136. MRO, DanaSnia Številka stane Din 2- V UMDni v nedeljo 15. Junija mi. Leto Lun. Iskala vsak dan popoldne, lavsomil nedelje in praznike. Inserati s do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst A 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID;. Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor« Upravntttvo „Slov. Naroda1' in „Narodna tiskarna" Snallova ulica si. 5, pritlično__Telefon št. 304. Uredništvo „Slov. Narod a'- Xnaflova t? lic a sL 5, I. nadstropje Telaion stev. 34. Dopise sprejema le podplsaas in zadostno frankovane« ~"99T Rokopisov se na vraga. v Jugoslaviji od str. po O. 1-50, 8 in vet 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O., 8 In več po 3 O. Poštnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod" velja: | v LfubHanl po DOĆtl V lnoxemt>tf a 12 mesecev • • • • . . Din 240*— Din 240-— Din 360-— 6 . • • • • • « . 120-— * 120 — . 180 — 3 , , 60*— ■ 60'— 90-— 1 . ... « . • „ 20-- ■ 20'— 30'— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakaznici. Na --mo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Klerikalne lantoziie in nociionalni idealizem. Mi, ki stojimo v Sloveniji v najhujšem dvoboju s klerikalno stranko in ki oznanjamo v tej zvezi najplemeni-tejša stremljenja človeka,' v prvi vrsti idealistična stremljenja sodobnega nacionalizma, ker se nahajamo v graditelji! i dobi samostalnega državnega in nacijonalnega življenja, imamo poseben interes na tem, da primerjamo teorijo in prakso SLS z ostalimi klerikalnimi strankami po drugih državah. Saj se pri nas doma SLS izdaja za glasite-Ijico najnaprednejših kulturnih in socijalnih stremljenj In obenem venomer pobija naše državotvorne stranke z najhujšimi nazadnjaškimi lastnostmi in grdobi jami! Pri presoji teorije in prakse SLS ne smemo pozabiti stališče, ki ga ta stranka zavzema v našem novem političnem življenju. Stranka se postavlja na absolutno negativistično in revolu-cijsko stališče. Zanjo ne obstojajo aktualne naloge državne uprave, za to stranko ne veljajo dolžnosti sedanjosti. SLS je gluha za potrebe našega gospodarstva, za nove načrte državne in za koristi oblastne samouprave. Rajši vztraja na komodnem stališču opozicije iz principa in brez kompromisa. Po svoiem časopisju prenaša v naše javno življenje vse mogoče prekucuške teorije boljševiskega sveta, ki so morebiti v drugih državah aktualne in lepe, pri nas pa* ki si gradimo komaj pribor j eno samostalnost in svobodo, pa popolnoma neumestno. Mi pa vemo, da je sodelovanje na državni upravi in izvajanje odgovorne in resne državne politike mnogo težje opravilo, kakor pa s tikanje po socijalnih in drugih knjigah ter hujskanje ljudstva na ekstremne oblike socijalnega in nacijonalnega življenja. Kdor Čita klerikalno Časopisje, si misli, rda morajo vlade, ki postanejo klerikalne, naravnost neverjetno vzorno in socijalno, kulturno, demokratično m »protikapitalistično« zelo priljubljena fraza slovenskega klerikalizma, upravljati države! Ali pa tudi odgovarja praksa klerikalnih vlad teoriji klerikalnega časopisja in klerikalnih revijalnih smoter? Le poglejmo nekoliko po svetu! V Italiji so pred dvema letoma vladali klerikalci. Imeli so večino v parlamentu in g. ministre je pravzaprav postavljal generalni tajnih klerikalne stranke v Italiji", duhovnik Don Sturzo. V tistih časih so socijalisti bili I jut boj s fašisti. Vsakemu političnemu analfabetu je bilo jasno, da se ta boj odloči v korist italijanskega fašizma, če ne se postavi državna oblast po robu in krat-komalo zatre protiljudske nakane nasilne fašistovske stranke. Ali pa je tudi v tem oziru tedanja klerikalna stranka kaj ukrepala proti fašizmu ter mu napovedala borbo? Kaj še! Še pomagala je italijanskemu fašistovskemu vele-bankarstvu! Časopisni svoj socialni program je rajši popolnoma zatajila. Italija je bila tudi pod klerikalnimi vladami s klerikalnim besednjakom opisana v resnici »kapitalistična«, nazadnjaška, buržujska itd., kar navadno očita slovenski klerikalizem naši državi. To pomeni, da se za temi očitki skriva velika resnica, ki je ne more zatajiti nobena klerikalna stranka, čim pride na vlado, namreč resnica in potreba srednje linije, nujnost politike mirnega notranjega gospodarskega, političnega in socijalnega napredka, skratka politika reda in dela ter nacijonalne sloge. Poglejmo v bližnjo Avstrijo. Tam vlada prelat Seipel. To je mož, ki uvi-deva potrebe vsakdanjosti, pa tudi železne zakone državnega in gospodarskega razvoja. Prav nič ne provaja socijalnega eksperimenta, kakršnega zahtevajo klerikalni boljševik!, prav nič ne zatira državljanske in duševne svobode, kakor so to delali naši domači klerikalni politiki pred svetovno vojno. Na Dunaju vlada absolutna svoboda gospodarskega udejstvovanja in tudi socijalna zakonodaja še ni dosegla tiste višine, kakor v Jugoslaviju Pa vseeno vodi prelat Seipel avstrijsko republiko, kar dokazuje jasno, da tudi katoličan lahko sodeluje z obstoječim pravnim in gospodarskim redom in da je zveza, ki jo postavlja slovenski klerikalizem med katolicizmom in socijalizmom v temelju zmotna. Dr. Seipel je mož praktičnega duha, ki ve, da se država ne vlada z radikalno gesto, z hujskaško frazo, marveč le s treznimi upravnimi dejanji po danih razmerah! Tega praktičnega duha pa ne najdemo v SLS. Že zadnič smo opisali neno splošno taktiko ter dokazali, da je v bistvu revolucijska stranka brez smisla za vsakdanje potrebe, zlasti pa brez razumevanja za sodelovanje na državni upravi, na centralni vladi. Z neverjetno predrznostjo kleveta naše državnike, ki se trudijo, da bi državo konsolidirali na moderni podlagi. Kler. časopisje ne pozna mere v boju proti nasprotnikom. Očita jim vse mogoče grdobi je, pri tem pa pozablja, da zaslužijo klerikalni državniki v tujih državab vse hujše obtožbe, kakor pa v naši, kjer se vsaka zdrava socijalna ali gospodarska misel mnogo lažje uveljavi, kakor v drugih državah! Kje je večji in brezobzirne]ši kapitalizem, v Jugoslaviji ali v Avstriji, kjer vlada prelat Seipel, kje večja politična svoboda, v Jugoslaviji ali v Španiji, kjer strahuje klerikalna dinastija? Opetovano smo ugotovili, da program SLS ne vsebuje niti trohice samostojnega duha. Vse je posneto iz ekstremnih socijalnih pokretov deloma boljševizma, deloma iz zapadnega političnega anarhizma. Pa tudi v ostalih točkah ne najdemo ideje, ki bi jo bili slovenski klerikalci sami iztuhtali. Povsod samo prepisovanje iz tujih knjig in posnemanje prevratnih pokretov z na- menom, da se hujskaškim potom zadrži pohod naše največje ideje, to je misli narodnega in državnega edinstva ter temu primerne konsolidacije našega gospodarstva, našega socijalnega življenja, skupnega sožitja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z ekstremi ne moremo vladati, najmanje pa v Jugoslaviji, Idealizem težkega vsakdanjega dela, odgovornega državnega urejevanja in upravljanja je mnogo, je brezorimerno težji, nego neurejene fantazije prevratnih pokretov. Tamkaj ustvarjanje blagostanja, sigurnosti, reda in srečne bodočnosti, tukaj pa nesreča, nazadovanje ter nevarnost splošnega razsula. To naj spregleda SLS! M umorili posl je bila včeraj pod vtisom zločinske ugrabitve oziroma zverinskega umora socialističnega poslanca M a 11 e'o 11 i-j a. 2e skoro uro popreje so se napolnile do zadnjega sedeža vse tribune in galerije. Polno je bila zasedena diplo-matična loža in seafeftifrska tribuna. Poslanci, ki drugače zelo počasi prihajajo v zbornično dvorano, so se včeraj že ob 15.30 zbrali v velikem številu. Ob 16. je otvoril sejo predsednik Rocco. Navzoči so bili vsi poslanci vladine večine. Opozicija je na podlagi sklepa, da se v znak protesta proti zločinu toliko časa ne udeležuje sej, dokler ne bo zadeva njih tovariša popolnoma in jasno preiskana. Ves čas je v zbornici vladala smrtna tišina. Predsednik Rocco je otvoril sejo, naznanjajoč, da zbornica z največjo nestrpnostjo pričakuje izida policijskih poizvedovanj in upa, da bo vlada storila vse, da se krivci izslede, da se razkrije ta največji in najstrahovitejši zločin, ki ga še ni bilo v zgodovini rimskega parlamenta. Prepričan je, da bo vlada storila vse, da se krivci najstrožje in brez pardona kaznujejo. Poslanec Dino Grandi (faš.) je v imenu večine izjavil, da zbornica z največjo ogorčenostjo, ginjenostjo in bolestjo pričakuje izida poizvedovanj o tem zločinu, ki je bil storjen proti članu parlamenta. Naglasa, da se ob vsem tem ne more nikakor smatrati, da bi zločinci pripadali kaki politični stranki. Napad na p. Matiscttija ni bil naperjen proti socijalistom, marveč naravnost proti fašizmu. In to ravno v momentu. Mussolini se opravičuje in odklanja odgovornost stranke za umor. — Najbestijalnejši umor na svetu. — Grozovita slika. — Rim, 14. junija. (Izv.) Zbornica I ko je bila fašlstovska stranka na tem. da uvede v državi mir in pokoj. Vsa zbornica je edina v obsodbi tega zverinskega zločina. Večina zbornice ne bo pripustila, da bi se ta zločin izrabljal od strani opozicije v strankarske špekulacije. Trenotek je v resnici težak, vendar pozabiti se morajo vri spori in nesporazumljenja pozabiti. Naj se tudi pozabi vse, kakor pozabi Človek, ko lega v grob. Bodimo vsi edini in složni za blagor države in naroda!«: Posl. Š o 1 e r i (Giollitijanec) je na-glašal, da naj vlada najodločnejše nastopa proti vsakemu političnemu zločinu. Posl. Delcrois (fašist, vojni slepec) je v proroško - poetičnem duhu pozival zbornico na pomiri en je m skupno sodelovanje celejra naroda za blagor države. Izjavil je: »Prijel je čas, da se potegne iz liktorske^a svežnja sekira in da se ž njo brezobzirno preseka vozel nasilja.« Ministrski predsednik M u s s 61 i -ni se je nato skliceval na svojo zadnjo izjavo ter naglasak da je govoril kot zastopnik zakona in izvrševalne oblasti ter svečano ponavljal, da bodo krivci brez vsega usmiljenja brezobzirno izročeni pravici. Navedel je na to nekatere podatke o toku sedanje preiskave. Prvič se je za ugrabitev posl. Matteoti-ja pri vladi doznalo v sredo ob 18. popoldne. Tekom 24 ur je policija identificirala vse tiste, ki so bili sumljivi sodelovanja pri tem zločinu in snoči so bili aretirani: V Rimu D u m i n i, v Fio-renci Mazzuoli in v Milanu Paut-tato. Aretacija nadaljnjih treh do šti- rih oseb se v kratkem izvrši. Bile bi že aretirane, če bi se bilo manj kričalo. Če ima kdo pravico izraziti ogorčenje, je to v prvi vrsti on poklican. Niti moj najhujši sovražnik ne bi mogel misliti na tako peklenski zločin in ga nc bi tudi mogel izvršiti. Položaj je sedaj skrajno kočljiv! Vlada bo storila vse, da se vsi krivci in za zločin soodgovorni ljudje izroče brezobzirno pravici. Najrlašam, da se ta dogodek nikakor ne more izrabiti v politične namene proti vladi in bo vlada nastopila proti vsakemu, ki bi skušal ta zločin nđ ta način izrabiti. Vlada ima mirno vest! Storila bo svojo dolžnost tudi v bodoče. Udušifa bo v državi vsak nemir in nered. Krivci se izroče sodišču! Več se od vlade nc more zahtevati. Če me zbornica pooblasti, da napravim sumarično sodbo, jo takoj izvršim. Toda, dokler tega ne zahteva, je treba imeti trdne živce in gledati na to. da se ta dogodek ne spremeni v politično vprašanje in vprašanje vlade. Fiat justitia! Zločin je bil naperjen v prvi vrsti proti fašizmu in vladi. Storjen je bil grozen in bestiialen zločin. Rečem: »Vsakemu zločinu sledi kazen!« — Milan, 14. junija. (Izv.) »Secolo« javlja danes iz Rima, da je rimski kve-stor na podlagi izpovedbe dveh dečkov v gozdu Bosco Vico v bližini Viterba 100 km severno od Rima snoci ob 23. našel poslanca Matteottija mrtvega. Njegovo truplo je ležalo za neko ograjo. Truplo so takoj prepeljali v bolnico San Giaeomo v Rimu, kjer je bila Izvršena obdukcija. Dognano je, da je Mat-teott! dobil 22 strelnih ran, 6 ran z rezilnim orodjem in tudi veliko število udarcev s topim orodjem. Levo oko mu je bilo popolnoma izbito. — Rim. 14. junija. (Izv.) Na Čuden slučaj so prišli na sled kraju, kjer je bil umorjen posl. Marteotti. V uredništvo dnevnika »Giornale d' Itnlia« je prinesel neki neznanec pismo in se takoj odstranil. V tem pismu je bilo napovedano, da so videle gotove osebe avtomobil s pefirni osebami v bližini Viterba. Označen je bil tudi kraj umora v BovSco Vico. Rimska kvestura se je na podlagi tega pisma takoj v več avtomobilih odpeljala proti Viterbu. Na kraj umora je odšlo 200 policijskih uradnikov, komisarjev in agentov. Iskali so ga po gozdu ves dan brez vsakega uspeha. Pozno v noči se jim je posrečilo najti truplo. — Rim, 14. junija. (IzvJ Aretirani so bili: Amerigo Dumini, Aldo Pautoto, mehanik - šofer Mazzuolo, Albino Vol-pi in Viola. Dumini je ardit in je zadnji čas prebival v Rimu. Mnogo je občeval DR. IVAN ROBIDA: Mo%e ob potu. 'Mati: (glasno zajoče, vije roki in se zgrudi na siol) Otrok nesrečni, zavedeni! Tomaž: (stori par korakov opotekaje se, se postavi potem pred hčer, se grabi za glavo in pravi mrko in temno) Tema krog mene je in v meni, tema brezdanja in strašna. Pa bodi! ... In naj že konča ta noč, ki v njo si me pahnila za mene kruto kakorkoli, . * * če molk in jok današnji tvoj kdaj hiši tihi tej znanila življenja novega bi dan, pa tvojega je tek končan pod streho to! — Ta dom podrl se zate je — in otrok moj je zame umrl. (divje, besno obupano) Odprt je tvor! Zdaj venkaj v noč! In vina gor, 'da, vinal vina! (Ubeži po stopnicah,) Hči: (se dvigne in plakajoče vrže materi na prsi) Mati! Mati! ZASTOR. H. OZIMINA- Prospekt: Razgled z levega visokega brega Ljubljanice pod Fužinami po reki navzgor, tako, da je videti ondotno skalovje in slapove, deloma tudi zgornji desni breg Ljubljanice. (Reke same, ki teče pod bregom, ni ugledati.) Ospredje odra tvori breg. Na njem njivica, s katere vodi steza k strugi navzdol na levi. Na obeh straneh nekaj drevja. Pod njim na desni ribiška koča, za katero blesti skozi vejevje f::?inski grad. Pred kočo miza in klop. Ob koči razpete ribiške mreže, obešene po kolih, na stene naslonjena vesla, pot i skači in druga ribiška priprava. — Ob klopi priprosta zibel. Ves čas čuješ iz bližine šumenje vode in bobnenje slapov, med katero udarja težko kladivo nevidnih fužin na otoku v strugi, in zveni železo z nakovala. Iz daljave buče zamolklo ljubljanski zvonovi, sem pa t je zagrmi tudi medlo kak topov strel z gradu v mestu. I- prizor, (Na njivi Maruša; France potehtava veslo, oče popravlja raztrgano mrežo, sedež na trinožniku.) Oče: France8 jaz skoro Kom gotov. r rance: Prav! Pa pripravit grem za lov. (Zadene veslo na rame, se pripravi za odhod in poje.) En — dva — tri, en — dva — tri! vzdigni veselo, vanj se vpri! kot vodomec siče čoln, živega srebra je poln, da po njem se meče, bliska, in srce mi v prsih vriska. En — dva — tri, en — dva — tri ej, nad ribičem ga ni. (Hoče po stezi k vodi.) Maruša: (zbadljivo) Šc čudo, da od doma greš! France: Kaj ti je vendar spet, Maruša? In večje to, da sploK še smeš — Ej, ti si pusta T Maruša: France: Maruša: Ujuba duša, zato pa ti saj nisi pust, m kot studenci vro iz ust besede ti, če govoriš s predivasto grofičnico. France: (ozlovoljen) Kot z drugo vsako J Nehaj že! Maruša: Že prav. A e n o pomni le: ni zložna vsaka pot — navzgor« In kakor mestni — tvoj . . , peskor« tako se ... v to vrbičnico je vjel že marsikteri — klin! France: (kateremu zabavljanje preseda) Ej, teci, neutrudni mlin! naj te ne motim v tem veselji — le jezika j in pridno melji! (Odide.) Maruša: (preteče) Ej, ne razumeš me France. (sama zase jezno) Kdo jo je klical? Proč naj gre , Dotlej ne bo pri nas miru . . * II. prizor. (Oce, 'Maruša, Barbara.) Barbara: (stopi iz koče) Kaj nista šla še? Menila ne. Oče: kot vidiš! Barbara: (gleda po cesti) Gledat sem prišla, če vedno še ne gre gospa. (zase) Kje se mudi? (jo zagleda) ah! — je že tu« Pozdravljeni! stran 2« •»SLOVENSKI NAROD« dne 15. junija 1^4. Stev. 136. ▼ vodilnih krogih Morite Cltoria. V tesnih zvezah je bil z glavnim urednikom Mussolinijevega glasila »Corriere I tali ano«. K glavnemu uredniku tega lista nilipelliju je v ponedeljek prišel Dumi-nl in ga naprosil, da bi mu uredništvo posodilo avtomobil za izlet v okolico Rima. Ker ni bil uredniški avtomobil na razpolago, ga je glavni urednik napotil na izposojevalca avtomobilov, na lastnika garaže Tomasinija, kar se je tudi zgodilo. Avtomobil se je vrnil zelo prašen in tudi nekoliko poškodovan, kar Je bilo glavnemu uredniku zelo neljubo, ker si je bil v svesti, da bo moral plačati sam stroške poprave. V resnici pa so v garaži plačali napadalci za avtomobil 5000 lir. — Rim, 14. junija. (Izv.) »Informa-fere della Stampa« javlja danes, da je poslanec Matteotti nameraval zelo obširno govoriti tekom razprave o začas- nem proračunu let Je pripravil za sredo senzacijonalen govor, v katerem je na podlagi dokazov hotel razkriti umazane stvari in korupcijo, v katero so zapletene visoke osebnosti. Razkriti je nameraval velikanske borzne špekulacije, goljufive manipulacije z vojnim materijalom, dalje podkupovanja glede sklenitve petrolejske konvencije, umazane stvari b trgovski mornarici. V teh stvareh interesiram krogi so izvedeli za njegova razkritja in so sklenili, da z vsemi sredstvi preprečijo, da ne pridejo razkritja v javnost. — Rim, 14. junija. (Izv.) V Rimu je mobilizirana vsa fašistovska milica. Mobilizacija milice bo odrejena tudi za vso državo. Vlada se boji, da ne pride do velikih izbruhov zelo razjarjenega delavstva. Včeraj je Mussolini sprejel soprogo umorjenega poslanca Matteotia v spremstvu njene sestre. Doumerpe - preteednlk renuhlike. — Versailles, 13. junija. (Ha vas) Narodna skupščina je v prvem volilnem aktu izvolila Doumergueja za predsednika republike. Painleve ]e dobil 309 glasov. — Versailles, 13. junija, (Ha vas) Komunisti so izjavili, da bodo pri prvi volitvi kandidirali člana komune Came-linata in da bodo pozneje razmotrivali nadaljne korake. Ministrski predsednik Marchal, njegovi ministrski tovariši m Poincare so ob 13.30 prispeli v Versailles. Poslanci levičarskega bloka in senatorS demokratične levice, 300 po številu, so se sestali pred otvoritvijo kongresa ter sklenili, da vzdržujejo kandidaturo Painleveja. Seja narodne skupščine je bila ob 2.5 otvorjena. Sejo je otvoril predsednik senata Doumergue. Prvi je glasoval poslanec Ignace. Komunisti so oddali svoje glasove za Camdinata. — Pariz, 13. julija. (Izv.) Politični krogi naglasa jo, da je izvolitev Dou-merguea za predsednika republike splošno iznenadila vso javnost, v krogih levice pa sploh izzvala začudenje. Kljub dolgotrajnim posvetovanjem se levičarjem ni posrečilo doseči enotnega nastopa pri glasovanju. Painleve je bil sicer proglašen za oficijelnega kandidata, toda prijatelji Doumerguea so vstra-jali pri tega kandidaturi. Stranke desnice niso postavile kandidata in so se zlohotno radovale nad težkim položajem svotfli nasprotnikov. Desnica je oddala kompaktno svoje glasove za Doumerguea, da tako že prvi moment pokaže svoje antipatije proti Herriotu, ki se je zelo potegoval za Painleveja. Herriot je tudi izjavil, da ne sprejme mandata iz rok predsednika, ki bi bil izvoljen s pomočjo rojalistov. Ce postane Herriot šef novega kabineta, še ni znano. Prijatelji Herrlota Izjavljajo, da bo Herriot prevzel sestavo vlade, če mu jo poveri novi glavar republike. Nova vlada se predstavi zbornic! v torek. — Versailles, 14. junija. (Izv.) Včeraj je bil na seji kongresa v starodavni dvorani VersaUlesa izvoljen senator Doumergue, dosedanji predsednik fran- coskega senata, za predsednika francoske republike. Za Doumerguea je glasovalo 515 poslancev in senatorjev, za Sainleveja 309, za komunističnega kandidata Camelinata pa 21 glasov. Za Painleveja 309, za komunističnega kan-čarskega kartela in senatorji demokratske levice. Sejo kongresa je otvoril predsednik senata Doumerja-ue, katero je nato vodil podpredsednik senata Martin. Za Doumerg-uea je glasoval ves nacijonalni blok ter del kartela levice. Kongres je izvolitev sprejel z velikanskim odobravanjem. Poslanci sredine so peli marseljezo. socijalisti in komunisti pa mednarodno himno. Koj po volitvi je ministrski predsednik Marshal v spremstvu šefa ceremonije izročil Dou-mergueu, novemu predsedniku francoske republike izvršno oblast, podpredsednik senata Martin mu ie čestital v imenu senata, min. preds. Marshal v imenu vlade. Večina poslancev je Dou-mergueu osebno čestitala na izvolitvi. Protikandidat Painleve je objel predsednika Doumerguea in ga poljubil. Po izvršeni volitvi je versaillska posadka izstrelila 101 topovski strel. Predsednik Doumergue se je nato odpeljal v odprtem avtomobilu v Pariz. Pred Elvsejem je sprejel Doumerguea vojaški oddelek in mu izkazal vojaške Časti. V veliki dvorani fZlvseia pa sta Doumerguea sprejela veliki mo'ster častne legije in vojaški poveljnik Pariza, ki sta ga oficijelno pozdravila. Koj nato se je priia-vil pri Doumergueu ministrski predsednik Marshal, ki je izročil demisijo kabineta. Doumergue je demisijo sprejel. Danes dopoldne pokliče k sebi poslanca Herriota in mu izroči mandat za novo vlado. (Gaston Doumergue se je rodil leta 1863. Za seboj ima dolgoletno parlamentarno in politično kariiero. Leta 1891. je postal justični uradnik v koloniji. Leta 1893. pa je že bil izvoljen v francosko poslansko zbornico. Leta 1902. je postal minister kolonij v kabinetu Combesa. Pozneje je prevzel trgovinske resorte, nadalje prosvetno ministrstvo ter tudi ministrstvo za zunanje zadeve v različnih vladah. Doumergue je dvanajsti predsednik francoske republike.) Danes važna seja ministrskega sveta. Nastop političnega zatišja v Beogradu. — Beograd, 14. junija. (Izv.) Za danes dopoldne je po daljšem odmoru sklicana seja ministrskega sveta. Tej sej! pripisujejo politični in vladni krogi veliko važnost. Na njej se imajo končno rešiti aktualna politična vprašanja, osobito imenovanje novih ministrov. Za pravoslavne praznike Duhova, ki trajajo tri dni, nastane popolna politična tišina. Sigurno je, da odpotuje ministrski predsednik jutri ali v ponedeljek na Bled, kjer bo poročal Nj. Vel. kralju Aleksandru o zunanji in notranji politični situacij!. Ministrski predsednik Pa-Si6 je sklenil pozvati v vlado agilne in odločne sotrudnlke, ki uživajo popolno zaupanje radikalne stranke in njegovo osebno zaupanje. Vlada je odločena z vso odločnostjo izvajati politiko nacijo-namega bloka. Teorija Ljuhe DavMovloa o narodni enotnosti. — Zagreb", 14. junijau (Izv.) Ljuba Davidović je v spremstvu posl. Dukan-*ea, Sečerova ln ČiČevića snoči ob 20. prispel v Zagreb". Sprejem je bil zelo hladen. Zvečer je Sil v dvorani zaupni sestanek Kola Davidovičevih pristašev, po večini nekdanjih zagovornikov politike srednje linije. Sestanka se je udeležilo okoli 300 oseb. Ljuba Davidović je imel daljši politični govor, v katerem je skušal ovreči načela politike nacijo-nalnega bloka, oziroma politike ministrskega predsednika Pašiča. Naglasa! je |ped drugim, da postaja ideja sporazuma od dne do dne močnejša, v Šuma-diji se Čuti narod kot Jugoslovan. Ml eden narod, Id naj dobi, kakor že sodnik odbora Se vedno vs traja na svojem stališču, da se ne smejo izplačati dnevnice poslancem za čas, ko ničesar ne delajo. Opozicijonalni blok pa z vso vnemo zagovarja stališče, da so morali poslanci vsled odgoditve skupščine ostati brez posla in obenem tudi brez pare. Odbor je končno sklenil, da se imajo dnevnice izplačati poslancem za mesec junij. Vsak poslanec prejme 9000 dinarjev. Razlog za to je ta. da so morali nekateri poslanci zaradi važnih političnih zadev ostati še nadalje v Beogradu. O končnem izplačilu dnevnic za ostali čas bo odbor sklepal na prihodnji seji, ki se skliče za 3. ali 4. julij. Najbrže pa se to vprašanje niti ne bo rešilo, ker bo skoraj gotovo do tega časa sledil razpust narodne skupščine. Dr. Šusteršič v Beogradu. — Beograd, 14. junija. (Izv.) Dr. Šusteršič" je bival več dni v Beogradu ter se je razgovarjal z vodilnimi politiki o nekaterih aktuelnih vprašanjih, ki se tičejo Slovenije. Dr. Šusteršič sam ni vedel za prihod ljubljanskega škofa v Beograd in le slučaj je nanesel, da sta prišla oba skoraj istočasno v Beograd. Dr. Šusteršič se za škofa ni zanimal. Na merodajnih mestih je bil dr. Šusteršič prijazno sprejet. Po informacijah vašega dopisnika je prispel dr. Šusteršič v Beograd v prvi vrsti po privatnih poslih. Dr. Šusteršič je dobro izvršil vse svoje posle. Tekom svojega bivanja je posetil svoje prijatelje in ugledne politične osebnosti, predvsem ministrskega predsednika Pašiča, s katerim so bile izmenjane misli o mnogih vprašanjih. Dr. Šusteršič je dalje posetil ministra za socijalno politiko Uzunoviča, ministra trgovine in industrije dr. Krizmana, ministra financ dr. Stojadinovića in, kakor smo že javili, ministra prosve-te Svetozara Pribičeviča. Danes ob 7. zjutraj se je dr. Šusteršič vrnil v Ljubljano. KONFERENCA MALE ANTANTE. — Beograd, 14. junija. (Izv.) V ministrstvu zunanjih zadev je pripravljen ves materijal za konferenco Male an-tante, za katero je definitivno določen datum od 7. do 8. julija v Pragi. Kakor je infomiran vaš dopisnik, odpotuje prihodnji teden zunanji minister na Bled, da poda kralju obširno poročilo o tej konferenci. Poleg zunanjega ministra odpotuje v Prago tudi več visokih uradnikov zunanjega ministrstva, med drugimi tudi pomočnik Panta Gavrilovič. VELIKE SVEČANOSTI NARODNE ODBRANE V SKOPLJU, — Beograd, 14. junija. (Izv.) Za pravoslavne praznike Duhova v dneh od 15. do 17. t. m. priredi Narodna Odbrana velike nacijonalne svečanosti in manifestacije v staroslavnem Skopi ju. Teh svečanosti se udeleže tudi razna kulturna in prosvetna društva, kakor tudi razne trgovske in obrtne organizacije. Iz Cačka je včeraj odpotoval v Skoplje predsednik Narodne Odbrane vojvoda Stepa Stepanovič. Politične vesti. ima eno državo ln en jezik, tudi eno enotno ime jugoslovensko. On!, kateri trde, da smo trije narodi, se motijo in pridejo končno do spoznanja o edinstvenosti Jugoslovenstva. Moramo opustiti vse, kar nas dela in moramo sprejeti vse, kar nas spaja, kar je jugoslo-vensko, kar bo vsakemu milo in enako drago. Zdravo edinstvo predstavlja ljubav in sloga, obenem tudi enakost. Edinstva v neenakosti ne maramo. Ne moremo dovoliti hegemonije niti srb-stva, niti hrvatstva, niti slovenstva, ker bi to pomenjalo neenakost. O opozici-jonalnem bloku pa je Ljuba Davidović izjavil, da blok še nikdar ni bil bolj eno-dušen kakor sedaj. (Kako je blok eno-dušen, je razvidno najbolje iz tega, da Davidović trdi, da smo en narod, Korošec in Radić pa pravita, da smo trl.le narodi. Radić sedaj izjavlja, da vstopi njegova stranka v boljševiško III. in-ternacijonalo. Ako je blok res v vsem enodušen, morata v to Internacijo-nalo vstopiti tudi dr. Korošec in Davidović s svojima strankama! Uredništvo.) Blok je nastal na temelju dveh idej: uničiti nezakonitost v državi in omogočiti bratski sporazum. Blok je v dnevih krize bil dovolj razborit in ni šel niti na levo, niti na desno. Ljuba Davidović je končno skušal dokazati, da razpolaga blok v parlamentu s 180 glasovi proti 130 sedanje vlade. Blok je želel priti na vlado, da bi tudi izvedel sam volitve, ki bi bile povsem svobodne. VPRAŠANJE POSLANSKIH DNEVNIC. — Beograd, 14. junija. (Izv.) Na včerajšnji seji je skupščinski administrativni odbor razpravljal o vprašanjih poslanskih dnevnic. Opozicijonalni blok sc posebno poteguje za to, da bi poslanci prejeli izplačilo dnevnic za ves čas od odgoditve narodne skupščine pa do meseca oktobra, ko se zopet skliče zasedanje skupSčine. To vprašanje včeraj ni bilo definitivno rešeno. Pred* fes Shod SLS na Viču. Snoči je priredila klerikalna stranka na Viču svoj volilni shod v Društvenem domu. Udeležba na shodu je bila silno klavrna in videti je, da SLS nima več tiste za-slombe med viškim prebivalstvom kakor nekdaj. Kot prvi govornik je nastopil bivši ljubljanski podžupan dr. Stanovnik, ki je takoj uvodoma pričel hvaliti delovanje svojih 21 »tigrov«, nakar je v nebesa povzdigoval Radića in njegovo politiko, naglašajoč, da je Radić dalekoviden politik, ki je sprevidel, da ne doseže ničesar, ako sedi za pečjo. Zato je odšel v Beograd, kjer je skupno s tigri skušal vreči današnji režim. Vlada, ki je uvidela, da ji prede slaba, je nato iz strahu pred »našo večino« parlament razpustila in nas poslala domov ... Svoj govor je zaključil, da hoče SLS izvojevati slovenskemu narodu — avtonomjio. Kot drugi se je oglasil k besedi poslanec K r e m ž a r. Previdno je takoj uvodoma omenil, da o trboveljskih dogodkih ne sme govoriti, da pa so vsi navzoči zborovalci o dogodku njegovega prepričanja. Ni res! se je oglasil v ozadju mogočen glas in vse je utihnilo kot odrezano. Kremžar je nato v svojem nadaljnjem demagoškem govoru zmerjal vlado: »Beogradski cin-carji in španski judje«, to so bile psovke, ki si jih je privoščil na konto Pašiča, Pribičeviča itd. Razpravljal je tudi o zunanji politiki, naglašajoč, da nas Francija »futra« s kanoni, da bo Jugoslavija napadla Rusijo in druge beda-stoče. Rekel je tudi, da se »tigri«, tako se je samega sebi imenoval, v Beogradu niso nič zredili, kar jim očita »Jutro« in naj le njega pogledajo. (Krohot med poslušalci.) Tretji se je oglasil župnik Teodor, ki je agitiral za SLS. = Pisama Pađićeve stranke, ki se ie do sedaj nahajala v Prpićevi palači na Zrinskega trgu, se je morala izseliti, ker je Prpić baje prišel v materralne zadrege in je moral palačo prodati. Pisarna Radićeve stranke se sedaj nahaja v Marovski ulici št. 17. Novi lastnik je namreč radićevcem odpovedal lokal. = Ker Anglija in Francija nočeta pomagati, naj pomaga sovjetska Rusija! Nedavno tega smo zabeležili, kako farba Stjepan Radić naivno hrvatsko javnost s tem, da bo sedaj Francija pomagala ustvarjati »mirotvorno i čove-čansko republiko«, ker so pri francoskih volitvah zmagali levičarji. Hrvatski najvniki se še niso dovolj oživeli v misel na francosko pomoč, ko jim Radić prezentira v svojem »Slobodnem domu« novega mogočnega zaščitnika in pomočnika v — ruskih boljševikih. V najnovejši številki svojega glasila je Radić svojim strme čim hrvatskim vernikom zaupal tole blagovest: Nova Rusija, pa to je ono isto, kar je tudi naša čoveČanska in republikanska Hrvatska, samo da je sovjetska Rusija mnogo večja in mnogo višje je postavljena in žarki z njenega čela padajo na vse kon- tinente. Toda kadar ta velika starejša sestra, včeraj še vsa krvava, a danes s solzami okopana, zagleda svojo sestrico Hrvatsko, čisto kakor jutranja rosa, a sijajno kakor solnčice na vedrem nebu, bo ona jo dvignila, stisnila na svoje prsi, jo poljubila in vsa činjena rekla: »Rada te imam. sestrica, ker si moja, pa tudi zato, ker si bila tako srečna, da v vsem svojem trpljenju nisi morala preliti niti ene kaplje krvi. Jaz sem mučenica in rešiteljica sveta, a ti si, vidim, moja najzvestejša družica! Da, tako je! Rusija je naša in mi smo njeni! In to se popolnoma potrdi in dokaže šele z mojim odhodom v sovjetsko Rusijo.« — Pod to slovesno enuncijacijo se je podpisal sam Stjepan Radić. Vprašamo, ali so v redu kolesca v glavi moža, Id tako piše? Kaj pravi k temu hrvatska inteligenca, hrvatsko meščanstvo? Ali se ne zaveda, da je točna sodba Davidovićevega lista, ki ugotavlja, da je ta mož kompleten norec? Ali se bo ta hrvatska inteligenca, to hrvatsko meščanstvo še dalo nadalje voditi od moža, ki je notorično duševno bolan? = Dr. Ivo Zuccon, veliki župan zagrebške oblasti, se je rodil 23. okt. 1868. v Medulinu pri Puli. Zucconi so iz sela Cokuni pri Vodnjanu. Ljudstvo jih imenuje še danes Cokuni in ne Zucconi, katero ime so svoj čas italijanski duhovniki svojevoljno vpisali v krstno matico. Dr. Zuccon je sin kmetskih roditeljev. Doktorjem prava je promoviral na Dunaju leta 1894, svojo odvetniško pisarno je otvoril v Puli L 1901. Z vso vnemo je deloval v Istri pri vseh političnih in gospodarskih poslih. Bil je občinski znastopnik v Puli in nato deželni poslanec v Poreču, od leta 1909 do 1916 je bil tudi deželni odbornik. Dr. Zuccon je izvrsten govornik in izboren branitelj pravic trpečega istrskega ljudstva. Po raznih li-slih. Bil je občinski zastopnik v Puli in in gospodarskih člankov. Italijani so ga če^tokrat po svojih list:h kruto napadali. Dne 5. decembra 1918. je bila na Narodnem domu v Puli izobešena hrvatska zastava. Vojaška oblast ga je prijela in internirala v Forano Sabino v Italiji. Ko se je vrnil v Pulo, so mu fašisti razbili stanovanje, oblast pa mu je ukazala, da naj nemudoma zapusti Pulo. V Zagrebu je dobrodošel in dr. Laginja ga je poslal k reparacijski komisiji na Dunaj. Ko se je vrnil, si je pridobil kot vešča upravna moč in kot goreč Jugosloven splošne simpatije povsodi. = NIttl v ŠvlcL Bivši italijanski ministrski predsednik Nitti, fašistom trn v peti, je odpotoval v Curih v Švico« kjer ostane 6 mesecev. Novinarjem je izjavil, da nima baš namena pečati se z notranjo politiko Italije in tudi ne z zunanjo, marveč da se bo bavil z raznimi mirovnimi vprašanji. Nima namena iti ne v Ameriko ln ne na Holand- sko, toda prihodnjo spomlad poseti Skandinavijo, kjer bo imel dva politična govora, kajti po njegovi sodbi se more govoriti v resnici o miru samo med nevtralci. Izjavil je nadalje, da je frankofil, ki zasleduje potrebo popolnega sporazuma med Italijo in Francijo in med zmagovalci ter premaganci. Niti misliti, da so izvedenci podali trdno bazo za definitivni mir. Učestnicima invalidskog kongresa. Na pragu osvanuča naših želja, ro kojih je žudila ratna žrtva Slovenije, dočekujemo na skroman ali zato u sr . h svečan način, braću delegate 1 -lastupaike ostalih ratnih žrtava naše nam mile do movine. Sastanak brata Slovenca sa bratom Srbom, Hrvatom, Dalmatincem te Bosancem in Hercegovcem na kongresu s,Udru-ženja Ratnih Invalida SHS« 13.—17. jima 1924 v Ljubljani, Je Jedinstven stl?ak, u boju za domovinu oki-vavljenih Još danas od vlasti nepriznanih ruku, on je spoj duša i misli jednako zaslužnik. od početka naše države, pa do danas, Jednako kruto bičanih, ratnih žrtava Jugoslavije. Delegati, braćo I vjerni drugovi! Imenom ratnih žrtava, članova 1 stanica »Udruženja Vojnih Invalidov SHS. podružnice v Ljubljani«, pozdravljamo Vas v svojoj kući, v srcu slovenske pokrajine, v Ljubljani. Uzvraćamo gostoljubimost, uzvraćamo Vam bratsku ljubav, koju nam neće pa bila koja sila, iz naših srca iz-Čupati Dobrodošla, mila braćo! Kako smo uzhićeni 1 veseli sastanka, tako jesmo tužni brzoga razjtanka ali opet ćutimo sreću jer živimo v dobroj veri, da Vas braćo bivanje u našoj sredini, dovede do nepokolebivog uverjenja, da v naših srcih za našu svetu i Jedinstvenu stvar, klij« bratska ljubav do ostalih ratnih žrtava Jugoslavije te da nas u život vodi samo jedna zastava u koju su braćo sa Vašom i našom krvlju utlsnita slova; — Jedna nam je domovina i jedna nam Jo borba za jednaki cilj; — Svi smo jednaki, nema razlike u zasluzi a ne tražimo više nego svoja prava! Kongresisti delegati! Primili ste nalog svog članstva, zajedničko usavršite šta nije do danas usavršeno, da popravite šta je za popraviti, a koncem da usmjerite pravac taktike bu-dućo. borbi za invalidska prava. Kako iskreno Vas ljubimo braćo, tako Je i sveta naša dužnost, da povedemo zajedničko sa vama rad na kongresu, a to nas pobudžuje, da iznesemo ovdje svoje misli sa kojima kongres mora, da se bavi. Rat dviju država, rat sa više država Ili evetski ratovi izniču i plodovi su držav-nih politika. Politika je oružje I ona Je u stanju u Jednoj uri ili Jednom danu promišljeno pravo, a lstotako promišljeno nepravo, da nagura rat. drugoj m večnror *-i državama. Ona je tako Jaka, da u najkraćem roku može mobilizirati 1 naoružati milijune zdravih i čilih ljudi, te tako dl-sponlrati sa njihovim životom. šta je ra. i koje on donaša posljedice, ne gledajući stvar samo lz nacijonalnog vidika, mislimo, da bi bilo pređoviše ovdje nosebno naglasiti ali naglasiti moramo, da Je iz čovečanskih pa 1 mnogo drugih obzira svaki rat apsolutno nedozovoljiv. On Je krivičan za narodni imetak i slobodu života, on je socijalno zlo sviju naroda. Zadnji rat donio je zlo, kojega neće moči niti ova generacija popraviti. Rat jo donio težak udarac za narod tu i u inozemstvu, Nacljonalna zakonodavna tjela po-rat-nlh država, sadanjih sistema, nemogu sa svojim principima za rad u pitanju sred-jivanja I obezbedjivanja svojega socialno nisko stojećega naroda nikako napređ. Po-Rtin 1e rat nonhiiao mlMiuno e onesnosnhlo rada lstotako priličan broj nedužnih žrtava, morao je. đa 1 poruši gospodarske ekonomske pozicije našto Je nastala logična posledica, padanje i narušenje socijalnog stanja različitog naroda pod ništicu životne mogućnosti. On je otac i majka med-junarodnih konvencija u prilog samo jednoj klasi o ostale prepustio je naključnoj sreči i nesreči a u prilog razpaljivanju nezadovoljstva I strasti za međjusoban pokolj. Danas nije lako nacijonalnim zakonom oboriti poratni medjunarodan intrlgitet zainteresiranih država — (Uzrok zapinjanju pravednog rešenja invalidskog pitanja) — a to više pošto je opšta politika različitih država pošla rakovu put ne pitajući dostojnosti političnih borba biruči sebi Bamo skrajna sredstva za unapređivanje svojih partijskih a ne narodnih interesa. Nismo politiki, niti za naše pitanje nočemo nikada biti, a opet moramo, poradi našega interesa točno poznavati narodan 1 medjunarodan političan položaj jer samo on je merođavnik našeg nacijonalnog pitanja. Poznavajući pravac situacije, povede nas Isti na pravu put borbe, a da se ne zamerimo nikome pošto drugim slučajem bi morali na rješenje invalidskog pitanja čekati do smrti, sa kojom bi likvidirali dio narodno eocijalne politike: — Invalidsko pitanje u državi SHS. Imajući stalno pred očima sva rečena fakta, ostaje nam samo dužnost rada za Prav SchlClriOVO milo z znamko „ W je najboljše in v uporabi najcenejše milo na svetu. 31372 Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znamko „Jelen"! SchicV ocijalnu politiku u korist naroda — ratnih žrtava — a i to je moguče samo onda, ako čemo razumeti održati >Udruženje Ratnih invalida SHS« doslovce izvan sva* koga kruga partija. Vanpartijsko nadziranje svih partija u pitanju socialne politike za invalidsko pravo je jedino oružje, kojega imađemo i sa kojim možemo borbu dovršiti. Kongres ratnih žrtava ne smije propustiti prilike, a da ne prouči u cijelosti fakta političnih farza te da zaključi rad pozitivizmu a ne negaciji. Ovo je moguče, ako kongres razvrsti svoj rad u dva dijela. Prvi dio, organizacija u državi SHS te drugi dio, socialna politika za pospješenje invalidskog pitanja u državi SHS. Držeči se strogo gornjeg pravca u prvi dio unašamo naše misli. Pravilna interpretacija organizacije! Zašto je ustanovljena, komu i kako neka služi te da-li može služiti kojoj drugoj svrši nego onoj, za koju je ustanovljena. Da-li je potrebna u organizaciji jednako-pravnost i sloboda ( u društvenim pitanji-ejaa) sviju članova brez obzira na partijsku ! vjersku pripadnost I kako se uvodi ista. Da-li neka vlada u društvu sloboda riječi i štampe za svakoga člana jednako. Uop-6te, koji front opredjelenosti mora da za-? uzme organizacija, ako si želi prisvojiti, Imenom ratnih žrtava, koje zastupa, vređ-nog respekta od oblasti, avtonomnih 1 samoupravnih tjela 1 javnosti uopče te dali može društvo ratnih žrtav uspjevati brez da polazi jedinim vanpartijsklm pravcem držeči se samo socijalne politike ili da si uzme pravac koje druge smjeri. To je sve Bta pristoji u pitanje organizacije. Drugo pitanje opet, može da sloai ra opšti negaciji, ako se prije ne riješi i de* flnira prvo pitanje. Drugo pitanje je čisto socialno politično pitanje, kojeda plod mora biti — ako usmerjen dobar pravac organizacije zna iz-luštlti sve zapreke pa bi bile one kojeg god karaktera te ako pravedno 1 jednakopravno razumije braniti i suditi ratne ! poratne razmere ratnih žrtava — uvođje-nje pravednih, po zahtjevajučih ranah, bolesti !H oduzetom tjelu odnosno po poginu-! Vh ostalih udovica i sirota, penzije i opšte pomoči za obezbeđjenje ratnih žrtava. Ovaklm sprovod jen jem dolazi ratna žrtva po svojem socljalnem stanju do pravednog obezbeđjenja I kulturno - gospodarskog osvobođjenja u svojoj domovini! To je veliko pitanje, pa ako je načelo demokracije te stroga provedba principa pravedne socijalne politike, usavršava se postepeno pojedinost u detajlima u apsolutno korist ratnih žrtava bez da bi zadnje morale za tu borbu pružati pretežkih žrtava. Osvojili smo ovaj princip i načelo, do kojega nas je doveo razum (po dugi patnji dokazano je, da naše pitanje stoji na mrtvi točki) pa tako mi danas Ispovedamo slobodno naše misli braći delegatom i molimo Je, da prouče na kongresu ovo pitanje, a da nas istovremeno krivo ne sude, ako smo izrekli ono, što nam je na srcu ležalo. K koncu izpovedamo svoju ljubav do drage nam domovine Jugoslavije i cjelokupnoga naroda te sa ponosom naglašamo, da je naša krv 1 nacionalna svest pa i ako se lučimo po plemenu, jednaka svoj narodnoj braci i dobrim državljanom ostale pokrajine naše države. Naš životni razvoj ne glede na djelivost od ostalih pokrajin nije nas nikad trgnuo Iz. specifične svesti narodnog jedinstva za korist države i naroda. Pa tako sa obzirom na naš princip i načelo pridobivanja pravednih zakonskih prava ne smije niti može biti trečih ili drugih osoba, kojih predrazsudba bi kušala vrl jed jati naš nacijonalan ponos Ne tražimo drugo, nego razjašnjenje položaja! To je naš pozdrav i zov delegatov na stvaran rad u vjeri, da če znati u svojoj domovini, u svojoj kući stvoriti zaključke, koji neka obrođe željno čekanim plodom. živela nam naša mila otadžbina! Dobrodošli mili delegati i zastupniki ratnih žrtava Jugoslavije. U imenu ratnih invalida Ljubljane i okolice, te po zaključku pođružničnog odbora u Ljubljani, Mežnarič Ivo, preds. podr. URI. JuSlfska krajina. — Iz Istre. Dne 14. junija 1914 se je vršila zadnja skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro v Lignju pri Lovranu. Zelo svečana in nepozabna je bila ta skupščina, ki se je vršila baš pred desetimi leti. Z gorkimi besedami se je spominja »Istarska Riječ«, ki piše: Od one nepozabne skupščine se je mnogo Izpremenilo. Stara Avstrija se je zrušila v prah in narodom, ki jih je tlačila skozi stoletja, so padle iz rok težke verige. Nam ne ... Verige so ostale, ostala pa je med nami tudi zavest, ki jo je gojila naša Družba, ostal je spomin na one napore, ki so nas takrat vodili k uspehom, ostal nam je tudi opo_ min, prihajajoč od odličnega italijanske" ga filozofa, ki se glasi: »La morte delle lingue £ la morte delle nazioni!«, kar pomeni: Ako umrje jezik, umrje tudi narod. Verni naši narodni zavesti in onemu opominu, ki smo ga culi pred 'desetimi leti, hočemo storiti vse, b!a si ohranimo svoj lepi materni jezik, ki bo navzlic vsemu živel z nami, med nami in za nami. Živel bo, tako nam pomagal Bog! — Neki jugoslovenski natakar je bil pozvan v Opatijo v neki hotel, da nastopi takoj službo. Principal ga je opozoril, da naj se prijavi pri delavskem sindikatu. Sel je takoj tja in se priglasil dotičnemu uradniku. Uradnik je imel v ustih neprižgano cigareto. — Vedno uslužen natakar potegne iz žepa žigice »Jadranske Straže« in hoče pri- žgati uradniku cigareto. Ta skoči pokonci, kakor besen, iztrga natakarju iz rok škatljico z jugoslovenskimi barvami, jo potepa z nogo in zakrii: Vi Ju-gosloveni ste svinje, zakaj hodite iskat dela v Italijo? Nato mu je povedal še s skrajno sirovimi izrazi, da on kot Ju-gosloven ne more dobiti posla v Italiji. Natakar se je moral vrniti na Sušak. Tako postopajo v Italiji z našimi ljudmi fašisti v dobi prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo.« — V Puli je otvoril pred kratkim svojo pisarno odvetnik dr. Pero Kirac. — Konec Peternelove slave. Pro-sluli vitez Peternel se je dolgo časa šo- \ piril kot slovenski fašist po deželi Italijanski fašistovski voditelji so ga postavljali povsod v ospredje in naklonili so mu tudi službo komisarja v Kanalu. Toda mož se je slabo izkazal in sedaj so ga lepo odstavili. V Kanal je prišel drug komisar, vitez Peternel pa životari sedaj kot pomožni pisar v občinskem uradu v Št. Petru na Krasu. Hitro je padla na tla in se razbila Peternelova slava! Kar je izdajica zaslužil, to je dobil. Čaka ga še končno zaničevanje pri fašistih, ki ga vržejo od sebe, ker ga ne rabijo več. — Predavanje o Vojnovlcti v Postojni. Prof. Urbanaz-Urbani, ki se marljivo bavi z jugoslovensko literaturo, je predaval o našem jugoslovenskem pesniku Ivo Vojnoviču. Jeseni hoče predavati o Vojnoviču v Trstu. Čital je tudi del italijanskega prevoda slovečega Vojnovićevega dela »Gospodja sa suncokretom«. Povedal je, da prevajata to delo on in dr. Voltolina ter da izide prevod v kratkem. Drama se uprizori na to na vseh večjih gledališčih. Presveta. — Opera. Gostovanje gdčne. Anke Mili* Če ve. Gdčna. MHičeva je drugi gost iz Osi* jeka. Po njeni včerajšnji Violetti in nedav* nem gostovanju g. Bukšeka sklepam, da stoji os ješka opera na častni višini. V zad* njem času smo slišali na našem odru razne Violette, med njimi velike, prvovrstne umetnice. Nehote so tedaj vsiljuje primera; njen rezultat sicer za gdčno. Miličevo ni porazen, vendar pa ona pevski in igralski ne doseza Violett, ki smo jih vajeni slišati. Njen glas se približuje bolj kolorarurni su* breti kot dramatični koloraturki, kakor ga zahteva Verdijeva Violetta. V srednji legi je šibek, ozek, nekako nestanovitno plapo* lajoč, v višini zadirčen in vsled dinamičnega in barvnega kontrasta s srednjo lego prese* netljiv. Ni me motilo sicer lahno distoni* ran je, pač pa nejasna, ležerna izgovarjava. Na račun treme gre njeno, vsaj v začetku, nesigurno igranje. Figura je simpatična, v toaletnem oziru celo razkošna. V splošnem je gdčna. Miličeva dokaj prijetnih kako* vosti s sicer ne veliko grlsko kolaturno spretnostjo, mladostnega karakterja, ki se ume razgreti in razživiti dosezajoč v teku svojega ustvarjanja znatne uspehe. Publika je pevsko simpatično pozdravljala. O osta* lih solistih previdno molčim. »Traviata« je potekla še dosti animirano, toda čutiti je, da se rapidno bližamo koncu sezone. —č. — Iz krogov gledaliških abonentov nam o tej predstavi pišejo: Snočna predstava se Jeobčinstvu nudila v taki zasedbi, da je škandal. Predstava bi morda, pravimo, mor* da ustrezala kaki »šmiri«, v sramoto pa je — Narodnemu gledališču. Ali res misli gle* dališka uprava, da sme nuditi abonentom vse, prav vse? Zadnji čas je že, da se nas pravi konec razvadi, da se nekatere predi stave dajejo v obliki, ki bi bile v sramoto celo vsakemu diletantskemu odru. — »Pikovana dama*. V nedeljo 15. t. m. se vrši zadnja operna predstava v tej eleda* liški sezoni in sicer se poje »Pikova dama«. Vlogo Lize poje v nedeljo ga. Lewandovska, ki se ta večer poslavlja od našega odra Ga. Lewandovska je bila več sezon članica na« šega Narodnega gledališča ter sodelovali pri njem z Izredne ljubeznijo in ve^tiosrjo ter je vse zaupane jej vloge kreirala s pra* vim umetniškim čustvovanjem. — Gospcj umetnici, ki se ta večer poslavlja od našega odra, želimo v bodočnosti mnogo umetni* ških uspehov. Vse ostale vloge šo v isti za* sedbi kakor pri premijeri. Predstava 53 vrši kot izven ter je njen začetek ob pol 20. — Zadnja abonentska predstava v se* zoni 1923/24. Danes zvečer se poje za red B opera »Carjeva nevesta«. Vlogo Vasilija So* bakina poje prt nocojšnji predstavi g. "Zupan, in to vsled tega, ker je zaposlen gosp. Betetto pri prireditvi na korist celjskega mestnega gledališča v Celju. S to predstavo je odigran celotni, tako operni, kakor tudi dramski repertoar, ter je vsak abonent dobil 20 opernih in 20 dramskih predstav, to je 40 predstav v sezoni, kakor je bil gledališki abonma razpisan. Nov poziv za abonma v sezoni 1924/25 gledališka uprava v kratkem razpiše. — Odhod ge. Lewandovske. Jutri zvečer pojejo v opernem gledališču Čajkovskega »Pikovo damo«, pri kateri nastopi ga. Le* wandovska poslednjič. Ga. Levrandovska se je namreč odločila, da nadaljuje pevske štu* dije in potuje v to svrho v Milan na tamoš* nji konservatorij. Pri nas je nastopala skozi tri sezone ter pela v glavnih vlogah Dali* borja, Evangeljnika. Cavalerije Rusticane, Prodane neveste, Jenufe, Čarostrelca, Aide, Pikove dame, Psoglavca in Gorenjskega slavčka; v vseh je žela velike umetniške uspehe. Ga. Lewandovska si je osvojila z izdatnim svojim materijalom, s svojimi iz* virnimi kreacijami ter z dramatičnim gla* som velike simpatije ljubljanskega občin* stva. V mestni družbi pa je odlična poljska dama uživala veliko upoštevanje. V umet* ruškem oziru je popolnoma zadovoljila. VIo* ge je študirala vestno, njena posebna moč leži'v dramatiki. Ni dvoma, da se v Milanu lahko zelo izpopolni. Priljubljeni pevki že* limo na asjdejjni umetniški poti najboljše! Morebiti se ji po dovršenih študijah zahoče Ljubljane in gostuje enkrat v ljubljanskem opernem gledališču. — RAZSTAVA RUSKE KNJIGE IN GRAFIKE. Reprodukcije slik Trei* jakovske galerije v Moskvi so prispele in bodo jutri že razstavljene. Vseh slik je 75. Poleg teh je došlo tudi 15 velikih slik ruskih mest. Priporočamo našemu občinstvu številen poset te zanimive razstave. Vstopnina je 3 Din. — Raz* stava ostane otvor jena samo še do tor* ka zvečer. Vsakdo, ki se za stvar za* nima, naj se požuri! Kje so naše šole? — Gledališka turneja. Skupina članov narodnega gledališča v Ljubljani priredi tekom ljubljanskih gledaliških počitnic umetniško turnejo po vseh večjih krajih krajih Slovenije. Turneja prične v ponedeljek 16. tm. ter se bode igralo »Vrag«, >Tat* in »V Ljubljano jo dajmo* Režiser gosp. Milan Skrbinšek. Ob tej priliki je vodstvo turneje izdalo gledališki list s popisom iger in slikami nekaterih igralcev. PROSLAVA STOLETNICE BRANKA RADIČEVIĆA. »Matica Srpska« in »Srpska književna zadruga« objavljata tale splošni program svečanosti stoletnice rojstva Branka Ra-dičeviča v Sremskih Karlovcih: Ob 9 dopoldne parastos v saborni cerkvi, ob 10. svečana akademija v gimnazijski dvorani. Akademijo otvori predsednik srpske književne zadruge S. R. S t o j k o v i č. Slavnostna govornika sta predsednik »Matice Srpske« R. Vrhovac ln vseučiliški profesor Pavle Popovlć Nato govore pred-stavitelji znanstvenih, književnih in kulturnih ustanov in društev. Ob pol 13. slavnostno kosilo v dvorcu patrijarha za vabljene goste, v Narodnem domu in v bogoslovnem seminarju skupen obed za vse ostale goste. Ob pol 15. popoldne izlet na Stražilovo v svečanem sprevodu. Na pesnikovem grobu spominska slavnost. Slavnostni govor ima tajnik Srpske književne zadruge dr^ Vlado č o r o v i č. Po svečanosti sokolska akademija. Ob 21. zvečer v gimnazijski dvorani svečan koncert z izbranim programom. Dne 23. junija ob 10. dopoldne v Matici Srpski v Novem Sadu konferenca zastopnikov naučnih, književnih in kulturnih društev Predmet posvetovanja: Skupen program in razdelitev dela. Pri proslavi sodelujejo pevska društva : Glasbena Matica iz Ljubljane, 3>Llsinski« iz Zagreba, »Obilic« Iz Beograda. Muzičko društvo iz Sremskih Karlovcev. Sokolstvo sodeluje z društvi iz Bačke ln beogradska sokolska župa. Vsi udeleženci, ki se prijavijo Srpski književni zadrugi v Beogradu, Kralja Milana 75 ali Matici Srpski v Novem Sadu, dobe legitimacijo za vožnjo po železnicah proti 75% popustu. Oni, ki te legitimacije ne dobe, lahko potujejo za polovično ceno. Vozni listek, ki ga kupijo na postaji do Karlovcev, velja tudi za povratek, ako jim pripravljalni odbor v Karlovcih izda potrdilo, da so se res udeležili slavnosti. — Pred-sedništvo »Srpske književne zadrugec in »Matice srpske« ]ta te mislim, a,27 JKirim čokolada! Glasbeni vestnik. — Občni zbor Filharmonlčne družbe v Ljubljani se vrši kakor je bilo že javljeno v ponedeljek, dne 16. tm. ob 20 zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Dnevni red običajen. K obilni udeležbi vabi članstvo — odbor. — Glasbena Matica v Ljubljani ima letošnji 53 letni občni zbor V ponedeljek 7. julija ob 20. zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red sledeči: 1.) Otvoritev občnega zbora. 2.) Poročilo tajnika^ 3.) Poročilo blagajnika. 4.) Poročilo o delovanju podružnic Glasbene Matice^ 5.) Samostojni predlogi in 6. ) Slučajnosti. Odbor vabi članstvo, da se tega občnega zbora v obilnem številu vde-leži. — Promenadni koncert godbe Dravske div. obi v »Zvezdi« v soboto 14. tm. ob 17., kapelnik dr. Jos. čerin. Spored: 1.) Kova-fik: češki prapor, marš. 2) Rendla: veseli trenutci. 3.) Čajkovski: Romanca. 4.) Wag-ner: žalobna glasba ob Siegfriedovi smrti iz muzik. drame »Božji somrak«. 5.) Lincke: Luna-ouverture. 6.) Pahor: Slovenski svet# 7. ) Tučik: Dežela sanj, valček. — Pevsko društvo Zvon v šmartnem pri Litiji slavi letos 13. julija svojo 35-letnico. Bratska pevska društva, ki še niso prijavila svoje udeležbe, prosimo, da to čimprej store, da zamoremo izvršiti tozadevne predpriprave. Polovična vožnja Vam bode gotovo olajšala obisk prijaznega šmartna, priznana gostoljubnost šmarskih rZvonaŠev«. ki se že vestno pripravljajo na Imenovano slavlje, Vam pa gotovo ostane v najprijetnejšem spominu. Sigurnega od- s sledečim sporedom: Dopoludne ob 8. uri skušnje za nastop, popoldne ob 3. uri javna telovadba s nastopnimi točkami: 1 proste vajo moške in ženske dece, 2. mo^ škega naraščaja, 3. ženakepa naraščaja ln 4. prosta telovadba članic, 5. vaje na orodju, 6. posebni nastop deco društva St. Vid. 7^ posebne proste vaje društva št. Vid, 8. vaje članic s kiji, 9. proste vaje naraščaja Sokola II in 10. proste vaje članov. Po telovadbi na Istem kraju veselica. Sodeluje godba dravske divizije. Obenem otvoritev letnega telovadišča Sokola LJubljana IT. K obilni udeležbi vabi odbor Danes, v nedeljo, ob 3, popoldne vsi na telovadbo in veselico SOKOLA IL na telovadišče na Prulah ! Turisfika in sport. V olimpijskem stadionu. Pri končni tekmi med Urugvajem in Švico se je pokazalo, da je olimpijski sta-dljon v Colombesu pri Parizu premajhen. Sicer ima prostora za 60.000 gledalcev, toda končna tekma se je igrala pri zaprtih blagajnah, kajti že eno uro pred začetkom so jih morali zapreti: stadijon je bil poln ln na vstopninah se je plačalo nad pol mii lijona frankov. Nikdar še nI bila Francija videla tako številne, tako živahne, a tudi tako športne množice Pogled na stadijon se ne da popisati: iz množice Je valovalo vzkllkanje moških ln rezki kriki žensk, potem pa, ko so bili napeti trenutki igre, Je vladala težka tišina nad pestrim narodom, šestdeset-tisoč parov oči Je sledilo usnjeni žogi, k! Je rezala travo aH pa črtala dolge krivulje v zrak in vsak čas je sestdesettlsoč ust vzklikalo oh in ah iz obupa ali upa, in klici so odmevali od ene tribuno do druge. Potem pa, ko so urugvajski umetniki zmagali, so prišle v reenioi ganljive minute. Moštvo se je postavilo poleg droga, na katerem so razobesili urugvajsko zastavo ln v popolni tišini so zaigrali državno himno. Ko je Izzvenela zadnja nota, se je dvignil urnebesni kilo iz vseh stopnjic stadijona, na katerih se je nahajala raz-vneta množica. To je bila ura zmagoslav* ja za Urugvaj, ura slavnostnega defiliranja po areni vzdolž tribun. Blazno žarečlh oči so korakali omahovaje, kot bi bjll v omotici in koder so hodili mimo, so vzkliki vstajali kot val morja, ki buta ob skalovje. Ves narod je bil pokonci, tulil, kričal, se smejal, mahal z rokami, robci, zastavicami, jim metal cvetke ln ogromne šopke s traki v urugvajskih barvah * * * OLIMPIJADA V PARIZU. Komunike francoskega olimpijskega komiteja ugotavlja, da so znašali dosedanji dohodki olimpijskih Iger 2,273.095 frankov V to vsoto pa še niso všteti dohodki zadnjih" dni v znesku 616.575 frankov. V celem nastopi pri olimpijskih Igrati 45 narodov in sicer 6 pri konjskem polu. pri streljanju na tarčo 28, pri lovskem streljanju 19, v mečevanju 26, v lahki atletiki 42, v grško-rimskl rokoborbi 24, v prosti rokoborbl 15, v modernem p eto boju 18, v veslanju 16, v plavanju 25, v lawu-tenisu 28. v boksu 29, v gimnastiki 13, v tekmovanju z jadrnicami 16- v dviganju ntežov 14, v Jahalnih igrah 13, v kolesarskih dirkah 16 nai rodov. Niso pa dosedaj še prispele vse prl-jave^ ¥ * ¥ —- Lovctt Udeleženci nedeljskega popol* danskega tekmovalnega streljanja na beže« čega zajca naj prinesejo s seboj puške za šibre. Naboji se smejo uporabljati le na strelišču kupljeni — Po končani tekmi sestanek in predavanje v steklenem salonu na glavnem kolodvoru. — SLD. — Opera proti drami. V torek, 17. tm. igrajo solisti opere nogometno tekmo proti solistom drame v sledeči originalni sestavi: Opera: Betetto, Kovač, Zathev, Kogoj, Zupan, Popov, Mohorič, Debevec, Ba-novec, Pugelj, Subelj Rezerve: Šimenc, Cvejič. Drama: Danilo, Terčič, Jerman. Plut, Sancin, Jan, Lipah, Kralj, Bertok, Smerkolj. Medven. Rezerve: sest. Sodnik predsednik nogometne sekcije S K. Ilirije g. inšpektor Negovetič. Od 17. dalje sodeluje na igrišču S K. Ilirije orkester Dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. čerina. Tekma se prične točno ob 18. popoldne Predprodaja vstopnic J. Goreč, Dunajska' cesta. Ker je dobiček namenjen skladu za Berštnlk-Verovškov spomenik, pričakujemo obilne udeležbe. — S. K. Hermes priredi danes, v nede* I j o, cvetHčni dan v prid nabave novoga športnega materijala. Darujte vsi, da s tem povzdignemo naš sport. — Prvenstvene nogometne tekme. Na igrišču Ilirijo se vršita, v nedeljo 15. t. m. dopoldne prvenstveni tekmi Lesk : Slavi j a (ob 10.30) in Lasfc rez. : Stovaa rež. (ob 8.45). — Drobne eportne veetl. Karel Kožel-ne, bivši centerfoT Sparte v Pragi, ki je nastopal đosedaj za dunajski W. A C. se namerava vrniti v svoj prvotni klub. S tem bi bila Sparta znatno ojačena. — Orth, znani madžarski igralec je ostal po neaapehu svojega moštva v Parim, kjer bo nastopil za 01ymplque — Nletsoh, popularni Igralec đu< najskega Rapida. ki Je treniral bolgarsko moštvo, ae je, vrnil jg svoj 82 Dnevne vesti. V Uubiianh dne 14. junija 1924. *— Planincem ln IzletnlkomT V nedeljo dne 15. tm. se otvori letna se zija v Koči na Veliki Planini. Koča bo dobro preskrbljena z jestvlnaml. pijačo ter fotografi finimi razglednicami. — Nadalje se otvorlta v nedeljo dne 15. tm. O rež nova ln Malnerjeva koda na Crni Prsti. Orožnova koča bo imela vso oskrbo kakor lansko leto. Malnerjeva bo pa le za silo oskrbovana. — Cojzova koca na Kokrskem sedln Je otvorjena od 7. tm. V koči je nova oskrbnica. — Brv (most lč) čez Savico pri Zlatorogu je dograjena ln pot čez Komarčo je na novo in dobro popravljena. Osrednji odbor SPD. — Odločilna tekma zrn nogometno prt venstvo Slovenije se vrši v nedeljo 15. t m. ob 18. uri na športnem prostoru Ilirije. Za odločilno tekmo sta se kvalifikovala S. K. Ilirija kot prvak ljubljanskega okrožja ter S. S. K. Maribor kot prvak mariborskega okrožja, medtem ko je celjski prvak S. K. Celje izpadel iz konkurence, ker jc podle gel v semifinalu Mariboru z 0 : 6. Dosedanji prvak Slovenije je od leta 1919. nepretrgo* mi S. K. Ilirija. Po zadnjih rezultatih Mari* bora Ilirija letos ne more biti vntprej sigur* M zmage. Proti Celju je dosegla Ilirija n. pr. skoro enak rezultat 7 ; 1 in Jadran, ki je igral prvenstveno tekmo z Ili-jo 3 : 3, je podlegel Mariboru z 2 : i celovški Atletiki so bili premagani od Maribora s 4 : 1. — Predprodaja vstopnic se se vrši v trgo* vtol J. Goreč. Proste in znižane vstopaiee članstva za to tekmo ne veljajo. — Znižane ▼stopnice za dijake in vojake po Din 8.— se izdajajo samo v predprodajl. «— Kolesarska dirka leta 1893. V tem letu snujoči se Hrratsko-Sloveaski kolesarski Savez priredil je dne 8. septembra 1893 na progi Zagreb-Zldanimost-CelJe-LJublJana prvenstveno dirko, pri kateri Je bil zmago- Jutri v nedeljo, 15. t m., se vr5e na Viču pri Ljubljani občinske volitve. Volilna agitacija je živahna. Klerikalci so gospodovali v občini ln se opirali po svoji potrebi na komuniste ter delali občini skori tri leta škodo na škodo. Ti ljudje spoštujejo in uvažujejo v prvi vrsti svoje zasebne zadeve, gospodarska vprašanja in vse druge stvari, ki so življenjskega pomena in napredka za občino, lahko čakajo. Ako se je kaj izvršilo, kar ima vrednost za bodočnost občine, se je izvršilo le na pritisk naprednjakov. Za volitve nastopajo tri stranke: klerikalna, napredna gospodarska stranka in delavska stranka. Med temi je resna stranka, ki hoče v resnici delati v blagor občine, samo napredna gospodarska stranka. Na njeni listi so kandidatje, ki so sposobni in ki imajo dobro voljo za delo. Zastopniki vseh stanov so med njenimi kandidati, poštenjaki, katere nai izvolijo jutri zavedni volilci v občinski lastop, da bodo interesi vseh tam najboljše varovani. Vse napredne stranke v občini so se združile v eno skupino. Zato pa je tudi dolžnost vseh pristašev, da agitirajo, da pojdejo sami volit vsi, do zadnjega moža, in da pripravijo tudi ornahljivce in pristaše drugih strank do tega, da bodo volili za napredno gospodarsko stranko, ki je edino zmožna da bo nas Vič častno zastopala in delala v njegovo korist in napredek. Čujemo, da klerikalci obdelujejo posebno upokojence, katerim je pokojnina res škandalozno odmerjena Krivi so na tem kakor na marsičem drugem oni, ki delajo krize v državi in se ogibajo plodonosnega dela. Korošec in tovariši nosijo krivdo tudi glede upokojencev! Upokojencem se bo pomagalo, toda od klerikalcev nimajo pričakovati nobene pomoči. Ako bi se uresničila klerikalna avtonomija, potem bi upokojenci morda izgubili Še to, kar imajo! Zato pa vsi ki hočejo dobro sebi in občini, na volišče za napredno gospodarsko stranko! Ako zmaga ta. bo to v čast Viču in občina bo lahko vsevetela in se lepo razvijala. * * * — Odgovor na klerikalni shod. Klerikalci so priredili v petek zvečer na Viču z J velikim pompom sklicani phod, na katerega je prišlo približno 100 ljudi, med katerimi pa je bilo veliko pristašev drugih strank. Kot glavna oficijelna govornika sta nastopila Stanovnik ln Kremžar, katerima je takoj ob prihoda skočilo srce v hlače ln sta izjavila, da o trboveljskih dogodkih ne smeta govoriti. Glede vzklika govornika, da emo si o tem vsi edini, se nam ne zdi več vredno odgovarjati, ker je eden izmed navzočih poslušalcev sam to zanikal. Glede trboveljskih dogodkov samih se bo pa vedela Orju-na braniti na Infamne Izpade klerikalcev ln njegovih glasil brez nas Očitajo nam združitev naprednih elementov za občinske volitve. Vidi se pač, da so radi tega opravičeno v strahu in se boje zmage naprednjakov na Viču. Laž je, kar trdijo glede oviranja dela t občinskem zastopu od strani naprednjakov, ker smo vsi naprednjaki v občinskem odboru vedno glasovali za vse pametne predloge, če tudi so prišli od klerikalcev. Ravnotako smo sodelovali pri vseh ubožnih akcijah (bozičnlei Itd.) čudno se nam zdi, kako se drznejo klerikalci zavračati naie trditve e njihovih obljubah pred volitvami. Ali je večji jesuitlzem sploh mogoč? Mar niste res obetali volilcem nebesa na zemlji, ako volijo vaše kandidate. Kaj ste obljubo-vali srn easa volitev v Narodno skupščino? Kaj Je storilo Vaših Zl poslancev za Slovenijo tekom 1 leta? Ravnotako Je vaše gospodarstvo ln vale obljube po občinah Kar se tiče glede denarja, ki Je v občinski blagajni in poravnave občinskega dolga, vam bodi povedano, da Je denar bil že poprej pripravljen za to in Je bila le vaša dolžnost poravnati dolg. Saj niste dolga poravnali Is vaših žepov, ampak z ebcinskim denarjem. Čemu. slepomišite z meščansko šolo. Ali se ipominjate sklepa t Brvi občinski aejit Kdo ralec g. Viktor Bohinec, član kluba slov. biciklistov Ljubljana. Ustanovitev tega Saveza je bila takrat od strani oblastij onemogočena V nedeljo dne 15. Junija ti. se vrši toraj po 31 letih zopet dirka po leti progi, katero priredi takoj po prevratu oe-nujoči se Jugoslovanski kolesarski Savez. — 111. izbirna kolesarska dirka za Olimpijado. Jugoslov. kolesarski Savez nam brzoj a vlj a, da se vrši start ob vsakem vremenu in nepreklicno v nedeljo 15. tm. ob 4. uri zjutraj v Zagrebu Dirkalna proga Za-greb-Zidanimost-Celje-LjublJana znaša km 185 toraj približno toliko, kot dirkalna proga na Olimpijadi (188 km). Pri tej izbirni tekmi tekmuje približno 10 najboljših dirkačev Jugoslavije, vsled česar je pričakovati najoatrejsega boja. Izmed dirkačev iz Zagreba bodo startali Dukanovič prvak Jugoslavije, Soštarko, Sovič, Truban, Kranje. Iz Slovenije šolar, Goltes, od kolesarske Ilirije, Kosmatln S. K. Primorje in Prošek S. K. Danica. Ob ugodnem vremenu je toraj pričakovati na cilju na Dunajski cesti pri km 1200 prve dirkače po 10 uri dopoldne. Rezultati med dirko, in sicer pasiranje dirkačev v Zidanem mostu In Celju bodo razvidni v kavarni Zvezda. Emona, pri Slonu in pred pošto. Ker bode ta dirka odločilnega pomena za izbiro tekmovalcev za Olimpijado, bode Imelo občinstvo izredni užitek ter bodo ob cilju postavljeni stoli na razpolago občinstvu. — Klub kolesarjev In motocikllatov Ilirija. Obvezni sestanek vsih kolesarjev kluba v nedeljo 15. tm. ob 9. uri pred klubovlm lokalom, na to skupni odhod na cilj m. Izbirne dirke za Olimpijado. Zajedno se vabijo vsi kolesarji klubov v Sloveniji k temu se-Btanku. Je kriv, da še do danes nimamo drugega ! načrta in ni bil predložen pri občinski seji! Gospod Zupan zasluži pač sam očitek cin-carja, katerega uporabljajo klerikalci o naših južnih bratih. Nikdar nismo bili naprednjaki proti izobrazbi ljudstva, ker se dobro zavedamo, da edino na ta način bo ljudstvo spoznalo vso klerikalno hudobijo ln laž, s kojo jih ti pilatje držijo v temi. Kdo se vedno bori proti napredku? Klerikalci ln njihove oprode so bili, so in bodo vedno proti vsakemu napredku. Glede vodovoda je bilo sklejeno že pred 8 meseci v obč. seji, da ima župan napraviti det. načrte in Jih deputacija nese na mestni magistrat k vod. ravnatelju, katerega sklepa pa gosp. župan do danes še ni izvršil! O zadevi g. Kosovela se nam ne zdi več vredno pisati, saj je župniku itak znano, kako debel skt leži že na županstvu! Izvijate se, klerikalni hinavci, da imate glede obrtnikov čisto vest. Spomnite se na slučaj, ko je zelo ugledna oseba vašega kluba oblekla najumazanejšo obleko, kot kak capin ter popivala žgane pijače v družbi najbolj znanih pijancev v nekem zakotnem lokah.! Dotičnik Ima gotovo sam še v spominu, kako je po krokanju zasledoval malega branjevca, da bi ga zasačil pri prekoračenju obrtnega reda. Pripominjamo, da je vse. kar se je dobrega storilo v občini, prišlo po incHativi naprednjakov! Isto velja tudi o smrljlvem jarku pri Slamleu. Nasipanje cest je bilo izvršeno po inicijativi naprednjakov. Gospodje, nikar se lišpatl s pavovim perjem, ker to hitro odpade! Vo-lilce pa opozarjamo ponovno, da samo malo pogledajo v zgodovino klerikalne stranke ln klerikalnih obljub ter smo prepričani, da ne bo mogel potem noben pošten volilec več glasovati za klerikalno listo, ampak bo vsak, ki mu je na srcu res napredek in dobrobit občanov, vrgel kroglico v drugo skrinjico, kjer so zastopani vsi stanovi od najnižjega delavca do obrtnika in posestnika! Zatorej vsi na volišče za zmago napredne misli v naši občini! živel napredni Vič, dol s klerikalno demagogijo! Vičani-volilci! V nedeljo vsi na volišče za zmago »Napredne gospo-darske stranke! Naša skrinjica je druga! — Kandidati združene Napredne gospodarske stranke so: Andrej Knez, Viktor Je-ločnik, Josip Lojk, Slavko Novak. Pavel Borštnik, Franc Jurman, Pavel Smerkolj, Matej Oblak, Janez Osredkar, Franc Ažman Milko Krffoež, Vinko Zoreč, Alojzij Čeh, Ivan Knez, Valentin Kobav, Ivan Ažman, Franc Boltežar, Janko Svetlin, Vinko Mesaric, Josip Vidmar. Martin Mezek, Josip Pahor, Filip Kosec, Anton Justin, Josip Sotler, Josip Detiček, Kristijan Kacafura, Franc Vilempart, Franc Tome, Tomo Voj-novič, Josip Zavašnik, Benjamin Salmlč, Bruno Borštnik, Anton Kušar, Franc Ma-rinčlč, Anton Felicjan. Jurij Velkavrh, Srečko štaut, Franc Novak, Jakob Traun, Aleksander Valjavec, Ivan Babšek, Ivan Ga-šperin, Ivan M11IČ, Aleš Lupman, Mihael Vizjak, Franc Glavnik, Rado Sturm, Josip Sullgoj, Anton Mancinl, Franc Gorečan, Anton Komel, Franjo Sever, Ivan Hartman, Josip Jekelj, Edvard Novak, Oton Križ, Franc Tesar, Ivan Butlnar, Mirko Novak, Anton SkerU, Miha Ničemer, Ivan Horvat, Franc Osredkar, Frane Strohsak, Joelp Brodnik. Starši i oblečejo sebe in svoje otroke najboljše in najcenejše v konfekcijski trgovini Fran Lukfč, Ljubljana, Pred škofijo 19 Poglavje o izdajalstvu in izdajalcih. >Kakor izvemo, bo vlada odkupila nekaj tisoč izvodov raznih del dr. P.vka, kjer poroča o svoj.h raznih tzdajalstvih nad Avstrijo.* »Slovenec*, v notici »Državna književno si,* 12. junija t. L NaJi klerikalci niso nikdar imeli pravega narodnega čustva, ker bi se sicer nikdar ne mogli tako navduševati za Avstrijo, kakor so se. Saj je znano, da so bili tako slepo udani Avstriji in habsburškemu vladarskemu domu, da so tej lakajski udanosti podrejevali celo ljubezen do svojega ljudstva in rodne svoje zemlje. V takšnem razpoloženju seveda niso nikdar razumeli in poznali onega vzvišenega čustva, ki ga narekuje prava domovinska 3jubezen, in katerega izraz je žrtvovanje živi jenja ,ako treba, za blagor domovine in naroda. Ker so poznali samo slepo in robsko udanost do dunajskih nemških mogotcev, so seveda smatrali vsako zares nar. delovanje, ki ni bilo po volji dunajski vladi, za izdajalstvo, žrtvovanje posamnikov za narodno stvar pa za zločin. Zato so dolga desetletja proglašali vsakogar, ki je bil spoznavalec vseslovanske ideje In ki je skušal to idejo popularizirati tudi med Slovenci, za izdajalca. Prav tako so bili klerikalcem velelzdajalci tudi tisti, ki so pri nas orali ledino jugoslovenske misli in ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zato so tudi smatrali za svojo pa-trijotsko dolžnost, da so denuncirali avstrijskim oblastem kot nevarnega zločinca vsakogar, ki si je drznil javno oznanjevati, da so Slovenci, Hrvati in Srbi en narod, in tudi delovati v tem smislu. Ob izbruhu svetovne vojne je ta njihova gonja proti slovansko mislečim rojakom postala že sistem. Priča ona zloglasna okrožnica vrhovnega vodstva klerikalne stranke, v kateri so kleri kalni voditelji rotili vsakogar, naj smatra za svojo — nota bene — domovinsko dolžnost, ovaditi vse tiste, ki bi v kakršnemkoli oziru simpatizirali s Srbi in Rusi. Služeč takšnim idejam so se seveda zgražali nad delom onih naših mož, ki so se zavedali, da je razpad Avstrije prvi pogoj za srečnejšo bodočnost slovenskega ljudstva in za njegovo ujedinjenje s sosednimi brati, ter v tem smislu tudi uravnali in usmerili svoje dejanje in nehanje. Ni se potem čuditi, da so smatrali za zločin delovanje »Jugoslovenskega odbora« v inozemstvu, za zločin delo onih redkih naših mož na avstrijskih frontah, ki so si postavili za svoj cilj razkroj- avstrijske armade in aktivno podpiranje zavezniških vojsk, dasi so bili sami avstrijski vojaki Zato je tudi »Slovenec« leta 1917. tako strupenozlobno pisal o aferi prof. dr. Pivka, ki je takrat v toliki meri razburjala vladne dunajske kroge in prišla v razgovor tudi v avstrijskem parlamentu. Po preobratu so se klerikalci previdno potuhnili in igrali vlogo jugoslo-venskih patrijotov. Zakaj so to storili, smo že opetovano obrazložili. Na zunaj so se delali zveste pristaše novega stanja — narodnega in državnega ujed;njenja, v srcih pa so ostali stari avstrjakanti, kakršni so bili. Bali se se uličnih kandelabrov! Sedaj jih je ta strah prešel, zato nastopajo zopet na shodih in v svojih listih, kakor takrat, ko je še nad njimi držala svojo zaščitno roko avstrijska državna oblast. V »Slovencu« in »Domoljubu« se je obnovila era nesrečnega Štefeta, ki je polival z golidami gnojnice vse, kar je bilo slovensko in jugoslovensko. Prišli smo celo tako daleč, da se klerikalna glasila danes rogajo herojskim podvigom, k! so jih Izvršili z zastavo svojega življenja poedfnl naš! nacijonalno misleči možje v svrho, da Izpodkopljejo moč one avstro-ogrtfke države, ki je nas Slovence tlačila skoraj tisoč let! Te junaške čine, ki jih seveda lakajske in suženjske klerikalne duše v svoji zabito-sti ne morejo pojmiti, imenuje »Slovenec« še danes izdajalstvo, kakor jih je označeval takrat, ko je bila Avstrija še gospodar našega življenja, nikdar pa ne našega mišljenja in čustvovanja. Sramota! Kdaj bo mera polna te klerikalne infamije? — O razpusta občinskega sveta ljubljanskega piše beogradsko »Vreme« med drugimi: »Razlog za razpust te občinske uprave je ta, da po zakonu o zaščiti države komunisti ne morejo sodelovati v samoupravnih korporacijah. a v ljubljanski občini so tvorili komunisti s klerikalci večino. 2e namestnik Hribar je takoj po občinskih volitvah zahteval, da se razveljavijo komunistični mandati. Komunisti so ta svoj položaj izkoriščali v svoje agitaciie proti državi in v ljubljanski občinski upravi se lahko najdejo tudi niti krvavih dogodkov, ki so se odigrali v Trbovljah.« — Kaj pravi k tej konstataciji »Slovenec«? • — Kdo prispeva za protldržavni tisk? »Katoliško tiskovno društvo« je lastnik takozvane »Jugoslovanske tiskarne«, obenem pa izdaja tudi »Slovenca«, »Domoljuba« in celo vrsto drugih klerikalnih časopisov, ki pišejo prav v istem smislu, kakor prva dva lista. V lasti tega društva je tudi preje »Katoliška«, sedaj »Jugoslovanska knjigarna«. Kakor se iz tega vidi, je »Katoliško tiskovno društvo« eminentno trgovsko podjetje, kakor vsa druga podjetja, ki imajo tiskarne, knjigarne in knjigoveznice. Na podlagi nekih zastarelih pravil je osnovano ne kot delniška družba, marveč kot navadno društvo — zadruga in uživa po avstrijskem zakonu pred vsem ta privilegij, da ne plačuje skoraj nobenih davkov. Vsa druga enaka pod etja plačujejo državi na leto milijonske davke, če se ne motimo 40 odstotkov od Čistega dobička. V tem oziru je izjema samo »Katoliško tiskovno društvo« ki plačuje na davkih samo par tisočakov na leto. Z milijoni, ki jih druga podjetja morajo plačevati na davkih državi, pa podpira to »Katoliško tiskovno društvo« v protldržavni agitaciji in propagandi klerikalno stranko in klerikalne časopise! Denar, ki bi ga morala dobiti od tega klerikalnega podjetja država, se torej porablja izključno v protidržavne svrhe! Kako more kaj takega trpeti državna uprava? Že pod Avstrijo so bile državne oblasti pozorne na presenetljivo dejstvo, da največje podjetje v Ljubljani ne plačuje skoraj nobenih davkov. Ukreniti niso mogle ničesar proti temu vse dotlej, dokler bi društvo ne spremenilo svojih pravil. — Društveno vodstvo se je tega dobro zavedalo in je ostalo pri svojih starih pravilih, ki so mu dajala privilegiran položaj pred vsemi enakimi podjetji v Ljubljani in menda po vsej Sloveniji. Lani pa je društvo pod pritiskom razmer — društvenemu vodstvu se končno ni več zdelo oportuno, da bi v pravilih še nadalje stalo zabeleženo, da je njena smo., ter podpirati Časopisje, ki piše v avstrijsko - patriotskem smislu — vendar le vložilo prošnjo za spremembo pravil. In tej prošnji so naše oblasti brez vsega preudarka ustregle in tako podaljšale tudi v Jugoslaviji klerikalnemu podjetju prrvlleg, Id ga je uživalo pod Avstrijo 1 »Katoliško tiskovno društvo« sme torej še nadalje podpirati z denarjem, ki bi ga moralo plačevati državi, protldržav-no gonjo klerikalne stranke in protidr-žavno časopisje! Dolžnost one oblasti, ki je reševala spremembo pravil, bi bila, da se »Katoliško tiskovno društvo« kot eminentno trgovsko podjetje podvrže tudi veljavnim trgovskim zakonom. — Vladi polagamo na srce, naj se za stvar zanima in naj poskrbi v tem pogledu za remeduro. Nič več se ne sme trpeti, da bi trgovsko podjetje zato, ker je klerikalno, uživalo pred drugimi enakimi podjetji posebne privilegije! — Sprejem pri gosp. velikem županu. G. veliki župan dr. Vilko BaltiČ bo sprejemal stranke vsak torek, sredo in petek od 9.30 do 13. ure. — Publicist Herman Wendel v Sarajevu. Znani nemški publicist in prijatelj Jugoslovenov Herman W e n d e 1 sedaj potuje ponovno po naših krajih, da proučava gospodarske in politične razmere v posamnih pokrajinah. Po poročilu iz Sarajeva je Herman Wendel včeraj prispel v Sarajevo. = Opozicijonalnf vodltePI v prav! luči. Slovenski klerikalci pišejo, da je opczicijonalni blok parlamentarna koalicija za pobijanje korupcije v naši državi. Opozicijonalci so sami angelji. vse drugo je nazadnjaško in korumpirano! Beogradski »Balkan« pa prinaša zanimiv prispevek k razmerju med angelji in korupcijonisti, ki je vreden, da se ponatisne v slovenskem dnevniku. »Balkan« namreč vprašuje ministra Pešića, zakaj vzdržuje naša država v Bemu v Švici posebnega delegata, ki vleče na mesec skoro 50.000 dinarjev. Ta delegat se nahaja v Švici od svetovne vojne dalje in še vedno prejema mastno plačo, dasi je njegov položaj že davno nepotreben. Temu delegatu se plačuje tako visoka mesečna plača, ker je zet g. Da-vldovića in ker nočejo g. Davidovića po nepotrebnem razljutiti. »Balkan« vprašuje, zakaj Dovidović ne protestira proti nenravnemu in krivičnemu položaju svojega zeta in zakaj ne zahteva kot zagovornik protikorupcije in opozicije, da se ukine protizakoniti položaj vojaškega delegata v Švici!? Stvar torej prav dobro osvetljuje voditelje opo-zicljonalnega bloka in n:"ihove prave misli pri takozvanem boju proti korupciji: sami bi namreč radi korumpirali državo v nezaslišanem obsegu! — Iz Šiške. Junaka nacije. (Manom prijatelja Žarka.) Ko se je jel lesketati nad Toškim čelom prvi jutranji svit, ko Ti le poslednjo jutranjico zapel šišenski zvon, poslavljal si se od dragih domačih posled-njlkrat ,ne vedoč, da TI tekom junijske nedelje presrreli nit mladostnega življenja svinčenka, pripravljena za Tvoj sprejem v deželi črnih dijamantov »izstreljena iz samokresa živega okostnjaka, ki si mu hitel naproti nudit bratsko desnico tn Iztrsrat ga iz rok zaslepljenih. Odšel si S slutnjo v srcu si zapustil domača tla, ne kot bojaz-Ijivec .kot junak in vojščak velike nacllo-nalne ideje, da bi bilo položeno Tvoje truplo na žrtvenik »Ujedinjenja* in da bi se Tvoje ime vklesalo ob večerni zarji zahajajočega solnca v mogočen obelisk tistih, ki jim je bila nacija najsvetejše. Spominjam se še: Bilo je pred leti Nekega solnčnega popoldne smo se po pouku zbrali na skraj-nem koncu tivolskega parka: Ti, Ciril, Jo-ško, Miro in jaz, kjer smo med tihim vejevjem lahko svobodno dali duška ogorčenju nad projektom šolskega petja. Spominjam se še, spominjali se bodo tudi Miro in drugi, ko si mirno dejal, treba je znati »Jadranski morje«, »Na dan« in druge nacljonalne pesmi. In res! Nista še minuli dve uri, že smo sedeli ob klavirju pod kipom našega Valentina tamkaj v šišenski čiralnicL prepevajoč »Jadransko morje«. Kakšna ljubezen do nacije ,kako goreča želja do nacljonalne slovanske pesmi je prevevala že takrat Tvoje vriskjaoče fantovsko srce. čim dle smo prepevali, čim bolj smo iskali novega nacijonalnega pevskega materijala, tem boij jasen je bil izraz Tvo:e^a navdušenja, tem nežnejši smehljaj je zaigral na Tvojih ustnih. Razkropili som se; nastcrMl smo svoja službena mesta; nekaj nas je ostalo tu; med njimi tudi Ti, ostali pa so se razkropili širom Slovenije. Utihnilo Je petje mladih grl in z nekako otožnostlo smo se spominjali ob raznih svidenjih onih lepih pevskih ur, ki smo jih preživeli kraj Tvojega doma. Mrtev si? Je li mogoče? Ne! Prevelika Je bila Tvoja ljubav do domovine in rodnih bratov, pregoreča, kot nikdar ugasi]iva baklja Tvoja narodna zavest, da TI Je niti svinčenka, ko si zrl že smrti v obraz In zadnjfkrat poljubil prapor Tvojih Šišenskih sotovarišev, ni mogla udušitj. — Umrl si! Toda spomin na Te m na Tvoje junašto bo nam vsem kot blagodejna rosica pred sušo umirajočim cvetkam, osvežujoč in navdajajoč jim novega, lepšega življenja. — Spavaj mirno tihi sen med gomilami pri Lundru in Adamiču, pri rlndlf-cherju tn njegovih tovariših tamkaj sredi ljubljanske poljane. Ti, Žarko, prijatelj naš, čakaj dne, ko se dvignejo nad Tvojim grobom prapori in zadone rogovi, oznanjajoč Ti zmagovalni dan .. . Vlad. Pfeifrr. — V KrSkem Je umrl 13 tm. popoldne g. Fran G e r a 1 d e, dimnikarski mojster In posestnik. Rajnki je bil član raznih korpo-racij, občinskega mestnega zastopa, denarnih zavodov. drnStev ln dr. Kot odločen narodnjak, naprednjak, kot velik poštenjak Je užival sploSen ugled, zaupanje ln spoštovanje. Bil Je naročnik mnogovrstnih časopisov, osobito naprednih.. Značajen od nog do glave je cenil nazore nasprotnikov. Kot obrtnik Je bil zelo Izobražen, ker Je veliko čltal in bil razsoden mož. Skrita bolezen ga je pol leta mučila^ BU je šele v 60. letu. — Smrtna kosa. Umrl Je v Krškem po daljši bolezni g. Franc G era ld i, član nadzorstva Okrajne posojilnice v Krškem. Pogreb se vrši v nedeljo 15. t. m. Blag mu spomini — Pogreb v Trstu preminule gospe Karmele dr. V e s e 1 o v e roj. Krrripotić vrši se v Ljubljani v nedeljo dne 15. t m. ob 5. popoldne z Južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. — Gemelndesparkasse i« Friedau a. d. Dran. Pod tem naslovom se Še vedno kaže slovenskemu občinstvu občinska hranilnica v Ormožu. Ali je res treba povsod Javnega pritiska, da se odpravijo ostanki Izza avstrijske dobe? — Isto velja za g. Antona Koschela, ki ie Še vedno v Ratschach bei Steinbruck. — Iz Ribnice, Mladina tuk. meščanske Sole priredi predstavo v korist fondu učil in Šolar, knjižnico namesto 14 in 15. tm. v aredo 18. tm. ob 20. zvečer ln na praznik 19. tm. pop po popoldanski službi božji z napovedanim vsporedom. — Otvoritev telefona pri Sv. Juriju ob Taboru. Pri pošti Sv. Jurij ob Taboru je bila dne 23. maja t. 1. otvorjena telefonska centrala z Javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet — Otvoritev brzojava v Dolu pri LJubljani. Pri pošti Dol pri LJubljani Je bila dne 1. Junija t. 1. otvorjena brzojavna postaja z omenjeno dnevno službo — Davčna bremena. Mnogi slovenski davkoplačevalci so prejeli pozive, da morajo plačati osebnodohodnlnskl in zemljiški davek za leta 1920—23 Plačali naj bi po 200— 2000 lir zastalih davkov! Poleg teh naj bi plačevali tudi dvomesečne obroke za redne državne davke. Potem pa Še nove občinske davke in končno po vrhu vsega tudi deželne doklade. Kako naj vse to zmaga revni slovenski kmet? Kdor ne more redno plačevati, temu prištejejo k plačilu še štiriod-stotno kazen! Strašno je to. — Za ugodnost polovičnih voženj. Planinci In izletniki se uljudno opozarjajo, da se pravočasno prijavijo za izlete. Kdor želi dobiti v društveni pisarni SPD uverenje, naj prijavi predloži članske legitimacije vseh gg. članov udeležencev. — Zgradba umetniškega paviljona v Beogradu. Na predlog pisatelja Branlslava Nušiča, izrečen na glavni skupščini društva prijateljev umetnosti, se je osnoval v Beogradu odbor, ki bo zbiral prispevke za fond zgradbe umetniškega paviljona. — Proračun beogradske občine. Na zadnji seji beogradske občine je bil v načelu sprejet proraču za leto 1924. ki znaša 136,325 200 Din (v preteklem letu je znašal 103.571.722 Din). Osebni izdatki znašajo 29.081.110 Din (lani 27.208.430); redni dohodki su predvidevani na vsoto Din 116.609.200 (lani 64,333.262). Dolgovi mestne občine so silno narasli. Občina namerava zaključiti notranje ali zunanje posojilo v znesku 250 milijonov Din. Občina se je 2e obrnila na državno hipotekarno banko glede posojila 35 miHonov Din, katere rabi za najnujnejša dela. — Nervoznim ljudem pripravi grencl-ca »Franz-Josef« dobro prebavo, čisto glavo ln mirno spanje — Posetite gostilno pri »Nestlnu«, Tržaška cesta 4. 3272 Občinske volitve na Viču. — Na tramvaj je vrgel včeraj popoldne jeki mlad človek svoje pakete in sicer ko je vozil po frančiškanskem mostu. Kar zagnal jih je na sprednje stojišče, ne meneč se za to, ali zadene koga v noge ali ne. Je že od sile, kar si nekateri ljudje dovoljujejo. Tudi je zadnji čas, da se odpravi skakanje na tramvaj In s tramvaja, ko je v teku. AH se čaka, da se zgodi kaka nesreča? — Iz raznih krajev države. V okolici Daruvara na Hrvatskem je padala med nevihto toča, debela kot orehi. Toča je uničila vse setve. Vihar je lzruval drevesa s koreninami vred- — Na državnem posestvu Belje je Izbruhnila stavka med delavci- — Cigan Ivo Bogdan iz nekega sela pri Karlovcu je dobil v dar poginulega prašiča, katerega si je z vrvjo privezal okoli vratu. Na nekem mostu se je kotel od-počiti, pri čemur je prašič zdrknil z most-nice v globino ln potegnil cigana za seboj. Ker ni mogel hitro vrvi prerezati, ga je prešič zadavil, — Iz Amerike. V Clevelandu je umrla v starost 16 let Ema Andolšek. — V Clevelandu je avtomobil povozil 8 letnega Ivana Pakiča, sinčka slovenske rodbine. Kolesa so mu udrla prsni koš in le deček vsled pljučne izkrvavitve umrl.— Istotam je umrla 16 letna Mary MačeroL Pokojnica Je bila rojena v Ameriki. — V Chicagu je umrl po daljšem bolehanju S. Perioi, star 42 let, zapušča ženo in sedem otrok. — Z alkoholom se je zastrupil v Bendu 41 letni Ignacij Turk. Zapušča dva otroka. V kraju Forest City je umrl 22 letni Fran Hribar. — V kraju Aron pa je umrl Janez Pro*t_ Eapustil je ženo s sedmimi otroci^ — V Collinsburgu je umrla 40 letna Uršula Zorko. Imela je pljučnico. — V kraju Joliet Je umrl Josip Strmec v starosti 28 let. — Truplo Leopolda Fortune, ki je pred tedni utonil, so potegnili 17. maja v bližani kraja Morris lz vode. — V kraju Pargsl^rs se je v skednju ustrelil 27 letni Anton TJrbas, rodom iz vasi Jevše pri Cerknici. Vzrok samomora so bile družinske razmero. Njegova žena Je vložila tožb?) z"\ »o*jL*-v zakona — V kraju Cokeđale je umr'a Alice Milavec. — 8am*merl. V Jelisavcu pri NaBfcah na Hrvatskem je Izvršila samomor 561etna gostilnlčarka Agneza Venglaš. Prerezala si je z nožem vrat. Pokojnica je Imela neozdravljivo bolezen. — V torek 10. t. m. je skočil v Donavo pri Novem Sadu 22 letni Benjamin Musafija, rodom lz Sarajeva. Musafija je utonil. — V Velikem Beč-kereku se je obesil na nekem vrtu 201etn! mesarski pomočnik Steva Klug. V smrt je Sel, ker ni dobil službe. — Na biukostni ponedeljek se je obesila istotam 61 letna Joslpna Ttajhard. — Na beoerradskem pokopališču se Je obesil na križu nekega groba Vladimir Malenovič, vpokojeni srez-ki načelnik. Samomor je Izvršil radi velike bede, v kateri se je nahajal. — V zagrebškem zaporu si je ponovno prerezala žile na roki Slovenka Fanika Tikač, rodom Iz Celja In po poklicu natakarica. Poročali smo pred kratkim, da si je prerezala žile na roki radi nesrečne ljubezni. Prepeljana Je bila takrat v bolnico in na to, ko je okrevala, v policijske zapore, ker jo je bivši ljubimec ovadil radi nekih manipulacij. V zaporu si je sedaj zopet prerezala žile na roki. Njeno stanje ni nevarno. — Ukradeno kolo. Dne 6. t. m. je bilo ukradeno na Dolenjski cesti št. 12 iz veže šuster kolo znamke Diamant, tvrdka Jax, vredno Din 2000. Kolo je črno plesk-ano in nosi številko 5S0 424. Onega, ki je kolo odpeljal, je videla neka oseba, ko je to storil ln ga dobro pozna. V njegovem Interesu je. da kolo nemudoma vrne. Opozarja se občinstvo, da nikdo ne kupi omenjenega kolesa. V slučaju prodaje naj se -aznani to lastniku kolesa Ivanu Puciharja, Dolenjska cesta št. 12. IZ CELJA. j — c Občinske volitve v ceMs\? okoliški obetal se vršijo v ponedeljek 16. t. j m. ^d 8. zjutraj do 17. zvečer. Somišlje- { nike Gospodarske stranke pozivamo, da se združijo v močno falango, ki bo kljubovala vsem štirim ostalim nasprotni-kom, ki se tudi potegujejo za gospodarstvo v celjski okoliški občini, katerim pa je namen le koristolovstvo na račun nezavedne mase. Okoličani, pokažite v ponedeljek na voliščih, da se zavedate svoje pravice, da niste »osli in backU, j kakor vas naziva klerikalno časopisje, skazite svojo trdno voljo, urediti si bčino po načelih, ki jih upošteva svet povsod drugod, odklonite vsako hinavsko namero nasprotnikov ter vsi do zadnjega oddajte svojo kroglico v četr-to Skrinjico, ki je skrinjica Gospodarske stranke. —c Mestni magistrat objavlja razglas, glede žigosanja in preizkušnje mer (tehtnic, utežev, dolžinskih mer itd.), predno se dajo v prodajo ali v promet. Prestopki se kaznujejo po tozadevnih določilih. —c Celjsko pevsko društvo prirodi v soboto 21. junija ob y^t\. zvečer koncert v veliki dvorani Narodnega doma. —c Nočno lekarniško elužbo v Celju opravlja ta teden lekarna »Pri Križu« na Cankarjev* cesti. —c Občni zbor Olepševalnega In tujsko ! prometnega društva v Celju se je vršil V j četrtek 12. tm. Udeležba na občnem zboru I je bila slaba. Poročila funkcijonarjev so bi- j la Izčrpna. Predsednik društva g. S u b i c Je poročal o lzpremembl pravil, ki se Je sklenila na zadnjem občnem zboru. Izpre-membe so sedaj izdelane ln so se odobrile. Iz tajniškega poročila je posneti, da Je Imel odbor v minulem poslovnem letu 12 sej. Društvena tombola Je dala okrog 16.000 Din čistega dobička. Nad mestnim vrtom bo pota popravljena, v parku je postavljenih j okrog 50 novih klopi. Iz vseh poročil je po- ! sneti, da je šla mestna občina društvu v J vseh ozirih izdatno na roko. Za novi cvetr ličnjak, ki se mora zgraditi se to leto, Je v proračunu mestne občine stavljenih 80.000 Din; društvo pa z gotovostjo pričakuje, da bo votirala občina v prihodnjem proračunu J ] še ostali znesek. Društvo se je obrnilo na komando Dravske divizije s prošnjo, da se ustanovi v Celju stalna vojaška godba, prošnja je bila brezuspešna: Tajniško poročilo je podal davčni nad upravi tel j g. Viden-š e k, blagjnlško g. N a t e k. Glavno podporo je dobivalo društvo od mestne občine in denarnih zavodov, članov je štelo društvo v pretekli poslovni dobi 514, napram prejšnjemu letu je padlo število članov za 224. Društveni oskrbnik g. nadučitelj Bizjak je poročal o škodi, ki jo je napravila lanska povodenj v mestnem vrtu. Mestnem vrtnarju se je izrekla za njegovo v zi raj no delo zahvala. Pri volitvah je bil po večiul izvoljen stari odbor s predsednikom g. š u-bičem na čelu. —c Parastos za v Trbovljah padlimi na-cijonallsti priredi v nedeljo ob 10. v veliki dvorani Narodnega doma srbska pravoslavna cerkvena občina. Sodeluje Celjsko pevsko društvo. —c Hrvatako filatelist'čno društvo po- ; seti danes v nedeljo 15. junija Celje. Prihod ob 10. dopoldne z vlakom. Gostje si bodo dopoldne ogledali mesto in njeg-i znamenitosti, popoldne pa se vrši kupni zlet • z domačim društvom »Orient« na Stari giad. ; Razvitje narašcajskega prapora j v Kranju v nedeljo dne 15. t. m J { iz^maribora] — m Občinski svet še ne bo raz-puščen. Mora pre;:e rešiti še nekatere nujne zadeve. Med temi zadevami se nahajata afera višjega veterinarja fiin-terlechnerja, ki traja že tretje leto, in ! pa novejša afera z založbo nemških j knjig. Tudi je sedanji večini občinskega sveta na tem ležeče, da uredi vprašanje gradnje stanovanjskih hiš, katera akera se, kakor znano, nahaja že na definitiv-nem tiru. —m Kandidat smrti. Ustrelil se je v Sernečevi uMci 120 v Mariboru S7 letni spremljevalec vagonov Janez G. Pognal si je krogljo t glavo. Težko ranjenega so pripeljali v mariborsko bolnico. Najnovejša poročila. KINO IDEAL predvaja danes, soboto, zadnji dan krasno moderno dramo Križev pot ljubezni in se občinstvo vi|udno opozarja na obisk. V nedeljo se prične predvajanje Mm Porten-filma plnge Larsen", katero predvajanje traja do vštevšl srede 18. t m. — Ta fim je zadnji od nje igrani in je ta res svetovna umetnica v tej igri dokazala dramsko umetnost do viška. 4029 — Najcenejše ln najnovejše obleke se dobe samo Selenburgova ulica št. 3 pri Gričar & /Vlejač — Konfekcijska trgovina Gričar & jač se nahaja že čez leto dni samo selen-burgova ulica št. 3, ne pa v Prešernovi ulici. — Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci, Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Fellcr-jev Elzafluid! Najbo'jše hišno sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikum za nego kože, las in ust! Veliko močnejši, izdatnejši in bojši kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic 214 dinarjev in 10% doplatka razpošilja: lekarnar Eugen v. F e 11 e r, Stubica Donja, Eizatrg št. 238, Hrvatsko. Društvene vesti. — Radio na trnovskem ribniku sureje* ma zadnji čas zelo čudne brzojavke. Do sedaj se je doznalo: 29. junija — Pevsko društvo »KrakovosTrnovo« — Hribarjev gai. — šentjakobčanlJ Vabimo vas, zlasti svoje člane in članice, da se v čim največjem številu udeležite telovadbe in veselice Sokola II. v nedeljo 15 junija ob 15. popoldne na letnem telovadišču na Prulah. Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj. — Akademskega društva Jugoslovanskih tehnikov v LJubljani občni zbor se vrši v soboto, dne 21 junija ob 14. na tehniki v eobi Stev. 14* Odbor A.D.J.T. vabi tem potom vse p. n gg. strokovne Člane, da se občnega zbora pobnoStevilno udeleže. — Československa Obec v Lublani oznamuje svym členum, že se pravidelne sobotni schozkv konajl dnem 14. června 1924 počlnaje v hostinci »TJ Mraku« Rimska cesta, na zahradš, event. v salone. (Do odvolani). Knihy se pravidelne pujčujl ve čtvrtek a v sobo tu od 19. do 21. bod in i y v restauraci Narodnlho domu. — Bivše članice uprave Narodnega žensk, saveza ln odbornice društev, ki so včlanjena v Savezu se najuljudneje vabi k seji v ponedeljek dne 16^ junija ob 18. uri V Splošno žensko društvo na Rimski cesti. Na dnevnem redu je poročilo o kongresu v Sarajevu. — Pomladek Rdečega križa na I. deški meščanska Šoli v Ljubljani priredi v nedeljo 15. t m. ob 19. uri na šentjakobskem odru pravljično igro »Snegulčico«. Ker ima prireditev dobrodelni namen, vabi k obilni udeležbi odbor. Poizvedbe. — Dotična oeeba, ki je včeraj med 10. ln 11. uro zamenjala damski svilnati dežnik ▼ trgovini Stacul se poživlja, da Istega vrne tekom 2 dni pri blagajni Iste trgovine — Zgubila se Je 11. tm. okoln poldne črna listnica z vsebino 3000 Din, orožnim Ustom, izkaznico za kolo in razne drug« stvari, ki so za sgubitelja velike važnosti, ter njegovim naslovom Pofiten najditelj naj jo izroči na poL ravnateljstvu, lzgubitelju samemu ali pa v upravi »Slov. Naroda«. Važna seja ministrskega sveta — Beograd, 14. jun. (Izv. Ob 13.30) Danes dopoldne je bila, kakor je Vam Vaš dopisnik že zjutraj javil, zelo važna seja ministrskega sveta, na kateri so bila razpravliana vprašanja dalekosež-nega pomena. Seja je trajala od 10. dopoldne do 12. Važnost te seje je ocivid-na tudi iz okolnosti, da je tej se:i prisostvoval tudi minister vojne in mornarice, general Pešić, kar se le redkokdaj dogaja. Po seji niso hoteli dati ministri nikakih pojasnil zastopnikom tiska. Zanimivo je to. da so se sestavili posarrmi ministrski odbori, ki imajo v podrobnostih proučavati vse njim dodeljene probleme in zadeve. Tako so se sestavili: a) ministrski odbor za zunanje zadeve, b) za notranje zadeve, c) za finance in gospodarstvo, d) ukazni ministrski odbor in e) za ostalo politiko. Minister trgovine in industrije dr. Krizman je podal zelo obširno poročilo o naših trgovskih zvezah z inozemstvom in o poteku pogajanj za sklenitev trgovskih pogodb. Točno in gotovo je, da je bila na tej seji izvedena končna rekonstrukcija vlade. Imena ministrov trenotno še niso znana. Mlrn^sk! predsednik Pašld odpotuje na Bled. Podrobnosti mm popNea Matteottija. — Rim. 14. junija. (Izv.) Umor poslanca Matteottija v gozdu Bosco Vito se vedno ni pojasnjen. Obla^ri Ho da* nes še n:*o pr?znale, da bi se bilo na£lo truplo umorjenega poslanca. »Msisa* gero« irdi, da so oblasti že v četrtek zvečer vedele za truplo umorjettis}a po* sJanca, da so pa to prikrile javnosti. To vest r.Messagera« pa kvescura od* W-n<» dcmariTira. Bosco Vito se nahaja v bličir.i vasi Roncivione, približno £0 kilometrov od Rima. »Corri'.rć d !t:i* lia« tnvjjii, da je aretirani D u m i n i rriznal nekatere silno važne podrobno« sti glede ugrabljenega poslanca Matteottija Fovdarja so pa, da se je v torek zvečer nahajal v Rimu in da torej ni mo<:?ci sodelovati pri direktnem um »ru nesrečnega poslanca. Iz Firence pa po* rečajo temu listu, da se je aretirani šofer M a z z u o 1 i nahajal 12 dii na dopustu in da se je v ponedeljek nve* čer vrnil na svoje službeno mesto v Firenci. V torek opoldne je že bil zopet v službi. Tretji aretiranec, Pauttato je bil prvotno računovodja in v zadnjem času nastavljen pri listu »Corriere iteli* ano« kot šofer. V torek popoldne je dospel v Milan. Kvesturnim organom, ki so ga aretirali na cesti, prvotno ni hotel slediti ter je zahteval, da ga od* peljejo na prefekturo. Toda prefekt ga je po strogem nalogu iz Rima *akoj oddal karabinijerjem, ki so ga pod močno eskorto odpeljali v Rim. Četrti osumljenec Albino Volpi se je skrival v Milanu. Snoči pa je prišel v prostore milanskega fašija, kjer so ga hoteli pri* jeri policijski organi. Ko je Volpi opa* zil, da ga hočejo aretirati, je zdrvel po dvoranah fašistovskega doma ter z bal* kona v prvem nadstropju skočil na uli* co. Nato je pobegnil brez sledu. Volpi je bil svoj čas obdolžen, da je umoril socijalista Inversettija. Sodišče pa ga je tedaj oprostilo. Spočetka je bil ardit, nato pa je prestopil k fašizmu. Značil* na je pisava nekih fašistovskih rimskih listov o celem tem dogodku. »L* Im* pero« naravnost prezira ves dogodek ter ljuto napada republikanskega po* slanca Chieso zaradi incidenta v zbor* niči. »Idea nazionale« tudi napada opo* zicijo ter ji očita tisoče mrtvecev iz fašistovskih vrst, ki so f udi padli v jav* nem bi ;u. V opozicijonaln h krogih se splošno povdarja, da je /ri umoru po* slanca Matteottija soudeležena zelo vi* soka politična oseba, ki ni daleč od predsednika parlamenta. Misli se na sedanjega podpredsednika rimske zbor* niče, na poslanca G i u n t o, ki je tudi v Julijski Benečiji znan po svojih proti* slovanskih umorih in požigih. To se povdarja zlasti zato. ker je predsed lik Mussolini v zbornici pred dvema dne* v_ma pri razpravi i" interpelaciji ^T^de poslanca Matteottija zavzel zelo stro* go lice ter kakor okamenel izjavil, da se bo odre *ila absolutna stroga pre* iskava prot* vsem posrednim in nepo* srednim krivcem. Materijalni krivci so sicer že ugotovljeni, toda prijeti bo tre« ba, kakor se splošno naglasa, tudi mo* ralne soudeležence. VELIKI FAŠISTOVSKI SVET ODGOĐEN. — Rhn, 14. junija. (Izv.) Veliki faši-stovski svet se je z ozirom na situacijo odgodil. TROTZKY PRIDE V FRANCOSKO ZDRAVILIŠČE. — Riga, 14. junija. (Izv.) Listi javljajo iz Moskve, da bo Trotzky, ki je zopet nevarno obolel, naprosil francosko vlado, da mu dovoli lečenje v francoskem kopališču Vichy. POTOVANJE FINANČNEGA MINISTRA. — Beograd, 14. junija. (Izv.) Finančni minister dr. Stojadinović odpotuje danes v Budimpešto, od tam na Dunaj in nato v Prago. Njegovo potovanje je v zvezi z gotovimi važnimi zadevami finančnega ministrstva. Včeraj je finančni minister skoraj eno uro konieriral z ministrskim predsednikom Pašićem. O ciljih svojega potovanja ni dal finančni minister nobenih pojasnil nfti z njim v tesni zvezi stoječi »Politiki«. RADIĆEVA STRANKA VSTOPILA V m- iNTER- — Moskva, 13. junija. Radić je v razgovoru z zastopniki svetovnega tiska izjavil, da ie uvidel. kako razmere v SSSR presegajo vse njegovo pričakovanje. Narodnim manjšinam v SSSR ni samo zajamčen svoboden razvoj, marveč jih država sama vspodbuja h kulturnemu in narodnemu razvoju. Sovjetska vlada se je naravnost približala kmetom in kmetsko vprašanje v SSSR se razrešuje z delom sovjetske vlade. Radić je končno izjavil, da hrvatska kmetska stranka vstopa v kmetsko internacijonalo v Moskvi. (Kmetska sekcija III. internacijonale.) — Beograd, 14. junija (Izv.) Moskovski dopisnik pariške agencije Ha-vas javlja, da je Radić prijavil vstop svoje stranke v III. internacijonalo, kmetijski oddelek. SESTANEK MACDONALD-HERRIOT. — Pariz, 14. junija. (Izv.) Kakor hitro sestavi Herriot novo vlado, sledi nato v kratkem sestanek Herriota z Macdonaldom. Na tem sestanku se bodo določile smernice skupnega akcijskega načrta. Glavne točke so: 1. Izpraznitev ruhrskega ozemlja in izročitev železnic nemški drž. upravi. 2. Vprašanje, v koliko naj bo še nadalje po zavezniškem vojaštvu okupirano porensko ozemlje in drugi kraji. 3. Priprava skupnega akcijskega načrta za slučaj, da Nemčija ne bi hotela izpolniti svojih obveznosti napram zaveznikom. 4. Ureditev vseh medzavezniških dolgov. UKINJEN JE NEMŠKIH GIMNAZIJ NA ČEŠKEM- — Praga, 14. junija. (Izv.) Naučno ministrstvo je izdalo ukaz, s katerim se ukinjajo nekatere nemške gimnazije zaradi premalega števila učencev. Ukinjena je realna gimnazija v Jindfichovi ulici, dalje na Mali strani in v Litome-ficah in Libercu. — Nemški poslanci so proti tej odločbi naučnega ministrstva protestirali. V prosvetnem odseku narodne skupščine je včeraj poslanec Spina interpeliral zastopnika ministra o ukinjenju nemških gimnazij. Minister dr. Markovič je kratko odgovoril, da je bil odlok ministrstva popolnoma v zakonu utemeljen in da dijaki v Litomericah in Libercu lahko posečajo druge srednje šole. PRVI URADNI AKT NOVEGA FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA. — Pariz, 14. junija. (Izv.) Novoizvoljeni predsednik republike Doumer-gue je za danes dopoldne povabil na politične razgovore o sestavi nove vlade nekatere voditelje strank. Vabljeni so bili Bienvenu Martin, Painleve in Herriot. — Pariz. 14. junija. (Izv.) Po končani volitvi je predsednik vlade Marshal kratko nagovoril novoizvoljenega predsednika republike, čestitajoč mu k izvolitvi ter želeč mu, da bi srečno vodil krmilo države, na kar je Doumergue iskreno in toplo odgovoril, da bo vedno spoštoval in varoval ustavo in da se bo strogo ravnal po njej. Hoče biti povsod in vsem objektiven. Spoštoval bo voljo parlamenta in pokoraval se bo suvereniteti naroda. Želi skupno sodelovanie vseh strank v prospeh slavne Francije, v katere obstoj trdno veruje. Pred vsem želi Franciji polni mir in pokoj. 70LETNA MATI POSLANCA MATTEOTTIJA NA POTU V RIM. i— Rovigo. 14. junija. (Izv.) SnoČl 5e odpotovala v Rim 701etna mati umorjenega poslanca Matteottija, ki doslej še ni vedela, da je njen sin-edinec bil za-vratno umorjen. kopališče (v hotelu »Slon«, Ljubljana). Cene m letno dobo od 16. junija dalje so sledeče: Parna kopel s perilom .... Din 15.— kadna kopel L razr. s perilom » 15.— » » TJL » * * » 12.— prsna kopel s perilom . . * • * 8.— kopel za noge s perilom ... » 5.— Kopali3ce \e odprto vsak dan razen pone* deljka ln nedelje popoldne od pol 8. ure zjutraj p« do 7. ure zvečer. Prsna kopel vsak popoldne od 5. do 7. ure zvečer. — Priporoča se UPRAVA. 4044 Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 14. junija. — Prosti premet. Danes borza m poslovala. V prostem prometu so notirali: Curin 14.925. Pariz 4.55, Dunaj 0.1193, Milan 3.68, London 366.50 Ne\\york 84.25, Praga 248.50. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 14. junija. Današnja borza: Beograd 6.60, Praga 16.61, Newyork 566.62, London 24.46. Pariz 30.25, Milan 24.^7. Berlin 1.35, Amsterdam 211.S0, Dunaj 0.0079S. — Trst, 14. junija. Predborza. Beograd 27.10—27.25, London 99.20—99.35, Pariz 120—121. Newyork 22 95—23 05, Curih 404.50—405, Dunaj 0.03225—0.0325, Praga 67.15—67.35. — Dunaj. 13. iunrja. Dev:ze: Beograd 850—834, London 306.700—307.700, Milan 3089—3101, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3782—3798. Praga 2083—2093. Curih 12.535 —12.757. — Valute: dfnar S29—835, lira 3^9r —3115. češka krona 2072—20S8. Razprava proti Čarugi. Ljubljanski državni pravdnik Domenico pri razpravi. — Grozilna pisma članom senata. V četrtek 12 tm. se jo nadaljevala m. prava proti Čarugi in sokrivcem, o čomer smo že poročali. Ves dan so se čitali razni spisi. Razpravi v četrtek je prisostvoval tudi prvi državni pravdnik iz Ljubljane, N i-ko Domenico. Včeraj v petek Je imel državni pravdnik Tomič svoj obtožni govor. Danes in prihodnje dni sledijo plaidoyerji zagovornikov. Predsednik sodnega dvora Nikola Markovič je dobil po pošti anonimno pismo, v katerem pisec njemu in vaem članom senata grozi s smrtjo, v slučaju, da bo v proceen proti čarugi kdo krivcev obsojen na smrt. Govor državnega pravdnika Tomlfie. Včeraj v petek dopoldne je govoril prvi državni pravdnik Tomič. Izjavil je, da bo popolnoma kratko govoril, ker proces Je velik in stvar jasna. Državni oblasti je uspelo, da je zločinsko tolpo spravila pred sodišče Obtožnica navaja vse in sedaj upa, da sodišče sprejme od državnega pravdnika predlagane kazni. Državni pravdnik je povdarjal zlasti dve okolnosti: da je tolpi načeloval čaruga in da so vse zločine izvrševali sporazumno. Drž. pravdnik TomiČ je nato še na kratko poročal o vseh čaruglnih zločinih. Nato je govoril čarugin zagovornik dr. Buji her. Naglašal je, da je čaruga s stališča la-jika brutalen tip, ali s stališča pravne m kriminalne znanosti, je on izrazit antlsoci-jalen pojav. V življenju zločinca kot Je čaruga, je vplivalo mnogo zunanjih vzrokov, ki so polagoma formirali indivldualiteto ča-ruge do zločinca. Vsega pa je kriva njegova mladost. Brez skrbne matere, osovražen ođ mačehe je bil prepuščen sebi ln usodi. — Prvi zločin čaruge je bil le reakcija na ne-lepo mladost in na grozote vojne. Njegova zločinska delo so bila izvršena v dobi popolne družabne in politične anarhije, ko Je fte v družbah vladala povojna psihoza. Jovo čaruga je žrtev prošlosti, kl Jo Je zakrivila družba. ★ * * ČARUGA ŠTEV. II. V okolici Našle se je zopet pojavil nek! >Čaruga«. Ko so se pred kratkim trije se-Ijaki vračali z letnega sejma v Našicah domov v Feričane, so bili med potjo napadeni od treh maskiranih roparjev, ki so jim odvzeli 11.000 Din. Orožniki smatrajo kot voditelja te tolpe zloglasnega 28 letnega Perico Medariča lz Like. Medarlč je bil pre-je delavec v kamnolomu v Gornji Motičlni. Zasledovan je radi umora seljaka Barako-viča iz Sevne že dolgo časa. Sedaj igra vlogo čaruginega namestnika. Drobiž. BOJ PROTI PIJAČEVANJU. V Bratislavi pr'pravtja češkoslovaški Rdeči križ v družbi z nbstinenčno zvezo in mestnim preskrbovalnim uradom veliko akcijo za pobijanje pijančevanja. Vršila so se že zborovanja onih družin, katerih očetje so udani pljačL Sedaj se Bklicuje veliko zborovanje, na katerem se ukrene vse potrebno, da se prične energičen boj proti alkoholu. V glavnem gre za to. da se določijo temeljne ideje za zakonski načrt, po katerem bo mogoče kerpko pomagati družinam, ki trpe vsled pijančevanja svojih poglavarjev. Očetje-pijanci bi se postavljali pod kuratelo ali izročali v posebno zdravilišče za alkoholike. To giba* nje so vzele v roko odlične osebnosti in pričakujejo se dobri uspehL ★ ★ ★ »žarki smrti« za anglijo rešeni. Za epohalno iznajdbo »smrtnih žarkov«, ki jih je iznašel Grindell-Mattnews se je vnel pravcati prepir, ki bi kmah. do-vedel do konflikta med Anglijo in Francijo. Mathews je namreč svojo iznajdbo ponudil neki francoski družbi v nakup, ker so mu baje v Angliji premalo ponudili zanjo. Odpeljal se je z letalom v Pariz, toda pol ure kasneje mu je že Sledilo drugo letalo, v katerem je bil neki odvetnik in trije drugi gospodi. Posrečilo se Jim je pregovoriti Mathewsa in tako preprečiti nevarnost, da bi »žarki smrti« padli v roke druge države. Po mnenja admirala Marka Kerr, poveljnika angleške zračne mornarice, bodo žarki dvignili prestiž angleSke zračne flote na svetovno višino, seveda če bo njih vpliv na večje razdalje sllčen onemu pri poiskusih v laboratoriju. Edino ladje bodo varne pred vplivom »žarkov smrti«, žarki lahko uničijo živa bitja, zažgo vse gorljive snovi, uničijo letala, ustavijo motorje in lahko povzročijo eksplozijo smodniških ali eksplo-ilvnih skladišč. .....■ Gospodarstvo. Dr. M. Obersnel: K vprašanju carinske zaščite naše države. Položaj železne industrie v naši državi je že približno štiri leta predmet pesimističnih razmotrivanj našega časopisja, kolikor se bavi z gospodar-skopolitičnimi vprašanji. Izvzemši nekaj prav kratkih razdobij boljšega obratovanja, se nahaja naša železna industrija ves ta čas v znamenju hude depresije, prehajajoče vedno bolj že v resnično krizo. 2e leta 1921. je bila je-klarna v Guštanju primorana odpustiti skoraj polovico svojega delavstva in 'tudi železarna v Zenici je tedaj prav znatno znižala svoj delavski stalež. Železarna na Jesenicah je vzdrževala doslej svoje delavstvo tudi v najtežavnejših časih, a tudi tu se je bati, da nastopi čas, ko bodo redukcije neizbežne. Sedanji položaj v glavnih obrisih je ta: Železarna na Jesenicah vzdržuje v svojih obratih omejeno obratovanje, pri katerem je velik del delavstva zaposlen z neproduktivnim delom; železarna v Štorah obratuje le v 'daljših presledkih; v" jeklarni v Guštanju počiva delo v martinarni že izza lanske jeseni, v ostalih obratih je delo skrajno skrčeno in vsak peti teden počiva delo popolnoma v celi tvornici; železarna v Zenici je začetkom marca t. I. oopolnoma ustavila obratovanje v martinarni in odpustila veliko število delavstva; ves obrat počiva še seclaj. Nehote se nam spričo te žalostne slike vsiljuje vprašanje po vzrokih'. — Kako je to mogoče, da vsa ta podjetja, ki so v dobi pred vojno in deloma tudi med vojno redno in dobro obratovala, v dobi po vojni nikakor ne uspevajo? Saj bi Človek vendar mislil, da mora baš proizvod j a železa in jekla kot prva zopet oživeti in uspevati, ko nastopi po večletnem neprestanem uničevanju gospod arskli 'dobrin zopet "doba obnavljanja in produktivnega dela. Ali ni v današnjem gospodarstvu in v današnji tehniki baš železo ena najvažnejših po-frebščin? Položaj je na prvi pogled res arJ-Surden, a postane razumljiv, če Se analizirajo okolnosti, ki ga povzročajo. Teh vzrokov je nebroj. Preiskovati jih ftu ali pa tudi le naštevati jih v podrobnem, bj me daleč dovedlo preko začrtanega si obsega te razprave. Le .toliko naj tu ugotovim, 'da so vzroki 'deloma občega, me'dnarodnogospodar-skega značaja, torej taki, da zadevajo v večji ali manjši meri v obce vsako industrijsko delavnost po vojni in v vseh ali pa skoraj v vseh* državah, deloma so pa taki, b*a zadevajo baš industrijsko 'delavnost v naši državi in osobito industrijsko delavnost pri proizvodnji železa in jekla. Vsaka smotreno začrtana narodnogospodarska politika se mora ozirati i na položaj, ki ga ustvarjajo činjenice občega, mednarodnogospodarskega značaja, i na dejstva, ki so v posebni zvezi z notranjim, narodnogospodarskim ustroj em in položajem. To velja za industrijo baš tako kakor za vse druge panoge proizvodnje in narodnega gospodarstva sploh in vsako zanemarjanje dejstev prvega ali drugega izvora mora neizbežno dovajati do rezultatov, ki niso v skladu z zahtevami zdrave gospodarske politike. Ako se pa takemu neupoštevanju dejstev in okolnosti s strani činiteljev, ki dajejo smer gospodarski politiki, pridružujejo še posebne, baš prospevanju dotične stroke neugodne okolnosti, mora biti končni efekt še prav posebno neugoden »kakor to tudi vidimo baš pri industriji železa in jekla v naši državi. Skoraj vse kontinentalne evropske države, ki imajo kaj industrije, so se deloma zaradi zaščite te industrije, deloma zaradi splošnih gospodarskopoli-tičnih ciljev v dobi po vojni še nadalje posluževale onih prohibitivnih mer proti nezaželjenemu uvozu, ki jih je ustvarila vojna, ali pa so uvedle med sredstva svoje gospodarske politike \isoke zaščitne carine in izjemno carinsko obrambo proti tujemu »dumpingu«; v poslednjem oziru je celo v Angliji, tej klasični deželi gospodarskega liberalizma, nujna potreba izjemnega časa premagala doktrinarne pomisleke. Naša gospodarska politika tej obči smeri doslej ni sledila; kakor je industrija pri nas po činjeničan" notranjega gospodarskega ustroja in razvoja vobče težje prizadeta nego druge panoge domače produkcije, tako se rudi v zunanji gospodarski politiki njeni interesi doslej niso mogli uspešno uveljaviti. Še tam, kjer je bil namen gospodarskopoliričnih ukrepov, da bodo v korist industrije, je njih izvajanje v rokah neokretne in svojo nalogo čestokrat napačno razumevajoče uprave industrije povzročilo marsikdaj in marsikje več škode, nego koristi. Tem okolnostim splošnega značaja se pridružujejo one, ki zadevajo pri nas železno industrijo še posebe in ki so večinoma v zvezi s teritorialnimi iz-premembami, nastalimi z našim državnim ujedinjenjem. Naj navedem le najznačilnejše. V poprejšnjih državnih mejah so bila naša podjetja v pogledu sirovin in ostalih potrebščin obratovanja v mnogo manjši meri odvisna od inozemstva nego v naši državi. Tako je tl. pr. produkcija sirovega železa, uporabnega za proizvajanje kovnega železa in jekla, v naši državi povsem nezadostna; imamo sicer ogromne zakla- de prvovrstne železne rude, ni pa pri nas modernih velikih plavžev, ki bi iz te rude izdelovali sirovo železo. Va-reš in Topusko ne zadoščata. Sirovo železo se mora zato večinoma uvažati iz inzemstva in pri tem uvozu svoje najvažneše sirovine so naša podjetja V veliki ineri odvisna baš od onih inozemskih podjetij, s katerimi morajo na tukajšnjem domačem trgu konkurirati v finalnem produktu. Razumljivo je, da plačujejo to odvisnost z višjimi cenami sirovega železa. Slično je s starim železom, katerega je v naši državi vsled Še zastalega tehničnega razvoja komaj za tretjino tekoče potrebe naših podjetij. Iz drugih držav je pa izvoz deloma zabranjen, deloma obrmenjen s preob-Čutnimi vozarinami. Tako zadevajo teritorialne izpremembe, nastale z našim ujedinjenjem, v svojih gospodarskih posledicah baš pri podjetjih železne industrije globoko v njihove eksistenčne pogoje. Tu označene posledice pa bodo učinokvale tako dolgo, dokler ne bomo imeli zadostne in cenene domače produkcije sirovega železa. Svoj izraz dobivajo te posledice seveda v zvišanih stroških produkcije naših podjetij, ki so tako v konkurenčnem boju z inozemsko ndustrijo že vnaprej na slabšem, dokler se s primernimi gospodarskopolitičnimi sredstvi ti nepovoljni učinki ne izravnajo. Vse označene činjenice, ki morajo tvoriti izhodišče gospodarskopoliričnih ukrepov v cilju boljšega razvoja, se dajo strniti v sledeče ugotovitve: 1. ) Domača železna industrija obratuje vsled razmer, ki so v bistveni zvezi z gospodarskimi prilikami naše države, v težavnejših okolnostih in z večjimi produkcijskimi stroški nego industrija tistih držav, ki uvažajo k nam železo in železne izdelke. 2. )' Gospodarskopolitična zaščita proti uvozu tujega železa je nezadostna. 3. ) Izvoz v inozemstvo je ne le vsled razlike v produkcijskih7 stroških v primeri s tujo industrijo, temveč tudi po prohibitivnih merah dotičnih držav večinoma onemogočen. NAŠ GOSPODARSKI POLOŽAJ. Finančni minister dr. Stojadinovič je te dni v beograjski »Politikih objavil nekako struacijsko poročilo. Naš gospodarski in finančni položaj je takorekoč fotografiral v številkah. Priznamo, da je to najboljši način in temelj gospodarskega poročanja in razrnotrivama. Numeri loquuntur — številke govore. Pri nas sicer še nimamo tako zelo potrebne in zaželjene državne statistike. No. saj manjkajo tudi drugi statistični aparati in operati. In dokler naša javnost ne razpolaga z njimi, so nam ti apercu-ji finančnega poglavarja zelo dobrodošli. V marsikaterem oziru so nam naravnost potrebni Upajmo seveda, da se statistična znanost in praksa Čimprej uvede tudi v naši državi, ker jo rabimo, kakor pač vsak umen in dober gospodar mora poznati svoje gospodarstvo in njega promet do zadnje pike. Iz tega avtentičnega vira tedaj doznavamo, da je nas izvoz v prvih štirih mesecih t. 1. dosegel 976.000 ton v vrednosti Din 2786 milijonov. Leta 1923 je znašal naš izvoz za isto dobo le 750.000 ton v vrednosti dveh miljard. Novčanic je bilo v oktobru leta 1923 v obtoku 6 miljard. ki so se do danes pa skrčile na 5.5 miljarde. Naš budget je v ravnovesju; izvoz se ie povečal in množina novčanic se je skrčila. Ta tri dejstva so za vrednost našega dinarja odločilna in opravičujejo Še nadaljni optimizem. Vsled zadostnega dežja se povsod pričakuje obilna žetev. Setev je uspela dobro in mnogo več zemlje je letos dobro obdelane. Tudi agrarna reforma in njeni dosedanji slabi načini in uspehi pri obdelavi in pridelku se boljšajo. Sladkor kaže dobro. Poleg pokritja domače potrebe se računa lahko na okrog 1000 vagonov sladkorja za izvoz. Tobak se je leta 1923 izvrstno obnesel, izvozilo se ga je 5 milijonov kg. Za tekoče leto se je uporabilo za setev 650 miljonov Din. Za vse te izdatke je monopolna uprava sporazumno s finančnim ministrstvom najela posojilo 300.000 funtov šter. z 9odstot. obrestovanjem pri angleških bankah in so angleški finančni krogi pripravljeni tudi našim izvoznikom dovoliti potrebne kredite. Povečanju obtoka naših novčanic sta protivni Narodna banka in fin. ministrstvo. In baš to principijelno in dokazano stališče veča zaupanje in kredit naši državi in njenemu naravnemu bogatstvu. * ★ * —g Z vinskega tržišča se poroča, da je hil pretekle dni promet s slovenskim*! vini majhen. Izjemo tvorijo Ie prvovrstna ljutomerska vina, ki se prodajajo v Zagreb. Beograd, Skoplje in Bitolj V Makedoniji zelo ugajajo sladka ljutomerska vina. V Dalmaciji se opaža nekoliko živahnejši promet radi zveze s Sušakom, kamor so prišle manjše in večje pošiljatve v svr-ho nadaljne prodaje. Cene so iste: hektoliter Din 270 do 600 po odstotkih alkohola. —g Višji institut za gospodarsks in trgovske vede v Trstu (bivša Rivoltela") razpošilja prospekt šolskega leta 1924 25. študije trajajo štiri leta. Zavod podeljuje tudi doktorsko čast. V teh štirih letnikih se poučujejo vse discipline gospodarske in trgovske vede. Podrobne informacije daje tajništvo v Trstu. —g Veliki lesni kongres in razstava se vrši letos oktobra meseca v "Lvonu. Ta vsakoletna razstava je tudi za našo lesno industrijo zelo važna. Saj si moramo vedno marljivejše iskati nove kraje in prilike za izvozno uspešno prodiranje in pridobiti nova tržišča za našo blago in produkcijo. Tudi kongres sam In njegova razmotrivanja nas morajo zanimati, ker se mora naša lesna produkcija gotovo tudi orijentirati Čimpreje po željah, običajih In naročilih kupca, to je inozemstva. —g Ravnovesje v italijanskem državnem budgetu je še vedno v debati, ker opozicija v parlamentu vstraja pri svoji trditvi, trdeč da izkazuje proračun še vedno dve milijardi lir pomanjkljaja. Tudi računi o državnih izdatkih so, tako trdijo opozicijonalci, fiktivni, ker je nemogoč^ znižati jih od lani na letos za 3S0 milijonov. Mussolini ima tedaj vkljub vsemu vendar precej spretno in zavedno opozicijo tudi pri državnem računu. Na vsak način so ta znamenja zelo — zanimiva'. —g Edino pravilno. »Trgovski lisi svoji štev. z dne .2 t. m. v članku o letošnjem ljubljanskem velesejmu poudarja, da je treba v sedanji upravni odbor konzorcija Ij. velesejma pritegniti zastopnik«' štajerske industrije in obrti. Svetuje tudi, naj se ta konsorcij preosnuje v društvo, ki naj tvori vez med producenti iz okoliša ljubljanske in mariborske oblasti. To in take nasvete smo si dovolili mi že ob priliki lanskega velesejma v Ljubljani. Želimo tudi mi. da bi se ta nasvet čimprej uvaževal in se odpravila vsa morebitna nesoglasja, kar pri dobri volji vseh naših interesentov ne bode težka stvar Veselič-ni prostor ljublj. sejmišča se da menda brez vsake škede in ugovora zmanjšati. —g Dobava žebljev in vijakov. Pri rar-nateljstvu državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 3. julija ti. ofer*a!na licitacija glede dobave raznih žebljev in vijaknr. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki fe v pisarni trgovske in obrtniška znoru:ce v Ljubljani interesentom na vpos:lp.1 —g Dobava raznega materijala. Pri smodišnici v Kamniku se bo vršila dno 2'.. junija ti. ponovna ofertalna licitacija gledf dobave envelop-pečatk. žebljev, železa, barv in kita. dekstrina in špirita, stekla, oglja, krtač in metelj. kroglic, vijakov, usnia in jermenov ter žag. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Železnica Zadar - Knin še vedno straši po najrazličnejših časopisih, češ di Italija zahteva za se njeno gradbr* baje v kompenzacijo za posojilo, ki je ponuja na*; državi. Mi smo te balone že osvetlili na povsem primeren način. Vspričo zadnjih oficijelnih izjav glede teh vprašanj smo si precej na jasnem in se za te in take race ni treba po našem mnenju prav nikomur razburjati. Čudno je le, da Italija zadnje Čase nastopa opetovano in na raznih krajih kot posojilo-dajalka ali — porrujalka. Je pač znamenje svoje vrste, katerega se ne mislimo dotaknit". e * Osemnajst vlomov in pet požigov ima na vesti neki 13-letni deček v Sch^vcfnlr?*! pri Draždanih. katerega so te dni aretiral:. Dečka so doma hoteli kaznovati rad! nepokorščine, pa je pobegnil v gozdove*. Od tam je izvršil 18 vlomov in pet večjih požigov. Zažgal je bil tudi gozd in zgorel^ je 50 ha gozdnili nasadov. * Čudežni doktor iz Amieusa. Pred sodnijo je bil pozvan Pere Benoir, čudežni doktor iz Amiensa. obtožen nedovoljenega izvrševanja zdravniške prakse. Sodni j a mu je prisodila neznatno globo. Tekom razprave se je pokazalo, da dobri Pere Benoit ni bil nikdar kaznovan, da so ga vsi. ki so ga poznali, spoštovali, da ni imel nikdar namena, da bi se okoristil s svojimi pacijenti n da končno že 30 let zdravi ljudi s svojimi nasveti In s svojimi zelišči, ne da bi se bil kdo pritožil radi tega. Oni, ki so ~a bili sedaj ovadili so dobili pred sodnin d" Mg nos. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. POSESTVO v prvovrstnem stanju v okolici Maribora, Celja ali na Gorenjskem, obstoječe iz stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, njiv in travnikov za 4 govedi, 1 konja ter 4 prašiče, vrta in event. nekaj gozda, se kupi. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 4014 t 4039 Okrajna posojilnica v Krškem naznanja prijateljem, znancem, svojim zadružnikom in svojim vlagateljem ter vsemu občinstvu, da je umrl po daljši bolezni član načelstva, gospod Franc Geraldl ki je bil kot nadzornik in odbornik 30 let zvest zavodu in njegov marljiv sotrudnik. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo, dne 15. t. m. popoldne. Krško, 14. junija 1924. Zahvala. Vsem, ki so nam ob neprecenljivi izgubi našega nepozabnega soproga oziroma očeta in starega očeta, gospoda Franc Čeča izkazali sočutje, darovali krasno cvetje, ga obiskavalt ob bolezni in ga spremili na zadnji poti, izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito se pa zahvaljujemo lastništvu kakor tudi ravnateljstvu papirnice za izkazano skrb in ljubezen do pokojnika, preč. duhovščini za pogoste obiske in zadnje spremstvo, deputaciji Kat tisk. društva in Jugoslovanske tiskarne, kakor tudi domači godbi za žalostinke. — Bog plačaj! Radeče pri Zidanem mostu, 12. junija 1924. 4046 Žalujoči ostali. močno lepo in poceni - sukno - in kamgarn, hlačevino, cefir, tiska-nine (druk), platno, volneno blago in vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska — Trgovci engros cene. Cenik zastonj. Lep črn premoj3 s 4000 do 5000 kalorij franko Ormož, tona po 300 Din, prodaja Slovenska pre-moffokopna dražba z o. z« v Ljubljani, Wolfova ulica 1. Stavbeno podjetje Robert Smielovski arhitekt in mestni stavbenik sodno zapris. izvedenec v stavbeni stroki = Ljubljana - Rimska cesta štev. 2,1 nadstr. Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanja in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji. 2657 Lastnik opekarne na Vicu« Fotografski papir iz tovarne KODAK LTD. je NEDOSEGLJIV Generalno zastopstvo in skladišče za SHS Iso Weiss, Zagreb, Palmotičeva ul. 66. Ferdo Pr im o žić parketar in mizarski mojster LJUBLJANA, Trnovski pristan štev. 4 se priporoča za dobavo in polaganje hrastovih in bukovih parketov, popravljanje in struženje starih podov in vsa v mizarsko stroko spadajoča dela. 3801 o ■ o o ■ o ■ o o ic31cd1c3k ■ cz>1 Tko želi ugodno provesti svoj dopust na obali našeg Jadrana, preporuča se osobito prvorazredni Hofel-Pensian JUHAH" d Selcima. 1 i pol In od Crikvenice Hotel ima veliku terasu sa krasnim vidikom u daleku okolicu na Učku itd. Vlastito moderno kupalište jedno od najboljih na Jadranu odmah pred hotelom. Izvrstna kuhinja! Cjene umjerene! Velike auto-garaŽe. Najtoplije se preporuča ALOIS BERANEK, prije vlastnik restauracije »Kolo* u Zagrebu. 2693 Naručbe soba i upite preporuča se rekomandirati. OIOIO CD 0 ■ 0 ■ 0 0 a o ■ 0 Centralna Banka za trgovinu, obrt i industriju d. da Jelačitev trg 4. ZAGREB (vlastita palača) Dionička glavnica Din 80,000.000 — Brzojavi: CENTROBANKA 2694 TELEFON: Devizni odio; 3-07, 10-78, 13-33, noćna služba: 7-78. — MENJALNICA: 5-56, kućna centrala: 2-85, 7-13, 7-96, 11-94 i 12-23. PODRUŽNICA: Brod n/S., Djakovo, Ivanec, Karlovac, Klanjec, Krapina, Koprivnica, Maribor, Novi Sad, Požega, Ruma, Varaždin i Vel. Trgovište. — AFI-LIRANI ZAVODI u svim većim trgovačkim središtima Jugoslavije. — IZRAVNE VEZE sa prvorazrednim bankama u cijeloj Europi i Americi. Proda se osebni auto Itaia 4032 malo rabljen, po zelo ugodni ceni ozir. se ga zamenja za tovorni avto. Vprašati pri: Vojnović & Cie., Ljubljana. O za 300 vagonov III. desk 20 mm in 25 mm; in 50 vagonov tramov. Ponudbe: Slenovich9 Casella postale 504 - Trieste. Upute 3999 za proizvodnju finih likera, ruma, cognaca, vinovice, voćnih soka, kao svih esencija, ekstrakta, parfumertja, toiletnih sapuna itd. nudi etari dobri stručnjak po 10 dinara komad. Priložiti 2 dinara marke na odgovor. DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo 13555 Vedno velika izbira vp'etk (kit). Priporočam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las z ,L' Oreal Hene-, tudi v modnih barvah, M. PGDKRAJSEK, frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesfa 32 o Kapitalisti! Z malim kapitalom lahko kupite ali sodelujete na v celi Jugoslaviji najbolj uvedenem zavodu za izdelavo parfumskih in kozraetijskih preparatov. — Cenjene ponudbe pod šifro „VII-RO-40" na Interreklam d. d., Zagreb, Frankopanska 2. Joiip Peteline^ Ljubljana* Sv. Petra nasip 7. Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. Najjtižie cene. Postrežba točna. Za oogovort upr« na i se priloil 1 dinar. Plačuje vnaprej. ItfHLI OGLRSI Zastopnike z* nabavo gozdnih, polje* delskih in selsko»obrtiiih proizvodov iščem. — Zagreb, poštni predal 248. 4037 Ceno naprodaj dve svetli moški obleki (krem) ter damski ko* strum (rjav). — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda*. 3975 Zastopnika za Ljubljano in Gorenj* sko išče veletrgovina vi* na. — Ponudbe pod »Go* stilna«na Al orna Compa* ny, Ljubljana- 4020 Zastopnika išče tvornica šampanjca in desertnih vin za Ljub* Ijano in okolico. — Po* nudbe pod »Dobro vpe* Ijan« na Aloma Compa* nv. Ljubljana. 4021 I Kurim 1 Pisalni stroj kupi Gospodarska pisar* na Josip Tribuč, Ljublja* na*Glince. 4030 Potnika, agimega in kavcije zmož* nega. kakor tudi več kra* jevnih zastopnikov — sprejmem takoj. — Pač* nik, veletrgovina z vi* nom. Laško 4028 Uradnik aH uradnica s popolnim znanjem elektrotehnične stroke — se išče za ta* koj v Celju. — Ponudbe pod »Električno podjetje 4039« na upravo »Slovena skega Naroda«. Okrogel les* hlode vseh vrst lesa in v vsaki množini — kupuje po najvišjih dnevnih ce* nah parna žaga V. Scag* netti, v Ljubljani (za go* renjskim kolodvorom). 3701 Kupimo oglje Ia bukovo, suho, vsako ko* ličino za dobavo čez celo leto; vagon obmejna po* staja. Plačamo 120 Din po kvintalu. — Ponudite nam drva, železniške pra* ge, med, spomladanske gobe itd. — Kmetijsko* Trgovsko Društvo, Trie* ste, Via Raffineria 4. 3872 Absolvent trgovske visoke šole, vešč slovenščine, francoščine, nemščine, deloma tudi hrvaščine in laščine, išče službe v banki, trgov* skern aB industrijskem podjetju. Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod »Banka/4019« na upravo i^ov. Naroda«. Dame in gospodje. ki imajo lep nastop in znanstvo po premožnej* ših krogih — dobijo pri* meren postranski zaslu* žek z razpečavanjem umetnih pletarskih izdel* kov. — Ponudbe pod »Dobre zveze« na Aloma Companv. Ljubljana. 4016 Dober klavir se proda. — Naslov pove uorava »SI. Nar.c. 4000 Vrtne stole nrodaja najceneje — Rozmane & Komp., Ljub j !;ana. Mir je 4. 3051 I Stanovania | Hiša z vrtom na Vrhniki se proda proti polovični kupnini takoj. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«, 3996 Umetni mlin in žaga na stalni vodi (turbinski pogon 40 P H) se odda takoj vse skupaj ali polovico. — Odda se tudi lokomobila 20 HP — Štefan Kumparič, po* sestnik mlina. Razkriije, p. Strigova, Medjimurie. 1006 Lepo posestvo se proda. Hiša z vsem pohištvom, lepim, veli* kim obsajenim vrtom m vinogradom. — Stoji na hribčku, z lepim razgle* dom in sega vse posestvo do glavne ceste. Jako pri kladno za čevljarje, kro* jače in letovičarje. Kraj zdrav. Cena 50.000 dinar* jev. — Josipina Dolinšek, Brezovica 35, Lak niče pri Mokronogu. 4025 Svarilo« Ne plačujem dolgo* za nikogar. Slavko Defkhi, Ljubljana. 4024 Spalnice iz trdega lesa po zelo znižanih cenah. — Proti takojšnjemu plačilu deset odstotkov popusta. — Se priporoča — Jos. Andi o* vic, Komenskega ul. 28. Kompanjona s kapitalom iščem za to* varno mila v Zagrebu. — Ista se tudi proda. Cen j. ponudbe prosim na: Zagreb, poštni predal 44. 4038 Stanovanje (soba in kuhinje) v sre* dini mesta — se zamenja z enakim ali večjim v mestu ali na periferiji me* sta. — Ponudbe pod »Za* menjava/4018« na upravo »Slov. Naroda«. Leoa zračna soba pri dobri družini se odda za bodoče šolsko leto — dvema dijakinjama nižje, srednje ali pa ljudske šo* le. Klavir na razpolago. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4027 Stanovanje v Ljubljani ob tramvaju, obstoječe iz kuhinje in sobe — se za* menja za stanovanje na periferiji mesta ali ob železniški progi Št. Vid* KamniksZalogsDolenjsko aH v Mariboru — ob sto* ječe iz kuhinje in dveh sob. — Ponudbe do 25. t. m. pod »Stanovanje 25 4009« na upravo »Sloven* skega Naroda« Proda se eno-nadstropna hiša (velika) v večjem trgu Hrvatske blizu štajerske meje, v kateri se nahaja dobro idoča trgovina me* šanega blaga: poleg hiše je lepa gostilna. V isti hiši se da vpeljati trgo* vina z vinom in jajci na veliko. Hiša je skoro no* va ir. v najboljšem sta* nju, zraven velik vrt in gospodarsko poslopje. — Sobe so parketirane; sta* novanje in lokali kupcu takoj na razpolago. Prc* vzame se lahko z rnvcii* tarjem ali po dogovoru. Cena hiše 420.000 DJn Ena tretjina plačljiva ta* koj, ostanek se odplaču* je na polletne obroke na šest let z 12% obrestmi. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4007 m....."—'^ £ Dopisovanje | Resna ženitev. Posestnikov sin, 35 let star, soliden, marljiv in pošten, s 350.000 K pre3 moženja, se želi priženiti na posestvo, mlin ali go* stilno. — Vdove brez otrok niso izključene. — Resne ponudbe pod »Sre* čen zakon 465/3947« na upravo »Slov. Naroda«. Trboveljski premog in dmr& dobavlja DRUŽBA ILIRIJA LJubljana Kralja Petra trg štev. 8. Plačilo tudi na obroke. Telefon 220. 272 Drva. bukove in hrastove od* padke od parketov do« stavlja po nizki ceni na dom — parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani (za gorenjskim kolodvorom). Pohištvo i Kdor si želi nabaviti krasno trpežno pohištvo, spalnice, jedilnice itd. po zelo ugodnih cenah, naj si vsakdo ogleda pri Matija Andlovicu, mizarstvo, za* loga pohištva, Ljubljana, Vidovdanska c. 6. 4042 Pozor turisti, lovci in športniki! Najceneje in naj solidne je obleke po meri vam na* pravi — Ante P r e z e l j, krojač, Gosposvetska cesta št. 16. 3624 Kože — zajčje, jazbečeve in od druge divjačine — kupuje za inozemstvo ▼ vsaki množini D. Zdra* vič, trgovina usnja, Ljub* Irana, Sv. Florijana ulica št 9 3562 Jermena za cepe, gože, biče (gajžle), jer* mena za čevlje, tržaške bičevnike, motvoz (špa* ga), šmis, čevljarsko pre* jo, čopiče za belenje in pleskanje ter razne krta* če — kupite najceneje v veletrgovini Os val d Do* beic, Ljubljana, Sv. Ja* koba trg 9._3542 Vsakovrstna ročna dela vzamem v komisijsko razprodajo v moji fili* j alki na Bledu. — Naro* čila je poslati na »Ate* lje ročnih del« — Nika Zipser, Kranj. Telefon št, 31. 3774 Urad Ljubljanskega velesejma bo oddal najugodnejšemu ponudniku v takojšnjo iz* vršitev beljenje zunanjih ploskev velesejmskih ob* jektov. — Informacije in podrobni pogoji se dobi* jo v velesejmski pisarni vsak delavnik med 15. in 18. uro. Obvezne ponud* be se sprejemajo do sre* de. dne 18. junija t. 1. popoldne. 3998 Razglednice vseh vrst, pisemski, kan* celijski, konceptni, trgov* ski, svilen, krep, gladilni, stekleni, ovojni, maščob* ni, pergament, kredenčni in tafet (barvan) papir, papirnate servijete, vpi* salne knjižice, noteze ter barvice — priporoča ve* letrgovina Osvald Do* beic, Ljubljana, Sv. Ja* koba trg 9. 3543 Moška obleka fnova) čevlji 42 prav po nizki ceni naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. V a roda«. 4040 Fina zlata ura in lep briljantni prstan se ceno proda. — Naslov nove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3949 Otroški voziček ponikli an in z gumi jami — se proda za 1200 Din. — Valenta, Ljubljana, Cegnarieva 8 (med 6.—8. zvečer). 3994 Proda se auto »rpt-d«. malo rabljen, za 25.000 Din. — Interesenti naj spo roče svoj naslov na Aloma Companv, T-r'bljana, pod šifro »A.v* to«. 4031 nOZOR! POZOR! ^Ta šivalna stroja *"Sro ohraniena (eden "^vjarski »Singer« za "i^mje dele, drugi kro* laski »Ja"rov«> — napro* daj. — Sv. Jakoba na« brežje 27. 3993 Bukovih železniških Dragov 2.50 m. 15'25 cm. 1100 komadov — proda graj* ska uprava Grm a če, po* šta Šmartno pri Litiji. — Tudi 25 plm gred manj* ?ih dimenzij 4005 15.000 dinarjev nosedim na prve hipote* ko onemu, ki mi da sta* novanje, obsto eče iz ene ali dveh sob in kuhi ni*;. — Ponudbe pod »15 '»00 Pm^'87« na 'pravo »SI. I Nepremičnin' Kupiti ali prodati vile, stanovanjske, trgov, ske in obrtne hiše, kmetska posestva, gra* ščine, žage, mline, stavb* ne parcele itd. — OD* DATI ALI NAJETI sta* novanje. sobe, trgovske in obrtne lokale — za* morete najuspešneje lc potom »Posest«, Realitetne pisarne d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 24. 3770 Prodam hišo r dvema stanovanjema, kletjo in vrtem Dve so* bi, kuhinja, klet in vrt kupcu takoj na raznola* go. -— Franc Cerk, Novi Vodmat, Vodmatska uli. ca 4/a, Moste. 4022 Velika njiva pri postaji Medvode se proda. — Več se poizve: Ljubljana, Poljanska ce* sta 21/1, levo. 4004 Gostilničarjem in restavraterjeni se priporoča za nakup papirnih servijetov tvrd* ka M. Tičar, Ljubljana. 3592 Znamke, posarrczno, serije in *2p'. zhirke plačarn najbol.-— J. Bradač, Ljublj m*, Stari trg 34/11 3°*S Kdor hoče graditi kakršnokoli stavbo po znižani ceni, naj piše po pismene informacije na: Dragotin Korošec, Reči* ca ob Paki. 3776 Družabnik. ki bi vodil detajlno trgo* vino pletarskih izdelkov v Ljubljani, se išče. Po* goj lokal in garancija. — Ponudbe pod »Družab* nik« na Aloma Companv. Ljubljana. 4017 Lov občine Šmartno pod Šmarno goro se bo oddajal dne 23. t. m. ob 12. uri na javni dražbi pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani. 4048 V komisijo se oddajo pletarski izdel* ki trgovcem v Ljubljani, ki razpolagajo z lokalom in garancijo. — Ponudbe pod »Filijala« na Aloma Companv, Ljubljana. 4015 POSREDOVALNICA BOLJŠIH SLU2B, G- Flux, Ljubljana. Gosposka uli* ca 4/1 — išče nujno inte* ligentno gospodinjo, ka* tera zna tudi kuhati — k enemu gospodu, več bolj* ših kuharic za tu in za v Zagreb, hotelsko hišno, donašalca za tu in leto* višče, dve servirarice za na Bled, gospodično k dvema otrokoma itd. Za odgovor znamke. 4026 Pozor! Izdelujem lesno * strugar* ske izdelke, OVALNE OKVIRJE in vsa v to stroko spadajoča dela po konkurenčnih cenah. Za cenjene ponudbe se pri* ooroča — HLTTIČ K A* ROL, strugarski mojster, Ljubljana, Gosposvetska cesta 16 3793 Filatelisti pozor ! Prijetno mi je nuditi v detailni razprodaji kras* no zbirko »Evropa m Prekomorje« v vrednosti 300.000 Din. Tudi za naj* večje zbirke lepa prilika. — Denar lahko v ugod* nih mesečnih obrokih 1 Ker je zanimanje izred* no, je v vašem interesu, da se zglasite takoj — osebno ali pismeno. — J. Bradač, Liubljana, Stari trg št. 34/'II. 3989 Tančica za krste. okraski, mrtvaški čevlji, žepni robci, razni trako* vi, vezenina, čipke, noga* vice, otroške čepice, su* kanec, moderc, vilice in veriga, vezalke, pavola, kvačkanec D. M. C. prej* ca za vezen ie, lastika, podpetiki »Eterna« in razni gumbi vedno v ve* liki izb eri pri tvrdki — Osvpld Dobeic, Ljublja* na, Sv. Jakoba trg št. 9. 3505 Najlepše slike na porces lanu, izvanredne trpežno: sti, izdeluje v originalni izpeljavi — znani umet* niški zavod Anton Hoffmann, Karlovi vari (KarlsbadV Ustanovljeno leta 1880. — Naročila direktno ali s posredovanjem infor. macijskega biroja »Mar* stan*, Maribor._3598 Znižane cene za otroške vozičke i Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače to* varne otroških vozičkov in dvokoles »TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. — Isto* tam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motOTČki, šival* ni stroji in pneumatika; sprejemajo se v polno popravo za emajliranje z ognjem m poniklanje dvokolesa, otroški vozič* ki, šivalni in razni drugi stroji — Prodaja se tudi na obroke. Ceniki fran* ko, 3247 fokali Trgovski lokal i v Ljubljani na prometni cesti se išče za takoj. —-Ponudbe pod »Nujno 4023« na upravo »Slov. Narodac Išče se delavnica (skladišče) najmanj 12 X 5 m, s stranskim prosto* rom. Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Delavnica/4045«. Trgi Jovina ali hiša na promenem kraju se išče v najem za takoj ali s 1. jan. 1925. — Ponud* be pod »Plačam takoj 3854«. ptaroznana gostilna pri Ljubljani, z lepim vrtom, se takoj odda — najrajše kakemu vinske« mu trgovcu «— takoj v najem. Eventualno se od* da 27 X 8 m velik betoniran prostor kot klet, skladišče ali delavnica separatno. — Osebne po* nudbe sprejema Gospo* darska pisarna Jos. Tri* buč, Ljubljana-Glince 37 ob Tržaški cesti. 3992 Savez Kopališč ia za promet tujcev na Gornjem Jadran« 4001 daje informacije za vsa naša morska kopališča na Gornjem Jadranu (Aleksandrovo, Bakar, Baška, Crikvenica, Jablanac, Karlobag, Kraljevica, Krk, Malinaka, Novi Omišalj, Rab, Selce, Senj, Sušak). — Posreduje za vizume. — Pošilja prospekte, slike, fotografije. — Naslov Savez kupališta, Softak. Prva slo* zid. zadruga t Ljubljani, zadrttga z omejeno spadajoča dela, Abadie Glavna zaloga cigaretnega papirja ia vseh vrst ovojnega papirja. JU LAMPRET, Ljubljana, Krekov trg 10 3383 Hrastove 3553 in smrekove hlode v dolžinah nad 3 metre m debelinah nad 30 cm kupimo vsako nmoilno najraje na progi Zidani most— Brežice. Ponudbe z navedbo cene, množine in kraja, kjer se hlodi a h ko ogledajo, na : Upi Mil Knnelj (Dolenjsko) Potnik za Slovenijo se sprejme takoj. Pogoji po dogovoru. — Ponudbe pod .Galanterist 9-3995* na upr. Siov. Naroda. oe m co se dobi od 7.-8. zjutraj pri tvrdki T. Mencinger trgovina z mešanim blagom in delikatesami Sv. Petra cesta 43 Vinska klet - - - - m m m ZaJnirkOv-alanlo ~tattn podjetje hlilett V. Rrainer 8 Ko., Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721 m Mil). ? 3gn. Žargi „pri nizki ceni" I • Sv. Petra cesta Stev. 3 |" • ~ • nadi cenjenim odjemalcem veliko izbiro raznega r>e- • • rila, nogavic, rokavic, otročjih majic, damskin letnih • 5 oblek ter raznih vezenin, nakiti, tres, svile L t. d. =L m oo priznano nizkih cenah. 4035 a e N Ha debelo In malo* ~m Tvornica periSa Ji LJUBLJANA, Zabjak 44. 3 se priporoča cenjenim trgovcem 2« nakup moškega perila v največji Izbiri. Na zalogi ima vedno vse vrste moških srajc, spodnjih hlač, spalnih srajc, ovratnikov itd. itd. ?so& Stavbene potrebščine, linolej, asfaltovanja, kslflolitna tlakovanja, Specijalna sredstva ara Izolaoijo proti vlagi, Izsusltev vlažnega xJ-dovfa proti hišni In lesni gobi. — Mavčne plošče« — Stresna lepenka, ruberold, lesni cement, katran, karbolinej. asfalt, bitumen, mavec itd. itd. LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Ble.weisova cesta 18. Giei trora a pol. okrai LiMolKi i mi. VABILO na redni letni občni zbor ki se bo vršil v torek, dne 24. junija 1924 ob 9. dop. v spodnjih prostorih Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, Bethovnova ulica. Dnevni red, 1. Pozdrav načelnikov. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. ' ~ 3. Poročilo o delovanju gremija v leta 1923. 4. Računski sklep za leto 1923. 5. Proračun za leto 1924. 6. Sprememba pravu*. 7. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrH eno uro pozufe ravno tam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno uegfe-de na število navzočih članov. Ker je občni zbor zelo važnega pomena, je častna dolžnost, da se vsak Član istega gotovo udeleži, nasprotno se bode proti neo-pravičencera postopalo v zrnisla § 24. grem. pravil. Načelnik: _ Franc Zebal, h. SLAVENSKA BANKA D. D. ZAGREB — podružnica: LJUBLJANA Delniška glavnica Din 50,000.000-— in rez. preko Din 12,500.000-— PODRUŽNICE: Beograd Bjelovar Brod n. S Celje Dubrovnik Gornja Radgona Kranj Maribor Murska Sobota Novi Sad Osijek Sarajevo Som bor Sušak Šibenik VrSac VVien EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice, AGENCIJI: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AFILIJACIJI: Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Zahvala. Iskreno zahvaljujeva vse, ki so najinemu ljubljenemu brata oziroma stricu Francetu Steletu izkazali poslednjo Čast, osobito pevskim društvom »Lni* in .Zvonu* v Šmartnem, kateri sta prišli z zastavama, „Glasbeni Matici*, plavcu* m »Zvezi siovenskih pevskih društev*, govornikom g. proi Gmpermanu, predsednika »Slavca* g. Dražila in prijatelja g. Ferdo Tomazinu. Nadalje presrčna zahvala g Pri m ariju, mestnemu ka-pianu, gg. pevcem za genljive žalostinke, darovalcem cvetja, častnemu spremstvu društva »Sokol* in Gasilnega društva m zastopnikom uradov za mnogobrojno časteče spremstvo na njegovi zadnji poti in vsem, ki so nama izrazili svoje sočutje, Kamnik, dne 152. junija 1924. «m Josip Stelč in Josipina Hace- 00 ■i j a ——i Sentjanški premog vseli vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah in za promptno dobavo 3554 Prodajni urad aveatjanškega p AND. JAKU, LJUBLJANA, Krekov trg št. 10. Ilirska posojilnica Ljubljana, Kralja Petra ta*g štev. 8, I. nadstr. sprejema hranilne vloge po O % Večje in stalne vloge do 12%. 3539 8. in 9. julija 1.1, 5 premij! 100.000 srečk — 50.000 dobit kov Absolutna sigurnost in državno jamstvo! V teku pet mesecev se bode izžrebalo 25 milijonov In 650.000 Din bvez vsakega odbitka v gotovem denarju. Z eno srečko se more dobiti: Ev.1,500.000,1,000.000,500.000,400.000 3oo.ooo, 15o.ooo, 14o.ooo, 13o.ooo, I00.000, 9o.ooo, 80.000, 7o.ooo, 60.000, 50.000 dinarjev itd, itd. Cena srečk za vsako izbiro: Oda srečka Dfn SO*— Polovica srečke Din 40*— Četrtinka srečke Din 20-— fListo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju1. Hitra m točna postrežba! Naročila iz čete države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije Bančno komanditno društvo A. REMI in DRUG (Oddelek razredne loterije) 4002 Prsrađovićeva nI- 2. - ZAGREB - Gajeva ufiea 8. 17-43 in 20-26. 5 5 -s Zahtevajte cenile! ♦ GUMI za cepljenje trt ■S" I peronospora cevi, jamčeno novo blago kakor i tuđ vsi v to stroko spadajoči predmeti. Tovarniška zaloga! Zdravko K nanje, Celje. Moško perilo vsakovrstno, po znižani ceni priporoča Tovarna perila „T R I G L A V" G. VOJSKA & DRUG LJUBLJANA Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj. r L Kosta Vukasinovič, Ljubijana-Mariher samoprodaja tvrdk „PETOVIA", F.L.POPPER in TIP-TOP. Dobila je novo partijo modernih in prvovrstnih moških, ženskih in dečjih čevljev. Postrežba točna! 3557 Solidne cene! ^tikaSont pnavtey ustna voda, zobni prfišek. Dobi se povsod. — Glavna zaloga drog. A* KANC| Ljubljana. Najstaref&a slovenska Hrska in liUa delavnica Ivan BricelJ, Dunajska c-19, se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne. 2530 POZOM! POZOR! JO — 20% PO PUSI A «_ pri klobukih in slamnikih =ss F MOD NJE HI SJLIrOTZ/ STUCHL Y- MASKE LJTTRLJA.NA — ŽIDOVSKA. JI LIVA 3 POPRAVILA TOČNO IN CENO! □Uf ii ti H I 3uuuulojlxq3co fl HJLI. HJLO ■ II ■ I H J JULA I I D KannoseSka indusirfla Hloizil Hodnik Lfmbliana. Stalna zaloga preko 500 nagrobnih spomenikov vseh vrst po vseh cenah. — Marmorne plošče za pohištvo, kopalnice, trgovine, mesnice itd. 4003 Cerkvena Ia stavbna delal □rjo rnrrTnnuuLO ■ ■ h h h hjuuuloolb ui b h tui n h i t a y > Dober dim! Ali že veste najnovejše? Tvrdka 3934 3. Šinkovec nasl. je ravnokar dobila novo poširjatev potrebščin za dame in gospode po izredno nizkih cenah. SVETOVNA ZNAMKA Model 56, krrsni in ceni odgovarjajoči vozovi dobavljivi takoj Zi fopstvo za kraljevino S. H. S.t EL/IST^ 2T., Zagreb, Boškovfćeva nflca broj 8. Iščejo se zastopniki! 3526 iS sprejema v Črno, alaska, križasto. skunks barvani e in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAKVARIJA, KRZNARSTVO IN STROJARSTVO Z ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA. KRIZEVN1SKA 7. PILE in SAšPLE (TURPIJE). Nove, najboljše kvalitete, vse vrste, vsak pozamezni komad zajamčen. — Prevzamemo tudi stane pile v nanovo nasekavanje. — Izvršitev v najkrajšem času, jamstvo za prvovrstno delo, cene zmeine. — Brata Kolenc, tovarna za pile in parna brnsilnlca. Mirna, Dolenjsko. 3401 G. F. ■ ,ifpi|| v iurasek I tj B Ljubljana Wolfcv3 tri. 12 Uglainjem ter popravljam S^lasovirje in harmonije, Spedjelno strokovno in ceno! Teod. Kom, Ljubljana Polf snska cesta si. 3- temu, stavbni, gaianierihki hi okrasni klepar. Instalacije vetfovodov. fajraia strelrjTOdot. Ro^aiifke raktasetueraprara Izdelovanje posod iz pločevine za hrnež, barvo, lak in med vsake velfkosti kakor tudi posod (škatle) za konserve. Gs>. OP. K5 Krasni so dospeli nafnovefšf trak!, svila — In modni nakiti — v modni trgovini - T. Eger - Lfnbljaca, Sv. Petra cesta 2 Edino prave „Goiser" čevlje in lovske čevlje dobite le v novo urejeni trgovini in delavnici J. Brajer 3396 Turfaslci trg (Breg) 1. Istotatn se izdelujejo vseh vrst čevlji po meri in vse vrste tržnih čevljev. — Trgovci popust! Cene soiftbte! Postrežba točna! Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri Franc Cernr dražba z o. z., tovarna v Stcbn, pošta Domžale Prevzemajo se tudi stari Idoboki In slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka uL 4 fliili Isii in šivalni stroji za rodbinsko in obrtno rabo so edino JOSIP PETELII.CA znamke GRIT2HER la Adler Ljubljana ob vodi poleg Prešernovega spomenika. Največa udobnost na brodovima Američke Vlade Svi patnici naći će na brodovima Američke Vlade naj* veću udobnost. Kabine treće klase sa prostrane, odohne, Ciste i raskošno namestenc Pažljiva posluga. Hraos. pro m e nI j iva i rt izobilja. Oficiri i momčadi ja -vode naročita briga oko onih, koji prvi pat param. Redovna plovidba preko Bremena, Santemptena i Serbarga, zn Newyork. Tražite besplatno kataloge i red vožnje od UNITED STATES LINES (JUNAJTEĐ STETS LAJ li S) Beograd, Pala ta Beogradske Zadruge; Zagreb, MOnnovtće^a alica*"br. 2. preko od kolodvora; Ljubljana, Dunajska, eeeta br. 29; Sarajevo, Aleksandrova nlica br. 52 S a r o 11 i. S 3 r* o t ti. Trgovci z defikaietami in slaščičarne! Frfspela Sarottl Cokolsda: Mlečna Fondant Gorka Mokka LeŠnikova Mokka zrni Mokka krnhki Mišji jezički Za kuhanje • :i m i *; i ■ Korenje Snttan Tosca Lobengrm J Krogle HoUand Pbooix Skočnice roeš. Čokolada v velikosti od 100, 50, 25 £ netto, za kuhanje 200 g netto. Bonboni pakovarrf po V*. V„ I in l tog, kakor tmfl razni ltrksuzni kartoni. SfiT" Zahtevajte ponadbe, ker so cene povofjae. "^••j nadrobno veletrgovina delikates8adebeto Tel- 2—T3 S a p o t i i. 4tftl » Vlažka nI« 46a. S a r o t t i, Foto industrija No¥i Vrbas (Bačka) razpošilja po originalnih tovarniških cenah: ptosEe, papir, kemikalije hi vse potrebne prrtSkfiae* DOMAČA ZNAMKA: plošč: papirja: kamikalijske pritikfHie: „Fotn* „Neobrcm" Warau. Cenik brezplačno in poStnine prosto. ~m 3741 Posetrte našo izložbo v Mariboru, Aleksandrova cesta 19, v kateri se nahajajo vedno razloženi naprodaj novi in stari avtomobili prve vrste. Ravno tako se tam prodajajo motorna dvokolesa, pa^io-aparat;, pisalni sti*oji itd. Poučevanje v vožnji teoretično in praktično. Razvoieni, toda samo brezhibno ohranjeni vozovi se sprejmejo v komisijonaino prodajo. 3399 Strogo skrbna, zelo solidna postrežba« A. Stoinschegg — R. Pelikan, Maribor, Aleksandrova cesta h9. iKA HTBTJSTBIJALlfA DT GOSPODAR Telefon številka 104 Debija glavnica ia t I4nbljani, Manpn trg St 5. Centrala v Pragi, na Pfikope 35. vvaeh vcčjfti loajfo I KA BA Brzojavni nasl.: Indusbanka Hramlne vloge na knjižice in te- koči računi Kc 2^170,000.000*— Sprejema vloge na knpfioe in nSune ter pyrwaja t»e bančne in borzne transakcije kar najkulantneje. Lastnina Id fis£ pKbmš&m &Emum±