90,6 95,1 953 110,3 ST. 4 - LETO 65 - CELJE, 15. 1. 2010 - CENA 1,25 EUR Javni mestni prevoz: vse slabše! Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Bodo Celjani, kar zadeva avtobusne prevoze, kmalu še na slabšem? Linije znotraj mesta bo namreč morala po novem zagotoviti lokalna skupnost. V Celju se o javnem mestnem prometu sicer že nekaj let na veliko premišljuje, zaključkov pa ni. Mercator ©©doGcbd3 Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00 Sobota, IB. januar od 10. do 13. ure Promocija smučišča Rogjla Vinjena vozila dva majhna otroka Avguštin Penič: od učitelja violine do izzivalca mistike 2 DOGODKI NOVI TEDNIK IVANA STAMEJCIC UVODNIK Išče se mojster . Vsako leto v tem časa ugotavljamo, daje v Sloveniji med mladimi vse manj zanimanja za nekatere poklice in da bi - če že zaradi drugega ne, vsaj zato, da odločanje o poklicu odložijo za štiri leta - kar vsi po vrsti drgnili gimnazijske klopi. Vzrokov, zakaj je tako, je veliko. Lahko jih iščemo v vse bolj storilnostno naravnani družbi, spreminjanju sistema vrednot, delu šolskih svetovalnih služb in šolskem sistemu na eni ter v razmerah na trgu dela na drugi strani... A najbrž bo še najbolj držalo, da se mladi (oziroma velikokrat v njihovem imenu starši) za poklice, ki so jih nekoč cenili kot mojstrske, ne bodo odločali vse dotlej, dokler ne bodo bolj cenjeni. Tako na splošno, med ljudmi, ki še vedno z lučjo pri belem dnevu (skoraj zaman) iščemo dobrega mizarja ali vodovodnega inštalaterja, prihodnosti svojih otrok pa v teh poklicih ne vidimo, kot tudi pri delodajalcih. Kaj pomaga, če gostinci nenehno iščejo kuharje in natakarje, za pričakovano odlično delo, praviloma tudi zvečer in konec tedna, pa lahko ponujajo le kakšnih 500, morda 700 evrov. In kdo bi hotel delati v gradbeništvu, kjer je v sezoni delovni čas mnogo bolj nemogoč, praviloma pa konec meseca v žep kane še manj . Kot zaenkrat kaže, je prihodnost v teh poklicih še najbolj svetla za tiste otroke, ki bodo zaposlitev našli v domači delavnici. Potem ko se bodo v svojem poklicu izmojstrili, pa jo postopoma tudi prevzeli . In čeprav ena lastovka še ne prinese pomladi, se morda tudi tukaj nekaj le premika. Ko smo se lani selili in pred tem temeljito prenavljali hišo, so šli menda skoznjo prav vsi, ki opravljajo t. i. zaključna dela v gradbeništvu. Med njimi se je našel kakšen, ki bi mu sama z »dvema levima rokama« lahko povsem enakovredno delala družbo, veliko jih je delo opravljalo nekako rutinsko, eden pa mi bo zagotovo še dolgo ostal v spominu. Prijazen in nasmejan fant, blizu 25 let, zgovoren, a tudi med klepetom ves čas pri svojem delu. Ki niti enkrat ni zabentil nad delovnimi pogoji ali delovnim časom! In nasmeh mu ni zamrl niti med pogovorom o plači - res je, da je po končanem šolanju zamenjal dva delodajalca, a zdaj, pri tretjem, je zadovoljen. Za svoje (dobro!) delo je dobro plačan! Če vas zanima, mesečno si prisluži dve povprečni novinarski plači v naši medijski hiši... A (pre)velik delež številčno vse šibkejših generacij osnovnošolcev, ki končujejo šolanje, je tako vsako leto bolj pred res težko odločitvijo. In na koncu jih ogromno pač izbere pot, ne da bi ob tem vedeli, kam jih bo sploh pripeljala. Prepričana sem namreč, da dandanes tako med srednješolci kot še bolj med študenti prevladujejo tisti, ki sploh ne vedo, kaj bodo po izobraževanju sploh delali. Če bodo delo sploh dobili... Očistimo Slovenijo v enem dnevu Društvo Ekologi brez meja je napovedalo projekt Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, največji okoljski projekt v zgodovini Slovenije. V okviru projekta bo potekalo do sedaj najobsežnejše kartiranje divjih odlagališč v Sloveniji, ki bo omogočilo prvi enoten in tudi največji digitalni register le-teh. 17. aprila bo nato čistilna akcija, s katero želijo organizatorji projekta združiti 200.000 prostovoljcev v čiščenju komunalnih odpadkov osfo-ta s plinom in toploto éÈi Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, ô.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.sl Učenci Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so se takole predstavljali v okviru 3 KONS-a, festivala treh srednjih šol s Kosovelove ulice. Manj otrok, več prostih mest Čeprav je za novince v srednjih šolah razpisanih 219 mest manj, je prostora zaradi številčnega upada generacije več kot lani na divjih odlagališčih, cestah, ulicah, okolicah šol in vrtcev ter sprehajalnih poteh. Organizatorji pričakujejo, da bodo prostovoljci na dan akcije zbrali približno 20.000 ton komunalnih odpadkov. K sodelovanju v projektu so vabljeni vsi prebivalci Slovenije. AB V vseh slovenskih srednjih šolah lahko s 1. septembrom računajo na 18.420 učencev, kar je natančno 588 otrok manj kot je vpisanih v letošnje 1. letnike srednješolskega izobraževanja. Glede na to, da je za šolsko leto 2010/ 11 razpisanih 25.423 prostih mest (219 manj kot letos), je torej prostora (in izbire) za novince več kot letos. V ministrstvu za šolstvo glede na trende iz preteklih let pričakujejo približno enako število omejitev vpisa, tako da bi moralo biti na vseh stopnjah izobraževanja dovolj prostora za vse učence. Hitra primerjava lanskega in letošnjega razpisa za vpis v srednje šole v šolskem letu 2010/11 pokaže, da na Celjskem praktično ni nobenih novosti oziroma sprememb. Do pičice enako število prostih mest za novince je v vseh gimnazijskih pro- gramih v Celju, Velenju, Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini, za po oddelek manj pa je v Celju razpisanih prostih mest za bodoče ekonomske ter gastro-nomsko-turistične tehnike ter bolničarja-negovalca. V Celju bo nekoliko spremenjeno tudi šolanje bodočih zidarjev, tesarjev, pečarjev-keramikov in izvajalcev su-homontažne gradnje, ki so se še lani vpisovali v enoten model skupnega izvajanja programov v gradbeništvu, letos pa je za vsak poklic razpisan samostojni oddelek. Razpis za vpis v srednje šole v šolskem letu 2010/ 11 so včeraj dobili vsi slovenski osnovnošolci, ki zaključujejo šolanje, vsebina razpisa pa je objavljena tudi na spletnih straneh ministrstva. Zdaj bodo imeli učenci dobra dva meseca časa, da se odločijo, kje oziroma v katerem programu bodo nadaljevali šolanje. V pomoč pri izbiri bodočega poklica jim bodo v osnovnošolskih svetovalnih službah, srednje šole in dijaške domove pa bodo lahko podrobneje spoznali v okviru informativnih dnevov, ki bosta letos v petek in soboto, 12. in 13. februarja. Do 18. februarja bodo morali posredovati dokazila o izpolnjevanju pogojev za vpis v športne oddelke in se prijaviti za opravljanje preizkusov nadarjenosti, znanja in spretnosti tisti, ki bodo izbrali srednješolske programe, za katere je to vpisni pogoj. Te preizkuse bodo opravljali med 1. in 6. marcem. Do 23. marca bodo v srednjih šolah zbirali prijave novincev, potem se bo začel izbirni postopek, ko bodo še mogoči prenosi prijav, srednje šole z omejitvami vpisa pa bodo o tem učence seznanile 7. maja. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Medtem ko je na razstaviščih Celjskega sejma danes, v petek, celodnevni Festival izobraževanja in zaposlovanja, pripravljajo podobno prireditev, a še bolj usmerjeno k osnovnošolcem, tudi v Šentjurju. V tamkajšnjem kulturnem domu bo namreč v torek ob 17. uri Aktiv šolskih svetovalk občin Šentjur in Dobje v sodelovanju z območno obrtno zbornico, s srednjimi šolami, z Javnim skladom RS za razvoj kadrov in zavodom za zaposlovanje predstavil izobraževalne programe, štipendijsko politiko, deficitarne poklice v občini in stanje na trgu delovne sile. Vsi sodelujoči bodo imeli na razpolago svoj prostor, kjer bodo razstavili svoj promocijski material, lahko bodo tudi predstavili svojo aktivnost v obliki mini delavnic. Prireditev je namenjena učencem od 7. do 9. razreda in njihovim staršem, delodajalcem in izvajalcem izobraževanj. Kaj bi bil, ko bom velik Kaj prinaša določen poklic? Kako do njega? Kako najhitreje najdeš zaposlitev? Na ta in podobna vprašanja naj bi odgovoril današnji sejemski dogodek, Festival izobraževanja in zaposlovanja. Brezplačen sejem na Celjskem sejmišču za vse učence, dijake, študente in iskalce zaposlitve bo odprt od 9. do 17. ure. Na sejmu se bo predstavilo 24 podjetnikov in obrtnikov ter 21 srednjih šol in fakultet, ki bodo osnovnošolcem in dijakom poskušali predstaviti prednosti določenih, predvsem deficitarnih poklicev. Poleg šol se bodo na sejmu predstavili nekateri delodajalci, na primer trgovsko podjetje Lidl, Ce-tis, Banka Celje, CM Celje, Štore Steel, Cinkarna Celje, Odelo Prebold ter tudi Splošna bolnišnica Celje. Precejšnja pozornost bo namenjena tudi obrtnim poklicem. Člani območne Obrtno-podjetniške zbornice Celje bodo predstavili poklic grafičnega oblikovalca, frizerja, kleparja krovca, mesarja, kozmetičarke, voznika, peka, slaščičarja in natakarja. Precej zanimivo naj bi bilo tudi predavanje mag. Aleša Lisca z naslovom Kako lahko tudi vi iz sebe naredite cenjeno blagovno znamko? Tudi to predavanje bo brezplačno. RP HOTEL CASINO HOTEL FARAON* LJUBLJANSKA 39 3000 CELJE, HÍJTHL «I .Map. 50 PARKIRNIH MEST ZA STRANKE HOTELA IN KAVARNE, PESTRA PONUDBA KOSIL IN VEČERIJ, PROSTOR ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE, BIRME, KRSTE, POROKE, POSLOVNA KOSILA VEČERJE, SEMINARJE ... V KAVARNI HOTELA VSAK DAN RAZLIČEN PROGRAM IN OBILO SLAŠČIC. VSAK PETEK COCTAIL VEČER OB RITMIH SALSE, VSAK TOREK TATARSKI BIFTEK FARAON V RESTAVRACIJI HOTELA MARWIN d.o.o, Koroika 56, Velenje Prej uvesti mestni promet ali prej ozavestiti ljudi? Kot kaže, bodo morali Celjani na javni mestni promet čakati še nekaj časa - Kje se zatika? Do centra Celja z avtobusom lažje pridejo tisti, ki živijo na primer v Vojniku ali Preboldu, kot tisti z obrobja knežjega mesta. Kmalu pa bodo Celjani, kar zadeva avtobusne prevoze, še na slabšem. Konec meseca bo namreč ministrstvo za promet objavilo razpis, po katerem se bodo na novo razdelile linije primestnega in krajevnega značaja. Ko bo razpis končan, bodo vse linije znotraj mesta (Zagrad, Lopata, Lokrovec ...) izpadle. Te bi namreč morala zagotoviti lokalna skupnost. V Celju se o javnem mestnem prometu sicer že nekaj let na veliko premišljuje, zaključkov pa ni. Do Vojnika še nekako gre. Težje je z avtobusom priti z enega konca Celja na drugega. Celjani so na Mestno občino Celje že nekajkrat dali pobudo za vzpostavitev mestnega prometa oziroma vsaj nekakšne krožne linije, ki bi potekala mimo večjih trgovskih centrov in do središča mesta. Zlasti močna želja po uvedbi javnega mestnega prometa je med Hudinjčani. Ti so v zadnjih letih ostali brez lekarne in banke, zato bi bila zanje možnost uporabe javnega mestnega prometa, s katerim bi se brezplačno ali za simbolično ceno odpeljali po opravkih, več kot dobrodošla. Vendar bodo morali Celjani na javni mestni promet počakati še nekaj časa. MOC mora namreč najprej sprejeti odlok o izvajanju javnega mestnega prometa. Odlok je sicer v pripravi že nekaj let. Kje se je zatikalo v preteklosti, nismo izvedeli, je pa vodja sektorja za izgradnjo in vzdrževanje komunalne infrastrukture ter promet in varstvo okolja v MOC Natalija Črepinšek povedala, da trenutno proučujejo različne možnosti organizacije mestnega prometa, »tako z vidika trase poti kot tudi z vidika načina podelitve koncesije«. Do konkretnih zaključkov še niso prišli, bodo pa ti osnova za sprejetje odloka, odlok pa podlaga za podelitev koncesije. Strah, da bi avtobusi vozili prazni A kot kaže, MOC v sklopu svojega »proučevanja različnih možnosti« še ni pregledala možnosti, kdo izmed gospodarskih subjektov v Celju bi bil pripravljen sofinanci- rati mestni promet. Črepinš-kova je priznala, da mestna občina konkretnih pogovorov s trgovskimi centri in podjetji še ni imela, si pa vsekakor želi njihovega sodelovanja. Na ta način bi privarčevali tako občina kot uporabniki mestnega prometa. Za uvedbo mestnega prometa v Celju so zagreti tudi avtobusni prevozniki. Kot pravi direktor Izletnika Celje Darko Šafarič, se glede tega že več let pogovarjajo z občino. Predlagali so ji tudi že nekaj konkretnih rešitev in celo že kupili avtobuse za vožnjo po Celju, ki zdaj vozijo po Velenju ... Na javni mestni promet so računali tudi na centru za socialno delo, ki se konec marca iz centra Celja seli na Hudinjo. Direktorica Olga Bezenšek Lalić je namreč predvidevala, da bo ob selitvi v Celju že deloval mestni promet. Kdaj bo ta v resnici zaživel, v MOC še ne vedo povedati, najverjetneje pa ga Celjani letos še ne bodo dočakali. Vprašanje, ki si ga pri tem zastavljajo v MOC, pa je, ali prej uvesti mestni promet ali prej ozavestiti ljudi. Skrbi jih namreč, da bi avtobusi, kljub številnim pobudam in željam, vozili prazni. »Velikokrat dobimo kakšne pobude in jih skušamo uresničiti. Potem pa vidimo, da odziv ni vedno takšen, kot smo ga pričakovali. Mislim, da bi morali Celjani najprej spremeniti svoje navade in miselnost, da bi se bili pripravljeni odreči uporabi avtomobilov in bi se po mestu raje vozili z avtobusom. Najbrž bo za to treba nekaj časa,« pravi Natalija Črepin-šek. Smo si torej za to, da mestnega prometa v Celju še ni, veliko krivi sami, ker se nismo pripravljeni odreči udobju lastnega prevoza? Ali so krivi tisti, ki nam javnega prevoza, ki bi se ga zaradi cenovnega učinka poskušali navaditi, sploh ne omogočijo? BOJANA AVGUŠTINČIČ ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Kot pravi Natalija Črepinšek, je zagotovitev linijskega mestnega prometa obvezna le za tiste občine, ki imajo 100 tisoč ali več prebivalcev, medtem ko je v MOC javni mestni promet opredeljen kot izbirna gospodarska javna služba. Koliko bi mestni promet stal uporabnike, še ni možno napovedati. Seveda bi bili Celjani najbolj zadovoljni, če bi bil brezplačen. Večini pa tudi ne bi bilo težko odšteti, na primer, pol evra za vožnjo po mestu. Taksi za relacijo od trgovsko-poslovnega centra na Mariborski cesti do središča Celja namreč zaračuna kar 2,50 evra. Pravljica po sedmih letih Od ponedeljka Osrednja knjižnica Celje spet odprta za bralce Sedem (pravljičnih) let je trajalo, da so se uresničile sanje celjskih knjižničarjev in okoli 16 tisoč članov Osrednje knjižnice Celje. V ponedeljek ob 8.30 bo po sedmih letih načrtovanj, iskanj ustrezne lokacije, vmesnih selitev, pridobivanja dovoljenj in gradnje knjižnica znova odprla svoja vrata uporabnikom. Selitev okoli 400 tisoč knjižničnih enot so z več lokacij, kjer so doslej delovali oddelki knjižnice, in iz zgodovinskega arhiva končali do konca leta. Do sredine januarja so torej preselili in na novo obdelali vse gradivo, uredili 4.700 kvadratnih metrov velike prostore in uvedli tudi nove dejavnosti in storitve. »Tudi zapletov z izdajo soglasij ni več in uporabno dovoljenje, za katero smo s potrebnimi soglasji na upravni enoti zaprosili včeraj, bo izdano pravočasno,« je povedal direktor knjižnice mag. Branko Goropevšek. In opozoril, da se bo s ponedeljkovim odprtjem začelo tudi enomesečno poskusno delovanje nove knjižnice. Knjižnica je stala malo več kot 11,5 milijona evrov. Uporabnikom bo ponudila tudi več novosti. V prvi vrsti prost dostop do 120 tisoč knjižničnih enot, boljšo dostopnost za invalide, z igrali opremljen otroški oddelek, novo Levstikovo dvorano, sodobno čitalnico z brezplačnim dostopom do medmrežja in tudi novo avdio-vizualno sobo, v kateri bo mogoče poslušati glasbo ali si ogledati kak film. Že od ponedeljka bosta za vse občane znova mogoča izposoja in vračilo knjig, poleg tega bodo na voljo storitve čitalnice, pa tudi vse druge dejavnosti, namenjene najširše- mu krogu uporabnikov. Utegne pa priti še do nekaterih težav. Okoli 35 tisoč knjig je še izposojenih in torej še niso na novo obdelane in opremljene z varovalnimi in identifikacijskimi čipi. Vse to bo treba še postoriti, kot tudi sproti odpravljati morebitne pomanjkljivosti. Tudi zato se z vračilom izposojenih knjig še nič ne mudi. »Do konca februarja ne bomo zaračunali nobenih zamudnin,« obljublja Goro-pevšek in poziva k strpnosti uporabnikov, ki se bodo, po- dobno kot 45 zaposlenih, še vedno morali privajati na nove prostore in nove oblike ponudbe. »V mesecu dni bo, tako srčno upamo, brezhibno delovalo prav vse, takrat pa bo, predvidoma prve dni marca, tudi čas za slavnostno odprtje knjižnice in odprtje še ene pridobitve - kavarnice in čitalnice, opremljene tudi z računalniki z brezplačnim internet-nim pristopom,« pravi Goro-pevšek. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Do ponedeljka bo večina knjig na novo obdelana in pripravljena za izposojo. Knjižnica v poprečju beleži 1.500 obiskov dnevno in v letu dni opravi dober milijon in sto tisoč izposoj oziroma vračil, letno pa naštejejo 330 tisoč obiskovalcev. V prosti izposoji je dobrih 120 tisoč knjig, časopisov, revij, zgoščenk in DVD-jev ter drugega gradiva, še 250 tisoč enot je v skladišču. AKCIJA! Paket T19 že od fQz na mesec! (televizija + (telefonija Mariborska 86 3000 Celje 03 42 88 198 www.turnsek.si lektro TURNŠEK J 4 GOSPODARSTVO O cetis »Kaj naj mu rečem ... Kako ga naj potolažim?« Sindikalni zaupnik Bojan Pečnak: »Stanje za zaposlene postaja nevzdržno!« »Res ne vem, kaj mu naj rečem ... kako naj ga potolažim. Čutim pa odgovornost, da se te zadeve vendarle premaknejo. Sam ne vem, kako se ljudje sploh znajdejo. Kako preživijo? Ljudje čara-jo ... Po službi najverjetneje. Če ne bi bilo sive ekonomije, bi že zdavnaj >počilo<,« o stanju, v katerem so se znašli delavci, ki za svoje redno mesečno delo ne prejmejo človeku dostojnega plačila, razmišlja predsednik konfederacije sindikata Per-gam v podjetju Cetis Bojan Pečnak. Sindikalist, ki je povsem neobremenjen z ostalim balastom in se izključno posveča le svojim sodelavcem. Precejšen del ljudi kljub redni službi živi pod pragom tveganja revščine. Ta je za enoč-lansko gospodinjstvo znašal 545 evrov. Štiričlanska družina z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, bi morala imeti vsaj 1.144 evrov razpoložljivih mesečnih dohodkov. Jih res ima? Življenje v praksi je povsem drugačno kot v študijah ekonomistov, ki dvig plač pogojujejo z dvigom dodane vrednosti. Tudi marsikateri sindikalni zaupniki dejanskega stanja ne poznajo prav dobro. Eden redkih, ki situacijo z dna precej dobro pozna, je Bojan Pečnak. »Ne vem, kaj razmiš- Bojan Pečnak: »Situacija delavcev je grozovita.« lja vlada, ampak premik se bo moral narediti. Stanje za zaposlene postaja nevzdržno. Ne le, da imajo ljudje mizerno nizke plače. S takšnimi plačami pridejo še druge posledice -neplačane obveznosti. Ko pride do krize, ljudje najprej na stran odrinejo položnice. Te se začnejo nabirati. Pride do izvršb, pobiranja premoženja, če ga sploh imajo ... Takšno stanje enostavno ni niti sprejemljivo niti dopustno.« Poznate kakšen konkreten primer ali govorite na pamet? Poznam več takšnih primerov. Dnevno prihajajo k sindikatu po pomoč, a je nimam. Sindikat nima več takšnih sredstev, da bi še lahko pomagal ljudem premostiti krizo. V podjetju poskušamo z vods- tvom najti rešitve, a te morajo biti zakonsko opredeljene. Tore': če ni predpisana višja minimalna plača, je podjetja ne bodo dala? Ne rečem, da ne, so tudi izredni primeri. A ti so res izredni. Koliko znašajo pri vas povprečne plače? V proizvodnji, na primer, kjer ste zaposleni tudi vi? Terme še vedno brez denarja Rimske terme že od začetka novembra lani vodi Marjana Novak. Po odstavitvi Maksa Brečka jo je na mesto direktorice imenoval nadzorni svet družbe. Na prvi pogled dela v Rimskih termah pod njenim vodstvom lepo napredujejo, vendar terme še vedno niso dobile potrebnega kredita za dokončanje projekta. Kljub temu Novakova pričakuje, da bo celoten projekt končan še letos. Marjana Novak, ki je bila varja le pisno, in še to skopo pred prihodom v Rimske Toplice direktorica hotelskega kompleksa Renesansa v Dvorski vasi na Gorenjskem, na novinarska vprašanja odgo- in strogo uradno. Tako Novakova glede gradnje centralnega objekta odgovarja, da dela napredujejo skladno s termin- skim planom, pri čemer »trenutne vremenske razmere napredovanje del nekoliko ovirajo, vendar je bila počasnejša dinamika v tem času tudi načrtovana«. Pravi še, da naj bi bil projekt obnove Rimskih term končan še letos, obratovati naj bi začel v decembru, o čemer se pojavlja dvom, saj terme nimajo denarja, s katerim bi dokončale projekt. Težko govorim o povprečno plači. Najnižji osebni dohodki gredo od 380 evrov naprej, odvisno od delovnega mesta. Če so ključni ljudje, imajo malo višje plače. A za obi-čajnejša dela se je težko pogajati. Velikih premikov nismo naredili. Smo pa dosegli, da so 50 najbolj kritičnim v podjetju plače dvignili za 10 odstotkov. Predvideno je bilo, da bodo stotim popravili plače, a ... Gre za ljudi, ki so imeli malo manj kot 500 evrov bruto plače. Vseh kritičnih v podjetju pa je približno 120. Precej ste zasloveli z izjavo, da se vam plača v 20 letih ni prav nič dvignila. Medtem ko cene v trgovinah nenehno rastejo . Meni se plača, gledano realno, v 27 letih ni dvignila, celo izgubil sem ogromno. A ne želim izpostavljati sebe, temveč člane. Čeprav sem tudi sam med njimi. Tudi sam delim njihovo usodo. Ocenjujem glede na porast življenjskih stroškov in sam pri sebi ugotavljam, koliko sem za svojo plačo lahko kupil 20 let nazaj in koliko zanjo dobim danes. Situacija je grozovita. Je po vašem mnenju že sploh kdaj bilo tako težko? Mislim, da ne. Da prihajamo v stanje, iz katerega ne bo šlo več naprej. Je pa v tem boju po mojem mnenju ključno, da se podjetja razbremeni. Dela je dovolj, a cene na tržišču so drastično znižane. Zbijanja cen so prav nesramna. Zato bom definitivno na vsakem koraku pozival vlado, naj prisluhne ljudem in gospodarstvenikom. Nekako torej razumete delodajalce, vendar kljub vsemu trdite, da tako ne gre več naprej. Sam z vodstvom podjetja dobro sodelujem, pri čemer rešujemo tekoče težave. A kljub vsemu nanj pritiskamo in apeliramo, da je stanje nevzdržno ... Na vsakem koraku apeliramo tudi na pristojna ministrstva, naj vendarle razbremenijo gospodarstvo. V kolikor se ne bodo slišale besede, se lahko zgodi, da bodo tudi podjetja, ki so še v dobri formi, počasi zaprla svoja vrata. Res je, da je socialna stiska tako velika, da se vedno težje ljudi usmerja k strpnosti. Če bodo v pogajanjih izključeni sindikati, se lahko zgodijo stvari, ki ne bodo pod nobeno kontrolo! ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Lani prenovljen Sofijin dvor Na odobritev dolgoročnega kredita, vrednega 22 milijonov evrov, čakajo že približno eno leto. Kot pravi Novakova, se o pridobitvi dolgoročnega finančnega vira dogovarjajo z ustreznimi inštitucijami in če bodo razgovori uspešni, bodo sredstva dobili marca. Dodaja še, da vrednost celotnega projekta ne bo presegla s strani vlagateljev potrjenih vrednosti. Kolikšne so te vrednosti, Novakova ni pojasnila (kolikor nam je znano, je celoten projekt ocenjen na približno 49 milijonov evrov, op. p.), je pa dodala, da je bilo v projekt doslej vloženih 38 odstotkov vseh potrebnih sredstev. Z novo direktorico Rimskih term so se v zadnjih dveh mesecih že večkrat srečali tudi krajani Rimskih Toplic. »Načeli smo razgovor o vsej problematiki, ki nas povezuje. Obojestransko je bil izražen interes za dobro in tesno sodelovanje,« je pristavila direktorica. Kako pa se je ujela z zaposlenimi v termah? »Z zaposlenimi smo se pogovorili, predstavila sem jim svoj način dela in pričakovanja. Zaenkrat zaposleni izpolnjujejo trenutne potrebne aktivnosti.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (arhiv NT) O plačah do konca januarja Letošnje leto bo še vedno izredno težko, se zavedajo tudi v skupini Gorenje, predvsem zaradi naraščanja števila brezposelnih v evropskih državah. V skladu z lanskim oktobrskim dogovorom, sklenjenim med upravo in sindikatom, bodo v Gorenju do konca januarja sklenili dogovor o plačni politiki v letošnjem letu. Pogajanja med upravo in sindikatom se bodo pričela v naslednjih dneh. Sicer v Gorenju načrtujejo 7-odstotno rast prihodkov od prodaje glede na lansko leto, ko je bil padec prihodkov od prodaje za 12,8 odstotka nižji kot leta 2008. Prihodki bodo rasli v vseh treh divizijah. Potem ko so lani v ukrep subvencioniranja polnega delovnega časa vključili 4.800 zaposlenih, so se konec septembra vrnili na polni, 40-urni delovni čas. Iz naslova subvencij so prejeli 2,9 milijona evrov, ki so jih v celoti prelili v plače delavcev. Drugi državni ukrep pa je bil delno povračilo nadomestila plač za čakanje na delo, ki so ga v Gorenju izvajali od 1. julija do konca lanskega leta. V ta ukrep je bilo mesečno vključenih povprečno 1.030 zaposlenih. Vsi zaposleni, ki so bili na začasnem čakanju, so se po novoletnih praznikih vrnili nazaj na svoja delovna mesta. US Cariniki in GZS potrdili dobro sodelovanje Celjski cariniki so v sodelovanju z regionalno gospodarsko zbornico pred kratkim že drugič organizirali posvet za gospodarstvenike, katerega rdeča nit je bila seznanitev z različnimi vrstami okoljskih dajatev. Te predstavljajo vse bolj pomemben ekonomski vzvod, s katerim država zagotavlja zmanjšanje obremenitev okolja. Celjski carinski inšpektorji so na posvetu predstavili pomen in vsebino veljavnih uredb o okoljskih dajatvah in kar je bilo za gospodarstvenike še posebej zanimivo - njihove dolžnosti in obveznosti. Skrb za čisto okolje namreč že dolgo ni le skrb posameznikov, temveč postaja skozi zakonodajo vse bolj pomemben inštrument varovanja okolja. Ker je opravljanje nadzora nad izvajanjem posameznih uredb o okoljskih dajatvah v pristojnosti carinske službe, menijo, da si morajo še posebej prizadevati, da bodo z os-veščanjem, s svetovanjem in nenazadnje tudi s sankcioniranjem kršiteljev izpolnjevali indijanski pregovor, ki pravi, da Zemlje nismo podedovali od dedov, ampak smo si jo izposodili od svojih sinov. IR ©tOl] partner i najtwljtim dattom GOSPODARSTVO 5 Na udaru delovni invalidi Je Mesaric v primeru Cometa spet zavajal javnost? Sindikalist Milan Mesaric, vodja en mesec trajajoče stavke v Cometu aprila 2004, v tem podjetju znova dviga prah. Tokrat je Comet izpostavil kot primer podjetja, kjer so lani odpustili več kot 50 delavcev, od tega vsaj 20 delovnih invalidov, ki sodijo v zaščiteno kategorijo. A kot na očitke odgovarja direktor Cometa Aleš Mikeln, Mesarič znova načrtno zavaja javnost. Kot trdi Milan Mesarič, predsednik sindikata KNSS Neodvisnost mariborske regije, so v Cometu v preteklih mesecih odpustili več kot 50 delavcev, od tega vsaj 20 delovnih invalidov. »Štango« naj bi jim pri tem držala celo država, saj je vse odločbe o odpovedi »požegnala« posebna komisija ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. »Comet sploh ni edino podjetje, odpovedi delovnim invalidom se vršijo kar po tekočem traku.« Ga je pa prav Comet spet »vžgal« zaradi nečesa drugega. »Desetim delavcem, ravno članom KNSS Neodvisnost mariborske regije, so odpovedali pogodbe o zaposlitvi, češ da so tehnološki presežek, čeprav imajo nekateri več kot 20, 30 let delovne dobe. Vse tožbe smo na prvi stopnji dobili, delodajalec pa se je pritožil na drugostopenjsko sodišče. Tu je dokaz pravne države in zakonskih normativov lastnikov Cometa, ki vidijo samo svoj kapital, sami sebe in nič drugega. Našo državo je zajel pošastni kapitalizem, ki se ne bo prej ustavil, dokler delavci temu ne bomo naredili konec!« »Mesarič spet zavaja!« »Med 63 delavci, ki smo jim morali odpovedati po- godbo iz poslovnih razlogov, smo odpustili štiri invalide,« poudarja direktor Cometa Aleš Mikeln. »Dva delavca sta pred kratkim dobila odločbe o invalidnosti, in ker zanju nismo imeli delovnega mesta, ki bi jima ga lahko glede na odločbo ponudili, smo morali odpustiti še ta dva. Mesarič torej spet zavaja javnost!« Pri vseh odpuščenih, poudarja, so uporabili kriterije za določanje presežnih delavcev. »Vse smo počeli skupaj s sindikati, utemeljenost odpuščanja invalidnih delavcev pa je presojala posebna komisija socialnega ministrstva,« pravi Mi-keln. Le v tem delu se torej trditvi enega in drugega ujemata. Mesarič opozarja tudi na to, da bodo invalidni delavci, ko bodo po določenem času na zavodu za zaposlovanje prešli v pokoj, meseč- Milan Mesarič (desno) spet dviga prah v Cometu. Z Alešem Mikelnom se bosta znova dajala na sodišču. (Foto: arhiv NT) no prejeli od 250 do 300 evrov pokojnine. Mikeln pa v primerjavi z ostalimi odpuščenimi delavci pri invalidnih opaža celo majhno prednost. »Njim tudi v primeru, če si ne najdejo nove zaposlitve, pravica do nadomestila z zavoda nikoli ne preneha. Medtem ko os- talim odpuščenim po določenem času preneha. Do upokojitve bodo prejemali znesek v višini 60 odstotkov od njihove pokojninske osnove.« Mikeln poudarja še, da je v podjetju, kjer je zaposlenih 612 delavcev, 71 delovnih invalidov. S tem dokazu- je, da niso diskriminatorni do delavcev, ki so zmožni opravljali le še lažja dela. Kako bo z odpuščanji v tem letu, še ne ve. Kot pravi, trenutno tega ni v načrtu, saj so se razmere na trgu zaenkrat razjasnile. »Kaj dejansko bo, bo pokazal čas.« ROZMARI PETEK # Jà Zadnja gazela iz naše regije je bilo podjetje Silvestra Kneza (na sliki s plaketo v sredini), ki si je mesto na lestvici zaslužil zato, ker je trdo in pošteno delal. »Nisem tistega kova podjetnik, ki bi živel od danes do jutri in skušal na hitro obogateti ne glede na vse. Le trdo delo, odnos do zaposlenih in tudi kanček sreče tvorijo uspeh.« (Foto: GrupA) Kdo je uspeval v recesijskem letu? Na lestvico stotih najbogatejših Slovencev je zlezlo kar nekaj direktorjev naše regije Sodeč po listi najbogatejših Slovencev, gre naši regiji prav lepo. Vodilni še vedno ostaja Mirko Tuš, ki delo daje več kot tri tisoč ljudem. Med »novinci« pa so še Izidor Krivec, Milan Foršt-ner z družino, Ivan Cajzek, Silvester Knez in družina Ja-ger. Mirko Tuš naj bi bil po oceni, ki so jo naredili v reviji Manager, še vedno vreden 340,6 milijona evrov, kar je sicer tretjino manj, kot je bil leto poprej. Ocena naj bi presenetila tudi samega Tuša, saj je pričakoval nižjo številko. »Dobro ničlo« manj, natančno 33,1 milijona evrov, znaša premoženje Izidorja Krivca, ki so ga na lestvico postavili na 26. mesto. Krivec je namreč 69-odstotni lastnik Celjskih mesnin. »Ta lestvica je, kaj naj rečem, nekaj zelo smešnega,« jo je na kratko komentiral Krivec, za katerega je bilo leto 2009 še bolj uspešno kot leto 2008, na podlagi Direktorji družinskega podjetja Fori, Milan, Ivica, Mitja in Martin Forštner, so v domačem Velenju zelo spoštovani. Njihovih imen v Velenju (ravno so obeležili 20 let delovanja) nihče ne izgovarja po nemarnem, izjema so nekateri predstavniki sindikatov. (Foto: Jože Miklavc) katerega so ga uvrstili na lestvico. Na 48. mestu se je znašla družina Milana Forštnerja. Njena podjetja, nekatera so celo na Kitajskem, so ocenili na 19,7 milijona evrov. Premoženje slatinskega dobro-delnika Ivana Cajzeka naj bi znašalo 16,6 milijona evrov, kar ga uvršča na 64. mesto. 82. najbogatejši Slovenec naj bi bil predlanski dobitnik zlate regijske gazele Silvester Knez (14,4 milijona evrov), lastnik www.novitednik.coin »Imamo nekaj podjetij, v katerih smo večinski ali edini lastniki, in seštevek je očitno ta številka, ki so jo objavili,« je oceno komentiral Cajzek. »Sploh nimam občutka, da te številke zanimajo širši krog ljudi.« (Foto: GrupA) podjetja SK Monting iz Laškega, 85. mesto pa je zasedla trgovska družba Jagros z družino Jager na čelu (14,2 milijona evrov). RP SE VEDNO NEKAJ PROSTIH STANOVANJ V STANOVANJSKEM OBJEKTU LIPA ŠTORE INFORMACIJE 0 PRODAJI: CMCeUe Naslov: Lava 42,3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E-pošta: marketing@cm-celje.si CESTE MOSTOVI CELJE d.d. Internet: www.cm-celje.si Družba za nizke in visoke gradnje 6 INTERVJU NOVI TEDNIK zna s snegom in z Človek, ki novinarji Z vodjo zimske službe VOC-a Matjažem Kapitlerjem o slabih cestah in nepredvidljivih zimah »Na Celjskem je zapadlo toliko in toliko snega ...« je bil verjetno stavek, ki ga je v minulih zasneženih dneh največkrat izrekel za številne medije. Njegova mobilna številka je prva, ki jo zavrtimo, ko začne snežiti. Vemo, da bo centimetre zapadlega snega in vse podatke stresel iz rokava hitreje, kot zunaj sneži! Čeprav se zaradi teh informacij slišimo večkrat na dan, smo ga prvič spoznali v tem intervjuju. Kljub delovnem tempu je sproščen in miren, brez treme. Tega smo ga malo naučili tudi mediji, pravi. Včasih ga prepoznajo ljudje na cesti in ker dobro ve, kdaj bo snežilo, je kot naročen za pogovore o vremenu. Ni jih malo, ki ga celo zamenjujejo z vremenoslov-cem. Zagotovo pa je eden redkih, ki mu nikoli ni težko odgovarjati novinarjem in je ne glede na svoje obveznosti vedno dosegljiv. Vam mediji s tem, ko vas novinarji toliko kličemo, ne presedamo? Ne. Na začetku mi je bilo malo čudno, potem sem se navadil. Pravzaprav vidiš, da so ljudje tisti, ki potrebujejo informacije. To je naša priložnost, da jih opozorimo na svoja dejstva, kako delamo. Ko sneži, vem, da bodo novinarji klicali, zato si podatke pripravim, ostalo oblikujemo sproti. S petih ali sedmih radijskih postaj me kličejo tudi večkrat dnevno, nato iz dveh do treh časopisnih hiš in z dveh televizij. Večinoma gremo v živo v program, ker imajo novinarji to najraje zaradi ažurnosti. Ko vas pokličemo, imate podatke že ob šesti uri! Okoli petih vstanem, ob zimskih razmerah, kot so bile pred dnevi na Celjskem, že prej. Včasih ne morem spati, ker vem, kakšno je zunaj. Zjutraj pokličem glavnega dežurnega, ki mi posreduje prve informacije, koliko in kje je največ snega, kakšne so temperature, če so kje zastoji, ali obvladujemo zadevo in če smo šli pravočasno na teren. Povedo mi, kje so morda kakšni zdrsi na cestah. Pa tudi, če so klicali s policije ali iz medijskih hiš. Greste tudi na teren? Sprva uporabim podatke, ki jih dobimo s terena in teh je veliko. Čez dan, ko se situacija nekoliko umiri in zberem misli, pa je dobro, da grem na teren in spremljam, kaj se dogaja, saj tako dobim tiste »ta prave« podatke. Zimska služba, policija, prometno-informacijski center, regijski center za obveš- čanje. Gre za mrežo, iz katere mediji črpamo podatke. Kako se vi obveščate med seboj? S policijo smo zelo dobro povezani in tudi s centrom za obveščanje ter prometnim centrom. Naš dežurni na cestni bazi poroča glavnemu dežurnemu v Celju, ki ima podatke iz vseh devetih baz. To sporoči zatem na policijo in zadeva gre v medije. Takšno delo je že utečeno in se v praksi dobro obnese. Vedno govorimo le zimska služba. Koliko ljudi jo sestavlja? Na našem območju je devet cestno-vzdrževalnih baz, kjer so dežurni in cestarji, pregledniki, ki bdijo nad situacijo na terenu. Opazujejo kritične odseke, spremljajo vreme in o tem obveščajo glavnega dežurnega v Celju. Ko pride do poslabšanja vremena ali napovedi, je v ozadju še več ljudi. Tu so med drugim upravljavci strojev in vozil, ki čakajo na sneženje. Ob prvi poledici ali ko začne snežiti, gredo na teren. V ozadju je tako okoli 150 ljudi oziroma 102 plužni in posipni enoti. Skoraj nihče se ne vpraša, kakšno je delo voznika pluga, ki pa ni enostavno. Tako je. Imajo zelo težko delo, vozniki pluga gredo na poledenelo vozišče z okoli 10 tonami naloženega materiala, torej gredo prvi v sneg, snežno plundro, vstanejo že okoli 2. ure ponoči, vozijo ob zelo slabi vidljivosti. Njihova vozila imajo izredno dolžino in širino, lahko pride do zdrsa, saj je včasih zaradi količine snega težko ugotoviti, kje cesta sploh je. Kaj pa »famoznih« 10 in 15 snežnih centimetrov? V akcijo pluženja in posipanja gremo takoj, ko zapade vsaj toliko snega, da lahko plužimo ali pa da je na cesti poledica. Pravilnik o izvajanju zimske službe res navaja, da je cesta višjega prednostnega razreda, če sneži, še prevozna, če je na njej do 10 centimetrov snega. Na cestah nižjega prednostnega razreda pa tja do 15 centimetrov. Se pravi, da so vozniki nestrpni. Čisto možno je voziti po 15-centimetrski snežni podlagi, vendar ne z letnimi pnevmatikami . Da, tudi to se je letos dogajajo, ker je snežiti začelo že pred 15. novembrom, ko je predpisana zimska oprema. Mislim pa, da so vozniki resnično nestrpni. Ob poledici in sneženju je treba nujno spremeniti vožnjo, upoštevati varnostno razdaljo in predvsem voziti počasneje. Vsaka napaka se lahko kaznuje z zdrsom. Med letom se nihče ne pritožuje, pozimi ni nič drugače, le sneži. V mestu je včasih videti, da nekateri še pred svojim pragom ne očistijo . Nekateri očistijo pred svojim pragom, marsikdo pa tudi ne. Bolj pa so v mestu ovira parkirana vozila. Za izvajanje zimske službe so namreč zelo moteča. Ceste potem ne moreš dobro očistiti, ravno ob vozilih ostane še več snega, kot ga je bilo prej. Zato pogosto v mestu plužimo ponoči, ko je vozil manj. Letos izjav tipa »sneg je znova presenetil zimske službe« ni bilo toliko kot prejšnja leta. Vas te izjave kaj jezijo? Ne, smo se jih že navadili. Treba je razumeti, da je pri vsaki stvari potreben nek reakcijski čas in če v eni uri zapade 20 centimetrov snega, je iluzorno pričakovati, da bo cesta kopna. Obhodni čas ene plužne enote je okoli dve uri, včasih tudi štiri ure, odvisno pač od razmer. Nekje tri ure po sneženju pa so ceste višjega prednostnega razreda že splužene, posute in zaroblje-nje. Glede na izkušnje boste vedeli, kje na Celjskem vedno zapade največ snega? Ko sem s to službo začel, je bilo vedno največ snega na Gorenjskem, če gledava celotno Slovenijo, na našem območju pa okoli Mozirja. Zdi se mi, da se je zdaj to malo spremenilo. V zadnjih petih zimskih sezonah je največ snega zagotovo vedno na območju Kozjanskega. Imate tudi vi občutek, da je prišlo do nekega zasuka v naravi? Kakšne zime so bile včasih? Vsaka zima je po svoje specifična. Letošnjo smo imeli ogromno akcij. Snežilo je pri minus 10 stopinjah in več, potem pa je dež spral s ceste vse in so bili potrebni ponovni posipi. Imeli smo sneženje, so- snežnih razmerah, Za avtoceste skrbi Dars, VOC pa vzdržuje in pozimi čisti državne in občinske ceste. Pri državnih cestah so to glavne in regionalne ceste, pri občinskih pa lokalne ceste in javne poti. V Mestni občini Celje skrbijo še za nekategorizirane ceste, nekaj pešpoti, pločnikov in javnih parkirišč. dro in dež v istem dnevu, še grmelo je! Ali zime ni ali pa je in je nepredvidljiva in neugodna. Dogajalo se je, da smo imeli sredi zime pravzaprav pomlad in zimo prestavljeno v marec in april, bile pa so kdaj tudi tople zime. Sprememba se opazi, da. Pa se kdaj vremenoslov-ci zmotijo? Zadnjič so se, prejšnji četrtek zjutraj je snežilo, pa so rekli, da ne bo . V zadnjem času so vremenske napovedi izredno zanesljive. Mi imamo vpogled v njihove napovedi, ki so prilagojene ravno za cestne službe, vseskozi nam je dosegljiva tudi radarska slika. Seveda so tudi vremenoslovci samo ljudje, včasih napovejo malo manj ali pa malo več snega in takrat ga čakamo, pa ga ni ... Slovenija je klimatsko različna, tako da je te stvari zelo težko napovedovati in vreme je nepredvidljivo. Ampak ceste ostajajo iste. Vedno več bo ljudi, ki bodo rekli, da so zdrseli s cest zaradi slabe urejenosti. Žal so naše ceste res zelo slabe, asfalti so stari tudi 30 let in več, premalo se vlaga, javnost pa pričakuje veliko. Treba bo spremeniti miselnost in najti finančna sredstva, kajti vse je povezano s prometno varnostjo. Ceste so se nesorazmerno urejale glede na naraščajoč promet, ponekod niso dovolj široke, ni sredstev za osnovno vzdrževanje, ni za zadostno košnjo trave, imamo ničkoliko slabo zakrpanih lukenj, mrežastih razpok, zlomljenih prečnih in vzdolžnih profilov ... Glede na dnevni promet so nekatere ceste neprimerne za vožnjo. Nujna bo krepka obnova in temu bodo morali nameniti veliko več denarja. Mi vzdrževalci si tega želimo, ker se bomo tako izognili odškodninskim zahtevkom, kajti ni prav, da je odgovornost le na vzdrževalcih, morala bi biti tudi na naročnikih. Prometna varnost so cesta, voznik in vozilo, pravijo na policiji. Vozniki so nevarni. Med vožnjo telefonirajo, se pogovarjajo, kar pomeni, da so v mislih odstotni. Mladi vozniki so objestni. Gre za probleme tega časa in še veliko bo treba narediti na vzgoji in izobraževanju. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA »Pri vas na Novem tedniku in Radiu Celje sem bil nazadnje leta 1978. Kot udarniki v mladinski delovni Brigadi na Kozjanskem smo k vam prišli povedat svoje vtise ...« »Bolj kot sneg ljubim morje.« Matjaž Kapitler je inženir gradbeništva, pri podjetju VOC Celje pa je zaposlen že od leta 1984. Zadnjih 18 let je vodja zimske službe, vendar opravlja še ogromno drugega dela, povezanega z vzdrževanjem in obnovo cest na našem območju. Je rojen Celjan in oče treh otrok, z družino živi v Galiciji. Čeprav ga bralci in poslušalci poznajo najbolj po sporočanju informacij, povezanih z zimskimi razmerami, bolj kot sneg ljubi morje. Je deloholik, zaradi natančnosti pri delu ga njegovi kolegi zelo spoštujejo. Opisujejo ga kot dobrega družinskega človeka, ki pogosto na mizo postavi domač kruh, ki ga - speče sam. »Žal so naše ceste res zelo slabe. Nujna bo krepka obnova.« »Pravzaprav vidiš, da so ljudje tisti, ki potrebujejo informacije.« Sest let v nebo vpijočih krikov o nasilju 26-letna Maja Senker pripoveduje in opozarja na dejanja, ki jih pristojni ne prepoznajo za nevarna - Je nasilnež lahko skrbnik svojih otrok? Štiri leta nasilja in groženj so 26-letno Majo Senker prisilila, da je odšla od nasilnega partnerja. Po prekinitvi razmerja so udarce nadomestile grožnje in pritiski. Šentjurčanka že šest let zaman dokazuje ravnanje, ki ga nihče ne obsodi in dovolj resno prepozna kot nasilje. Brez zaposlitve, z željo po srednješolski izobrazbi, s tremi mladoletnimi otroki in z moralno oporo bližnjih kliče na pomoč. Sprva zaslepljena od ljubezni, nato pa, nezavedajoč se, pahnjena v nasilje, je Senkerjeva živela pekel v dvoje. Komajda sedemnajstletna je spoznala deset let starejšega moškega. Partner ji je našel službo in začela je služiti lasten denar. Kot natakarici ji je bilo rečeno, da šole ne potrebuje. Po volji partnerja je željo za poklic šivilje opustila v drugem letniku. Ko se je delo v lokalu zavleklo v noč, se je doma obetal pekel. Psovke, udarci in grožnje so spremljali njun odnos, razlaga. Ponižno je trpela, vdana v usodo brezpogojnega partnerstva z nasilnežem. V razmerju je rodila dva sinova. Visoko noseča je morala prenašati udarce. Večkrat so posredovali tudi policisti. Noseča in pretepena »Ko sva bila skupaj, je bilo eno samo trpljenje, in ko sem bila sama, je služil katero od kazni,« začne pripovedovati Senkerjeva. Vse bolj trdno je odločena govoriti o nasilju.« Zatekala sem se k njegovi in svoji mami in venomer me je našel. Tako dolgo je sredi noči tolkel po vratih, da so se ta vedno odprla. Vsi smo se ga bali. Pred njim sem skrivala denar. Ves prihodek za otroke mi je bil pripravljen pobrati. Nikoli ni hodil v službo in nikoli nisem vedela, s čim se ukvarja. Slutila sem, da s kriminalom.« Nasilje jo je začelo opogumljati in skrivaj je zače- la pripravljati načrt za beg. Začela je pakirati stvari, dan za dnem, da ni bilo opaziti. »Skrila sem jih v klet. Tudi denar.« Končno je zbrala pogum in odšla. Začela je trkati na vrata šentjurskega centra za socialno delo (CSD) in opozarjati na nasilje. Tam so bili vselej pripravljeni na pogovore in sodelovanje z njo. Kar pa ni bilo zagotovilo, da bo partner z nasiljem prenehal. Začel je z grožnjami njej, otrokom in njenemu sedanjemu partnerju. »Nazadnje je grozil, da nas bo vse ubil. Pred pristojnimi se je venomer zagovarjal, da materi svojih otrok nikoli ni in ne bi storil ničesar žalega,« pravi Senkerjeva. Udarce in grožnje prepoznali kot nenasilne Na šentjurskem sodišču pred dvema letoma njegovih dejanj niso prepoznali kot nasilje in so ga oprostili vseh sumov. Po neuradnih virih pri presoji niso pridobili informacij s strani CSD-ja. Na pobudo centra želi Senkerjeva sedaj pridobiti popolno skrbništvo nad otrokoma. Fanta obiskujeta osnovno šolo in se z očetom videvata enkrat tedensko v šoli med glavnim odmorom. »Bojim se, da mi ju bo lepega dne odpeljal. Nočem, da imata stike, saj slabo vpliva nanju. Po druženju z njim postaneta zelo nemirna.« Nerazumno ji je tudi ravnanje CSD-ja, da ju s sedanjim partnerjem vabi na razgovore, v katerih pojasnjujeta in dokazujeta lažno prijavo bivšega partnerja, ki trdi, da Senkerje-va in njuna otroka trpijo v nasilništvu sedanjega partnerja. Kako dolgo še? Na šentjurskem CSD- ju v izogib konkretnim pojasnilom ter v zaščito otrokoma in občutljivi temi o šestih letih nasilja v družini odgovarjajo s splošnimi rešitvami. Senkerjeva in njena družina pa še naprej živijo v strahu za otroka in z mislimi o najhujšem, kar bi lahko pripeljalo do tragedije. Nekdanji partner naj bi namreč z grožnjami ne prenehal in naj bi vse večjega krivca za nastalo situacijo videl v sedanjem partnerju Senkerjeve, s katerim imata 14-mesečnega dečka. Od leta 2003 so policisti nekdanjega partnerja obravnavali štirikrat. Leta 2004 je bila zoper njega podana kazenska ovadba zaradi pov- 26-letna Maja Senker je ponižno trpela, vdana v usodo brezpogojnega partnerstva z nasilnežem. Odgovor direktorice CSD Šentjur Anice Weber na poizvedovanje o tem primeru: »Ženske, ki prihajajo po pomoč v našo službo, potrebujejo poleg opogumljanja tudi veliko praktičnih napotkov, da bi se lažje znašle v vsakdanji realnosti ter da bi našle lastne izvore samopomoči in si ustvarile življenje brez nadzora. Skušamo pomagati, da bi z lastnimi močmi, s pomočjo drugih ljudi in institucij spoznale svojo situacijo in iskale možnosti za rešitev težav. Vendar pa same odločajo o neposredni pomoči, o svojem življenjskem vsakdanu in bodočnosti, mi pa jim pomagamo pri iskanju izbir. Ponudimo različne informacije in pokažemo poti in možnosti, ki vodijo k dobrim izidom. Temeljna naloga socialnega dela je ocenjevanje verjetnosti in tehtanje med tveganjem in dobrobitjo posameznika oziroma zmanjševanje škode na razumno mejo, da se problemi ljudi lahko vedno rešujejo le skupaj z njimi, nikoli za njih in mimo njih. Tudi, kadar je naše delo usmerjeno k zmanjševanju škode in k pridobivanju koristi za otroka, se trudimo z našimi uporabniki doseči sporazum o sodelovanju, kajti pomoč je lahko učinkovita le, če se jo sprejema. Socialna služba zato nikoli nima svojih interesov ali načrtov pri delu, ampak vedno sledi interesu stranke, praviloma šibkejše stranke, dela se skupaj z njo, eden od rezultatov, ki je možen pri našem delu, je ta, da se stranka, ki pomoči ne sprejema in ji zato pomoč ne pomaga, pogosto obrne proti tistemu, ki ji nudi pomoč. Nadzor nad strokovnim delom centrov in strokovnih delavcev izvršuje socialna inšpekcija do katerega ima pravico vsak državljan, ki s storitvijo ni zadovoljen.« zročitve lažje telesne poškodbe, pred tremi leti so mu zaradi kršenja javnega reda in miru izdali plačilni nalog, leto kasneje je bila zoper njega ponovno podana kazenska ovadba, in sicer zaradi ogrožanja varnosti, lani pa ovadba zaradi neplačevanja preživnine. Na očitke Senkerjeve, da so ga šentjurski policisti venomer ščitili, pa ti zatrjujejo, da so se vselej odzvali na prijave in ustrezno ukrepali. Se bodo pristojni zganili, ko bo že prepozno ali bodo zgodbo Senkerjeve ponovno vzeli v presojo na sodišču? MaJa Foto: GrupA Sopek za Almo Včeraj je minilo 60 let od smrti velike Celjanke, pisateljice, svetovne popotnice in teozofinje Alme Maksi-miljane Karlin. Šele v zadnjih letih prihaja v zavest veličina njenega dela, saj je bila Alma dolga leta zamolčana, še bolje - prezrta. Lansko jesen, ko je minilo 120 let od njenega rojstva, so številne celjske kulturne institucije pripravile niz dogodkov Almi v spomin. Najpomembnejši je bil zanesljivo odprtje razstave Poti, ki je še vedno na ogled v Pokrajinskem muzeju Celje. Obletnice Almine smrti so se v tem muzeju spomnili s šopkom, ki sta ga k spominski plošči na Ljubljanski cesti, kjer je bilo nekoč domovanje Alme M. Karlin, položila direktor muzeja Stane Rozman in avtor razstave Vladimir Šlibar. Obletnico Almine smrti bodo danes obeležili tudi v Muzeju Spominski šopek sta na Ljubljanski cesti, kjer je bilo nekoč Almino domovanje, položila direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman (levo) in avtor razstave Poti, Vladimir Šlibar. Odločbe o znižanem plačilu vrtca bodo zamujale Vsi starši, ki imajo otroke vpisane v celjske vrtce, odločb o znižanem plačilu vrtca za letos ne bodo prejeli do konca januarja, so sporočili iz Mestne občine Celje. Celjski vrtci bodo zato staršem, ki odločb ne bodo prejeli pravočasno, položnice za januar izdali kot akon- tacijo na podlagi veljavne odločbe za leto 2009. Akontacija pa bo poračunana po izdaji odločbe za leto 2010, dodajajo v MOC in pojasnjujejo, da sta vzrok za zamik pri izdajanju odločb novela Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih in novo skupno navodilo Davčne uprave RS ter ministrstva za šolstvo in šport za posredovanje podatkov občinam za potrebe odločanja o znižanem plačilu vrtca, ki je bilo izdano 21. decembra 2009. Na oddelku za družbene dejavnosti Mestne občine Celje poudarjajo, da bodo vse odločbe kljub zamiku izdane v zakonitem roku. BA novejše zgodovine Celje, kjer bodo predstavili nov spominek - knjižno kazalko z motivom Alme M. Karlin. Več dogodkov v počastitev obletnice Almine smrti lahko pričakujemo še v pomladanskih mesecih, ko med drugim obljubljajo tudi zaključek prenove njenega zadnjega domovanja v Pečovni-ku. Almina hiška naj bi postala muzej odprtega tipa. BS, foto: SHERPA Hkrati zaposlujejo in ■ v ■■ v « ■■ zmanjšujejo število zaposlenih V Mestni občini Celje (MOC) se že nekaj let trudijo s postopnim zmanjševanjem števila zaposlenih. Konec lanskega leta so imeli zaposlenih 133 ljudi, kar je sicer enako število kot konec leta 2007, pri čemer so konec lanskega leta poslovali z desetimi ljudmi manj kot dve leti prej. Lani so v MOC nekaj ljudi, bodisi zaradi širitve zakonskih pristojnosti, ki so jih občini naložili različni predpisi, bodisi zaradi širitve do- datnih storitev, ki jih je občina želela ponuditi občanom, tudi dodatno zaposlovali. Na medobčinskem inšpektoratu je tako lani zaposlitev dobilo pet ljudi, pravi direktorica celjske občinske uprave Tina Kramer in dodaja, da so kljub zaposlovanju uspeli realno število zaposlenih v MOC zmanjšati. »Konec leta 2007 smo imeli zaposlenih 133 ljudi, poslovali pa smo s 132 zaposlenimi, saj je bila ena delavka na porodniškem dopu- stu. Konec leta 2009 pa smo imeli zaposlenih sicer enako število ljudi, poslovali pa smo le s 122 zaposlenimi, saj je kar 7 zaposlenih na porodniškem dopustu in 3 na dolgotrajni bolniški, medtem ko dva delavca zaradi invalidske upokojitve opravljata samo 4-urni delavnik. Daljših, leto in več trajajočih odsotnosti z dela praviloma nismo nadomeščali,« je s konkretnimi številkami postregla Kra-merjeva. BA Da bo Celje starejšim še prijaznejše Celjski mestni svetniki so na zadnji seji mestnega sveta dobili vpogled v poročilo o izvajanju varstva starejših v Mestni občini Celje. V razpravi je bilo večkrat poudarjeno, da je Celje starejšim prijazno mesto in da različne oblike pomoči ustvarjajo razmere za kvalitetno življenje starostnikov, še vedno pa bi se dalo na tem področju kaj izboljšati. Čeprav je mreža socialno-varstvenih storitev na območju MOC dobro razvita, so mestni svetniki med pomanjkljivostmi oziroma težavami izpostavili problem čakalnih vrst za sprejem v domove sta- rejših. V MOC sta dva domova za starejše (Dom ob Savinji in Dom sv. Jožefa), kjer je skupno prostora za 362 oseb. Na čakalni listi za oskrbovana stanovanja je več kot 60 upravičencev, kar pomeni, da bo treba v bodoče več pozornosti nameniti reševanju bivalnih potreb starejših občanov. Nekateri svetniki so opozorili tudi na nujnost negovalnih oddelkov v Splošni bolnišnici Celje, ki bi prispevali k zmanjšanju pritiska na domove upokojencev. Prav tako je bilo slišati, da je treba zaradi povečanja potreb nujno zagotoviti pogoje, da se dnevni topli obroki zagotovijo tudi ti- stim občanom, ki niso upravičeni do pomoči na domu. Nekateri svetniki v Celju pogrešajo prostor za druženje starejših, drugi menijo, da bi bilo treba bolj spodbujati prostovoljstvo mladih za pomoč starejšim na domu. Na MOC pa je letel očitek, da premalo sredstev namenja društvom upokojencev, ki jih je na območju celjske občine 17. Na podlagi poročila ter pripomb in pobud svetnikov morajo občinske strokovne službe do septembra pripraviti Strategijo varstva starejših oseb v MOC za obdobje 2011-2015. BA racnoceije www.radiocelje.com Sankaško tekmovanje Na Pečovju nad Štorami bo v nedeljo, 17. januarja, tekmovanje v sankanju, ki bo na naravni sankaški progi. Tekmovanje bo pri kmetiji Klavžar, z začetkom ob 9. uri, pred tem bosta od 7.30 mogoča prijava ter ogled proge. Pomerili se bodo deklice in dečki, mladinke in mladinci, članice in člani, starejše članice in člani ter veteranke in veterani. Štartni-na, ki vključuje malico ter topli napitek, stane 8 evrov (za mladino 4 evre), za otroke pa je obvezna uporaba zaščitne čelade. Tekmovanje pripravlja ŠKD Rudar Pečovje. BJ Bobnarska klinika s skupino Elvis Jackson Mestni kino Metropol Celje Sobota, 16.1., ob 16:00 MOJCA POKRAJCULJA simbi NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 OO ali GSM: 041669 362 (do 14. ure) Društvo za spodbujanje izobraževanja in trajnost-nega razvoja Smart Celje, pripravlja jutri ob 18. uri v prostorih Celjskega mladinskega centra Bobnar-sko kliniko. Gostili bodo bobnarja skupine Elvis Jackson Marka Sorška -Sokija. Kot pravijo v društvu, bo Bobnarska klinika zabaven izobraževalni seminar, namenjen vsem ljubiteljem bobnanja, tako glasbenikom kot ostalim posameznikom. Klinika se bo odvijala v okviru nastajanja plošče Against The Gravity, ki jo je skupina Elvis Jackson posnela s producentom Billyjem Gouldom. Soršak bo vsem obiskovalcem predstavil bobnarski set, na katerega je posnel vse pesmi omenjenega albuma, predstavil bo tehnike igranja in ritme, ki jih je uporabil, raz-govoril pa se bo tudi o vseh dogodivščinah, ki so se skupini Elvis Jackson pripetile med snemanjem plošče v ZDA. Prijave za seminar društvo sprejema na elektronskem naslovu drus-tvo.smart@gmail.com, število mest pa je omejeno. PM H'OiH'HIIN BRASLOVCE ŽALEC PREBOLD Prodaja sporne posesti V Podvrhu v Braslovčah je naprodaj posest, na kateri Dušan Šerko v okviru svojega Zavoda Geneza opravlja piščančjerejo. Znano je, da je bil med Šerkom in Občino Braslovče spor za lastništvo nad posestvijo, na kateri sta dva hleva. Posest Šerko prodaja za 400 tisoč evrov, medtem ko občini za večletno uporabo prostorov dolguje 192 tisoč evrov. Lastnica dela posesti nekdanjega žalskega podjetja Hme-zad je Občina Braslovče, del posesti pa je pred štirimi leti kupil Šerko. »Do spora ne bi prišlo, če si Šerko ne bi lastil dela občinske posesti, na kateri sta hleva, v katerih goji piščance,« pojasnjuje direktor občinske uprave Milan Šoštarič. Sodišče je lani februarja razsodilo v prid Občini Braslov-če, in sicer, da je eden od hlevov v večinski in drugi v delni lasti občine. »Lastništvo je jasno,« poudarjajo na občini, s čimer se Šerko ne strinja. Ko so se zakoličenja mej lotili lani poleti, je Šerko tako občino kot Šoštariča tožil zaradi motenja posesti in povzročitve poslovne škode. Šerko poudarja, da ima vso potrebno dokumentacijo in dovoljenja za obratovanje ter da so napako glede lastništva storili ob vpisu posesti v zemljiško knjigo. K zapletu zgodbe je svoje dodalo tudi okoljsko ministrstvo, ki je odločbo za izdajo soglas- ja o začasnem delovanju kom-postarne (z njo se je Šerko ukvarjal pred rejo piščancev, op. p.) namesto v Braslovče poslalo na Občino Vransko, nakar je pretekel 30-dnevni pritožbeni rok in kar štiri leta so minila, da so v Braslovčah dokazali napako ministrstva. Kljub temu, da je bil postopek v presoji na sodišču, je Šerko ves ta čas opravljal dejavnost. Za ukinitev njegove dejavnosti so sosedje, krajani Podvrha, podpisovali celo peticijo. Sprva jih je motil smrad, Dušan Šerko prodaja sporno posest v Podvrhu v Braslovčah za 400 tisoč evrov. Posel s piščanci ni donosen, je pa ravno toliko, da z njim krije stroške za bencin. 9 ki se je širil iz nekdanje kom-postarne, in kasneje hrup starih ventilatorjev v hlevih. Sprava ali nateg? Šerko se je z občino pripravljen spraviti, kot pravi. Ponuja ji, da uveljavi predkupno pravico in v vrednosti 400 tisoč evrov odkupi njegovo zemljišče. »Gre za kulturnozgodovinsko območje in zemljišča, namenjena razvoju turizma in kmetijstva, kamor njegova dejavnost in parcele ne sodijo, zato imamo namen zemljišče odkupiti. Preden gremo v nakup, pa sta potrebni uradna cenitev zemljišča in notarsko overjena pogodba. Prodajo je treba opraviti po točki zakona in ne po pravilih, ki jih želi določati Šerko,« pravi Šoštarič. Za nakup Šerkove posesti naj bi se zanimalo tudi eno od domžalskih »slamnatih« podjetij, kjer naj bi šlo za »špeku-lativni nakup«. Zavod Geneza naj bi bil globoko v dolgovih, zato njegovo lastnino prodaja tudi sodišče na dražbi. 192 tisoč evrov Šerko dolguje tudi občini v obliki najemnine za uporabo dela hleva, ki ga je več let uporabljal nelegalno. Kako bo odplačal dolg, ni znano. Pravi, da posel s piščanci ni donosen, je pa ravno toliko, da z njim krije stroške za bencin. MATEJA JAZBEC Foto: GrupA Letos 30 neprofitnih stanovanj V lanskem letu je bilo v občini Žalec prosilcem dodeljeno 27 povsem prenovljenih neprofitnih stanovanj, okoli 30 dodelitev pa načrtujejo tudi letos. Prve ključe v letošnjem letu je prosilcem za neprofitna stanovanja v Občini Žalec minuli torek izročil župan Lojze Posedel. Novim najemnikom je čestital in jim zaželel, da bi v teh novih, obnovljenih stanovanjih našli varen in topel dom. Stanovanjski sklad Občine Žalec razpolaga kar s 580 neprofitnimi in službenimi stanovanji. TT Župan občine Žalec Lojze Posedel podeljuje ključe trisobnega stanovanja v Prešernovi 3 v Žalcu družini Salamun. Župan z duhovniki Ponovoletni sprejem z najdaljšo tradicijo je v žalski občini gotovo županov sprejem za duhovnike žalske de-kanije. Tudi tokratnega, ki je bil v gostišču Štorman v Šempetru, je pripravil žalski župan Lojze Posedel s sodelavci. Udeležili so se ga povabljeni duhovniki iz sedmih župnij žalske dekanije. V nagovoru je župan Pose- porno ter se zahvalil duhovni-del povedal, da je bilo prete- kom za skrb, ki jo posvečajo klo leto kljub težkemu stanju sakralnim objektom in za njiv gospodarstvu uspešno in na- hov prispevek pri duhovni os- krbi vernikov. Govoril je tudi o načrtih za letošnje leto, pri tem je izpostavil gradnjo čistilne naprave v Kasazah, ki bo končana v prvem četrtletju. Za sprejem se je v imenu dekana žalske dekanije Jožeta Kovačca zahvalil šempetrski župnik Mirko Škoflek in poudaril, da se dobri odnosi ob- S sprejema duhovnikov sedmih župnij žalske dekanije Tiho libojsko smučišče činskih in političnih struktur do duhovnikov kažejo na številnih področjih in na različne načine. Takšnega sodelovanja si želijo tudi v tem letu. Ob koncu zahvalnega govora je zaželel vsem v letu 2010 zdravja in delovnih uspehov, kljub krizi, ki bo po napovedih še trajala. TT Nekdaj priljubljeno smučišče v Libojah, namenjeno popoldanski smuki, ne obratuje že četrto sezono. K zaprtju in nerentabilnemu poslovanju smučišča so botrovale zelene zime. S smučiščem je kot koncesionar upravljalo Športno-turistično društvo Partizan Liboje. Zaradi zahtev zakonodaje, ki predpisuje ustrezne pogoje za delovanje in zaposlitev nadzornika, v Libojah niso sposobni ponovno oživiti smučišča. MJ Nikoli dovolj vedenja o ljudski pesmi Pevci, godci, glasbeni pedagogi in vodje folklornih skupin se bodo v soboto zbrali v Preboldu na že šestem mednarodnem simpoziju o ljudski pesmi, glasbi in šegah. Vsebina letošnjega simpozija nosi naslov Tako smo peli podoknice na Slovenskem. O ljubezenskih in priložnostnih pesmih, ko so fantje odhajali v vojsko in dekleta jemala slovo od svojih domačih ter »ofiranju«, kot so imenovali hvalnico godu, bosta predavala dr. Engelbert Logar z graške Kunstuniversitat in Adriana Gaberščik iz Ljubljane. Logar, Slovenec po rodu, se ukvarja z izročilom ljudske pesmi zlasti na Koroškem. Gaberščikova, po izobrazbi slavistka in prou-čevalka ljudskega izročila, bo petje podoknic ponazorila s pomočjo ljudskih pevk iz Tepanja. Simpozija se udeležuje okoli 40 slušateljev. Odvijal se bo v Dvorani Prebold in bo trajal cel dan. Zaključili ga bodo ob 18. uri s koncertom ljudskih godcev in skupin. MJ 10 NOVI TEDNIK Oživljanje Planinke Na Ljubnem stavijo na razvoj turizma, v ospredju so tudi ceste, vodovodi in dodatni prostori za vrtec Dolga leta je ugled Ljub-nega kvarilo zapuščeno in propadajoče poslopje Planinke, nekdaj izjemno znanega hotela, na katerega je vezanih ogromno nostalgičnih spominov. Kot je v torek povedala županja Ljub-nega Anka Rakun, je objekt zdaj odkupil domačin, ki bo Planinko prenovil in jo spet usposobil za turistične namene. Oživljanje Planinke je le eden od turističnih načrtov in idej, s katerimi želijo Ljub-nemu spet povrniti nekdanji ugled izletniškega kraja, ki je bil med »letoviščarji«, tudi iz Celja, zelo priljubljen. Spomnimo, da so leta 1965 beležili 5 tisoč nočitev, kar je ogromno v primerjavi z današnjim stanjem. Zdaj je Ljubno priljubljeno predvsem med ribiči iz različnih evropskih dr- Županja Anka Rakun vodi Občino Ljubno četrti mandat, v peto pa je, vsaj zaenkrat tako kaže, menda ne bo več med kandidati. žav, v kraju in okolici pa raste vse več turistične infrastrukture. Seveda računajo tu- di na smučarski center Golte, pri čemer jih čaka urejanje boljše cestne povezave, poleti pa bo letos zagotovo na daleč odmeval Flosarski bal, ki bo slavil 50-letnico. Že lani so svetniki sprejeli več kot 3,3 milijona evrov težak proračun, ki bo v veliki meri namenjen cestni infrastrukturi in izobraževanju. »Še vedno nadaljujemo oziroma končujemo industrijsko poslovno cono, kjer se je pojavil resen investitor. Centru Ljubnega bomo omogočili dodaten vodni vir, pri čemer pomaga tudi Evropa, vodni vir oziroma možnost priključitve na Letošč pa je mišljen predvsem kot rezervna pitna voda. V ospredju bo tudi sedem krajših cestnih odsekov, ki so nujno potrebni ureditve za boljši standard občanov oziroma za to, da Po padcih vzpon centra Golte Z boljšimi in s slabšimi lastniki ter z veliko sreče in smole je povezana štiridesetletna zgodovina izgradnje in obratovanja smučarskega centra na Golteh. Jubilej so proslavili minulo soboto. Padec gondolske kabine in nosilne vrvi se je zgodil ob začetku smučarske sezone 79/80, konec leta 1979. Pred leti je obratovanje spet zaznamovala dvojna smrtna nesreča, ko sta življenje izgubila dva delavca, vzdrževalca na gondolski postaji v Že-kovcu, kasneje pa sta se zgodili še dve odmevni, a na srečo ne tragični nevšečnosti. Bolj svetla »zgodovina«zim-sko-letnega rekreacijskega centra Golte se je začela po izgradnji vodooskrbnega sistema za izdelovanje umetnega snega, ki so ga zgradili tedanji večinski lastniki iz Italije. Od takrat je bilo prisotno nenehno vlaganje v smu- čarske naprave, povečevanje zmogljivosti, izgradnjo smučarskih vlečnic-sedežnic ter hotela, ki je zdaj ponovno tik pred večjo prenovo in dograditvijo. Lastniki in upravitelji, ki so se menjali zelo pogosto, so prispevali k temu, da so bila smučišča pogostokrat slabo oskrbovana. Prvi uprav-ljalec, ki je zgradili center na Golteh, je bil Izletnik Celje, nato so se izmenjali SOZD Merx Celje, Rdeča dvorana Velenje, konzorcij občin Mozirje, Žalec, Celje in Velenje, kasneje še podjetje iz Italije, z medtem ko je zdaj poleg občin in zasebnikov 50-od-stotni lastnik PV Invest, hčerinska družba Premogovnika Velenje. V času recesije, ko so morali lastniki prestaviti adaptacijo starega in izgradnjo novega hotela z well-ness centrom in več depan-dansami vsaj za leto dni, so vendarle uspeli pridobiti dva milijona evrov nepovratnih sredstev, ki bodo nova injekcija za razvoj Golt. Minulo soboto so na smučišču proslavili 40 let dela tega priljubljenega smučarskega centra, ki ga že vrsto let vodi direk- Škoda v tisoče evrov Pred božičem se je v Lo-kovici pri Šoštanju, kjer sicer še vedno pomnijo lansko katastrofo v juliju, spet sprožil manjši plaz, ki je podrl oporni zid nedaleč stran od stanovanjske hiše. Vzrok za sprožitev plazu so bile zaledne vode, ki so povzročile zdrs zemljine. Po sklepu republiške uprave za zaščito in reševanje je Šoštanj med občinami, kjer tudi uradno ocenjujejo škodo zaradi predbožičnih poplav. Komisija za ocenitev škode Občine Šoštanj je med ocenjevanjem naletela na nov plaz, ki se je sprožil v bližini prvega. Drugi plaz sicer ne ogroža stanovanjskih ali gospodarskih objektov, vendar ga bo treba ustrezno sanirati, predvsem urediti drenažo in odvodnjavanje, ter izdelati kamnite zložbe. ljudje ostajajo na podeželju,« načrtuje županja Anka Rakun in dodaja, da so ceste neizpeta pesem, saj jih je po gradnji treba vzdrževati. »Ni zanemarljivo, da delamo novo igralnico za četrti oddelek v vrtcu, saj zaradi večjega števila rojstev lani nismo mogli vpisati vseh otrok. Vemo in verjamemo, da je četrti oddelek nujno potreben in upravičen.« V teh dneh so precej aktualne ponekod zasnežene, na Ljubnem pa, vsaj tako sodijo občani, precej dobro očiščene ceste. Lani, v relativno mili zimi, so v občini za čiščenje 260 kilometrov cest namenili približno 135 tisoč evrov, letos pa računajo, da jih bo pluženje in vzdrževanje cest v zimskih razmerah stalo 200 tisoč evrov. US Jubilej smučarskega centra Golte so proslavili tudi s pomočjo zgornje-savinjskih smučarjev starodobnikov. tor Ernest Kovač, nekdanji reprezentančni smučarski trener, praznovanje pa so združili z jubilejem podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. JOŽE MIKLAVC Ocena škode zaradi prvega plazu znaša malo več kot 85 tisoč in drugega približno 6 tisoč evrov. Omenjene zneske in zapisnik o ogledu in oceni škode bo Občina Šoštanj v naslednjih dneh oddala regijski komisiji, ki bo z ostalimi komisijami nato pripravila skupno oceno. US A KRATKO Dr. Medved med Darsovimi nadzorniki LJUBLJANA - Vlada je na predlog ministrstva za finance v nadzorni svet Darsa imenovala direktorja velenjskega premogovnika dr. Milana Medveda. Medved je večino delovnih let preživel v velenjskem premogovniku, vmes pa je bil pet let zaposlen v Holdingu slovenske elektrarne. Velenjski premogovnik vodi od leta 2007. Zanimanje za pravno pomoč VELENJE - Brezplačno pravno svetovanje, ki ga v mestni občini omogočajo od 1. februarja lani, je v tem času poiskalo več kot tisoč občanov. Največ vprašanj je bilo s področja družinskega, delovnega, gospodarskega ter kazenskega prava. Čakalna doba za pravno svetovanje je 14 dni. Z brezplačno pravno svetovalno službo Mestne občine Velenje večkrat sodeluje tudi center za socialno delo, ki na tak način sproti rešuje nekatere težave občanov. Ob tem pa v centru dodajajo, da so lani zabeležili porast nasilja v družini. Evidentiranih imajo 254 primerov družinskega nasilja. Vse več malčkov ŠOŠTANJ - V občini že tretje leto staršem novorojencev podeljuje enkratno denarno pomoč v višini 100 evrov. Prvo leto so prejeli sedemdeset takšnih vlog, leto kasneje devetdeset, lani pa sto šest. V občini upajo, da se bo trend rasti rojstev v Šoštanju nadaljeval tudi v prihodnje. Ob tem opozarjajo starše na časovne roke oddajanja vlog. Denarna sredstva lahko uveljavljajo štiri mesec od otrokovega rojstva, občina Šoštanj pa nima pristojnosti za ugotavljanje rojstva otrok. Godbeniki za oči in ušesa MOZIRJE - Godba Zgornje Savinjske doline pripravlja v soboto ob 19. uri tradicionalni letni koncert, ki bo v športni dvorani v Mozirju. Zgornjesavinjskim godbenikom na tem dogodku vsako leto prisluhne večstoglava množica obiskovalcev, ki uživajo ne samo v odličnem glasbenem programu, ampak tudi v dovršenem scenskem nastopu in solističnih točkah. Umetniški vodja zgornjesavinjskih godbenikov Tomaž Guček je za letošnji koncert izbral kombinacijo koncertnih in zabavnih skladb domačih in tujih skladateljev ter aranžerjev, člani orkestra pa se na nastop pripravljajo že od poletja. Koncert bo torej zagotovo znova prava paša za ušesa in oči. Predstavitev žametne revolucije VELENJE - V avli mestne knjižnice bodo danes, torej v petek, ob 19.19 odprli razstavo Po poteh žametne revolucije, ki jo je pripravila mestna občina v sodelovanju z veleposlaništvom Slovaške republike v Sloveniji. Za tovrstno kulturno sodelovanje med MO Velenje in slovaškim veleposlaništvom sta se dogovorila župan Srečko Meh in njena eksce-lenca dr. Marianna Oravcova, ki je Velenje obiskala 19. avgusta lani. Razstava na 14 plakatih prikazuje tranzicijsko obdobje Češkoslovaške republike konec osemdesetih let in začetke njene demokratizacije. Igraj se z mano VELENJE - Festival Igraj se z mano, v okviru katerega so pripravili tudi mednarodni likovni natečaj, je projekt, kjer se skozi različne dejavnosti brišejo meje med osebami s posebnimi potrebami in ostalo večino ljudi. Na natečaj se je lani odzvalo 57 šol in zavodov iz Slovenije in tujine. Prispelo je več kot 700 likovnih del v različnih tehnikah. Prva razstava natečaja je bila postavljena lani na Gradu Tivoli, zdaj pa so razstavi odprli vrata tudi v Mladinskem centru Velenje. K sodelovanju so povabili učence Centra VIU Velenje, ki so pod mentorstvom svojih učiteljev in prostovoljcev v torek opremili galerijo MC Velenje z razstavljenimi deli. Mrliška vežica ŠOŠTANJ - Občina Šoštanj je konec lanskega septembra v Belih Vodah začela graditi mrliško vežico, zaradi gradnje pa so prestavili spomenik padlim borcem v 2. svetovni vojni. Vežica je skoraj že dograjena, manjkajo še zaključna dela v notranjosti, asfalt na parkirišču ter priključki za elektriko in vodovod, seveda pa je treba urediti še okolico objekta. Mrliška vežica bo imela pet prostorov, predvidoma pa naj bi jo odprli aprila. Celotna naložba bo občino veljala 95 tisoč evrov. US www.novitednik.com H'OiH'HIIN ŠEHTJUR I LAŠKO 11 Kristanovima so zaradi onemogočanja pravilnega registriranja odjema električne energije zaračunali 5 tisoč evrov. Zaradi luknje v števcu ob 5 tisočakov? Bernardi in Francu Kristanu dopis Elektra Celje, ki sta ga prejela 7. decembra lani, ni ravno polepšal praznikov. Začudena sta izvedela, da distributerju električne energije dolgujeta skoraj 5 tisoč evrov. Za toliko naj bi namreč oškodovala distributerja zaradi poškodovanega števca oziroma prevrtanega pokrova, kar je onemogočilo realno oceno odjema električne energije. Kristanova trdita, da števca nikakor nista poškodovala. »Ne vem, zakaj bi plačevala za nekaj, kar nisva storila,« zatrjujeta. Kristanova živita v Dolah na števcu, ki ga imata v hiši, pri Šentjurju na manjši kmetiji, ki je njun vir dohodka, čeprav Franc hodi tudi v službo. Ob znesku 5 tisoč evrov sta se naravnost zgrozila. »Bi ga že nekako plačala, če bi vedela, da sva res porabila toliko elektrike ali da bi nama bila dokazana krivda,« pravita in hkrati zatrjujeta, da nista opravila nobenega posega. »Saj nisem nor, da bi naredil kaj takega. To je, kot bi nekomu prepiknil pnevmatiko in potem čakal ob avtu z nožem v gumi,« je nazoren Kristan, ki se mu je sicer pred časom dozdevalo, da je na prejšnjem, starem števcu, opazil nekakšno »plomibra- nic,« še dodajata Kristanova, ki sta sicer opazila določeno nihanje zneskov na položnicah in poračunih. »Sporen števec so montirali leta 1998, z drugim pa ga je monter nadomestil konec oktobra lani. Nobenega govora ob demontaži oziroma menjavi ni bilo o tem, da bi kje bila kakšna luknja na starem števcu, to so opazili šele kasneje, saj so nama dopis o tem iz elektro-podjetja poslali 5. novembra lani. Zakaj niso napake takoj ugotovili, da bi lahko skupaj pogledali? Tako nima nobena stran nobenega dokaza o luknji. In zakaj te luknje ni nihče opazil ob rednih popisih števca?« se Kristanovima odpirajo številna vprašanja. Zato tudi menita, da pet tisoč evrov nista dolžna plačati. Kdo je luknjal števec, bodo preiskovali policisti Kot so nam pojasnili iz podjetja Elektro Celje, kamor se je po dodatna pojasnila osebno že oglasil tudi Kristan sam, so pri obračunu zneska ravnali v skladu s splošnimi pogoji, ni pa v njihovi pristojnosti ugotavljati, kdo je poškodoval števec. Za števec je pač odgovoren odjemalec, saj je tudi nameščen v njegovi hiši. »Pri pregledu merilne naprave po demontaži zaradi poteka žiga smo v števčni delavnici ugotovili, da je bil na merilni napravi opravljen samovoljen poseg. Pokrov števca je bil prevrtan in s tem dana možnost onemogočanja pravilnega registriranja porabljene električne energije. V splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije je ta poseg opredeljen kot neupravičen odjem in skladno s tem smo izračunali odškodnino odjemalcu in hkrati lastniku, ki je odgovoren za vse obveznosti iz tega poglavja. Ti pogoji so izdani s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in veljajo za vsa distribucijska podjetja v državi, ki so izvajalci nalog sistemskega operaterja. Elektro Celje ne ugotavlja, kdo je povzročil poseg na merilni napravi, pač pa so za to pristojni ustrezni organi,« pravijo v podjetju. Zato so tudi na pritožbo Kristanovih odgovorili, da so zadevo v reševanje predali pristojni policijski postaji v Šentjurju. Glede na to, da Kristanova zatrjujeta, da se števca nista niti dotaknila, bo kaj več znano očitno šele s pomočjo policijske preiskave. Do rezultatov preiskave pa bo podjetje, pravijo, da so se tako dogovorili tudi s Kristanom, počakalo z odklopom električne energije. POLONA MASTNAK Foto: GrupA no luknjico«, vendar temu ni posvečal preveč pozornosti. Je pa že leta 2005, ko je opažal precej visoko porabo, vsakodnevno odčitaval števec, tega pa naj bi zatem popravili in zneski naj bi se nekoliko znižali, kot trdita Kristana. Števec pri Kristanovih sicer delavci podjetja popišejo dvakrat letno, na vsakih 12 let pa je predvidena menjava števcev. »Ves čas poskušava paziti na porabo električne energije; tako imamo varčne žarnice, menjali smo zamrzovalno omaro, strojev pa na kmetiji tudi ni toliko, da bi porabili veliko energije, saj nimamo krav molz- Franc Kristan trdi, da luknje v števec, ki je zdaj že zamenjan, ni vrtal. Kandidati za priznanja Občina Laško ter Etno odbor Jureta Krašovca Mož-nar le še nekaj dni zbirata predloge za dobitnike priznanj Antona Aškerca ter zlati možnar. Zlati možnar etno odbor podeljuje že od leta 1990, prejmejo pa ga tisti, ki v občini storijo največ na področju etnološke in etnografske dejavnosti. Priznanje je namenjeno ustvarjalcem v lokalni skupnosti ali izven nje, bistveno pa je, da prispevajo svoj delež za občino ali kraj. Razpis je odprt še do 20. januarja, prijaviti pa je mogoče posameznike, društva ali druge organizirane skupine. Lani je zlati možnar prejela Jožica Škorja. Le do 18. januarja pa Občina Laško še zbira predloge za prejemnika priznanja Antona Aškerca. Priznanje je namenjeno posameznikom ali skupinam, ki so v preteklem leto še posebej dejavno so-kreirali kulturno dogajanje v občini, se lahko ponašajo s posebnimi dosežki ali pa so praznovali pomembno obletnico delovanja. Bistveno je, da so s tem poskrbeli za promocijo Občine Laško. Običajno se na slovesnosti, ki bo sledila, podelijo tri Aškerčeva priznanja. PM NA KRATKO V Jurkloštru s Tonetom Partljičem Zavod Odon nocoj ob 19. uri v telovadnici osnovne šole v Jurkloštru pripravlja novega v nizu Kloštrskih večerov. Tokrat bo gost učitelj, pisatelj, dramaturg in politik Tone Partljič. Zbranim bo spregovoril na temo V življenju se je potrebno tudi nasmejati. V spremljevalnem kulturnem programu bo večer z glasbo popestrila inštrumentalna skupina Parlament Dixie Band iz Maribora. Noč v Benetkah - v Laškem KUD Koral Laško v nedeljo ob 17. uri v Kulturnem centru Laško pripravlja glasbeno predstavo. Na oder bodo postavili opereto Johanna Strausa ml. Noč v Benetkah. Nastopili bodo člani Celjskega pevskega društva ter MePZ Koral Laško z odličnimi solisti. Na klavirju jih bo spremljala Marjanca Ocvirk, pevce bosta vodili zborovodkinji Rebeka Hrastnik in Špela Florjanič, predstavo režira Magdalena Hrastnik. PM 12 SL. KONJICE I WITAWJI ŽMABJ1 P. J.| NOVI TEDNIK Občina po meri invalidov Občina Zreče in širša Dravinjska dolina so se organizirano lotili reševanja potreb in interesov invalidov Občina po meri invalidov je očitno želja številnih ljudi z območja Dravinjske doline. Tako lahko vsaj sklepamo po množični udeležbi na okrogli mizi na to temo v Zrečah. Skrbno sta jo pripravila Območno društvo invalidov Dravinjske doline in Občina Zreče, ki se želi vključiti v projekt Zveze delovnih invalidov Slovenije. Projekt, s pomočjo katerega želijo omogočiti enakopravne pogoje za življenje vseh ljudi, sta predstavila župan Boris Podvršnik in predsednik najbolj množičnega invalidskega društva v Dravinjski dolini Ivan Pavlič. Dobre prakse in številne prepreke, s katerimi se morajo spopadati invalidi, starejši ljudje in druge skupine s posebnimi potrebami, so podrobno osvetlili udeleženci okrogle mize. Sodelovali so predstavniki vrtca, šol, zdravstvenega doma, kulturnih, športnih in socialnih ustanov ter seveda posameznih invalidskih društev s širšega območja Dravinjske doline. Pokazalo se je, da tako kot so različne invalidnosti, so različne tudi potrebe ljudi. Med najbolj vidnimi ovirami so gradbene. S pomočjo ankete so v Zrečah že temeljito prečesali svoje okolje in naredili njihov popis. Moteča je zlasti nedostop- nost do občinske stavbe in Krajevne skupnosti Zreče, do pošte, zdravstvenega doma in knjižnice, saj do vseh vodijo nepremagljive stopnice. Manjših ovir, kot so spolzka tla, premalo parkirišč za invalide, preozki prehodi, ovi- re na pešpoteh in dostopih na pločnike ali neprilagojena križišča so našli toliko, da jim pri odpravljanju dela zlepa ne bo zmanjkalo. »V 90 odstotkih gre za malomarnost, tako da bo že z dobro voljo in organiziranim pristopom mogoče marsikaj razrešiti,« je množico ovir komentiral Ivan Pavlič. Pri tem ni mislil le na gradbene ovire in dostopnost, temveč tudi številne težave na drugih področjih. Tokrat so se osredotočili na vzgojo in izobraževanje invalidov ter na probleme, ki spremljajo njihovo delo in zaposlovanje. Če se na pri- mer po čudežu uspe zaposliti osebi z motnjami v duševnem razvoju, s tem dokončno izgubi status. V ospredju so bile tudi komunikacijske ovire, ki jih še zlasti občutijo gluhi in naglušni, saj slovenskega znakovnega jezika (razen njih) nihče ne pozna. Pravica do tolmača tako ostaja mrtva črka na papirju. Vedno več potreb se pojavlja tudi pri zagotavljanju socialne varnosti invalidov, potrebujejo pomoč pri zdravljenju in rehabilitaciji, težko sodelujejo v kulturnem življenju, rekreaciji, v športu in vseh ostalih dejavnostih - razen, če jih organizirajo sami. Okrogla miza je ponudila veliko podatkov o tem, kaj je treba v občini Zreče in v sosednjih občinah še urediti. Tako bo dobra osnova za analizo stanja in akcijski načrt. Njegovo uresničevanje bo spremljal svet za invalide, ki ga bo imenoval župan. »Akcijski načrt bo potrebno sproti dopolnjevati. Verjamem, da bomo z njegovo pomočjo probleme reševali na organiziran način v dobro ne le invalidov, temveč tudi vseh drugih ljudi, ki so tako ali drugače prikrajšani,« sta poudarila tako Boris Podvršnik kot Ivan Pavlič. MILENA B. POKLIČ Denar za kulturno središče v Vitanju, Šmarje izpadlo Celostna revitalizacija kulturnega doma Vitanje v kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij je na razpisu ministrstva za kulturo prejela najvišje število točk in 2 milijona evrov. Gre za drugi javni razpis za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo v višini 10 milijonov evrov. Nanj je bilo prijavljenih 67 projektov. Komisija je za sofinanciranje izbrala 6 projektov. Kulturno središče evropskih vesoljskih tehno- logij v Vitanju je edini izbrani projekt s celjskega območja. Ministrstvo ga bo sofinanciralo v zaprošenem znesku, torej v višini dveh milijonov evrov. Glede na to, da je celoten vitanjski proračun letos »težek« 5,4 milijona evrov, gre domala za polovico pričakovanih sredstev. Občini Vitanje bodo omogočila uresničitev letošnje največje naložbe, na katero so se pripravljali že več let. Podrobno jo bodo predstavili po podpisu pogodbe. Obnove kulturnega dom v Šmarju država ne bo sofinancirala. HITRO NAROČITE Pogodbe z ministrstvom bodo za izbrane projekte podpisali ne glede na pritožbe tistih, ki niso bili izbrani. Odločitev razpisne komisije je najbolj razburila Mariborčane, ki niso uspeli z nobenim projektom, čeprav se pripravljajo na leto 2012, ko bo Maribor evropska kulturna prestolnica. Med tistimi, ki so se pritožili, je tudi Občina Šmarje pri Jelšah. Šmarčani so se na razpis prijavili že leta 2008, ko je bil njihov projekt obnove dvorane ter drugih prostorov kulturnega doma ocenjen z 52 točkami, na zadnjem razpisu pa so prejeli dve točki manj. To se je zgodilo kljub temu, da jim je na predzadnjem razpisu manjkalo gradbeno dovoljenje, zato menijo, da je bil postopek v ministrstvu za kulturo voden ne-transparentno. V Šmarju pri Jelšah omenjajo, da lastnih sredstev za obnovo v kulturnem domu nimajo, zato prestavljajo blizu 1,5 milijona evrov vreden projekt na prihodnje leto. MBP, BJ Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. I tudi 'etnik 2010 A JtWil ;1 s prilogo TV-OKNO! ^ iïM Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ima in priimek: Kraj: Ulica: Datum rojstva: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika H'OiH'HIIN ROGAŠKA S. j ŠMARJE P. J.| V Rogaški Slatini, kjer ima Aleksander S. Jurkovič izjemno zbirko o kraljevski dinastiji Karadjordjevićev, bo v nedeljo zvečer zanimiv dogodek. »V čast odkritja slike kralja Petra II. prireja Ljudski muzej Rogaška Slatina svečano ljudsko akademijo,« piše na vabilu. Da je Jurko vičeva zbirka o Karadjordjevićih upoštevanja vredna, pričuje odmevna lanska razstava Muzeja novejše zgodovine Celje, z naslovom Kralj Aleksander med nami. Na odmevni razstavi, ki je bila ob 100-letnici njegovega prvega obiska v Sloveniji (v Rogaški Slatini), so bili predstavljeni številni zanimivi predmeti iz zbirke ljudskega umetnika Nanija Poljanca (kot je Jurkovičev psevdonim). V njegovi Ka-radjordjevićevi zbirki je že več kot sto predmetov, med njimi celo originalna politična oporoka zadnjega jugoslovanskega kralja Petra II. iz leta 1943, na roko napisani jedilniki kralja Petra I., pismo kneza Aleksandra, pismo Nikole Tesle o ubitem kralju 13 Karadjordjevići se vračajo V Rogaški Slatini javna predstavitev portreta zadnjega jugoslovanskega kralja - V zdraviliškem kraju celo Hotel Aleksander Aleksandru, različne fotografije iz Karadjordjevićevih družinskih albumov, na Bledu naslikani portret kralja Aleksandra (ki je delo hrvaške slikarke Naste Rojc), različni predmeti iz časa Karad-jordjevićevega vladanja, od znamk do denarja ... Aleksander S. Jurkovič se med drugim osebno srečuje z različnimi Karadjordjevićevimi potomci in nekateri so mu podarili zanimive predmete. Da je zbirka po dokumentarni plati upoštevanja vredna, pričuje to, da je od oktobra razstavljena celo v muzeju v Op-lencu v Srbiji, kraju mavzoleja Karadjordjevićev. Ogledalo si jo je že petnajst tisoč obiskovalcev. Karadjordjevićeva zbirka v Rogaški Slatini, ki je s kraljevsko rodbino povezana tudi po turistični plati, je vse bolj bogata. Njena zadnja pridobitev je portret kraljeviča Petra II., ki je delo hrvaške slikarke Ivanke Bukovac iz leta 1936, iz upoštevane Bu-kovčeve slikarske družine. Ko je zbiralec Jurkovič za sliko izvedel, je postala po dveh mesecih in pol v lasti njegovega Ljudskega muzeja Rogaška Slatina, pri čemer omenja pomoč donatorjev. Olje na platnu, ki je bilo nekoč v Srbiji, se je nato znašlo na Dunaju, kjer ga je pred kratkim kupil Jurkovič. Lastnik zbirk Ljudskega muzeja Rogaška Slatina, ljudski umetnik Nani Poljanec (s pravim imenom Aleksander S. Jurkovič), je najbolj znan kot televizijski Don Corleone iz oddaje Hri-bar. Na fotografiji z najnovejšo pridobitvijo muzeja, z oljem na platnu, ki predstavlja zadnjega jugoslovanskega kralja, najstnika Petra. »Zbirko bom še obogatil, nato jo bom v celoti zapustil mestu Rogaška Slatina, kjer bo na voljo vsem, ki jih bo zanimala,« napoveduje Aleksander S. Jurkovič, ki je slovenski javnosti najbolj znan kot Don Corleone iz televizijske oddaje Hri-bar. V zbirkah njegovega ljudskega muzeja so med drugim še številni predmeti, ki so povezani z znamenitim zdraviliškim krajem, med njimi stare knjige o Rogaški Slatini, stari slatinski kozarci, različne stare etikete, steklenice, reklame . »V zadnjih letih sem v ljudski muzej vložil vse svoje prihranke in že tri leta nisem koristil letnega dopusta, bodisi zaradi časovne ali denarne stiske. Ampak ni mi žal niti sekunde in niti centa, ker vem, da sem na pravi poti,« pravi Jurkovič. BRANE JERANKO Zadnja pridobitev Karadjordjevićeve zbirke Ljudskega muzeja Rogaška Slatina je portret mladoletnega kraljeviča Petra II., sina ubitega kralja Aleksandra ter zadnjega jugoslovanskega kralja. Zaradi njegove mladoletnosti je državo vodilo kraljevo namestništvo s knezom Pavlom na čelu. Kralj Peter II. je umrl v izgnanstvu v ZDA leta 1970. Predzadnja pridobitev ljudskega muzeja. Med najbolj dragocenimi predmeti Karadjordjevićeve zbirke iz Rogaške Slatine je originalna, dolgo neznana politična oporoka zadnjega jugoslovanskega kralja iz leta 1943. Na predstavitvi kupljenega portreta kraljeviča Petra II., ki bo v nedeljo ob 18. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Rogaška Slatina, bodo v programu nastopili violinist Teofil Milenković, pianisti Urška Roškar, Katja Sin-kovič in Erik Šuler, operna pevka Biljana Ivanovič Biba, šansonjer Matija Puž ter pevka Manca Izmajlova. Prireditev pripravlja Ljudski muzej Rogaška Slatina, skupaj z Zavodom za kulturo Rogaška Slatina. Hotel »diktator«? Kraljevski Karadjordjevi-ći so bili s turistično Rogaško Slatino povezani od nekdaj. Prvi Karadjordjević, Peter I., je bil tam že davnega leta 1869, leta 1909 je bil tri tedne zdraviliški gost takratni srbski prestolonaslednik Aleksander II,. poznejši jugoslovanski kralj, ki je bil ubit v atentatu v Marseillu. Slatinski Hotel Nadvojvoda Janez, kjer je bival (zadnja desetletja je bil znan kot Hotel Soča), so pozneje po njem poimenovali kot Hotel Aleksandrov dom, podjetje Svit iz Slovenske Bistrice pa ga je med zadnjo obnovo znova poimenovalo kot Hotel Aleksander. Odpreti ga nameravajo spomladi. Vladavina Karadjordjevićev je za Slovence vsekakor pomembno obdobje, čeprav v marsičem slabo. Treba je spomniti, da je ostal diktatorski kralj Aleksander Slovencem in drugim južnim Slovanom v slabem spominu ter da je sporna zgodovinska osebnost. Čas njegovega vladanja je bil v znamenju hude revščine, razvpite šestojanuarske diktature ter z njo hudih kršitev človekovih pravic, poleg tega zgodovinarji poudarjajo njegove velikosrbske ideje, centralizem ter unitarizem. V času njegovega vladanja se je Slovenija morala imenovati Dravska banovina, ki je bila nekaj časa celo brez Bele krajine. Jelšingrad na tehtnici Bo dvorec Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah kupilo in prenovilo podjetje GIC Gradnje iz Rogaške Slatine? Zaradi verjetnega nakupa dvorca, ki je na prodaj za tristo tisoč evrov, se je občinski svet pred koncem leta odpovedal predkupni pravici v korist GIC Gradenj. »Za Jelšingrad intenzivno izvajamo preverbe na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije glede njihovih zahtev in pogojev, obenem pripravljamo tudi predloge in zasnove želenih preureditev ter sanacije objekta,« nam je pred nekaj dnevi od- govoril direktor GIC Gradenj, Ivan Cajzek. Z nakupom Jelšingrada je seveda povezana vrsta odprtih vprašanj, med drugim z občine, kjer želijo, da bi bil dvorec Jelšingrad po obnovi čim bolj odprt za najširšo javnost. V GIC Gradnjah ome- njajo, da so prav tako v stikih z občino glede njihovih pričakovanj ter s skladom kmetijskih zemljišč glede še potrebnih zemljišč, saj podjetje ugotavlja, da jih je za njihov načrtovani raj za gol-fiste tam premalo. Glede skupnega sodelovanja se pogovarjajo tudi s šmarskim golf klubom, saj nakup Jel-šingrada za GIC Gradnje, brez možnosti igranja golfa, seveda ni zanimiv. »Ko bomo zbrali vse potrebne informacije, bomo nadaljevali aktivnosti v skladu z že podano namero nakupa, seveda pod pogoji, da ostane projekt rentabilen,« dodaja direktor. BJ Na Janini polni načrtov Smučišče Janina v Rogaški Slatini je odprto od sredine prejšnjega tedna. Njegova vlečnica je dolga blizu pol kilometra, z višinsko razliko nad sto metrov. Na smučišču, kjer imajo možnost umetnega zasneže-vanja, prevladujejo domačini, saj je hotelskih gostov zelo malo. Enotna cena dopoldanske ali popoldanske vozovnice znaša 7 evrov ter večerne 10 evrov. Upravitelj smučišča je Smučarski klub Rogaška, ki pripravlja smučarske tečaje za različne starostne skupine ter različne prireditve, med njimi Bra-čunov memorial, ki bo konec januarja. Na smučišču Janina prav tako načrtujejo ureditev sankališča ter smučišča za manj zahtevne smučarje, saj napovedujejo, da bo zemljišče kmalu prešlo v last občine. Občina se o tem dogovarja s hotelsko družbo Svit iz Slovenske Bistrice, ki ga je lani pridobila od Pe-trola. BJ www.novitednik.com 14 KULTURA NOVI TEDNIK Eva-Nina Kozmus ne more živeti brez flavte. Življenje s flavto Eva-Nina Kozmus predstavnica Slovenije na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik 2010 na Dunaju Drobno temnolaso 15-letno dekle je Eva-Nina Kozmus. Na videz prav nič drugačna od drugih najstnic. A v pogovoru zrela, odločna, z jasno zastavljenimi cilji, doseganju katerih podreja dobesedno vse. Flavtistka je in flavta je dobesedno vse njeno življenje. Nase je opozorila že pred na izboru predstavnika Slo- leti, ko je na številnih tekmovanjih mladih glasbenikov začela osvajati najvišje ocene in najvišja priznanja. Preveč jih je, da bi jih naštevali. A njena zadnja dosežka potrjujeta, kako resna, odgovorna in odločna je. Konec lanskega leta je na mednarodnem tekmovanju flavtistov v Novem Sadu suvereno zmagala v kategoriji glasbenikov do 20 let. Le dva dni pred tem je na dvodnevnem tekmovanju v Ljubljani s soglasno odločitvijo stroge žirije zmagala venije za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbenik 2010 na Dunaju. Na tej »Emi za mlade glasbenike«, ki igrajo t. i. resno glasbo, je v ostri konkurenci osvojila vozovnico za Dunaj, kjer bo maja zastopala Slovenijo. Nenavadno ime ima - Eva-Nina. Že to, da jo vsi kličejo zgolj tako in da nima nobenega »nicka«, kot temu pravijo mladi, pove o njej veliko. »Starša se ob mojem rojstvu nista mogla dogovoriti, ali bom Evelina, kot je želela ma- ma, ali Nina, kot je hotel oče. Postala sem Eva-Nina.« Ubijalski delavnik Njen delavnik je ubijalski. Ker ima z glasbo, za katero se je odločila, da bo njeno življenje, preveč dela, se je odločila, da bo srednjo šolo delala z izpiti. In tako je dijakinja prvega letnika I. gimnazije v Celju v šoli le »od daleč«. Pouka ne obiskuje, vse stavi na svojo disciplino pri učenju in na izpite ter ob tem omenja razumevanje in pomoč kolektiva izbrane gimnazije. »Da ne obiskujem pouka, sicer ni dobro, ker je lažje slediti, če si v stalnem stiku z učitelji in s snovjo, ampak po drugi stra- ni časovno ne bi zmogla redno obiskovati pouka.« Eva-Nina je namreč mladosti navkljub tudi dijakinja Konser-vatorija za glasbo in balet v Ljubljani, kjer pod mentorstvom prof. Milene Lipovšek hkrati »dela« 3. in 4. letnik. »Obveznosti z glasbo so velike. Vsak dan sem v Ljubljani. Redno obiskujem pouk za dva letnika, kar brez pomoči staršev, ki mi nudita neverjetno podporo, ne bi šlo. Vsak dan me vozita v Ljubljano in nato spet domov.« V svojem glasbenem izobraževanju je zelo »hitra«. Prehiteva. »Res je, toda želim si, da bi že naslednje leto odšla študirat flavto v tujino. Zato hitim.« Študij na tujem ji svetuje profesorica, »a tudi sama si to zelo želim. Zaradi napredka pri igranju, a tudi zato, da bi spoznala tudi tuje kraje, jezike in kulturo.« Violino za svetlečo flavto Flavta, ki je zdaj njeno življenje, ni bila prvi inštrument, s katerim se je preizkusila. »Začela sem z violino in jo igrala kakšna dva meseca. Na nekem nastopu pa sem videla flavto, ki se je tako lepo svetila. Všeč mi je bila in takrat sem se odločila, da jo bom igrala.« Poceni pa to ni. Že študij zahteva ob nenehnih odrekanjih veliko časa, pri čemer so tudi dobri inštrumenti, ki omogočajo napredek, silno dragi. Eva-Nina ima dober inštrument. »Po profesoričinem nasvetu so ga starši kupili lani, pri čemer je zelo dober.« In kaj lahko Eva-Nina pokaže po vseh letih vaje, študija in igranja? »Ob številnih priznanjih predvsem to, da sem zadovoljna. Izredno rada stojim na odru in podajam glasbo drugim. Takšni nastopi so drugačni od izkušenj, ki jih imam s tekmovanj.« Tudi zato se že veseli majskega nastopa na Evrovi-ziji za mlade glasbenike. »Gre namreč za drugačno tekmovanje od običajnih. Ne bom tekmovala z drugimi flavtisti, ampak z glasbeniki iz različnih držav, ki bodo igrali vsak na svoj inštrument. To bo nova, zanimiva izkušnja.« Na tekmovanje za izbiro slovenskega predstavnika se je uvrstila po avdiciji, ki jo je pripravila RTV Slovenija. »Potem smo imeli polfinale in končno še finalni izbor, na katerem je ugledna komisija odločila, kdo bo zastopal Slovenijo. Mislim sicer, da bi si uvrstitev zaslužil vsak od sodelujočih mladih glasbenikov. Vsi so bili super. Sem pa zelo vesela, da so izbrali prav mene. Počaščena sem, sploh zaradi enotne odločitve žirije. To je zame velik dosežek.« Najljubši Prokofjev A do tako velikih dosežkov pri teh rosnih letih pot ni preprosta. Eva-Nina se tega zaveda. Ne le izobraževanje, tudi vaje, vaje in spet vaje so potrebne. Celotno življenje je treba prilagoditi in podrediti temu ritmu. »Dnevno vadim veliko. Ne bom sicer izdala, koliko, a kar veliko. Pri tem je pomembno, da mi ni težko, da to rada počnem.« A Eva-Nina je vendarle najstnica. Kakšno je njeno življenje ob hudi disciplini, ki se ji je podredila? »Vedno sem hotela vse narediti najboljše. S flavto mi ni bilo nikoli težko, ostalo pa tudi kar nekam gre ... Imeti moraš veliko samodiscipline. Vsak dan imam >splaniran< po urah. Samo od sebe ne gre nič.« In kaj Eva-Nina posluša? »Zgolj klasično glasbo. Sodobne ne maram. Ni mi všeč. Najbližje so mi klasiki, veliki skladatelji, kot sta Beethoven, Mozart, posebej rada imam Prokofjeva ... Tudi >žurat< ne hodim. Raje doma preberem kakšno knjigo, če je le čas zanjo ...« Kako zveni njena flavta, boste lahko slišali že jutri, v soboto, ko bo na programu nacionalnega radia posnetek tekmovanja mladih glasbenikov za evrovizijski nastop. Prisluhnite Evi-Nini. In njeni flavti, inštrumentu, brez katerega ne more živeti. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA NE ZAMUDITE ... Foto: DAMJAN SVARC ... treh sobotnih otroških predstav v Celju. Ob 11.00 bodo v Celjskem domu uprizorili igrico Mali kakadu. Mojstrsko jo je napisala in uglasbila Svetlana Maka-rovič. Z mlado igralsko ekipo se boste v ritmu glasbe podali na pustolovsko popo- tovanje navihanega Malega kakaduja skozi džunglo, mimo Afrike in njenih živalskih prebivalcev vse do naših krajev. Vstopnina 3,5-4,5 EUR. Prav tako ob 11. uri bodo v SLG Celje dvignili zastor za svojo uspešnico Maček Muri (na sliki). Igro Kajetana Koviča je za celjski oder priredila Romana Ercegovič, režiral pa je Matjaž Latin. Muri je prav po mačje zatrapan v najlepšo med vsemi mucami, muco Maco. Zgodba o ljubezenskih pripetljajih med Murijem in Maco se prepleta z zgodbo o mačjem roparju Čombi, ki ne da spati »policajema« Muclju in Maclju. V predstavi v živo pojejo songe Jerka Novaka, ki so danes skorajda že ponarodeli. Vstopnina 6 EUR. Ob 16.00 bo lutkovno gledališče Za-pik v Mestnem kinu Metropol uprizorilo priljubljeno zgodbico Mojca Pokrajculja. Kako spravimo deklico v lonček? Pa medveda in še kup drugih? Lahko, če smo v lutkovnem gledališču! Vsi se zatečejo v lonec pred zoprnim mrazom, ki zbada, šči-pa, spodnaša in pritiska. A ko v lončku skupaj zaspijo, se prave težave šele začnejo . Mehke, pisane lutke vam bodo ponudile predstavo, polno pesmic in verzov, pri čemer tudi konec ni tak kot v knjigi . Vstopnina 3 EUR. ... koncerta skupine Perpetuum Jaz-zile, ki bo v velenjskem domu kulture v soboto ob 20.30. Vokalni ansambel Perpetuum Jazzile pod taktirko umetniškega vodje Tomaža Kozlevčarja je edini slovenski džezovski zbor in bo letos dopolnil že 25. leto delovanja. Njegov repertoar predstavlja atraktiven izbor vokalne džezovske in popularne glasbe. Stilno široki a cappella repertoar Perpetuum Jazzile se raz- teza od brazilske bossa nove, swinga, close harmony stila do z džezom bolj posredno povezanega funka, gospla in popa. Perpetuum Jazzile svojim poslušalcem ponuja zanimiv splet vokalnih džezovskih harmonij in ritmov, dotakne pa se jih zlasti z odličnimi solisti, s sproščenostjo in z mladostnim žarom. Foto: IRENA HERAK Bumfest v četrto še bolj »zakurjen« Dejan Tamše predstavlja dogajanje na letošnjem mednarodnem festivalu tol-kalnih skupin v Žalcu Dejan Tamše je tudi mentor Tolkalni skupini Šus, ki bo z nastopom v Žalcu slavila pet let dela. »Pa ga imamo. Bumfest številka 4. Priznam, da še sam nisem mislil, da bo ta festival pognal tako globoke korenine,« je v uvodu v bilten, ki podrobneje predstavlja dogajanje na letošnjem Bumfestu v Žalcu, zapisal umetniški direktor festivala Dejan Tamše, ki se veseli, da je veliko kart za dvodnevno dogajanje že prodanih. Približno dve uri vrhunskih tolkalistov za deset evrov ponujata organizatorja, žalski zavod za kulturo, šport in turizem ter Stop - slovenski tolkalni projekt. Za četrto leto Tamše pravi, da so se še bolj »zakurili«. »V prvi vrsti želimo, da bi se obiskovalci počutili dobro, da bi videli in slišali dobre koncerte ter se na koncu koncev predvsem zabavali.« Resda so festival s petih skrčili na tri dni, vendar ostaja zasnova nespremenjena. Da je festival v Žalcu res pognal korenine, dokazuje tudi podatek, da so morali odkloniti nekaj vrhunskih skupin. Na odru napovedujete pestro paleto inštrumentov in glasbenikov z vseh koncev? Skušamo biti raznoliki, program pa pripravljamo za šir- še množice. Za tiste, ki se bolj intenzivno ukvarjajo s tolkali, bo letos izziv japonska skupina Fujii Trio and Uruki, ki predstavlja tipično japonsko glasbo, pisano za marimbo in velike daiku japonske bobne, ki jih v Sloveniji ni. Po kakovosti, stažu in prepoznavnosti družina Fujii izjemno visoko kotira. Sproščen, popularen program bo predstavila zasedba Per-Se-Cussio iz Španije, domače barve pa bo branila skupina Šus, sestavljena iz deklet, ki se intenzivno ukvarjajo s tolkali in posegajo po najvišjih nagradah. Za konec ponujamo scenski nastop skupine The Groove Machine iz Nemčije z najbolj nenavadnimi inštrumenti in predmeti, ki se tudi lahko spremenijo v inštrumente. Vsebinsko festivala kljub razmeram niste okrnili. Zaradi famozne krize vsebine nismo želeli skrčiti, festival smo skrajšali le po dnevih. Dva koncerta smo umestili na en dan, tako da bodo gledalci namesto ure in pol videli dve skupini v enem večeru s 15-minutnim odmorom, ki ga bomo popestrili s hitrostnim tekmovanjem. Ob dogajanju na odrih verjetno tudi letos niste zanemarili dodatnih vsebin oziroma dokaj odmevnih delavnic? Malce smo šli na roko slušateljem iz drugih krajev in zlasti zaradi tega dogajanje skrčili na dan in pol. Delavnice bodo v sobotno popoldne in nedeljo. Tu je spet kolaž delavnic in predavanj, ki so namenjeni učencem in profesorjem, tako da bo vsak našel nekaj zase. Vse ravni so vpletene, pomembno je tudi, da so vse delavnice brezplačne. Še vedno ostaja v ospredju popularizacija tolkal? Skupina Stop že vrsto let skrbi za promocijo, tudi tako, da spodbujamo mlade skladatelje, da napišejo kaj dobrega in »odštekanega«. Tako se da naša glasba predstaviti tudi v tujini. V bistvu se je Slovenija tolkalom začela odpirati pred 15 leti. Zdaj imajo ustrezne inštrumente praktično v vseh glasbenih šolah, kjer izpopolnjujejo tudi repertoar. Naši tolkalisti dosegajo vedno boljše rezultate v evropskem merilu. Med najbolj zaslužnimi za popularizacijo je zagotovo žalski Bumfest, saj je največji tovrstni dogodek v Sloveniji. S svojo tradicijo in slovitimi imeni je unikaten slovenski izdelek ter prepoznavna znamka Žalca, Savinjske doline in tudi Slovenije. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Obetavna premiera žalskega big banda Žalski The little Evergreen orchestra, nov big band na našem območju, se je na svojem prvem javnem koncertu v torek v dvorani Glasbene šole Rista Savina predstavil v lepi luči. Morda je za premierni koncert izbral manj primerno dvorano, saj je bila ta premajhna za vse, ki so pospremili njegov debut. Z igranjem pa je dokazal, da je kot 16-članski amaterski big band na pravi poti in z glasbo, ki je pri srcu. Od lanskega februarja so naštudirali 12 skladb, od klasičnih bigbandovskih del do novejših priredb slovenskih in svetovnih avtorjev. Seveda ob navdušenju občinstva ni šlo brez dodatka. Umetniški vodja big banda je Gašper Smisl, medtem ko se je kot vokalni solist na prvem koncertu prepričljivo predstavil Rok Šoštar. BS, Foto: GrupA Prozni mnogoboj za Fabulo V celjski knjigarni Antika so v torek v sodelovanju s Študentsko založbo pripravili Lokalni prozni mnogoboj v okviru Festivala zgodbe Fabula. Študentska založba na ta način že štiri leta izbira najboljšo kratko zgodbo. Doslej je v Trije od štirih avtorjev, ki so svoje kratke zgodbe predstavili na proznem mnogoboju v Antiki. Z leve: Blaž Safarič, Jana Kolarič in Iztok Majhenič različnih slovenskih mestih tako nastopilo že več kot 250 avtorjev, ki so občinstvo navdušili, šokirali, očarali in nasmejali s svojimi kratkimi zgodbami. Vedno znova se je dokazalo, da je zgodbarstvo še kako živo med amaterskimi pisatelji, čeprav med nastopajočimi ni manjkalo tudi znanih pisateljskih imen. Mnogoboji so postali sinonim za pestro literarno druženje in mnogokrat tudi odskočna deska v slovenski literarni svet. Tokrat bodo zgodbe ponovno zatresle šest literarnih odrov v Sloveniji. V celjski Antiki so se za sodelovanje odločili štirje avtorji. Svoje kratke, do sedem minut dolge zgodbe, so zbranim brali Blaž Safarič, Iztok Majhenič in Jana Kolarič, največ glasov občinstva, ki je bilo žirija, pa je osvojila Ljudmila Conradi. Najboljši trije so se uvrstili v finalni izbor, ki bo 30. januarja v Postojni. Zmagovalci finala bodo svoje zgodbe predstavili na majskem Festivalu zgodbe Fabula. BS, foto: SHERPA Razstava keramike in slik V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 1. februarja odprta prva letošnja razstava slikarke Ivane Andrić in kiparja Roka Komela, ustvarjalcev iz Celja. »Rok Komel in Ivana Andrić sta pripravila razstavo, ki ima skupinski značaj, kar pomeni, da so posamezne lastnosti, ki jih sicer razvijata povsem individualno, prisotne v delih obeh. Zlasti gre pri tem omeniti figurativno st, kar najdemo v Komelovi keramiki, kakor tudi slikah in risbah Andrićeve. Kot je sicer običajno pri razstavah, kjer sta prisotna avtorja s prepoznavnim lastnim dojemanjem likovnega delovanja, tudi ta razstava predstavlja predvsem njuno izvirnost in likovni razvoj iz novejšega obdobja,« je zapisal likovni kritik Boris Gorupič. Komel se že dalj časa ukvarja s keramiko in ima poseben odnos do njene zgodovinske vrednosti. Pri Andrićevi pa srečamo slikarstvo, ki ima svoja izhodišča predvsem v modernizmu. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel, za popestritev pa sta poskrbela Simona Kropec, ki je brala pesmi Roka Komela, in kantav-tor Dani Bedrač iz Žalca. TT 16 REPORTAŽA NOVI TEDNIK violine preko bankrotiranega podjetnika do izzivalca mistike Nasmejanega »kuštrav-ca« Avguština Peniča - Gu-stija, ki je videti kot človek brez ene same skrbi, Celjani, vsaj na videz, vsi poznajo. Dovolj je že sobotni obisk mestne tržnice. Manj znan je njegov poklic. Iz učitelja violine se je povsem naključno prelevil v podjetnika in izumitelja, v zadnjem času celo prestavlja meje mistike ... Izdelati želi violino, ki bi imela tako bogat ton kot znamenita in neprecenljiva Stradivarije-va violina. Njegovo zgodbo o uspehu predstavljamo tudi zato, ker je poslovno zablestel ravno v najtežjih časih, v časih po razpadu skupne socialistične federativne države. V podobno težkih časih torej, v katerih smo zdaj. Lastnik podjetja Viva la musica iz Gosposke ulice v Celju je prvo ramensko naslonjalo za violino, brez katerega skorajda nihče več ne poprime za ta inštrument, izdelal pred več kot 20 leti. Ideja ni prišla naključno, ampak iz čiste potrebe. »Bil sem učitelj violine in želel sem, da bi otroci držali violino, tako kot se spodobi. Vse se je dogajalo spontano, cilj ni bil denar ali nek zaslužek. V to sem se podal brez vsake vizije, poslovnega načrta. Enostavno sem reč pokazal ostalim učiteljem,« začetke poslovne poti razlaga Penič. Zadeva se je »prijela«, a ... »Po razpadu Jugoslavije sem ostal brez trga in tudi brez službe, stanovanja. Pa sem Avguštin Penič: »Življenje poteka samo po nekih zakonih, ki se jih sploh ne trudim sam usmerjati. Če nekaj iskreno delaš, rezultati ne izostanejo.« vzel pot pod noge ter s kovčkom, polnim naslonjal, šel v Nemčijo in ostale sosednje države. Gradnja prodajnih poti je bila res trnova, ker sem prihajal iz socialistične Jugoslavije. Grosistom ni bilo dovolj, da je izdelek dober, imeli so še cel kup dvomov,« se spominja. Počasi je iz enega izdelka nastalo 50 novih. Zdaj je Viva la musica tretji največji izdelovalec ramenskih naslonjal na svetu, najti jih je mogoče povsod, kjer se igra violina. Tudi v najbolj eksotičnih državah. »Prvih deset let je bilo počasnih, kakšnih deset let nazaj smo imeli velike težave s kopiranjem izdelkov. Bila so Avguštin Penič je bil tudi član legendarne skupine Kladivo, konj in voda. Takrat je bil poročen s pevko Damjano Golavšek, s katero ima hčer. Zdaj je že več let povsem zaobljubljen slikarki Špeli Cvetko. Kot inovatorja in hkrati oblikovalca, ki je uspel prodreti na svetovni trg, ga večkrat povabijo na kakšna predavanja in okrogle mize. obdobja, ko sem imel preveč zaposlenih, obenem sem bil premalo varčen, tako da sem praktično bankrotiral in znova začel z ničle.« Kako prehiteti Kitajce? Zdaj ves denar, ki ga zasluži, porabi za razvoj povsem novih stvari. Tudi revolucionarnih. Tako želi na primer postarati les. »Kvaliteta zvoka pri strunskih inštrumentih je pogojena s kvaliteto generiranja lastnih frekvenc. Enostavneje, število kvotnih tonov, ki jih struna proizvaja, mora resonančno telo ojačati v takšno obliko, da so ušesu prijetni. Da je bogat ton. V tem je cena Stradivarijevih glasbil! Star les, ki ima za sabo več sto let igranja na inštrument, to vse vpliva na barvo in kvaliteto zvoka,« navdušeno razlaga Penič. »Vemo, da je polovica kvalitete zvoka odvisna od materiala, iz katerega je glasbilo narejeno. Penič želi izdelati tudi violino iz karbonskih vlaken. Inštrument ne bi bil vrhunski, bil bi pa osnova za električno violino, ki bi imela nek akustičen zvok. Predlani so v podjetju začeli razvijati še drugo različico moderne violine, ki bi bila izdelana iz polikarbonatov. Ta bi bila namenjena mlajšim otrokom, ki še ne vedo, ali bodo igrali violino ali ne. Z njo bi spoznali osnovne tone ter videli (dobesedno, ker bi bila prozorna), kaj je v inštrumentu. »To otroke najbolj zanima. Predvsem v Ameriki, kjer so bolj sproščeni, zna biti to tržno zanimiv izdelek.« Iskanje popolnega Z umetnim staranjem lesa do vrhunskih violin - Od učitelja Kdo pravi, da tudi violine ne morejo biti drugačne? Penič želi izdelati tudi »prozorno« violino, skozi katero bodo otroci točno videli, kaj se skriva v njeni notranjosti. merjavi z 200 let starimi inštrumenti.« Violina ni mistika, posredi je fizika Penič se zaveda, da s svojo idejo posega v polje mistike. »Ko začneš rovariti okoli Stra-divarija, Paganinija in mitov okoli njih, okoli inštrumenta, ki je v 500 letih doživel minimalne spremembe in napolni eno koncertno dvorano, moraš biti pripravljen na kup nevšečnosti. . Ko želiš to demistificirati in dokazati, da violina kot taka ni mistika, temveč je posredi fizika. Resnica je merljiva. Obe- nem bomo za zmeren denar naredili skoraj kvaliteto starih mojstrskih inštrumentov.« Glasbenik, ki priznava fiziko, je precej nenavaden tudi v svojih drugih izumih. Od kod mu ideje? »Stvari pri meni so spontane. Ko si s srcem pri neki stvari, življenje samo prinese sogovornike. Težko razložim. Že več kot 40 let igram violino in vsaj 30 let iščem nek popoln ton, lepoto v samem tonu, ker svoje violinske igre nisem razvil do te mere, da bi užival le ob tehniki.« ROZMARI PETEK Foto: NATAŠA MULLER Vemo, da violine izdelujejo že povsod, Kitajci jo izdelajo za par sto evrov s kovčkom vred. Če hočemo preživeti na trgu, smo se odločili za najvišjo kvaliteto. Želimo, da bi naše violine tudi tako dobro zvenele kot stare italijanske. Zato moramo nadgraditi kvaliteto lesa, ki ga imamo na razpolago. Razvijamo metode (v ekipi je pet doktorjev znanosti), s katerimi bi, banalno rečeno, les umetno postarali. Poskušamo ugotoviti, kateri je tisti odločilen dejavnik, ki loči svež les od sto let starega. To spremembo, ki naj bi trajala sto let, želimo narediti v krajšem časovnem obdobju. Da bi lahko v enem letu dobili 50 let star les. Upam, da bomo hitro prišli do merljivih rezultatov, potem je pa še samo stvar let . Zame je vse to relativno hitro, saj če bi hotel narediti vrhunsko violino in bi čakal na naravno pot staranja lesa, ne bi šlo. 20 let pri zorenju lesa še ni nič v pri- Takšna ramenska naslonjala lahko najdete povsod po svetu. Skoraj metrski ulov Aljoša Kupec se je v soboto, 9. januarja, z ribiškim prijateljem Milanom Zvonarjem odpravil na ribolov sulca v predel reke Savinje, s katero gospodari RD Šempeter, ki v zadnjem času vedno več pozornosti namenja ohranitvi te plemenite avtohtone vrste rib. Oba sta člana te družine, tako da so jim tolmuni in ribe, ki se skrivajo v njih, dobro znane. »Prav zaradi tega sva čutila še posebno vznemirjenje, ko sva se bližala prvemu obetavnemu mestu,« je razložil Aljoša. Nekaj po sedmi uri so vabe že poletele proti sredini Savinje in kaj kmalu je imel prvi prijem ter sulčka, dolgega okoli 70 cm, ki ga je vrnil v njegovo domovanje. Nato sta se prestavila nekoliko višje k tolmunu v Orli vasi. Zaradi zajetne količine na novo zapadlega snega je bila pot do tja dolga in težavna, lajšala sta si jo tako, da sta si stopala v sled in se menjavala na čelu. »Že v prvem metu mi je iz glavnega toka reke povsem pod noge priplaval sulček, ki sem ga na hitro ocenil na okoli 80 cm. Počasi sem se s tokom premikal nižje in met za metom prečesaval tolmun ter razmišljal, kje bi lahko ležal sulec. Kot strela z jasnega me je presenetila ogromna temna gmota, ki se je kot torpedo pognala iz plitvine v nekoliko glob-jo vodo, kjer naj bi se takrat nahajala moja vaba. V nasled- njem trenutku sem že začutil močan odpor in neverjetno silo na drugi strani vrvice,« je po-doživel trenutke veselja Aljoša. Borba je trajala približno 10 minut. »Med utrujanjem sva se s prijateljem čudila velikosti ribe, ko pa sem jo končno pripeljal do obale, sva jo lahko izmerila in ugotovila, da sem ujel krasno sulčjo samico, dolgo 93 cm ter težko 9,6 kg.« Pomen takšnega ulova je še toliko večji, saj je to riba, ki je se zadržuje v čistih in s kisikom bogatih vodah in naloga vseh nas je, da takšne vode tudi ohranimo, da bodo lahko tudi naši otroci uživali njihove sadove. AB M V V ■ ■ Saša živi za zdaj Na letošnji Emi bo na pre-dizbornem večeru v soboto, 20. februarja, nastopila tudi Saša Zamernik z Rečice ob Savinji. Mlada Rečičanka, ki je bila tudi udeleženka našega Fool Cool Demo Topa, se bo med 14 izvajalci na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani za vstop v nedeljski izbor potegovala s pesmijo Živim za zdaj, za katero je glasbo in priredbo napisal Raay, besedilo pa Dantaya. Saša Za- mernik, debitantka na slovenskem evrovizijskem izboru, poje tudi v narodnozabav-nem ansamblu Gorenjski kvintet. Za njo je sedem let piljenja vokalne tehnike, za letošnjo Emo pa se bo z balado preizkusila tudi v zabavnih vodah. Saša je sicer zaključila šolanje v Srednji zdravstveni šoli v Celju, smer kozmetični tehnik. US Foto: SS Savinjski lepotec TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED Rok Jelen iz Ponikve pri Žalcu je ob obilici snega prišel na zamisel, da bi nedeljsko popoldne preživeli pri ustvarjanju snežaka - velikana. Ure so minile zelo igrivo in zabavno, na domačem dvorišču pa zdaj kraljuje 4,20 metra visok lepotec. Petek, 15. januar: Srečata se Sonce in Luna v Kozorogu. Strogi razum bo vladal nad čutnostjo, prevladal bo občutek, da je treba napredovati za vsako ceno. Samozavest je lahko omajana, spomini potlačeni v podzavest. Več previdnosti, saj nastopi tudi delni Sončev mrk! Merkur se bo obrnil v direktno smer in postavil življenje na prave tire. Merkur bo januarja še potoval po Kozoroga, idealno za napredovanje, kar se je zaustavljalo in se ni uredilo, bo dobilo prosto pot. Sobota, 16. januar: Luna je prejšnji večer vstopila v Vodnarja in prinaša zelo univerzalno energijo. Že od noči je skladna s Saturnom, zato je čas odličen za urejanje različnih zadev, tudi za študij in dogovore. Če se odločite za nakupe, boste odlično izbirali. Nedelja, 17. januar: Luna bo že ponoči nasprotovala Marsu, zato bodo Vodnarji in Levi čutili precej močno, lahko celo nestrpno energijo. Če jo bodo koristno porabili z zahtevnejšim delom, športom ali rekreacijo, ne bo nobene škode. Nasvet velja tudi za vse ostale. Večer bo bistveno bolj umirjen. Srečanje Lune z Neptunom prinese več notranjega miru, oglejte si kak dober film, uživajte v glasbi ali dobrem pogovoru z drago osebo. Ponedeljek, 18. januar: Jupiter ponoči vstopi v Ribi, kjer bo do junija in potem spet od 10. septembra do konca leta. Sreča ne pade sama z neba, treba se bo potruditi, da se zadeve obrne v pozitivno stran, da bodo vidni lepi rezultati. Na splošno bo zelo izrazita čustvena plat, kar se sicer ne ujema s Strel-čevo energijo Jupitra. Potrebni bodo kompromisi. Venera v Vodnarju bo do 11. februarja aktivirala nenavadne domislice, obračala okoliščine v svoj prid in bo zaslužna za originalnost. Čustva bodo v ozadju, želja po samostojnosti pa izrazita. ASTROLOGINJA GORDANA gsm 041 404 935 090142443 napovedi, bioterapije, regresije astroioginja.gordana@sioi.net www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 09043 61 0901428 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astroioginja@doiores.si www.doiores.si Torek, 19. januar: Moč čustev in intuicije bo izrazita. Podzavesti lahko zaupate, saj bo odlična vodnica pri dilemah. Naredite kaj zase, za svojo dušo. Odlično za obisk bazena, savne, privoščite si masažo. Sreda, 20. januar: Sonce zapušča Kozoroga in vstopa v Vodnarja, en mesec bo čas za velike premike, nenavadne dogodke in originalne načrte. Negativen vpliv se lahko kaže v občutljivih živcih, zato težav ne tlačite v podzavest. Veliko se rekreirajte. Prvi dan vstopa Sonca v Vodnarja velja za najbolj depresivni dan v letu. To lahko pojasnimo z dejstvom, da je Sonce prav nasproti Leva, ki mu je polarno in v katerem je najmočnejše, zato je ta dan najbolj šibko. Luna vstopi v Ovna, prinaša veliko žara in pozitivne energije. Odlično zlasti za ognjena znamenja. Četrtek, 21. januar: Opozicija Lune s Saturnom ponoči in kvadrat z Merkurjem dopoldne opozarjata na večjo previdnost. Dokončajte odprte zadeve, pogovore in dogovarjanja raje prestavite, saj bo v zraku nemirna energija. Večer prinaša zaradi ugodnega Marsa več optimizma. Najbolje se bodo počutili rojeni v ognjenih znakih; Ovni, Levi in Strelci. Astrologinji GORDANA in DOLORES KUPON ZA NAROČILO ASTROLOSKE NAPOVEDI ZA 2010 Ime in priimek_ Ulica in številka Kraj Rojstni podatki Telefon, gsm (datum, ura, minuta in kraj rojstva) Podpis Kupone pošljite na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom »POGLEJMO VZVEZDE Z GORDANO IN DOLORES«. Cena astrološke napovedi je 45 EUR z vključenim popustom inje plačljiva ob povzetju. 18 ŠPORT NOVI TEDNIK Rankica Šarenac Finalni turnir pokala KZS v Celju Do vrha in navzdol ... V Velenju se je treninga rokometašev kot opazovalec udeležil tudi trener Ivica Obrvan, ki noče zapustiti Rdeče dvorane, čeprav je vodstvo Gorenja z njim prekinilo sodelovanje. Očitno bo hrvaški strokovnjak, ki je Velenjčane pripeljal do naslova državnega prvaka, pravico iskal na sodišču. Pred prazniki ni sprejel pogojev kluba za nadaljnje sodelovanje. Vodilni možje kluba niso želeli Obrvanu le znižati plače, temveč so glede na nekatere pretekle incidente zahtevali od njega tudi primerno obnašanje. Ko je v Trebnjem napadel sodnika, v Rdeči dvorani njegovega dejanja niso obsodili, ko pa je grobo odrinil trenerja Koprčanov Boštjana Straška, so se še bolj sprenevedali. Predsednik RZS Franjo Bo-binac, ki je obenem tudi predsednik RK Gorenje, je kasneje celo uspel preko izredne skupščine omiliti kazen Obr-vanu. Zdaj je želja kluba, da se z bivšim trenerjem razi-de korektno in na miren način. Potuha se Gorenju ni izplačala, uspešnega, toda vročekrvnega trenerja pa se tudi ne bo kar tako znebil. Moštvo vodi Branko Tamše, ki je to nalogo opravljal že v času, ko Obrvan zaradi kazni ni smel sedeti na klopi med tekmami v domači konkurenci. Med tistimi, ki tožijo RK Gorenje zaradi finančnih dolgov, sta tudi njegova bivša člana, trener Miro Požun (okoli 32 tisoč evrov) in Luka Dobelšek. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Ivica Obrvan (desno) in direktor Gorenja Stane Ostrelič sta zdaj na različnih bregovih. Še vedno najbolje podirajo V nedeljo se je na kegljišču Golovec v Celju končalo finalno tekmovanje mladinskega ekipnega DP. Po pričakovanju je zanesljivo zmagala 1. ekipa KK Lanteks Celje z Nado Savič, Anjo Kozmus, Rado Savič in s Polono Rogino. Veliko presenečenje pa je pripravila mlada, 2. ekipa KK Lanteks Celje, ki je s starejšimi deklicami, Sašo Črep, Marušo Brežnik in Patricijo Bizjak ter kadetinjo Oljo Damjenič, odlično nastopila na vseh štirih kegljiščih in osvojila 2. mesto. Celjske tekmovalke so se tudi posamezno odlično odrezale, saj jih je bilo po vseh štirih nastopih kar pet med najboljšimi sedmimi. Na DP v Celju za deklice so domačinke v kategoriji starejših deklic (14 do 15 let) osvojile vse tri medalje. Zmagala je Maruša Brež-nik pred Patricijo Bizjak in Sašo Črep. Tako kot že nekaj zadnjih let je tudi za leto 2009 KK Lanteks Celje pobral največ priznanj v slovenskem merilu, saj je najbolje podiral keglje tako doma kot na tujem. V točkovanju klubskih ekip je zmagal tako med članskimi kot med mladinskimi ženskimi ekipami, ponovno pa je bil proglašen tudi za najboljši keg-ljaški klub v državi. Barbara Fidel, ki je tudi lastnica članskega ženskega svetovnega rekorda, je že četrtič zapored najboljša v Sloveniji tako pri mladinkah kot pri članicah. »Prvi četrtfinalni dvoboj z Dunajčankami bo 30. januarja v Celju, povratni pa v avstrijski prestolnici 20. februarja. Zmagovalke bodo nastopile na zaključnem turnirju 20. in 21. marca v Apatinu. V maju bo sledilo svetovno prvens- tvo do 23 let na Reki,« je bistvene klubske in reprezentančne aktivnosti predstavil izjemno uspešni trener Celjank Lado Gobec. DEAN ŠUSTER Košarkarice celjskega Merkurja bodo v nedeljo gostile Šibenik v Jadranski ligi, zato so že v sredo odigrale tekmo 13. kroga domačega prvenstva. Škofjeloško Odejo so premagale kar s 93:30. Prvič se je celjskemu občinstvu predstavila odlična novinka Merkurja, 35-letna, 198 centimetrov visoka Rankica Šarenac. V 27 minutah je dosegla 22 točk in zbrala 14 skokov. Prvič je za Merkur zaigrala v Mariboru in k pomembni zmagi prispevala 16 točk in 11 skokov. Njen prihod v Celje je vezan na poslovne zadeve, po Evropi je služila lepe denarce in bi v običajnih okoliščinah bila predraga za Merkur: »Zavedam se, da bom enkrat pač morala končati kariero. Pravzaprav sem že sprejela odločitev, da bom nehala igrati, toda bilo mi je zelo težko. Oglasili so se iz Celja in začela sem razmišljati, da vendar še zaigram v Sloveniji, na katero me vežejo zelo lepi spomini, predvsem na leta, ko sem bila članica ljubljanske Ježice. Kar hitro smo se dogovorili za sodelovanje.« O Šarenčevi pravijo, da je prava športnica, resna profesionalka. »Merkurjeva ekipa je zelo mlada, toda obenem precej nadarjena. Pred njo je lepa prihodnost. Sama nisem igrala osem mesecev in počasi se priva- jam. Upam, da bom kmalu v formi,« je samokritična in obenem priznava, da naslednjih tekmic ne pozna: »Nazadnje sem igrala v Franciji in zato mi kakovost ekip Jadranske lige ni znana. Toda trener Damir Grgič me je oskrbel s posnetki tekem Šibenika.« Od svojih uspehov izpostavlja sodelovanje na final - fouru evropske lige z Brnom, prvo mesto v Španiji z Va-lencio in osvojitev pokala z Gran Canario. Poudarja, da se je že vživela v novo okolje: »Zelo dobro sem bila sprejeta, počutim se kot doma, klub deluje kot družina ...« Na vrhu lestvice Jadranske lige je Gospić (11 zmag, brez poraza) pred Šibenikom (9-2) in Merkurjem (8-4), ki bi ob razpletu brez večjih pretresov lahko osvojil tretje mesto. Za četrto mesto, ki še vodi na zaključni turnir, ima zdaj precej možnosti Mladi Krajišnik, ki je tudi željan gosti-teljstva najboljše četverice v Banja Luki. Vodstvo celjskega kluba je uspelo še v eni svoji nameri. Pridobilo je organizacijo zaključnega turnirja slovenskega pokala. Ta bo 27. in 28. februarja v dvorani Gimnazije Celje - Center. Celjanke se bodo v polfinalu pomerile z Mariborčankami. DEAN ŠUSTER Foto: KZS Z leve stojijo Rada Savič, Nada Savič, Anja Kozmus in Polona Rogina, čepijo Saša Črep, Maruša Brežnik, Barbara Fidel Patricija Bizjak in Olja Damjenič. - Št. 4 - 15. januar 2010 Mojca Kodre med uspešnim napadom Aliansa v modri skupini, mladinke v finalu Odbojkarice Alianse so se po prvem delu prvenstva uvrstile v modro skupino, kar pomeni boj za najvišja mesta v ligi. Pred začetkom sezone v šempetrskem klubu o uvrstitvi med najboljših šest ekip sploh niso razmišljali, saj so si zadali, da zaradi precej spremenjene oziroma pomlajene ekipe ciljajo le na obstanek v ligi najboljših. Trener Boris Klokočovnik pa je kmalu uvidel, da je njegova ekipa sposobna več: »Letošnjo sezono smo res dobro začeli, igralke so se dobro znašle in pokazale pravo voljo, ki nas je pripeljala do modre skupine.« Drugi del prvenstva bodo odbojkarice začele konec meseca, štartale pa bodo brez točk, medtem ko imajo prve tri ekipe šest, štiri oziroma dve točki. »Res je, da začenjamo z ničle, a nič zato. Že tako smo dosegli več, kot smo pri- Borisu Klokočovniku sta v letošnji sezoni uspeli že dve odmevnejši uvrstitvi: preboj članic v modro skupino in uvrstitev mladink na finalni turnir DP-ja. čakovali. Na vrhu so odlične ekipe, ki jih bo težko premagati, a verjamem, da bodo moja dekleta dala vse od sebe in odigrala zadnji del prvenstva po svojih najboljših zmožnostih,« je s ponosom dejal Klokočovnik, ki je obenem tudi trener šempetrskih mladink, ki bodo v nedeljo igrale na zaključnem turnirju državnega prvenstva. Mlade odbojkarice bodo napad na medaljo izvedle v domači dvorani OŠ Šempeter, kjer se bodo najprej pomerile z Ankaranom in v primeru zmage še z zmagovalno ekipo drugega para Mladi Jesenice - Nova KBM Branik. Odbojkarski klub Šoštanj Topolšica pa bo gostil zaključni turnir mladincev, polfinalni tekmec domačih upov bo Žužemberk. MOJCA KNEZ Foto: MARKO MAZEJ (arhiv NT) Turnir v namiznem tenisu V telovadnici osnovne šole v Petrovčah je 4. turnir jakostne lestvice za rekreativne igralce in veterane Slovenije v namiznem tenisu pripravila namiznoteniška sekcija Športnega društva Petrovče. Udeležilo se ga je 80 igralcev in igralk, ki so se pomerili v 13 kategorijah. V kategoriji do 39 let je zmagal Dejan Fridrih, do 64 let pa Marjan Vitanc (oba z Gomilskega), v dvojicah do 39 let pa Dejan Frelih z Gomilskega in Jernej Lenko iz Petrovč. Tretji mesta sta osvojila domačina, v kategoriji do 49 let Tomaž Vok in do 59 let Boris Škoberne. TONE TAVČAR V Šentjurju boj za peto mesto Jutri bodo na sporedu tekme 14. kroga državnega košarkarskega prvenstva, ki ga je v sredo z zmago nad Parklji otvoril Helios. Zlatorog se je v prejšnjem krogu s tesno zmago nad Elek-tro priključil ekipam, ki se bodo merile v ligi za prvaka. Tokrat čaka Laščane ponovno sosedski obračun, saj odhajajo k Šentjurju, ki je imel v zadnjih krogih precej težav. Ekipi, ki sta na tabeli tesno skupaj in imata enako število točk, želita priti do zmage, da bi si utrdili svoj položaj v rednem delu prvenstva. Trener Zlatoroga Aleš Pipan je po zadnjih štirih zmagah mirnejši: »Prišel je čas, ko ne smemo več izgubljati tekem. Res je, da je pritisk velik, a z dobro igro nam lahko uspe.« O okrepitvah pred nadaljevanjem sezone sicer razmišljajo tako v Laškem kot Šentjurju, a kot pravijo, jim finančno stanje večjih nakupov ne dopušča. Damjan Novakovič si okrepitev sicer želi, a zato ni dovolj samo želja: »Rad bi še pripeljal kakšnega igralca, da bi lahko ponovili takšno igro, kot smo jo imeli na začetku sezone. Kaj in kako bo, pa odloča uprava. Imamo precej kratko klop, tako da upam, da bomo kljub nizkemu proračunu še lahko koga pripeljali.« Letošnje leto so z zmago začeli tudi Hopsi, ki v tem krogu gostujejo v Škofji Loki. Srečanje bodo odigrali brez pomembnega člena ekipe Elvirja Ovčine, ki je na Polzeli igral malo več kot en mesec. Igralec, ki se s svojimi 212 cm znajde tako na poziciji centra kot krilnega centra, se namreč ponovno seli v Nemčijo, kjer bo tokrat oblekel dres Lti Giessen 46ers. Šoštanjski Elektri se po 13 odigranih krogih cilj vse bolj izmika. Strateg Borut Cerar od začetka sezone poudarja, da se v klubu posvečajo delu z mladimi: »Kljub temu, da imamo zdaj vrzel pod košem, še vedno poudarjam, da v našem klubu vzgajamo mlade igralce, ki pač potrebujejo malo več časa. Menim, da še ni prepozno, da ponovno dokažemo, da sodimo v zgornji del razpredelnice.« Ekipa, ki trenutno zaseda 9. mesto, bo jutri gostila četrtou-vrščeno Zasavje, za katero bo Jutri spopad vodilnih moštev Sobota bo prinesla malce več preglednosti na lestvici 1. zimske lige Radia Celje, kajti odigrane bodo tri zaostale tekme. Podobno bo tudi v preostalih dveh ligah. Izida 6. kroga v 1. ligi: Down town&Šargi - www.javna draz-ba.si 6:6, Mali Pariz - Marine-ro 14:6. Jutrišnji spored: Down town&Šargi - Mar-Pog (13.10), www.javna drazba.si - Špage-tarija&Pizzerija Koper (14.30), Mar-Pog - Špagetarija&Pizze-rija Koper (15.40). Izidi 6. kroga v 2. ligi: AH Škorjanec - Agadir 8:7, FC Hu-dinja - SIM Schiki 6:16, SB Celje - Elektro Celje 3:0, Amaterji Občina - Chip Monaco 5:11, Hladno pivo - SBIT 6:5. AH Škorjanec, Chip Monaco in SIM Schiki imajo po 15 točk, Hladno pivo 10, SB Celje 9 ... Tudi v 2. ligi bo odigran der- bi, zaostala tekma med Chip Monaco in SIM Schiki (19.00). Izidi 6. kroga v veteranski ligi: www.javnadrazba.si -Kremenčkovi 4:8, Janezi -Črički 4:18, Schiki - Klateži 8:13. Vodita Klateži Taverna Carraro in www.javnadraz-ba.si s po 12 točkami, Kre-menčkovi Ledas jih imajo ob tekmi manj 9. Jutrišnje zaostale tekme: Črički - Kremenč-kovi (14.50), Klateži - Schiki (16.30), Kremenčkovi -www.javnadrazba.si (17.20), Črički - Janezi (18.10). 1. zimska liga RADIO CELJE 1. WWW.JAVNADRAZBA.SI 10 +23 2. SPAGET. IN PIZZERUA KOPER 9 +19 3. CAFFE DEL MORO 9 +7 4. MAR-POG 6 -1 5.MAUPARIZ (-1) 5 -17 6. DOWN TOWN&ŠARGI 4 -5 7. MARINERO 0 -26 ur 'u' ■ i-i .i. ť ■o' ■ DJ Dražen Bubnić se v dresu Zlatoroga odlično znajde: »Ker dobro delamo na treningih, verjamem, da se bomo brez večjih težav uvrstili v ligo za prvaka.« že lahko nastopil nekdanji igralec Elektre Grega Mali. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA PANORAMA KOŠARKA 1. SL (ž), 13. krog: Merkur Celje - Odeja 93:30; Ša-renac 22, Kerin 14, Tavić 13, Klavžar 11, Verbole 9, Turči-nović 8, Abramovič 6, Jev-tovič 4, Jagodič, Barič 3; Ga-brovšek 18, Brdnik, Rešek 4. ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 15. 1. ROKOMET 1. SL (ž), 14. krog, Ljubljana: Olimpija - Celeia Žalec (19). Sobota. 16. 1. ROKOMET 1. SL (ž), 14. krog: Celje Celjske mesnine - Kočevje (19). 1. B SL (ž), 14. krog, Kranj: Sava - Velenje (20). KOŠARKA 1. SL, 14. krog: Šentjur -Zlatorog, Šoštanj: Elektra -Zasavje (19), Škofja Loka: Mercator - Hopsi (20). 1. B SL, 14. krog: Postojna - Rogaška, Ljubljana: Janče - Konjice (19). 2. SL - vzhod 13. krog, Vransko: Vrani - Calcit Mavrica (19), Podčetrtek: Terme Olimia - Ilirija (20). 1. SL (ž), 13. krog: Konjice - Domžale (17), Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita - Ježica (18). Nedelja, 17. 1. KOŠARKA Jadranska liga (ž), 13. krog, Celje: Merkur - Šibenik (16). 20 KRONIKA NOVI TEDNIK Minister Lahovnik se bo zagovarjal zaradi razžalitve Minister Matej Lahovnik in njegova zagovornica Nina Zidar Klemenčič Na celjskem okrožnem sodišču je bil včeraj narok v zadevi, kjer se ministru za gospodarstvo Mateju Lahov-niku očita kaznivo dejanje razžalitev. Njegova nasprotnica je Mateja Perger, ki nastopa kot zasebna tožilka ob svojem odvetniku Marjanu Fegušu. Pergerjeva mu očita, da jo je predlani kot poslanec v oddaji Trenja na komercialni televiziji razžalil. Dejal je namreč, da je Per-gerjeva, ki je bila včasih predsednica uprave Palome, po razrešitvi konec julija leta 2007 prejela odpravnino. S tem naj bi namerno škodil njenemu ugledu. Pergerjeve na naroku ni bilo, ker je menda na smučanju v tujini, je pa Marjan Fe-guš dejal, da je pripravljena na poravnavo. Lahovnikova odvetnica Nina Zidar Kle-menčič pa je odvrnila, da poravnava ne pride nikakor v poštev. »Mogoče javno opravičilo? Na novinarski konferenci?« je nadaljeval Feguš. »Zakaj pa, saj je odpravnino kasneje iztožila,« je bila vroča debata med Fegušem in Zidar Klemenčičevo že v prvih minutah. Lahovnik primera ne želi komentirati, preden se sojenje ne začne, je pa dejal: »Kot takratni opozicijski poslanec sem opozarjal na nepravilnosti v Palomi, s katerimi so me seznanili delavci, in ste mediji o tem poročali. Zdi se mi logično, da je dolžnost politikov, da opozarjajo na take nepravilnosti, ki se dogajajo v podjetjih, ki so v večinski državni lasti. Če to ni več dovoljeno, potem v politiki nimam več kaj početi.« Izjavo, ki je Pergerjevo tako užalila, čeprav je kasneje odpravnino vendarle iztožila, a odločitev še ni pravnomočna, je Lahovnik izrekel v oddaji Trenja, ki je imela naslov Čiščenje hleva ... »Že to je nazoren naslov! Novinarka je imela na začetku obširen prispevek o nepravilnostih v podjetju Paloma, ki je bilo in je še danes pretežno v državni lasti. Lahovnik je ta- krat na te stvari opozoril in informacije predstavil takratnemu ministru Andreju Ba-juku, ki je imel možnost, da odgovori, ali je to res ali ne. Bajuk je celo sam dejal, da je odpravnino prejela in da jo je vrnila, nato pa Lahov-nik s tem ni polemiziral. Informacije o tem so bile s strani delavcev in novinarjev, ki so to raziskovali. Mi bomo dokazali, da je moj klient imel utemeljen razlog, da je verjel v to, da je bila odpravni- na izplačana,« je dodala odvetnica Nina Zidar Klemen-čič. »Najprej je bila izjava Bajuka, da je odpravnino prejela in vrnila, potem je sama rekla, da je ni zahtevala, zatem pa, da jo je zahtevala in da ji je ne bodo izplačali, na koncu pa jo je iztožila,« je dodala Zidar Klemenčičeva. Odvetnik Pergerjeve pa trdi, da je Lahovnik govoril neresnico. »Vztrajamo vsaj pri opravičilu. Težko je razumljivo, da se v primeru napake ne pokaže interes za opravičilo. Ni primerno, da bi zdaj govorili o višini odškodnine, ker se sojenje še ni začelo. Dejstvo je, da je ta povezana s kazenskim postopkom, ki še ni dobil epiloga,« je dodal Feguš. Ko se bo sojenje začelo, bo zaslišana Per-gerjeva, nato pa menda tudi predsednik sveta delavcev Palome Jože Korotaj, ki je bil tudi navzoč v oddaji. Lahov-niku tako grozi do šest mesecev zapora. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Zaradi smrtne nesreče pogojna obsodba Peška umrla pod tovornjakom z betonom - Voznik je ni videl, pri čemer nesrečo obžaluje Na Okrožnem sodišču v Celju so v začetku tedna izrekli sodbo Slavku Mu-leju, ki so mu sodili za povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti. Leta 2005 je v Žalcu do smrti povozil 55-letno peško Ružo Jerkovič, ki je ob sebi potiskala kolo. Tragedija se je zgodila v križišču Ulice Savinjske čete in Cesta ob železnici v Žalcu, ko je bilo v neposredni bližini več otrok, ki so se vračali s športnega dneva. Muleja so obsodili na eno leto zapora s preiskusno dobo dveh let, kar pomeni, da v dveh letih ne sme storiti enakega kaznivega dejanja. Če ga stori, bo moral izrečeno kazen tudi prestati za zapahi. Takrat 52-letni Mulej je pri zavijanju levo s čelnim delom vozila trčil v 55-let-nico, ki je ob trčenju padla pod podvozje prednjega dela specialnega tovornega vozila za prevoz betona. Več-tonski tovornjak jo je prevozil po hrbtni strani, zaradi hudih poškodb v prsnem in trebušnem delu je umrla na kraju nesreče. Mulej, ki je bil v času nesreče popolnoma trezen, je nesrečo obžaloval, pri čemer Jerkovičeve ob vozilu ni videl. Povozil jo je zatem, ko je na cesti čakal, da so jo prečkali šolarji, men- Ruža Jerkovič je umrla pot večtonskim vozilom. da na delu, kjer sploh ni bilo označenega prehoda za pešce. Ko je speljal, je občutil, kot da bi nekaj padlo z vozila, šele nato je videl, da na tleh leži oseba. Sojenje povzročitelju se je začelo natančno pred letom dni, čeprav je obravnava stekla hitro, se je zataknilo pri izvedencu pro- metne stroke, ki je mnenje izdelal, a dela izvedenca ni več opravljal. Tako so lani morali obravnavo preložiti in se je začela šele letos, pri čemer se je v enem dnevu tudi končala. Sodba še ni pravnomočna. SŠol Foto: SHERPA (arhiv NT) Oropal in zbežal Zaradi ropa, ki se je zgodil v soboto zjutraj v Velenju, so v torek pridržali 28-letnika. 28-letnik, doma z območja Velenja, je osumljen, da je vdrl v stanovanje v Velenju, kjer je spal 29-letni moški. Začel ga je pretepati, nato pa mu je odtujil denar. Osumljeni je s kraja dejanja nemudoma izginil. Oškodovanec je o dogodku obvestil Policijsko postajo Velenje, zaradi poškodb na obrazu pa je poiskal pomoč v Zdravstvenem domu Velenje. Policisti so osumljenega, ki je bil v preteklosti že večkrat obravnavan zaradi nasilja, še isti dan izsledili. Preiskovalni sodnik celjskega okrožnega sodišča mu je odredil pripor. MJ Ostal brez avta V torek dopoldne so policisti na Celjskem poskušali ustavili voznika, ki njihovih opozoril ni upošteval, ko pa je vendarle ustavil, je pred policisti zbežal. Ko so ga dobili, mu je alkotest pokazal 0,50 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je dovolj za pridržanje. Gre za večkratnega kršitelja cestnih predpisov, zato so mu zasegli tudi vozilo. V ospredju obsojena Eva Kovač, zadaj (z leve) Franci Leskovšek ml., Branko Uduč, Aleksandra Zalokar in Marjan Leskovšek Lucija je kriva! Eva Kovač zaradi satirične reportaže obsojena na leto pogojne kazni - Novinarji ne smejo neupravičeno posegati v zasebnost Končno je včeraj epilog dobilo sojenje odgovorni urednici Šentjurskih novic, ki so jo zaradi zapisov v Lu-cijini reportaži, satirični družbeno-politični kolum-ni, ki že 16 let objavlja zapise o lokalni šentjurski in dobjanski sceni, tožili trije sinovi dobjanskega podžupana ter Aleksandra Zalo-kar. Zaradi zapisa o domnevni »love story« si je Kovačeva po mnenju sodnega senata na čelu s sodnico Ingrid Lešnik prislužila leto pogojne kazni, pri čemer jo tožniki terjajo še za 10.500 evrov odškodnine. Spomnimo, da je zapis o »love story« med »podžupa-novim sinom in županovo komijevko« vznemiril vse tri podžupanove sinove; Janeza, Marjana ter Francija Le-skovška, hkrati pa trgovko v trgovini župana Franca Sa-lobirja v Dobju, Aleksandro Zalokar, do te mere, da so terjali pravico na sodišču. Na prvi obravnavi so pričali o precejšnji škodi, ki jo je zapis v kolumni povzročil njihovim partnerskim odnosom ter dobremu imenu v kraju, kjer se med seboj vsi poznajo, zato so bili nekaj časa tarča posmeha in raznih neprijetnih pripomb. Na drugi obravnavi so pred sodnico stopili partnerji tožnikov, vendar ob izključitvi javnosti, na poziv zagovornika ob-toženke, Aleksandra Petroviča, pa sta pričali tudi dve priči, Boris Pušnik ter Natalija Plemenitaš Fuchs. Oba sta po podrobnem poizvedovanju sodnice povedala, da so se po kraju širile govorice o domnevnem ljubezenskem razmerju, pričevanje Fuchsove pa je postreglo z domnevo, da sta »nekaj imela Sandika in Franci«. Fuchsova je nato povedala še, da je govorice slišala v lokalni gostilni, kjer so se po maši dobivali pevci cerkvenega zbora, zato, verjeli ali ne, so bili pred sodnico klicani še trije pevci ter predsednik lokalnega gasilskega društva Branko Uduč. Spraševali smo se že, ali bo moralo pričati kar pol Dob-ja -„ »Še sedela nista nikoli skupaj!« Tretja obravnava je tako postregla z novimi pričanji. »Takoj ko sem videl Luciji-no reportažo, sem poklical Francija in ga vprašal, ali ve, kaj piše. Z njim sva tudi sicer tesno povezana kot kolega pri gasilcih, kjer je Franci Leskovšek poveljnik. V dvajsetih letih nisem slišal nobenih govoric o njem in Aleksandri, ki je naša bla-gajničarka. Na naših sestankih niti sedita ne skupaj,« je bil odločen Uduč, ki je povedal, da se je o prispevku v kraju res veliko govorilo, marsikdo je celo kar njega poklical. Zatem ko se je zaradi vprašanj, kaj si predstavlja pod »love story«, precej jezno že spraševal, ali smo na tečaju angleščine, je navrgel še, da je bil namen prispevka najbrž, da se naredi razdor v gasilskem društvu. Kazenska ovadba še zoper Fuchsovo Skrajno nezadovoljna sta bila s pozivom na sodišče dva ne več stalna člana cerkvenega pevskega zbora, Branko Kovačič ter Katarina Ko-vačič, ki sta kratko in jedrnato zanikala, da bi se pevci kadarkoli pogovarjali o kakšni ljubezenski aferi, že zato, ker je pogosto bil zraven tudi župnik, in tako postavila besede Fuchsove na laž. Tako Fuchsovi grozi celo kazenska ovadba zaradi krivega pričanja, kakor je bilo slišati v zaključnem govoru odvetnice tožnikov. Pred sodnico se je znašla tudi njena sestra Ana Plemeni-taš, ki se prav tako ne spomni kakšnih pogovorov zbo-ristov, se pa spomni govoric. Zato je skoraj že izpad- lo, kot bi govorice o aferici prišle kar iz kroga družine Plemenitaš, kar je priča odločno zanikala. Spet so se pojavljali tudi namigi, da je pri vsem skupaj šlo za obračunavanje Plemenitaševih in Borisa Pušnika, zaposlenega v OŠ Dobje, z Zalokarje-vo, ki naj bi kot članica sveta zavoda, hkrati pa županova trgovka, delovala v navezi, ki je na glasovanju za ravnateljico spodnesla tretjo Plemenitaševo ... Kovačeva je na koncu vendarle še nekaj povedala v svoj zagovor in argumentirala, da je bila ost Lucijine reportaže pravzaprav usmerjena v nesprejetje dobjanskega proračuna, »love story« pa je bila kar mimogrede navržena, vendar sodnega senata ni prepričala. Kovačeva je bila zaradi kolumne spoznana za krivo, obsojena pa je bila na enotno kazen mesec in 15 dni zapora, zaradi nekaznovanosti ter neizkušenosti na položaju odgovorne urednice pa je sodnica »pretopila« kazen v pogojno. Lešnikova je sodbo obrazložila s tem, da imajo novinarji sicer res precej svobode pri poročanju, vendar to še ne pomeni, da ne bi mogli postaviti meje med obveščanjem javnosti ter poseganjem v intimno sfero. To naj bi Kovačeva storila, ko je dopustila objavo Lucijine reportaže. Čeprav hujših posledic omenjeni v kolumni niso utrpeli, je namigovanje na »prepovedano razmerje« sodnica prepoznala kot neupravičen poseg v zasebnost tožnikov. Ti bodo seveda zahtevali še odškodnino, zagovornik Kovačeve pa je že napovedal pritožbo na sodbo. POLONA MASTNAK Foto: SHERPA Vinjena vozila dva majhna otroka! E o u Ú u O "C ® C o 38-letni ženski, ki je v avtomobilu vozila 2 in 4 leta stara otroka, grozi celo odvzem otrok! Žalski policisti so v torek sredi dneva ustavili voznico, pri kateri je alkotest pokazal kar 1,22 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, kar je krepko več kot dva promila! Skoraj neverjetno je, da je imela tako vinjena ženska v avtomobilu dva otroka, stara komaj 2 in 4 leta. Postopki gredo v takšnih primerih tudi v smer odvzema otrok! 38-letnico so ustavili pri redni kontroli prometa, po opravljenem postopku je sledilo takojšnje pridržanje. Informacijo o tem, koga so prijeli, so policisti takoj posredovali tudi Centru za socialno delo Celje. Tam o konkretni zadevi seveda ne morejo govoriti, smo jih pa vprašali, kakšni so postopki, če se kaj takšnega zgodi. Po sprejetem obvestilu gre na teren t.i. interventna skupina centra za socialno delo, ki je dosegljiva v vsakem trenutku. Ta mora nujno in takoj poskrbeti za otroka. Najprej iščejo najožje sorodnike, bodisi da je to drugi starš bodisi kdo od starih staršev. Če nihče od teh ni sposoben prevzeti otroka, ga nastanijo v kriznem centru za mlade, če je starejši od 6. leta, medtem ko mlajše nameščajo v dežurni center za mlade Palčica v Grosupljem. Po naših podatkih naj bi bila v žalskem primeru otroka za čas materinega pridržanja pri očetu, več podatkov o družini ni, neuradno pa naj bi pri tej družini policija morala že posredovati zaradi nasilja. Poleg tega, da 38-letnici grozi odvzem otrok, naj bi potekala tudi preiskava kaznivega dejanja zanemarjanja otrok zaradi včerajšnjega dogodka. V centru za socialno delo o tem molčijo, vendar direktorica Olga Bezenšek La-lič pravi, da je takšno dejanje več kot očitno zrelo za začetek posebne obravnave. »Vsekakor. To je za nas znak, da je treba takoj začeti s postopkom ugotavljanja ogroženosti otroka. Opravi se tudi razgovor s starši, če pa se ugotovi, da je treba otroke začasno izločiti iz družine, je to možno z začasno odločbo.« Pričakovati je, da se ti postopki ne končajo zelo hitro. Takšni dogodki, kot se je zgodil v torek, so sicer zelo redki, dodaja Bezen-šek Laličeva. Žal pa se še vedno dogajajo, vprašanje je tudi, koliko jih policisti uspejo zaznati. SŠol Bodi previden! Ta teden se je ponovno začela preventivna akcija za večjo varnost pešcev Bodi previden. Trajala bo do konca januarja in pomeni nadaljevanje jesenskega dela akcije, ki ga izvaja državni svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z nekaterimi vladnimi in nevladnimi inštitucijami. Predvsem starejše od 65 let ter otroke do 10 let, ki so kot pešci tudi najbolj ogroženi, bodo opozarjali na nevarnosti v prometu. Z akcijo želijo predvsem vzbod-buditi k uporabi kresničk in drugih odsevnikov, ki zagotavljajo večjo varnost. Policija bo tako v teh dneh tudi bolj pozorna na obnašanje pešcev v prometu, preverjala pa bo tudi uporabo kresničk. SŠol Rešili so ga pred smrtjo Mozirski policisti in občan, ki je v soboto ponoči poklical na 113, so 34-let-nega moškega rešili pred smrtjo. Občan je namreč policiste obvestil, da po vozišču iz smeri Reneka proti Rečici ob Savinji hodi moški, ki je vinjen, zato je obstajala nevarnost, da bi ga kdo povozil. Policisti sprva pešca niso našli, nato pa so s pomočjo občana, ki je klical, natančneje preiskali okolico in v snegu opazili sledi, ki so vodile proti hmeljišču. Po približno sto metrih so v snežni kotanji našla spečega moškega. Gre za 34-letnega Ljubljančana, ki je bil močno pod vplivom alkohola. NOVA RUBRIKA novntednik F- > ni ■ ma, s B ^ \hîm\ \ Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet! Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku. Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Hujši kot računsko sodišče Članek Hujši kot računsko sodišče, objavljen v Novem tedniku št. 2/65 8. 1. 2010, ki ga je pripravil Brane Jeranko, bi želel dopolniti z bistvenimi ugotovitvami o delu nadzornega odbora v Občini Šmarje pri Jelšah. Delo nadzornega odbora (NO) vsake občine je javno in je opredeljeno v 32. členu Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2; Ur. l. RS, št. 94/ 07). Avtor je v prispevku o seji občinskega sveta navedel: »Obravnavanje takšnih obrobnih zadev na občinskih svetih ni ravno običajno.« Po mojem mnenju ne gre za obrobne zadeve. Drži pa, da avtor v prispevku navede samo te, bistva problema pa ne. Gre za zakonsko izvrševanje obveznosti občinskega sveta in NO in ne za neobičajno obravnavo na seji, kot to navaja avtor članka. Osnova za delo NO je program dela za tekoče delo. Na podlagi 32. čl. ZLS, 29 čl. Poslovnika o delu NO in 42. čl. Statuta Občine Šmarje pri Jelšah mora NO poslati dokončno poročilo v obravnavo občinskemu svetu. V tem smo izpostavili tudi javno naročilo (JN) št. 17/2008. Slednje bi moral Oddelek za okolje in prostor Občine Šmarje pri Jelšah izpeljati v skladu s 24. členom Zakona o javnih naročilih (ZJN-2, Ur. l. RS 128/06) po enem od postopkov, navedenih pod točkami od 1 do 5. Naročnik mora JN izvesti po postopku zbiranja ponudb, če je vrednost JN v primeru naročanja gradenj med 20.000,00 in 80.000,00 EUR. Na podlagi 28. točke 2. člena ZJN-2 mora naročnik JN pozvati k predložitvi ponudb najmanj tri ponudnike. V konkretnem naročilu gre za ocenjeno vrednost JN 80.000,00 EUR. V tem primeru bi naročnik moral objaviti JN tudi na portalu JN RS. V opisanem primeru gre torej za dvojno kršenje ZJN-2. Trditev odgovorne osebe, navedena v NT št. 2: »Če bi napisali en cent manj, to je 79.999,00, pa zakona ne bi kršili!« To nikakor ne drži, saj je mejna vrednost, ki narekuje oddajo JN po postopku zbiranja ponudb, 20.000,00 EUR. Torej ne gre za cent, kot navaja avtor v omenjenem članku, ampak za javno naročilo, vrednosti 80.000,00 EUR, ki je bilo oddano samo na podlagi ene ponudbe (in ne treh) ter brez objave na portalu javnih naročil (glej 28. točko 2. člena ZJN - 2). Do zdaj je NO Občine Šmarje pri Jelšah pregledal delo osmih od skupno desetih svetov krajevnih skupnosti. Pri šestih KS pri nadzoru ni bilo ugotovljenih hujših kršitev. V večini dokončnih poročil je NO predlagal le kakšno priporočilo. Pri dveh KS pa gre v glavnem za oddajo javnih naročil brez upoštevanja ZJN-2. Pri dokončnem poročilu o nadzoru KS št. 8 je med drugim ugotovljena tudi poraba skoraj 67.000,00 EUR brez upoštevanja ZJN-2. Pri dokončnem poročilu KS, ki ga avtor navaja v NT št. 2, NO ne izpostavlja števila sej, ki jih je sklical predsednik sveta KS (istočasno tudi podžupan Občine Šmarje pri Jelšah), v tolikšni meri kot večkratno kršenje ZJN-2, Zakona o javnih financah (ZJF, Ur. l. S, št. 79/99) in Zakona o izvrševanju proračuna. NO nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev v skladu z obstoječo zakonodajo. Preplah, ki ga vzbuja avtor v NT št. 2/ 65, je povsem odveč. JANEZ COLNERIČ predsednik NO Občine Šmarje pri Jelšah Pajer in Ertl - zagovornika kršenja človekovih pravic Članek s tem naslovom sem zasledil v 97. številki Novega tednika v rubriki Pisma bralcev. Poleg predsednika veteranov vojne za Slovenijo Janeza Pajerja in dobitnika visokega državnega odlikovanja nekdanjega šefa SDV (službe državne varnosti) Tomaža Ertla je bil omenjen tudi predsednik RS dr. Danilo Turk. Podpisana je bila skupina 19 članov in članic veteranske organizacije, ki jih večino verjetno poznam. Prebral sem tudi komentarje posameznikov na spletni strani veteranske organizacije, ki so me s pisanjem resnično zelo razočarali. Osebno se ne bom spuščal v nobeno polemiko ali kaj podobnega, to odločno zavračam. Nekaj pa je pri tem pismu le težko oz. nemogoče razumeti. Pri naštevanju Ertlo-vih »grehov« ste dragi stanovski kolegi v drugem odstavku le malo pretiravali. Govoriti med drugim tudi o načrtovanju koncentracijskih taborišč pri nas v 80. letih prejšnjega stoletja, je le malo pretirana trditev. Je skoraj na meji dobrega okusa in zdravega razuma. Glede na to, da se tudi jaz bližam počasi 60. letu in da sem pošteno služil TO polnih 16 let ter bil udeleženec vojne za Slovenijo, relativno dobro poznam obdobje pred osamosvojitvijo Slovenije. Lahko mi globoko verjamete, da izjemno dobro poznam tudi čas po njej in da je človek večkrat zelo globoko razočaran. Veliko omenjenih »grehov« je še kako živih tudi v času t. i. demokracije. Naj me prosim nihče ne prepričuje, da ni tako. Saj če nisi naš, si proti nam ... To politično parolo zelo dobro poznam in pika in dobro ve- mo, kateri politik jo je izrekel. Naslov članka je sicer pom-pozen in namen podpisnikov pisma je seveda dosežen. A velika večina teh podpisnikov žal ne pozna ali noče poznati razlogov za podelitev visokega državnega odlikovanja Tomažu Ertlu. Predsednik RS dr. Danilo Turk je lepo razložil, na kakšni osnovi se je odločil, da mu podeli odlikovanje, in na čigavo pobudo. Če kdo tega ne razume ali celo noče razumeti, mu pač ni pomoči in zdaj celo zahtevati Pajerjev odstop, je skrajno neresno in neodgovorno. Predsednik veteranov Janez Pajer je dobil mandat na glavnem zboru in menim, da lahko poda izjavo za javnost, toliko kompetenc pa mora imeti. Kaj naj zdaj vsakega posebej od več kot 25.000 članov vpraša, če lahko da kakšno izjavo ali ne ali celo skliče izreden kongres. Dajte, no, toliko zaupanja pa ja mora imeti med nami. Vendar ljudje ne znajo brati ali bolje - nočejo razumeti. Saj ja komaj čakate, da lahko planete po žrtvi in pljuvate po dolgem in počez. Vsi pa ne menimo, da je treba našega predsednika javno linča-ti in ga blatiti. Prati umazano perilo preko medijev, je zelo slabo in nespodobno. To tako in tako pri nas uspešno počenja politika. Ali vam dragi kolegi ni jasno, da nekateri v državi komaj čakajo, da se skregamo, saj ne marajo ne nas in ne borcev iz časa NOB in se iz vsega samo norčujejo? O tem ni dvoma. SREČKO KRIŽANEC predsednik OZVVS Štore P PREJELI SMO Jesti ali točiti gorivo? Intenzivno kmetijstvo in živilska industrija sodita med največje porabnike energije v Evropi. Močno so subvencionirani industrializirano kmetijstvo ter predelava, skladiščenje in transport živil, za kar se porabi ogromno energije. Kemikalije, gnojila, stroji, namakanje in sušenje rastlin -vse je odvisno od nafte. Naraščajoče cene nafte ogrožajo tudi oskrbo z živili v Evropi. Uvožena krma, specializacija kmetijstva in nezaslišana koncentracija na področju trgovine in predelave živil vodijo k ogromnemu porastu transporta; po Evropi in povsod po svetu. Biodizelska goriva niso idealna rešitev za preprečevanje podnebnih sprememb. Proizvodnja teh goriv naj bi zmanjšala izpust CO2 in s tem klimatske probleme. Vse zelene rastline absorbirajo CO2 in ga pretvorijo v sladkor in kisik. Vendar trenutna praksa pri pridelavi koruze, žit, sladkornega trsa, palmovega olja in soje za proizvodnjo goriv temelji na nafti. Mnoge znanstvene študije in izračuni, ki izkazujejo pozitivne energetske bilance, praviloma ne vključujejo transporta energetskih virov, obremenitve okolja in javnega zdravja ter tveganj pri ustrezni oskrbi s hrano. Traj-nostna pridelava živil naj bo brez prekomernega izkoriščanja držav v razvoju. EU je največji neto uvoznik živil in krme. Milijone hektarjev njiv izven EU in milijone ton nafte je potrebno, da dobavimo količino živil, ki jih trenutno porabimo. Da bi zmanjšali uvoz nafte in s tem vpliv na spremembe podnebja, bi morala EU izrabiti svoj največji potencial: prihraniti energijo in bolje uporabiti odpadne snovi, namesto da slepo subvencionira proizvodnjo biodizel-skih goriv v Evropi in izven nje. Gospodarski razcvet biodizel-skih goriv prispeva svoje k upadanju podtalnic in izsuševanju tal. Lakota po energiji proti pravici do hrane! Vodilni akterji gospodarske rasti, Kitajska, Brazilija in Indija, porabijo vse več energije, zaradi česar bi lahko lakota kmalu ogrožala čedalje več ljudi. V Severni Ameriki in Evropi živi 19 odstotkov svetovnega prebivalstva, porabi pa se 65 odstotkov svetovne nafte in 40 odstotkov razpoložljive hrane. Rastoča poraba mesa (za proizvodnjo 1 kalorije mesa je potrebnih 10 kalorij iz krme) in čedalje bolj razsipno ravnanje z živili v prehranjevalni verigi (v industrijskih državah danes pristane 35 odstotkov hrane v smeteh) morata biti oporni točki za izdelavo strategije za izboljšanje oskrbe s hrano povsod po svetu. Samo z drastičnim zmanj šanj em porabe energije in razsipnega ravnanja z živili v industrijskih državah ter z investicijami v trajnost-no oskrbo s hrano v državah v razvoju lahko preprečimo konflikte in vojne za hrano in energijo. ANTON-ZVONE CIZEJ Celje Zastave ob našem državnem prazniku Sobota, 26. december 2009. Okoli 11. ure sem se odpravil v mesto (z Ostrožnega), da bi videl, kaj pomeni Celjanom državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Zastave so visele večinoma na javnih poslopjih, medtem ko jih je bilo le malo na zasebnih hišah. V Gosposki ulici (prej Zidanškovi) ni bilo nobene zastave. Od Glavnega trga do Levstikove ulice jih je bilo malo, zelo malo. Kje je državljanska in narodna zavest naših ljudi? Na pokrajinskem muzeju sprenevedanje (kdo je direktor? - op. p.). Ali pa poslopje glavne pošte in železniške postaje. Utrujajoče bi bilo nadaljnje naštevanje. Trgovinski in gostinski lokali - popolna ignoranca. Kje bi lahko iskali vzroke? Generacije, ki danes vodijo državo Slovenijo, so več kot 50 let obiskovale marksistično šolo. Vprašanje vzgoje mladine je bilo na stranskem tiru. Oceno iz vedenja je socialistična šolska oblast odpravila. O pomenu samostojne države Slovenije bi morali biti učenci in dijaki seznanjeni zlasti pri pouku zgodovine. Toda v mnogih primerih tudi pri tem pouku prevladuje mlač-nost do pomembnih dogodkov. To velja za osnovne in srednje šole, malčke so že v vrtcih vzgajali v marksističnem duhu in ljubezni do Tita. DANE HRIBERŠEK, prof. Celje VALA V KS Teharje ni težko biti starejši občan Bilo je turobno, malo deževno popoldne 23. 12. 2009. Pri meni se je oglasila mlajša prijazna gospa. Gospa Brečko je povedala, da je predstavnica Krajevne skupnosti Teharje. Prinesla mi je darilo in vizitko. Ko sem vizitko prebrala, sem ostala brez besed in s polnimi očmi solz, a to so bile solze sreče in presenečenja. Moram povedati, da ima KS Teharje veliko humanih akcij. Vsako leto organizira po en ali dva brezplačna izleta v lepe kraje Slovenije. Organizira srečanje občanov, starih nad 70 let, in ravno tako srečanje v novembru, ki se ga nisem mogla udeležiti, ker sem bila v bolnišnici. Zato so mi tudi prinesli darilo domov. Niso me pozabili. Organizirajo nekaj 7-dnev-nih bivanj v zdraviliščih Slovenije, ki najbolj odgovarjajo občanom glede na njihovo zdravstveno stanje. Vsako leto pošljejo nekaj otrok na letovanje v Baško in še marsikaj. Zato bi se prisrčno zahvalila Svetu KS Teharje, posebno predsedniku Francu Kaču in tajniku Radovanu. Še veliko uspeha pri nadaljnjem delu, vsem pa zdravo in srečno 2010 in še enkrat lepa hvala. MILICA OŽEK Hvala za pomoč Sredi decembra je našo družino doletela nesreča, za katero človek upa, da mu bo v življenju prihranjena. Kljub temu se je zgodilo. Iz kurišča in dimnika se je vnel požar in nam praktično uničil streho nad glavo. Po zaslugi prizadevnih gasilcev in dobrih ljudi pa smo v novo leto vseeno stopili precej bolj optimistični, kot bi po najbolj črnem scenariju lahko. Zato bi se rada za nesebično pomoč iskreno zahvalila vsem sosedom iz Lokovi-ne. Še posebej Danijelu in Roku, Jani in Francu Višnerju ter Marjani Potočnik. Izredna pohvala in zahvala gre gasilcem z Dobrne in iz Nove Cerkve, ki so posredovali zelo hitro in škodo kar se da omejili. Za pomoč iskrena hvala tudi Občini Dobrna. MARIJA DREV, Dobrna Prijetno srečanje sošolcev Kam le čas beži, le kam se mu mudi . smo se spraševali. Frankolovčani smo letos sopotnika dobili, ki se imenuje abraham. Na pobudo skrbnih organizatork smo se srečali v prijetnem gostišču v Novi Cerkvi. Stisk roke in prijeten objem, a tudi solzica sreče, ki se je zaiskrila, so povedali vse. Veseli smo bili drug drugega in hkrati žalostni, saj je v teh letih kruta usoda in cesta vzela štiri naše sošolce. Poklonili smo jim minuto molka. Nikoli jih ne bomo pozabili, naj mirno spijo. Prav počaščeni smo bili, da se je našega srečanja udeležil razrednik Anton Drev. Kot skrben razrednik se je tudi tokrat s svojo pozornostjo izkazal. Za svoje dečke in deklice je prinesel darilca. Ob zdravici, klepetu in okusni večerji je pogovor ob obujanju spominov iz šolskih dni stekel kot po maslu. Po večerji so se nam pridružili še muzikantje. Ker smo vsi še mladi in vzdržljivi, so igrali, igrali . mi pa plesali kot nekoč, ko še ni bilo sivih senc v laseh, ko smo imeli energije preveč, ko nas je bilo še sram zaplesati z dečki. Prešerna pesem se je razlegala po dvorani, smeh in radost sta se čutila tudi v zraku, kot v osnovnošolskih klopeh. Kot se za tako srečanje spodobi, smo razrezali torto in nazdravili z najlepšimi željami. Ob sošolcih se je čas ustavil, prijeten večer smo hoteli izkoristiti polno, prijetno in nepozabno. Zdaj smo zrelejši, pametnejši, znamo ceniti življenje, vrednote, ki nam jih življenje ponuja. Res je, po tolikih letih smo si imeli kaj povedati, povedati o lepotah življenja in tudi o boleči usodi. Vsi smo že ponosni starši, nekateri imamo že vnuke, a naša srca so mlada, polna optimizma, načrtov za prihodnost in z eno samo željo, željo po zdravju. Vesela in ponosna sem, da so nevidne vezi, ki so se vsa leta tkale med nami, močne, in želim si, da se tkejo še naprej. Naj nas vodi rek, če se nam kdaj utrne solza, naj bo to solza sreče, ki prinaša jo življenje. Hvala Sonji in Irmi, ki sta se trudili in nam organizirali nepozaben večer, da smo bili vsi skupaj srečni, otroško razposajeni kot nekoč, čeprav se nam je zdelo, da je ta nekoč bil šele včeraj in ne pred 35 leti, ko smo se razšli. V zgodnjem jutru smo se poslovili z željo in obljubo po ponovnem srečanju. Naj vas spremljata zdravje in sreča ter vsem nas-videnje, če ne prej, čez pet let. DRAGICA MIRNIK □ DRI TELEFON Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Vedi Potovanje k Vedom Davni kolonizatorji Šri-lanke so bili prepričani, da Vedi ali gozdni aborigini sploh niso človeška bitja, temveč le ena od podob divjih duhov pragozda. In tako so vsi vse doslej z njimi tudi ravnali. To sem prebral v časopisu Delo in me je tako prevzelo, da nisem mogel dobro spati. Moja potovanja po deželah sveta so bila vedno tako naravnana, da sem poleg naravnih in kulturnih znamenitosti spoznaval tudi ljudi, ki tam živijo. Pravo doživetje je bilo, ko sem pred leti preživel mesec dni pri perujskih Indijancih in ko sem nekaj let kasneje spoznal simpatičnega Masaja pri parku Masai Mara v Keniji. Bilo je še nekaj pristnih stikov z menihi iz svetišča Jokang (Lhasa) v Tibetu ter z aborigini v Avstraliji. Vedno sem menil, da nisi spoznal dežele, če nisi spoznal ljudi. Pri iskanju informacij, kako obiskati to zanimivo ljudstvo Šrilanke, je bilo kar nekaj težav, kljub temu, da sem od prijazne Ljubljančanke dobil veliko koristnih nasvetov. Ubadal sem se predvsem s cenovno ugodno logistiko, kajti znani posrednik Patrick Harrigan, ki živi na Šrilan-ki, je bil predrag za moj potovalni proračun. Rešil me je šofer našega avtomobila, Sumi, ki je bil pri Vedih že večkrat. Po končani klasični turi po Šrilanki sva se dogovorila, da greva do nacionalnega parka Maduru Oya. Najina dolga pot (za 700 km sva z ogledi porabila kar 19 ur) se je pričela ob dveh zjutraj in naju najprej vodila v Colombo. Ulice so bile prazne, le občasne kontrole so nama zmanjševale hitrost. V Kandyju sva bila tik pred sončnim vzhodom. Ob jezeru me je prevzel mali krokodilček, ki se je kobacal iz vo- de. Sledila je gorska vožnja proti Mahiyangani, kjer so na blatni cesti pogosto telovadile opice. S hribov sva se nato spustila v dokaj ravninsko pokrajino z obilo vodnimi površinami. Na glavni cesti, ki je vodila proti vzhodni obali, je bilo vse več ljudi, pa tudi divjih živali. Ob cesti so me presenetila iz vej napravljena zavetišča na kolih, ki so bila last Vedov. Domnevam, da na ta način nekateri opozarjajo nase in s tem dobijo kakšen denar. Po nekaj kilometrih iz Mahiyanganija se je naša pot odcepila za Daba-no. Srečali smo nekaj pripadnikov tega plemena. Bilo so goli do pasu, okoli ledij pa so imeli ovito krpo. Nič ni zastonj Na manjši jasi sva z voznikom parkirala svojega jeklenega konjička. V senci pod drevesi sta se skrivala dva kombija, ki zagotovo nista bila last domorodcev. Pripravil sem si fotografsko opremo, Sumi pa se je zapletel v pogovor z Arunom. Možakar, ki je prav tako iz Dabane, sodi med najboljše poznavalce Ve-dov na tem področju. Z njegovo pomočjo sem kasneje napravil nekaj zanimivih fotografij, prav tako ni bilo več težav s komuniciranjem z njimi. Presenetila me je velika skupina Singalcev, ki so si iz Kandyja prišli ogledat te male čokate gozdne prebivalce s črnimi kodrastimi lasmi in širokimi nosnicami. Nekoč je bil njihov jezik čist, danes pa je že tesno prepleten s sin-galščino, določene besede pa so še popolnoma izvorne. Ko se je velika skupina »občudovalcev« poslovila od poglavarja, sem kupil steklenico medu in ogrlico, napravljeno iz gozdnih semen, šele nato sem lahko domorodce tudi fotografiral. Na koncu obiska mi je uspelo pregovoriti še njihovega vodjo, da se je postavil pred objektiv, tudi za to je bilo potrebno odšteti nekaj denarja. Aruna mi je ponudil možnost, če želim fotografirati njihov tradicionalni ples ter poizkusiti kakšno njihovo specialite-to - kuščarjev rep, polnjen z mastjo. Za vse sem se mu lepo zahvalil ter tudi njega »podmazal« z nekaj evri. FRANCI HORVAT Spominki iz semen Wanniyala-Aeto, gozdni ljudje, po slovensko Vedi, v svetu znani tudi kot Veddas, so šrilanški staroselci. Živijo v gozdovih osrednje Šrilanke in so domnevno najstarejše azijsko ljudstvo. Rasno so podobni Pigmejcem in Bušmanom ter avstralskimi aboriginom. Po prihodu Singalcev, v 5. stoletju pr. n. š., so se Vedi z njimi začeli kulturno mešati. Zaradi ozemeljskih apetitov priseljencev so gozdni aborigini izgubili mnoga tradicionalna lovišča, ki so jih spreminjali v kmetijska posestva. Žal mnogi Vedi izgubljajo svojo plemensko identiteto in ne lovijo več in ne nabirajo hrane, marveč so razvili nekakšno primitivno kolobarje-nje in delajo kot poljedelski delavci. Številni Vedi so opustili čaščenje starodavnih duhov in so sprejeli budizem. Edina neasimilirana skupina Vedov živi v omenjenem parku v okolice Dabane. Na teh območjih pričajo najdbe, kako so staroselci živeli v neolitiku. V jamah, v katerih so živeli Vedi, so našli tudi kamnito orodje. Kljub prepovedi se je na zavarovanem območju ohranilo okoli 350 Vedov, ki poizkušajo ohraniti svojo kulturno identiteto in tradicionalen način življenja. Domovanje Vedov TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 16. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60-ih, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70-ih, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80-ih, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90-ih, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Murski val) NEDELJA, 17. Januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Matjaž Kapitler, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah -Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 18.00 Domače 4 (izbiramo NZ skladbo tedna), 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Radio Kranj) PONEDELJEK, 18. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Matjaž Kapitler -ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) TOREK, 19. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Župan na zvezi (Andrej Kocman, Občina Kozje), 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz s Sandro Čater, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Leb-nom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 20. januar Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Elebanda band, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) ČETRTEK, 21. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox) PETEK, 22. januar 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Univox) Bolj kot sneg ljubi morje V minulih dneh, ko je na Celjskem snežilo, ste tudi v programu Radia Celje pogosto slišali informacije o snežnih razmerah. Te nam vedno posreduje vodja zimske službe pri podjetju VOC Matjaž Kapitler. Že zgodaj zjutraj ima vse podatke z našega območja in nikoli do zdaj, ne glede na svoje obveznosti, ni odklonil izjave za medije. Če sneži, daje dnevno več kot 15 medijem podatke, nekateri ga kličejo tudi večkrat. Ve, da so ljudje tisti, ki potrebujejo informacije, zato mu to ni težko, pravi. Kapitler je inženir gradbeništva, pri podjetju VOC Celje pa je zaposlen že od leta 1984. Zadnjih 18 let je vodja zimske službe, vendar opravlja še ogromno drugega dela, povezanega z vzdrževanjem in obnovo cest na našem območju. Čeprav ga bralci in poslušalci poznajo najbolj po sporočanju informa- cij, povezanih z zimskimi razmerami, bolj kot sneg ljubi morje. Z njim se bo Simona Šolinič pogovarjala v oddaji Znanci pred mikrofonom v nedeljo, 17. januarja. Foto SHERPA O poslovnem bontonu Oddaja Bonbon za boljši bonton je ta mesec predvsem v znamenju poslovnega bontona in učinkovite komunikacije na delovnem mestu. Maja Gorjup (desno) se o tem pogovarja s Polono Zupančič, ki že vrsto let vodi komunikacijske delavnice s področja odnosov s strankami in medsebojnih odnosov v podjetju. Pred kratkim je na to temo izdala tudi priročnik. Jutranja nostalgija Simona Šolinič vsako sredo zjutraj pripravlja jutranjo nostalgijo. Sama izbere glasbo iz 50-ih, 60-ih, 70-ih in 80-ih, s katero prebuja poslušalke in poslušalce. Ob posebnih priložnostih pa lahko Simono vidite tudi v nostalgični opravi, s katero tudi vzbuja pozornost zvestih poslušalcev. Simona Šo-linič, ki vas ob pomoči Bo- jana Piška prebuja ob sredah, vas bo presenetila tudi s kakšno dobro šalo, ki vam bo še ves dan odmevala v ušesih. Foto: GrupA 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. DOESN'T MEAN ANYTHING - ALICIA KEYS (5) 2. IF WE EVER MEET AGAIN -TIMBALAND FEAT. KATY PERRY (4) 3. MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEACE (3) 4. ONE LOVE - GUETTA DAVID FEAT. ESTELLE (2) 5. SECRETS - ONEREPUBLIC (2) 6. I HOPE YOU'RE HAPPY NOW - BILLIE MYERS (1) 7. TIK TOK - KESHA (3) 8. TELEPHONE - LADY GAGA FEAT. BEYONCE (5) 9. CHASING PIRATES - NORAH JONES (7) 10. LES FOUS - IN-GRID (1) DOMAČA LESTVICA 1. LALALALALALA - JADRANKA JURAS (2) 2. NISEM KRIV - SLAVKO IVANČIČ (4) 3. DALEČ STRAN - XEQUTIFZ (3) 4. HEROJ - JULIETTE JUSTINE (7) 5. LALALAI - FIREFLY (1) 6. ZVEZDNO NEBO - MARKO VOZELJ(5) 7. RAZJEDA - BIG FOOT MAMA (3) 8. ČE JE TO VSE - TINKARA KOVAČ (4) 9. OPCIJE - D'NEEB (1) 10. ROS - AVVEN (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: FIREFLIES - OWL CITY BROKEN HEELS - ALEXANDRA BURKE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: IZPOLNIVA ŽELJE - NUDE VRAČAM SPOMINE - ROCK SHOCK Nagrajenca: Maja Pleteršnik, Zidani most 205, Zidani most Igor Kovič, Ul. Bratov Mernik 67b, Zreče Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. VESELA MAMICA - DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ (4) 2. 10 JIH JE - SLOVENSKI ZVOKI (6) 3. PRIJATELJI - ANS. PEPELJAK (1) 4. SPOMIN NA STARE JASLICE - ANS. BRANETA KLAVŽARJA (3) 5. KAJ JE SREČA - FANTJE IZPOD ROGLE (2) PREDLOG ZA LESTVICO: TVOJE OČI - SPEV SLOVENSKIH 5 plus 1. VSI ZAPOJMO - ANS. SAŠO AVSENIK (6) 2. VAŽIČ - SICER (4) 3. LJUBEZEN NI ZAMAN - ROBERT SMOLNIKAR (1) 4. ŠE VELIKO LET - ZAVRŠKI FANTJE IN TRIO ZLATKA MUNDE (3) 5. NOCOJ ŠE ZADNJIČ BOM PRIŠEL -ANS. PETRA FINKA (2) PREDLOG ZA LESTVICO: NAZAJ MED PRIJATELJE - STARI OBJEM Nagrajenca: Lea Tominšek, Tattembachova 76, Slovenske Konjice Metka Felicijan, Čedejeva 45c, Laško Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Naša mojstra Aljoša Bončina in Mitja Tatarevič sta tudi velika mojstra ozvočenj, saj prireditve, ki ji pripravimo v uredništvu Radia Celje, tudi ozvo-čita. Foto: GrupA INFORMACIJE Za sodelovanje v oglasni rubriki VSI NAŠI MOJSTRI pokličite: I 031 692 860 HItF INŽENIRING Hrvofin S Partner d.n.o. RAČUNOVODSKI SERVIS Sedel; triin, Mlcito'jo»o 11 - računovodske ttorïive m: d-o,oJ( d r.o,r s^p., društvo dovčno svofavanjo PE: Kasala 105, 330) Pairmta tai./h»; 03 5707 Bfti. gim 041 S72 VC0 i-poîlo rgcunovuiiihnihrvBMnftïflljii.iiBl GAL JCŽT OKVIR Najboljša izbira okvirjev v mestu. Galerija Okvir, Jantar Emil s.p. Stanetova 18a, 3000 Celje, SLO Tel.: 03/548 50 28 Delovni čas: ponedeljek-petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12 ŠIVILJSTVO KRPIC^f Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek sobota - manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil -čiščenje usnjenih oblačil nedelja in prazniki 06:00-19:00 07:00-13:00 ZAPRTO Center za nego obraza in telese ' kozmetika-1 (Jledališlci trg 7 W 3000 Celje tel.: 03 49 26 000 ' laserske terapije; ' anti celulitne terapije; ' svetovanje dermatologa MMI M©W! U^VHk. IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH DU FM NAPELJAV TER SANACIJA KOMINIC INSTALACIJE VERHOVŠEK d.o.o. Prožinska vas 34/d, Štora, gsm: 041 682 907 arhitektura notranj'a oprema oblikovanje priprava projektne dokumentacije (PGD,PZI,PID) prostorsko načrtovanje (ZN, OPPN, PUP) Lamal d.o.o. Teharje 18 3221 Teharje Slovenija t:+386 3 5421006 e: infb@lamal.si lanal.doo@gmail.com splet: www.lamal.si Za sodelovanje v oglasni rubriki VSI NAŠI MOJSTRI pokličite: GnEHED ■ ■ ■ ■ ■ I ■ ■ ■■ I ■ ■ ■ I I ■ ■ M 1 I I I I I I I I I I I y I I MJJ I i i i i I i i i i DOM * PRODAJA GOTOVEGA PARKETA IN LAMINATA * STROKOVNO IN HITRO POLAGANJE * PRODAJA, SVETOVANJE IN IZRISI KUHINJ, PRE DSOB IN DNEVNIH SOB NA VAŠEM DOMU * NOTRANJA VRATA * POHIŠTVO PO NAROČILU REŠITVE ZA VAS DOM Z AKCIJSKIMI CENAMI ZI-DOM MARTIN ZIDANŠEK S.P. SPODNJE PRELOGE 17 A 3210 SLOVENSKE KONJICE TEL: 041 914 222 E-mail: info@zidom.si Splet: www.zidom.si SVEČARSTVO TRGOVINA GALANTERIJA Leskd.o.o. PE Slovenske Konjice Frankolovo 14f Liptovská Ulica 34 3213 Frankolovo 3210 Slovenske Konjice T.: +386 (0)3 78145 55 T.: +386 (0)3 75818 80 F.: +386 (0)3 577 47 33 F.: +386 (0)3 75818 84 E.: frankolovo@lesk.si E.: Iesk@lesk.si Matjaž Železník uglaševanje klavirjev gsm: 041 714 240 e-pošta: iriatjaz.zeleznik@siol.net glasbeni center Gosposka 25,3000 Celje tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60 MAC - ZELEZNEK d.o.o. Milanskega 12,3000 Celje tel.: 03 541 32 66 ID: SI38265397 IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterjein motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža Vransko 18b,3305 Vransko Tel./fax:03 5725 106, gsm 041508 655,031814 999 e-maikslavica.marn@siol.net,www.marn-vransko.net X I.COM EXPERIENCE NEW EUROSTIL STORITVE: _ 3230Senťur čiščenje poslovnih prostorov, hiš, stanovanj Mail: info@eurostil-storitve.si 9eneralna aščenia www.eurostil-storitve.si PranJe izdelkov iztekstila Tel: 03/7805960 obnova/čiščenje stekla, aluminija, nerjavnega jekla, plastičnih mas Gsm:041675595 Lílilíď Ekološko čiščenje modulov sončnih elektrarn ■ -R.tMrjIniike InHnjfctllDlntri.JI -Pivialnt vTdricunjt podintii Í-Prediia lzd«lkov APPLE. DELL. -Pomoc Hii.Jiim píÉ uporabi tahnicTiih riJĎiÉT 031779778 MIZARSTVO MIO OPREMA Višnja và^^^^ 3212 Vojnik Tel.: 03/78-00-750 GSM.: 041/645-715 www.miooprema.si izdelava vseh vrst kamnoseških izdelkov VREČKO Edi s.p. Vrečko Edi Gsm: 041 681-550 Vrečko Robi Gsm: 041 708-915 3000 celje, Breg 9, tel./ fax: 03 / 492 61 64 www.kamnosestvo-vrecko.si ELEKTRO KLIMA Višnja vas 15 c 3212 Vojnik Tel: 03 781-22-61 info@klima-stagoj.si www.klima-stagoj.si TOPLOTNE ČRPALKE / KLIMATSKE NAPRAVE LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah Kontakti: Tel. 03 7056023 Fax 035726390 e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si 0315701321 CVGtliČSrnd Ulica Dušana Kvedra43, «ma m a" 3230 Sentiur P" Ce|iu mM J UM tel.: 03 5741 100 . MAJDA MAUER S.p. GSM: 041/720 531 O Sveže rezano cvetje in lončnice O Cvetje za različne priložnosti O Poročne dekoracije _O Lončnice v poslovnih prostorih O žalni izdelki ■!B5BHBIHBSBl!B5fflH5H DKT1E EjafîS TEL. digitalni antenstf sistemi 041 620-743 Zdenko VERDINEK s.p. meritve, wetovinjf, rrwtutíi, «*v» Ste že preklopili na digitalno? Sedaj je pravi čas! POP TV, A KANAL, TV3, TV PIKA, SL01,2,3... Izvajamo meritve in montiramo sisteme. STEKLARSKI CENTER "leskošek www.steklarstvo-leskosek.si * IZOLACIJSKO STEKLO VISOKE KVALITETE * DEKORATIVNA STEKLA IN OGLEDALA * KUHINJSKA NAD PULTNA STEKLA Hausenbichleijeva 9 3310Žalec d.o.o. Tel.: 03/710 19 82 *TUŠ KABINE * PESKANJE VZORCEV PO IZBIRI C. kozjanskega odreda 15a, Šentjur tel.: 03 748 30 06,749 26 77 fax: 03 748 30 07,749 26 76 GSM: 041 610 096 y^Wj e-mail: darko@md777.si třít»WW|» PRIMOŽIČ VOJNIK V PRIMERU SMRTI VSE NA ENEM MESTU POGREBNE STORITVE S PREVOZI POKOJNIKOV POKOPALIŠKE STORITVE S POKOPOM POKOJNEGA 24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU 03 781 82 45-051 649 780 PE TRG CELJSKIH KNEZOV 3, CEUE www.primozic.si Št. 4 - 15. januar 2010 -— j w Renault clio Leto 2009: slabo, ne pa katastrofalno V Sloveniji so lani prodali 55.700 avtomobilov, kar je bilo za 18,7 odstotka manj kot lani. To je v zadnjih desetih letih tretji najslabši rezultat, kar pomeni, da prodaja kljub vsemu le ni bila tako skromna, kot so napovedovali. Najbolje je lani prodajal Renault (9.438 vozil), kar je bilo za skoraj 14 odstotkov manj kot leto prej. Volkswagen je prodal 5.848 avtomobilov, to pa je bilo za dobrih 22 odstotkov skromneje kot pred leta 2008. Na tretjem mestu je Opel, ki se mu je posrečilo prodati 4.567 vozil oziroma za skoraj 30 odstotkov manj kot v letu 2008. Najbolje prodajani avtomobil je bil renault clio, saj je bilo prodanih 3.631 vozil oziroma za 922 manj kot leto prej, sledila sta fiat punto in renault megane na tretjem oziroma četrtem mestu. Izjemno velik padec so imele tovarne premijskih vozil, POni d ONEDELJEK tus MARKET in SUPERMARKET Vsak ponedeljek ob nakupu nad 20€ ZASTONJ KOSILO (dunajski + pommes frites) Vsak ponedeljek od 11. 1. do 1. 2. 2010 vam bomo ob enkratnem nakupu nad 20 € v trgovinah Tuš na vašo Tuš klub kartico naložili kupon za zastonj kosilo v Restavracijah Tuš. Akcija ne velja v franšizah Tuš. POZOR: Kupon za kosilo lahko unovčite v Restavracijah Tuš do nedelje v tekočem tednu, s predložitvijo Tuš klub kartice. Kuponi pridobljeni v ponedeljek 1. 2., so unovčljivi do nedelje 7. 2. 2010. Kuponi so unovčljivi v vseh restavracijah: PLANET TUŠ, Mariborska c. 128, Celje; TUŠ CENTER POBREŽJE, ul. Veljka Vlahoviča 21, Maribor; PLANET TUŠ STUDENCI, Na poljanah 18, Maribor; TUŠ CENTER RADVANJE, StreliSka cesta 24, Maribor; SUPERMARKET TUŠ KOČEVJE, Reška cesta 13, Kočevje; SUPERMARKET TUŠ LUCIJA, Liminjanska cesta 107, Portorož; PLANET TUŠ, Cesta Jake Platiše 18, Kranj. Clio II iz Novega mesta? Novomeški Revoz je lani dosegel rekordno proizvodnjo, saj so naredili več kot 212 tisoč avtomobilov ali 6 odstotkov več kot leto prej. Večinoma je šlo za twinga, hkrati je s tekočih trakov pripeljalo tudi 30 tisoč cliov druge generacije (clio II). Zdaj iz Pariza, kjer je sedež družbe Renault, ki je 15-odstotno v lasti francoske države, prihajajo vesti, da naj bi v Novem mestu prenehali izdelovati clia II. Čeprav te napovedi uprave Renaulta še niso potrjene, je povsem jasno, da bodo clia II izdelovali v eni od Renaultovih tovarn v Franciji, recimo v Flinsu, kjer so lani izdelali kakšnih 140 tisoč cliov II in III. Ker je to le premalo in ker je Renault pred časom napovedal, da naj bi novega clia oziroma clia IV verjetno izdelovali v Turčiji, se je očitno vmešala tudi francoska politika in začela močno pritiskati na Renault. Izvršni direktor skupine Renault Patrick Pelata je po srečanju s francoskim ministrom za industrijo Chri-stianom Estrosijem v sredo dejal, da naj bi zaustavili proizvodnjo clia III v Španiji in clia II v Sloveniji. Vendar gre izključno za delovne hipoteze, katerih uresničitev ni predvidena prej kot leta 2013, to odločitev pojasnjujejo v novomeškem Revozu. Clio II v Revozu nastaja od leta 1998, njegova izdelava pa je lani predstavljala le 14 odstotkov celotne Revozove proizvodnje. Proizvodnja tega clia zaenkrat torej ostaja v Novem mestu, njena ustavitev pa je odvisna predvsem od razmer na tržišču oz. od povpraševanja po modelu, so še sporočili iz Novega mesta. V sedanjih gospodarskih okoliščinah, ki tudi v Franciji niso rožnate, in ob dejstvu, da je francoska država domači avtomobilski industriji pomagala z zajetno vsoto denarja (okrog 6 milijard evrov, op. p.), se zdi namreč nemogoče, da večina proizvodnje avtomobilov ne bi bila doma. V Novem mestu ob tem še pravijo, da se pospešeno pripravljajo na izdelavo twinga v kabrioletski izvedbi; ta proizvodnja naj bi stekla spomladi, v enem letu pa naj bi naredili do 20 tisoč vozil. Kakorkoli že, dejstvo je, da je avtomobilska industrija še naprej pred velikimi izzivi, Revoz pa prav tako. saj se je prodaja audijev lani zmanjšala za dobrih 47 odstotkov, Mercedes Benz je prodal za 44,9 odstotka manj, medtem ko je imel BMW 14-odstotni plus. Zanimivo je tudi razmerje med prodajo avtomobilov z bencinskim oziroma dizelskim motorjem, kajti lani je bilo prvih za dobrih 65 odstotkov, drugih pa so prodali 34 odstotkov. Slovenci so lani kupili tudi približno 100 hibridnih vozil. Nissan juke Letos še nissan juke Oktobra bo japonski Nissan, ki je sestavni del koncerna Renault-Nissan, začel ponujati nissan juke. To bo crossover, vozilo za številne okuse in potrebe, pri tovarni pa ga uvrščajo med nota in qashqaija. Pravijo, da bo juke v kategorijo majhnih avtomobilov vnesel nujno dinamičnost in hkrati ponudil alternativo limuzinam. Avtomobil bodo izdelovali v britanskem Sunderlandu, kjer že nastajata note in qashqai. Ta hip še ni znano, kateri motorji ga bodo poganjali in po čem bo. Prihaja aveo RS Na detroitskem avtomobilskem salonu, ki je zaradi krize precej okleščen, je Chevrolet predstavil najmočnejšo izvedenko avea z oznako RS. Gre za petvratno varianto, ki so ji dodali nekaj dirkaš-kih elementov. Bistvo je seveda motor. To je oziroma bo 1,4-litrski bencinski šti-rivaljnik iz serije ecotec s turbinskim polnilnikom in s 103 kW/138 KM. Motor prenaša moč na prednji kolesni par, zraven je 6-stopenjski ročni menjalnik, kolesa so 19-palč-na. Na trgu severne Amerike se bo aveo RS pojavil prihodnje leto, izdelovali ga bodo v tovarni GM v zvezni državi Michigan. Prihodnje leto naj bi ta aveo zapeljal tudi na evropske trge. Chevrolet aveo RS NOVI TEDNIK MALI OGLASI - INFORMACIJE UMMMB^žmte ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI goldenpoint '^A GALERIJA K VOLK KE^ BAT MWnSitA DEtJWCA ■ SKINAUT suuttnauiau CELJSKA (nfonnxfje W1 Ubííi-l Mlekarna Celeia mlrl.ur*liv in síranilea dao, Arja nu jzvzzeua/ ^V&uma/ Gabcršck MIlan ^ ^ t-- m ZDRAVILIŠČE lAŠKC ITRUf j- riN'P> i wciivpw i «prti -tfTpfr- AVTO OIE L J O TATA C£L|SfcA MOEIOKJEVA DÍU20A GORIŠKA BRQA <100%> rauljica ťPp^ ^uloJjlr golte Slovenija 6 WELLNESS PARK. LASKC ivtllMV, I Hint K. M.'fWlWII». rVieTll^flFSN« < T h I llftllll SVZAT^A — ZLATARSTVO GAJŠEK ftmilfavd skušnjava - AVTO - MOTO FERJAN, Ferian Milan s.p., avtoservis - vulkanizacija - klima naprave - diagnostika vozil - servis motorjev - servis kosilnic, Mariborska c. 87, 3000 Celje, tel.: 03 491 66 70, GSM 041 675 010 - 10°/. popusta velje za storitve - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN - M.B. DOLINAR D.O.O., Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje - 10% popust za vse izdelke - UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK, Ozka ulica 2, 3000 Celje, Tel.: 03 544 25 35 - 10% popust - GOLDENPOINT, Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR - KROBAT IVAN S.P., Mizarska delavnica, Medlog 25, 3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR - MLEKARNA CELEIA, prodajalna Golida, Arja vas 92, 3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene - MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT SERVIS, Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik - OPTIKA SALOBIR, Levec 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - THERMANA, D. D., Wellness Park Laško nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij - THERMANA, D. D., ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - EUROSPORT TRADE D.O.O., Mašera - Spasičeva 8, 1000 Ljubljana -10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene. - UTVA, Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 86 - 10 % popust (razen na izdelke v akciji) - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - PROJEKT MR INŽENIRING, D.O.O., Bar Club Terazza, Aškerčeva 14 (Celeiapark), 3000 Celje - 10% popusta pri cocktailih - ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur 10% popust na veljavne maloprodajne cene - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki ...) - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje Telefon: 03 425 16 80 10 % popust na naše lastne proizvode. - TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve - CVETLIČARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 10 % popust -GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko -AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center TATA: Prodaja osebnih in pickup vozil TATA Ob nakupu vozila TATA v Avto Celju prejmete popust v vrednosti 4 % vozila. Telefon: 03/42 61 175/176; fax: 03/42 61 141 ali tata@avto-celje.si. - Št. 4 - 15. januar 2010 - PRODAM KUPIM OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497. ž 179 KARAMBOLIRAN avto, od letnika 2000 naprej (pogoj prvi lastnik), kupim. Telefon (03) 5777-336, 031 596-722. 56 PRODAM PRODAM GRADBENO parcelo, v Šentjurju, prodam. Telefon 031 767-543. 29 DRAMLJE. Prodam samostojno hišo, na sončni legi, 2 km oddaljeno od AC priključka. Telefon 041 224-031. 24 MESTINJE. Gradbeno parcelo, starejša hiša, vsi priključki, ob cesti, prodam. Telefon 041 765-345, Slavko. p NAD mestnim parkom prodam gradbeno parcelo. Telefon 031 774-813. 130 KUPIM 4570 GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor tel.: 02/^52-48-26, 041/750-560 GOTOVINSKI KREDITI i zaposlene I i upokojence XSARA 1,6 limuzina, abs, servo, cdz, klima, prva lastnica, prevoženih 88.000 km, servisna knjiga, ohranjena, prodam za 3.600 EUR. Telefon 041 515-447.5920 TERENSKI avto Nissan patrol, letnik 1992, lepo ohranjen, vozen, reg. do avgusta 2010, prodam. Telefon (03) 5777-336, 031 596-722. 56 RENAULT laguna 1,6 16 w, 144.500 km, klima, vsa ostala oprema, rdeče barve, izredno lepo ohranjen, tehnični pregled 25. 1. 2011, prodam za 2.250 EUR. Telefon 041 220-375. š 25 DAEWOO lanos 1,5 sx, letnik 1999/6, 115.200 km, klima, servo volan itd., metalik, zelo lepo ohranjen, garažiran, prodam za 1.250 EUR. Telefon 031 623500. Š 25 HIŠO, v Celju z okolico, kupimo. Hipoteka ni ovira, plačilo takoj. Telefon 041 601555. 148 ODDAM POSLOVNI prostor, v Celju, ob Mariborski cesti, med Planetom Tuš in Citycentrom, oddam v najem. Telefon 041 262-063. AVTO-MOTO DRUŠTVO ŠLANDER CELJE odda v najem 40 m2 pisarniških prostorov (1. nadstropje) Ljubljanska cesta 37, Celje. Informacije tel.: 4922 620 041 635 203 HIDRAVLIČNO dvigalo, primerno za stanovanjsko hišo, prodam. Telefon 051 324461. 97 GOZDARSKI vitel Tajfun, 4,5 t, letnik 2009, prodam. Telefon 051 204-785. 120 PRODAM CELJE, Delavska ulica. Prodam takoj vseljivo dvosobno stanovanje, 76 m2, voda, elektrika, možnost menjave za manjše eno-sobno stanovanje v bloku. Telefon 041 970-698. p DVOSOBNO stanovanje, v Dramljah, 115 m2, nadstandardno, popolnoma opremljeno, z garažo, prodam za 115.000 EUR. Telefon 031 319-388, 070 856-722. 49 V NOVI vasi v Celju prodam garsonjero, velikost 30 m2, ni obnovljena, je pa vzdrževana. Cena in vse ostalo so stvar dogovora. Telefon 031 501-535. 141 IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.p., Ul. Vita Kraighaija 5. Maribor HIŠO, vikend ali kmetijo, lahko je obremenjena s hipoteko do 50.000 EUR, kupim. Telefon 031 400-673. MEDIAFIN KOM d.O.O., Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop Do 36 mesecev na osnovi OD, PE CELJE, Ul. XIV. diviiqa 14, 03/4257000 PE MURSKA SOBOTA, taneta Rozmana 16,02/521 30 00 PE MARIBOR, Parti zanika M, 02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/881 2000 BONAHN, d.0-0v Slovenska 27,1000 ijubljana 28 MALI OGLASI - INFORMACIJE NOVI TEDNIK NOVA RUBRIKA Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet! Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku. DVOSOBNO opremljeno, obnovljeno stanovanje, velikost 47 m2, 1. nadstropje, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 625-384. 159 KUPIM V ŠENTJURJU ali bližnji okolici kupim eno do enoinpolsobno stanovanje. Cena približno 50.000 EUR. Telefon 041 379-815, po 15. uri. 69 STANOVANJE v Celju kupimo. Plačilo takoj, hipoteka ni ovira. Telefon 041 601-555. 148 ODDAM V CELJU oddam v najem ali prodam garsonjero, 22 m2. Telefon 041 756-642. 74 OPREMLJENO enosobno stanovanje oddam na Otoku v Celju. Telefon 041 708-734. 135 DVOINPOLSOBNO stanovanje, v Brodarjevi ulici v Celju, oddam. Telefon 051 673022. 158 MANSARDNO stanovanje, v hiši, v okolici Laškega, z možnostjo obdelave vrta, oddam v najem. Telefon 040 840-441. SUHA metrska, bukova in gabrova drva, prodam. Možen razrez in dostava na dom. Telefon 070 822-774. 5061 LES, smrekov, žagan za ostrešje - tramovi, 12*14 in plohi, 5 in 8 cm, prodam. Telefon 031 559-820. 44 DRVA, mešana, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. n BRIKETE, visoko kalorične, čista bukev, pakirano v karton po 10 kg, primerne za vse vrste peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179. 76 HRAST, rezan, star 2 leti, prodam. Telefon 051 324-461. 97 SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 297-961. 118 BUKOVA drva, z dostavo, prodam. Telefon 031 776-591. 107 SUHA drva, bukev, gaber, prodam. Telefon 031 823-820. 147 DRVA, kratko žagana, po 40 EUR/m3, prodam. Telefon 031 575-514. 157 ZAMENJAM NEPROFITNO dvoinpolsobno stanovanje, 58 m2, z balkonom, zamenjam za večje. Telefon 031 865-097. 134 PRODAM PRODAM KUHINJO prodam po ugodni ceni. Telefon 041 263-497. 59 MASIVNO mizo, 2,5 m, s steklom, kotom in 4 stoli, prodam. Telefon 051 813-731. 115 LEPO ohranjeno manjšo kuhinjo Gorenje, štedilnik, 2+2, bojler, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 756-815. 140 OKROGLO mizo, stole, otroško posteljo, pralni, sušilni stroj, omare, TV itd. prodam. Telefon 051 424-303. 156 GRAD PRODAM DRVA, cepana na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, prodam. Po želji kupca razrežem in dostavim. Telefon 041 375-282. p PRAŠIČE, domača vzreja, težke od 30 kg naprej, prodam. Cena nad 100 kg je 1,6 EUR/kg. Možna dostava. Telefon 031 509-061. 54 PRAŠIČE, od 20 do 300 kg, možna dostava ali zakol, domača kuhana hrana, prodam. Telefon 031 506-383. š 20 BIKCE in teličke, simentalce in črno bele ter telico simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 031 506-383. š 20 BIKCA simentalca, težkega 150 kg, prodam. Telefon (03) 5792-174, 031 422606. 90 PRAŠIČA, 200 kg, krmljenega z domačo hrano in pujske, 30 kg, prodam. Telefon (03) 5821-319 ali 041 956-883. 99 ŠTIRILETNEGA žrebca prodam. Telefon 041 794-301. 114 BURSKEGA kozla plemenjaka, z rodovnikom, starega 4 leta, zelo mirnega, prodam za 100 EUR. Telefon 041 233-973. 111 PRAŠIČA za zakol, težkega približno 170 kg, domača reja, prodam. Telefon 041 794-302. 112 TRI telice simentalke, ena 350 kg, dve po 140 kg, prodam. Telefon 5777-431. 109 DVE kravi, v 7. in 8. mesecu brejosti, druga telitev, prodam. Telefon 031 834-153. 122 V OKOLICI Laškega prodam bikca, težkega 150 kg, starega 3 mesece in pol. Telefon 5730-790, 051 430-639. l 22 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodamo. Telefon 031 687-013. š 28 BIKA sivčka, težkega 300 kg in bika simen-talca, težkega 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 829-906, 5771112. 126 RAZLIČNE plemenske zajce, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 232594. 137 PRAŠIČA za zakol, 190 kg, domače krmljen, prodam. Telefon 041 269-693. 146 KRAVO simentalko prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5772-092. 98 TELICO simentalko, za nadaljnjo rejo, težko 400 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 263-074. š 32 TELIČKO limuzin, staro 10 tednov in kravo, brejo v 9 mesecu, prodam. Telefon 051 306-919. 151 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 041 829-714. 160 PRAŠIČA, 150 kg in svinjo, 250 kg, domača reja, prodam. Telefon (03) 5823-379. 164 KUPIM Š 13 KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev, tretja telitev, vajeno paše, prodam. Telefon 041 734-078. 5945 KOBILO, sh, B rodovnik, brejo 7 mesecev, pašno in delovno, prodam. Telefon 041 734-078. 5946 PUJSKE, od 25 do 40 kg, prodamo. Zgornje Roje 22, Šempeter. 5956 ENOLETNE bele kokoši, lahke nesnice leghorn in bele piščance za dopitanje prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Rjave in bele ameriške jarkice hajlajn bodo v prodaji od 25. januarja. Telefon (03) 700-1446. 5955 PRAŠIČE, od 50 do 100 kg in 170 kg, prodam. Telefon 041 708-978. 39 PONI kobilo, brejo, prodam. Telefon (03) 5738-082, 031 249-934. l 15 TELIČKE, od 180 do 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 44 PRAŠIČE, od 25 do 200 kg, domača hrana, možna dostava in nerezanega prašiča, samo po 1 EUR, ugodno prodamo. Telefon 070 714-599. š 11 PONI kobilo prodam ali zamenjam za govedo. Telefon 031 616-154. 77 PRODAM SMUČI Blizard, 150, smučarske čevlje, 36, ugodno prodam. Telefon 041 763-846. n BRANO, vrtavkasto, malo rabljeno, širina 180 cm in cisterno za gnojevko, 2.700 l, prodam. Telefon 031 240-485. Š16 TOVORNI avto, nosilnost 1.500 kg in suhe macesnove »fosne«, 5 cm, prodam. Telefon 5778-415. 139 TITOVO sliko in plug za oranje snega za traktor Tomo Vinkovič prodam po ugodni ceni. Telefon 5774-066. 142 PLINSKO peč z jeklenko, lepo zakonsko posteljo, v Celju, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 727-243. 150 NEMŠKE ovčarje, mladiče in usnjen, raztegljiv trosed, prodam. Telefon 031 638934. 162 ZAMENJAM ZRAČNO puško, zelo močno, menjam za lažjo ali prodam. Telefon 041 763-137. BIKA, 300 do 600 kg, za nadaljnjo rejo, kupim. Telefon 041 522-720. 5813 PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. PRODAM VINO, belo, rdeče, možna dostava, prodam po ugodni ceni. Telefon 041 382-735. 5710 SUHE gobe jurčke prodam. Telefon 041 210119. 15 KONJSKI gnoj prodam ali menjam za seno. Telefon (03) 5453-133, 040 608-248. 62 SENO v kockah, 200 kosov, 2 EUR/kos, prodam. Telefon 031 786-975. 117 KOLERABO, krmno, prodam. Telefon 041 518-421. 116 SLAMO, pšenično, v okroglih balah, prodam. Telefon 041 763-478. 111 SUHO seno in silažne bale ugodno prodam. Telefon 051 371-597. š 26 ŠTEDILNIK kuppersbusch, pralni stroj, gume Michelin, 175-65-14, 185-60-15, prodam. Telefon 051 344-245. 5749 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno stal. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice MARIJE MACKOVSEK roj. Planko iz Male Breze (18. 4. 1932 - 30. 12. 2009) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, hvala praporščakom in g. Kaplu za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni 133 VELIKO je poti. Vem, da si nekje. Spoznati te želi moje srce. Osamljen, 68-letni, z iskrenimi čustvi, samostojen, neodvisen, s svojim imetjem želim spoznati sopotnico do 65 let. Pisne ponudbe s telefonsko številko pošljite na Novi tednik pod šifro BELA SNEŽINKA. 5931 ŽENSKO za trajno razmerje išče moški s poštenimi, resnimi nameni. Telefon 031 807-376. ž 2 45 do 90 EUR dajte in številne zanimive ženske spoznajte. Telefon (03) 5726319. Zaupanje, p. p. 40, Prebold. ž 1 19 EUR dajte in neomejeno število moških spoznajte. Brezplačno do 46. leta. Telefon 031 505-495. Zaupanje, p. p. 40, Prebold. ž 1 PODJETNIK išče dekle za skupno življenje, delo. Razdalja ni ovira. Telefon 041 959-192. ž 2 PRIJAZNO življenjsko sopotnice išče razočaran moški, ki hrepeni po ljubezni. Telefon 041 229-649. ž 2 BREZPLAČNA spoznavanja za mlajše ženske, ki si želijo trajnih razmerij. Zupanje, p. p. 40, Prebold, telefon 031 836-378. ž 1 VITALNA in vitka ženska, 45, Celje, želi prijatelja od 40 do 55 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 132 SIMPATIČNA, 38-letna zaposlena ženska iz okolice Celja želi moškega, lahko tudi z dežele. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan. 132 34-letni fant iščem preprosto dekle, ki bi prišla k meni na kmetijo. Telefon 070 338-022. 163 j.uuau IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu, pisarniška dela (Celje, okolica). Telefon 041 741-087. 63 ZA delo na telefonski liniji iščemo izkušeno osebo z znanjem vedeževanja. Odlično plačilo. Telefon 031 791-999. Zoah, d. o. o., Mariborska 45, 3000 Celje. p Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega sina, očeta, brata in strica BRANKA SKRBINEKA iz Opekarniške 12 E v Celju (4. 10. 1957 - 1. 1. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Steklarja Celje za izraženo sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za lepo zapete pesmi in govor. Žalujoči: sestra Simona in nečakinja Bojana z družinama 161 OJSTVA PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n IŠČEM upokojenko do 60 let, ki ne ve, kaj bi s prostim časom, za pomoč v gospodinjstvu. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro METEŽ. š 21 PROSTOR in osebo za prodajo vina, v privatni hiši ali v zasebni trgovini (cvetličarna, pekarna), na območju Celja ali širše okolice, iščem. Telefon 040 581-943. p www.radioceljexom Celje V celjski porodnišnici so rodile: 4. 1.: Cura MEDIĆ iz Celja - deklico, Matejka RAMŠAK iz Tabora - deklico, Esther PREKRTA iz Celja - deklico, Kristina PEČNIK iz Celja -dečka, Milena DOBNIK iz Štor - dečka, Sabina BRATUŽ iz Šentjurja - deklico, Irena MLAKAR iz Škofje vasi - deklico, Nataša SENIČAR iz Dramelj - deklico, Jana VI-DOVIĆ iz Velenja - dečka. 5. 1.: Tina KOROTAJ iz Šempetra - dečka, Tina VO-DUŠEK iz Dramelj - deklico, Karmen GOLHLEB ŽERJAV iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Martina PUNTAR iz Žalca -dečka, Tatjana ČREMOŽNIK iz Celja - deklico, Lea PAVLIN iz Slovenskih Konjic - dečka, Simona JANČIČ z Ljubeč-ne - dečka. 6. 1.: Simona BRILEJ KOŽELJ iz Šentjurja - deklico, Anja ŽERJAV iz Rogatca -dečka, Biljana MIJATOVIĆ iz Zreč - dečka. 7. 1.: Anica STRENČAN iz Šmartnega v Rožni dolini -deklico, Barbara DEČMAN s Ponikve - deklico, Mojca ROMIH iz Dobja pri Planini - deklico, Tanja URLEB iz Velenja - deklico, Novka BOŽIĆ iz Celja - dečka, Ezrena TI-GANJ iz Zreč - deklico. 8. 1.: Blaženka KRIŽANEC iz Celja - deklico, Sabina PER-SOLJA iz Celja - deklico, Simona SULJKANOVIĆ iz Velenja - deklico, Barbara DO-BRAVC iz Šmartnega ob Pa-ki - dečka, Helena MLAKAR iz Žič - dečka, Zdenka KO- ČIVNIK LESJAK iz Velenja -dečka. 9. 1.: Tanja MOMČILOVIĆ iz Celja - dečka, Lea TURN-ŠEK iz Celja - deklico, Sara KOZMUS iz Celja - dečka, Brigita JOŠT z Grobelnega - deklico, Metka JUGOVIĆ iz Šoštanja - deklico, Matejka PLASKAN s Polzele - deklico. 10. 1.: Karmen VORŠIČ iz Celja - dečka, Klara KUKEC iz Šmarja pri Jelšah - dečka, Mateja POTOČNIK iz Celja -deklico, Petra DREV iz Velenja - dečka. 11. 1.: Tatjana ŠTORMAN iz Prebolda - dečka, Katja BEZGOVŠEK iz Celja - dečka, Renata MUŽAR iz Celja -deklico. Celje Umrli so: Matilda KMECL iz Celja, 87 let, Branko SKR-BINEK iz Celja, 52 let, Mihael PANN z Dobrne, 52 let, Milan ŠERUGA s Ptuja, 62 let, Ivo BAŠIĆ iz Velenja, 74 let, Frančiška PODKORIT-NIK iz Laškega, 86 let, Matilda PAVLIČ z Vrh, 71 let, Marija KRAJNC iz Laškega, 64 let, Justina TANŠEK iz Vo-duc, 63 let, Marija SAGADIN iz Celja, 85 let, Matevž POD-VINŠEK iz Gaberk, 68 let, Neža MATEJ iz Donačke Gore, 76 let, Ana VOGA iz Šentjurja, 82 let, Edvard TERŠEK iz Laškega, 65 let, Marjana LITERA iz Šempetra, 80 let, Janez HORVAT iz Celja, 71 let, Zofija RATEJ iz Celja, 83 let, Stanislava ZAKONJŠEK iz Marija Reke, 71 let. n Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega nasmeha in pridnih rok. Z A H V A L A Po dolgotrajni in hudi bolezni smo izgubili drago ženo, sestro in botro MARIJO KRAJNC iz Laškega (28. 4. 1945 - 30. 12. 2009) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremljali na njeni mnogo, mnogo prezgodnji zadnji poti. Hvala za izraženo sožalje, cvetje, sveče in darovane maše. Hvala gospodu kaplanu za opravljen cerkveni obred, hvala gospodu Ojsterš-ku za čustvene poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, trobentaču in Komunali Laško za opravljen obred. Žalujoči: mož Miha, sestra Zvonka z družino in ostalo sorodstvo L 23 Saj solz skoraj več ni, a v srcu boli, boli. Kako hitim, da ne zamudim, nobene reči, samo da pozabim, da te ob meni več ni. (A. Strle) Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v mojem srcu je ne bo nikdar. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ANTONA SELICA iz Slivnice 28, Gorica pri Slivnici (18. 5. 1940 - 23. 12. 2009) se z žalostjo v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v času njegove bolezni in v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše, izražena ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, govornici za ganljive besede slovesa in vsem sodelujočim pri organizaciji pogrebne slovesnosti. Zelo te pogrešamo. Žalujoči: žena Hedvika, hčerka Bogomila z družino in sestra Jožica www.novitediiik.com Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar! V S P O M I N MARIJI OJSTERŠEK iz Škarnic 7 a, Dobje 11. januarja je minilo leto, kar te ni več med nami. V tistih turobnih, mrzlih zimskih dneh pošle so ti moči, odšla si tja, kjer ni več skrbi. A resničnost niso sanje, temveč tiha bolečina, ki ostaja. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi njeni 108 Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. Z A H V A L A Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre JULIJANE KRAMAR iz Nove Cerkve 43 (8. 1. 1928 - 4. 1. 2010) se vsem, ki ste se v trenutkih smrti zgrnili okoli nas, nam vsestransko pomagali, z nami delili bridko bolečino, izrekli mnogo sožalja ter vsem, ki ste darovali za sv. maše ali cerkev, darovali sveče in se pridružili molitvi ter jo pospremili na njeno zadnjo pot, iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, posebej gospodu Alojzu Vicmanu za tako veličastno opravljen cerkveni obred, sodelavkam Vrtca Hudinja, moškemu pevskemu zboru za lepo petje, gospe Katici Pešak za poslovilne besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebni službi Raj in osebju Doma upokojencev Polzela. Žalujoči: hčerka Ivanka z družino, sin Tonči in brat Tone 129 Po isti poti, koder odhajaš, se nevidno vračaš nazaj med svoje drage, ki smo te imeli radi in smo živeli od tvoje ljubezni... Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega moža, atija, ata, strica, tasta in svaka MIRANA AUBREHTA iz Pernovega 15 (22. 1. 1949 - 29. 12. 2009) se zavedamo, da v najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku Viktorju Arhu za opravljen cerkveni obred. Hvaležni smo tudi Osnovni šoli Polzela, vrtcem občine Žalec, I. OŠ Žalec, PGD Velika Pirešica, ZŠAM Savinjske doline, nekdanjim sodelavcem Petrola, Društvu upokojencev Galicija, govorniku g. Pustineku, pevcem kvarteta Odmev, trobentaču g. Natku in pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili in ga skupaj z nami položili v njegov prezgodnji grob. Žalujoči: njegovi najdražji, ki ga bomo močno pogrešali Prižiga se luč spomina, v srcih ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledi tvojih pridnih rok. V S P O M I N Mineva že tri leta, kar ni več med nami IVANE DROFENIK iz Šentvida pri Grobelnem (11. 5. 1940 - 13. 1. 2007) Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate svečko in se je spominjate z lepimi mislimi. Vsi njeni najdražji 5858 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Z A H V A L A Ob boleči izgubi ljube žene, mame in stare mame MATILDE PAVLIČ z Vrh 36 na Teharjah se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala dr. Ošepu in patronažni sestri Silvi za nesebično pomoč in skrb v času njene bolezni. Hvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Žalujoči: mož Ludvik, hči Majda, vnuka Janja in Tinček 127 Z A H V A L A Ob boleči izgubi ljube mame in babice ANTONIJE STRITIH roj. Toplišek iz Vojnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom. Iskrena hvala vsem za pomoč, darovane svete maše, sveče in cvetje. Žalujoči: hčerka Adela, sinova Milan in Franci ter vnukinja Darja 67 Z A H V A L A Ob boleči izgubi ljubega moža, brata in strica STANKA MIKLAVCA (26. 7. 1925 - 6. 1. 2010) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala bolnišnici Celje, gospodu župniku Kranjcu, govorniku gospodu Moguju, pevcem, gospe Senič za poslovilno melodijo in pogrebni službi Usar. Posebna zahvala sosedoma Ivanu in Sonji Krulec za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih kot gospodu Ediju Dobovičniku za vsestransko pomoč. Žalujoča žena Nežika in ostali 102 n 30 VODNIK NOVI TEDNIK KINO Domača tržnica PLANET TUS Spored od 15. do 18. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Avatar - akcijska ZF-pustolovščina 11.00, 14.20, 17.40, 21.20 Avatar - akcijska ZF-pustolovščina - 3D 12.05, 16.40, 20.20, 23.40 Jelenček Niko - animiran, sinhroniziran 12.10, 14.10, 16.10, 18.10 Ljubezen, ločitev in nekaj vmes - romantična komedija 12.30, 15.50, 18.20, 20.50, 23.25 Mlada luna - domišljijski romantični triler 13.00, 17.50, 20.30, 23.10 Planet 51 - družinska animirana pustolovščina - sinhroniziran 11.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30, 21.30 Sherlock Holmes - akcijska pustolovska kriminalka 13.20, 16.00, 18.30, 21.10, 23.50 V zraku - komična drama 12.50, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 2012 - ZF-drama 20.40 legenda: vsak dan sobota - nedelja petek - sobota PETEK 18.00 Sever - antidepresivni film ceste 20.00 Zgodbe iz zlate dobe - drama NEDELJA 17.00 Zgodbe iz zlate dobe - drama 20.00 Sever - antidepresivni film ceste BHHHHH2H PETEK 20.00 Otok v mestu - komedija SOBOTA 18.00 2012 - ZF-drama 9.30 (in 11.00 ter 15.00) Dom II. slovenskega tabora Žalec PETEK, 15. 1. Bumfest glasbene delavnice 10.30 Galerija Velenje Janko in Metka sobotne lutkarije Lutkovnega gledališča Velenje 11.00 Celjski dom Mali kakadu ciklus predstav za otroke 11.00 SLG Celje 18.00 Galerija Nikca Celje_ Milena Kofalt odprtje razstave likovnih del 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Bumfest koncert skupinPer-Se-Cussio (Španija) in Fujii Trio and Uruki (Ja-ponska-ZDA) 19.00 Kulturni dom Zreče_ S kolesom okoli sveta potopisno predavanje Simona Er- 19.00 Kartuzija Jurklošter_ Jurklošterski večer V življenju se je potrebno tudi nasmejati; gost Tone Partljič 19.19 Knjižnica Velenje Žametna revolucija odprtje razstave 19.30 Dom kulture Velenje Curth Flatow: Zakon je zakon komedija v izvedbi Gledališča Velenje, režija Jože Krajnc 19.30 OŠ Prevorje_ Anin večer tema večera: Prešernov križev pot 21.00 Mladinski center Velenje Reggae Soundsystem Destruction FreedomFighters &MitJah (Koper); DragonFyah Soundsystem (Celovec) in DubSpencer (Slov. Gradec) SOBOTA, 16. 1. 8.00 (do 13.00) Atrij Centra Nova, Velenje Kmečka tržnica 9.00 (do 12.00) Mestni trg Žalec Ljubezen in žalost predstavitev knjige norveškega zdravnika Steina Huseba 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert pianistov nastopajo udeleženci 6. mednarodnega klavirskega seminarja prof. L. Baranyayja RAZSTAVE Kajetan Kovič: Maček Muri gledališka predstava za otroke izven abonmaja 16.00 Mestni kino Metropol Mojca Pokrajculja lutkovna predstava gledališča Za-pik 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Bumfest koncert skupin ŠUS (Slovenija), The Groove machine (Nemčija) 19.00 Športni park Mozirje Godba Zgornje Savinjske doline letni koncert pod vodstvom Tomaža Gučka 19.00 Kulturni dom Šentjur Optimist monokomedija Špas teatra v izvedbi Matjaža Javšnika 20.00 Knjižnica Šentjur Galerija 3OKO 20.30 Dom kulture Velenje Perpetuum jazzile koncert p.v. TomažaKozlevčarjaza abonma in izven 21.00 Mestni kino Metropol Papir koncert družinskega ansambla za prosperiranje poezije in glasbe 21.00 MC Patriot Slov. Konjice_ Plava jabuka koncert NEDELJA, 17. 1. 10.00 (in 12.00) Dom II. slovenskega tabora Žalec Bumfest glasbene delavnice 10.00 Velenjski grad Spoznavajmo Muzej Velenje muzejska ustvarjalnicaza otroke -Afriška zbirka F. Foita 17.00 Galerija sodobne umetnost Celje Slika: prehajanja javno vodenje po razstavi - mag. Alenka Domjan 17.00 Kulturni center Laško Johann Strauss: Noč v Benetkah opereta v izvedbi Celjskegapevskega društva p.v. Špele Florjanič in MePZ Koral p.v. Rebeke Hrastnik; režija: Magdalena Hrastnik 18.00 Kulturni center Rog. Slatina Odkritje slike kralja Petra II. Ka-rađorđevića na enodnevni razstavi sodelujejo violinist Teofil Milenković, pianisti Urška Roškar, Katja Sinkovič in Erik Šuler, operna pevka Biljana Ivanovic - Biba, šansonjer Matija Puž in Manca Izmajlova 20.00 Celjski dom_ Seksualna perverzija v Chicagu predstava igre Davida Mameta iz cikla komedij, v režiji Branka Kraljeviča PONEDELJEK, 18. 1. 17.00 Društvo Hospic Celje, Kocenova ulica 4-8 Terme Topolšica: Maki v vetru, razstava slik Vesne Šket, do 1. 2. Galerija sodobne umetnosti Celje: Slika: prehajanja, do 20.1. Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica. Galerija Račka Celje: Grda račka, razstava erotičnih predmetov, do 20.1. Muzej novejše zgodovine Celje: Josip Pelikan - slovenski fotograf / Pogledi na Celje, do 9. 2. Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem. Avla Elektro Celje: Mona Liza, Mad-dona, Marija Magdalena, slike Zorana Jošića, do 22. 1. Galerija Volk Celje: Otok Ilha, prodajna razstava del Urške Sicherl, do 31. 1. Galerija Velenje: Srečanje generacij diplomantov ALUO 1990-2009, likovna dela 19. umetnikov, do 30.1. Mladinski center Velenje: Igraj se z mano, dela z mednarodnega likovnega natečaja, sodeluje 57 šol in zavodov iz Slovenije in tujine. Mestna galerija Šoštanj: Alimpije Košarkoski: Zapuščeni oltarji, do 26. 1. Savinov salon Žalec: likovna dela Roka Komela in Ivane Andrić, do 30.1. Kulturni center Laško: likovna dela Jožeta Marinča. Grad Strmol Rogatec: Kolaž, razstava del 30 likovnikov s celjskega območja, do 2. 2. Muzej Laško: 20 let mažoretne dejavnosti v Laškem. Anina galerija Rog. Slatina: Žlahtna resničnost naslikanega, likovna dela Jožeta Krambergerja, do 7. 2. Prostori ŠD Šedina Dramlje: Razbojnik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo, do februarja Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvorec). Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem. Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in ve- zenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber. nj mladinski Sobota ob 18. uri: Bobnarska klinika z Elvis Jacksoni; delavnico vodi Marko Soršak - Soki, prijave na drus-tvo.smart@gmail.com Začasno spremenjen delovni čas zaradi gradnje mladinskega hotela, mladinski center je odprt: Ponedeljek 8.00-18.30 Torek 8.00-19.30 Sreda 8.00-18.00 Četrtek 8.00-18.00 Petek 8.00-18.00 Sobota, nedelja, prazniki ZAPRTO Redno dogajanje v dvorani: KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro, vodi Dejan Gregl; VS Styling - sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri, vodi Vladimira Skale. Petek ob 19. uri v prostorih Razvojne agencije Kozjansko: plesne delavnice Sobota ob 9.30 v P2 (Športni park Šentjur): 3. redna seja UO Sobota ob 14. uri v P2 (Športni park Šentjur): delavnice designa Sobota ob 17. uri v P2 (Športni park Šentjur): literarne delavnice Sobota ob 20.30 Špukn, Dobje: večer lokalne rock kulture; Radiostorm, Ominadile, Teh Reptiles Nedelja ob 10. uri v P2 (Športni park Šentjur: likovne delavnice Nedelja ob 10. uri v OŠ Franja Mal-gaja: glasbene delavnice Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petki 15.0017.00 in sobote 9.00-11.00 Redno: Rekreacija: sobota ob 14.30: košarka v športnem parku, odbojka na igrišču pred OŠ Hruševec Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski: Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.0019.00, pisarna Rdečega križa, Mestni trg 5, Šentjur. www.radiocelje.com novitednik KbO Košarka; brezplačna rekreacija za člane KŠOC, vsak petek razen praznikov med 17.00 in 18.30 uro v telovadnici Srednje zdravstvene šole Celje Aerobika in Fly-box: Ponedeljek, 20.30-21.30 Fly-box; v Celjskem domu Ponedeljek, 21.30-22.30 Zumba; v Celjski domu Sreda, 20.30-21.30 Fly-box; v Plesnem valu Sreda, 21.30-22.30 Zumba; v Plesnem valu Prodaja študentskih bonov: Vsako sredo 10.00-16.00 ter vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure. www.iiovitediiik.com DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Simona Brglez E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Nagradna križanka itr i ^^m _ -à EGIPČANSKI BOG I UMETNIKOV IN ROKODELCEV, STVARNIK SVETA NAPAD, NASKOK SPELEOLOGOVA ENA OD JEZUSOVIH UČENK, NAVZOČA PRI NJEGOVEM KRIŽANJU; OPERA RICHARDA STRAUSSA ROKOVSKI GLASBENIK IZPUŠČAJ VUSIIH DOJENČKA 16 RUMENOCVETNA ZELIKA NEBINOVKA, ZDRAVILNA RASTLINA SOLJ OROTSKE KISLINE RDEČKAST PLANET AMERIŠKA IGRALKA GARDNER OGNJENIK NA JAPONSKEM OTOKU KJUŠUJU mssai SLUŽBENO MESTO LEKTORJA KARAMBOL VIRTUOZ NA SITARJU SHANKAR 19 VIC, SMEŠNICA VOJAŠKO POVEU-STVO KEVIN COSTNER ŠVEDSKA IGRALKA OLIN MEJNA REKA MED HRVAŠKO IN BIH 13 ZA POLTON ZVIŠANI TON F ANŽE KOPITAR GALERIJA V LONDONU DOLOČANJE TITRA GIBANJE PO ZRAKU 11 DLAKA POD NOSOM LIDIJA OSTERC PRVA SURA V KORANU 20 MESTO JV. OD TORINA FRANC. PEVKA (SYLVIE) VED/L KI PREUČUJE ARABSKI JEZIK IND. VODNI BIVOL NEMŠKI FIZIK (ERNST) PRITOK DONAVE V ROMUNIJI GR. MUZA PETJA 14 STAROGRŠKI FILOZOF IZ ATEN OZEK KOS BLAGA DEBELEJŠA PALAČINKA STAROKir. UTEŽNA MERA TISKARSKO SITO AM. NOBE-LOVEC (EUHU) REKRU-TACLIA VRSTA DIVJEGA GOLOBA OPORNO TKIVO ŽLEZASTIH ORGANOV SKAND. DROBIŽ OSNOVNA MERA GANSKI POLITIK (JERRY) 18 ZMEDA, NERED REKA NA SEVERU NORVEŠKE BOSANSKI PISATELI (JOSIP) EMIL TAHIROVIČ RIBIŠKA MREŽA AVSTR. GORA V KARAVANKAH OP. PEVKA GRACEU AMERIŠKI SATIRIK BUCHWALD ESTONSKI ESTRADNI PEVEC (GEORGU) RDIARD JAKOPIČ POZDRAV-LIANIE PRI ODHODU 15 BESEDA IZ ŠTIRIH ČRK 21 22 23 12 PRIPADNICA AR1ICEV 17 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju 2. nagrada: darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem 3.-5. nagrada: vstopnica za 1 osebo za kopanje v Rogaški Rivieri Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 21. januarja. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 8. januarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 2 Vodoravno: VERSACE, AVIONAL, DRS, ANI, BO, ANKA, RASHIDA, JU, KEK, ROP, EFOR, ENIJ, RADON, KON, SPADA, RUNDA, STELIT, OKO, LOA, OSARIJ, ANAR, LA, AG, MAKO, ERUDIT, KRMAR, STO, ODESA, MAO, ELAND, KI, AFRODIZIAK, AAR, JASON SEGEL, RAB, RASTER, DONA, NK, BA, ROBERT KOREN, EROIKA, NART, ALLAN, TETA Geslo: Igralci v filmu Stari, rad te imam Izid žrebanja 1. nagrado, vstopnica za 2 osebi za kopanje v Rogaški Rivieri, prejme: Toni Zupančič, Hotemež 24, 1433 Radeče. OVEN Ona: Sprejeli boste prijateljevo ponudbo glede posla, ki si ga že kar nekaj časa prizadevate izpeljati. Zdaj bodo razmere več kot ugodne, kar boste tudi dodobra izkoristili. On: Boljše je, da najprej skočite in šele nato rečete hop, sicer boste hitro postali tarča posmeha. Pustite ta »privilegij« raje drugim, sami se posvetite malo bolj prijetnim stvarem. POMOC: JAMARKA-speleologinja, RAWLINGS-ganski politik (Jerry), STROMA-oporno tkivo žlezastih organov, TETRAGRAM-beseda iz štirih črk 2. nagrado, darilni bon za kosilo za 2 osebi v Gostilni Kmetec pri Starem gradu nad Celjem, prejme: Adela Ben-koč, Stari trg 13, 3210 Slovenske Konjice. 3.-5. nagrado, darilni bon za veliko klasično pico v Gostišču Hochkraut, prejmejo: Jurij Pelengić, Vrbno 26a, 3230 Šentjur; Ljudmila Belaj, Prižlje 95, 3314 Braslovče in Marija Zidanšek, Hotunje 34a, 3232 Ponikva. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. Ona: Uspeli boste prepričati partnerja, da so njegova sum-ničenja le splet okoliščin. Toda kako bo drugič ... Dobro bi bilo, če bi se malo zamislili nad svojimi dejanji, ki so povsem na meji dopustnega. On: Na veliko začudenje okolice boste uspeli realizirati načrte, za katere ste še pred kratkim menili, da so le pobožne ljubezenske želje. Ne čudite se preveč, ampak zagrabite priložnost z obema rokama. Ona: Videli boste več ovir kot poti, kako priti do cilja. Ne bodite tako pesimistični, saj ljudje okoli vas prav čakajo, kako bi pomagali. Izkoristite to pripravljenost in videli boste, da bo vse enostavno. On: Prizadevali si boste osvojiti srce neznanke, ki jo boste srečali med potepom po trgovinah in to vam bo v veliki meri tudi uspelo. Beseda bo dala besedo in hitro se boste znašli natanko tam, kjer želite. DVOJČKA ffl Ona: Sreča je na vaši strani in spet boste optimistično razpoloženi. To se bo pozitivno odražalo v poklicnem življenju, kjer lahko pričakujete kar precejšnje presenečenje. On: Če boste hoteli uspeti, se bo treba kar precej potruditi, čeprav vam to ne diši preveč. Delo sicer ni vaša močnejša stran, a boste na koncu opazili, da ste na nek način celo uživali. Ona: Obiskati boste morali strokovnjaka, ki bo lahko dal več in bolj točne odgovore na vprašanja, ki si jih že dolgo zastavljate. Ne odlašajte, saj se lahko zgodi, da bo kmalu prepozno. On: Če se človek znajde v položaju, ko lahko v hipu izgubi vse, se je treba zanesti na iznajdljivost. Seveda ne zanemarite pomoči prijateljev, ki so vam že dostikrat pomagali razrešiti podobne situacije. Ona: Prehitro boste pozabili na obveznosti in se prepustili lahkotnemu življenju. Res je, da v tem ne boste našli varnosti, a se boste zabavali kot še nikoli doslej. On: Sistematično boste izločali možne vzroke za neuspeh v poslu in kmalu boste uspeli najti napako. Pri tem vam bo v obilni meri pomagal nekdo, ki vam zadnje čase kar pogosto priskoči na pomoč. DEVICA Ona: Ne poskušajte tistega, za kar prav dobro veste, da bo obsojeno na neuspeh. Lotite se česa bolj realnega. Tako se boste izmazali iz nastale zmede, ki ste jo uspeli ustvariti s svojimi »norimi« idejami. On: Zelo presenečeni boste, saj take reakcije ne boste pričakovali. To bo dobra šola za prihodnost. Pravijo, da vsaka šola nekaj stane, kar velja tudi za vas. Prihodnjič bodite previdnejši! HI Ona: Dobro bi bilo, da bi natančno premislili, preden se boste dela tudi lotili. Lahko začnete z nepravega konca, kar bo prineslo le težave. Bodite previdni, sicer se vam lahko vse še grdo maščuje! On: Doživeli boste veliko presenečenje, a se nikar ne prenaglite, temveč ohranite trezno glavo. Le tako boste lahko odločali o zelo pomembni zadevi, ki je pred vami. Predvsem pa brez vsake panike. STRELEC ^ Ona: Ni dobro, da se poigravate s prijatelji, pri tem pa ne pomislite, koliko jim pomeni resnica. Slej kot prej bodo spoznali, kakšni ste, in tedaj se vam znajo maščevati. Bodite previdni! On: Nepremišljene besede se vam bodo maščevale in potruditi se boste morali, če boste hoteli stvar povrniti na tisto stopnjo, kjer je bila pred to polomijo. Poskusite se izogibati takšnim potezam! KOZOROG Ona: Partner vas bo presenetil in predlagal izlet, ki si ga že dolgo želite, a enostavno niste našli pravega časa. Treba se bo hitro odločiti in izkoristiti ponujeno priložnost. On: Zaljubili se boste, a le za nekaj dni! Ne izgubljajte živcev, saj boste dosegli, kar si tako želite, čeprav bo na koncu ostal grenak priokus. Naslednjič ne stopajte prek hrbtov drugih, maščevalo se vam bo! l'.'.',"MMMI Ona: Šele zdaj, ko ste ostali sami, se počasi zavedate, kaj vse ste nekoč že imeli. Poskusite si pridobiti vsaj del izgubljenega. Poskrbeti je treba tudi za dušo, saj samo materialne dobrine ne prinašajo sreče. On: Partnerka vas bo pustila skoraj na cedilu in poskušali boste vse, da bi ji to z isto mero vrnili. Vse se lahko hitro sprevrže v srdit spopad mišljenj in interesov, kar se lahko konča dobro ali tudi slabo. Ona: Poskusili boste s presenečenjem, ki se vam ne bo prav posrečilo, a vseeno se boste vsi prav pošteno nasmejali. Še posebej zabavno bo, ko boste odkrili, kdo vam je pri tem nagajal . On: V poslu lahko pričakujete precejšen uspeh, ki vam bo spet pognal kri po žilah. Naj vas to nikar ne uspava, saj je še veliko pred vami, pa tudi vaši konkurenti še niso nehali nagajati. VEDEŽEVANJE ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208 m u iM ^ riH ram ■K Zavidanja vredna uniforma Županov novoletni sprejem je v Celju vedno tudi priložnost za sproščeno druženje.Tako-le sta se družila Janko Požežnik (levo), direktor in poveljnik poklicne gasilske enote Celje, sicer diplomirani politolog in obramboslovec. Ker »gliha vkup štriha«, je zanimivega sogovornika našel v Vikiju Krajncu, prav tako obramboslovcu, ki mu je v dolgoletni karieri manjkal le še droben korak do načelnika generalštaba Slovenske vojske. Prehitela ga je upokojitev. A v mislih je zanesljivo še vedno pri uniformah - tako vsaj kaže njegov zamišljen pogled na Požežnikovo uniformo, ozaljšano s čini. Foto: SHERPA Veliko mislita na nekdanje sodelavce Dva nekdanja direktorja celjske bolnišnice: Samo Fakin, ki so ga razrešili po burnih zapletih, in njegova naslednica Štefka Presker. Oba se spominjata starih časov. Štefka Presker z nostalgijo, saj je v bolnišnici preživela večino svojega življenja, Samo Fakin z ... Najbolje, da citiramo njegov pozdrav na slovesnosti ob odprtju novih pridobitev celjske bolnišnice (pred njim je minister Borut Miklavčič pohvalil prizadevnost in sposobnost zaposlenih v tej bolnišnici): »Dober dan, prijatelji! Vsak dan tako ali drugače mislim na vas. Jaz dobro vem, da ste sposobni vsega!« Le zakaj so se ob tako lepem pozdravu nagovorjeni zasmejali? No, ne vsi. Foto: SHERPA Učenje na tujih napakah? Vojniškemu županu Benu Podergajsu (desno) so pogosto očitali nepravilnosti pri novogradnjah in naložbah v občini. Ker si tudi taborski župan Vilko Jazbinšek želi v kraju čim več novogradenj, še najbolj pa novo devetlet-ko, je pozorno prisluhnil izkušnjam vojniškega kolega. Foto: DN www.radiocelje.com Lepotice in ravnatelj Kdo pravi, da je delo ravnatelja srednje šole težavno? Ob takšnih spremljevalkah že ne, bi lahko sklepali s fotografije. Da ne boste živeli v napačnem prepričanju, naj zapišemo, da gre le za utrinek s prireditve Top classic, ki jo vsako leto pripravijo na I. gimnaziji v Celju in na kateri sodeluje tudi ravnatelj Anton Šepetavc. In to z veseljem, lahko ugotovimo. Foto: SHERPA WW Sproščen klepet Prav sproščeno sta na novoletnem sprejemu pri županu Bojanu Šrotu poklepetala tudi častna meščanka, slikarka Darinka Pavletič Lorenčak, ki je le nekaj dni pozneje praznovala življenjski jubilej, in upokojeni direktor Banke Celje, Niko Kač. Tudi tu »gliha vkup štri-ha«. Darinka je vsestranska umetnica - slikarka, pevka, pesnica . Niko Kač pa je eden najbolj izrazitih ljubiteljev kulture v mestu, v času, ko je bil še v »bančnem sedlu«, pa je bil med predanimi meceni celjskim kulturnikom. Foto: SHERPA »Rocky« vzdržal napad Na slavnostni prireditvi v celjskem Narodnem domu je Judo zveza Slovenije (JZS) proglasila najboljše tekmovalce in klube v letu 2009. Dvakratni olimpijec (Moskva, Los Angeles) Franc Očko iz Slovenske Bistrice, ki je na OI v Pekingu sodil finalni boj v kategoriji do 73 kilogramov za moške, je »zagrabil« Rokija Drakši-ča in preveril pripravljenost njegovih mišic. Tekmovalec iz Sankakuja, ki je doma v Grižah, je bil lani evropski prvak do 23 let in je seveda v tej starostni kategoriji tudi najboljši v državi. Ob čvrstem prijemu generalnega sekretarja JZS pa je vseeno moral malce stisniti zobe. Da pa se »hec« ne bi odvil v napačno smer, je v ozadju budno nadzorovala Lucija Polavder . DŠ, foto: GrupA