Ameriška Domovina


mmm
livaBi
am€jucan in mm eomm in &anoua@$ mm
NO. 237
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 9, 1963
SLOVCNIAN
mamim ncwspap^i
ŠTEV. LXVI — VOL. LIVI
Rdeči napadli vrsto naselij z raketami
Pretekli petek so rdeči izstrelili na 37 m'est in vojaških oporišč v Južnem Vietnamu preko 400 raket in min.
SAIGON, J. Viet. — Kljub “jasnim besedam” ob ustavitvi ameriških napadov na Severni Vietnam, rdeči ne drže svoje obveznosti, da ne bodo obstreljevali večjih mest v Južnem Vietnamu in spoštovali Demilitarizirano cono med obema Vietnamoma. V noči od preteklega četrtka na petek so začeli metati mine in rakete na skupno 37 mest in oporišč in nato to obstreljevanje nadaljevali še naslednji dan. Izstrelili so skupno okoli 400 min in raket, med drugim na pet okrajnih in na pet okrožnih glavnih mest.
Obstreljevanje je obsegalo ves Južni Vietnam. Mrtvih je bilo 17 civilistov domačinov, 82 pa ranjenih. Ameriška vojaška oporišča, ki so bila tudi deležna ra-
Novi grobovi
Frances George
V	petek zvečer jc po dolgi bolezni umrla v Koly Family Kome Frances George, roj. Champa, s 1118 E. 63 St., stara 64 let, rojena v starem kraju, od koder je prišla, ko je bila dve leti stara, zaposlena več let pri Leece-Neville Co. Tukaj zapušča sina Raymonda Davidson, vnuka Raymonda, mater Frances Champa, roj. Sega, brata P’ranka, sestri Jean Slogar in Dorothy Sain. Umrli v družini so oče Anton, brat Anthony in sestri Jennie in Mary. Bila je članica Društva Clevelandski delavci št. 9 ADZ. Pogreb bo v torek zjutraj ob 8.30 iz Zakraj-skovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Theresa Klemenčič
V	St. Vincent Charitjr bolnišnici je umrla v petek 43 let stara Theresa Klemenčič s 1143 Cleveland Heights Blvd., roj. Sinček v Clevelandu, žena Michaela, mati Kennetha, hčerka pok. Josepha in Therese Sinček, sestra pok. Anne, Mrs. Anthony
ket in min, niso utrpela večje1 Časar in pok. Josepha. Bila je škode. Najbolj so obstreljevali članica HKZ št. 10. Pogreb bo iz smeriško armadno oporišče pri Grdinovega pogreb, zavoda na Bien Hoa letališču 25 milj se- Lake Shore Blvd. danes ob deve-Verno od Saigona, v bivak 1. le- tih dopoldne, v cerkev sv. Lud-talske konjeniške dvizije pa je vika ob desetih, nato na Kalva-padlo 5 raket in min.	jrijo.
Vojaško poročilo trdi, da so	Peter Popoviči'
kila med obstreljevanimi okraj-' V petek it premin.l na svo-himi in pokrajinskimi glavnimi jem domu : a 8705 Jeffries Ave-haesti ona v okolici Saigona. jj*'*-’ »‘7 let stari Pa.'.-.r Popovich,
V bližini pokrajinskega glav- doma iz Radatovicne na Hrva-hega mesta An Loc so zasedli škem, od koder je prišel v ZDA rdeči vas ter pobili v njej 11 pred' 55 leti, zaposlen pri U.S. ljudi, 22 pa jih ranili. Požgali so Steel Co. do 1. 1956, ko je stcpil tudi 25 hiš. Kraj leži kakih 60 v pokoj, vdovec po pok. Anni, hrilj severno od Saigona. Cilj umrli pred enim letom, oče lega napada, pobijanja in poži- Johna, Petra, Michaela ir. Anne ganja je bil prestrašiti ljudi Banaszak, stari oče, brat Mar-Pred vsakimi stiki z vladno Drage, Milke, Georgea in
(Kastellec’s Tavern na E. 53 St. in Hamilton Ave./ ir Franka Marold, 6-krat stara mati, svakinja Kumoslave Thomas. Bila je članica Gospodinjskega kluba HND na St. Clair Ave. in E. 64 St. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.45 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Jožefa ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Rudolph Peskar
Včeraj je umrl v St. Alexis bolnici 49 let stari Rudolph Peskar, rojen v Newburghu, zaposlen pri Jones & Laughlin Steel Co. Pretekli ponedeljek ga je zadela srčna kap in so ga odpeljali v bolnico. Pokojnik je bil član Društva Bled št. 20 ADZ in South End Post No. 2361 V.F.W. Zapušča brate Ralpha, Louisa in V/illiama Mismas, nečaka Wil-liama in Lynna Mismas. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8.30 iz Fer-folia pogreb, zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Milan Brdar
Včeraj .je umrl v Euclid General bolnici 78 let stari Milan Brdar s 452 E. 143 St., rojen v Kasti pri Zagrebu na Hrvaškem, od koder je prišel v ZDA 1. 1909, zaposlen do upokojitve 1. 1961 pri Penn Central R.R. Co. 45 let, mož Mary, roj. Popovič, oče Milana G., stari oče Michelle, Me-lisse in Mickyja, brat pok. Petra in Marka (Toronto, Can.). Pokojnik je bil član HKZ št. 26. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 9.15, v cerkev sv. Nikole ob desetih, nato na Kalvarijo.
AmerMie iete na vije SAIGONSKO ZASTOPSTVO
PRISPETO VČERAJ V PARIZ
v ja-
Zdmžene države bodo
nuarju poslale v Nemčijo Včeraj je priletelo v Pariz s posebnim letalom zale,5u3 mož na vojaške va- stopstvo saigonske vlade pod vodstvom podpredsednika Nguyen Cao Kyja, da se udeleži
je v Grafenwohr 30 milj od meje ČSR.
WASHINGTON, D.C. — Združene države bodo poslale v januarju z letali v Evropo 15,500
bVr£diV pehote Tn"	PARIZ, Fr. - Podpredsednik republike Nguyen Cao
Phantom jet letal s podpornim Ky je pripeljal včeraj sem 80-clansko delegacijo, ki bo so-osobjem. Skupno Poleti\ Za- delovala pri razgovorih za končanje vojne v Južnem Viet-
hodno Nemčijo 96 Phantom F4 jet letal, pri vajah bo pa sodelovalo tudi 6 “kril” letal C141.
Armada bo poslala v Nemčijo dve brigadi 24. pehotne divizije
okviru "nato na ameriških dobre volje druge strani. Opozoril je tudi na možnost da v
naslednjih dneh in tednih rdeči povzroče nove vojaške m
razgovorov o končanju vojskovanja v Južnem Vietnamu. Pričakujejo, da bodo razgovore začeli še ta teden.
namu. Ko je posebno letalo z delegacijo pristalo na letališču Orly, ki je bilo skrbno zavarovano, da ne bi prišlo do kakih demonstracij levičarjev, je Ky ob izstopu v posebni izjavil izrazil upanje, da bodo razgovori ugodno potekali in prinesli Vietnamu mir. Izrazil je dobro voljo Saigona, odklonil zahteve po predaji, pa poudaril, da zavisi uspeh od
tleh v rezervi, med tem ko je ena brigada te divizije v Nemčiji v stalnem operacijskem sestavu. V Pentagonu so izjavili, da je cilj napovedanih vojaških vaj ohraniti učinkovitost operacij in odgovor na posebne zahteve na evropskem področju.
Objava Pentagona pravi, da je pošiljatev teh ameriških oboroženih sil v Evropo obljubil kot ameriški prispevek k “povečanju pripravljenosti” NATO o-boroženih sil v Evropi obrambni tajnik ZDA C. Clifford na posvetovanju NATO ministrov 14. novembra v Bruxellesu. Te vaje so bile dejansko določene za
politične težave v Vietnamu. Ky je dejal časnikarjem, da je prišlo med njegovo vlado in poslanikom ZDA A. Harrimanom pri konferenci v Parizu do “nekaj nesporazumov”, največ zaradi slabega sluha A. Harrimana, da pa so ti nesporazumi sedaj odstranjeni. Ky se je razgova-rjal včeraj več kot eno uro s Harrimanom, ki se je vrnil v Pariz iz Washingtona. Vodnik delegacije Saigona je poudaril, da je prišla ta v Pariz iskat mir, toda ne “mir za vsako ceno”. Pošiljatev delegacije v Pariz je odobril parlament v Saigonu
kasneje v prihodnjem letu, pa komaj preteklo soboto.
šo jih prestavili na začetek leta zaradi s o v j e t s ko-satelitskega vdora v ČSR. v
Stranje
Marka. Bil je član HBZ št. 403 in njen tajnik 40 let. Pogreb bo iz Ferfolia pogrebnega zavoda v torek zjutraj ob 3.43/v cerkev
lor Ave ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Zora Marold
V soboto je umrla na domu svoje hčere na 1315 F 53 St. 75 let stara Zora Marold, s 14004 Castalia Ave., roj. Cividini v Brodu na Kolpi na Hrvaškem, vdova po 1. 1937 umrlem možu Stevu, mati Stephanie Kastellec
^ Nigeriji še ne bo miru
LONDON, Ang. — Angleška |sv. Nikole na E. 36 St. in Super-P°litika je imela v Nigeriji dve ^eljL državljanska vojna naj se čim preje konča. Nigerija pa naj 0stane cela, kot je bila. Razlog Za obe želji je razumljiv. Treba čim preje omogočiti angle-sVtti investicijam v Nigeriji, da °bnovijo poslovanje. Od nigerij-ske vlade bo lažje dobivati nove oncesije kot od morebitne vla-e samostojne Biafre. Nigerijski ^edsednik Gowon je ja “angle-^'človek.
■B°lgo časa je kazalo, da se bo-angleški želji uresničili. Se-ai izgleda, da so uporniki v Bi-^ D dobili od Francije toliko o-°Ha, da so lahko reorganizirali °j° obrambo in zaustavili na-redovanje nigerijskih čet. Po-^ ^od so jih potisnili celo nazaj.
° Pomeni, da državljanske voj-e Se ne bo konec.
Angleška diplomacija pre-st j uje sedaj, ali ne kaže na-s^avhi načrt, ki bo vpošteval v ailje stanje državljanske gel ’	Gowon ne bo mo-
tako ukrotiti uporniškega čaj/0503 ^0’ k°t 3e Anglija pri-°Vala še pred meseci.
¥ Ji!goslavi|i Hali letos javerc mimiki
CLE^ELAND^o/—Jjvefovni svet krščanskih cenčvaj ki ima svoj sedežev Ženevi v Švici, je objavirrTfa je Jugoslavija sklenila priznati Božič za javen praznik, ko naj bodo uradi, trgovine, tovarne in vsi ostali ne-nujni obrati zaprti.
Katoliški škofje so vladi SFRJ to ponovno predložili, vendar njihovi predlogi niso bili vpošte-vani. Ljudje so Božič praznovali sami, kolikor so ga le mogli in si upali. Vlada je končno spoznala, da je najmodrejše Božič priznati za praznik, posebno še, ku.
Zambija dolži Portugalsko napada na svoje vasi
.. LUSAKA, Zamb. — Predsednik Kenneth Kaunda je dejal, da smatra portugalski letalski napad na zambijsko vas pretekli teden v jugovzhodnem delu države za izredno resen, ker predstavlja nenapovedano vojno. Portugalci naj bi bili nekaj dni preje napadli iz letal tri dm-ge vasi v Zambiji.
--y-;-;— "~zT-— _
ker upa s tem doseči dobro voljo tako pri prebivalstvu doma kot tudi po vsem krščanskem svetu. V Beogradu se zavedajo dobro, kako nujno potrebna jim je ta dobra volja v sedanjem trenut-
Podpredsednik Ry je glavni vodnik delegacije, ki šteje 80 članov, toda dejanski, formalni vodnik clelegacije pri konferenčni mizi bo poslanik Pham Dang Lam.
Tehnična vprašanja še niso rešena
Čeprav so razgovori o tehničnih pripravah za konferenco precej napredovali, še vedno ni rešeno vprašanje, za kako mizo naj se delegacije usedejo. Rdeči hočejo 4-oglato mizo, na katere štirih straneh naj bi sedela zastopstva ZDA, Saigona Hanoia in OF. Združene države predlagajo dve podolgovati mizi, za vsako stran ena. Prav tako še ni rešeno vprašanje, kdo naj govori najprej in po kakem redu, kako naj bodo delegacije predstavljene, z zastavami ali z napisi.
Upajo, da bodo vse tehnične
Pomnite se reveževi

Vremenski
prerok
pran
i:
tei^e^ro	mr z1 o.
^Peratura do 30.
Naj višja
CLEVELAND, O. — Tito je porabil zborovanje v Jajcu za priliko, da pove vsemu svetu, da prepira z Moskvo ni mislil tako resno, kot je bilo rečeno v besedah. Začel se je torej u-mikati na nove pozicije, toda na kakšne?
Prav isti čas so tudi v Moskvi postali prijaznejši do Tita. Pisali so na primer kar dosti simpatično o proslavi v Jajcu in se navduševali za načela neodvisnosti, suverenite-te, nevmešavanja itd., ki so jih pa še prav pred kratkim močno kršili.
V Evropi se sprašujejo, zakaj ta nov veter v odnosih mer Rusijo in Jugoslavijo. Pri iskanju odgovora so najpreje hoteli dognati, ali se sprememba v Moskvi nanaša le na Jugoslavijo. Pokazalo se je, da se nanaša tudi na Romunijo. Tudi tam je Ceause-scu postal mirnejši in manj bojevit kot po navadi. Večkrat je celo zašel v defenzivo. Je na primer začel iskati simpatije pri Madžarih v Transilvaniji. Verjetno se boji, da
Moskva in Beogr&eh&preminjata iokiikč
je bi Budimpešta na moskovski V Londonu mislijo, da so se odnese
namig začela plesti novo mrežo med madžarsko manjšino v Romuniji.
Podobne skrbi ima Tito na jugu Jugoslavije. Značilno je, da je zadnje čase pogosteje govoril v Srbiji, Kosmetu, Makedoniji, kot v drugih delih dežele. Zbodlo ga je ponašanje Bolgarije in Albanije. V Sofiji so dosti jasno govorili, da niso pozabili na Makedonijo in da jo smatrajo za svojo. Čemu naj bi drugače govorili o tem, da bodo tudi v Makedoniji reševali “socijalizem”, ako bo ravno treba. Tudi v Tirani rad poškilijo čez mejo, seveda v smeri proti Jugoslaviji. Vse to naravno zelo razburja Srbe in zato se Tito toliko mudi ravno v srbskih krajih.
Titova skrb ima lahko še druge korenine. Kdo ve, ali ne gledajo v Moskvi z veseljem, kako znova plamte na-cijonalne strasti na Balkanu, saj nacijonalnih problemov nista rešila ne Tito ne Ceau-sescu.
v Moskvi že naučili, da pot, ki so jo ubrali, da podredijo svoji politiki Češkoslovaško, ni bila srečno izbrana in da je treba napram takim trdim glavam, kot sta Tito in Ceau-sescu, ubrati drugo pot. Teorija o omejeni suvereniteti ni prinesla začasno pričakovanih sadov. Da zlomijo romunsko in jugoslovansko odpornost, je treba iskati nove načine. Dokler jih v Kremlju ne najdejo, se poslužujejo starega sredstva: netiti spore med balkanskimi narodi. Zato je kar prav, da v Budimpešti, Tirani in Sofiji obujajo spomine na čase, ki jih ni več, pa bi vsa tri mesta rada videla, da bi se vrnili.
Ako oblečemo vse skupaj v “ideologijo”, bi lahko rekli: načelo nevmešavanja v notranje zadeve se nanaša le na državne odnose, ne pa na partijske, tako mislijo v Moskvi. ZSSR naj kar ima normalne
z Romunijo, Jugoslavijo, Češkoslovaško, naj se ne vmešava v njihove notranje zadeve. Drugače je pa z odnosi med partijami. Tam ruska KP ne pozna tega načela. Je zmeraj iskala in zmeraj išče zveze ne samo z uradnimi vodstvi posameznih KP, hoče imeti do raznih frakcij v njih tudi svoje kanale. Takih kanalov Kremlju ni lahko u-stvariti. V Pragi jih na primer ni ustvarila pravočasno, zato ima pa sedaj sitnosti. Zato jih hoče čim preje ustvariti v stikih s Titovo KP in z romunsko KP. Verjetno ima tudi tu težave, pa se jih ne boji.
Ceausescu je že zavohal to nevarnost, zato je v svojih zadnjih govorih tako pogosto pozival na partijsko slogo, idejno solidarnost in edinost. Tito je le trdil, da je v tem pogledu v njegovi partiji vse v redu. Morda bodo prišli časi, ko bo moral tudi on posnemati Ceausescuja in pozivati k edinosti, slogi in vzajemnosti.
težave rešene v naslednjih dneh in da bo prišlo do prve seja razširjene konference še pred koncem tega tedna.
Voščite praznike svojim dragim v Ameriški Domovini!
ftgpubllkanški pversisrp Imajo faziišng poglede na soelahio skrbstvo
PALM SPRINGS, Calif. — Republikanskih guvernerjev je sedaj že toliko, da si lahko privoščijo poglede na primer na so-cijalno politiko naše dežele. Nju-jorški guverner Rockefeller, ki razume duh časa, je pripravil za konferenco republikanskih guvernerjev poseben predlog, ki izraža idejo, naj vso socijalno politiko prevzame federacija.
Vedno bolj se namreč čuti dejstvo, da imamo toliko socijalnih politik, kolikor imamo držav. S socijalno politiko se namreč pečajo poleg federacije tudi države, okraji in mesta, vsaka med štirimi vrstami javne uprave, pa vleče na svojo stran. Tako se na primer godi, da otroci, ki so kvalificirani za socijalno podpiranje, dobivajo v njujorški državi po $50.83 na mesec, v državi Mississippi pa le $7.90. Tega bi po mnenju guvernerja Rockefellerja na smelo biti, zato naj podpiranje prevzame federacija in ga izvaja po načelih, veljavnih za vso deželo.
Temu predlogu so se takoj u-uprli konservativni republikanski guvernerji, ki jih vodi kalifornijski guverner Reagan. Tako bodo republikanski guvernerji imeli kar kočljiv predmet iza debato, ki je pa potrebna, kajti stroške za socijalna podpiranja cenijo za vso deželo na $34.4 bilijone na leto.
Guvernersko konferenco bo seveda obiskal tudi bodoči predsednik Nixon.
Proces proti Kennedy-jevemu morilcu Sirhanu
se bo začel 7. januarja
LOS ANGELES, Calif. — Sodnija in prizadeti advokatje so se sporazumeli, da naj bo proces proti morilcu sen. Roberta Kennedyja Sirhanu preložen na 7. januarja. Trajal bo predvidoma nad dva meseca. Pripuščena bo samo omejena televizija, splošnih televizijskih prenosov pa ne bo.
Varnostne naprave so pa zelo obširne. Največji reveži bodo porotniki. Živeti bodi morali ločeno od sveta, le vsako soboto bodo lahko videli svoje družine. Morilec se obnaša pri zasliševanju precej apatično in pristaja na vsak predlog preiskovalnega sodnika.
Iz Clevelanda in^pkplice
Božična Ameriška Domovina—
V petek, 20. decembra, bo izšla božična številka Ameriške Domovine. Natisnili jo bomo nekaj izvodov več. Kdor bi jo želel poslati svojcem ali znancem v Združenih državah ali Kanadi, naj pošlje naslov prejemnika in 35(1 (lahko v znamkah) ali osebno odda naročilo v našem uradu na 6117 St. Clair Ave. Za pošiljatev v Evropo, Južno Ameriko in druge prekomorske kraje in treba poslati 50(-.
Seja—
Podružnica št. 15 SŽZ ima svojo sejo v sredo, 11. decembra, ob 7.30 zvečer v Slovenskem na-:odnem domu na E. 80 St. Na seji bo volitev novih odbornic, po seji božičnica.
Skupne podružnice SŽZ imajo / sredo ob enih popoldne sejo v St. Clair Recreation Centru.
Podr. št. 10 SŽZ ima glavno ietno sejo v torek ob sedmih zv. v navadnih prostorih. Po seji bo izmenjava daril. Vse članice rabljene!
Seja in božičnica—
Društvu sv. Katarine št. 29 ZSZ ima letno sejo v sredo ob 7.30 zvečer v SND na St. Clair Avenue. Assessment bodo pobi-rali od 6. do 7.30, razdeljeni bodo dividendni čeki. Po seji bo oožičnica in izmenjava daril ($2.00), nato bodo na razpolago okrepčila.
V bolnici—
Mrs. Frances Lindič s 3544 E. 31 St., ki si je pri padcu zlomila obe roki, bo v St. Vincent Charity bolnišnici še nekako 6 tednov. Obiski so dovoljeni.
Glavna seja—
Društvo Danica št. 11 ADZ ima jutri, v torek, ob 1.30 pop. glavno sejo.
Na obisku—
Na obisk iz Štorij pri Sežani je prišla Karla Dolgan k svoji sestri Mrs. Francis Sadar na 6628 Bliss Ave., ki jo ni videla 48 let, in bratu Franku Maj cenu. Vesela bo obiskov domačinov. Dobrodošla in obilo prijetnih dni med nami!
Miklavžev obisk Slovenskih šol—
Učenci in učenke obeh Slovenskih šol, njih starši in prijatelji so napolnili farno dvorano pri Sv. Vidu in šolsko dvorano pri Mariji Vnebovzeti, kamor je včeraj popoldne prišel sv. Miklavž v spremstvu angelov in par-keljnov obiskat pridne in poredne otroke. Obe prireditvi sta lepo uspeli.
Zadušnica—
Jutri, v torek, ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Perovska za 30. dan njegove smrti.
Letna seja—
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih letno sejo v šoli sv. Vida. ?o seji izmenjava daril in zabava. Vse vabljene!
Seja in božičnica—
Klub slov. upokojencev za Waterloo Road področje ima jutri ob dveh popoldne sejo v 3DD na Waterloo Rd. Po seji božičnica!
@ Božič je praznik ljubezni, dobrote in prijateljstva. Bi se morda ob tem prazniku radi spomnili svojih dobrih nekdanjih znancev, za katerih bivališča ne veste? Priobčite svoja voščila v Ameriški Domovini in dosegla jih bodo!
1
S*5"	DOMGVnm, DECEMBER 9, 1968

8117 Si. Ciiiur Av«. — HJEnaersoa i-OSS*
Clsvttland, Ohio 44103
National and International Circulation
^Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and. Kditor: Mary Debevec
NABOCNISA!
Kb Združene države:
$16.00 aa leto; $8,00 za pol let«; $S.OO za i Bt Kanado in deželo izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for S month* Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 monthfi Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 237 Monday, Dec. 9, 1968
Rusija in Severni Vietnam
Med komunističnimi državami prevladuje navada,^ da ne poročajo o medsebojnih pogajanjih in razgovorih. Če o teh kaj slišimo, nam mora biti zmeraj prisotna misel, da je poročilo namenjeno propagandi in da je treba iz njega šele izluščiti resnico. Zato so tudi redka poročila, kako se razumeta Hanoi in Moskva. Kar jih je, so pa namenjena predvsem propagandi, akoravno obravnavajo stvarna vpraša-nja.
So pa taka poročila ravno sedaj dobrodošla, naj vsebujejo še tako malo stvarnih podatkov. Položaj v Hanoiu je tak, da je Ho Či Minh zmeraj bolj navezan na Moskvo. Kitajska se odmika Vietnamu in z njo vred tudi kitajski vpliv. Ravno sedaj so opazovalci kitajske homafije ugotovili, da je kitajska zunanja trgovina močno opešala. Če mora Peiping omejevati gospodarske stike z vsem svetom, jih mora tudi z Vietnamom. Ni namreč nobenega razloga za domnevo, da bi Mao podpiral Ho Či Minha na račun čim manjših gospodarskih stikov s tujino. Tako daleč do sedaj še ni šlo nikoli kitajsko-vietnamsko prijateljstvo. Čim manj Ho Či Minh dobiva blaga iz Kitajske, tem več ga mora iz Rusije, da se lahko vojskuje v Južnem Vietnamu in pri tem še obnavlja ruševine v Severnem.
Zato dobiva na važnosti vprašanje, kako usmerja ravno sedaj Moskva svoje gospodarske stike s Severnim Vietnamom, ali v smeri proti miru ali v smeri proti vojskovanju. Nekaj odgovora na to vprašanje dobimo v poročilu, ki je prišlo iz Moskve in obravnava zadnja gospodarska pogajanja med Kremljem in Hanoijem. Poročilo je sicer skopo, pove manj kot druga leta, toda iz primerjave s prejšnjim letom vendarle omogoča določene sklepe.
Poročilo ne navaja nobenih številk in tudi ne omenja v podrobnosti vrst blaga, ki ga bo v duhu nove pogodbe dobil Severni Vietnam. Iz besedila se pa čuti namen, da poudari dejstvo, da bo Severni Vietnam v prihodnjem letu dobil več blaga za civilno rabo kot za vojne namene. Med civilnim blagom ima očitno prednost industrijska oprema, ki je potrebna za obnovo dežele, posebno prometa in tovarn, pa tudi elektrarn. Med vrstami blaga so imenoma navedeni predmeti za prehrano, nafta in naftni izdelki, transportna sredstva, kovine in seveda tudi orožje, municija in “vse, kar je potrebno za obrambo dežele pred ameriško napadalnostjo”. V poročilu ni navedena tudi nobena vrednost blaga.
Lani je to bilo še drugače. Navedeni so bili posamezni predmeti po količinah in vrednosti, vse skupaj je bilo pa vredno okoli $150 milijonov. Vietnam je moral dobaviti Rusiji le za $20 milijonov blaga. Kremelj je torej moral kreditirati Ho Či Minhu kar $130 milijonov. Seveda je morala Moskva dobaviti še več na podlagi dogovorov, ki o njih manjka vsako poročilo. Če vpoštevamo, da mora Moskva že dolga leta podpirati Ho Či Minha s tako velikimi zneski, lahko razumemo ruski politbiro, da je že sit podpiranja, še posebno zato, ker vidi, da konec vojskovanja vendarle ne bo tak, kot ga je pričakoval in želel.
Značilen je tudi komentar moskovske Pravde o tem dogovoru. Komentar pove kar naravnost, da je dogovor posvečen vietnamski želji, da čim preje obnovi svojo deželo, čeprav je to povezano s težavami, ki izvirajo iz ameriške napadalnosti. Vendar ne napada več tako ostro Johnsonove administracije, kot je v takih komentarjih navada.
Kot predvideva obrednik za obiske komunističnih delegacij v Moskvi, je vietnamsko delegacijo sprejela tudi vlada, ki sta jo zastopala Brežnjev in Kosygin, Lani je ta posel opravil sam Kosygin. V tej malenkostni spremembi vidijo politični opazovalci povečano zanimanje glavnih komunistov za dogajanja v Vietnamu.
To zanimanje utegne imeti tudi drug razlog. Prav zadnje tedne je prišlo na dan, da se Kremelj prav vneto poslužuje svoje vloge posredovalca med Washingtonom in Ho Či Minhom. Johnson je s tem prav zadovoljen in da veliko na mnenje, ki ga sliši v Kremlju. Zadnje čase je na primer močno okleval, ali naj ostreje nastopi proti intrigam iz Ha-noia in obotavljanju saigonske vlade. Njegovi domači svetovalci so bili zelo različnih misli. Johnson je vendarle prilagodil svojo taktiko ruski sodbi o taktiki vietnamskih komunistov in saigonske vlade.
Iz uradnega poročila o gospodarskih pogajanjih je tudi razvidno, da je Hočiminhova delegacija obravnavala še celo vrsto vprašanj, ki se zvezana z vojskovanjem in ki se ne nanašajo na poslovanje med obema državama. Poročilo poudarja pri tem, da se je ta del razgovorov vršil v duhu odkritega prijateljstva in bo gotovo nekaj prispeval k ‘bratskemu sodelovanju med obema državama”.
Ta in nodobne opazke v poročilu so najbrže usmerjene tudi proti Peipingu. Tovarišu Mau ni prav, da se vietnam-
ski komunisti pogajajo v Parizu, rad bi videl, da bi se vojskovanje zavleklo tako dolgo, da se Kitajska notranje konsolidira in obenem nabere na zalogi dosti nuklearnega o-rožja. Potem šele naj bi nastopil čas za pogajanja. V Moskvi očitno niso za tako strategijo; sporazum, ki sta ga sedaj sklenila ZSSR in Severni Vietnam, dokazuje da se je Ho Či Minh postavil na rusko stran.
Kakor torej obrnemo rezultat sedanjih gospodarskih pogajanj med Moskvo in Ho Či Minhom, zmeraj pridemo pod vtis, da Moskva želi čim prejšnji mir. Miru seveda ne bo še kmalu, upanja nanj bodo nihala med golobi, ki bi ga radi imeli že spomladi, in med kragulji, ki mislijo, da ga še do konca leta ne bo. Johnson sam niha med obema stališči-ma, iz previdnosti se pa ne vdaja več nekdanjemu optimizmu.
BESEDA IZ NARODA
I
navdušila za to znana zavedna Slovenka Mrs. Marie Prisland, iz Sheboygana, Wis., ki je bila tudi prva in dolgoletna glavna izvršna predsednica SŽZ, vse od časa ustanovitve. Njena zasluga je, da je slovensko ženstvo sploh prišlo do te Zveze, ter da je ta Zveza tako lepo napredovala in rastla, kakor je. Vedno je znala zbrati okrog sebe delavne in navdušene žene in dekleta, ki so ji pomagale obdelava ti polja in vrtove SŽZ ter da je Zveza uživala ugled in občudovanje tudi v ameriški javnosti, kjerkoli so rastle in delovale njene podružnice. Če kdo, zasluži ona in je vredna vsega priznanja za to! Bog jo živi in naj še krepko dela naprej za prelepe namene, ki so v korist slovenskemu življenju tu v Ameriki ali kjerkoli!
* DRUGE VESTI OD NAS IN OKOLICE. — Farmarji po našem Will okraju, Grundy o-kraju in drugod se pritožujejo nad nižjimi pridelki. Nekaj je krivo letošnje poletje z neugodnim vremenom, nekaj padajoče cene pridelkom, ki jih čutijo zadnje tedne.
V bližnjem mestu Morris, v Grundy okraju, ki leži ob reki Illinois, tožijo, da je letošnji izvoz žita precej nižji, kakor lani v tem času. Tu ima Continental Grain Co. svojo obrečno postajo in skladišče, kjer zbirajo in nalagajo koruzo, žita in druge pridelke na rečne parnike, s katerimi izvažajo žita in pridelke doli v Mehiški zaliv in od tam na razne trge, kakor že so naročila in zahteve po žitu. Letos je izvoz manjši. Mnogi farmarji so letos pridelali koruze komaj za lastno domačo uporabo.
Statistika več let izkazuje, da v normalnih letih pridelajo v severnem delu okraja Grundy okrog 90 do 130 bušljev koruze na akru. V južnem delu okraja pa le od 55 do 80 bušljev. Letos pa je pridelek nižji za skoro 20 do 30(/r po teh krajih. Vzrok temu je nepravo vreme v letošnjem poletju.
Tako vsakdo ima kake težave, farmarji pa z vremenom.
.	, , V1 .	* KAJ JE PREJELA DRŽA-
stanovne in delavne clamce po- VA ILLINOIS tekom fiskalnega c ruznice tekom -zadnjih 40 let.(leta 1867 in im (to je od L
INato je sledil sprejem novih vi ■ o« ■	•• i 4- \
v, .	^ i	i lija lam do 30. junija letos) pro-
clanic v Zvezo. Pridne agitato-	,
6 dajnega davka od vsega,
-W&'l PRAVITONB I
Joliet, 111. — Naš Joliet — za nas Slovence nekdanji “Slovenski Rim“, kakor so ga imenovali naši pionirski slovenski duhovniki, ki so pred 75 leti in več u-stanavljali in gradili slovenske in druge župnije in misijonske postaje, slavi večkrat pomenljive jubileje in obletnice raznih slovens kih ustanov, društev, jednot in zvez. Prihodnje leto bo 75-letnica, odkar so Slovenci v Ameriki ustanovili Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto —-zdaj: Ameriška Slovenska Katoliška Jednota. Ustanovili so jo v našem Jolietu. Za proslavo 75. obletnice se že glavni odbor, društva in vsi pridno pripravljajo. Upamo, da bo vse najlepše izpadlo. Sodelujmo pa vsi, da bo tako, kakor upamo!
— V nedeljo, 20. oktobra letos, je proslavljala 40-letnico ustanovitve Podružnica Slovenske Ženske Zveze št. 20. Bila je lepa prireditev, ki bo vsem ostala v lepem spominu. Podružnico so ustanovile pokojne Mrs. Barbara Kramer iz San Francisca, Calif., in Mrs. Josephine Erjavec, katera je bila dolga leta (1937-1952) glavna tajnica SŽZ. Več let je bila tudi gl. nadzornica pri Zvezi.
Proslava se je pričela s slovesno sv. mašo ob 7.30 zjutraj v cerkvi sv. Jožefa, katero je daroval č. g. župnik msgr. M. J. Butala. Po maši so imeli skupni zajtrk v Ferdinand dvorani.
Po zajtrku okrog 10. ure dopoldne se je pričelo z bogatim programom. Dvorano in omizja so zelo lepo okinčali z belimi in rdečimi nageljni, sredi njih rdeče sveče, da je bilo res lepo za pogledati. Po uradnem delu programa so bile predstavljene u-
riee so pridobile kar 45 novih članic, ki so bile na tej prireditvi slovesno sprejete v Zvezo.
Mrs. Corinne Leskovar, urednica Zarje, glasila -SŽZ, je imela zelo lep govor na zbrane članice in jih navduševala, da naj še naprej živahno in navdušeno delujejo, da bo Zveza še večja in močnejša.
Navzoče je pozdravil z zelo o-gnjevitim govorom tudi znani slovenski javni delavec, ki zastopa v ameriških civilnih in političnih krogih Slovence že dolgo vrsto let. To je Mr. John L. Jevitz (Živec).
Podružnica ima tudi svoj lasten pevski klub, ki je na prireditvi zapel vrsto lepih pesmi in skladb. Sploh ta podružnica je ena najdelavnejših na društvenem in kulturnem polju SŽZ. Čast ji!
Slovenska Ženska Zveza se je rodila decembra 1926. Slovensko javnost, zlasti pa slovensko ženstvo v Ameriki je prebudila in
na kar
je ta naložen.. Uradno poročilo pove, da $895,970,389. Nekaj manj kot bilijon dolarjev. Prodajni davek v naši državi je nekako 414(/f. Največ prodajnega davka so plačali avtomobilisti in
Prvodeeemlirski prolog -poglii v zgodovino
NEW YORK, N.Y. — Kot je avstrijsko nemštvo sredi 60-tih let prejšnjega stoletja nekoliko popustilo, seveda navidezno, v svojem pritisku zaradi zunanje-
p.) da bi odbijala protivne napade, i ker nimamo svoje zgodovine, torej tudi nimamo niti zgodovinskih pravic, na katere se v tem boju naslanjajo Čehi... popustiti nam je tudi vsako nemško politiko, katera veruje zasebnim sladkim besedam, obetajoč drobtinico samouprave za o-dobravanje naredb in načel so-
političnih porazov, tako je proti vražnih vsemu slovanstvu, ker koncu stoletja in v začetku se-j obojno to početje utegne nas po-danjega spet pritisnilo na vijake'časi pripeljati tja, kjer naši vnu-zatiranja.
Čeprav so tujci popolnoma ob-
vladali slovensko deželo, je narod dozoreval v svojo narodno politično plat in rast ter tako polagoma pridemo do dejanskih vidnih prask, ki tujcu dado slutiti o nastajanju tistega, kar oni nikdar niso hoteli priznati: obstoj slovenskega naroda!.
V	tretjem in četrtem desetletju smo s Prešernom dobili silen in močan vzpon, ko na osnovi sadov naporov v 16. stoletju, pokaže še neosveščenim Slovencem pot do enotnega jezika. V tej borbi je zmagal.
V	6. desetletju pa lahko ugotovimo Levstikovo jasno misel v pogledu jezika, ki mu je položil nove razvojne možnosti na osnovi njegove prvotnosti — staro-slovenščine. Kaj kmalu pa se je lotil tudi reševati narodno politično vprašanje. Geslo “zedinjena Slovenija” iz leta 1848 je bilo pri vodečih politikih skorajda potisnjeno v skrajno ozadje. Saj je “oče slovenskega naroda” — dr. Janez Bleiweis kar nekajkrat namignil, da takšna zahteva ni “oportuna”.
Pa pride Fran Levstik, za katerega je Josip Stritar zapisal v svojih spominih:	“Tako nisem
nikoli ne poprej ne poznej videl stopati nikogar: tako krepko in odločno, tako moško in samozavestno. Tako je znal korakati samo Levstik!”
Da, Levstik, naš največji kritik in borec, pristen slovenski človek, ki je globoko poznal narodovo dušo, njegovo nrav in jezik, in razdiral zmote in predsodke preteklosti ter sodobnosti, da bi našel pravo pot našemu narodnemu življenju.
Po avstrijskem porazu dobimo v avstro-ogrski monarhiji dualizem, takrat pa se je tudi zgodilo, da so pri delitvah od male slovenske zemlje odrezali beneške in prekmurske Slovence.
Starejši politični prvaki so v poslanski zbornici navkljub temu glasovali za vlado, mladina, ki že dolgo ni bila zadovoljna, jih je obsodila. In le-ta se je zbrala okoli Frana Levstika.
Fran Levstik pa jim je 1. 1867 pokazal rešilni program naše bodočnosti:
“Brez velike modrosti je razu meti, kolika in kakova nevarnost grozi slovenskemu narodu v zadnjih časih, v katerih se Ev ropi pripravljajo i pospešavajo velike, na široko segajoče dogodke.
Slovenska zemlja leži tako, da se zanjo bore uže od nekdaj, i da se posebno v zadnjem času, trije narodi: Slovani, starodavni lastniki, žele samo ohraniti, kar je njihovo uže tisočletja, a vlaška šele v teh dnevih s tujo podporo združena država, ki rada na slo-vasnkih tleh postavila straže
tisti, ki kupujejo in uporabljajo svoji narodnosti, i naposled iz gasolin. Od teh je dobila država vseh ozirov najnevarnejše i ob-
$173,596,124. To samo davka, brez onega, kar gasolin stane. To pove, da naši “avto-kolesel-ni” državi precej dolarčkov prinesejo. Od živežnih potrebščin, kar kupujemo za hrano in drugo, je prineslo državi $163,091,-222. Ostalo pade na druge predmete.
To pove vsem nam, davki ne “pucajo” samo naših “knofov”, ampak nam jih tudi pobero.
Kje so še drugi davki na zemljišča in posestva, na razne trgovine, na zaslužek. To je “cifer”, da človeku glavo zmešajo.
Naj bo za danes o vsem tem dovolj, pa še drugič kaj. Vse či-tatelje lepo pozdravlja
Tone s hriba
širno grozeče germanstvo, ki si je postavilo za nalogo, nemško-avstrijske pokrajine — kakor zdaj imenujejo te dežele — na veke pripeti k velikoj Nemčiji, katera skozi vse slovenske zemlje adrijanskemu morju hrepeni podati svojo močno roko .. .
Kaj je v teh okolnostih početi nam Slovencem? Slovenci smo se zadnja leta z velikim korakom premaknili med narode, kateri imajo narodno svest, ven-
ki več ne bi govorili veličastne slovenske besede . ..
Samo en pot je ... samo en jez je... Ta jez najdemo na avstrijskem jugu, v politični solidarnosti z junaškimi hr ati, kateri so istega materinskega jezika z nami, i kateri našo bratovsko roko veseli poprimejo nam i sebi v podporo. Da to rečeno zvezo u~ stvarimo i utrdimo ... to naj bode naša prva skrb.”
Že samo tolikšno navajanje Levstikovega političnega nazora o slovenskem narodnem vprašanju jasno pokaže, da je poznejša odločnejša j u g o s 1 o vanska smer pri Slovencih utemeljena v postopnem odvijanju zgodovinskega razpleta tako pri slovenskem narodu kot pri drugih Jugoslovanih ter da je vpadalo v evropski koncept. Samo zamislite si v glavne meje po drugi svetovni vojni. Slovenci smo vsaj svoje zemlje dobili, ker smo pripadali Jugoslaviji. Drugi del pa smo morali še tujcu prepustiti, ker smo Jugoslovani in s tem tudi Slovenci zgubili v protiko-munstičnem boju. To je samo vmesna misel.
Kako je Levstik prav gledal, se je pokazalo že 15 let pozneje, Zunanjepolitična načrtnost, kot so jo Nemci izdelali, je zahtevala, da slovensko stvarnost zbriše, zategadelj so se zdaj poslu-žili še zadnjega in — še nasil-nejšega poskusa, “Abwerkamp-fa” proti slovenstvu.
Narodnostni boj, ki se je do-sihdob bojeval ločeno po posameznih krajih, med društvi in v deželnih zborih, se v 80-tih letih že prenese na celotno področje v organiziran boj vsega nemštva proti vsemu slovenstvu. Napadalni in šovinistični nemški nacionalizem si je zdaj ustvaril 2 ločeni, toda obe napadalni organizaciji:	Schulverein in Sued-
marke.
V tej, takratni nemški nacionalni miselnosti najdemo (čeprav so bili nje nosilci tudi nemški liberalci) dokaj podobne prvine nasilja, ki smo ga spoznali in prenašali pod nacizmom v času druge svetovne vojne. Tudi takrat so poudarjali nemško nadvrednost ter slovansko manjvrednost. V tej miselnosti, nadutosti se niso hoteli več zadovoljevati samo s pozicijami, ki so se jih prilastili v prejšnjih stoletjih z nasiljem in zvijačami, ampak so hoteli preiti v novo napadalnost, s katero bi hoteli izbrisati živejšo in močneje utripajočo slovensko stvarnost med Mariborom in Jadranom.
S “šulferajnaricami” naj mesta in trgi postanejo središča, iz katerih naj se načrtno ponemču-je podeželje — in naj pri vsem tem gre za še nekaj več, gre naj za “Grund und Boden”, za zemljo, katero naj “Suedmarke” iztrgajo slovenskemu kmetu, da se lahko potem poseli z Nemci iz Rajha! Kajti šele na tak način se bo dalo slovensko deželo popolnoma germanizirati, Slovence pa stisniti z njihove zemlje. Za ta načrt “Dranga” proti Jadranu so torej hoteli avstrijskemu nemštvu poklicati v pomoč še rajhovskega.
Vendar Slovenci so bili v tem desetletju že toliko osveščeni, saj za nami je že nekaj močnega narodnega delovanja:	narodni
tabori, knjige mohorjevke, Si-
ki je skrbelo za slovensko šolstvo v narodno ogroženih krajih. Po eni strani je ta nemško-slovenska borba potekala dokaj nekrvavo. Vendar zgodilo pa se je 13. septembra 1908, da so Nemci in nemškutarji napadli Slovence, zastopnike, ki so prišli v Ptuj na skupščino Ciril-Meto-dove družbe.
Ti ptujski dogodki so odjeknili po vsem Slovenskem in teden dni kasneje najmočneje v Ljubljani, kjer je proti slovenskim demonstrantom nastopilo vojaštvo in sta ob tem dogodku zgubila življenje dva mlada zavedna Slovenca: Lunder in Adamič!
Zavest Slovencev pridobiva na rasti in narodne silnice postajajo močnejše in močnejše. Vse vodi — zlasti v mlajši generaciji — k vse drugačnemu o-sveščanju. Takšni dogodki in nemška nestrpnost na Slovenskem narodne težnje krepi; zunaj teh meja v južnoslovanskem svetu pa nastajajo novi zgodovinski dogodki, ki bude zavest sorodstva, katero — narodno o-sveščenost na Slovenskem napravlja samo še močnejšo in za-vestnejšo.
(Se nadaljuje)
Barvna slepota
Zamenjava rdeče in barve je najčešči primer barvne slepote.
zelene
delne
/Z NAŠIH VRST
dar je vse to še premalo i toraj talnice — tudi Slomšek je bil či-
narn je tudi premala politika' narodnosti, katera se je zadnji čas razglašala za slovensko politiko, kajti v odcepljenosti, je nas poldrugi milijon prešibko število, (še danes nič kaj večje, op.
talničar in mnoga sokolska društva ter slovenski časopisi. Zatorej Slovenci na nemško razna-rodovalnost niso držali rok križem. Ustanovili so svojo organizacijo “Ciril-Metodovo” družbo,
Cleveland, O. — Cenjeno uredništvo in uprava Ameriške Domovine! Flvala za pismo in sporočilo, da bo moja naročnina za naš slovenski dnevnik potekla. Želim ostati še naprej naročnik Ameriške Domovine, saj mi list vsak dan nudi delček prave domovine. Branje je prijetno in za okoliščine, v katerih živimo, dovolj skrbno in pestro sestavljeno.
Skoraj so že pred vrati božični prazniki, zato Vam vsem, ki se trudite, da ohranite naš umirajoči slovenski jezik, želim v svojem in v imenu svoje družine prav vesele in blagoslovljene božične praznike ter kar najbolj srečno in uspeha polno novo leto 1969.
S prisrčnimi pozdravi!
Valter Majer
*
Wickliffe, O. — Spoštovano u-redništvo! Prav lepo se Vam zahvalim za obvestilo, da mi 1. decembra poteče naročnina. Tukaj pošiljam ček za naročnino za prihodnje leto in prispevek za tiskovni sklad. List prejemam v redu in sem prav zadovoljen z njim.
Vsem Vam voščim vesele božične praznike in srečno novo le' to in Vas lepo pozdravljam!
Andrej Kraschowetz
*
Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Z Ameriško Domovino sem zadovoljna, včasih je boljša, včasih slabša, toda v splošnem sem jo vesela. Lepo je imeti slovenski časopis pri hiši-
Prilagam celoletno naročnino> da bom za eno leto preskrbljena s slovenskim branjem.
Prav lepa hvala in lep p°' zdrav!
Pavla Bezjak
iamesta mlšilnis dar v
mmmi mm lb
i
B«
Dolgoletna naročnika Vincenc in Malka Povirk, Euclid, Ohio-sta prispevala v tiskovni skla^ Ameriške Domovine $6, s sledečimi toplimi vrsticami:
“Ker visoko ceniva list A#16” riška Domovina, darujeva letoS v njen sklad $6 namesto pisaAj3 božičnih kartic in želiva prav iz srca vsem sorodnikom in p^ij21 teljem vesele božične prazni^6 in srečno novo leto 1969.”
Za darilo iskrena hvala!
A. V-
AMERIŠKA DOMOVINA,
*■- S. FINŽGAR:
MIRNA POTA

—* -■? - '5'—T_ Y—T T. - T_-x _T_T^.T-.T_T.
Ko sta nosač in Slak pojuži-IlalaJ se je oglasil iz Trente grom.
“Ali ste ga slišali?” je Slak Plašno vprašal nosača.
“Grmi. Če sta jo unesla čez Sieno, jima ne bo hudega. Če ju Pa nevihta v Steni zajame, bo sitno.”
Spet je močno zagrmelo, Slak le hitel iz koče. Črn oblak je že Veslal proti Kredarici, prve kaplje so padle.
Nasproten veter je prignal frlzko meglo, ki je zavila Triglav, Vožnjo je iz visokega črnega
jo mahne čez Konjščico, Rudno polje na Mrzli studenec in od tam na Bled. Zvečer mora biti v Ljubljani. Mara pa je rekla, da ostane še en dan in se povzpne na vrh Triglava.
“Ali bi šli z mano,” se je obrnila do Slaka.
“Prav rad.” Kako bi ji bil mogel odreči?
Ker ni bilo drugih turistov, so v miru vsi naglo pozaspali.
Najdlje, preden je zaspal, se je v postelji obračal Slak. “Le čemu tak strah zaradi nje? Ali (se mi je, sivcu, res zvrtelo v gla-°klaka s šumom padala ledena vi? Neumnost!” si je skoraj jez-
a°dra. Slak je bil trd od strahu. ^aj bo z onima dvema v Steni. ',°sač mu je hladno razlagal, da fa gotovo že čez Steno. “Če sta f' v njej, se tiščita pod kakim Pravisom, da jima curki dero na §Wo in za vrat. Enkrat me je ,e ujela taka burja. Zelo pusto N bilo.” Slak je hodil pred vrata ^edat in poslušat. Grom se je °ddaljeval in polegal, tudi sodra Se Je redčila.
'Pojdiva jih klicat!” je želel lak. “Naj zvedo, da ju čakava.”
Ko popolnoma poneha, sto-
^Va proti Malemu Triglavu. riti morata čez sneg v zarezo ^-ed Kredarico in Malim Trigla-
Sluk je šel vnovič v vežo in Sl0Pil izpod kapa. Skoraj nič več ^ Padalo. Vrnil se je v sobo in ePočakan priganjal nosača, da 1 šla klicat.
C;
k
No, pojdiva,” se je nosač po-asi dvignil. Slak je začel klicati. °lgo se ni nihče odzval. Blizu '°Pca slemena s Kredarice se je spodaj oglasil krepek ahooj!!
. Nista daleč,” je sodil nosač.
vCe še malo postojiva, bosta že Pod
kli
nama.” Slak je močno za-
^ lcal. Tedaj se mu je zazdele, a Ulu je odgovoril ženski glas.

do
Je ona,” je potrdil tudi no-1 Stopila sta še niže, skoraj snega. Od tam sta ju zagle-^ia) ko sta trudno gazila po ^hehčani snežni planjavi.
Brž pojdite v kočo in naro-
cite
§a
čaja,” je velel Slak nosaču. se je podrsal še niže pc
srUaču, prav do snega. Sešli so ‘ Mara je bila utrujena, da je j^o dvigala noge. Slak jo je s .KI za roko in ji pomagal za ^ °j- Marijan je omenil: “Iz-je plezala”. Prisopli so v ]yj °' ^uj jih je že čakal na mizi. “iT? Se ie tuudna sesedla k peči. sskori čaj!” ji je Slak ponudil st iče^Co- oprtnika je vzel '■p ^erhco in prilil konjaka. ^ °sim, pijte, da je čimprej > °blečete. Do kože ste premo-
^dit»
86 ne k°ite' Saj sem pri
je s hitrimi požirki. Ko N °ddahnila, je rekla: “Stena Vj^^uča, in povrhu še taka
^^°bena ženska bi je zlepa ne
6vihta
a tako, kakor ste jo vi.
je bila pa res odveč,”
dejal Marijan.
Ng0, daju sta se šla plezalca ačit, oskrbnik je pripravil 2a obed, ki ga je naročil .il‘ Slak. Posedli so krog nje.
Jedi
Je prišla na mizo stekle-
%	Slak je vsem natočil
da st 913 napil; “čestitam vam, das tvegali in zmagali. Prosim d^Urra> 116 hodite čez Steno še da ^e' Za trdno vam obljubim, Saj s laz ne bom prišel gledat, hi	danes več strahu prebil
doSjj1 ^°či kakor vi v Steni. Za-%atplrriarn- Živela oba — tovariš Vs-Sri VU gospodična Mara.” ^ara ■ S° se veselo zasmejali, ^a;	hvaležno pogledala Sia-
^°vefnVa^a vam za skrb in strah!
Vam za putolažbo, da ni-ae drugič plezati v Vsi'
^edpp0^1-6 V0Ne so še kratko °d$}j “ 1 in pokramljali, potem hat, saj so bili že vsi po-
NovUMarijan se	vae^
češ da zgodaj odrine in
no poočital, se obrnil in zaspal.
Vil
Čeprav sta Mara in Slak vstala že pred svitom, Marijana in nosača ni bilo več v koči. Vsak na svojo plat sta že odšla. Tudi Mara in Slak nista čakala zajtrka. Podvizala sta se, da bi s Triglava videla sončni vzhod. Nebo je bilo obrisano ko ribje oko. Potoma nista nič govorila. Hodila sta tik drug za drugim, Slak spredaj, Mara za njim. Na sedlu je bila varovalna vrv sneta iz železnih drogov. Slak je na ozkem prehodu obstal in omenil: “Vrti se mi!” Mara je stopila predenj in ga prijela za roko. “Ne ozirajte se v prepad! Glejte samo meni pod noge!” Slak je trdno stiskal njeno roko in gledal v njene kvedrovčke. Tako sta dobro prešla ozki greben in se začela dvigati na Veliki Triglav. Slak je glasno dihal, ko se je trudil za Maro. V trenutku, ko sta dosegla vrh, se je sončna obla sunkoma dvignila na obzorju in pozlatila vrhove gora. Po dolinah je še ležal mrak. Lepota vzhajajočega sonca jima je zaprla besedo. Obstala sta in jo molče uživala. Prvi je spregovoril Slak. “Trikrat sem bil že tu, toda tako prekrasnega razgleda nisem doživel.” — Segel je v žep po čutarico. — “Mrzlo je, gospodična Mara, prilegel se vam bo požirek.” Mara je vzela, izpila požirek in se mu zahvalila. — “V stolpu je knjiga. Podpišiva se,” jo je spodbudil Slak, ko je stala in gledala, gledala. “Tako veličastno je vse to božje stvarstvo, da se mi zdi vsaka človeška beseda okorna in odveč. Samo srce naj uživa, usta pa molče.”— Slak je zlezel v stolp, poiskal knjigo in se podpisal. Ko Mare le ni bilo za njim, je stopil s knjigo iz stolpa. “Prosim, podpišite se poleg mene!” Mara je snela rokavico in se podpisala. “Bržkone ne bova poslej nikdar več skupaj na Triglavu,” je pripomnil Slak in nesel knjigo v stolp. Ko sta še kratek čas postala, je Slak poprosil: “Ali bi se ne vrnila? Zebe me.”
“Potem se le vrniva. Preveč ste se ugreli, ko niste vajeni.” Mara je hodila tesno pred njim, varno in mirno, kakor bi šla po ravnini. Slak se je trdo prijemal za kline in počasi lovil stopnico za stopnico. Na sedlu mu je podala roko in ga prepeljala čez ozki rob. Hodila sta zelo počasi in vendar si je Slak na dnu pod Malim Triglavom moral otreti potno čelo. Sedel je na skalo in vzdihnil: “Hvala Bogu, da sem zopet na tleh. Moji živci niso nič več za strmine in višave. Preveč sem se postaral.”
“Nikarte no! Odvadili ste se. Takle možak junak ne sme tožiti o starosti.”
Slak jo je hvaležno pogledal, si še enkrat otrl čelo in vstal. Počasi sta se vrnila v kočo in sedla k zajtrku. Po zajtrku je Mara prosila Slaka: “Gospod doktor, povejte mi, ko ste srečno prišli s Triglava, kak načrt imate. Kdaj in kako se vrnete?”
“Prav nobenega načrta nimam. Če dovolite, se bom držal vas, pokorno pohleven kot prej na sedlu.”
(Dalje prihodnjič)
DECEMBER
HMyfcjgLftfS
Mjjjisjm
U.M<
aMIjTTTT
KOLEDAR
društvenih
prireditev
DECEMBER
15. — Društvo sv. Jožefa št. 169
KSKJ priredi ob treh popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue božičnico.
31. — Baragov dom in Družabni klub BD priredita silvestrovanje v svojih prostorih.
22. — Cerkveni pevski zbor
Ilirija poda Matija Tomčev oratorij “Slovenski božič” v cerkvi Marije Vnebovzete. Začetek ob 4. pop.
JANUAR
H.	— Slovenski športni klub priredi ples v Slov. domu na Holmes Avenue.
18. — Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. “Pristavsko noč”. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25.	— Letni ples katoliških vojnih veteranov v dvorani sv. Vida.
26.	— Materinski klub pri Sv.
Vidu priredi “card party” v avditoriju Sv. Vida. Začetek ob 3:30 popoldne.
FEBRUAR
9. — Klub slov. upokojencev v
Euclidu priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave.
9. — Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi VEČERJO IN PLES v Slov. domu na Holmes Avenue.
15.	— Lilija priredi NAGRADNO MAŠKARADO v. zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
2? — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v šolski dvorani na Glass Avenue.
MAREC
I.	— Klub slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. priredi večerjo v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd
2. — Glasbena Matica poda svoj pomladanski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue.
9. — Dawn Choral Group SŽZ
poda koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4.30 popoldne. Po koncertu večerja in zabava s plesom. Igra Grabnarjev orkester.
16.	— Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2. pop.
16 — Federacija slovenskih domov priredi “Man of the Year” banket ob 4. pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
30. — Materinski klub pri Sv.
Vidu pripravi kosilo s pečenimi piškami.
30. — Pevski zbor Jadran priredi koncert v SDD na Waterloo Rd.
APRIL
19.	— DSPB Tabor priredi svoj
pomladanski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
3.	— Slovenski športni klub
priredi kegljaški banket v Baragovem domu.
4.	— Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
11. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MATERINSKO proslavo.
JUNIJ
1.	— Društvo SPB Cleveland:
Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Road.
8. — Društvo SPB TABOR se bo
spominjalo padlih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s sv. mašo pri kapelici na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi.
29. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
20.	— Slovenski športni klub
priredi piknik na Slovenski pristavi.
AVGUST 24. — Letni piknik društva
Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road.
24.-25.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja.
OKTOBER
4. — Društvo SPB Tabor priredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrali bodo “Veseli Slovenci”.
NOVEMBER
2.	— Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
16. — Pevski zbor Jadran poda
v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
| danes ima isti čas, čas, ko govori 'predvsem srce tako glasno, da prevpije razum.
Mladost je polna idealov, prizadevanj, načrtov za prihod-njost. Mladost je ljubezni čas, mladega hrepenenja in polna sanj. Brez tega ni mladosti. Toda v mladih letih, ko je kri nemirna in življenjski hlapi še niso ustaljeni, je dolžnost staršev in vzgojiteljev, da začno že v ranih letih učiti to mladino vse, kar je potrebno, da se prebije skozi življenje. Mladi vselej merijo previsoko in ko sredi poti zmanjka moči in se začne zagata, pa ne gre brez pomoči starejših.
Mnogo staršev in vzgojiteljev, ker sami niso bili pravilno vzgojeni v svoji mladosti, mnogokrat dokaže, da niso dorasli svojemu položaju in pustijo usodi svojo pot, bežijo pred odločitvami in odgovornostmi za svojo mladino, nakar sledijo razni “hipiji” in “jipiji” in drugi manjvredni tipi. Če starši in vzgojitelji takih otrok zagovarjajo vse mladostne zablode, potem je razumljivo, da plešejo z njimi, kričijo z njimi in se šemijo z njimi. Taki starši in vzgojitelji trdijo, da je treba s to mladino govoriti v njenem jeziku, poslušati njeno glasbo, kričanje in njeno idijot-sko obnašanje. Taki starši trdijo tudi, če bi uporabljali razum in jezik odraslih ljudi, bi izglodalo, kot da jim nimamo ničesar novega povedati. To je stara pesem mladine in njenih zagovornikov. Povedati jim moramo, pa tudi stati odločno na svojem stališču, zamera gor ali dol, da brez discipline, poslušnosti in trdega dela ni uspeha v življenju. To vcepiti naši mladini je sveta dolžnost staršev in vzgojiteljev. Če tega niso storili, bodo otroci ukazovali staršem in vzgojite-
sandra I. Pred kratkim je odšel v večnost moj sosed, skromni rojak, toda navdušen demokrat in zadnja njegova beseda meni je bila: “Zdaj me pa čisto nič ne briga, ali zmaga Nixon ali Humphrey.”
Ne vem, ali imam prav ali ne. Nikdar mi ni bilo žal, da sem radi svojega prepričanja vedno
Šilca Dyess in Turner med ladjami, ki v smislu pogodbe v Montreauxu lahko plovejo skozi Dardanele in Bospor.
MALI OGLASI
Hiša ugodno naprodaj
Enostanovanjska hiša v dobrem stanju, z aluminijastim napravil to, kar sem mislil, da je opažem, na 6724 Bonna Avenue prav. Nikdar mi. ni bilo žal, da
sem bil v starem kraju pripadnik demokratske stranke, ki je bila vedno v manjšini. Nikdar mi ni bilo žal, da sem bil vedno desničar in antirevolucionar in zaradi tega danes živim v Ameriki. Nikdar np ni bilo žal, da sem se že pred leti vpisal v republikansko stranko, čeprav sem vedel, da je v manjšini. Zelo mi je bilo žal, da leta 1960 ni zmagal R. Nixon, toda vsaj enkrat v 60 letih življenja se mi je nasmehnila boginja zmage. Ameriški narod z menoj vred je izbral in izvolil kandidata R. Ni-xona za novega predsednika A-merike. On je bil letos edini zmožni in pogumni kandidat, ki se mu je izpolnila želja, edini, ki je vedel, kaj — hoče, in kaj je dobro za Ameriko. Bog mu daj čvrstega zdravja in veliko uspeha! Jaz pa se čutim s to zmago po dolgih letih življenja nekako bolj sproščen in zadovoljen.
L. G.
(Konec sledi)
Franclja ¥ starih težavah
PARIZ, Fr. — Franciji grozita dve težavi, ki so jih pesimisti že davno predvideli, optimisti pa niso hoteli nanje misliti.
Na svobodnem trgu se je cena zlata začela hitro dvigati, dosegla je že raven $8.6 papirnatih dolarjev za $5 zlatih dolarjev. Dviganje se ne bo ustavilo,
je naprodaj za $8,400 zaradi nagle prodaje. Kličite 486-3223.
(238)
V najem
Pet sob, vse na novo dekori-rano, za dvojico na Prosser Ave. Kličite pop. ali zvečer 881-6548.
(239)
Lastnik prodaja Wickliffe — bungalow, 3 spalnice, razvedrilna soba, shrambe, alum, strani, dober prostor, zmerna cena. 2316 Rockefeller, južno od Ridge. Po 5:30 med tednom.	(241)
PrijatsPs Phar^ac^
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS >t. Clair Ave. fiRth St.: EN 1-4212
Ijem. Kakršni starši, taki otroci,' dokler bo v Parizu obstojal
kakršen narod — taki voditelji.
Ko prekoračiš 60. leto, prihajaš v dobo, v kateri se moraš — hočeš ali nočeš — s svojim živ-jenj.em umiriti. Spominjam se dobro, da je francoski skladatelj Gustav Charpentier v svoji operi “Luiza” nanizal sledečo misel: “Ni hujšega na svetu, kot je
svobodni trg za zlato. Francoskemu malemu človeku je sedaj zaprta pot do nakupa tujih deviz, zato pa sega po zlatu. Gornja cena je torej deloma posledica vladne politike in je ne moramo smatrati za prirodno. Povpraševanje po zlatu je ustvarila DeGaullova devizna politi-
prokletstvo umirajočega.” Spo-jka. Francoska vlada tega stanja min j am se na vse tiste nedolžne ne bo mogla dolgo trpeti, ker je
K iticjl šestdesetletnici
v.
MILWAUKEE, Wis. — Današnja mladina trdi in z njimi tudi nekateri starejši, da je bolj in-teligetna in prebrisana, kot smo bili mi v svojih mladih letih. To ne bo držalo v vseh ozirih, kajti!bili zadnji mladost pred 60 leti in mladost1 jugoslovanskega
žrtve v zadnji vojski in revolu ciji, ko so umirajoči s prekletstvom na ustnih odhajali v večnost. Kako strašne morajo biti noči njihovih morilcev, ko jih vest na stara leta nenehno spominja na njihova grozodejstva. Strašne morajo biti noči ljudem, ki so v življenju z lažjo in obrekovanjem blatili čast svojega bližnjega. Strašne morajo biti noči tistim, ki jim slaba vest ne da spanja in duševnega miru.
“Več zraka,” je dejal nemški skladatelj Ludwig Von Beethoven, predno je izdihnil svojo dušo. “Čuvajte Jugoslavijo!” sta besedi ustreljenega kralja Alek-
Lepo božično darilo!
Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
_____________________________KUPO N ___________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime
cesta .............
mesto in država ..............
Za to darilo pošiljam znesek $. Moje ime je Moj naslov je
mesto in država ..............
padanje vrednosti franka, merjeno po vrednosti zlata, vendarle preočitno.
Delavske unije so začele izvajati svoje grožnje: organizirajo štrajke, da izsilijo povečanje mezd in plač. Vlada pa ne želi nobenih sprememb, da lahko zagovarja stvarno blokiranje cen. Tako je že na vidiku oster spor med delavstvom in sedanjo vlado. Francoska javnost napeto čaka, kaj se bo zgodilo.
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE, NEN ADOMESTLJIVE MAME IN STARE MAME
Arnie Pozun
ki je za vedno v Gospodu zaspala 9. decembra 1967.
Hvala naša dobra mama, vso ljubezen si nam dala, vse moči in vse skrbi.
Rajski mir, nebeška sreča naj bo Tvoja v večnosti!
Mi Te ne bomo pozabili in vedno bomo Te ljubili!
Globoko žalujoči:
hčerka ANNA KOEHN, zet HOWARD
pastorke MRS. FRANCES GLAVAN MRS. MARY SW1DERSKI, MRS. PAULINE MISIC JAMES PAZUN, pastorek — zetje in snaha — vnuki in vnukinje v Sloveniji hčerka, č. sestra GRESTA ŠPACAPAN ter OSTALO SORODSTVO. Cleveland, 0.; 9. decembra 1968.
Moskva se jezi na obisk rušilcev ZDA v Črno morje
NAPOLI, It. — Dva rušilca a-meriške šeste flote sta včeraj plula skozi Dardanele in Bospor v Črno morje v okviru običajnih pomorskih vaj.
Glavno glasilo Komunistične partije ZSSR “Pravda” je to sporočilo ostro napadlo, češ da je izzivanje in v nasprotju z določili pogodbe o plovbi skozi Dardanele in Bospor. V Moskvi namreč trdijo, da sta rušilca o-borožena z raketami-torpedi, ki so sposobni nositi atomske glave.
Poveljstvo ameriške vojne mornarice je izjavilo, da sta ru-
Moski dobijo tlelo
Pomivalec — pomivalka
zvečer — 6 dni
YANKOVIC STEAK HOUSE 17027 Euclid Ave. 531-5122
(x)
Moški dobi delo
Iščemo voznika ali pomočnika za delni čas, dopoldan. Kličite 431-8982.
ACME CHAIR RENTAL CO. 1210 E. 79 St.


V blag spomin
PETNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Joseph Cerjak
ki je umrl 9. decembra 1953. leta.
Petnajst let je že minilo, odkar si nas zapustil Ti.
Smrt Ti vzela je življenje in končala Tvoje trpljenje.
Leto za letom se v večnost izliva, težke ločiteve spomin se budi. Ljubezen do Tebe pa vedno je živa,
v našem življenju kot lučka gori. Žalujoči:
SOPROGA IN DRUŽINA j Cleveland, O. 9. decembra 1968

AMERIŠKA DOMOVINA,
V'
Jerzy 2ulawski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
Čarobna okolica naju je silno prevzela: bila sva razigrana kakor že dolgo ne. Pozabila sva vse tegobe in žalosti, pozabila Tomaževo bolezen, prestane napore in nesreče, nevarnosti, ki še preže na nas, pozabila negotovo prihodnost. Veselila sva se, kakor se veseli otrok majskega jutra in lepe pokrajine. Privadila sva se dodobra nerodnim zrakohranom. Misel na nevarnost, ki nama je z njo grozila praznota vse naokoli, ni motila najine dobre volje navzlic nedavni Tomaževi nezgodi.
Premetavala sva ogromne kamne in skakala z visokih skal, saj je bilo telo neprimerno lažje in mišice nič slabše kakor na Zemlji.
Te izbruhe dobre volje je motila le misel, da je treba pohiteti. Zraka in hrane sva vzela s seboj za štirideset ur, kar nikakor ni bilo preveč, saj bi naju utegnila doleteti nezgoda, ki bi naju primorala, da se zakesniva.
Ni prešlo deset ur, pa pva že stala vrh prelaza. Pred nama se je razgrnil pogled na skrivnostno potranjost Platona. Severni greben obroča, kakih sto kilometrov od nas, je bil na pogled kakor orjaška žaga z neštevilnimi, skrhanimi zobmi. V s e do tega grebena se je razprostirala gladka ravnina, temnosiva kakor tiho, usahlo morje. Le tu in tam so jo sekali malce jasnejši, široki pasovi, po katerih so bili redko posejani nizki kraterji, podobni plitvim kotlinam. Notranja stena je padala strmoglavo v brezno. O tem, da bi mogli tod z vozom, ni bilo govora.
Brezupna žalost je zavela v naju iz tega morja smrti. Ni si moči zamisliti pokrajino, kjer bi bilo več miru in več mrtvote. Tu celo skale plavajo nekam počasi in leno v globino, ogromni vrhovi, temni tudi v sončavi, se dvigajo zaspano, okorno, nevoljno, le zato, ker jim je bilo tako ukazano, da morajo stati na straži in obkoliti to strašno, pučobno sivo ravnino.
Najina veselost je na mah splahnela.
Čudno, kako se dojmi pokrajina človeškega srca. Molče sem gledal to puščavo in nisem mogel odtrgati oči od nje. Srce mi je stisnilo tesnobno koprnenje ne vem po čem in po kom... Nenadoma se mi je zazdelo vse skupaj ničevo, moreče, nevredno napora. Zamikala, vabila me je tista Smrt pomirjevalka, ki me je še nedolgo tega, ko mi je visela nad glavo, navdajala s tako peklenskim strahom.
Čutil sem, da me pogled v to pokrajino ubija. Nisem je mogel dlje prenašati, pa sem vendarle moral zbrati vso svojo voljo, da
sem od nje odtrgal oči.
Obrnil sem se proti jugu in proti srpu Zemlje, ki je svetil na nebu. Za vrhovi kraterja, ki nama je bil kažipot pri vstopu, se je razprostiralo Morje nalivov. Neskončna, neskončna, zakleta ravan ... Gledal sem nanjo kakor nekoč s prelaza pod Erastotenom, le da je takrat ležala še pred mano, neznana pot do neznane, zaželene dežele — zdaj je bila za nami...
Siva je bila, mrtva in daleč kakor takrat, samo da se je namesto osončenih vrhov Timo-hara in Lamberta dvigal pred mano v senco zaviti Pito in dalje proti vzhodu Piton ...
Srp Zemlje je visel nad tem morjem, že bliže obzorju kakor vrhu neba. Tako mi je bilo, ko da je ta ravnina široka cesta, ki vodi od Zemlje sem k nam. Kako strašna, kako težka, kako dolga pot! Preden smo jo prevozili, je šlo Sonce dvakrat preko nas kakor živ, plameneč ogenj, dvakrat so nas objele mrzle, dolgotrajne sence. In koliko naporov, koliko prigod in trpljenja! Pot z Erastotena, smrtonosni poldnevni žar, potem ledeni mraz in znova privid smrti, ki nas je spremljal toliko ur. Potlej smrt nesrečnih bratov, Tomaževa nezgoda in bolezen... S smrtjo O’-Tamora se je začela ta pot. .. kako jo končamo?
Pogrezal sem se v te mračne misli in nenadoma me je obšlo neznansko koprnenje po Zemlji, ki je visela tam nad neizmerno ravanjo — ko me je zmotil Varadolov krik. Obrnil sem se kar moči hitro, uverjen, da nama je spet nesreča za petami. Peter pa je stal čil in zdrav kraj mene in mi kazal z roko proti stenam Platona. Pogledal sem tja: droben oblaček, ne komaj senca oblaka, je zakrila vznožje gora, ki so se še ravnokar razločno videle.
Vztrepetal sem ob tem pogledu, kakor da se tam ni zganil oblak, marveč so se zgenile same gore in stopile proti nama. Peter je vpil skoz cev:
“Oblak! Torej je tam ozračje, zrak! Tam bomo mogli dihati!”
Blazna radost je zvenela iz teh besed, polnih upanja. Resnično, nad to ravnino smrti, kakor sem jo imenoval, se je pokazala prva iskrica življenja. Ta oblak še ni dokaz, da bi mogli v tistem ozračju dihati, nobenega dvoma pa ni, da je zrak tam gostejši kakor v krajih, koder smo potovali do-
'mimmmummmMmmttammnmmmmmmmimammmimmmamm
CHICAGO, ILL
MALE HELP
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY STORE in BRIGHTON PK.
for sale. VI 7-8264 bet. 5 and 6 p.m.
(237)
COCKTAIL LOUNGE—Hawaiian atmos. Well known estab. 13 yrs. 4 a.m. closing. With bldg. & adj. lot. Has modern apt. 2nd fl. N.W.—^Retiring — SP 7-5346.	(238)
BEAUTY SALON SO. WEST LOCATION — ULTRA MODERN — FULLY EQUIPPED. HE 6-1322
(239
BRICK
LAYERS
CALL
636-5255
(238)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPEH-BABY SITTER Personal interview 1-9 p.m. daily Mon. off.
728-6664
(238)
torej; kako bi se sicer delali oblaki in držali če že ne visoko pa vsaj pri tleh? Dim iz Erastote-novih kraterjev je namreč padal na tla kakor pepel.
Ta pojav naju je navdal z upa-
njem, da najdemo na oni strani Lune, če ne že preje, dovolj gost zrak; zato sva se vračala k Morju nalivov dobre volje, čeprav glavnega nisva našla: prehoda skozi obroč Platona.

Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 80. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach in Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Sprejema članstvo od rojstva do 60 let starosti. Bolniški asesment 65c na mesec in plačuje $7.00 bolniške podpore na teden, če je član bolan oet dni ali več. Rojaki v Newbur-ghu, pristopite v društvo sv. Lovrenca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ Duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Josephine Mulh, podpredsednica Frances Lindič, tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Anna Zbikowski; zastopnici za SND na 80. St: Frances Lindich in Mary Filipovič; za SND na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnika dr. Perko in dr. J. Folin. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. cesti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60. leta. Nudi naj novejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran. Novak, Josephine Ambrosic in Dorothy Strniša. Roditeljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Re”. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik Jos. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Frances Stariha, Mary Schmoltz. — Vratar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema otroke od rojstya do 16. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle od 16. do 60. ieta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Ed., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, pomožna zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Josephine Weiss, John Hosta in, Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St, Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St, ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati živi jenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670. -
DRUŠTVO SV. KRISTtNE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Matt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank Drobnič in Ana Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Sieje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z.
V OHIO
Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Anna Godlar in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren,— Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ
Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur, Mrs. Mary Kušar. zastop za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečr.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Jennie Zupančič taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Jennie Barle. Redite-Ijica Angela Stražar: Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7.30 zvečer v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St, HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; roditeljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič—Seje se Vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. IV 1-6248; blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Market Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ Duh. vodja Rev. Francis Baraga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S ho 1 ar, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugi nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave.
Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, Jack Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar-. Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajnica Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettie Zamick. podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 1123 Addison Road,
391-5341, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor:	Mary Otoničar,
Emma Tofant in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seja se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednik Stanley Pervanje, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 581-4230; blag. Antonia Dolinar. Nadzorni odbor: predsednik John Frankovic, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki za SND na 80 St. Antonia Stokar in Jennie Pugely; za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely: za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec tretjo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na 8601 Vineyard Avenue.
DRUŠTVENI ilES
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12,
Društvom; ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje asesmenta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega-
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno cbiavo društvenih vesti in novic.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Reditelj ica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva .vsi slovenski zdravniku
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Frances Medved, John Bur jak, Ivanka Hrvatin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsed. Joseph Lausin, podpred-sed. Louis Erste, taj, Andrew Champa, 1874 E. 225 St, tel.: 481-6437, blag. Robert L. Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar. Nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Orazem in William Hočevar. Zastopnik za mladino Joseph Lausin, reditelj Florjan Mocilnikar, poročevalec za liste Louis Erste. Zastopnik za konferenco in klub društev SND Frank Chesnik. Društvene seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri v S.N.D. na St. Clair Ave. člane se sprejema v društvo od rojstva do 60 tega leta starosti.
A. Brofinan Dept. Store
6806 St. Clair Avenue — Phone EN 1-0150
Nova zalegel
za praznike!
popolna izbira jesenskih in zimskih oblačil za moške, ženske in otroke, ženske obleke po najnovejši modi in krojih,
tudi manjše mere za deklice in punčke, za žene priljubljene polovične številke.
ZIMSKI JOPICI, SVITERJI IN ŠPORTNA OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO
Na izbiro so krasni vzorci za bodoče praznike. Oblačila vseh popularnih vrst po zelo nizkih cenah.
KUPITE SEDAJ, ZGODAJ, DOKLER JE ŠE VEČJA IZBIRA
Ce želite, Vam shranimo odbrane kose po našem načrtu.
DAJEMO IN ODKUPUJEMO ZELENE EAGLE ZNAMKE OB TORKIH DVOJNE
Za vsako blago jamoinio in povrnsmo kupnino«
Naročite mesečnik AVE MARIA!
Ave Maria opisuje spremembe v Cerkvi tako, da lahko ločite dejanski razvoj obnove od različnih mnenj, ki begajo mnoge katoličane.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Frank Virant, podpredsednik Joseph Okorn, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Frank Plut, za Društveni dom na Recher Avenue, Louis Lustig, Joseph Post in Fanny Modic, Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs.

Ave Maria začne objavljati v januarski številki 1969 katekizem, v katerem bodo orisani katoliški nauki skladno z življenjem in delovanjem Cerkve v sedanjem svetu.
Ave Maria odgovarja na vprašanja, ki jil^ bodo pošiljali bralci-
Ave Maria je mesečnik, brez katerega ne morejo biti starši, ki imajo otroke v šoli. Ave Maria jim mesec za mesecem pomaga, da lahko razumejo, zakaj se način poučevanja verouka spreminja.
Ave Maria je mesečnik, brez katerega ne more biti, kdor hoče biti poučen o sedanji obnovi v Cerkvi.
Ave Maria izide v začetku vsakega meseca; v oktobru izide koledar za naslednje leto,
Naročnina za ZDA in Kanado je $2.50; koledar je $1.00
Naročnina za inozemstvo je $3.00.
Mesečnik Ave Marijo lahko naročite kot dar svojim domači®1 in prijateljem za Božič, za rojstni dan in razne druge prilike.
Pišite na naslov:	AVE MARIA
P.O. BOX 608
LEMONT, ILLINOIS 60439 ________^
Naznanilo našim prijateljem in oefjemalsem
Zelo počaščeni smo, da imamo med Slovenci toliko odjemalcev prijateljev. Da Vas bomo lahko še bolj zadovoljivo in točno posVe gli, se bomo 10. decembra 1968 preselili na novo, priročnejše me5-0’
11600 St. Ofair Uvenue
poleg collinwoodske višje šole.
Za vsa fotografska dela se priporočamo!
TALIŠ STUDIO
WEDDING AND PORTRAIT PHOTOGRAPHY