PMtivni nosana v gotovini	Maribor,	četrtek	rs	februarja	1935	49	L*'°	’*	(XV’*)
Cena 1 Din
MARIBORSKI
VECERNIK
Ursdnlttvo m uprava: Maribor, aoapoakaul.il/ Talafon ursdnlitva 2440, uprava 245S	___	mam*	VBVPI	flft	99
lahaja razen nadalje In praznikov vsak dan •*> «■ url / Valja maseino prajaman	H	■	I M jMLJmf fwk *
* »pravi aH po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eaniku / Oglasa	JFBL	rallnii
sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra« v Ljubljani « Poštni čekovni račun SL 11.406 77	1	. Mb
Avstrijska turneja
Avstrijski kancelar dr. Kurt pl. Schuschnigg in njegov zunanji minister baron Berger-Waldenegg se vračata s turneje po zahodu Evrope. Tokrat nista obiskala »večnega mesta';, kamor so avstrijski državniki zadnja 'eta vajeni romati ob vsaki priliki in neprili-ki; obiskala sta Pariz in London. Z dovoljenjem Rima ali brez dovoljenja? Nekateri evropski listi so menili, da pomeni to potovanje prekinitev enostranske nave zanosti zgolj na Italijo, toda mi jim tega ne verujemo. Zdi se nam bolj verjetno, da sta Schuschnigg in Berger-Waldenegg Potovala z vednostjo in dovoljenjem Benita Mussolinija. Ko sta bila še na potu v Pariz, so listi (tudi avstrijski!) Poročali, da se bosta v prestolnicah Francije in Anglije zavzela zlasti za vrnitev Habsburžanov, češ. da bi bila samo tako za večr.o zagotovljena avstrijska samostojnost in neodvisnost. Mimo tega sta roma!a na zahod zaradi podonavskega pakta, oboroževanja, dolgov in posolil itd.
Da na zunaj nista imela sreče, so nam Povedala zadosti poročila o sprejemu v Parizu, pa tudi Londonu. V Pariz in iz Pariza sta morala kradoma, na skrivaj, ker francoska oblastva sicer niso mogla Prevzeti odgovornosti za njuno varnost m življenje, in celo k maši v znamenito Pariško katedralo Notre Dame nista smeta, ker se je baje na Schuschr.igga pripravljal atentat. V Londonu sicer ni Pilo tako burno, vendar se brez čete stražnikov in detektivov, ki so ju varovali, nista smela geniti. Zato pa sta sliša la nešteto lekcij s strani tiska, ki je povedal kar naravnost, da avstrijski režim v središč'h zahodne demokracije ne uži-Va zaupanja in tudi ne simpatij. Na zunaj bila torej ta turneja vse prej ko vese-lp in zabavna. V neprestanem trepetu za kolo življenje si človek ne more ogiedo-v«ti kar tako lepega Pariza in prostranega Londona, zlasti če še k maši ne sme. Fp tudi na znotraj menda ni toliko in takih uspehov, kot trobi n. pr. kakšna dunajska »Reichsposta«. Je sicer res, da so v Parizu v Avstrijo posebno zaljubljeni (ker se boje »Anschlussa« in s tem okrepitve Nemčije) in da v zadnjem ^asu kolebajo med svojo staro in novo žlMie’iiepo!itično orientacijo, kar ohlajale ^Pra navdušenja in lomi ravno črto, to-tako daleč tudi še niso. da bi mogli PreHiniati, kar so še včeraj blagoslavljali Zato so se morali ozirati tudi na n a -e stališče, zlasti glede Habsburžanov, Sa' vedo, da bi priznali mi prej »An-^hiss«, kakor pa restavracijo HabSblir-^OV.
Kar se je torei v Parizu, kier sta bila Schuschnigg in Berger-Waldenegg ofici-elr-p gosta francoske vlade, še sklenilo.
bile samo »smernice«, kakršnih |c evronska diplomacija sfabricirala le-°s v dveh mesecih že več kakor prej v. dolgih dveh letih. Kaj bo iz teh »smer-n,c« nazadnje nastalo, ne ve nihče, niti k- Lavni, niti g. Simon, niti g. Mussolini, hi Šele g Kurt ni. Schuschnigg. Eno se le zdi da se glede Habsburžanov ' chusc'i?ii,Trr in Berger-Wa’denegg z La-Plom in Fiandinom niti o »smernicah" j* ?ta sporazumela. Prav tako pa tudi v "Ondonu. k;er obisk ni bil oficiclen hahs r"rŠko vprašanje ni pognalo sočnih ko-t]er|ln. Anglija je namignila že vnaprej. J? lega vprašanja noče načeti, kakor tu-1 ne vnrašania kakšnih eventnelnih no-I 'b Posojil. Dd tod Schnschniggova v*'ava. »da habsburško vprašanje za en-Dt še ni aktuelno in da Avstrija tudi e Išče več novih posojil, ker ni več he-
RIM, 28. februarja. Odpošiljanje italijanskih čet v vzhodno Afriko .ie bilo včeraj zaradi viharjev na morju prekinjeno. Parnik »Leonardo da Vinci«, ki je skušal kljub temu zapustiti pristanišče, se je moral kmalu vrniti. Ako bo vihar trajal še dva dni, bo to zelo zmedlo račune italijanske generaiite-te glede nagle koncentracije italijanske vojske v Eritreji in Somaliji.
ADIS ABEBA, 27. februarja. Abesinska vlada izjavlja, da bo Abesinija odločno branila svojo čast napram Ita liji in ne bo pokleknila pred nikomur. Ako hoče Italiia z Abesinijo vojno, jo Abesinija sprejme in se bo branila do zadnjega diha. Vsak Abesinec je prepričan, da bo zmaga na strani Abesini je in bo Abesinija naposled le prisilila Italijane, da bodo spoštovali njene meje. Že sedaj ima Abesinija pod orožjem 800 tisoč vojakov, more pa jih
Abesinija je samozavestna
Viher ovira ifaiiiene - izjava abesinske vlade — Francija za pomirlenie in vklenitev Afrike — Angleški nasvet Gtaliji — Društvo narodov bi stalo
za Abesinijo
mobilizirati in opremiti še en milijon. Abesinija je nakupila na Japonskem, Angliji, Franciji in Švici mnogo najmodernejšega orožja in vojnega ma-terijala ter ima za bojevanje vsega dovelj ,na razpolago. Manjkajo ji samo tanki in letala, toda tudi te si Abesinija nabavlja vsaj za najnujnejšo potrebo, misli pa, da bo mogla na svojem domačem terenu izhajati tudi brez tega orožja. Ako misli Italija, da bo s svojim zbiranjem čet v Eritreji in Somaliji preplašila Abesinijo in jo pripravila do ponižanja, se zelo moti in se bo mogla v kratkem prepričati, da so Abesinci samozavesten in junaški narod.
PARIZ, 28. februarja. V Franclji zbujajo italijanske priprave za vojno proti Abesiniji največje zanimanje. Po poročilih iz Rima je italijanska vlada pripravljena na vsako eventualnost v
Vrnrtev S£huschn?gga in Berger-W?Idenes8a
DOSEGLA STA PIČLE USPEHE. RIMSKI PAKT MED ITALIJO. AVSTRIJO IN MADŽARSKO NEIZVEDLJIV.
LONDON, 28. febr. Dr. Schuschnigg in Berger-Waldenegg sta zapustila London in se vrnila v Avstrijo. Doznava se, da nista v vprašanju Habsburžanov dosegla nobenega uspeha, kakor tudi ne v vprašanju kreditov. Edini uspeh obiska je bil v tem, da ie Anglija obljubila Schuschniggu in Berger-Waldeneggu, da bo podpirala akcijo za zagotovitev avstrijske neodvisnosti. V tem smislu se glase komentarji angleških pa tudi francoskih listov. Banketu, ki ga je angleška vlada priredila na čast obema avstrijskima ministroma, je prisostvovalo tudi več angleških finančnikov. Iz te-
ga se sklepa, da se je govorilo tudi o finančnih vprašanjih. Vendar je gotovo, da Anglija ni pripravljena nuditi Avstriji nobenih novih kreditov, ker meni, da položaj sedanjega režima ni tako močan da bi mogel vzbujati zau panje. Pariški »L’ Oeuvre« pa poroča, da je dr. Schuschnigg izjavil tako v Parizu kot v Londonu, da je rimski trojni pakt Rim, Dunaj. Budimpešta neizvedljiv in prosil za posredovanje, naj bi se spremenil z vključitvijo v splošni srednjeevropski pakt. Prvi raz govori med Parizom in Rimom se bodo v tem smislu pričeli že te dni.
Trgovinska pogajanja z ifaSi ©
BEOGRAD, 28. februarja. Nove italijan ske uvozne omejitve so zadele tudi Jugoslavijo. Sedaj se pripravljajo pogajanja za uvedbo kontingentov, ki bi sicer morala biti v Beogradu, ker pa želi Italija ta pogajanja paralelno s pogajanji z drugimi državami, bodo najbrže v Rimu. Kakšne bodo naše smernice, ni še povsem jasno, vendar je gotovo, da bomo omejili uvoz iz onih držav, s katerimi je naša trgovinska bilanca pasivna. Nadalie stoii naša trgovinska politika z ozirom na bližajočo se spremembo produkcije na razpotju.
Italijanska omejitev zadeva zlasti Slovenijo, zato se želi v dravski banovini, da bi se k pogajanjem pritegnili tudi slovenski strokovnjaki.
Simorcsm? ^©tovanla
LONDON, 28. februarja. Sedaj je ugotovljeno, da bosta sir Simon in lord Eden odpotovala v Berlin v začetku meseca marca. Med tem pa so povabile zunanjega ministra sira Simona na obisk tudi vlade v Moskvi, Varšavi, Pragi in na Dunaju. Zatrjuje se. da bo lord Eden najbrže sani nadaljeval pot iz Berlina v Rusijo, Poljsko in Češkoslovaško, do-
račica,« kot nekoč. »Prekislo grozdje!« Tako sta dobila avstrijska romarja v Parizu in Londonu ie kup obljub in »smernic«, ki pa so vse neuresničljive — brez male antante in Nemčije! Baje so Schusch niggu in Berger-Waldeneggu svetovali na Ouai d’Orsayu in v Downing Streetu. naj se obrneta tudi v Beograd inPra go !
Imenitna lekcija! Povsod romajo Doll-fussi, Schuschniggi, Starhenibergi. Ber-ger-Walder.eggi, po Rimu, Parizu, Londonu in vrag vodi še kod tja, kamor bi jim bilo najbliže, v Prago, Beograd. Bukarešto pa v vseh letih še niso našli poti. In vendar bi bila avstrijska samostojnost in neodvisnost zagotovljena samo
takrat, če bi se Avstrija priključila mali antanti! V tem nrimeru nc bi bili potrebni prav nobeni garancijski pakti! Toda visoki dunajski legitimistični gospodi smo v Jugoslaviji, Češkoslovaški in Romumji prenizki, da bi se »ponižala« do nas. Očito meni. da so te tri države še vedno le od svete krone rimskega cesarstva in krone sv. Štefana »začasno proti dogmi pragmatične sankcije odcepljene pokra-iine« in bi obisk v Pragi, Beogradu ir. Bukarešti pomenil »priznanje tega provizoričnega stanja«. Čudno, da je n. pr. g. Kurt pl. Schuschnigg tako temeljito pozabil kot avstrijski »Nemec«, da se po nje govih žilah pretaka pristna slovensko slovanska kri!	-r.
Afriki in v Evropi. To zatrjevanjie je v Franciji začudilo, ker se splošno ve, kakšne namere ima italijanska vlada v Evropi in proti komu so naperjeni. Kar tiče Afrike, se v Franciji koraki Italije splošno odobravajo in se zatrjuje, da je treba Afriko ukloniti. Ko bo vzhodna Afrika vklenjena, se bo spremenil položaj tudi v francoskih severnoafriških kolonijah. Francija in Italija imata v afriških kolonijah enake interese, ker splošno gre za to, da se te kolonije Evropi odvzamejo. Izgleda. da je ta afriška akcija pripravljena po načrtu, katerega treba razbiti.
LONDON, 28. februarja. Sir Eric Drumond je po naročilu angleške vlade svetoval Mussoliniju, naj Italija v sporu z Abesinijo popusti, ker bi abesinska pritožba, ako bi prišla pred Društvo narodov, spričo splošne"*' razpoloženja gotovo prodrla.
čim bo sir Simon po zaključku berlinskih posvetovanj odpotoval nazaj v London, Vendar to Še ni definitivno določeno in je vendarle mogoče, da bo sir Simon sam obiskal te vzhodne prestolnice Evrope. Gotovo pa je, da se ne eden ne dragi ne bosta odzvala povabilu Dunaja, ker se smatra, da bi bil tak obisk nepotreben, ker so se vsa vprašanja, ki so se morala razčistiti med Anglijo in Avstrijo, razčistila že sedaj ob obisku Schuschnigg?' in Berger-Waldenegga v Londonu.
POKLICNA VOJSKA V FRANCIJI.
PARIZ. 28. februarja. Francoski sena! .ie sprejel zakonski predlog o ustanovitvi profesionalne vojske. Po tem zakonskem načrtu je določeno, da se letos zaradi pomanjkanja rekrutov vojnih letnikov 1 ustanovi poklicna vojska, ki bo obstojala ves čas pičlih naborov. Ti poklicni vojaki bodo bolje plačani in bodo tudi imeli večje pravice. Obenem upajo, da bodo z ustanovitvijo te poklicne vojske zmani-šali število brezposelnih.
MASARYKOVA PROSLAVA.
PRAGA. 28. februarja. Ob priliki 85. rojstnega dne predsednika M as a ry k a bo
7.	marca ob 6. uri zvečer velika proslava po vsej Češkoslovaški. Vse javne institucije. vsa društva in ustanove bodo imela zborovanja, na katerih bodokgovo-rili Masarykovi prijatelji o njegovem državniškem, filozofskem in sociološkem delu. Žgali bodo povsod tudi krešo— zlasti na meji proti Tešinu.
VRNITEV POSAARJA.
SAARBROCKEN. 28. februarja. Včeraj so zadnje mednarodne čete zapustile Posaarje. Priprave za izročitev Nemčiji se nadaljujejo v velikem obsegu. Med drugimi bo prisostvoval izročitvi tud’ nemški minister za delo Schelde.
ANGL!.!A PROTESTIRA.
LONDON, 28. februarja. Angleška vlada je poslala italijanski oster protest zaradi nedavnega zmanjšanja uvoza ar gleškega blaga v Italijo.
VSTAJA V BRAZILIJI.
PARIZ, 28. februarja. Iz Rio de Janei-ro poročajo da se revolucija v Braziliji naglo širi. Vlada ie odposlala v kraje revolucionarnih vstaj močne oddelke čet, ki so že stopili v akcijo in vstaše večinoma razkropili ter razorožili.
Dnevne vesti
Volilno gibanje se pričenja
KANDIDATURE V OBEH MARIBORSKIH OKRAJIH.
l	udi v Mariboru je volilna razgibanost cim dalje večja. Po včeraj objavljenem volilnem proglasu ministrskega predsednika g. Jevtiča kot nosilca državne liste se je političen položaj razčistil. Pobožne želje starih strankarjev so splavale po Dravi in zagovorniki močne nacionalne fronte za obrambo in očuvanje jugoslovanskega programa gredo odločno v volilni boj.
Že pretekli teden je bila v Mariboru sreska konferenca JNS, na kateri so številni delegati krajevnih organizacij razpravljali o političnem položaju ili o postavitvi kandidatur za bližajoče se državnozborske volitve. Po novem bo volil Maribor levi breg 2 poslanca in je bil soglasno predlagan za 1. kandidata na Jevtičevi listi splošno priljubljeni in zaslužni borec za nacionalne pravice posta-jenačelnik g. Avgust Lukačič, za 2. kandidata pa banovinski svetovalec in senatorski namestnik posestnik g. Janžekovič iz Košakov. Na levem bregu pa bo ponovno kandidiral bivši narodni poslanec in ravnatelj ruške tvornice g. Anton Krejči.
Mimo navedenih kandidatov se pa slišijo med volilci tudi imena upokojenega dr-
žavnega tožilca g. dr. Jančiča in odvetnika g. dr. Rapotca, ki naj bi tudi kandidirala na Jevtičevi listi v mariborskem levem okraju, dočim bo na desnem bregu kot protikandidat kandidiral posestnik g. Kirbiš iz Prepolj.
Doznalj smo nadalje, da bo v obeh krajih postavila tudi Hodžerova stranka svoje kandidate. V ta namen se je mudil v Mariboru g. dr. Potokar, ki se je sestal s svojimi zaupniki. Na tem sestanku sta bi'a določena kot kandidata na Hodže rovi listi za mariborski levi breg odvetnik g. dr. Irgolič iii ekonom g. Konrad Žnuderl, na desnem bregu pa bo najbrže kandidiral na opozicionalni listi vrtnar g. Anton Požar s Pobrežja. Na volitve pa bodo šli baje tudi socialni demokrati. Obe socialistični glasili, ki izhajata v Ma riboru, pozivata svoje pristaše na volilni boj. Nastopili bodo s samostojno listo in bo v Mariboru kandidiral g. Petejan.
To bi bili prvi obrisi volilnih priprav, verjetno pa je, da se bo pri kandidaturah se kaj spremenilo. Vsaj tako se sliši med volilci. Prihodnji teden, ko morajo biti vse kandidature že definitivno določene, pa bo položaj popolnoma jasen.
NAŠIM NAROČNIKOM! Današnji številki »Večerilika« smo priložili položnice za vse zunanje naročnike in jih prosimo, da nam naročnino za mesec marc nakažejo. Zlasti opozarjamo vse one naročnike, ki so z naročnino zaostali, da jo ta mesec sigurno poravnajo, ker jim bomo sicer primorani ustaviti pošiljanje Usta. Uprava »Večemika«.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost.
Prošnja vojaški oblasti. Vsak mladenič je danes ponosen in vesel da odsluži ka-derski rok, ako ne ob naboru, vsekakor pa, ko ga je že odslužil. Zadnja leta se pa množe vedno bolj primeri, da so mladeniči potrjeni, čakajo pa po dve, tri »n več let na vpoklic. To je marsikomu kvarno. Nekateri bi bili lahko sprejeti v kako državno službo, drugi bi si izboljšali svoj začasni službeni stan, tretji bi sc lotili kakega podjetja, pri vsem tern pa so mladeniči ovirani, ker jim je potrebno preje odslužiti kaderski rok. h navedenega prosimo prizadeti odpomoči, da se poleg vsakol ih vpok icancev ne prezirajo v bodoče starejši, ki že več let čakajo na vpoklic. Vsekakor pa naj bi se upoštevale zadevne že vložene prošnje. Prizadeti.
Sestanek delavskih zaupnikov MP.
Predsednik odbora delavskih zaupnikov Mestnih podjetij g. Radolič je sklical sinoči sestanek, na katerega so bili povabljeni uslužbenci mestne občine maribor-raestniki brez razlike barv. Na sestanku so razpravljali o predlogu, naj bi se organizirali nižji uslužbenci mestne občine mariborske v enotno organizacijo, ki bi se prvenstveno borila za ustvaritev pokojninskega fonda za nižje uslužbence pri mestni občini. Pragmatično nastavljeni uslužbenci mestne obbčine mariborske imajo svoje društvo in so tudi preskrbljeni za starost. Nižji uslužbenci pa so izročeni na stara leta malenkostnim miloščinam. Žalibog pa so sestanek, ki je Ml prevažnoga pomena za delavske interese, korporativno bojkotirali marksisti, ki so proti vsakemu odkritemu in poštenemu boju za dosego zboljšanja delavskega socialnega položaja. Toda to ostalih zaupnikov ni motilo in so sklenili hoditi naprej po začrtani poti do ustanovitve samostojne organizacije.
Brezposelni učiteljski abiturienti. K članku v »Večemiku« z dne 22. februarja dostavljamo še s’edeče: Po zadnji statistiki čaka na namestitve še 295 učiteljskih absolventov mariborskega državnega in zasebnega učiteljišča, v vsej banovini pa je brezposelnih še 627 abiturien-tov. Kakor kaje statistika, je vprašanje
1 brezposelnosti učiteljskih abiturientov ze
lo	pereče. S tem, da so se izvršile neka-
1 tere namestitve, še problem brezposelnosti ni rešen in mu bo treba posvetiti
' še mnogo pažnje. Prvi izhod bi bil ta, ' da se že končno urede upokojitve vseli onih tovarišev, ki so dopolnili službeno dobo in čakajo na razrešitev. Nadalje naj se deijo razredi z nadšteviinimi učenci. Da pa se doseže povoljen uspeli, je potrebna skupna, enotna organizacija na stanovski podlagi pod okriljem JUU. Pri tem nam bodo ostali ob strani stanovski poborniki za učiteljske pravice. Stanovska organizacija pri JUU deluje že poldni go leto, a moramo na žalost ugotoviti, da so v njej organizirani večinama ljubljanski absolventi, med tem ko se opaža največja malomarnost in brezbrižnost pri mariborskih. Treba bi bilo pač več stanovske zavednosti. Kdo se bo boril za vas, če ne sami v lastni organizaciji, ki Je bila pač prva na tej podlagi in so se po njenem vzorcu osnovale druge, tako profesorska in inženjerska v Ljubljani. Ponovno poudarjamo: mariborski absolventi, organizirajte se pri odseku JUU! Vse potrebne informacije dobite pri tajnici odseka v ponedeljek, torek in četrtek mod 9. in 10. uro na narodni šoli v Krčevini.
Avtomobil je izpodrinil kočijo. Zanimiva je statistika, Id jo posnemamo iz tajniškega poročila Združenja prevozniških obratov v Mariboru. Združenje šteje 296 članov, od katerih je 165 avtoizvoščkov, 104 so prevozniki, 27 pa ie izvoščkov. — Mesto Maribor ima 20 avtoizvoščkov, 29 prevoznikov in 14 fijakerjev. Mesto Ptuj 8 avtoizvoščkov 4 prevoznike in 2 fija-kerja. Mesto Celic 24 avtoizvoščkov, 9 prevoznikov in 5 fijakerjev. Okraj Maribor levi breg 5 avtoizvoščkov in 13 prevoznikov, desni breg 11 avtoizvoščkov in 21 prevoznikov; ptujski okraj ima 10 avtoizvoščkov, 1 prevoznika in l fijaker-ja; Ljutomer ima 9 avtoizvoščkov in 4 prevoznike; Murska Sobota 9 avtoizvoščkov in 4 prevoznike, Dolnja Lendava
2 avtoizvoščka in 2 prevoznika ter 5 fijakerjev; Prevalje 17 avtoizvoščkov in 5 prevoznikov; Slovenjgradec 5 avtoizvoščkov in enega prevoznika; Konjice 5 avtoizvoščkov in 2 prevoznika; Šmarje pri Jelšah 8 avtoizvoščkov in 2 prevoznika; Gornjigrad 8 avtoizvoščkov in 3 pre voznike; celjski okraj 2S avtoizvoščkov in 4 prevoznike.
Sobotni Izletniški vlaki. Prometni minister je izdal odlok, po katerem bodo v najkrajšem Času uvedeni takozvani »\ve-ekend vlaki«, za katere bodo ve'jale posebne ugodnosti in zelo znižane cene. Vozne karte bodo veljale od sobote opoldne do ponedeljka popoldne. Na ta način bo mogoče mestnemu prebivalstvu preži-veti nedelje in praznike v bližnji in dalj-nji okolici mest
Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesa. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Težave pri izvozu našega sena. Pretekli teden so nemški trgovci pokupili v naših krajih nad 400 vagonov sena, ki ga pa še niso mogli izvoziti, ker primanjkuje zaprtih železniških vozov.
Nova banska palača. V Ljubljani bodo zgradili novo moderno bansko palačo, v kateri bodo nameščeni vsi uradi banske uprave, ki so sedaj raztreseni po mestu. Ban g. dr. Puc je že odobril načrte. Stroški za gradnjo so predvideni na več milijonov dinarjev.
Srečne številke. Včeraj je bilo zadnje žrebanje državne razredne loterije in je premijo v znesku 1 milijona zadela srečka štev. 44.121, pol milijona srečka štev. 22.578, srečka štev. 17.672 pa je zadela 400.000 Din. Vse srečke so bile razprodane v četrtinkah, dočim sta ostali dve četrtinki od milijonskega dobitka uepro-dani.
Šahovski turnir v Moskvi. Stanje po 9 kolu je naslednje: Botvienik 8, L5wen-fisch in Flohr po 6 in pol, Capablanoa 5 in pol, dr. Lasker 5, Liliental iii Ragozin po 5, Pirc, Rjumin, Kan, Spielm-a n. Lisičin, Rabinovič 4 in pol, Romanov\ski in Goglidze 4, Alatorcev, Stahlberg Boga-tirčuk 3, Čehover 2 in pol. Menčikova 0.
V	10 kolu se bosta srečala Pirc in L6-\venfisdi.
Pregled motornih vozil v Dravski in Mislinskl dolini. Predstojništvo mestne policije v Mariboru objavlja, da rednih letnih pregledov motornih vozil 7. III. 1935 v Slovenjgradcu, Prevaljah in Ma-renbergu ne bo, pač pa bodo 11. III. 1935, in sicer po sledečem vrstnem redu: Ob 9.30 za vozila, ki so registrirana pri sreskem načelstvu Slovenjgradec v S!o-venjgradou pred poslopjem sreskega na-čehiištva, ob 13.30 v Prevaljah za vozila, ki so registrirana v srezu Prevalje in ob 17. uri v Maren,bergu za oni del prevaljskega seza, ki ima bliže v Marenberg.
Posebna vožnja na Dunaj. »Putnik« pri pravlja posebno vožnjo na Dunaj k velesejmu z »rdečim Franceljnom«. Odhod iz Maribora v nedeljo 10. marca ob 6. uri, povratek 12. marca cca ob 24. uri. Vozna cena z avstr, vizo 294 Din (br-zovlak II. razreda stane 494 Din). Zaradi ve ikega zanimanja, ki vlada za to potovanje, je potrebna čimprejšnja prijava. Preskrbljeno je tudi za ceneno oskrbo. Prijave sprejema in oddaja šilinge po najnižji ceni »Putnik« Maribor, tel. 2122, »Putnik« Celje, tel. 119 in »Putnik« Gornja Radgona, tel. 21.
Maradu je krasen film, katerega bo predvajala Zveza kulturnih društev v Grajskem kinu v soboto ob 14. uri in nedeljo ob 11. uri. Kratko vsebino smo že včeraj priobčili. Nizka vstopnina omogoči vsakomur, da si ta lepi film pogleda.
Pustni spored v »Veliki kavarni«: P e-teki. Nov kabaretni spored. Soboto -• Noč v kraljestvu cvetja. Revija mask.
Hotel »Orel« 5. in 6. marca kuharska razstava — ljutomerska vina. — Bar Mbctures.
Ljudska univerza v Mariboru. V petek 28. t. m. predava univ. prof. dr. France Veber iz Ljubljane o osnovah novega ide alizma. To predavanje zaključi prejšnji dve predavanji o poteh od materializma k idealizmu, v katerih je razpravljal v prvi vrsti o materializmu in podal kritiko o njem. V svojem zaključnem predavanju bo določil razliko med idealizmom sedanjosti in onim preteklih dob in podrobneje označil temeljne misli tega duhovnega gibanja, ki prekvaša vso sedanjo človeško udejstvovanje. V ponedeljek 1. marca pa priredita »Japonski večer« s skioptičnimi slikami, petjem in ple SOf" ga. Konco Kavaso-Skušek in gdč. I.rika Skušek iz Ljubljane.
Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru vabi svoje člane, da se udeleže v nedeljo, 3 marca ob 10. uri gospodarske konference, ki j sklicuje Zveza obrtniških društev v Ljubljani v lovsko sobo hotela »Orel« v Mariboru.
Narodno geaaiisie
REPERTOAR.
Četrtek, 28. februarja ob 20. uri: »Od zore do mraka«. Red C. Znižane cene. Zadnjikrat.
Petek, 1. marca: Zaprto.
Sobota, 2. marca ob 20. uri: »Profei»or Žič«. Red A.	_	.
Nedelja, 3. marca ob 15. uri: »Izgubljen' valček«. Znižane cene. Ob 20. uri' »Veseli kmetič«.
PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 4. marca ob 20. uri:»Proiesor Žič«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora.
Prva ponovitev Feldmanove tragiko-medije »Profesor Žič« bo to soboto. To je brezdvmno eno najboljših de! vse jugoslovanske dramatike ter predstavlj2 tudi v evropskih relacijah visoko literarno in odrsko vrednost.
Premiera drame »Blodni ognji« bo koncem prihodnjega tedna. Avtor, mariborski notar in književnik dr. I. Šorli ie ž njo dosegel v Ljubljani zavidanja lep uspeh. Delo obravnava življenjske nazore stare in mlade generacije ter ima za snov dramo v rodbinskem krogu. Mariborsko uprizoritev pripravlja Skrbinšek.
Največji dogodek letošnje koncertne sezone se obeta Mariborčanom prihodnji teden. V gledališču koncertira v petšk,
8.	marca znameniti virtuoz na gosiih Zlatko Balokovič, ki je proslavil ime' svoje domovine po vsem svetu. Pri gta' sovirju njegov stalni pianist prof. Baer-wald. Rezervirajte vstopnice!
KINO
GRAJSKI KINO
Četrtek Harrold Lloyd „Nor za filmom*' Petek
Silly - Mikky - revija
Krasni, veseli, zabavni spored v naravnih barvah.
  —
Kino Union. Danes zadnjič, vesela češka opereta »Ti moj sveti Antoniček«. _
»Jajnine«. Ta izborna jed naše domač? tovarne »Pekatete« (makaroni, špageti juhine zakuhe) se vsepovsod po naši dr' žavi razpečavajo. Povsod jih vidimo v izložbah, v Zagrebu, Beogradu, Skoplje Splitu in po vseli drugih mestih in P° deželi. To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene s° postale pri občinstvu.
Kriva prisega. Včeraj dopoldne sta i0 zagovarjala pred tukajšnjim okrožnim s0 diščem 25-Ietni deavec Štefan Fehar ^ Gornjega Lakoša in 28-lctni posestnik Franc Bohanec iz Bučkovcev, oba obtožena krivega pričevanja. Fehar je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic aa dobo 2 let, Bohanec pa na mesec dni stro gega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo J leta, pogojno na 1 leto.
Mlad pohotnež. Na cesti med Št. Jafi' ženi in Prepoljami je srečal 16-letni hlapec Josip M. iz Starš 15-letno posestni' ško hčerko Tilčko Lončaričevo. Mladenka, ki je za svoja leta krepko razvita, bila namenjena v trgovino po razno bla* go. Pri pogledu na postavno dekle pa sC je zmešala m’ademu hlapcu kri. Planil na njo in jo hotel prisiliti do ljubezenskega akta. Deklica se mu je postavi'3 krepko v bran in je s klici na pomoč V{£ podila mladega pobotneža. Pozneje pa j® ugotovila, da ji je med ruvanjem izmaknil iz žepa denarnico. Ker ga je poznala, ž*'1 ie prijavila orožnikom, ki pa so ga •'a' man iskali pri gospodarju, kjer ie služi'' Pobegnil je neznanokam.
»Službeni list« dravske banovine objavlja v letošnji 17. številki: Uredbo 0 organizaciji, učnem načrtu in strokov11! izobrazbi učiteljev in uporabi učbenik0' v strokovnih nadaljevalnih šolah ter ob' jave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v nekaterih občinah za le' tošnje leto.
Vremensko poročilo mariborske Wet*j orološke postaje. Davi ob 7. uri je ka2? toplomer 3.4 stopinje C nad ničlo; 'n11.rlVj analna temperatura je znašala 0.2 stopi^ C nad ničlo; barometer je kazal l>r*Q. stopinjah 731, reduciran na ničlo pa ' ' relativna vlaga 85; vreme je jasno in vge trovno; vremenska napoved pravi, da bo vre,me poslabšalo.
nesraKuae»Ba a
Važno vprasanie Dravskega polja
PRAŠANJE REGULACIJE DRAVE V SEKTORJU ŠT. JANŽ—VURBERK.
Že leta 1932. sta takratni občini Št. Janž na Dravskem polju in pa Vurberk opozorili bansko upravo na obupno stanje, v katerem so občani teh občin vsled opustošenja zemljišč po Dravi, zaradi nje nega tamošnjega divjega toka. Imenovani občini sta prosili, naj bi se čimprej pričela sistematična regulacija, v tem predelu Drave, ki bi edino pripomogla, da .se napravi devastacijam konec. Interesi-ranči so zagotovili, da bodo po svojih močeh prispevali k regulacijskemu delu z dobavo gradbenega materiala in z delno prostovoljnim delom.
Strokovna komisija, delegirana s strani banske uprave, je skupno z zastopniki občin, in večino zainteresiranih posestnikov pregledala regulacijski sektor in našla. da je regulacija Drave v tem predelu zelo pereče in neodložljivo vprašanje. Spodaj in zgoraj enotna struga Drave ie v tem delu na dolžino 3—1 km razcepljena na mnogo rokavov, od katerih sta dva večja, in sice rglavni proti Št. Janžu in stranski proti Vurberku. Proti Št. Janžu je bila svoj čas izpeljana regulacija, a je Drava pozneje pretrgala vodilno zgradbo in si napravila novo strugo, če bi se hotele, stare regulacijske naprave v Št. Janžu popraviti, bi jih bilo potreb5 no dvigniti, ker so zelo nizke, kar pa .ne bi bilo priporočljivo, ker bi se s tem nameravana sanacija zelo podražila in rešitev celotnega, problema bi bila le eno stranska. Tako pravi strokovna komisija, ki je hkrati predlagala izpeljavo nove regulacijske trase.
Po tem projektu bi naj nova trasa potekala, oziroma tvorila mejo med kata-stnlnima občinama Starše in Vurberk— Krčevina po bodočem reguliranem koritu. S tem bi bilo ustreženo želji občanov in tudi terenske razmere so za izvedbo tega načrta prikladne. Hkrati bi bilo rešeno tudi vprašanje splavarenja, ki je v tem predelu naporno in nevarno. Zadnji del te novo določene trase naj bi prešel v svoj čas projektirano traso, ki predvideva ločitev reguliranega korita od naravnega obrežja in ima prednost, da se da izpeljati v zmernih krivinah. Z napravo slednjega bi se rešilo mnogo zemlje, ki je sedaj skoraj stalno podvodena in za obdelovanje sploh ne prihaja v poštev; in te zemlje je okoli 600 ha. Mimo fega ima na levem bregu Drave zemljo okoli 300 agrarnih interesentov, za koje obstoja nevarnost, da jim Drava odplavi plodno omico. Prednost te projektirane trase je tudi gospodarskega značaja, ker bi imeli zainteresirani posestniki svojo zemljo ločeno in bi odpadlo vzdrževanje
gmajnskega broda; nižinski travniki, ki so sedaj močvirnati, bi se lahko koristno obdelovali in vobče bi se z osvojitvijo te nove regulacijske trase rešilo mnogo vprašanj.
Stroški za izvedbo tega projekta so bili ocenjeni na 4 do 4’A milijona dinarjev in zainteresirane občine so se zavezale prispevati okoli 15%> celokupnih potrebščin. Vendar je ministrstvo za gradnje vrnilo ta načrt s pripombo, da se naj popravijo stare regulacijske gradnje in šele nato fiksira novo korito zaradi preprečitve nadaljnjega rušenja zemlje. V banskem svetu je g. Šola r iz Zlatolič opozarjal merodajne činitelje, da bi bila
s tako rešitvijo tega problema nižinska posestva na levem bregu Drave slej ko prej močvirna. Zaradi tega je nujno potrebno, da se v celoti osvoji načrt za no5 vo regulacijsko traso, ki ga je predložil tehnični razdelek v Mariboru, ker vsak drugi zadevni projekt predstavlja le delno rešitev tega nujnega regulacijskega vprašanja. Vrhu tega sta se oba prizadeta kraja izrekla za gradnjo nove trase in se zavezala v tem primeru prispevati brezplačno ves fašinski material in delno prostovoljno delo, kar znaša skupno oko-
li	700000 Din.
Zastopniki občin in interesentov ponovno prosijo, da se predmetna regulacijska zadeva po možnosti pospeši in čimpreje uspešno izvede, ker obstoji nevarnost, da Drava nižinska posestva obeli občin v celoti uniči.
Tridesetletni jubTei rofarslva
JUBILEJNI VEČER
Znana svetovna organizacija rotarstva se mogočno razvija tudi v naši državi, ki šteje že 19 klubov s preko 500 č arii. Jugoslovenski klubi so udružeui v tako-zvanem jugoslovanskem distriktu, kateremu ns čel ju j e sedaj guverner dr. Viljem Krejči v Ljubljani. Prvi jugoslovanski guverner je bil generalni ravnatelj »Priza-da« Edo Markovič v Zagrebu hi drugi sedanji finančni minister dr, Stoj? dino vic, ki je še danes eden izmed desetih direktorjev svetovnega rotarskega vodstva.
Te dni je preteklo 30 let, odkar je či-kaški odvetnik Paul Harris z nekaterimi idealnimi prijatelji ustanovil rotarsko gibanje, ki je kmalu osvojil ves svet. Ob priliki 30-ietnice je imel mariborski Rotary-kIub jubilejni večer, katerega so se udeležili tudi številni odlični gostje. Predsednik kluba g. Sabothy je v svojih globokih izvajanjih orisal začetek, zmisel, organizacijo in razvoj rotarskega gibanja. Bivši predsednik g. inž. Šlajmer je podal zanimiv referat o temi »Rotarstvo in nacionalizem« in tajnik g. prof. Škof je razvil lepe misli o temi »Ro tarstvo in tovarištvo«. Vsi govorniki so bili de’ežni splošnega odobravanja, zlasti s strani gostov, ki so s tega večera odnesli uajlepše vtise.
Rotarstvo je postalo tudi v Jugoslaviji in prav tako tudi v naši ožji domovini mogočen faktor, ki se vedno bolj vpošte-va. Podlago rotarstva tvori etika in morala, ki naj bosta temelj vsem človeškim stremljenjem. Vsako udejstvovanje na javnem in privatnem področju naj bo osnovano na principih etike in morale. V mednarodnem življenju naj se pospešuje zbliževanje narodov ter okrepitev sve-
MARIBORSKIH ROTARIJCEV-
tovnega miru, ki je podlaga in izhodišče tudi za uveljavljanje vzvišenih ciljev svetovne organizacije rotarstva.
Ptuj
Mariborsko gledališče spet gostuje v Ptuju. Drugo letošnje gostovanje Narodnega gledališča v Mariboru bo v ponedeljek 4. marca. Tokrat uprizore delo zagrebškega dramatika, zdravnika dr. Miroslava Feldmana »Profesor Žič«. Delo je odlično v vseh ozirih ter ga uprizarjajo tudi v tujini. Režija je Kovičeva, ki igra obenem naslovno ulogo. Cene vstop r.icam so tokrat znižane, tako, da bo pred stava lažje dostopna tudi manj premožnemu občinstvu. Rezervirajte vstopnice, ki se dobe v glavni trafiki!
Fantovska bitke pri žganjekuhi. V Pla-carju pri Sv. Urbanu so pri posestniku Mohoriču kuhali žganje. Kakor običajno, se je tudi tu zbrala večja gruča fantov, da »pomaga« pri delu. Kmalu pa je alkohol fantom zmešal glave, da je nastal pre pir, iz katerega je nastal pretep in pravcata bitka, pri kateri je obležalo več fantov ranjenih. Najhuje pa jo je odrezal 26-letni Fran Rojs iz Grajene, ki je dobil nevarne poškodbe na glavi in na nogah, da so ga morali nemudoma prepeljati v bolnišnico v Ptuju.
Požar v Ptuju. V torek 26. t. m. ob 6. uri zjutraj je izbruhnil v Mestnem stolpu ob Dravi požar. K sreči so prihiteli gasilci pravočasno na pomoč in ogenj po gasili, tako da je škoda le neznatna in znaša samo okrog 500 Din. Požar je nastal zaradi tega, ker je neka v stolpu sta nujoča stranka pustila na lesenih stopni-
cah čez noč žareči pepel. Od žarečega pepela so se vnele lesene stopnice, ki vodijo na podstrešje, kakor tudi lesena jedilna shramba.
Poučno predavanje. Odbor za splošno in strokovno naobrazbo trgovskega m obrtnega naraščaja priredi v soboto 2. marca t. 1. v »Mladiki« poučno predavanje. Predava prof. Habe o temi: »Postanek in razvoj pisave in materiala, na katerega se piše.«
Smrtna nesreča. Smrtno se je ponesrečila 71!etna Ivana Horvatova, prevžit karica iz Krčevine pri Ptuju. Padla je z brvi, ki pelje preko Grajene, v dva metra globok potok, kjer se je utopila. Truplo ponesrečene Horvatove so našli šele naslednje jutro v potoku.
Odpiranje trgovin v Ptuju. Od 1. marca naprej bodo trgovine odprte ob 7. uri zjutraj in ne ob 8. uri, kakor je bilo to pomotoma objavljeno.
Debatne večere, ki jih je prirejalo društvo ptujskih akademikov v »Mladiki« in ki so bili prav dobro obiskani, je oblast prepovedala.
Radie
Radio Ljubljana. Spored za petek 1. marca: Ob 11.00: šolska ura: 12.00: Odmevi s havajskega otočja; 12.50: poročila; 13.00: čas, jugoslovanska orkestralna glasba na ploščah; 18.00: Kultura starih narodov; 18.20; radio-orkester; 18:40: literarna ura; 19.00: radio-orkester; 19.20: čas, jedilni list, program za soboto; 19,30: nacionalna ura; 20.00: koncert: 21.30; čas, poročila; 21.50: radio-orkester.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Dvajseti dan žrebanja V. razreda, 29. kola dne 27. februarja, so bili izžrebani sledeči dobitki:
Din 1,000.000	44121. — Din 500.000 22578.
Din ‘00.000 + 3000	1 7672. — Din 50.000
61425. — Din 40.000 35244. — Din 30.000
8655 95375. — Din 20.000 10884 54562. — Din 10.000	29584	46923	64638	76613	80488
84516 85437	98765	99912.	— Din 8000	6316
16326 16921	42418	53195	58388	61568	62104
88362. — Din 6000 13276	27241	34908	38711
45585	52558	56935	57209	58556	63046	69669
89092	91679.	— Din 5000	2027	27544	28622
46688	54514	66271	74039	77167	84119	87564
89760 98247. — Din 3000 6146 8137 12574 13317	14459	14721	21385	30697	38800	42401
44026	45389	47813	59043	61442	68781	73865
78495 82380 88213 97650. — Din 2000	7968
13378	22410	27433	35440	50054	53446	55920
5/789	63553	64141	64142	73892	79372	85601
88595 92322.
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor.
Gosposka ulica 25.
Snubitev.
»No France, kaj je rekel oče. ko si zaprosil za mojo roko?«
»Izgubil je dar govora.«
»Kaj pa potem, ko je znova govoril?« »Sem bil že zdavnaj zunaj.«
kulturne vesti
Pestri večer SmerkoMeve, Jelačina in Vondraška
V	vrsti svojih koncertov in podobnih večerov, od katerih dobi vsak štirih abonmanov enega, je priredilo naše gledališče v torek zvečer »Pestri večer Smerkoljevc, Jelačina in Vondraška« za red D. Trojica, ki nas je obiskala iz Ljubljane, si je sestavila program, ki je bil v prvi polovici resnega, v drugi pa bolj zabavnega značaja. Smerkoljeva je plesalka, Jelačin pevce, Vondrašek pa pianist. Kvalitete so precej različne. Najvišje stoji Vondrašek, ki je pokazal s svojimi soli in s spremljavo obeh ostalih, da je zares umetnik, virtuozen talent in tudi izboren tehnik. Njegovo igranje je navdušilo, pa naj je že igral Chopina, De-bussyja, Prokofjeva ali pa moderne »šla-Rerjc« in foxe. Moral je ponavljati in dodajati in je bil deležen največjega aplavza. In igral je večinoma — brez not, celo Prokofjeva s težko glasbo opere »Zaljubljen v tri oranže«. Smerkoljeva ie plesalka in mimogrede tudi pevka. V prvem delu je uspela najbolj v »Vešči« (Grieg), v drugem delu pa je uveljavila svoje baletne sposobnosti in subretska nagnjenja. Kot plesalka ne dosega tega, kar dose-Sa kot balerina; je izrazita balerina. Ima mnogo smisla in okusa za kompozicijo 'Plese je naštudirala vse sama). Večjega formata njena umetnost ni. Razočaral pa Jelačin. Njegov tenor je topel, zelo
simpatičen, a žal je njegov glas ozkega obsega ir. šibke moči. Čudim se sploh, da si upa nastopiti kot koncertni pevec na odru. Kar je kljub vsemu temu dosegel, je zasluga njegovega toplega, čuvstvene-ga prednašanja, ki se je uveljavilo najbolj v sevdalinki »Pod pendžeri« in v obeh španskih pesmih. Pri občinstvu je vsa trojica razmeroma dobro »odrezala« in je s tem mariborskim večerom lahko zadovoljna.	-r.
Nastop mariborskega Umetniškega klu ba v Murski Soboti. Novi mariborski klub, ki se prav za prav šele snuje in bo združeval na področju bivše mariborske oblasti živeče že uveljavljene književnike, likovne umetnike, arhitekte, gledališke igralec, glasbenike in kritike, priredi v času od 16. do 19. marca v Murski Soboti literarni večer, slikarsko in kiparsko razstavo ter gledališko predstavo. V soboto 16 marca bo literarni večer, na katerem nastopijo člani Kluba književnikov, v nedeljo 17. marca bo dopoldne otvoritev razstave slik in kipov članov »Brazde«, v ponedeljek 18. marca pa bo gostovanje Narodnega gledališča, ki uprizori najbrže Šorlijeve »Blodnje ognje«. To bo prva vidna afirmacija novega Umetniškega kluba kot osrednje združevalne organizacije naših umetnikov. Klub pa pripravlja tudi nastope v Mariboru in drugod ter izdajanje «Ma-riborske revijo«, mesečnika za književnost, umetnost in kritiko.
Drago Gervals: Čakavski Štihovi. S predgovorom Vladimirja Nazora. Zagreb
1935, strani 52. Za pokojnim Domjaničem, ki je uveljavil z velikim uspehom v poeziji kajkavščino, je sedaj dobila tudi istr ska čakavščina svojega poeta, mladega bjelovarskega profesorja Draga Gervaisa (Žerveja). Prva knjiga — »Čakavski Štihovi« — ki je te dni izšla, zasluži vso pozornost in ni zanimiva le za brate Hrvate, marveč tudi za nas Slovence, saj je v istrski čakavščini vse polno slovenskih besed in naglasov, ki so morale biti celo pretolmačene pod črto. O tem pojavu bomo o priliki spregovorili obširneje.
Mladika. Družinski list s podobami. Prvotno je »Mladika« izhajala v Gorici, a se je morala preseliti v svobodno Slovenijo, kier jo izdaja že vrsto let Mohorjeva družba v Celju. Letos je nastopila svoje šestnajsto leto in sta izšli doslej prvi dve številki, za januar in februar. Dobro urejeni mesečnik je razdeljen na skupine: Lepa poljana (beletrija), Pisana trata (članki, sestavki itd). Dom in družina, Zabava in Šala in Platnice, vmes pa so slike. V prvi številki so zastopam s prozo in poezijo Joža Vovk, Jože Pogačnik, Franc Miklič, Timmermans-Jelš-nik (prevod), Vinko Žitnik, Bogdan Kozak, Jan Plestenjak, Vinko Beličič, Jože Udovič, Haberton Udovič (prevod) in France Stele. Na Pisani trati delajo Viktor Smolej, aJn Šedivb, Viktor Steska, Karel Dobida in I. Koštial. V drugi številki so zastopani razen nekaterih, omenjenih že v prvi, še Venceslav Vinkler, Mara Husova, Draga Kranjčeva, Janez Ro-
ženevet, France Arnšek in Ivan Čampa, na Pisani trati pa Viktor Novak, v Domu in družini Drago Ulaga, Štefanija Hume-kova (že tudi v prvi), v Zabavi in šali na Narte Velikonja. »Mladika« je sicer družinski list, stoji pa kljub temu na znatnem nivoju. Omembe so vredne njene poljudne razprave o naši stari in sodobni likovni umetnosti (Stele in Dobida), nadalje ocene novih knjig našega slovstva, I. Koštial pa objavlja pod zi-glavjem »Paberkovanje« stalno o napakah in pegah jezika naših pisateljev in piscev. Mimo tega je revija vedno tudi grafično okusno in moderno opremljena.
Naš vrt. Zagrebška vrtnarska revija, ki izhaja vsak drugi mesec, je nastopila letos drugi letnik, le v zunanje nekoliko skromnejši, čeprav vsebinsko še vedno enaki obliki. Številka za januar in februar objavlja sledeče sestavke: Na pragu novega letnika (uredništvo), Cvetje v vazi (Greta Chadraba), Filokakteje (Ma-ry Triner), O ideji pokopališkega parka (Herman Haller), Javorji (Ciril Jeglič), Naši stari parki in vrtovi (M. pl. Kunič), Male vrtne naselbine (Vladimir Jovanče-vič), Drobne vesti in zapiski, Hortikulturna postaja, Iz vrtnarske literature, Kaj tneba delati v vrtu? ter Društvene vesti. Dvojno številko krasi tudi več zelo lepih slik. zlasti so lepe slike cvetic v vazi in filokaktej. »Naš vrt« izdaja Hortikulturno društvo v Zagrebu, Botanični vrt, Maruličeva ulica 0.
Aiphonse I>a«det
li te EH Z£^£
ROMAN.
22
Zvečer je v salonu gospa Feniganova, jiostavljajoč šahovske figure pod mimo svetlobo zasenčene svetiljke, opazovala svojega sina s smehljajem sreče in zadovoljnosti. »Sedaj je vse dobro in oba sva spet srečna, kaj ne?«
Ko bi bila mogla samo slutiti, kaj vse ie gledal v svojih mislih, kakšni prizori so mučili njegove možgane!
Maša se je pravkar končala. Skozi odprta cerkvena vrata se je moglo videti, kako doli na koncu, kjer je zaradi žarke svetlobe zunaj bilo še bolj temno, druga za drugo ugašajo sveče. V predvorju je tedaj stal mali sivolasi gospod Merivet, ves skrbno obrit, s papeževim odlikovanjem na suknjiču, ter pozdravljal odhajajoče vernike, odličnejše celo s spremljanjem do vrat, zahvaljujoč se jim za izkazano čast. Vse to je delal poskakujoč in z neko starčevsko mimiko. »Zares, prisrčno se vam zahvaljujem... danes ni bilo ravno malo ljudstva, a bilo bi ga še več, če ne bi imeli v sirotišnici v Soisyju proščenja in ne vem še česa;
to je obisk pač malo pokvajrlo ... N'U, pri hodnjo nedeljo pridite vsekakor spet!«
Verniki »male župnije«, vse sami ljudje iz sosedstva, so se razgubljali, zapuščajoč za nekaj sekund na cesti vonj po blagoslovljenem kruhu ter šelest svilenih oblek in škripanje novih čevljev. Sta ra kuharica Barbara, ki je po smrti starega sluge zamenjala pokojnika pri oprav Uanju cerkvenikovih poslov, je prinesla gospodu Merivetu ključe glavnih cerkvenih vrat. »Da, gospod, vse je dobro zaprto, vse ugasnjeno... V zakristiji je samo še gospod vikar. Dejal je, naj ga ne čakam, ker bo odšel skozi zadnja vrata.«
»Ni abbe Ceres bolan?« je vprašal gospod Merivet, kateremu je bil ta svečenik njegove cerkve nekako drag, kakor cerkev sama. Nu, Barbara ga je prepričala, da ni. »Gospod vikar je želel samo iglo in sukanca, menda zn to. da si nekaj zašije na svoji stari in izlizani suknji. Gospod bi mu vsekakor moral kupiti novo suknjo.«
Stara ženica je odšla preko ceste, ki
je bila zapuščena v nedeljski tišini in počitku, kakor vsa ostala okolica, ter izginila skozi mala vrata v sosednem zidu, pusteč svojega gospodarja sedeti na solncu za ograjo na enem onih mnogoštevilnih tam ležečih širokih kamnov. Gospod Merivet je nekaj časa čakal na vikarja in si izmišljal način, kako bi ga pregovoril, da bi sprejel novo suknjo in je ne bi daroval takoj dalje prvemu revežu. Tedaj je zaslišal s poti korake in tiho popevanje z globokim glasom. Starec je bil najbolj srečen, kadar se je na cesti ustavil kak tujec in bral napis na njegovi cerkvici: »Napoleon Merivet, vitez reda Saint-Gregorie-le-Grand ...« :n že je uživajoč naprej v samoljubnem’ veselju dvignil glavo, pa se je prevaral, ker pred njim se je pojavil le Richard Feni-gan. ki ga po onih pevskih večerih sploh ni več videl. Zato ga je s prisrčno kretnjo poklical k sebi, ga posadil na desnico ter mu. ko si ga je dodobra ogledal dejal:
»Zakaj niste prišli prej? Torej nočete niti vsaj enkrat samkrat v mojo cerkev? In vendar bi vam to koristilo.«
Richard je ves shujšan, ko da bi bil vstal iz groba, in z nagubanim čelom iskal opravičila, samo da bi čimprej odšel in se tako izognil karanju starega ču-
daka; toda toplota kamna, prijetni vonj mahovine in privlačna starčeva dobro-ta so ga pridržale na mestu.
»Vi ste mnogo mlajši ko jaz,« mu je govoril stari dobričina, božajoč ga lepo po rokah, »ker pa trpiva oba enako bol, moreva reči, da nama je enaka tudi dobrota. Tudi jaz sem pretrpel bolesti, ki jih vi sedaj trpite, tudi jaz sem preživel vse to, kar preživljate vi. željan umreti, a željan tudi ubijati... da, naravnost ubijati... To je smešno, mar ne? Stari Merivet, ta tako majhni vljudni starec, tako miren... In vendar je le malo manj kalo, da ni blazni napad užaljenega ponosa napravil iz tega Meriveta najpod-Iejšega zločinca, ker zares: je še kaj boli podlega na svetu, kot je mož, ki z d" voljenjem zakona ubija svojo ženo?«
Richard je povesil oči in ni ničesar odgovoril Da bi se sedaj zapletel v zaupen pogovor on, ki je že osem dni mislil samo na moritev in maščevanje, ki je prav tedaj prihajal s pošte, kjer je kradoma iskal v predalu za poste resta-ite kakšno pismo, ki bi mu vse odkrilo? Torej se že na njem vidijo te zle misli, k'1 mu blodijo po razgreti glavi? Čemu bi mu sicer tako molčeči stari Merivet pričenjal pripovedovati o svojem življenju?
(Se bo nadalievalo.i
$©!e.O*SivO
Občni zbor pragerskega
Sokola
V	začetku meseca se je vršil v sokolski telovadnici na Pragerskem 5. redni občni zbor Sokola. Zbor je otvoril ob udeležbi 60 članov in članic starosta br. Pšeničnik, ki je pozdravil vse navzoče, še posebej pa župnega delegata br. Pirca iz Maribora. Takoj nato je pozval vse navzoče, da vzkliknejo v spomin blago-pokojnega kralja Aleksandra I. Zedini-telja trikratni »Slava«!, v pozdrav novemu kralju, našemu največjemu Sokolu, pa trikratni »Zdravo«! Končno je omenil, da vrši dolžnost staroste šele kratko dobo, t. j. od izrednega občnega zbora dalje in konštatira, da je društvo v teku nekaj mesecev vsestransko oživelo.
Po nagovoru br. staroste se je prečital zapisnik zadnjega občnega zbora, ki se je odobril. Sledila so poročila funkcionarjev. Iz teh je bilo razvidno, da je društvo imelo v preteklem letu 10 odborovih sej in 1 izredni občni zbor. Koncem leta je društvo štelo 66 članov. 25 članov naraščaja in 78 dece. Odposlanih in sprejetih dopisov je bilo 214. Raznih društvenih prireditev je bilo devet. Telovadci so se udeležili sokolskega izleta v Ptuju, na Pobrežju, v Sarajevu, Slivnici in Račah. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je imelo društvo stvarne aktive 710 Din. V preteklem letu se je dvorana izpopolnila s sto sedeži, z novimi kulisami za gozd in z novimi zunanjimi okni. Poleg tega se je obmetal zgornji del dvorane. — da je sedaj sposobna tudi za zimske prireditve in pobelila cela stavba od zunaj in znotraj.
Po kratkem odmoru se je izvolil sledeči odbor:	starosta	Anton	Pšeničnik,
podstarosta Franc Sedej, prosvetar Leopold Šegula s pomočnikoma Mihaelom Likarjem in Alojzom Luršakom, tajnica Mara Rusova, načelnik France Pirš, načelnica Milka Primčeva, podnačelnik Rudolf Varl, podnačelnica Hilda Rusova; odborniki br.: Anton Barbič, Štefan Godec, Alfonz Skok, Srečko Senekovič, Franc Kac, Jožko Velikonja in Mara Ve-Ukogne; namestniki:	Rudolf	Škrbine,
Franc Bizjak, Anton Roziman, Ivan Or-lovič, Vanda Tušek; nadzorni odbor: Slavko Furman, Franc Lužnik; častno sodišče:	Alojz	Mulej,	Ludvik	Tarman,
Srečko Senekovič, Franc Sedej in Franja Gerbic.
Po končanih volitvah je povzel bese-jo župni delegat br. Pirc, ki se je veselil poročila o naraščanju sokolskih pripadnikov in vzpodbujal članstvo, da začeto delo v tej smeri nadaljuje, da se bo društvo v tekočem letu še bolj dvignilo.
Članarina ostane ista, t. j. 36 Din na
leto; vendar s to spremembo, da bo ph-čevalo telovadeče članstvo samo 18 Din. Po izčrpanem dnevnem redu se je br. starosta zahvalil za številen obisk, posebej br. župnemu delegatu za bodrilne besede ter je končno pozval vse navzoče na pomoč za skupno delo in blagor domovine! Zdravo!
Carsbo brodovje bo potopljeno
Te dni so začeli uničevati staro rusko brodovje, ki ga je pripeljal v decembru
1.	1920. general Vr^ngel v Bizerto, kjer je stalo in rjavelo. Po francosko-ruski pogodbi bi morale biti te ladje izročene sovjetski Rusiji, toda ruski inženjerji, ki so lani pregledali Vranglovo brodovje, so ugotovili, da nobena izmed 38 ladij ne more odpluti na morje. Vse je zarjavelo in če bi ladje pognali na morje- bi stroji odpovedali in bi se potopile. Tako bo nekoč ponosno carsko brodovje prodano za staro železo. Samo topovi se bodo dali še deloma porabiti; spravijo jih v orožarno v Bizerti, pripadajoči denar pa dobi sovjetska Rusija. Petnajst let brez-de ja je zadostovalo, da se je izpremenilo močno carsko rusko brodovje Črnega morja v kup starega železa in nepotrebne navlake, ki jo bo treba potopiti v morje.
Praabeceda najdena.
Profesor yallske univerze dr. J. Ober-man je izjavil, da je odkril doslej neznan semitski jezik, ki sega v predsvetopisem sko dobo in je bil najstarejša pisana abeceda sveta. S temi črkami so bile popisane ploščice, ki so jih našli v Rass Sam-ri v Antiohiji. Na pod agi te pisave se bo dalo dognati marsikaj o izvoru moderne in stare abecede, poleg tega pa nudi ključ za mnoga doslej sporna svetopisemska besedila. Glinaste ploščice izvirajo naj-brže iz dobe pred 15. stoletjem pred Kristusom. Različnih črk je samo še 30 in so torej že razdeljene na abecedo. Odkritje je važno za razlago semitske gramatike, za razumevanje razvoja moderne abecede in za razlago spornih besedil v Svetem pismu.
Od Moskve do Sarajeva.
V	bližini Sarajeva je ob potoku ubil neki kmet divjo raco, ki je imela na nogi aluminast obroček z inicialkami: »BIOG Moskva 25.584 D«. Nenavadno raco so izročili ornitološlci postaji v Metkoviču.
Igralska turneia z letalom.
Znani pariški igralec in komediograf Guirty namerava pokreniti z nekaterimi člani turnejo po vseh evropskih velemestih. V ta namen bo najel veliko letalo, da bi njegovi ljudje hitreje prišli iz kraja v kraj. Letalo bo pilotiral znani prekooceanski pilot in rekorder Codos. Prav gotovo je to prvi primer tesnega sodelovanja gledališke umetnost! s sodobno mo demo prometno tehniko.
soor«
Lahkoatletske prired;tve v Mariboru v letu 1935
Poverjeništvo Jugoslovanske lahkoatletske zveze v Mariboru je izdelalo za letošnje leto naslednji program lahkoatletskih prireditev v Mariboru, in sicer: 24. marca: Cross-country prvenstvo Maribora (priredi SK Železničar).
28. aprila; medklubski miting SK Maratona.
19. maja; dvomatch SK Železničar : SK Slavija v Varaždinu.
I. in 2. junija; tekmovanje za prvenstvo moštev (SK Železničar).
9.	junija: dopoldne štafetni tek skozi Maribor (ISSK Maribor), popoldne »Olimpijski dan«.
7. julija; medklubski miting SK Rapida. 3. in 4. avgusta: tekmovanje za prvenstvo Maribora (poedincev). Priredi poverjeništvo JLAS.
II. avgusta: medmestni dvoboj Maribor: Celje v M£ riboru. (Prireditelj poverjeništvo JLAS).
8. septembra: mednarodni miting in otvo ritev igrišča SK Že'azničarja.
22. septembra:	dvomatch	Slavija	(Va-
raždin): Železničar v Mariboru.
6. oktobra: juniorski cross-country (Ma-
raton).
10.	novembra; Pohorski tek (Maraton). 1. decembra: tek za Vahtarjev pokal skozi Maribor (ISSK Maribor).
Nezaseden je še termin za srednješolsko prvenstvo Maribora.
SK Slovan pride. Agilna težkoatletska sekcija SK Svobode je povabila SK Slovana iz Ljubljane za boksarski dvomatch' ki bo v soboto 2. marca ob 20. v kazinski dvorani.
SK Železničar v Ljubljani. V nedeljo 3-marca bo SK Železničar gostoval v Ljubljani ter odigral proti Hginemu moštvu ASK Primorju prijateljsko tekmo.
Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo po ligah se bo pričelo dne 25. marca.
Balkansko prvenstvo v plavanju se bo
letos prvič izvedlo v okviru Balkanskih iger, in sicer v času od 22. do 27. julija v Carigradu.
Boks. V soboto 2. marca bodo nastopili v spodnji kazinski dvorani boksači SK Slovana iz Ljubljane proti SK Svobodi iz Maribora.
Vabilo športnikom. SK Železničar priredi v soboto 2. marca v Grmekovi gostilni v Studencih klubovo zabavo. Začetek ob 20. uri. Vstopnina 5 Din. Prijatelji kluba in športniki iskreno vabljeni'-
Ratno
Od sobote dalje v GRAJSKI KLETI POMLAD?
Lože se reservirajo. 813
SPREJMEM ABONENTE
na domačo hrano. Razen drugih jedil nudim specialitete: ribe. bržolo, ražnjiče, čevapčiče, vse vseže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Večkrat v tednu primorske »meneštre«. rižoto, makaroni s fižolom. Točim črno. prist- j no dalmatinsko vino oo Din 8.— liter, dobro štajersko po I Din 12.—. Gostilna »Rotovž«, A. Vicel. Rotovški trs: 8. 501
Posolilo
JABOLKA
1 kg Din 2.—. Export Kora-žija, Aleksandrova 43.	800
Sobo odda
POSOJILA
na hranilne knjižice ali poroštvo. Pišite:	»Gotovina«,
uprava »Večernika«, Maribor. 802
Prodam
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom oddam. — Taborska ul. 13.	799
SOBO.
lepo meblirano, poseben vhod oddam takoj uradniku ali oficirju. Stritarjeva ul. 5. pivo nadstr.	739
Stanovanjc
SOLNCNO STANOVANJE | v I. nadstropju, tri sobe. kopalnica, sobica za služkinjo in z vsemi pritiklinami odd. s 1. aprilom. Pojasnila: Marijina, ulica 27, pritličje, med 11—12. uro-	7871
NA STANOVANJE
sprejmem gospoda. Koroščeva ul. 5-II, 9.	S06
TRISOBNO STANOVANJE
z vsemi pritiklinami v I. nadstropju oddamo s 1. aprilom mirni stranki. Vprašati v trgovini Sikošek, Koroška c-102.	789
Službo dobi
jMLAJŠA POSIREŽN1CA
(celodnevno) se sprejme 't Splavarski ul. 6.  Sij
Starejša zakonca, vešča VRTNARSTVA sc iščeta. Naslov v upr|Vl »Večernika«.___________7»
Soomnite se CMD
VSE POTREBŠČINE
za ograjo in brajde, stebre, stolbe, letve, krajnike, kolje itd., kakor tudi prima suhe deske za mizarstvo dobite poceni v lesni trgovini Albin Ceh, Betnavska c. 4.	804
LEPA TEMNA JEDILNICA
iz trdega lesa na prodaj za Din 4900.-. Ogledati od 14. do 16. ure Košaki. Meljski hrib 71.	805
Najlepše sobien slike
Teden rožnih del Biidefeldj Naznanjam
cenjenemu občinstvu in znancem, da sem nov* lastnik brivnice, vrnjal Meljske in Aleksfnj drove ceste (prej Tempes), ter se za ob' poset toplo priporočam.
Stanko Kralj
Solidna postrežba!	Solidne	cen®J
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelj? urednik: RA D1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.