Leto VIL, št. 45 („jutro« xvM st. 254 a) Ljubljana, ponedeljek 5« novembra I934 opiuviiLsLvo. ujuuijajia tvnaJljeva ulica 6. — relefOD št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Iinser<*tni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel. 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v blSl dr. Baum-er*rtnerta ._ l_wm - ■ » h Ponedeljska izdaja Cena t Di*> t^lttcuojM« - uajt. „ __ vsa1' ponedeljek zjutraj. — roča se posebej tn velja po po£ pre1f>mana Din 4.-, po raznafiai db dostavliena Din 5,- mesečno Uredništvo: Ljubljana: KnaUjeva ulica 5. Telefoi St. 3122. 3123. 3124 3125 tn 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. 1'eletoi St. 244a Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu Društvo narodov? Ugotovitev neposrednih in moralnih krivcev zločina v Marseilleu ni samo dolžnost francoskih in jugoslovenskih oblasti, temveč tudi Društva narodov kot mednarodne ustanove Pariz, 4. novembra, p. Francoski politični krogi se mnogo bavijo z vestmi o zadržanju italijanske vlade, po katerih namerava odkloniti zahtevo po izročitvi terorističn h voditeljev Paveliča in Kvaternika, ker izjavljajo fašistični listi sami, da bi italijanska vlada rada prstala na izročitev, da pa se postopek čim dalje bolj zavlačuje in otežuje. Francoski listi so soglasni v svoiih komentarjih, po katerih je povsem jasno, da je zavzela italijanska vlada stališče, na podlagi katerega ne bo pristala na izročitev Paveliča in Kvaternika. Pri tem poudarjajo, da se ital janska vlada nahaja v zelo mučnem položaju, ker je tudi na podlagi italijanskih zakonov jasno, da bi ju morala izročit1. Proti izročitvi pišejo tudi nekateri fašistični list:, očividno po navodilih vlade. Prav tako zastopajo tudi nekateri italijanski pravniki po istih navodilih tezo, da ni treba Paveliča in Kvaternika izročit francoskim oblastem Francoski listi že danes ugotavljajo z velikim presenečenjem, da postaja Italija zavetišče vseh teroristov, ki beže na italijansko ozemlje v strahu, da bi jih ne prijeli v drug h državah. Vsi prihajajo v Italijo, kjer že od nekdaj uživajo polno gostoljubnost. Pariški listi izražajo veliko začudenje nad tem postopanjem Italije. Potreba popolnega razčiščenja Zagreb, 4. novembra, č. »Novosti« so objavile daljši članek svojega pariškega poročevalca pod naslovom: »Vprašanje kazni in povračila«, v katerem pravi med drugim: Preiskava v Franciji je defintivno in popolnoma po zaslugi sodelovanja jugoslov. policije in pristojnih oblasti ugotovila, da je bila zarota proti življenju pokojnega kralja Aleksadra I. in ozemlju Jugoslavije skovana v tujih državah, da so bili v zaroto zapleteni splošno znani vodja ustaške organizacije in gotove inozemske osebnosti, katerih vloga je popolnoma razsvetljena, da je Pavelič kot vodja teroristične družbe izdal nalog za umor kralja Aleksandra, da je Ivan I Vrčevič v Paveličevem imenu odredil žrebanje trojice, ki je imela umoriti kralja Aleksandra, da je bil morilec Georgijev določen od Paveliča kot prvi atentator, da je Georgijev prišel v Curih iz Italije v družbi Kvaternika ter tu skupaj z njim počakal Pospišila, Rajiča in Kralja, ki so prišli po izžrebanju v Nagy Kanizsi v Curih iz Madžarske, da je Mijo Bzil: prinesel osebno za izvršitev zločina naročila od Paveliča iz Italije, da je Kvaternik po nalogu Paveliča izdal naredbo, naj zločinci streljajo na pokojnega kralja Aleksandra, da je bilo orožje razbojnikov kupljeno v Trstu pri tvrdki Angelini & Bernardon, kar je priznala tudi italijanska policija, da je bil Pavelič že leta v zvezi s to tvrdko ter preskrboval z orožjem taborišča teroristov na ozemlju tujih d rita v, da je orožje in bombe razdelil skrivnostni Peter, ki doslej še ni razkrinkan. Nadalje pravi pariški dopisnik: V mednarodnem pogledu smatrajo pristojni krogi v Franciji v popolnem soglasju s stališčem jugoslovenskih krogov, da so zarota, kakor tudi njena sredstva, ki so se jih posluževali člani Paveličeve razbojniške družbe, popolnoma mednarodnega značaja, ker je bila izvedena s sodelovanjem gotovih mednarodnih političnih krogov. Zato se mora razsvetliti vse, kar se je pripravljalo v mednarodnem pogledu in kar že danes močno obremenjuje gotove mednarodne kroge ki kažejo zaradi tega veliko nervoznost in so že započeli manevre v velikem slogu, da bi se izvlekli iz položaja, v katerega so zašli s svojim sodelovanjem pri pripravah za izvedbo atentata na pokojnega kralja Aleksandra in ozemlje Jugoslavije. Tu se pojavlja vprašanje pristojnosti ustanove, ki naj točno določi akcijo mednarodnih krogov v tej zaroti. V tem pogledu ni merodajno samo marseille-sko sodišče, niti kaka druga francoska oblast, na katere ozemlju je bil samo izvršen grozni zločin, pripravljen v tujini. Ta ustanova obstoja ter je znana vsem in ta ustanova je Društvo narodov. Edino Društvo narodov je pristojno, da prouči vse momente, ki se tičejo mednarodnih odnošajev in ki so v zvezi z zaroto proti vrhovnemu poglavarju države, ki je dala največje dokaze, da dela v duhu, kakršnega izpoveduje Društvo narodov, kakor tudi proti ozemlju članice Društva narodov, ki s svojim paktom jamči integralnost vseh svojih članic. Treba je zlasti poudariti, da ni zadosten samo obstoj te mednarodne ustanove in da mora ugotoviti vse krivde v mednarodnem pogledu, kakor so jih že ugotovile sodne oblasti v Franciji. Potrebno je, da ta ustanova prouči -se vprašanje in izvede mednarodno anketo. ki bo v ostalem samo potrdila že doslej potrjeno mednarodno odgovornost v zakulisnem delu, prav tako ugotovljenem od pristojnih francoskih oblasti. Potrebna je v prvi vrsti odločitev jugoslovenske vlade. Kdaj ima priti do te odločitve, se ne ve in se ne more vedeti, znano pa je. da jugoslo-venska vlada ne bo podvzela nobenih korakov prej, dokler se ne bo posvetovala o modalitetab morebitne ankete Društva narodov s svojima zaveznikoma v Mali an-tanti ter s Francijo. Avstrijska vlada študira... Dunaj, 4. novembra d Kakor se je zvedelo, je francoski odpravnik poslov izročil uradu zveznega kancclarja poleg zahteve francoskih oblasti po izročitvi na Dunaju aretiranega bivšega podpolkovnika Ivana Perčeviča tudi obširen dossier, ki vsebuje izredno obremenilno gradivo proti_ njemu. Iz izjav v Franciji aretiranih teroristov je namreč razvidno, da je Perčevič vod 1 v zadnjem času teroristične akcije na madžarskih tleh. Imel je tudi izborne zveze z madžarskim poslaništvom na Dunaju, kakor tudi z oficielnimi krogi v Budimpešti. Tako je dokazano, da je Perčevič vsak mesec nadzoroval taborišča teroristov v Nagy Kanizsi, v hiši v Horthy Miklos ulic: št. 23. Tudi 24. septembra je bil v Nagy Kanizsi, kjer je izmed 15 tamošnjih teroristov z žrebanjem določil tri, ki pa jim ni povedal, za kakšen namen jih bo rabil. Izžrebani so bili Pospišil, Kralj in Raj č, ki so pri zaslišanju v Franciii izjavili, da jim sicer ni bilo povedano, kaj imajo izvršiti, da so pa skoro povsem zanesljivo vedeli, da gre za atentat na kralia Aleksandra. k: ga je njihova organizacija obsodila na smrt. Avstrijske obla-si proučujejo sedaj poročilo ki ga jim je predložil francoski odpravnik poslov Kakor napovedu jeio, bo minilo še precej časa. preden bo padla odločitev o francoski zahtevi po izročitvi Perčeviča. čeprav so jo francoske oblasti oznečle kot nujno. Komunike o seji francoske vlade pa-riz, 4. novembra. AA. Komunike o včerajšnji seji francoske vlade pod pred' sedstvom predsednika republike Lebruna. pravi med drugim: Notranji minister Marchandeau je na Seji ministrskega »veta por°čal o rezultatih preiskave, ki jo je odredil v zvezi z atentatom v Marseilleu. poročilo dokazuje, da so nekatere oblasti, zlasti vojska, po. licijski uradniki in občinske oblasti popoj. noma izvršile svoj0 dolžnost, vendar pa je treba navedi tudi razne pogreške ln opustitve. Na podlagi tega poročila je vlada pri-stala na izvedbo že prej izdanega odloka o pretektu departm^na B°uche du Rhone. G. Berthoina, višjega generalnega ravna telja nacionalne varnosti, je vlada po*ta. vila na razpoloženje, g. Sl®teron. generalni nadzornik v ravnateljstvu naci°nalne v^r. nosti. pa je začasno suspendiran ln pride pred disciplinsko sodišče zaradi odpustitve iz službe. Poročilo notranjega ministra dodaja, da bo izdal še druge ukrepe Konfrontacija zločincev v Marseilleu Marseille. 4. novembra AA. Marseilleski preiskovalni sodnik de Saint-Pol, ki vodi preiskavo zoper aretrane teroriste, je sklenil prihodnji teden soočiti aretirance z nekaterimi pričami iz Marseillea in Aixa. Francoski poslanik pri Lavalu Pariz, 4. novembra, p. Zunanji minister La.val je včeraj sprejel francoskega poslanika v Beogradu g. Naggvara ter je imel z njim dve uri dolg razgovor. Aretacije raznih sumljivcev Pariz, ~ novembra, p. V Bayonni so aretrali Madžara Erwina Fischerja, ki pa je po aretaciji pobegnil. Ugotovili so, da se je mudil pet tednov v Posaarju in da je bil 9. oktobra, na dan atentata na jugosloven-skega kralja, v Marseilleu Policija ga zasleduje. ker sumi da je v zvezi s teroristi. Bržkone je že prekoračil francosko-špansko mejo. V francosikem mestecu Vienne so orožniki v petek ponoči aretirali dva mladeniča, ki izjavljata, da sta jugoslovenske narodnosti. Prvi navaja da se piše Vidmar in je 19 let star, dragi pa se naziva MaTtin Pot-zev. Baje sta prišla peš iz Marseillea v Vienne in nista ;mela pr sebi nobenih potnih izkaznic. Preiskava bo ugotovila, ali neznanca nista v kakršnikoli zvezi i »ustaši«. prav tako poročajo iz Carigrada, da so tam aretirali dva sumljiva tujca, ki sta se le« timiraa z madžarskim potnim listom. Prispela sta iz Francije. Policija je oba pridržala v zaporu, dokler ne ugotovi, kje sta se v zadnjem času mudila in kaj sta počela. Arhiv teroristov v Nemčiji Berlin, 4. novembra, č. V svrho podrobnejše preiskave so zaradi atentata v Mar. seilleu nemške oblasti pozvale na pomoč delegata jugoslovenskega notranjega ministrstva. V BecLin je že pred dnevi odpotoval dr. Ivan Mogorovič. Stpričo U služnosti nemških oblasti mu je bilo mogoče doslej doseči že zmat/ne rezultate. Odkril Je cel arhiv, ki so iga imeli teroristi, ko »o začasno bivali v Nemčiji Iz arhiva je točno razvidno, odkod so teroristi dobivali denar. Dr. Jeliču, ki je bil namenjen v Nemčijo, ki pa se je med potjo iz Amerike premislil ter se je Izkrcal v Italiji, je bilo poslano v Berlin pismo, v katerem se mu sporoča, da so bili p odvzeti vsi potrebni koraki, s pomočjo katerih bi se po največjih svetovnih novinarskih agencijah Havasu. Associated Pressu. United Press u ln drugih lansirala v svetovno javnost trditev, da so vso teroristično organizacijo fl-nansirali ameriški emigranti, s čimer bi se odvrnil vsak sum, da so bili evropski teroristi fina n si ran i od dobro znanih tujih držav. Zanimivo je nadalje, da opozarja to zaupno pismo dr. Jeliča, naj bo brez skrbi za usodo Paveliča, ker se nahaja na varnem mestu ln v dobrih rokah in ker ne bo v nobenem primeru izročen francoskim oblastem. Prevarani npi Pariz, 4 nov. AA. »Temps« objavlja daljši članek svojega rimskega dopisnika Gentisona o razmerju med Italijo in Jugoslavijo, v katerem pravi med drugim: V Italiji Se je. če-Ho slišala prognOza, da bo prišlo prej ali slej do razpada Jugoslavije. Italijanski listi So le preradi gojili takšne nade, čeprav so bile — kakor Iz-rečno ugotavlja dopisnfk — neupravičene. Vsa Jugoslavija brez razlike se je enoduš-no poKionila Spominu Svojega velikega kralja. Slika te enodušnosti je pokazala, kako stabilna in čvrsta je Jugoslavija. Po ugotovitvi te lepe sloge v Jugoslaviji poudarja dopisnik, da se začenja tega dejstva zavedati tudi realistična italijanska inteligenca in zaključuje: Zdi se nam, da se v rta 1 i ji širi novo spoznanje, po kate- rem Ima Italija intere8, da bodo na drugi strani Jadrana takšne države in da bedo njihova delavnost, neodvisnost in stabilnost dale p°roštvo za razmerje dobre soseščine med Italijo in temi državami. Zanimiva izjava angleškega notranjega ministra London, 4. nov p. Po snočnji seji spodnje zbornice je poslanec konzervativne stranke Midal nterpeliral notranjega ministra in zahteval pojasnilo, zakaj angleške oblasti v zadnjem času otežujejo prihod italijanskih državljanov v Anglijo in zakaj jim odrekajo angleška poslaništva ter konzulati vizume za potovanje v Anglijo. Notranji minister je na to interpelacijo podal zani-m v odgovor, ki je zbudil pozornost vse zbornice. V svojem odgovoru je dejal, da se približuje poroka princa Jurija s princeso Marino zaradi česar mora angleška policija izvesti vse potrebne varnostne ukrepe zaradi onemogočenja neprijetnih presenečenj. Ne moremo dovoliti, je dejal da bi se tuji atentatorji in teror sti ugnezdili v Londonu ter povzročili kako zlo. Ker prihaja večina sumljivih tujcev zlasti iz Italije, mora angleška policija posvečati posebno pozornost predvsem italijanskim državljanom, zaradi česar najstrožje revidira ter kontrol ra njihove potne liste. Marseilleski atentat nas opozarja, da moramo biti do skrajnosti oprezni, je izjavil angleška notranji minister. Dolžnost kulturnih držav Sofija, 4. novembra AA. »Mir« je objavil članek pod naslovom »Odgovornosti«, v katerem pravd: Z napredovanjem preiskave o marseille-skem zločinu se postopno razčišča tudi vprašanje odgovornosti za atentat na pokojnega kralja Aleksandra. Jugoslavija ki je doživela strašno nesrečo, da je izgubila svojega kralja v tako tragičnih okoliščinah, ima vso pravico zahtevati, da se ta atentat čimbolj razčisti. Jugoslavija ima ne samo pravico, temveč tudi veliko dolžnost, zahtevati, da bodo krivci marseilleskega zločina kaznovani. Umor kralja Aleksandra je ne samo globoko užalostil Jugoslavijo, temveč pretresel tudi vse mednarodne kroge. Zato je dolžnost vseh kulturnih držav, da pripomorejo čimbolj k temu, da se odkrije prava resnica o pripravah za ta strašni zločin. Poostren nadzor nad tujci v Turčiji Carigrad, 4. novembra, p. Turške oblasti so izdale stroge ukrepe glede nadzorstva nad tujci. Oblasti so dobile nalog, naj izvrže takoj strogo revizijo vseh mozemcev, ki žive v Turč ji. ter ugotove, kdaj so prišli v Turčijo in s čim se bavijo. Stroga revizija bo izvršena tudi na visokih šolah, ki jih pose ča jo mnogi inozemci. Vsi, ki bodo količkaj sumlj vi. bodo, če se jim ne dokaže nič konkretnega, izgnani iz Turčije. BOMBA ZA FRANCOSKO USTAVO Doumergue izjavlja, da se hoče za reformo ustave posluževati samo ustavnih sredstev, odklanja pa vsak kompromis — Vlada bo zahtevala od parlamenta odobritev proračunskih dvanajstin Pariz, 4 novembra, d. Ministrski predsednik Doumergue je imel snoči po radiju govor, v kateTem je opozoril, da je po izvedbi finančne obnove postala potrebna gospodarska obnova, ki pa je odvisna od vzpostavitve avtoritete vlade." Prepričan sem, je dejal, da ni ničesar bolj potrebnega kakor državna reforma. Nato je zavračal očitke svojih nasprotnikov, da goji diktatorske namene. Uporabil bom sredstva, ki so mi na razpolago na podlagi ustave, je nadaljeval, in v potrebi apeliral na prebivalstvo, da se izjavi o tej zadevi. Nikakor ne želim, da hi došlo do razpusta parlamenta, vendar pa se ne bom obotavljal uporabiti tega sredstva, če bom prisiljen, da se izognem nevarnosti ob-strukcije proračuna, ki bd obstojala v odrekanju proračunskih kreditov. Doumergue je izjavil nadalje, da bo zahteval odobritev več proračunskih dvanajstin. če bo parlament odklonil to njegovo zahtevo, bi pomenilo, da Je proti ustavni reformi in proti apelu na narod. Glede na odpor v parlamentarnih krogih je izjavil, da ne razume razburjenja v poslanski zbornici, katere odbor za državno reformo je še nedavno z veliko večino sprejel še bolj dalekesežne načrte. Pot v Versailles se v nobenih okoliščinah ne sme zapostaviti, čeprav bi morali sprejeti zaradi tega več proračunskih dvanajstin, da bi se omogočila razprava o državni reformi. Doumergue je nadalje obrazložil svoje načrte za reformo predvsem, v kolikor se tičejo pravice razpusta parlamenta, priznal pa je. da bo imel po njegovih načrtih senat to pravico samo v prvem letu zakonodaje. Noben izmed mojih načrtov, je poudarjal ne spravlja v nevarnost dem okra tičnega režima V ostalem se diktatorji, kadar se pojavljajo, ne poslužujejo niti ustave niti zakonitosti, da pridejo do svojega cilja, dočim se hočem jaz poslužiti le ustavnih sredstev. Brez podpore s strani večine francoskega, naroda sem pripravljen odpovedati se svojim nadaljuim nalogam, ker so se zopet pričele politične intrige. Zdi se, kakor da smo že vse poza. bili in da se nismo ničesar naučili. Doumergue je končal svoj govor z napovedjo, da ne bo stopil s pota, ki si ga je začrtal in da ne bo pristal na noben kompromis. Kakor zatrjujejo politični krogi, bo francoska vlada v torek predložila poslanski zbornici, ki se bo zopet sestala, zakonski predlog za odobritev treh začasnih proračunskih dvanajstin za 1. 1935 in sicer brez debate, s čimer bo postavila vprašanje zaupamja Na ta način hoče Doumergue dokazati, da ima pooblastilo za sklicanje velike narodne skupščine in izvedbo državne reforme. Vsekakor se more pričakovati v poslanski zbornici burna debata o tej stvari, ker smatrajo v vrstah radikalnih socialistov razpravo o celotnem proračunu za potrebnejšo, kakor pa sklicanje velike narodne skupščine v Versaillesu. če bi se stvari razvijale tako, kakor smatra ministrski predsednik Doumergue še vedno za mogoče, bi razpust zbornice sklenila nova vlada Iz govora ministrskega predsednika Doumerguea po radiju je jasno razvidno, da med radikali in zastopniki strank centruma ter desnice Se ni pri šlo do sporazuma v najbolj važni zadevi Za sedaj je sicer politično premirje zagotovljeno toda obstoj Doumergueove vlade je odvisen od največje stranke parlamenta radikalov Herriot ld se je izjavil za po litično premirje bo gotovo storil vse. d« bi dosegel kot vodja radikalne stranke za vlado ugodno glasovanje v proračunskih zadevah. Pariz, 4. novembra AA. Vsi listi komentirajo včerajšnje s-klepe ministrskega sveta. Politični urednik lista »Echo de Pariš« de Kerilis misli, da je Doumergue včeraj zmagal in da bo prišel njegov načrt o reformi ustave pred parlament v oblik , kakršen je sedaj. »Excelsior« pa pravi: Predsednik vlade se je v svojem govoru izrekel za nujnost preureditve državne uprave To je velik problem sedanjosti, saj so od njega odvisni gospodarsko zboljšanje razmer proračunsko ravnotežje in mir na znotraj 'n na zunaj države. S svojo včerajšnjo izjavo je Doumergue postavil narodu vprašanje zaupnice. Upajmo, da mu bo velika večina naroda izkazala neomejeno zaupanje. Parlament ima dolžnost, da si zap še nauk iz odgovora, ki ga bo dal narod. V »Pebtu Parisienu« se Maurice zelo pohvalno izraža o »državnikih«, ki so znali najti pot za ohranitev sedanje ministrske kombinacije v interesu države«. Sklenili n so nikakega kompromisnega obrazca nadaljuje Maurice. temveč so Doumergue in radikalni ministri ostali na svojem prejšnjem stališču. Današn;a vlada bo še dalje vršila svoje posle, težkoče. pred katerimi se je doslej nahajala, pa bodo prenesene na parlamentarna tla. List »Ordre« ugotavlja, da je bil včerajšnji sklep predsednika vlade Doumerguea predmet zelo ostrih kritik na parlamentarnih hodnik h. vendar je pa veliki go- vor Doumerguea združil vse, ki se zavedajo pravih interesov naroda in današnjega sistema v Franciji. »Matin« piše: Doumergue je s svojo vztrajnostjo zmagal v vladi. Če bo zmagal tudi v parlamentu, bo ostal še dalje gospodar položaja. Njegova odločnost, vztrajnost in pogum dajejo mnogo nade. da bo zmagal tudi v parlamentu. »Journal« pravi: Prihodnji dnevi bodo polni vel kih dogodkov. Zadnjič smo rekli, da se je premirje med strankami, ki se je že doslej držalo Ie z velikimi napori, zelo omajalo. Zato naj nam bo danes dovoljeno ublažiti to neugodno sodbo v nekoliko optimističnejšo noto. »Petit Journal« pravi, da je vlada pridobila časa, kar pa ne izpreminja dejstva, da kaj lahko v poslanski zbora ci pade. Konzervativni »Figaro« pravi da se sedaj ni bati končnega razpada sedanje vladne koalicije, kaj pa še bo, danes ni mogoče reči. Radikalno-9ocialistični »Oeuvre« pravi, da je treba vsekakor računati z možnostjo odstopa vlade. Glavni organ socialistov vprašuje, ali ni vlada s tem da je odgodila glavno težavo, odgodila tudi trenutek svojega padca. Vzlic tem deloma skeptičnim komentarjem izraža večina listov upanje, da bo snočnji Doumergueov govor po radiju pridobil velik del francoske javnosti. Po ankarski konferenci Ankarski sklepi Balkanske zveze bodo še bolj utrdili sodelovanje balkanskih držav na političnem in gospodarskem področju Carigrad, 4. novembra. AA. Dopoldne je pomočnik zunanjega ministra dr. Božidar Purč, šeff jugoslovenske delegaci-je pri razgovorih zastopnikov balkanske zveze v Ankari, sprejel v hotelu »Pera-Palaoe« poročevalce carigrajskih listov in jim podal naslednjo 'zjavo: Za svojo dolžnost smatram, da se predvsem zahvalim za lep sprejem v Ankari in v Carigradu. Turčija i.ma dvojno veJ ko •srečo: 1) .ma svoiega gaziia. ki ji ni samo vojaški genij, temveč tud velik politični organizator in reformator sedan.ie Turčije; 2.) na čelu svoje vlade ima Izmet-pašo, odličnega in razsodnega državnika, ■ki ie razen tega tud! osebno izredno sim-ipatčen: 3.) ima na čelu svoje zunanje poetike dr. Tevfika Ruždi-beja. moža širo- ZVOCN1 KINO »SOROLSKI DOM« V ŠIŠKI. — Telefon 8387 Samo ie danes in jutri ob 7. in 9. uri Boris Karloff v filmu GOSPODAR AZIJE Napeta vsebina. Moderna znanost in tajinstvene sile Vzhoda Pri vseh predstavah predvajamo kot dopolnilo POGREBNE SVEČANOSTI za pokojnim Viteškim kraljem Ale ksandrom 1. Uediniteljem obisK kralja Borisa v Beogradu ln življenje kraljevičev na Bledu. •kih pogledov m vefezashižnega v turški tzunanj' politiki. V teku svojCh razgovorov, ki sem jih rimel v Ankari, •vem se mogel vedno znova ■prepričati, kako prijateljska so čuvstva, ki tjfli goji ve.iki turški narod m njegovi vod+-•teLji do nas, in spoznati nj hovo trdno vodjo pri delu za ureditev perečih problemov. V Ankari smo dali balkanskemu sporazumu organsko politično in gospodarsko 'kon?titucijo. Čvrsto smo utemeljili svojo skupno rol tiko na Balkanu in v sredozemski kotlini. Ustvarili smo, lahko rečem brez pretiravanja, novo velesilo. V tej smeri bomo tudi v bodoče posvetili vse svoje sile. da povečamo vrednot naše solidarnosti da okrepimo svoio pol teno in gospodarsko akcijo, ki je zaščita balkanske neodvisnosti in tako zelo potrebna za splošni miT. Neki novinar je nato omenil odstavek iz Titulescovega govora, v katerem ie namignil na posledice, če bi kdo ogrožal mir na Balkanu Vprašal ie. ali naj Počitniška zveza«. Vseboval je že več sto prenočišč in priložena mu je bila litogra-firana karta Slovenije. Obnavljalo se je to vse do L 1914. Počitniška zveza ki jo je tik pred vojno vodil Ivan E n d 1 i-c h e r, je zahtevala, da naj počitniško potovanje mladine služi za spoznavanje naroda, poživljanju narodne zavesti in usmer-jenju ter jačanju odpornosti proti german-stvu. Današnja mladina se premalo zaveda velikega pomena ferijalne ideje, ki ne obstoji samo v tem, da hodimo po naših hribih in brdih ter potujemo na morje, •ampak da spoznavamo vse življenje in delo našega naroda. Treba bo tudi organizirati večja potovanja po naši Koroški in tužni Primorski Ferijalna ideja je ideja spoznavanja svojega lastnega naroda in domovine poglobitev državljanske in narodnostne zavesti. To idejo uresničujejo potovanja: Feriaino gibanje je eden onih vzgojnih faktorjev, ki poleg pro»vete ln sporta 05. iiknjejo uSodo ln bodočnost naroda. Ferijalni dijaški dom Predsednik dr. Mihelak je poročal splošno o delu upravnega odbora, kjer je podčrtal posebno, da se vedno bolj bližamo k »graditvi ferijalnega dijaškega doma, za katerega je že zbrano v gotovini preko 250.000 Din, zajamčeno pa je tudi zemljišče in posojilo. Poleg teh predvidenih dohodkov je treba prišteti še 80.000 Din kot dobiček za letošnje in prihodnje leto. Nadalje je predsednik poročal o stanju imovine, ki znaša danes 189.369 Din poleg onih 154.000 Din, ki jih je votirala centrala v Beogradu za gradnjo doma. Predsednikovo poročilo je navajajo mnoge re-organizacijske potrebe počitniške organizacije in kongre®a, ki se je vršil nedavno na Bledu. Novi odbor Poročilu verifikacijskega odbora so sledila poročila tajnika, blagajnika in upravnika. Nato je bilo podano poročilo g. prof. Robiča, člana nadzornega odbora. G. profesor je izjavil, da je trikrat pregledal društveno upravljanje in vedno našel vse v redu, zato predlaga absolutorij. G. predsednik da na glasovanje, ali naj se absolutorij sprejme ali ne. Ker so vsi člani glasovali za absolutorij, je odredil predsednik petmdnutni odmor zaradi sestave liste. Po odmoru je pozdravil najprej odposlanca Centrale FS g. prof. Lapajneta in odposlanca akademske oblasta FS g. Strojina Franceta. Lista je bila predložena samo ena in člani so jo sprejeli soglasno. V novem odboru je ponovno predsednik g. dr. Jože Mihelak, ostali odborniki pa so gg. Glaesener. Arnšek, Bieber, Lilija, Gabr-ščik, Klemene, Predanič, Podpečan, Pavli-čič. Nadzorni odbor se letos ni volil, ker je voljen na dve leti. Pot na Oplenac Predsednik je prešel takoj na proračun, •ki so ga delegati v celoti sprejeli. Tu so se obravnavali razni predlogi, kakor: predlog tov Glasenerja Jurija o izletu na Oplenac. Ferijalni Savez namreč namerava prirediti drugo leto v veliki noči izlet vseh ferijalcev iz vseh podružnic na Oplenac. V debati se je oglasil tudi g. prof. Lapajne, ki je orisal pomembnost tega izleta in na kratko naznačil malenkostne stroške ki bi bili v zvezi z njimi. Po daljši debati je bil predlog tovariša Glae*ener. ja soglasno z navdušenjem Sprejet. Pomemben je tudi predlog, ki ga je stavil predsednik sam, namreč: organizacija »mučkrskega tečaja za ferijalce. Dalie ar. «e oglasili k besedi še nekateri drugi re-rijalci s predlogi kakor: da se naredi na SPD vloga o črtanju klavzule, da ob nedeljah ne veljajo za ferijalce članski popusti. Tovariš Lilija je predlagal, naj se poglobi kulturno delo FS in naj se poveča sodelovanje med podružnicami. Ko ni bilo več predlogov, je ob 13. predsednik dr. Mihelak zaključil občni zbor in pozval Ferijalce, nai pričnejo z novim navdušenjem delo v podružnicah. Prevratni dnevi ob Jadranu Kako se je potopil »Viribus Unitis" Vsako leto ob tem času nam uhajajo misli nazaj na prevratno jesensko dobo 1918. čim dalje smo od nje, tem objektiv-neje jo motrimo. štiri leta ni zagorela luč v Pulju, največji vojni luki bivše monarhije. Tema kakor v rogu je vladala vse te dolge noči na skrajnem koncu kršne Istre. 31. oktobra 1918 pa je v večernem mraku zable-stelo po prostranem pristanišču tisoč luči, glasno ukanje in veselo petje je donelo v tiho jesensko noč, rezki streli, odmev razposajene prostosti, so bičali svinčeno nebo. Konec vojne, konec trpljenja. Svoboda, enakost, bratstvo! Prevzem avstrijske mornarice Mornarji so zapuščali brodove, vsakdo je stremel le za tem, da bo čim prej doma pri svojih dragih. Prevratni elementi so z dotlej železno pokorščino kročeno silo nemoteno zavladali nad pristaniščem. Vloge so se menjale. Mornarji so zapovedovali, častniki ubogali. Marsikoga je zadela težka maščevalna roka. čast oficirjem naše krvi, da niso bili med prizadetimi! Na vsaki ladji se je ustanovil odbor mornarjev, ki je zagospodoval nad brodom, zastopniki vseh brodskih odborov pa so tvorili narodni odbor mornarjev. Prekasno se je odločil cesar Karel, ki je predzadnjega oktobra brezžično ukazal Horthyju, tedanjemu poveljniku celotne avstro.ogrske vojne mornarice in današnjemu državnemu upravitelju Madžarske, naj vse brodovje odda Jugoslovanom. Ti so se ga polastili že prejšnji dan in narodni odiber mornarjev je izvolil priljubljenega poveljnika pomorskega orjaka, dread-noughta »Viribus Unitis«, kapetana vojnega broda Janka Vukoviča-Podkapelskega za poveljnika mogočne jugoslovenske vojne mornarice, kar je Narodno Viječe v Zagrebu brzojavno odobrilo. V prisotnosti zastopnika Narodnega. Viječa dr. Anta Tresiča-Pavičiča in celotnega Narodnega Viječa iz Pulja so častniki, podčastniki in mornarji jugoslovenske narodnosti 31. oktobra prisegli zvestobo novi državi. Ob petih popoldne je na »Viribus Uniti-su« zaplapolala naša zastava in godba je zasvirala »Lepa naša domovina!« Urnebes-ni klici url in živijo so hiteli za brezžičnimi vestmi, ki jih je pošiljala velika radio-postaja v Pulju v svet v vednost zmago, viti antanti, da avstro-ogrSke mornarice ni več. Prevzela jo je zavezniška jugoslovanska vlada, ki vabi prijateljske mornarice, naj jo posetijo v Pulju, kjer zanje ni več nevarnosti. Odprtina pri Pimt? Cristi Jugoslovanski mornarji so si ovili čepice z rdeče obrobljenimi papirnatimi trakovi, ki se jim je na modrem polju blestel bel napis: Jugoslavija. Puljska luka je bila natrpana z vojnimi ladjami in trgovskimi brodovi vseh velikosti in vseh oblik, modernih in zastarelih, od male podmornice in še manjšega borbenega čolna do velikega dreadnoughta »Viribus Unitis«, ki je bil vsidran daleč od vhoda v pristanišče. Vhod v puljdko luko zapira mogočen valo-bran iz kamna in betona Na eni strani rt Kompare, na drugi Punta Cristi. Oba mejnika sta bila sfla oborožena in opremljena z žarometi, ki so bili usmerjeni na 3.5 m širok prehod oziroma prelaz v bližini Funte Cristi. Ves preliv med obema rtoma je bil zaprt s 5 m globokimi mrežami, ki so zadrževale podmornice. Ob dotiku nanje so zazvonili alarmni zvonci v pristaniškem poveljstvu in po sovražni podmornici je bilo. Dalje so bile preko vhoda v pristanišče še tri vrste mrež proti torpedom. Da manjšim ladjam, ki so vedno prihajale oziroma odhajale, ne bi bilo treba vsak čas odpirati ovir, je bil v bližini Punte Cristi odprt že omenjeni 3.5 n široki prelaz, ki se je po potrebi lahko tudi zaprl in ki ga je razen obalnih žarometov vsako noč čuvala še težko oborožena jahta »Lil-ly«. Bila je enako suhozemnim utrdbam brzojavno in telefonično zvezana s centralo v Pulju in preko nje z admiralsko ladjo »Viribus Unitis«. Brezskrbna noč Tako je bilo do 31. oktobra 1918 vsestransko poskrbljeno za varnost Pulja in njegovega pristanišča. Ta dan pa je bil dan veselja, ki mu je sledila brezskrbna noč uživanja. Mornarji tujih narodnosti so zapustili ladje. Zanje se je vojna nehala. Kdo bi še služil! Prvi je izginil Horthy. Jugo-slovenski mornarji so šli od samega navdušenja na kopn-> drugovat in uživat nekalje-no srečo svobode in prostosti. To noč nI bilo v Pulju niti ene straže. Poveljnik ka. petan bojnega broda Janko Vukovič je odšel zvečer v puljski Narodni dom na sejo s predstavniki Narodne Odbrane. Vrnil se je kasno ponoči Pusta, hladna noč je bila, iz nizkih obla, kov je prišlo na samevajoče obrežne topove in na prazno čuvarico »Lilly«. Orjaške oči obeh žarometov so sleipo bulile v temno noč, nikogar ni bilo, ki bi jih bil naravnal in posvetil na odprti prehod preko silnih ovir. Kdo bi pazil, saj ni več vojne, ni več sovražnika... Slavnostno razsvetljeno pristanišče Je metalo medel odsev tja do mogočnega va. lobrana. Okoli desetih zvečer se je neki podčastnik, ki se mu ni ljubilo iti v mesto, z rta Konupare slučajno ozrl po morju in opazil ob zunanji strani valobrana senco italijanske torpedovke, ki je ravno pristajala. Skočil je mož k telefonu in klical admiralsko ladjo. Nič. Tekel je na brzojavno postajo. Povsod vse prazno, nihče se ne oglasi. Madžarsko moštvo, ki je oskrbovalo brzojavno in govorilno službo, je zapustilo aparate in odšlo, in podčastnikov© opozorilo ni moglo do pristojnega mesta. No, pa čemu si beliti glavo, saj ni več vojne! Prijatelji smo! Pozne ure so polagoma umirile razigrani Pulj in njegovo pristanišče, po dolgih letih napora in strahu je vse pospalo kakor ubito. Dva sumljivca Ob petih zjutraj se je kakor običajno prvi zbudil na »Viribusuc brodarski, to je prvi podčastnik na brodu. Obšel je, kakor je to delal že leta, ves krov, da vidi, če Je vse v redu. Iz navade se Je sklonil čez krov in zapazil ne daleč od ladje dva moža, čudno oblečena, ki sta na vse kriplje hitela plavati proti obrežju. Stvar se mu je videla sumljiva, poklical je nekaj mor- narjev, spustili so motorni čoln ia kaj hitro so bili pri plavačih, ju zvlekli v čoln in odpeljali na admiralsko ladjo. Ko sta ujetnika videla, da ju vodijo na »Viribus Unitis«. sta v italijanskem jeziku protestirala na vse mogoče načine in se branila iti na dreadnought. Odvlekli so ju gori. čudno oblečeni postavi sta se v svojih gumijastih, potapljaškim sličnih krojih tresli ko šiba na vodi in eden od njiju je neprestano pogledoval na uro, ki mu je visela na verižici preko vratu. Poklicali so poveljnika in Vukovič Je planil iz kabine v sami spalni srajci, ogr-njen s častniškim plaščem. Tudi njegov načelnik štaba kapetan fregate Valušnik je prihitel v spalni srajci na krov. Okoli obeh Italijanov, ki ju je zasliševal komandant, se je ztoralo polno častnikov in mornarjev. Ujetnika sta postajala vsak trenutek bolj nervozna. »Še dvajset minut!« »čemu gledate vedno na uro?« vpraša Vukovič. »Rešite se, dvajset minut imate še časa! Brod je podminiran in bo zletel v zrak!«, je s težavo izjecljal Italijan. Spočetka mu ni nihče verjel. Kako to, saj ni več vojne? Brezžično je bilo javlje-no svetu, da so brodovje v Pulju prevzeli zavezniki Antante — Jugoslovani! Italijana sta zagotavijala, da jima je to povsem neznano in kar sta storila, sta storila kot dobra vojaka, storila sta, kar jima je velevala dolžnost. Bila sta italijanska častnika Paoluc-ci in Rossetti. Na torpedovki, ki jo je prejšnjo noč z rta Kompare opazil naš podčastnik, sta se izkrcala ob valobranu, zlezla na splav, kjer sta imela tudi mino in skozi odprti prehod sta prišla neovirano v pristahišče. Nagajala jima je le nasprotna struja in skoro vso noč sta potrebovala, da sta priveslala do dreadnoughta. »Viribus Unitis« je imel vse izlivne cevi pod vodo in na mrežo take cevi meter globoko sta moža pritrdila mino, ki sta jo prej skrbno tempirala. Po opravljenem delu sta z brzim plavanjem skušala doseči bližnjo obalo, ki jo je krasil zelen gozdiček in v čigar varstvu sta mislila priti onstran rta Kompare, kjer ju je čakala torpedov-ka. »Brodarski« jima je pokvaril ves načrt in ju vrhu tega še odvlekel na podmi-nirano ladjo. Vsa zelena od strahu sta zatrjevala Vukoviču, da je skrajni čas rešitve. Vukovič, ki je spočetka nagnal mornarje v notranjost ladje, je sedaj nujno odredil izkrcavanje. Spustili so čolne in nalagali v prvi vrsti bolnike ln ljudi, ki niso znali plavati. Skušali so tudi poiskati in previdno odstraniti mino, v tem pa se je začul votel pok, brod je zadrhtel in se nagnil na desno stran. Mnogi so popadali po tleh, nekateri s krova. Ogromen steber vode, visok preko trideset metrov, je brizgnil iznad broda. Mina je eksplodirala v višini drugega dimnika. Brodolom d Nepopisna zbeganost, Brezumno je posadka drvela po krovu, hiteli so spuščati čolne, od katerih niso val v pravilni legi dosegli gladine, mnogi mornarji so poska-kali v morje, hoteč si s plavanjem rešiti golo življenje. V temni nočd in ob nasprotnem vetru pa je bilo plavanje dokaj ne-varno. Točno ob šestih zjutraj 1. novembra ee je razlegal po puljski luki tisočeri obupni krik: »Pomagajte, Viribus se potaplja, pomagajte!« Posadke bližnjih ladij poka niti čule niso, tako slab je bil. Zdramil jih je šele krik in vik, in z grozo so skozi jutranjo meglo opazovale, kako se »Viribus Unitis« vidno nagiblje. Skozi razpoke in odprtine je uhajala voda v notranjščino in brod se je stresal vedno bolj pogosto in vedno močneje. Teči po krovu ni bilo več mogoče, mornarji so zdrsa vali, se lovili ob ograjo in se po levem ladjinem trebuhu spuščali v morje. 2ivo je bilo v mrzlem morju okoli potapljajočega se broda, da je neverjetno. Krov ee je hitro spraznil Na zadnjem delu poleg krmila sta stala še poveljnik Vukovič in njegov načelnik štaba Valušnik. Kar se je dalo rešiti, je bilo rešeno. Skrajni čas je bil tudi za njuno rešitev. Fregatni kapetan Valušnik je odvrgel plašč in skočil v morje. Zagledal je mornarja, ki se je potapljal. Porinil mu je veslo in ga rešil. Poveljnik Vukovič se je še vedno zadrževal na brodu. Po močno nagnjenem krovu se je tipal do velike kupole mogočnih 30.5 cm topov. Spodaj živžav čolnov in plavačev. Vse v luki vkrcane ladje so hitele s svojimi čolni brodolomcem na pomoč. Pa preden so jih čolni dosegli, je grozovit pok presekal hladno jutro — in orjaško telo »Viribusa« se Je z nepopisno naglico med strašnim hruščem in truščem nagnilo in popolnoma prevrnilo. Dimniki in oklopni stolpi so odletavali, ubijajoči in uničujoči vse, kar so dosegli. Ogromen jambor je treščil po čolnu, ki Je bil natrpan brodo-lomcev in ga zdrobil. Pravo število žrtev ni znano Dvajset minut Je trajalo od eksploaije mine do potopa ladje. Na krovu stoječ je odšel s svojim brodom v globino tudi prvi poveljnik jugoslovenske vojne mornarice Janko Vukovič-Podfcapelski. Po rodu Ličan je bil med najbolj hrabrimi in smrt prežirajočimi pomorskimi častniki, o katerem so krožile cele anekdote. Po preteku nekaj minut se je prevrnjeni velikan še enkrat grgraje dvignil iz morskega objema, potem pa polagoma izginil v mokrem grobu. Iz njegovega napokane-ga trebuha so kakor gejzirji sikali mogočni vodni curki. Potopljeni pomorski orjak je bil najmodernejši in najmlajši izmed štirih dread-noughtov avstro-ogrske mornarice. Raz-košno je bil opremljen in silovito oborožen. Služil je kot admiralska ladja V dolžino je meril 151 m, v širino 27.3 m potopil se je 8.2 m globoko. 25 000 HP razvijajoče turbine so gnale 20 000 brutoreg. ton težki ko-los z brzino 20 morskih milj. Posadke je štel okoli tisoč mož in 32 častnikov. Ko so rešene brodoiomce Srečno zbrali ln prešteli, »o ugotovili, da jih manjka najmanj 250 in to večinoma samih Jugoslovanov. Bili so to m°rnarji, k! so Spali v spodnjih delih ladje ln ki niso bili mor. da niti zbujenl aH pa s« niso imeli več čs-sa rešiti. Vse puljske bolnišnice so bile polne pre- hlaJenih in ranjenih mornarjev. Eksplozija je napravila marsikoga za invalida in končni potop Isto tako. Neverjetno mnogo mornarjev je bilo obrezanih po rokak od neštetih školjk ki so se držale ladjinega trebuha, a po njegovem iz vode molečem delu so se sptččali brodolomci v morje. »Junaka dneva...« Točno se ne bo nikdar ugotovila izguba posadke, ker se niti vsi rešenci najbrž niso javili, temveč so skrbeli, da po najkrajši poti iagrinejo iz tistega pekla, kjer je isto jutro pogoltnilo morje še neko usidrano trgovsko ladjo in kjer je begala ljudstvo strašna vest, da bodo vsak čas zletela vsa municijska skladišča v zrak. Med splošno zmedo po eksploziji mine, ko Je vsakdo mislil le nase, se je ujetima Italijanoma posrečilo skočiti v morje in doseči breg. Tam pa so ju prepoznali in zaprti na stanovanjsko ladjo »Adria«. Rešili so ju čez nekaj dni Italijani, ko so zasedli Pulj. Razumljivo, da sta bila atentatorja Paolucd in Rossetti junaka dneva, naši stari pomord pa so, ko so oddajali prišlecem svoje to je naše brodovje, le bridko in iz srca obžalovali, da niso postopali z vso imovino ooširne puljske luke enako, kakor so to storili Nemci z v pristanišču vsidranimi svojimi podmornicami že nekaj dni pred prevratom: za plovili so z njimi pred luko in jih pognali v zrak oziroma v dno, sami pa so se praznih rok, kakor bi se bili sicer, odpeljali domov. Prvemu jugoslovenskemu admiralu C. M. Kochu se je s spretno in veščo roko posrečilo vsaj delom i napraviti v Pulju red in mir Najhuje je bilo z aprovizacijo. Pa so odšli zastopniki hrvatskega in italijanskega domačega prebivalstva s torpe-dovko preko Jadrana prosit antanto kot zaveznico za pomoč. In prišla je pomoč od onstran ... Borbeni čoln s trikoloro je prižvižgal v pristanišče, sledilo mu je številno ladjevje in laška vojska je v paradi ves dan zmagoslavno korakala skozi Pulj ter zasedla vse vojaške zgradbe. Zrinila je naša trobojnica in Pulj je postal Pola. Jadranski. Zadar po atentatu Draginja za pokoro strahovite hujskarije Zadar, 1. novembra r. Nekaj dni bo pač minilo, preden pride, seveda po ovinkih, to pisemce v uredništvo »Jutra«, ali prav bo kadar in kakor pride, da bodo »JutTOvi« čitatelji vsaj vedeli, kako hude dni preživlja zdaj Zadar, ki se je. kar se tiče živ-1 jen j sir h razmer, smatral za nekako »deveto deželo«, v kateri se da živeta skoraj zastonj. Da je Zadar svobodna luka. }e znano m so tudi zato razne reči. zlasti pa nekatera živila, za katera »e drugje v Ital ji plačuie razmera o visoka ali celo zelo visoka carina, tu znatno cenejša. Italija je pač na ta nacm morala pomagati mestu, ki je v vsem svojem gospodarskem življenju vezano izključno na jugoslovensko okolico, saj bi sicer skorajda moralo umreti za lakoto. In to se je vsem tistim, ki vse do danes niso hoteh verjeti te neizpodbitne resnice, prav zdaj pokazalo v vsej bridkosti. Kaj je bil Zadar za ono tako imenovano emigrantsko akcijo, je pač znano. Tu so se zbirali voditelji in odtod se je odpravljalo orožje z muucijo v Liko. Obenem pa se je tudi iz Zadra vodila najbesnejša protijugo-slovenska propaganda in zadarski fašistični listič »San Marco« (prej >11 Littono Dal-matioo«) je v tem pogledu daleč nadknlje-val vse ostale italijanske liste Ob groznem marseilleskem dogodku pa je Zadar nekako onemel. Vse se je zdelo, kakor da to mesto čuti na sebi del sokrvde in se je ustrašilo posledic. Brez dvoma pa je prišel tudi ka-k odločen migljaj z one strani morja, ki je zaprl usta tudi tistim, ki bi drugače morda govorili in se ve. kako. Pa je potem prišlo nekaj, česar Zadar ni pričakoval. Popolnoma je umljivo n v dejanskih razmerah popolnoma upravičeno, da se je po marseilleskem atentatu z naše strani zaprla meja proti Zadru. odkoder se je toliko zla kovalo proti naši državi in odkoder bi v dneh tako težkega splošnega razburjenja mogla po neodgovornih olačancih vržena iskra zanetiti težek požar. Meja se je zaprla in Zadar je ostal brez najpotrebnejših živil. s katermi ga je vsak dan zalagala ju-goslovenska okolica. Izostalo je mleko, izostala je zelenjava krompir sadje. meso. sploh vse. česar je treba za vsakdanje življenje. Cene vsem živilom so silno poskočile, do petkratne višine in še več ter se govedina prodaja po 30 lir kilogram in še dražje. Položaj v mestu postaja naravnost neznosen, ker se tudi dovoz z one strani morja ali pa z Reke in Trsta ne da tako kar čez noč organizirati. Je pa tudi res. da tudi ta dovoz more le deloma ublažiti draginjo, ker je znano dražji od dovoza iz neposredne okolice mesta, kjer je tudi blago pri proizvajalcu samem precej cenejše kot pa pri tržaških ali reških trgovcih._ „MARABU" je naslov najsenzacionalnejšemu filmu s Malajskih otokov. Ta film nam pokaže, kako je izginilo bogato in razkošno mesto »Maradu«, katerega je uničil potres in vulkani. Se nikdar niste videli tako napetega filma kakor je ta. Film po svoji napetosti prekaša skoro vse dosedanje filme. Predstava danes ob %3. popoldne v prostorih Elitnega kina Matice. Vstopnina Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50. 24MARODHO ^GLEDALI ^ «0 V I I 11 R V L J U BLJAMI REPERTOAR DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek 5. novembra: Velika noč. Red B. Torek 6. novembra: wprto. Sreda 7. novembra: Orlič. Red Sreda četrtek, 8. decembra: Migo. dekle z Mcmt-parnasa. Red A. OPERA Začetek ob 20. url Ponedeljek 5. novembra: zaprto. Torek 6. novembra: Hovanščina- U Sreda 7. novembra: 6b 17: »Uni koncert za dijaštvo. Cene od 5 do 15 Din. četrtek, 8. novembra: Trubadur. Gostujeta gdčna Vera Majdičeva in dr. Adnan. RDiwitrtbo prva reprlza »Strindbergove »Velike noči«. Delo je visoke etične vred--nosti in je želo splošno odobravanje kritike in razumevanje občinstva. Glavne vloge predstavljajo: Eleonoro, ki je znanilka ljubezni do bližnjega in narave in prinaša s svojo blagovestjo pokojnost in vedrino v temo in nemir, igra ga. šančeva, EH-sa, njenega brata, g. Ciril Debevec njegovo nevesto Kristino gdčna Boltarjeva, mater ga. Marija Vera. Benjamina g. Jan, Lindkvista g. Skrbinšek. Predstava Je za r&d S Jutri se poje MuSorgSkega »Hovanščina« za red C. Opera slika zgodovino Rusije ki se dviga iz sna staroverstva v novo življenje pod vlado carja Petra Velike-ga Dirigira ravnatelj Polič, režira g. Ciril'Debevec, inscenacija je V. Uljaniščeva. Zasedba je premijeraka, le vlogo Andreja Hovanskega poje g. Franci in Marto ga. Thierryjeva. žalni koncert v počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Ujedinitelja se ponovi za dijaštvo v sredo 7. t. m. ob 17. v opernem gledališču. Cene so globoko znižane od 5 do 15 Din. Spored obsega dela Beethovna, Wagnerja, Leskovica in Bravničarja. Ljubljanski publiki se obeta izreden mu-zikalni dogodek z gostovanjem Povitega francoskega tenorja Andrea Burdina v naši operi. Ta lirični tenor je umetnik, ki si je pridobil občudovanje vse kritike in publike po vseh krajih, kjer je gostoval, češki nemški, francoski, italijanski in španski časopisi prinašajo najlaskavejše ocene o njegovi umetnosti, po katerih moramo sklepati, da je Burdino pevec največjih kvalitet. Ljubljana nima vedno prilike čuti takega umetnika s slovesom, kakor je Burdinov. Zato opozarjamo na njegova nastopa. Cene so zvišane operne. Vstopnice se dobijo v perdprodaji v operi od danes dalje. NA KRIŽIŠČU CENTRUMA LJUBLJANE oddamo v L nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: Iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primemo tudi za poslovne lokale Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 8839 Na grobu kralja Aleksandra Uedinitelja Topola, 4. novembra r. Danes se je zbralo v Topoli več ljudi kakor kdajkoli doslej. Prihajali so iz bližnjih in daljnih krajev, z veni in šopki, da se poklonijo spominu pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Kripta in cerkev sta bil: ves dan nabito polni. Vsa kripta je bila razsvetljena z voščenkami, ki so jih prinašali romarji, da jih prižgo na grobu svojega ljubljenega vladarja. Med deputacijami, ki so prišle iz Beograda, je bil velik oddelek Narodne odbrane, nadalje velika skupina delavcev beograjskf električne centrale »Ni-kola Tesla«, iz moravske banovine pa je prišla posebno velika deputacija več sto ljudi s podbanom moravske banovine Todo-rovičem in predsednikom niške občine Kva-derovičem na čelu. Deputacija je štela okoli 500 mož. V velikem številu so obiskale grob velikega kralja tudi članice ženskih društev »Kneginja Ljubica«. Mnogoštevilna je bila tudi deputacija prebivalstva iz dveh okoliških srezov, oreškega in mladenovskega. Vodil jo je proti Stevan Popovič, ki je imel pri tej priliki ganljiv govor. Mariborska nedelja Maribor, 4. novembra. Današnja nedelja je bila pusta in prazna. Deževalo je ves dan. Policija je aretirala 7 oseb. priiav je bilo pa 19. Aretiran je b:i 171etni pomožni delavec France K., ki je v mlinu dr. Hojnika na Betnavski cesti št 26 ukradel tri gonilne jermene, dva dolga po dva. eden pa devet metrov, v skupni vrednosti 8000 Din. Fant je jermene raz-rezal na kose in jih nato prodajaj po Maribora Na policiji je dejanje priznal jn se bo zagovarjal pred sodniki. Krojaški mojster Juro Besak, ki stanuje na Cankarjevi cesti 6, je prijavil policij* da se je včeraj dopoldne, ko je deiaJ v delavu ci, vthotapila v stanovanje neka mladenka in mu odnesla pločevinasto ploščo z zlatn.no v vrednosti 6000 Din- V sosedni veži na Cankarjevi cesti 8 so našli nato razbito škatlo prazno. Tatvine je osumljena neka 141etna deklica, ki zadaje čase krade kakor sraka po Mariboru. Na reševaln: postaji je bik) mirno, prireditve dane« v mestu ni bilo nobene. Še bo deževalo! Splošni pregled vremena 4. novembra: Ciklon nad zapadno in jugozapadno Evropo. Anticiklon v ostalem delu Evrope. Vedro na jugovzhodu, oblačno na zapadu, v srednji in južni Evropi. Dež v Italiji, Franciji in na severozapadnem delu Balkana. V kraljevini Jugoslaviji oblačno z dežjem na severoza-padu države, deloma oblačno z neznatno jutranjo meglo v drugih delih države. Temperatura je padla na jugu in porasla na zapadu in na severozapadu. Slab mraz v sredini države in vse vernih krajih. Minimum Senta 3, maksimum Kumbor 19 C. — V Ljubljani je ves dan deževalo. Vremenska napoved za ponedeljek: Oblačno z delnim deževjem na zapadu in severozapadu države, deloma oblačno drugod, slaba košava v Podunavju. Naročite — čitafte „ljubljanski ZVON*4 GROZOVITO RAZBOJSTVO V VIR JU Zločinec Mavrin je zjutraj s sekiro pobil samotno prebivalko Ivano KaSalovo in odnesel 2000 Din - Bil je kmalu aretiran Ljubljana, 4. novembra. Danes v opoldanskih uran se je po Ljubljani že razširila vest, da je bil v prijaznem Virju. majJinem zatišju, ki leži med Zgornjimi Pirnlčami in Smlednikom, izvršen strahovit zločin, katerega žrtev je postala neka znana seimarica. Ob 11.42 je zdravnik dr. Arko iz Št. Vida telefonlčno poklical ljubljansko reševalno postajo na pomoč. nakar se je v Virje takoj odpeljal reševalni avtomobil. Reševalci so se pa že okrog 13. vrnili v Ljubljano brez nesrečne žrtve, ki je bila tako slaba_, da je njena sestra ni pustila prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Usodno jutro Virje je majihna vasica, ki šteje kakih 20 do 25 hiš in hišic. In med njimi je skromna hiša. v kateri sta stanovali 621etna Ivana Kafolova in njena nekaj let mlajša sestra Ana. Domačija stoji bolj na samoti, kakih sto metrov stran od ceste in pod majhnim gričkom. Sestri Ivanka in Ana sta živeli popolnoma sami v hiši in sta se ukvarjali deloma z gospodinjstvom, največ sta pa hodili po sejmih, kjer sta kupčevali in prodajali. Zaradi tega so ljudje splošno sodili, da imata denar. Včerajšnjo soboto je bila starejša Ivana na nekem sejmu, s katerega se je pozno zvečer vrnila domov. S sestro sta se domenili, da poide jutri v nedeljo na Brezje. Ivana je še pripravila razno prtljago in robo za seiem. a na mizo ie dala tudi okrog 2000 Din, ki jih je hoteia vzeti s seboj. Nato sta legli k počitku. Davi je okrog 6. prva vstala Ana in se odpravila k maši, Ivana je pa ostala sama doma, je pa kmalu nato tudi vstala in si skuhala zajtrk. Bilo je med 6. in 7 uro, ko je po prvih opravljenih hišnih delih stopila iz kuhinje in šla skozi vežo ter odprla vežna vrata z namenom, da natrosi kokošim zrnja. Komaj pa ie odprla vežna vrata, je prestrašena odskočila Pred nio je stal s sekiro v roki zločinec, ki je takoj grozeče dvignil sekiro. Videč njegov zli namen, je starka preplašena stopila nazaj in se nato zaden-sko umikala proti kuhinja, zločinec pa za njo. Najbrž se je hotela nesrečna ženica naglo v kuhinji zakleniti, pa jo je zločmec prehitel in takoj nato se je razvila med obema borba na življenje in smrt Krepka in odporna ženica se je postavila lopovu junaško v bran. Seveda je pa bila njena borba zaman. Zločinec jo Je z ušesom sekire nekajkrat udaril po glavi, da se ie vsa okrvavljena zgrudila. Ko je videl svojo žrtev na tleh, je še skočil na njo tn brutalno hodil po njej ter }o teptal z nogami. Nato je zverinski zločinec naglo pobral na mizi pripravljeni denar, prebrskal tudi vse omare in nato jaarno pobegnil. Nesrečna starka je bila sicer silno poškodovana, vendar je še ostala pri življenju. Kmalu nato, ko je roparski zločinec pobegnil, se je spet zavedla. Z naporom vseh svojih sil je mukoma vstala in se zavlekla do vrat ter jih zaprla, boječ se, da bi se utegnil ropar vrniti. Imela je tudi še toliko moči, da je vzela papir in svinčnik in nanj napisala zločineevo ime Do smrti izmučena in vsa okrvavljena se je zavlekla še do sobe, kjer se je pred posteljo zgrudiia. Okrog 7. se je vrnila od maše sestra Ana. Že od daleč se ji je čudno videlo, da zastori na oknih še vedno niso odgrnjeni. Ko je pa prišla do hiše. j« presenečena videla, da so vežna vrata odprta. To ji je bilo posebno sumljivo. Janko J. Srimšsk: Rosika »Sleherni moji povesti, gospe, ste pri-šile privesek, da je šmišljena in lažnji-va. Če ne že v njenem začetku, ob njenem koncu, da je prav za gotovo taka. Mogoče je, gospe, pravica na vaši strani. Ne tajim popolnoma. Ali nam je nocoj naša hišna gospodinja presladko postregla z večerjo in sem dobre volje. Zato vam obljubljam, da bom govoril resnico. Čisto, kruto in nago resnico. Brez trohice olepševanja. Brez meglice fantazije. Resnico, kakršno nam Usoda samo včasih kane v čašo vsakdanje neiskrenosti Gospodinja naša in gostiteljica, ugasnite, prosim, svetilko! Naj si ob resnici, tej najbreozbzirnejši hčerki božji, ne gledamo v sramežljive oči in zardela obličja. — Tako, tako, gospa Regina! Naj-iskrenejša hvala! Roko, nežno vašo roko vam poljubljam — Rad bi prižgal cigareto. — Dovolite, gospa Regina? Vam ne bo v nadlego, gospe ? Da ? Prijetnejše se namreč kramlja v kolobarjih tobakovega dima. — In k meni se pomaknite, gospe! Čisto blizu! Da bom čutil toploto in vonj vaših dražestnih teles--- * Iz tira me je vrglo. Zakaj? Kako? Kje in kdai? Postranska reč je! Ne vprašujte! Kocka je padla in se obrnila tako, da sem izgubil. Izgubil in nisem Slutila je nesrečo in odšla je po bližnjega soseda. Ko sta oba skupaj nato vstopila v hišo, sta že v veži opazila, da se je moralo zgoditi nekaj strašnega. Vsa veža Je Mla okrvavljena, povsod so se videli sledov! borbe, tu hi tam so ležali razmetani predmeti. Kuhinja je bila popolnoma okrvavljena, vsa posoda In razno kuhinjsko orodje obrizgano s krvjo. Pri štedilniku je bila mlaka krvi. A ko sta stopila v sobo, sta našla sestro nezavestno. $e enkrat se je osvestila Ana je takoj pohitela do najbližjega zdravnika, do dr. Arka v St. Vidu. In zdravnik je, kakor smo že v uvodu omenili, pozval reše-valce iz Ljubljane na pomoč. Ana in sosed in zdravnik so nesrečno žrtev podivjanega zločinca spravili na posteljo in jo za silo obvezali. Sestra ji je že prej previdno oprala razmesarjeni in okrvavljeni obraz. Čez nekaf časa se je Ivana spet zavedla. S komaj slišnim glasom je šepetale povedala, kdo jk> je napadel in kaj je odnesel, nato je pa spet umolknila. Ko so prišli reševalci iz Ljubljane, je bila že tako slaba, da ni mogla več govoriti. In ker se je sestra Ana vsak h'p bala katastrofe, ni hotela, da W vzeli Ivano s seboj v bolnišnico. Bilo je žal verjetno, da sirota ne bo preživela dneva. Morilec prijet Na listku, ki ga je z zadnjimi močmi napisala nesrečna Ivana Kafolova, je bilo napisano samo: MAVRIN. S tem je bilo zadosti povedano in sled za morilcem je bila takoj podana. Josip Mavrin, 30 do 351etni brezposelni delavec, oženjen in oče enega otroka, je namreč eden bližnjih sosedov Kafo-love. Mož je precej pokvarjena natura in je bil pred letom dni baje zaposlen pri tovarni »Spectrum« v Ljubljani, odkoder so ga zaradi poneverbe odpustili. Od tedaj je bil brez posla in se je preživljal na čuden način. Po krvavem zločinu je Josip Mavrin odšel skozi Zgornje in Spodnje Pirniče in bil je baš v prijaznih Vikerčah pod Šmarno goro, ko ga je že zalotila roka pravice. Orožniki, ki so mu bila takoj za petami, so ga v Vikerčah aretirali. Na prvo vprašanje, zakaj je postal morilec, je cinično, nekam mrmraje. dejal: »Samo, da sem hudiča ubil!« Misli' je svojo žrtev Ivano Kafolovo. Orožniki so ga uklenili in ga takoj odpeljal5 v Medvode, odtod pa po zaslišanju v preiskovalni zapor v Ljubljano, Zdravnik dr. Arko pripoveduje Poročevalcu ponedeljskega »Jutra« je zdravnik g. dr. Arko v Št. Vidu podal naslednje zanimivosti o žalostnem dogodku: — Zjutraj sem bil pozvan na pomoč v Virje pri Zgornjih Pirničah, kjer je bila napadena Ivana Kafolova. V hiši, kjer je bil izvršen zločin, stanujeta dve sestri, starejša Ivana, ki kuha in kra-mari, in mlajša Ana, ki je delavka pri tvrdki Medic & Zanki v Ljubljani. Ana je šla zjutraj k maši, med tem časom ie pa prišel v hišo brezposelni delavec Josip Mavrin, ki je po vsej okolici na zelo slabem glasu. BiH je oborožen s sekiro in je planil nad nesrečno Ivano, katero je zelo hudo poškodoval. — Po mojem mnenju je glavna poškodba na prsih, kjer ima ženica hude podplutbe in velike zateklirae in sodim, da je nastala tudi notranja krvavitev. Ni izključeno, da je dobila tako hud udarec po prsih, izključeno pa seveda ni da je zločinec po njej teptal. Na gla- vi je imela tri rane, ki pa niso bile videti smrtne. Opazil sem rano tudi na roki. — Prišel sem h Kafolovim okrog 1130 in ker sem videl, da je ranjenka zelo slaba, sem odredil takojšen prevoz v bolnico, česar pa njena sestra ni dovolila, češ: »Če že mora umreti, naj rajši umre doma!«. Po mojem mnenju so poškodbe smrtne in jih ranjenka ne bo preživela. Zapustil sem jo okrog ooldne in takrat je bila še živa. — Ko sem kmalu nato stopil v Medvodah na vlak proti Ljubljani, sem videl, da so orožniki prignali morilca, k* pa ni bil videti potrt Mavrin napravi vtis pravega zločinca, in kakor so mi Ljudje, ki trpe na otežkooeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega muči krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidalnem zamot-ku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer četrtinko »Franz Josefove« grenčiee. Vodilni zdravniki kirurških zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. pripovedovali orožniki, ni kazal nobenega kosanja In se je celo prav cinično smehljal. Povedali so tudi, da ie oropani denar — bilo je okrog 2000 dinarjev — že prinesla nazaj njegova, zaradi zločina bridko prizadeta žena, ki je — sirota z otrokom — druga žrtev skrajno brezvestnega zločinca. Tatvina desetih tisočakov in drugi ljubljanski dogodki Ljubljana, 4. novembra. Prvo soboto v mesecu jje pri nas običajno po trgovinah zelo živahno in razgibano, pa tudi kupčija je še dosti dobra. Tako je bilo tudi pri neki trgovki, ki ima svoj lokal sredi mesta. Zadovoljno je zvečer preštela denar in inkasirani znesek dala v svojo ročno torbico. Bilo je okrog 10.000 Din, ki jih je priložila ključem. Okrog 18. je zaprla svojo trgovino in odšla k modistki Stegnarjevi v Stritarjevo ulico. Tam je pomerjala klobuke, pri tem pa je položila torbico z denarjem na stran. V trgovini je bilo več drugih strank. In med tem, ko je bila trgovka v pomerjanju preveč zatopljena, ji je nekdo previdno odnesel torbico z 10.000 Din in vsemi ostalimi predmeti. Okradena trgovka je sinoči zadevo prijavila policiji. Prav do polnoči in tudi danes na vse zgodaj so poizvedovali policijski agenti na vse strani, vendar o drzni tatici do zdaj ni ne duha ne sluha. Identiteta samomorilca na Golovcu ugotovljena V nedeljski številki smo poročali da so našli izprehajalci na Golovcu v soboto popoldne okrog 55 letnega precej slabo oblečenega moškega, ki je ležal na tleh z vrvjo okoli vratu. Očividno se je neznanec obesil, nato pa padel z drevesa. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Štepanjo vas. Danes so ugotovili njegovo identiteto. Pokojnik je 55—60 letni branjevec France Grdadolnik, ki je imel svojo stojnico na Tyrševi cesti. Mož je bil nekoliko slaboumen, bival je zaradi tega že v umobolnici. Izven dvoma je, da si je končal življenje v hipu duševne zmedenosti. Pozor na suknje! Zaradi bližajoče se zime so postali tatovi na suknje zelo podjetni. Skoraj ne mine dan, da ne bi izginila v kaki kavami ali pa gostilni suknja, a snamejo jih tudi drugod in tatovi tudi radi stikajo po zasebnih stanovanjih in drugih lokalih. V soboto zvečer je odšel mestni referent za mladinsko socialno skrbstvo g. Alojzij Sedej z nekim znancem iz svoje pisarne v Mestnem domu k predstavi šentjakobskega gledališkega odra. Pisarno Je zaklenil. A ko sta se vrnila, sta našla vrata odprta in nekdo jima je odnesel obe suknji, vredni na 2000 Din. O tatvini je bila obveščena policija. Igralski jubilej pri Šentjakobčanih Sentjakobčani so v soboto zvečer doživeli na svojem odru v dvorani Mestnega doma pomemben in prisrčen praznik. G. Ferdo Hanžič, eden najbolj marli vih, prož-n:h in talentiranih članov šentjakobskega ansambla, je kot Oblcški Tonček v Gove-karjevih »Rokovnjačih« praznoval svoj stoti nastop. Sentjakobčani imajo veliko družino stalnega občinstva g. Hanžič sam ima prav tako velik krog prijateljev in spošto-vateljev svojega igralskega dela. Tako je bil na jubilejno predstavo izredno velik naval. in še preden so odprli blagajno, je bla .dvorana že skoraj do kraja razprodana. Občinstvo je igralce. ki so romantično ljudsko igro v resnici doživljeno podali, navdušeno aklamiralo, posebej še jubilant* samega. Sredi prvega dejanja je bil g. Hanžič pri odprti sceni deležen dolgotrajnega spontanega aplavza V odmora je nato režiser g. Petrovčii vpričo vsega igralskega zbora izrekel v imenu odbora in vsega članstva jubilantu na odru nekaj toplih besed. Zahvalil se aiu je za vestno in marljivo sodelovanje t g'e-dališki družini in naglasil, da so ga ▼ tem času skupnega dela vsi spoznali in vz ju-bili kot tihega, skromnega, vestnega in •skrenega tovariša. Njegovim čestitkam se je pridružil ves zbrani ansambel m bilo je zelo mnogo cvetja in vencev in mnogo daril. Dvorana je jubilanta ponovno p :/Jra-vila z burnim, iskrenim aplavzom. Bil je ien praznik, ki je spet enkrat pokazai. m ko so v tem malem tihem kulturnem ki so ga ustvarili Sentjakobčani, vsi združeni v eno. publika m igralci. G. Haužiču tudi naše iskrene če-.tftkn' V dežju na Suhem bajerju Za danes popoldne je bilo napovedano odkritje spom nske plošče žrtvam, ki so v letih svetovne vojne padle za nacionalno osvobojenje pod puškami avstrijske solda-teske na Suhem bajerju. Zaradi narodnega žalovanja po smrti kralja-mučenika je bila svečanost v zadnjem hipu preložena. Deloma zaradi poznega obvestila, deloma pa tudi zaradi dobre navade, ki so jo Ljubljančani povzeli po vojni da vsako leto prvo nedeljo po Vseh svetih obiščejo grobove neznanih žrtev tuje tiranije nad naJim narodom, pa se je danes popoldne vkljub slabemu vremenu zbralo veliko število občinstva na malem, tihem pokopališču, skritem v zatišju golovškega gozda. Po ozki stezi, ki drži mimo strelišča pod hribom. bil več ono, kar sem bil prej. Postal sem iz temelja nekaj drugega. Novega-- Z Matošanom sva ustavila pod bregom. Na meji med njivami in vinogradi. Tam, kjer je samevalo nekaj drevja in so se doline ločile od hribov. »Vzemi košarico z brašnom! Jaz naložim vrečo s krompirjem. Odneseva. Smili mi se kobilo trpinčiti v tak klanec. Dovolj bo vlekla domov, kadar zgotovi-va v drvoseči.« »Kobila. — Kaj jo boš tu pustil, Matošan? Brez varuha? In voz? Orodje?« »A-ha! Pokrijem jo. Naj se pase, dokler se ne vrneva. Nikogar in ničesar se ne bojim. Žival je mirna. In svet je tod dober —« In je kobila z vozom ostala ob potu pod vinogradi Z Matošanom pa sva vsak s svojim bremenom na plečih od-lezla vkreber po stezi. Pred zidanico s prigrajeno kuhinjo in sobico naju je sprejela--Mladenka — Dekle — Tanko — Slabotno — Dekletce — Kakor da je z vetrom pridrselo izza božjih hrbtov. In bi samo sapice potrebovalo, da zopet izgine ž njo. Dekle.— Mladenka — Prosojnih rok in lic. Prsim jedva sled. Bokov za spoznanje. Svetlolasa. Rjavooka. Da! Rjavooka — Da, da! Oči! Njene oči! Kakor z roso preplavljene — Vlažne — Mokre — Ostre — Srepe — Tuje--Ne! Ne take oči! Oči mehke — Znane — Domače — Prepolne nečesa ljubeea — Ne^k^n^no ljubega in dobrega — Nečesa, o čemer sem menda nekoč sanjal v sonarni poletni noči — Nečesa, kar sem nekje v svetu že videl — V svetu, ki je bil za menoj — Na drugi strani — Morebiti sem dekle s takimi očmi nekdaj že imel — Morda ga samo želel imeti — Gledal sem jo — gledal v te njene oči uporno in napeto — Ne da bi trenil s trepalnicami — Poželjivo in začudeno — Da se je v polmraku kuhinje na snežne zobe za smejalo troje deklet — Njenih tovarišic — ki so ž njo — njej za postrežbo — prebivale v zidanici — »Kaj bolščite v mene? Bolna sem — Tu v vinogradih v hribih se zdravim — Dobre jutro —c »Bog daj, gospodična! Odgovora na vaše vprašanje ne zmorem kar tako iz rokava — Oprostite —« »Ne de nič! — Pravijo, da sem jetič-na — Vsi — Domači — Zdravniki tudi — Sem so me poslali — Ne verjamem nikomur — Rozika mi je ime — Kaj sta nam pricijazila, stric?« V roke sva si segla — Ta dlan — ta njena dlan ni mogla biti jetična — Pre-mehka je bila — Pretopla — »Mleka in jajec in surovega masla, gospodična — Svežega koruznega kruha —« sem odložil čajno. In Matošan je pristavil: »Pa nekaj z vrta — Zelenjave —« »Hvala, stric! — Hvala, sosed!« »Vstopi! Prigrizneva drobtino za ju-žino,« je povaoil Matošan. »Izprazneva kupico —« One tri so odnesle košaro in odvlekle vrečo s krompirjem. »Stric, drv nam je zmanjkalo. Nam jih boste nacepili! — Ve tri na delo!« je zaklicala v kuhinjo. »Ena po vodo k studencu! Drugi dve s cekarji v bukovje po gobe!« »Bom! — Pa drugače, Rozika? Je boljše?« »Menda je! Dobro se počutim zadnji čas. V ostalem vam pravim, stric, da mi nič ni! Čemu torej toliko skrbi! — Če — če pa sem zares za britof, me odnesite in zakopajte! Živo! — Kaj prenašate te stvari po dvakrat na teden tri ure daleč za menoj!« Dekleta so smuknila na stezo. »Miruj, Rozika! Ne vznemirjaj se! Škodilo ti bo! Veš, da bi za te zvezdo snel z neba in bi ti jo v naročje položil, če W bilo v mojih močeh in bi ti s tem bilo pomagano!« je dejal Matošan. Izpil hi vstal. »Natoči si! Posedi! Dolgo se ne bova mudila.« V kotu je pobral sekiro in stopil čez prag. Pod cvetočimi braj-dami so zapeli trdi udarci po grča vih kladah-- « »Kaj počnete, gospodična?« »Sončim se. Kakor martinček. In se ob enem hladim Pa premišljujem —« Ležala je v mreži, privezani med tepko in jablano na vrtu za hišo. Razpušče-nih kit. Samo s tanko odejo pokrita čez orsL »Premišljujete? O čem?« »O vsem!« »Široko polje, gospodična! Brez mejnikov in plota —« »Ce ga nekoliko zgnetete v možganih, zelo majhno — Sedite! — Z nekoliko be- ae je ▼ zgodnjem popoldnevu pomikala skoraj nepretrgana procesija ljudi do mesta. kjer so pred zadnjo tarčo našli borci svoje poslednje domovanje. Pod odprt mi dežniki s« je družba zbrala v topli molitvi xa pokojne. Otroci z Gradu, kjer so mnogi obsojenci avstrijske pravice imeli svoj zadnji dom, preden so stopili pred puške, so glasno molih naprej. Prinesli so tudi nekaj vencev n svežega zelenja in rož ki so jih napletle žene na Gradu, in so r njimi okrasit veliki mrki križ. ki čuje nad grobiščem. Prav tako so bili vsi grobovi okrašeni s cvetjem in lučke so gorele na njih. Bila je lepa svečanost katere turobno in-t"mnost je mračno, deževno vreme samo Eovečalo. Spominska plošča, ki jo bodo od-rili prihodnje dni, je vzidana v masiven kamnit podstavek in nosi napis: 1914—1918 V spomin žrtvam avstrijskih trinogov na Suhem Bajerju v Ljubljani L XI. 34 NO. Spodaj pa je v zlatih črkah vrezano še poslednje naročilo kralja-mučenika: Čuvajte Jugoslavijo! Po končanih molitvah se je množica spet »zšla. Ilovnato stezo, ki drži od Dolenjske ceste do Suhega bajerja. bi do odkritja spominske plošče, ki bo gotovo zbralo še veliko večje število občinstva na tem skritem vojnem grobišču, kazalo spričo neprestanega deževja vsaj na najbolj nujnih mestih malo posuti. Prireditelj1 naj poskrbe, d« bo uslišana ta prošnja, ki jo beležimo pač po želji vseh udeležencev današnjega neoficielnega spominskega slavja. Razstava moderne slovenske grafike v Zagrebu Zagreb, 4. novembra. Danes dopoldne so v Umetniškem paviljonu slovesno otvorili razstavo »Trojice« Bab ič-Becič-Miše. kakor jo po priljubljeni in uvaževani tradiciji prirejajo vsako leto. Kakor običajno, so vodilni trije hrvatski slikarji tudi letos povabili nekaj gostov, da razstavijo z njimi. Lani sta bila vabljena znameniti poljski grafik Skozcvlas in naš France Pavlovec, čigar dela so v hrva+sk umetniški javnosti vzbudila veliko zanimanja m žela mnogo pohvale. Letos pa je »Trojica« poleg dveh drugih hrvatskih slikarjev, Bruna Buliča in Slavka Sohaja, povabila na razstavo predstavnike ntade slovenske grafike, s čimer je tej panogi naše mlade upodabljajoče umetnost izrečeno lepo priznanje. Razstave so se izmed na?h mladih grafikov udeležili France Mihe,s5 Maksi ra Sedej !n Dore Klemenčič, iz starejšega kroga naše mlade umetnške generac!je pa Vmo Pikra, Tone Kralj, B.j";dar Jakac in Miha Malež. Mihelič razstavlja litografiji »Tihožitje z zrcalom« in »Mrtvašrrco« m tuše »Pokopališče«, »Krave s teličkom*-, »Golo drevje« in »Lesen most«. Maksim Sedej je poslal iz svojega ckla »Predmestje«, ki se je pred nedavnim časom pojavil na slovenskem kn}:žnem trgu in se je kritika izrekla o njem nadvse laskavo, linoreza »Pogreb« in »Jutro«, tuše »Tovarna«. »V kavarni« in »Maškare« in risbo »Mrtvo dete«. Klemenčič (Gelje) razstavlja samo lesorez »Prelomljen«. Za delo in stremljenje mladega slovenskega umetniStega rodu je značilno predvsem močno, elementarno doživljanje novodobne družabne in človeške stvarnosti, ki sta ji predvsem Mihelič in Sedej idejno in formalno močna in dosledna propovednika. Pilon je poslal radiranke »Lovec s psom«, »Dva na klopi«, »Ženski akt«, »Ajdovščina«, »Menage« in olie »V pekarni«. Tone Kralj litografijo »Faust«, črno kredo »Nevihta«, radiranke »Sejalec«, »Svatba«. »Mati« in »Dve materi«, Jakac lesoreza »Mati in hči«, »Portret komponista 2.«, litografiji »V gledališču«, »Sak dirigira«, radiranko »Na oknu« in kredi »Pri kosilu« in »Portret komponista H.«, MaleS pa monotipije »Cvetje«, »Ljubezen«, »Motiv iz Berlina«, »Ženska glava«, »Tihožitje s kumarami« in risbo »Eva«. Čeprav revija moderne slovenske grafike, kakor jo predstavlja razstava »Trojice«, seveda ni popolna, vendar prav dostojno reprezentira to našo mlado umetnost. Za razstavo ia posebej še za dela mlad h slovenskih umetnikov vlada v zagrebških umetniških krogih živo zanimanje. Postani in ostani člar „ Vodnikove družbe" sedam i bi se dalo ograditi — to polje —c »Na primer?« »Pustiva — Rajši mi povejte —c »Bežite? Se umikate?« Preložila se je v gugalnid tako, da ji je glava legla na skrčen komolec in mi je gledala v obraz — »življenje, ki ni vredno, da ga človek živi —t »Ste samomorilsko razpoloženi, gospodična?« »Niti od daleč ne! Nisem se spravila na svet sama. Torej se sama tudi končati ne smem. Kukavica jadna! Toliko moralke — prirodme in krščanske — sem tekam deset let v šolskih klopeh vendarle nabrala. Če jih nisem — prvo in drugo — že s svojim rojstvom prinesla pod sončno luč —! »Gospodična —« Drobno je zakašljala. Z levico si je potegnila odejo do vratu. Na doljnem koncu nihalke p je bosa nožica ušla do gležnji izpod odeje in je ni umaknila. »Recite mi, kako sodite o materah?« »O materah, gospodična?« sem se zavzeL Pogledam jo. »Kako to mislite?« »Dobesedno, kakor sem vprašala —« »Mati gospodična Rozika —« sem rekel počasi — »Mati je kakor najsvetejša hostija — ki se ž njo prvikrat obhaja otrok pred angeljsko mizo — Bral sem tako — Iz lastnega prepričanja in lastne izkušnje pa vam prisežem, Rozika, da ni laž, kar je bilo napisanega o materi v tisti knjigi —« »Resnično — Kakor prvo sveto obhajilo je mati —« je ponovila Rozika in z očmi ob visel a na rožnem grmu za Dogodki po širnem svetu Sezija pudingov se ]e pričela V Angliji se ta pričetek obhaja vsako leto zelo svečano in resno Spomin iz svetovne vojne Francoski listi priobčujejo niz slik iz življenja nedavno umrlega državnika Raymonda Poincarčja. Na tej sliki vidimo tedanjega državnega predsednika na Somrai L 1916. Pred njim in maršalom Joffrčjem defilirajo čete* ki gredo na bojišče v strelske jarke Sadovi revolucije Pogled na ulico v španskem Oviedu, kjer so uporniki postavili barikade. Redna vojska je upornike premagala in razbila njih postojanke vrtno ograjo. »In ptica pelikan je mati — Odprla reža je mati — Vse najlepše itn najslajše na svetu je mati — ako —« »Ako, gospodična?« »Kakšno je vaše mnenje o--« »O čem, gospodična? 0 kom?« »O sosedih —« je mahnila z roko čez cesto, kier je stala med sadnim drevjem visoka, z rdečo opeko pokrita hiša, »O sosedih take — sorte —« »Poznal sem gospodična — nekoč — človeka — takega soseda — poštenjaka — Hude besede ni nikoli bilo slišati iz njegovih ust — In ne iz tujih zlobne o njem —« »Ljubic ni imel po vaseh —?« »Umrl je čist, kakršen je prišel k nam. Senca greha ni nikoli padla nanj.« »Drugi? Ostali? Kolikor ste ž njimi prihajali v ožjo dotiko? Kolikor ste jih bližje poznali ?« »Kako bi. gospodična, človek, kot sem jaz —« »Sedaj ste gad v precepu vi! Prav delate, če se zvijete — Ljubeznivost za ljubeznivost —« Stisnjenih ustnic je posegla po rdeče vezani knjig: zraven sebe, polistala po njej in jo vrgla v travo. ^Moja mati in naš — naš sosed — tam preko — nista poštena!« je rekla a hripavim glasom. »Kaj, gospodična?« »Ni mi znano, da bi bili naglušni!« »Gospodična!« »Prezgodaj sem vstala davi. Vso noč me je davilo in dušilo — za zrakom — za svežim zrakom sem hlepela — V ve- ži sem ga zalotila — ko je odhajaj iz njene spalnice —« »Gospodična! Rozika!« »Posla zanj ni bilo v naši hiši v tak čas — In ko sem jo pred zajtrkom vprašala — mi je prfenala vse —« »Kaj govorite, gospodična? Priznala? Kdo? Komu?« »Mati! Moja mati! Meni! Vse!« »Nemogoče, gospodična! Nemogoče!« »Kakšno korist bi hasnovala iz obrekovanja lastne matere?« Pripognil sem se in zmedeno pobiral knjigo s tal. Rozika se je uravnala v mreži. Potegnila kodre, ki so ji zagri-njali oči, za ušesa. In čez čas je dejala: »Bolna sem! Ju Zda j sem bolna!. Do mozga v kosteh sem otrovana!«j Dvoje solz se ji je utrgalo pod vekami — »Oče me je še nerojeno zapustil in ga je podrlo nekje v gališikih bojih — Ako mi je sploh — on — bil — oče — Ako ni moj oče ona, ki je sinoči spal z mojo materjo — Velikokrat —« je zastokala — »mi je med ljudmi zadela beseda v uho — Sem ulovila ponižujočo kretnjo — Ostuden nasmeh — Nikoli jih nisem razumela — Nikdar podvomila nad materjo — še v sanjah ne — Lepo — Čisto — Najčistejšo — Najsvetlejšo — Odprto rožo — Ptico pelikana — Prvo sveto obhajilo sem jo nosilo v sebi — Njo — Mater — Do davi! — Haha!« je zagrgrala v suhem kaši iu ln se z rokami popadla za šibke prsi. Pa dvoje škrlatastih peg se ji je pojavilo na licih --Ko je spet zajela sape, se je kalnih zenic zagrebla v mene — »Tako! Kmet povzdignjen v viteški stan ■ Nenavadna čast je doletela švedskega kmeta Olafa Christofersona. Kralj Gustav ga je imenoval za viteza visokega švedskega reda Vase. Vitez Christoferson je na svoji kmetiji in okolišu našel mnogo arheoloških najdb in obogatil s svojimi darovi muzeje švedskin mest z dragocenimi prazgodovinskimi predmeti. Med njimi je sekira iz kamna, koje starost cenijo na 16.000 let, in mnoge druge najdbe iz dobe, ko so tiste kraje večinoma pokrivali ledni-ki. Z imenovanjem za viteza ceni švedsko ljudstvo bogato arheološko delo kmeta Christofersona. Odpiralec železnih blagajn na dnu morja Charley Courtney uživa v Združenih državah sloves, da izvršuje najposebnejšega vseh poklicev. Izučil se je za navadnega ključavničarja, pozneje pa se je specializiral za izdelovanje varnostnih ključavnic. Pri tem si je pridobil toliko strokovno zna-i nje, da živi danes udobno kot odpiralec že-j leznih blagajn. Pri mnogotero zavarovanih bančnih safih in kompliciranih tajnih tre-sorjih po bankah, ministrstvih in drugih uradih, ki hranijo denar, vrednote ali listine, se pogosto prigodi, da jih ne morejo odpreti iz enega ali drugega vzroka. V takih primerih pokličejo Courtneya, ki v prav kratkem času in z najpreprostejšimi pomagali odpre najbolj rafinirano izdelane ključavnice. Mož pripoveduje, da je v svojem poklicu doživel tudi več prav razburljivih in nevarnih primerov. Nekoč se je prigodi-lo, da je uradnik neke am£r. banke, ki je edini vedel geslo za odpiranje ključavnice tresorja, da je nekaj delal v tresorju, pri tem pa je neprevidno zaprl vrata za seboj. Neutegoma so poklicali Courtneya, ki je v desetih minutah rešil ujetnika, ki je bil zaradi pomanjkanja zraka že v nezavesti. Pri požaru neke tovarne so morali izprazniti tudi jekleno omaro, v kateri so hranili veliko množino dinamita, da ne bi le ta eksplodiral. V splošni zmedi pa niso mogli najti ključa in tako so brž poklicali Courtneya. Z zakrivljeno rogovilo je v kratkem času odprl težavno ključavnico. Samo enkrat ni imel uspeha. Dobil je nalog, da odpre denarni tresor vojne ladje, na kateri se je ponesrečil, kakor znano angl. poveljnik lord Kitchener. V potapljaški opravi se je spustil v potopljeno ladjo, vendar ni imel uspeha, ker je bila ključavnica popolnoma zarjavela. Vidite! — In zdaj lomim možgane — zakaj — čemu — za koga — sem jaz — s svojimi devetnajstimi leti — še ostala — nedolžna — še — poštena —« * Po Bakovčiča-h in Borovljanih so zorele jesenske sence. Glogovski gozdovi so bili vsi zlati. Trtje po goricah se je pokrivalo z rjavkastmi lisami. Na poko-šenih travnikih v nižali okrog Leščja so se pasle črede goved. Rozika je v vinogradu čepela pod trto in tipala vinske jagode. Ob mojih stopinjah je nekoliko upognila glavo in mi zaklicala naproti: »Sem te dočakala? K meni pridi! — Zobljem — Ni še sladko — Z menoj vred prosi grozdje solnca — Pa dobivava samo meglo — Tale bo dober —« je utrgala žolt grozd. »M—m—hm' Sem ga le našla! — No, poklekni! Pokusi! — Ne tako! Ne dam! Na kolena! Lepo! Uljuden gospod bodi!« »Pozdravljena, Rozika!« »Ubogaj!« Pokleknil sem zraven nje pod trto in jo hotel objeti. »Miruj! Najprej pokusi, če je dosti sladko — Če se izplača — Na!« Izluščila je jagodo iz rumenega grozda, dela si jo med zobe in rni ponudila usta v poljub — »Si dobil ST>oročilo?« je hitela, ko sva objeta korakala v zidanico. »Bala sem se, da ne bi pismo komu drugemu dospelo v roke. Pismonoše so često zelo neredni svetniki — Fant!« je postala pred vrati v sobico. »Ljubček moj!« Z Slon in sodišče Policijska oblast v Elloru, provinca Ma-dr as v Indiji, je vložila pri provincialnem sodišču prošnjo, da naj le to uvede uradni postopek zoper nekega slona, češ da pripravlja javno varnost v nevarnost, in ga obsodi na smrt. žival je bila obdolžena, da Ima že dva mmora« na vesti; pred dvema letoma je bila usmrtila dva človeka in naredila toliko stvarno škodo, da je sodišče takrat odredilo najstrožjo stražo za slona. Zdaj pa je vzlic vsemu napadel svojega čuvaja in ga močno ranil. Zaradi tega je policija predlagala sodišču, da ga obsodi in »uniči«. Sodišče je vzelo vso reč v roke, vendar časniki niso še poročali, kako se je končala. Ta primer spominja na neko še bolj zanimivo pravno prigodo, ki pa se je bila pri-godila že pred 70 leti. Takrat je sodnik v Ahmedabadu obsodil na smrt na vešalih osla, ki je pohodil in ugriznil več ljudi. Rja požre ogromne vsote Borba zoper to škodljivko je zelo važna naloga tehnologije. Dr. inž. Machu, ki je natančno proučeval to zadevo, poroča v nekem strokovnem listu, da je rja uničila dobro tretjino vsega železa, kar so ga od 1S60 do 1920 pridobili in izdelali na zemlji. Vzlic temu, da so v zadnjih časih izredno izboljšali varstvene ukrepe, je izguba še vedne zelo velika. Sedanje vsakoletne izgube, ki jih povzroča rja, cenijo na 250 milijard Din, kar je malone toliko, kolikor se na vsem svetu izda za oboroževanje. Seveda povzročajo varnostni ukrepi zoper rjo znatne stroške. Združene države izdajo vsako leto dve milijardi in pol dolarjev za pleskanje in druge postopke, da se očuvajo rje. Nemške državne železnice izdajo vsako leto 50 milijonov mark, da obvarujejo jekleno in železne dele propadanja. Ako se posreči, da bi zvišali trpežnost in odpornost materiala za nekoliko odstotkov, bi dosegli ogromne prištednje pri ljudskem premoženju. lehtmi, nemirnimi in tresočimi, se me je oklenila — »Sama sva — In bova — sama — ostala — vso noč — Vse je pripravljeno — Poglej!« Odprla je vrata. V izbici je bila prostorna kmečka postelja razgrnjena — »Seveda — če te ni strah — In če ne boš pobegnil — pred jetično — ljubico--« Pripovedovalec je utrnil pepel s cigarete — — »In potlej?« se je Vkresnilo vprašanje v temi. Menda je prišlo iz ust domače gospodinje. »Potlej?« — Ej, gospe! Nečednosti meni ne boste očitali. Tudi ne nespodobnih povesti. Naprtite to komu drugemu! Recimo italijanskemu pisatelju Guidu da Verona. Na tristodevetnajsti strani njegove »Prepovedane ljubezni« preberite drugi odstavek —« »In še pozneje?« je zašelestel poleg pripovedovalca svileni glas Strelove Pavle. »Tristoštirideseta stran istega romana, gospodična! — Nadaljujem iz svojega, gospe!--"Spuščal se je mrak — Utrgal se je krik in se razlegal po celi hiši — In večeren veter — jesenski veter — stari pijanec ga je vjel v svoja prgišča — ta krik — ta Rozikin krik — In ga je v vinogradih ok-og zidanice raz- tresel med težko obloženimi trtami-- Dalje vas ne zanima? Niste radovedne, gospe? Rozika je rekla: »Oh. fant, umrla bom —c »Kako — dekle — Moja draga — Kaj 20.000 funtov šterlingov za natančno uro V mornarstvu je zelo važno, da se z največjo natančnostjo določi zemljepisna lega kraja, kjer se ladja v gotovem času nahaja. Zaradi tega je 1714. britanska vlada razpisala nagrado 20.000 funtov šterlingov za tistega, ki izdela ladijsko uro. Pogoj je bil samo ta, da se s tako uro določi zemljepisna lega vsakega kraja, kjer bo v to določena ladja, in da sme največja razlika znašati samo pol stopinje. Polovico razpisane nagrade je dobil William Harrison. Njegova ura je na poti v Jamaiko naredila razliko samo petih sekund, na povratni vožnji pa dveh minut. Ker se je izumitelj čutil užaljenega zaradi krivičnega ravnanja, je svojo ladijsko uro neprestano izpopolnjeval. Tik pred smrtjo je pokazal časomer, ki se je v šestih tednih razlikoval samo za štiri in pol sekunde od pravega časa, tako da je izumitelj lahko mirno zatisnil svoje oči. Ženske v rjavi fronti E r n a Frantzova, voditeljica ženskih oddelkov rjavih srajc v Nemčiji si rekla —?« »Umrla — bom —< »Sedaj ne! Še ne! Prelepo je, Rosika —« »Tišči me — Tu — V prsih — Joj — fant — Usmili se —« V dlani sem vzel njen obrazek — Neskončno droban — Pod očmi črno obrobljen — Truden in bled — V medli svetlobi sveče, ki je brlela na mizi, se je na njenih ustih zalesketal rdeč curek krvi —« »Dekle! — Rozika!« »Moj fant — Zakaj ne prižgeš — hi-či —« »Luč gori, Rozika —« »Utrni jo — Naj bo tema — Ugasni — Tudi jaz — grem — v temo —« Gospe! Na rokah mi je umrla — V temle naročju — Ob brleči sveči — V vinogradu — V zidanici — Na postelji, s prvo žrtvijo ljubezni posvečeni — Okno je bilo na stežaj odprto — Nobenega glasu ni bilo tisti čas v vinogradih — Še črički so molčali — Nebo brez zvezd in meseca — Samo veter jesenski — stari, nikoli siti pijanec — se je motovilil med trtami — — Gotov sem gospe! Zakaj molčite?« Vroči nervozni prsti Strelove Pavle so se doteknili prioovedovalčeve desnice: »Prijatelj! — Zavidam ji — RozUd — Zavidam —« Čuva po Jugoslavijo! Ameriška stratosSernika Jean in Jeanetta Piccard v pomenkn s tvorničarjem Henryjem Fordom pred vzletom v stratosfero. Podvig se je, kakor znano, ponesrečil Zaključek proslave Hermesove 15 letnice Svojo petnajstletnico je Hermes zaključil z motornimi dirkami — Zaobljuba motociklistov — Zanimive borbe — v dirkah ■m --- Prvotno za 14. oktobra določena prireditev se je morala preiožiti. Tako je zašla r malo prikladen čas in je bilo treba tudi skrčiti spored. Odpadle so med drugim vse kolesarske točke. S svojo najmlajšo sekcijo je Hermes zaiključ.l serijo jubilejnih prireditev in podal obenem blanco polletnega deia svoje moto-sekcije. Za začetek ta bilanca ni pasivna. Beleži par lepih pri-reditiev, o katerih smo med letom poročali, bila je katera tudi še v začetn škem stlu, ta poslednja pa je dobro uspela. Le škoda, da ji je bilo neugodno deževno vreme v kvar in da ie tako izostal priliv občinstva, ki bi bil tudi materielno plat bolj razveseljivo zobi či'L Prireditev je moto-savez izkoristil tudi za slovesno zaobljubo motoristov in funkcionarjev ljubljanskih m o-t-o-klubov. Po pozdravnem krogu paš z ugaslimi motorji so se posrrojil. pred tribuno, zavito v črnino in pred poprsjem bLagopokojnega kralja Aleksandra zastopniki lnibliansKiih motoklubov 'n sekcij ter motoristi s svojimi stroji. Podpredsednik moto-saveza g. Gorjanc ie športnike in občinstvo nagovoril: Govor g. Gorjanca Z današnjimi motodirkami zaključuje ŽSK Hermes ciklus prireditev ob lSietnici svojega obstoja. Kot predstavnik Saveza motoklubov kraljevine Jugoslavije izrekam agil-nemu klubu največje priznanje za njegovo uspešno udejstvovanje. Tužne okolnosti, v katerih se vrši današnja prireditev, pa nam nalagajo prvo dolžnost, da se poklonimo večnemu spominu našega blagopokojnega Najvišjega Pokrovitelja. Mirno in nevzdramno spi poleg svojih velikih prednikov naš Viteški kralj Aleksander I. Uedinitelj, čigar srce je utripajo za vse, kar je dobro, plemenito, lepo. .Motosport je izgubil z njim velikega prijatelja in pobomika. Osirotela je po njem naša draga Jugoslavija, osirotel jugoslovenski šport. Toda podli zločin ni mogel streti duha velikega blagopokojnika. Njegov duh vlada daije nad Jugoslavijo, ojačuje jo do neizmernosti moči in volje. Ta duh jo bo vodil in krepil v bodočnosti. Vdani in zvesti nasledniku velikega blagopokojnika bomo jugoslovenski motoristi nadaljevali v delu za procvit motosporta in veličino Jugoslavije, vedno pripravljeni, da zamenjamo šport z dolžnostjo v obrambi naše mile in ljubljene domovine, Športniki! Tovariši! »Čuvajte mi Jugoslavijo!« je bil poslednji d'h, poslednji opomin, oporoka velikega kralja. O, kralj.' Tvoje besede so nam zaklad, to je naša volja in naša obljuba Tebi, viteški kralj! Tu in povsod, koder srno, zaobljubi jamo pred svojo vestjo: Ali motoristi Jugoslavije se obvezujemo s svojo moško častno besedo, da bomo "vedno izpolnjevali oporoko našega blagopokojnega kralja in pokrovitelja, da bomo imeli vedno pred očmi koristi domovine in narodnega edinstva, do skrajnih naših moči bomo čuvali Jugoslavijo in bomo zvesti Nj. Vel. kralju Petru D. Slava Nj. Vel. Viteškemu kralju Aleksandru I. U edini telju! Naj živi Nj. Vel. naš kralj Peter HA Živela Jugoslavija! • Vodja prireditve g. Pipenbacher, načelnik športne komisije MK Ilirije, je nato postavil motoriste na start, na njegov znak so motorji na mah utihnili in v enominut-ni tišini in molku so navzočni počastili spomin tragično preminulega vel kega pokrovitelja vsega jugoslovenskega športa. Pa so zopet zabrneli motorji in prevozili časten otvoritveni krog. Nato se je pričelo tekmovanje samo. 1. dirka motorjev do 250 ccm, šport, 6 krogov. Star tali so trije motorji. Lapajne, MK Ilirija, je moral zaradi defekta kmalu odstopiti, placement sta si razdelila v ostri b-orbi brate Cerič iz Maribora. Rezultat: 1. Cerič Slavko, 3:17 ena petina; 2. Cerič Hinko, oba Motoklub Maribor. 2. dirka motorjev do 350 ccm, šport, 6 krogov (prva vožnja). Štirje tekmovalci so se že v začetku razdelili v dve skupini. Na čelu sta se borila za zmago Kopič-Kralj in Cerič Hinko. za placement na koncu pa je šla borba med Ceričem Slavkom in Soštar-kom. Privozili so v cilj: 1. Cerič Hinko, 2:43 dve petini; 2. Kopič-Kralj, IHMK Zagreb. 2:51; 3. Cer č Slavko 3:00 dve petini; 4. Šo-šterko. IHMK Zagreb. 3. dirka motorjev do 500 ccm, šport, 6 krogov (prva vožnja). Med štirimi tekmovalci je takoj izbil na čelo »leteči Kranjec«, inž. Lotz z Maribora in šoštarko iz Zagreba, ki je padel, sta kmalu opustila borbo, Sušnik i i Maribora pa Stariču ni bil prava konkurenca. Rezultat: 1. Starič, Hermes, 2:58; 2 Sušnik. Perun-Maribor, 3:29. 4. dirka motorjev do 500 ccm, turing, 6 krogov. Tekmovali so štirje, ki so si razdelili placement že takoj po startu. Vrstni red je b i od starta do cilja: 1. Kopič-Kralj, 3:00; 2. Cerič Slavko, 3:07; 3. Šoštarko, IHM Zagreb, 3:10; 4. Sušnik, 3:22. V tem delu sporeda — pred odmorom — je odpadla točka »dirka novincev vseh motorjev do 1000 ccm«, ker ni bilo prijav. Po odmoru se je nadaljeval spored: 5. dirka motorjev do 500 ccm, šport, 6 krogov (druga vožnja). V tej skupini je imel »leteči Kranjec« vsaj nekaj konkurence, toda tudi tokrat je zmagal gladko in z velikim naskokom. Startalo je pet tekmovalcev. ki so prispeli v cilj tako: 1. Starič 2:27 (najboljš: čas člneva, za najboljši krog je rabil 24 sekund); 2. Babič, IHMK Zagreb, 2:47; 3. šoštarko. 3:48 ena petina; 4. Pollak, MK Ilirija; 5. Pajer, MK Ilirija. — V obeh vožnjah skupaj (točka 3 in 5) je dosegel Starič v 12 krogih čas 5:25 in zmagal v tej disciplini. 6. dirka motorjev do 350 ccm, šport, 6 krogov (druga vožnja). Točka je bila zelo napeta. Startalo je šest tekmovalcev in je bila huda borba za vodstvo. Naposled so pnvozil v cilj v tem redu: 1. Cisar. IHMK Zagreb, 2:51 tri petine; 2. Cerič Hinko, 2:54 dve petini; 3. Kopič-Kralj, 3.00 ena petina; 4. Sušnik; 5. Pajer; 6. Pollak. — Skupaj s prvo vožnjo je dosegel v 12 krog'h najboljši čas Cerič Hinko (5:37 štiri petine) in s tem zmagal v tej discipl ni. 7. dirka vseh motorjev do 1000 ccm, 6 krogov (prva vožnja). Ta vožnja ni dobro uspela. Startali so Starič, Čenč Slavko, šoštarko, Kopič-Kralj, Sušnik m Lapa;ne (MK Ilirija), pa so razven prvih dveh vsi odstopili. Brez konkurence je bil prvi na cnju Starič v času 2:30 dve pet ni, irugi Cerič Slavko, ki je rabil 3:21 eno petina. Do druge vožnje je hotel poss-i»eJ Sianč v 12 krogih čas 5:07 dve pet- v. obenem naj-Ooijš. čas. Častno nagrado, venec s troboj-ko, si je pošteno zaslužit m je občinstvo njegov uspeh kvitiralo ? glasnm priznanjem Čestitkam se pridružujemo tudi mi, s pripombo, naj bo pogumni tekmova ec. ki nas tudi na mednarodnih tleh uspešno zastopa, v bodoče na startu bolj disciplni-ran m naj ne skuša pridobivati na startu! Napovedana dirka motorjev do 350 ccm, tunng, je odpadla, ker ni b lo prijav. Vodja tekmovanja, g. Pipenbacher, ki je iz prijaznosti prevzel vodstvo na priredite-Ijevo željo, je k prireditvi prpomnil. da si želi tudi v bodoče tako složnega nastope vseh naših motoklubov. Dosedanji razdor med klubi ni privedel do poz tivnih uspehov, s to prireditvijo pa je podana baza za uspešno delo v bodočnosti. Motoklubi v Sloveniji so že pokazali velik napredek in se kaže potreba po lastnem podsavezu, da bi si porazdelili delo med seboj v nezavis-nosti od saveza. Kar se tiče vozačev, bi želel, da b si motorje pripravili že pred tekmovanjem in bi se tudi v tem pogledu približali zunanjim tekmovalcem, ki po prireditvah ne beležijo tolikih defektov. Ti vplivajo samo zavlačevalno na prireditev, ki se tako ne more gladko razvijati. _ Nas material po, kar se tiče samega moža, je izredno dober. Zvečer ob 20. je bila razdelitev nagrad pni Keršiču v Šiški. Prvorazredni v borbi za točke Prvenstvene tekme v Mariboru, čakovcu in Celju so nekoliko izpremenile tabelo — Vodi ČSK, na koncu pa so Hermežani Prvorazredniki v borbi za točke Prvenstvo prvega razreda se je včeraj nadaljevalo na treh igriščih, in sicer v Mariboru, Celju i.n čakovcu. Doseženi rezultati so ne kol »k o izipremenili dosedanje stanje. Na čeilu tabele se je učvrstjl Cako-vetčki SK s svojo zmago nad mariborskimi Železničarji. Celje si je kljub porazu še ohranilo drugo mesto. Krepak skok naprej je napravil Maribor, ki je s petega mesta prišel na tretje mesto. Nato sledijo Svoboda, Železničar in Rapjd, ki ie preskočil Hermesa. Hermežani so na koncu tabele, vendar Da naj jih tolaži to, da so odigrali šele eno tekmo. Stanje je sedaj naslednje: ČSK 3 3 0 0 13:2 6 Celje 4 2 0 2 6:6 4 Maribor 2 1 1 0 5:4 3 Svoboda 4 1 1 2 8:20 3 Železničar 2 1 0 1 5:3 2 Rapid 4 1 0 3 9:10 2 Hermes 1 0 0 1 2:3 0 V naslednjem poročila o včerajšnjih tekmah. Rapid : Svoboda 73 Maribor, 4. novembra. Na Rapdovem igrišču se je danes odigrala prvenstvena tekma med Rapidom in Svobodo. Zaradi izredno slabega vremena se je zbralo na igrišču le okoli 400 ljudi, večinoma najbolj vnetih pristašev obeh klubov. Predvsem je treba omeniti, da Je vladal danes za spremembo na jgrščnh vzoren red in da ni prišlo do najmanjšega incidenta, brez katerega se tekme med domačimi rivali le redlko končujejo. Na razmeroma dobrem terenu se je predvajala igra. ki ie bolj sličila prijateljski tekmj kot boflbi za točke. Rezultat tekme je make prevso-ko izražen. Rapid je zmago zaslužil, o tem ni govora, samo razlika v glavnem ne odgovarja poteku igre. Do odmora so bili Svobo-daš; vsaj enakovreden nasprotniik in če bi razpolagali z odločnejšimi močmi v napadu, bi bili lahko že v odmoru vodili z naskokom treh golov, za katere so imeli zrele in prezrele prilike. Moštvo Svobode je v posameznih formaciah precej heteroge-no. Poleg solidne obrambe in v splošnem dobre krifcke vrste, imajo napad, ki je večinoma pokazal čudovito nemoč, ko je prihajal v kazenski prostor nasprotnika. V napadu je vsaj kolikor toliko igrala pozitivno samo leva stran. Ostali del napada je bil že v poljn šifcek, pred golom pa sploh ni predstavljaj resne nevarnosti. Krilci so. bili dobri fn če bi desno krito igralo malo mami površno, bi tala sredin j a vrsta kot celota napravila najboljši vtis. Ož.ia obramba je opravila svod posel zelo solidno. Rapid dolgo ni mogel priti do pravega poleta. Ves prvi polčas si je dal igro povsem zmešati, pri čemer je treba siicer tudi upoštevati fe redno š bko igro krilcev. V igri z nasprotnikovo abrambo napad, prepuščen svoji usodi, ni mogel uspevati. V tem delu igre in še v začetftu drugega polčasa so "bili krilc" šibki in šele, ko se je razvil srednji krilec, so začeli napadi Ra.pida. ki so bilri predvsem nevarnejši. Najboljše orožje so imeli Rap dovci v napadu. ki ie imel sicer šibko zaslombo, afi je imel krepke poteze naprej. Obramba "Rapida je kazala znake slabost1. Barlovič je bil n. pr. na momente prav dober, bil pa }e tudi zelo nezanesljiv ;n je moral njegov partner ponovno intervenirati da v eadnjem hipu reši situaclio. Goli so padli v naslednjem redu: KUpp-stadfter r 12. min. 1:0 za Rapid, Stern iz- enači v 14. min. V 36. min. doseže Svoboda vodstvo po Sternu, a Rapid v 44. min. izenači po Baumlu. V drugem poflča-•su postavi Prinčič v 2. mm. 3:2 za Rapid. •V 15. min. izenači Tomažič, v 16. min. postavi Bauml 4:3 za Rapd. V 20. min. postavi zopet Bauml z enajstmetrovko 5:3, v 34. min. Prinčič 6:3 in v 40. min. Barlo-vič 7:3. Sodil je objektivno g. Jančsč. Predtekma rezerv Svobode in Rapida je s 3:3 (0:2) ostala neodločena. Tudi dopoldanska prvenstvena tekma mladin Marto-ra in Rapida je s 3:3 (1:3) ostala neodločena. čakovečki SK : železničar 2:1 (0:1) Čakovec, 4. noveiribra. Mariborski Železničar je svojo prvenstveno tekmo v čakovcu izgubil ter moral prepustiti dve točki domačinom. Treba je poudarjati, da se je g na zadnjih 20 minut vršila v taki temi, da skoraj ni bilo videti igralcev na polju. V takih okoliščinah igra v drugem polčasu sploh ni bSa regularna. Zelezn čar ie v splošnem igral boljše kot domačini. Zlasti v prvem polčasu je bil v rahli premoči. V tem delu igre so sicer domačini zaigrali krepko, vendar pa so se vsi njihovi napadi razibili ob dobri obrambi Mariborčanov. Napad Železničarjev je zoipet zapadel v staro hibo hiperkombim-crije v kazenskem pTostoru, zaradi česar izkupiček v prvem polčasu ni M tak, kakor bi moral biti po poteku igre. Začetek drugega poJčasa je pripadel Železničarjem, nato so pa prevzeli besedo domačini, ki so pod zaščito teme dosegli dva gola 'n s tem tudi zmago. Od 25. min. drugega polčasa ni bilo več mogoče zasledovali dogodkov na igr šču. Igra je bila v splošnem fair. V 41. min. •prvega polča*a je dosegel vodstvo za Železničarje Habilit po lepi kombinacij*. V •drugem polčasu so domačin;, izenačil; v 28. •min. Zmagonosni gol pa je padel v 41. minuti. Sodil }e g. Remprecht iz Celja. Njegove odločitve niso sicer bMe, zlasti glede fou-