovalci za rokometno žogo LESTVICA: Olimpija' 7 6 0 1 104:10 12 Jesenice 6 6 0 0 78:12 12 Medveščak 7 5 0 2 61:19 10 Slavlja 7 4 0 3 37:36 8 Partizan 7 2 1 4 26:52 5 Celje 7 2 0 5 15:68 4 Crvena zvezda 7 1 0 6 9:98 2 Kr. gora 6 0 1 5 14:49 1 d. Humer OD NEDELJE DO NEDELJE . Hokej NA ledu — V nadaljevanju I. zvezne ho-KeJske lige so vsi favoriti zmagali. Jeseničani so na domačem ledu prepričljivo premagali Medveščaka, Crve-na zve?.da pa je v Beogradu odpravila Kranjsko goro. _ Rezultati: Jesenice : Medveščak 7:1 (3:1, 1:0, 3:0), Crvena zvezda : Kranjska gora 4:2 (2:1, 1:1, 1:0). Pari prihodnjega kola: Kranjska gora : Olimpija, Jesenice : Celje. k mladinski državni naslov so hokejisti Medvešča-a Premagali na Jesenicah domače mladince kar s 17:2. M u pr'hUeljski trening tekmj pred startom v II. zvez-1 hokejski ligi — zahod je kranjski Triglav v Ljublja- v,nI/8ubl1 z mladinci OlimpiJe. Rezultat srečanja: Olim- P,ja : T.iglav 10:0. p pD — V I. judoistični ligi so Žirovci tokrat doma nii '• *"L"'Je ^n Velenje. Medtem ko so v prvem sreča-lztržili remi, so v drugem krepko premagali Celje. Rezultati: Alpina : Velenje 3:3, Alpina : Celje 5:1. ATERPOLO — Na tradicionalnem vaterpolskem .n,rju v zimskem kopališču v Kranju so nastopile >e: Koper, Vodovodni stolp, Triglav II in Triglav I. tur Pneakovanju je prvo mesto osvojil kranjski ligaš. VortezuUati: L kolo: Koper : Triglav II 11:6, Triglav Elav°T0dni Bto,p 16:5; 2- ko,o: Tr|6Iav I oi-, : Vodovodni *,t4V H 14:4, Koper Koper 13:2, Tri- Vodovodni stolp 12:6; 3. kolo: Trigrav 1 : Tri-Vodovodni stiVp 13:6. 4 red: L Triglav I 6, 2. Koper 4, 3. Triglav II 2, SMidnl stoIp 0 točk-C0u .^CANJE — V znanem žimskošportnem srodfšču tekn , ,CVc^ (Francija) so startali alpinci v okviru prve loniljc. ctošnjega evropskega pokala. Prvo mesto v slaveći !e 0svojil Fpancoz Perrot, medtem ko je bil v ■8osl0? niu najboljši njegov rojak J. N. Augert. Od Ju-kj jeVanov Je bil to pot najboljši Jeseničan Gašpcršič, *ilV7V Ve,es1a!omu osvojil 35. mesto, v slalomu pa je ' -dh Za poživitev rokometne aktivnosti na osnovnih šolah po Sloveniji je rokometna zveza Slovenije organizirala tekmovanje za rokometno žogo. Tekmovanje za rokometno žogo ni tekmovanje v pravem pomenu besede, ker gre predvsem za čimvečjo rokometno aktivnost na osnovnih šolah. Pri tem se ocenjuje samo število odigranih te^ I. slovenska šahovska liga zahod Kranj : Lesce 4,5:5,5 Tudi v tretjem kolu so morali Kranjčani priznati premoč nasprotnika. »Zasluga« za poraz z ekipo Lesc gre članom, ki so na prvih šestih deskah iztržili samo poldrugo točko. Članice obeh ekip so igrale dokaj neborbeno in so se hitro sporazumele za delitev točk. Odlično pa sta tokrat zaigrala oba mladinca (Kancilija in Deželak) in z zanesljivo igro osvojila dve točki. - \ Rezultati: Bavdek : Mali 0:1, Matjašič : Roblek 0:1, Murovec : Sterle remi, Naglic : Harinski 0:1, Gazvoda : Prest rl remi, Pod gornik : Bu-torac remi, Pire : Horvat remi, Gole : Butorae remi, Kancilija : Hrovat 1:0, Deželak : Mcncjnger 1:0. V četrtem kolu se bodo Kranjčani srečali v Kopru s tamkajšnjo istoimensko ekipo. M. Gabrijelčič Komisija za šport pri ZMS Šk. Loka Pri občinski konferenci ZMS škofja Loka so pred dnevi ustanovili komisijo za šport, v kateri so predstavniki športnih aktivov mladinskih organizacij ter JLA. Sklenili so, da bodo organizirali čim več srečanj med mladinskimi aktivi in pripad-ki JLA v različnih športih. j. Starman Šahovski turnir v Šenčurju Pred kratkim se je začel v Šenčurju šahovski turnir za pridobitev IV. kategorije in pravice nastopa na prvenstvu Šenčurja za leto 1973. Na tekmovanju sodeluje 32 šahi-stov. B. R. kem na vsaki posamezni šoli. Zanimivo je, da se tekmovanja niso udeležile rokometne ekipe šol s področja štajerske, izjema je le Oš Velenje, in iz obalnega področja. Ekipe z omenjenih področij se niso udeležile zato, ker medobčinski odbori menijo, da tako tekmovanje ni umestno. Udeležba ekip z Gorenjske pa je bila zelo močna. Tekmovanje je bilo celo šolsko leto 1971 72 in se ga je udeležilo 39 ekip. V tekmovanju za rokomet-no žogo je bilo odigranih 2674 tekem, število tekem moških in ženskih ekip je bilo odigranih 60:40 v korist moških. Zanimivo je, da je bilo zlasti v šolah na Gorenj, skem odigranih tudi večje število tekem z mešanim sestavom ekip (skupaj fantje in dekleta). Vi"stni red prvih, treh ekip pa je naslednji: 1. Osnovna šola Kokrški odred Križe (201 tekma), 2. Osnovna šola Železniki (156 tekem), 3. Osnovna šola Dobrovo (80 tekem). Najbolj prizadevna rokometna ekipa osnovne šole Kokrškega odreda iz Križev je prijela za največje število odigranih rokometnih tekem v šolskem letu 197172 pismeno priznanje in pet rokometnih žog. Priznanje in žoge jim je izročil sekretar rokometne zveze Slovenije Mitja Vidic. -jp Obisk pri naših telesnovzgojnih organizacijah Uspešna sezona blejskih kolesarjev Blejski kolesarski cntuziasti so pred štirimi leti ustanovili samostojni kolesarski klub Bled. Z minimalnimi finančnimi sredstvi so začeli delati s ciljem, da bi vzgojili čim več mladih kolesarjev in popularizirali kolesarski šport v tem delu Gorenjske. Organizirali so tudi več dirk, med katerimi pa je letošnja za nagrado Gorenjske okoli Blejskega jezera odpadla zaradi pomanjkanja denarja. V klubu so že zrasli odlični mladi kolesarji, ki se uvrščajo v sam vrh jugoslovanskega kolesarskega športa. V prihodnjem letu nameravajo organizirati najmanj dve dirki za popularizacijo tega lepega, vendar napornega športa na Gorenjskem. Letošnjo sezono so končali z lepimi uspehi. Presenetili so vse, ne samo strokovnjake, in nekateri še danes ne morejo verjeti, da so se mladi kolesarji z Bleda uvrstili v sam vrh jugoslovanskega kolesarskega športa. Klub deluje v izredno težkih pogojih, saj ima najmanj desetkrat manj finančnih sredstev kot drugi tovrstni klubi v Sloveniji in Hrvatski. Za pomoč pa sc morajo zahvaliti tudi hotelu Toplice, ki jim da vedno na voljo kombi za prevoze na tekmovanja. V letošnji sezoni je tekmoval v članski konkurenci samo Miro Papler, naslednjo pa bosta članske drese oblekla še Rok Lokar in Marjan Knaflič, ki sta oba med najboljšimi v Jugoslaviji. Letos je dosegel lep uspeh mladi Lokar, ki je na prvih treh dirkah za republiško mladinsko prvenstvo osvojil vseh 60 točk. in je imel naslov republiškega prvaka že v žepu, ne da bi sodeloval še na zadnji četrti dirki. Na mednarodni dirki po ulicah Kranja je bil najboljši Jugoslovan in je osvojil odlično tretje mesto, njegov klubski kolega Marjan Knaflič pa je bil četrti. V mladinski konkurenci so barve Bleda zastopali še Mirko Rakuš, Stanko Knaflič, Franc Terglav in Milan Rejc. Daleč najboljši je bil Rakuš, ostali so bili povprečni. Mladi Rakuš je zastopal barve državne reprezentance na mednarodni dirki po*Tstri in jc bil tretji na državnem cestnem prvenstvu, enako uvrstitev pa je dosegel tudi na republiškem prvenstvu. V ekipni konkurenci pa so mladi blejski kolesarji med mladinci zasedli četrto mesto v državi. Za prihodnjo sezono se mladi kolesarji' z Bleda že pripravljajo. Trikrat tedensko imajo treninge v telovadnici, drugo leto bodo tekmovali v ekipni konkurenci še vedno le z mladinsko ekipo, čez dve leti pa se bodo pojavili na kolesarskih tekmovanjih tudi s člansko vrsto. M. Hudovernik /O ljubljanska banka Bolezen se je umaknila iz šol v Poljanski dolini (Nada)j. s 1. strani) odpornejši proti bole7.nl prav v času, ki je menda sedaj za zlatenico ugoden. Pohvaliti se moramo, da smo verjetno edina osnovna šola na Gorenjskem, kj ima pri vsakem umivalniku papirnate brisače. To nas sicer precej stane, da, izdatek je za nas pravcati problem. Idealno bi bilo, če se s tem dragim papirjem ne bi hvalili, pač pa bi bila taka oprema sanitarij na vseh šolah nekaj samoumevnega, uporaba le tega pa higienska navada.« Osnovna šola v žireh je primer, kakšno lahko postane stanje na šoli, ki ima slabo urejene sanitarne naprave, obenem pa je seveda zgled, kako se je treba vztrajno prizadevati kljub nemogočim pogojem za izboljšanje. Epidemija na šoii, bolezen je predvsem napadla otroke, je razgibala tudi razne krajevne organizacije. Začeli so razmišljati in planirati obnovitev vodovoda in kanalizacije ter razpisali krajevni samoprispevek. »Ob koncu morda še to: podpiram sklep nedavnega sestanka v Kranju s predstavniki gorenjskih šol in zdravstva, po katerem naj bi šole dobile dodatna sredstva za izboljšanje razmer na šolah.« Zlatenica se je v začetku jeseni pojavila tudi na nekaterih drugih šolah, tudi v Kranju in pa v Gorenji vasi. Ravnatelj šole v Gorenji vasi Vinko Jelovčan je povedal, da so se že spomladi letos ustrašili epidemije v Zireh, zato so takoj začeli ukrepati. Bolezen pa je počakala do začetka novega šolskega leta, tako da so na tej komaj leto dni stari šoli v oktobru zboleli štirje šolarji. Na novi šoli s približno 50 umivalniki za 670 učencev ni težko vzdrževat] strogega higienskega režima in vsi ti ukrepi kot so razkuževanje šolske opreme, uporaba papirnatih brisač, razkuževanje rok in ostalo, so po mnenju ravnatelja zadostni za preprečitev širjenja zlatenice na šoli. L. Mencinger Zadnji ameriški izlet na Mesec Jutri, sedem minut pred četrto uro zjutraj, bo z oporišča Cape Kennedv poletel v vesolje poslednji model iz serije ladij Apollo, ki so človeka pripeljale na Luno Že od srede novembra sem je ob izstrelilni ploščadi 39 A, poleg rampe, ki rabi izključno za start vesoljskih raket s človeško posadko, vse živo: Američani se pripravljajo na zadnjega iz serije desetih izletov proti Zemljinemu naravnemu satelitu. V naslednjih petnajstih letih ne bodo več obiskali Meseca, kajti njihovi načrti so usmerjeni v povsem nove podvige. Kot pri prejšnjih potovanjih je »transportno sredstvo« tudi tokrat orjaški projektil Saturn 5, visok kakor 30-nadstropni nebotičnik. Trenutno mu v svetu ni enakega. Vrh jeklene cigare tiči kabina Appolo 17, ki naj bi bila 12 dni dom astronavtov Eugena A. Cernana, Harriso-na H. Schmitta in Ronalda E. Evoinsa. Trojko čakajo zelo zahtevne naloge, saj delovni program vsebuje — poleg tveganega spusta v krater Litrou — cel niz raziskav, meritev ter dolgih pohodov v bližnje planinske masive (2100 in). Posebno vlogo so načrtovalci »voznega reda« namenili Schmittu, doktorju geologije; 37-letni znanstvenik bo opravil ciklus zapletenih poskusov ter skušal najti vzorce kamenin, kakršnih doslej še ni prinesla na Zemljo nobena sorodna odprava. Kar 21 ur naj bi veteran Cernan (40) — v Apollu 10 je maja 1969 obkrožil Mesec, leteč pičlih 16 kilometrov nad razjedeno površino planeta — in njegov kolega Schmitt preživela izven mesečevega modula. Po spojitvi z matičnim vozilom, Čakajočim v lunini orbiti, bo »tretji mož«, pilot Evans (39), zlezel ven ter iz servisnega priključka demontiral dragoceno kamero in filme, s katerimi nameravajo posneti dogajanja Obrežje Bistrice najbolj onesnaženo Pri tržiškein Turističnem društvu je bila marca letos imenovana petčlanska komisija, ki ima na skrbi čistočo mesta in okolice. Ker ta komisija, vodi jo Gašper štibel, n[ bila kos zahtevnemu in obsežnemu delu, so pri kra- jevnih skupnostih ustanovili še podkomisije z enakimi nalogami. Vodja komisije Gašper Štibel je v zvezj s čistočo mesta in okolice odgovoril na nekaj vprašanj. »Lahko naštejete glavne naloge komisije?« »Naloga naše komisije je izdelava konkretnega načrta očiščevalne akcije v mestu. Ta naloga ni enkratna. Že spomladi je bila organizirana očiščevalna akcija, ki pa zaradi slabega sodelovanja s krajevnimi skupnostmi ni čeprav Je bila struga Bistrice letos že trikrat očiščena, je še vedno najbolj onesnažen in zanemarjen del Tržiča. KrivcJ za to so tisti občani, ki mečejo v strugo najrazličnejše odpadke In s tem kažejo »eodgevoren oduas dt> ptizaduvauj, da M bila mesto in okolica lepša, (jk) — Fotoc J. Flskur * najboljše uspela. V prihodnje bomo morali temu posvetiti večjo pozornost in uspeh ne bo izostal.« »Kateri deli Tržiča so najbolj onesnaženi?« »Kljub trikratnemu čiščenju je obrežje Bistrice najbolj onesnaženo, predvsem zgornji del in struga Mošeni-ka. Kljub kontroli ljudje zasipavajo bregove rek z odpadki. Zanemarjeno je tudi področje Hrast in Bistrice.« »In kdo opravlja očiščevalna dela?« »Glavno breme sloni na kra. Jevnih skupnostih,' pomaga pa tudi šolska mladina. Veliko razumevanja je pokazalo Gozdno gospodarstvo, kj je očistilo področje med Trži-čem in Pristavo.« »Je mogoče proti občanom, ki onesnažujejo okolico, kazensko ukrepati?« »Udlok o preganjanju Je, vendar ni človeka, ki bi vse to nadzoroval in kršilce tudi mandatno kaznoval. Te stvari niso urejene. Naša komisija ima zato še težje delo. Menim, da bo akcija očiščevanja in olepševanja okolja uspela šele takrat, ko bo vsak občan skrbel za okolico, v kateri živi. Tako visoke zavesti še nismo dosegli, zato bodo naše akcije na tem področju še naprej drage, kar prizadene vso družbeno skupnost.« j. Piškur med poletom, razklaplja-njem, združevanjem in sklup-ljanjem poveljniške in lunarne kapsule. Pristanek v Tihem oceanu so napovedali za torek, 19. decembra, ob 20,40 zvečer. Ker je jutrišnji podvig; pravzaprav prelomnica v osvajanju zvezdnega prostora in ker pomeni konec ene najveličastnejših operacij v zgodovini tehnike, konec pionirskega pohoda k našemu več-" nemu spremljevalcu, si ga oglejmo tudi z drugih zornih kotov. Pri agenciji NASA pravijo, da bo veljal okroglo 350 milijonov dolarjev (!)• Pretežni del te astronomske vsote so požrle pogonske naprave in ohišje rakete Saturn, ki je pravzaprav zadnja .1* družine dvajsetih »Herkulov«, kakršne človeške roke najbrž ne bodo več zgradile; predrage in premalo ekonomične so. Sestavljajo jih v gigantskem montažnem silosu ter potem s posebnim kopenskim trajektom prepeljejo na 3,5 kilometrov oddaljeno izstrelišče. Hud strošek tokrat predstavlja najpomembnejša novost poleta, radarski sondažni merilnik, sposoben, da natanko »pretipa« in določi zgradbo tal do globine 1300 metrov. Kapitan Cernan zatrjuje, da je dvanajstdnefni »skok« le še gola formalnost in da so med napornimi predhodnimi treningi astronavti .z po stavljeni mnogo večjim tveganjem. No, on že ve, saj ]f lani s helikopterjem trešču v manjšo reko, potonil Jttj dno ter potlej, zahvaljujoč izredni prisebnosti, zadnji hip ušel v zadimljeni pasti' Rahlo opečenega so ga reševalci potegnili v čoln. »Lun3 je gotovo gostoi jubnejša,« ie rekel in zahteval požirek Co-ca Cole. I. Guzelj RESTAVRACIJA GLOBLJA