it. 19 MHiia iMatnitu (Uiti ctmittncu puta) v Trstu, v petek, 22. Januarja 1926. Posamezna številka 20 stot. Letnik LI List izhaja <&V zjutraf razen 3 me»ec« L. L 6.50 ve«. Po n/v-" * t—• ^ r» - :roi.ora ▼ ^Sirokofcti } -m* (71e ^ c r -crui« oglas« 90 stot., za osrrtrtnice, zahval, poslana, Mali oglasi: 20 .% Oesct. denarnih zavodov L 2. manj L 3. EDINOST UrednUtvo in upravništvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se poSiljaio izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi sb ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. PoduredniStvo v Gorici: ulica Glosui Cirducci §tev. 7, L nadstr. mm sms o ntanlšinsRem vprašanju Graška «Tagespost» je razpravljala te dni o poizkusih, da bi se narodno vprašanje rešilo neodvisno od teritorija Inega načela in da bi se «našla formula, nastala iz najnotran jej šega jedra stremljenj po zaščiti narodnih .nanjšin». Dr. Kari Renner je že v letu 1899 v vrsti publikacij podal predlog, da bi se narodi ne pomatrali po ozemljih, marveč da bi se smatrali kot zveze oseb, neodvisno od ozemlja. S tem je načelo starega germanskega prava, da vsakdo svojo pravico nosi seboj, prenesel na narodno življenje. Pripadnost h kakemu narodu ni navezana na ozemlje, kjer prebiva. Človek ne izgublja svoje narodnosti, če je zapustil ozemlje, niti je ne pridobiva, če je pti-Sel nanje. Narod je marveč zveza enako mislečih iri govorečih ljudi, ne da bi bili vezani na grudo. To osebnostno načelo ie, ki sploh omogoča manjšinam v tujih državah pravni obstanek. Na-ziranje dr.ja Rennerja temelji torej na načelu osebne in kulturne avtonomije. Ta razmotrivanja dr.ja Karla Renner jo, ki pa jih mi podajamo le v kratkem ekscerptu, so dala graškemu listu povod, da se bavi z manjšinskim vprašanjem na Koroškem. Toda — kako! Tendenca njegovih izvajanj se da označiti z besedo, da koleba med da" in < ne». V načelu priznava Ren-nerjevo stališče glede naše narodne manjšine pa ima svoje posebne klavzule in izgovore. Trdi na pr., da slovenska manjšina na Koroškem nima enotne narodne strukture, da ni izrazita narodna individualnost, marveč s1 ob plemenski pomešanosti in prehajanju v nemški kulturni krog kaže teritorijalno določena v toliki meri, kakor se to vidi ie malo kje. Niti koroški <(Wi nde» sam da se ne označuje z; Slovenca. Imenuje se za Korošca. JL< (ako da je moglo priti do plebiscita, ugodnega za Avstrijo, pri katerem so odločili glasovi «Wendov», zvestih Koroški. To da potrjujejo ljubljanska glasila, ko točijo o pomanjkanju narodnega čuta slovenskih manjšine .na zraven davkov naloži še narodna da- banja — ki ga navaja proti narodni j dene izdatke in je bila sprejeta brez1 jatev? samoupravi koroških Slovencev, se da debate, nakar se je seja zaključila. Take nomisleke navala eraški list z isto in morda še večje pravico nave-laKe pomisleke nagaja grabiu nsx vsaki avtonomiji nemške proti priznanju «polne» kulturne avto- p™« v»«am , nomije koroškim Slovencem, ki da ne bi služila ne interesom manjšine, ne avstrijski državi. Vendar pa spoznava, da bi se morala najti «drugačna rešitev«, primerna «posebnim razmeram« in na podlagi dejanskega položaja. Vsekako se mora — tako zaključuje — najti podlaga, ki bi omogočila znosi ji-vo razmerje med obema deloma. Enkrat «ne», enkrat «da»! «Tagespost» je s tem svojim zvijanjem okoli manjšinskega vprašanja pokazala svojo nemško duševnost, ki se kaj izrazito kaže v prizadevanju, fcla manjšine v Jugoslaviji! Tudi tej bi mogli podtikati, da ruje za odcepitev Jutri bo finančni odbor razpravljal o proračunu prometnega ministrstva. BEOGRAD, 21. (Izv.) Jutri se povrne v Beograd prosvetni minister S. Radić. *oškem. itrespost Ker je torej nadal i u je od jugoslovenske države! Ne zaveda se, Pričakuje se tu tudi povratek promet-da s tem argumentom daja vsaj pre- nega ministra Krajaća iz Švice, tvezo za opravičevanje sedanjega po- Položaj v vladi je medtem postal zo-stopanja z nemško manjšino v Po- pet resen in kroži danes po prestolnici adižju! Vsekako pa vidimo, kako slej govorica, da pride te dni zopet v Beo-ko prej smatra svojo nacijo kot herrno- grad znani radikalski prvak Aca Sta-volk z vso pravico do — predpravic nojevič. _ Dr. Ljudevit PeriČ umrl LJUBLJANA, 21. (Izv.) Danes dopoldne je preminul v Ljubljani v 41. letu svoje starosti bivši ljubljanski župan dr. Ljudevit Perič. Dr. Perič je bil v svetovni vojni dobrovoljec, po prevratu pred drugimi narodi. Vidimo, da v Nemcih še vedno ni prave volje za enako pravičnost napram vsem. En napredek v traktiranju Slovencev moramo vendar-le pripoznati graškemu listu. Govoreč o koroških Slo- bi razvrstila narodne-manjšine V dve 1 vencih ne govori več o «windische», ki | _ _ kategoriji: v take, ki imajo pravico do ima žaljiv pomen, marveč o «Wendih»,: pa, ko se je vrnil v Ljubljano, je stopit zaščite, in v take, ki nimajo te pravice, katera beseda ima svoj izvor v zgodo- na čelo^socijalistične^^kupnie m je mi Odklanja torej "splošno veljavno nače- lo. Ne zaveda se pa, kako neprevidna je pri tem. Kajti isti, zanjo glavni vini kot označba posebnega slovenske- na skupni listi s SLS in komunisti iz-ga plemena. Nemci v raj h u označajo voljen za župana tudi lužiške Srbe za «Wende», ne da bi vzrok — nevarnost iredentističnega gi- se ti poslednji čutili žaljene. Zbornico razpravlja o lotarnshem paktu Vprašanje Poadlžja Zakonski načrt za povišanje kr. vojaških akademij na stopnjo univerz RIM, 21. Predno je pričela razprav-]— tako je nadaljeval on. Gentile, je 1 jati o locarnskem paktu, je zbornica smatrala za svojo dolžnost, da se ude- Kai bolezni je pokojnik prinesel s seboj s fronte. Njegova smrt se obžaluje v vseh krogih. Novo jugoslovensko posojilo v Ameriki? BEOGRAD, 21. Iz Washingtona poročajo, da jugoslovenska delegacija zaključuje v Ameriki novo posojilo 50 milijonov dolarjev, ki bi ga zopet emi-tirala skupina Blair, enako kakor ita- pneelt ugibati o novih finančnih italijanski industriji v isti višini skupno črtih, ko so na predvčerajšnji seji sh z Banco Commerciale. Nadalje poroča- Sali te Doumerjevih ust kritiko o dose- Doumer In finančna komisija PARIZ, 21. Radi nastopa finančnega ministra Doumerja na seji finančna komisije, kjer je ostro kritiziral finančne načrte, ki jih je ta komisija izdelala, je prišlo sedaj spet do velike napetosti med kartelom in vlado. Člani kartela očitajo Doumerju, da je njegov nastop docela v navskrižju s spravljivimi besedami ministrskega predsednika Brianda. Nekateri so celo hoteli, da Briand sam pojasni, ali je Doumet* govoril samo v lastnem ali pa tudi v imenu vlade. Hoteli so povabiti Brianda na sejo finančne komisije. In res je na včerajšnji seji socijalist Re«-.uu-del stavil predlog v tem smislu. I'o prizadevanju predsednika komisije, Malvj-a, predlog ni obveljal. Malvy i«1 z vso odločnostjo vztrajal pri tem, d.i mora komisija dokončati svoje delo s«' tekom tega tedna. Tudi je večina članov finančne komisije uvidela nujno potrebo, da se delo kar najhitreje konča in tla potem zbornica končnoveljavno odloči v sporu med komisijo in finančnim ministrstvom. Državna zakladnica rabi nujno precej visoke dohodke; v tem so si vsi edini. Vprašanje je le, na kak način naj bi se te dohodke preskrbelo. In v tej točki se finančna komisija in Doumer ne slagata. Zdi se, da so člani kartela izolacijo italijanske države. skega kluba Luigi tareliija. Na predlog zborničnega pred- popolno ------------------. sednika ie zbornica poslala prizadeti- Italija pa hoče, da celokupni svet pri- nilhnnl Itn MHdŽHfSK2H1 DOninSItl ma družinama sožaljne brzojavke. Taj- zna njeno moč «« r,™™« rin wmiuwi nu uuu*uidu«m - * po Imenovanju komisije za falsilika-torsko afero in njeno pravico do nik Greco je prečita! zakonski predlog, vpliva na usodo Evrope, ki predvideva povišanje kr. rvojaških Nekateri pravijo, da je Nemčija pri-akademij, kr. pomorske in kr. aero- stopila k locarnskemu paktu le radi nautične akademije na čast in stopnjo tega, da bo imela proste roke proti univerz. N j vzhodu. To sicer ne zadeva Kot prvi govornik pri razpravi za- zavedati se moramo, da Nemci . . k on skega načrta za odobritev locarn- z enim očesom na mfejo ob Brennerju. i cev, opozicija pa 11. V anketnem od skega pakta je nastopil on. Zimolo. Na- Svečano moramo izjaviti, da italijanski boru bodo zastopane vse frakcije des- Francoski orni-' narod ne ho nikdar dopustil, da se niče in levice. Ta sklep se smatra kot: _____ _ —_________•__^MAz-lnAz-ltA^lm T> rt^Vvl r. lr at« I ___ ^ . r« Francija proti znižnnju posadke v Porenju PARIZ, 21. «Journal» poroča: Zuna BUDIMPEŠTA, 21. Na sinočnji seji nji minister Briand je kot odgovorim me yiullINarodne skupščine je bil sprejet pred- demaršo nemškega poslanika v. Uo-Italije- a log, da se sestavi anketni odbor 25 Cla-|scha zaradi porenske posadke zjaMl ci gledajo nov, v katerem ima vlada 14 poslan- da zmzanje francoskih cet ^edaj no ~_____----™ 11 V an!ratnom n.l- HlOre ptltl V pOStCV. — t a m a t>. i s i n a od klonila z d itev s svojim narodom, se pojavlja stremljenje, da bi se koroško vprašanje — na podlagi Rennerjevega tolmačenja — rešilo s privoljenjem kulturne avtonomije. Tu pa zopet koleba «Tagespost» med einonzie in Bertelet. To je prvič po vojni afere, toda šele potem, ko bo državno da so 80 francoski vladni možje oficijelno m- pravdništvo končalo preiskavo in še le udeležili sprejema na nenišKein pi pred pričetkom sodne razprave. Odbor štvu.__ "n ^S^^^t^i Francoski woinl dol? napram fltnerHi predsednik je samo stavil pogoj, da morajo biti razprave komisije absolutno tajne. Komisija bo nato v plenumu skupščine podala poročilo. Kakor se izve iz sodnih krogov, gre v sedanjem stadiju preiskave predvsem zato, da se ugotovi, v koliki meri so Izjave francoskega poslanika v Washmgtocu WASHINGTON, 21. Predsednik Coo-lidge je sprejel novega francoskega poslanika v Washingtonu, Berengera, ki mu je predložil poveril na pisma. Poslanik je predsedniku zagotavljal, Smrt senatorja prof. Camilla Golgija PAVIA, 21. Danes ob 12.30 je umrl senator prof. Camillo Golgi. Pokojnik je bil odličen patolog. Izvoz žita prepovedan do 30. junija i. L RIM, 21. « Gazzetta Ufficiale» objavlja naslednji kr. odlok-zakon z dne 3. januarja 1926. št. 41., ki se tiče prepovedi Žitnega izvoza: Čl. 1. Izvažanje žita je prepovedano do 30. junija 1926. Ta kr. odlok-zakon velja že od 1. januarja 1926. ter bo predložen parlamentu, da ga izpremeni v zakon. Nov ravnatelj «Secola» MILAN, 21. Dunajski poročevalec dnevnika «Corriere della Sera», Italo Zingarelli, je bil imenovan za ravnatelja «Secola». Bojkotiranje humorističnega dnevnika «Becco Giallo» RIM, 21. Sinoči so fašisti pričeli izvajati bojkot proti humorističnemu dnevniku «Becco Giallo». Ponoči so se škvadristi podali pred tiskarno, kjer se tiska imenovani dnevnik, ter so uprizorili demonstracije. Na lice mesta so prihiteli policijski funkcijonarji in karabinerji ter so razgnali fašiste. Poslednji so nalepili po mestu več letakov, v katerih pojasnjujejo razloge bojkota ter pozivajo vse fašiste, da izvršijo svojo dolžnost. Danes so fašisti onemogočili razprodajo dnevnika «Bec-co Giallo» v Rimu ter ekspedicijo tega lista na deželo^_ šestdnevna kolesarska dirka v Berlinu BERLIN, 21. Včeraj se je končala Šestdnevna kolesarska dirka v berlinski Športni palači. Po jako hudem boju je odnesla zmago amerikanska dvojica Namara-Heron, ki je dobila 569 točk. Na drugem mestu sta Italijan Giorgetti in Nemec Rieger s 509 točkami. NrziKno delovanje lososi. Ril odbora ie hila rakliučena ob 1715 Raz-lštirih do šestlh t,ednih' Zd} se' da je poravnanja finančnih obveznosti, ka- noHoitirii intH^ Slede oseb vsa afera P°P°ln01^a. tere je prevzela tekom vojne, povdarja prava se nadaljuje jutri. jasnjena. Kvečjemu bi se mogli izšle- Fl,mJciji ponovno nedotakljivost med- diti še kaki postranski krivci. Z naj- narodnih J)0godb tudi sedaj, ko se na-večjim naporom iščejo one falsifikate, hu-a y hudih potežkočah. Francija se ki so še v prometu. Ako se ne bi našli, zaveda> da ne j30 prišlo do vzpostavitve bi bilo nadaljnje sodelovanje s franco- normalnih razmer v svetovnem gospo-« i. detektivi nepotrebno Stroški za darstvu vse do tedaj dokler ne bodo Proračuna za vrhovno ^žavno upravo preiskavo ter škoda, ki jo ima Franco- vso države izpolnile obveznosti, ki jih in ministrstva za izenačenje zakonov ska narodna banka, bo najbrž krita s imajo? -n dokler ne bosta koučnove-sprejeta premoženjem glavnih krivcev. iljavno vzpostavljena kredit in zaupa- BEOGRAD, 21. (Izv.) Finančni odbor Vojaški škof Zadravec je potom hon- nje H kollcu je še rekel, da je trdno je danes ves dan razpravljal o prora- vedskega ministra vložil na -vrhovno preprigan? da j^o tradicijonelno prija-čunu vrhovne državne uprave, o po- armadno poveljstvo prošnjo, v kateri teljstvo z Združenimi državami dopri-kojninah in o državnih dolgovih. Po prosi za svoj odpust iz vojaške službe. neslo Franciii olajšave pri postopnem predloženem proračunu vrhovne držav- Po poročilu fcMagzarorsaga» se bo v piaeevailju dolga. ne uprave znaša civilna lista za kralja zadevo škofa Zadravca po njegovem Predsednik Coolitlge je med drugim 24 milijonov dinai'jev, apanaža za prin- vstopu v samostan bavila le se cerkve- izjaviij da trdno upa, da bo v iiajkmj- ca Gjorgja 60 tisoč in njegova draginj- na gosposka, ska doklada 120.000 dinarjev, tako da Opoldanski «Nap» poroča I V. da se bo Sem času prišlo do zadovoljive rešitve tega vpašanja ter da ima ameriška so izdatki skupne civilne liste predvi- bivši nadvojvoda Albreht s svojo ma- komiSjja vso najboljšo voljo. Tudi on deni na 24,180.000 dinarjev. Za Narod- terjo Izabelo v kratkem izselil iz Ma- - .... • , , - no skupščino je proračun predvideval džarske. _ 47,024.023 din., za predsedništvo ministrskega sveta 2,923.940 din., za državni svet 6,860.220 din., za glavno kontrolo 17,612.720 din., za dvorsko pisar- Italijanski poslanik pri predsedniku poljske republike VARŠAVA, 21. Predsednik republike no l,75l!l60'din. in za dvorni maršalat je včeraj sprejel v avdijenci italijan-300.000 din., tako da bi znašali skupni skega poslanika v Varšavi, comm. izdatki vrhovne državne uprave 133 Maionija. _ milijonov 427.483 dinarjev. Za državne dolgove je bilo stavljenih v proračun 571,024.582 din. in za pokojnine 498,057.551 dinarjev. Resen spor za kitajsko vzhodno železnico PEKING, 21. Spori radi prevoza kitajskih čet na kitajski vzhodni železni- je povdarja! dejstvo, da veže odkritosrčno prijateljstvo obe države že jod nekdaj. Pri razpravi o proračunu v finanč- ci so privedli do resnih bojev za upra-nem odboru se je vnela živahna deba- vo železnice. Ruski generalni konsul ta. Zastopniki opozicije so kritizirali v Karbinu je prekinil odnošaje s kitaj-posamezne postavke izdatkov tega pro- skimi oblastmi. Kitajci so se odločili, računa, nakar je bil isti, skrčen za da rešijo vprašanje z orožjem. Želez-3,710.000 dinarjev, sprejet z 19 glasovi niški promet je ustavljen. Tudi Rusi proti 6. grozijo, da bodo odposlali čete. Finančni odbor je nato prešel k raz-j LONDON, 21. Kakor poročajo iz Man-pravi o proračunu ministrstva za izena-1 džurije so sovjeti pričeli oboroženo m-čenje zakonov, ki znaša 582.408 dinar- J tervencijo. Čete marša! Tsang-Tso-jev, ki se imajo uporabiti le za plače Lina so v boju med Mukdenom in Shan ministra in njegovih uradnikov. TajGaig Wanom ter prodirajo zmagovito proračun je bil sprejet brez prikrajše- J proti Pekingu, vanja z 19 glasovi proti 6. Po teh odobritvah je finančni odbor Mosulsko vprašanj« . J. . CARIGRAD, 21. Angleški poslanik Lind-pretresal proračun rezervnih - kreditov,! sey Je odpotoval v Angoro. Novinarjem je ki znaša 100 milijonov dinarjev. Ta izjavil, da je njegovo potovanje v zvezi z! svota je določena za rf»zne nepredvi-1 mosulskim vprašanjem. Politične vesti KONFERENCE 'JUGOSLOVENSKIH ČEKOSLOVAŠKIH IN ROMUNSKIH POLJEDELCEV Čehoslovaški listi poročajo, da pride v kratkem času do skupnih konferenc čehoslovaških, jugoslovenskih in romunskih poljedelskih organizacij o skupnih interesih, posebe še carinskih in prometnih. Na podlagi teh konferenc se ustanovi najbrže skupna institucija, ki bo zastopala interese teh poljedelskih krogov. Pozneje bi se imele tem akcijam pridružiti tudi bolgarske poljedelske organizacije. MADŽARSKA FALSIFIKATORSKA AFERA IN NJE POSLEDICE Madžarski demokratski blok je sklenil na svoji zadnji konferenci podati v seji narodne skupščine predlog, da se sestavi parlamentarna anketna komisija, ki naj bi izsledila politično ozadja falsifikatorske afere. S tem bi odpadla v madžarskem parlamentu razprava o potvarjanju francoskih novčanic. Ven-idar je parlamentarni položaj jako na- •EDINOST« V Trstu, dne 22. januarja 1026. pet iu se zapleta tem bolj, ker so legi-timisti — pristaši nadvojvode Otona — oklenili pridružiti se akciji demokratskega kluba, kar bi pomenilo, da tudi legitimisti stopajo v borbo proti sedanji vladavini in regentu Horthyju. Zato so verjetni glasovi, ki se širijo v političnih krogih, da se namreč pripravljajo na skrivnem velike spremembe. Položaj ministrskega predsednika X3ethlena in regenta, Horthyja da je omajan v toliki meri, da resni politiki že razmišljajo o njunih naslednikih. BeUilen je — tako trdijo — že v času izsledovan ja falsifikatorske afere podal avojo demisijo in samo njegova stranka, ki trepeče pred vsako spremembo sistema, ga je prisilila v to, da ostaja nadalje na svojem mestu. Agencija ministrskega predsednika daja vsem opo-Eicijonalnim uredništvom privatne informacije, glasom katerih se Horthy odreče svojega položaja državnega upravnika v teku (j mesecev. Francoski listi poročajo, da so francoska oblastva točno poučena, da je bila falsiflk&torska akcija prirejena v namen, da bi se z nje pomočjo uprizoril velik vojni puč s ciljem, da se nadvojvoda Albreht proglasi za madžarskega kralja. Na čelu akcije da je stal Albreht sam, a glavni njegov svetovalec je bil Windischgraetz. Ker se denarna sredstva, potrebna za uresničenje tega mačrta, niso mogla nabaviti normalnim potom, so se voditelji te akcije odločili za falsificiranje francoskih novčanic. Signal za puč je imel biti trenutek, ko bi bila oddana že četrtina potvorjenih novčanic. Istega dne bi pripravljene organizacije zasedle vse vojašnice pod vodstvom poslanca Gom-bosa. Albreht bi postal kralj, Horthy paladin, a Windischgraetz ministrski predsednik. Vsi ti veliki in drzni načrti so splavali po vodi in ostal je svetoven Škandal in pa neizbrisna sramota za madžarsko pleme. DNEVNE VESTI čestitke „Edinosti" psvođem petdesetletnice Polstoletnemu borcu za pravice našega življa v Julijski Krajini — Udruženje Slovanskih Srednješolcev v Italiji — prepričano, da tolmači čustvo vsega našega di-jaštva, izraža tem potom svoje najiskre-nejže čestitke. K petdesetletnici vašega lista samo: Na mnoga že leta, zdrave moči za pravo, resno delo vsemu našemu rodu v korist. Srednješolsko društvo «Vesna» v Gorici. „Osservaforg Trlesilno" o naiam iubilelu «Osservatore Triestinou od 19. t. m. omenja med dnevnimi vestmi tudi jubilej našega lista. Pod naslovom «GiubiIeo d'un giornale» (Jubilej lista) piše: «Tržaški slovenski list «Edinost» glasilo istoimenega političnega društva, je dovršil 50 let svojega obstoja in je ob tej priliki objavil spominsko številko s slikami onih mož, ki so največ prispevali ali še prispevajo k delovanju lista, s življenjepisnimi podatki o teh možeh, dalje slikami prejšnjih in sedanjih urednikov, med katerimi vidimo dekana uredništva, stanovskega tovariša Maksa Cotiča. Poleg tega vsebuje ta številka številne pozdrave in spominske sj>i-se raznih piscev. «Edinosti» in tovarišem njenega uredništva naše prisrčne čestitke. Kakor tudi danes! . Ravno pred Štiridesetimi leti je triden-tinski list «La voce cattoIica» ostro napadel «Našo Slogo» glasilo istrskih Hrvatov in miljenko «očeta Istre», Škofa Dobrile. Rečeni list je pisal: «Naša Sloga», organ klerikalcev, ki ga urejuje neki duhovnik Mate (Mandič. Prip. ured.) zastopa bolj interese ruskega carja, nego one Sv. očeta in nekoliko časa že ne dela drugega: obmetuje z blatom najodlič-nejše osebe naše duhovščine. iSamo zato, ker je kak Čestiti duhovnik italijanske narodnosti — pa naj bi bil to tudi škof sam — je izložen najbolj pr os taški m najbrez-obraznejšim klevetam. Te dni je neki ve-lečastiti g. župnik smatral za primerno, da hrvatsko pevanje pri maši zameni z laticskim in že se je oglasila «Naša Sloga» in kriči škandalozno, ker se je hrvatski jezik zameni t s prokletim jezikom latinskim. To je pravr osljivost samodržca! Pa kaj se more iuai pričakoATati od lista, ki se označa za katoliškega, ki pa vendar na rojstni dan carja vseh Rusov izhaja ovenčan s trobojnim okvirjem....« Z ozirom na to grdo denuncijacijo piše zadnja «Istarska Riječ»: Da je ruski car še na prestolu svojih! očetov, bi taki pobožnjaki in njim slični svetniki pisali tudi danes tako. Ker pa ruskega carja ni več, postavljajo danes na njegovo mesto — framasone. Dokler sta bila Avstrija in Franc Jožef, tedaj: denunciraj Srbo-Hrvate in Slovence, da J so v službi ruskega carja; danes na, ko sta vse to Italija in fašizem, ljuti nasprotnik fra-j masonov, daj, denunciraj Srbo-Hrvate in I Slovence, da so — framasoni! Jezus Kristus pa je učil: ljubite tudi sovražnike svoje! - ' «Naša Sloga> pa je odgovorila tedaj, da' sicer ne nosi na čelu naslova «katoIiški». list, uiti ne najsvetejšega simbola vsakega pravega katoličana, svetega razpela, vendar pa da more Mnelo trditi, da je vse-kdar in povsod branila nauk naše sv. vere. Nikdar se ni družila z nazori-liberaJci, brezverci in preganjalci naše vere, niti ni nikoli oznanjala divjaških načel, kakor to delajo nekateri pretvezno «katoliški» listi. Vedno se je ravnala po besedah Odrc-šenikar Ne stori drugemu, kar ne želiš, da bi drugi tebi storili! Dalje je «NaŠa Slogu» označila kot kleveto trditev, kakor da napada častite in nedolžne duhovnike in celo nekega. «svete-ga škofa. Ker vedno ločuje človeka od njegovih del, je obsodila v skrajni potrebi, ne vprašujoč, ali je dotičnik častiti, presvetli1 ali «sveti»: Grdo delo, pa naj ga je storil kdor-koli, ostaja vedno grdo delo. Se več: čim nižji je človek po stanu in naobrazbi, tein prej bo vsakdo opravičeval kako grdo delo. Kakor je «Naša Sloga« obsodila onega župnika, ker je hrvatski jezik zamenjal z latinskim, tako «rezobrazno» bomo tudi v bodoče napadali vsakogar, ker si ne damo kratiti, cerkvenih pravic, ki so nam jih priznali rimski papeži in cerkveni zbori. Drzna laž pa je, da bi bila «Naša SIoga» latinski jezik, ki se rabi v cerkvi, imenovala «prokleti jezika. Zato ne sprejema poukov o katolicizmu in vse denuncijacije je ne bodo ovirale, da ne bi nadaljevala v dosedanji smeri. Svet naj vidi, «kako se pod krinko katolicizma Sirijo in oznanjuje nasilje, denuncijacija in laži-liberalizem!» Tako je pisala «Naša S!oga» pred Štiridesetimi leti. O volku pravijo, da menja dlako, ne pa svoje narave. In vestni na-' zovi-katoliki pa ne menjajo ne dlake, ne narave. NAPAD NA VLAK V MEKBIKI Pred dnevi so poročali vsi listi o napadu na vlak med mestoma Meksiko in Gua-dalajara. Tukajšnji meksikanski konzulat nam je poslal uraden opis dogodka, iz katerega je razvidno, da so bile vesti o omenjenem napadu deloma pretirane deloma netočne. Sporočilo pravi: «Dokazano je, da nima napad na guada-lajarski vlak nič opraviti s politiko, ker je bil izvršen izključno z roparskim namenom. Vsi potniki so se rešili. Vladne čete so ujele sedem oseb, ki so pripadale tolpi. Te osebe so bile ustreljene. Drugi člani tolpe se zasledujejo in upanje je, da bo v kratkem ujet poglavar tolpe.» REPRIZA «KRALJA NA BETAJNOVI* V nedeljo ob -4. uri pop. ponovi «čitalni-ca» pri Sv. Jakobu to močno Cankarjevo dramo, ki se je igrala že zadnjič s tako lepim uspehom. Opozarjamo na to predstavo predvsem okoličane. Za občinstvo iz mesta se ponovi igra še prihodnji četrtek. V glavni ulogi nastopi g. Sila, v ostalih večjih ulogah nastopijo še gg. Širok, Gvar-djančič, Cesar in Primožič in ge. Silova, Kreševičeva, Hervatinova in Stepančičeva. Režira g. Terčič. Jutri v soboto generalna vaja za «Kralja na Betajnovi». — Prosim vsi in točno! Društvene vesti S. D. «Adria». Jutri sestanek. — Društvo «Zora». V Četrtek občni zbor. — Pevsko društvo «Slavec» v Ricmanjth bo imelo svoj občni zbor v nedeljo dne 21. januarja ob 1. popoldne z navadnim dnevnim redom. — S. D. «Primorje» na Prošeku sklicuje za nedeljo, 23. t. m. ob 10. uri svoj I. redni občni zbor. Dnevni red: 1) Pozdrav predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4) Volitev novega odbora. 5) Slučajnosti. Iz tržaškega ilvllenja Samomorilka pri Loven spoznana. Kakor smo včeraj poročali, so predsinoč-njim našli v gozdiču pri Lovcu truplo mlade ženske ki se je zastrupila z oetovo kislino. Pri njej niao našli nikakih listin, zato sprva ni bilo mogoče dognati njene istovetnosti. Včeraj zjutraj pa je prišel v mrtvašnico mestni bolnišnice mladenič, ki je spoznal v mladi samomorilki svojo sestro, 27-letno šiviljo Lionello Luzzatfo, sta-nujočo v ulici Ferriera št. 37. Mladenič je izjavil, da nesrečna sestra ni nikoli tožila, da bi bila sita življenja; zato tudi ni vedel povedati, kaj jo je privedlo do obupnega koraka. Samomorilen skok v morfe. Iz obupa, ker je bil že delj časa brezposeln in je radi tega živel v bedi je 20-letni težak Antoni Štokovac, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 104, včeraj pred-poidne sklenil končati z življenjem. S tem žalostnim namenom je okoli 11. ure skočil s pomola «Audace» v morje. Toda predno so ga zagrnili hladni valovi, v katerih je upal najti večni mir, ga je neki pomorščak, ki se je nahajal tam blizu s svojim motornim Čolnom, zgrabil s krepkimi rokami in ga potegnil iz Neptunovega mokrega kraljestva. Deset minut pozneje je mladenič že ležal v topli postelji mestne bolnišnice, kamor je bii prepeljan z avtomobilom rešilne postaje. Ako si ni s hladno kopel jo nakopal kak nevaren prehlad, bo v par dneh zopet zdrav in čil kot.... riba. Razne nozgode pri delu. til-letni kurjač Anton Juresko, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni-Campaneile št. 573, je včeraj popoldne delal na parniku «Cleopatra», ki ga popravljajo v Lloydo-vem arzenalu; v strojnem oddelku je čistil rjo. Pri tem delu, ki ga je vršil stoječ na slabo pritrjeni deski, je nenadoma izgubil ravnotežje in padel z višine 2 metrov na stroje. Zadobil je več ran na levem sencu ter se precej hudo pobil po hrbtu. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje mu je podal prvo pomoč, nato je bil Juresko prepeljan v mestno bolnišnico. Okreval bo, ako ne nastopijo kake komplikacije, v 10 dneh. Podobna nezgoda je doletela včeraj popoldne 50-letnega mehanika Vincenca Jug, stanujočega v ulici Donato Bramante št. 8. Mož je dobil nalog, da popravi streho nekega tramvajskega voza v tramvajski lopi pri Sv. Soboti. Ko je pa plezal po lestvi na tramvaj, se mu je spodrsnilo in padel je z višine kakih 4 metrov tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v gležnju. Po prvi pomoči, ki mu jo je podal na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico. — Pri popravljanju plinove napeljave v ulici XX Settembre je včeraj popoldne radi uhajanja plina postalo 39-letnemu delavcu mestne plinarne Jakobu Pečenko, stanu j o-čemu pri Sv. Mariji Magdaleni — Campa-J nelle št. 591. Tovariši so ga prenesli nai svež zrak in ker mu ni odleglo, ga je edeu Končno spremil v mestno bolnišnico. Tam je zdravnik podal Pečenku potrebno pomoč in mož je kmalu prišel zopet k sebi — -Na parniku «Silvia Tripcovich»v zasidranem v prosti luki V. E. III. se je pred-sinočnjim ponesrečil 26-letni pomorščak Vincenc Rajković, doma is Labinja v Istri. Pri delu na krovu, kjer je pomagal težakom nakladati blago, se >:e spotaknil ob neko vrv in strmoglavil z Višine 4 metrov v tovorno barko, privezano tik ob boku parnika. Dasi se je hudo pobil po obrazu, mladenič sprva ni hotel v bolnišnico. Toda včeraj se je počuti) tako slabo, da so ga vendarle morali prepeljati tja. Ker so zdravniki ugotovili, da ima Rajković poleg Številnih ran po obrazu tudi zlomljeno spodnjo čeljust, s^bo moral zdraviti najmanj kake 4 tedne. Neprilike rime. Radi vdihavanja ogljenčevega dvokisa, ki se je širil z ognjišča in napolnil slabo prezračeno kuhinjo, je včeraj opoldne postalo slabo 40-letni Mariji Toffoll, stanujoči v ulici Beccherie št. 9, in njenim dvem otrokom. Vsi trije so že bili padli v medle-vico, ko je neka soseda slučajno odkrila, kaj se godi. Poklicala je na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je kmalu spravil mater in otroka iz vsake nevarnosti. Nato jih je prepiistil domači oskrbi. — »Posledica paglavske neprevidnosti*. Pod tem naslovom smo predvčerajšnjim poročali, da je 15-1 etni Ludvik Pluder stanujoč v Barkovljah — Kontovel štev. 221, izmaknil z nekega voza na uiitninski črti pri Kontovelu steklenico vina ter da si je pri begu zlomil nogo. Kakor smo dognali po nadaljnih informacijah, ta vest ni popolnoma točna. Predvsem ni res, da je deček izmaknil steklenico, ker je tedaj bcp.1 bršljan z materjo v bližini užitnin-ske črte. Neki mestni stražnik ga je po krivem osumil in ga jezno nahrulil, naj mu vrne steklenico. Dasi deček o tej ni nič vedel, še je iz strahu pred grozečim stražnikom spustil v beg in si pri skoku čez zid zlomil nogo. Stražnik ga je potem dohitel in oklofutal. ReSka pokrajina ILIRSKA BISTRICA. Občni zbor vojnih pohabljencev bistriškega okraja. Vsi vojni invalidi občin Bistrica, Trnovo, Jablanica, Jelšane, Prem, Knečalc, Zagorje so vabljeni, da se udeleže občnega zbora državnega udruženja vojnih invalidov, ki se bo vršilo v nedeljo dne 24. t. m. ob 10.30 v kinematografu Ličan v Bistrici, ki je bil blagohotno stavljen na razpolaganje. Dnevni red: Volitev novega odbora. Slučajnosti. Prisoten bo delegat udruženja za vso Jadransko Krajino e vsem osrednjim odborom. V interesu vsakega pohabljenca je, da se zborovanja udeleži Udeležijo se lahko tudi tisti pohabljenci, katerih prošnje še niso rešene. VaSCanl Herpeljcl-Kozlnd In Tubeljcl naznanjamo trpko vest, da je naš ljubljeni In v&espoštovanl gospod V ^^^ fiaditčitelj v Herpeljah po dolgi in mučni bolezni, 20. t. m., na kliniki v Trstu, preminul. Ohranimo ga v blagem spominu. HERPELJE-KOZ1NA-TUBLJE, 21. januarja 1926. iei •• -t - - m fjjfel % C "r* »T < - M HMumii > ' ' .-ur--;.^/t.-* ' -'Ifcrj ■'-■nM^.j::-. n- > - V .-•>* ' r. %*.' It,. •£.* ^„v/ - - š.m X ■ jfes w i" ■ ^^ Pevsko in bralno društvo „Zvezda" In „Godbtno društvo" v Herpeljah naznanjata tužno vest, da jima je kruta siuri ugrabila dne 20. januarja, v dobi 61. let njunega dolgoletnega člana, večletnega predsednika in soustanovitelja gospoda Štefana Šiškovič naduflttlja Bodi mu blag spomin! Herpelje, 21. januarja 1926. i6a M iN ' ''Z&Ujt •-'»• •.♦i'"? T? _ "T" ' i & ; »»T* tS-^čC: -jež * M » ** Kmečka hranilnica in posojilnica v Herpeljah naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni načelnik In soustanovitelj, gospod nsdučitelj dne 20. t. m. na kliniki v Trstu, preminul. Bodi mu lahka zemljica. Herpelje, 21. januarja 1926. 163 Vesti z Goriškega IZ SEJE DEŽELNEGA ODBORA FURLANSKE POKRAJINE (19. I. 192«.) 1. Zadeve, ki so se odobrile: Solkan: Dravinjska doklada uslužbencem; Tolmin: Obrtni davek, ureditev njegova; Gorica Nakup zemljišča za ureditev ulice Leoni; Dole: Prispevek za ustanovitev kmetijske- fa urada v Idriji; Idrija: Draginjska do-lada mestnim uslužbencem; prispevek občine Vojsko za idrijsko bolnišnico; Trnovo, Sadi o: Proračun dobrodelne kongregacije za 1. 1925.-1927.; Tolmin: Ureditev taks za klavirje, biljarde, davkov na pse, izprememba davka na živino; Opatjeselo:1 Vknjižba prehoda; Domberg: Davek na obrt; Kanal: Obrtni davek; 8krilje: Odstop delnic vipavske železnice deželi; Dornberg: Izprememba davka na pse; Solkan: Brezplačen odstop barak občin; Dornberg: Odstop delnic vipavske žileznice deželi; 2. Zadeve, ki so se preložile za poznejšo sejo: Tolmin: Izterjatev družinskega davka; Idrija: Pristop k deželni zvezi samostojnih činiteljev; Dornberg: Davek na najem; Bilje: Izknjižbena pobotnica Gor-kiču; Gorica: Dobrodelna kongregacija, prodaja nepremičnin po pok. Lenardiču; Miren: Taksa na napise; Tolmin: Pooblastitev obCine, da lahko zahteva večje predujme od občinske izterjevalnice. DRUŠTVA. — Svoboda — Njivice uprizori v nedeljo igro « Samosvoj" — Brda, ki jih je sneg zakril in pobelil, se bodo vabilu našega društva gotovo odzvala. Saj je že igra sama vredna da se pogleda. In potem so še pesmi. Znano Vodopivčevo «Vojaci na poti« — zapoje naš zbor. Prireditev bo v Kojskem, ker ni na Njivicah prostora. Začetek ob 3. — Društvo v Ozeljanu se g. popotniku v (zadnji) «Straži» prav lepo zahvaljuje da ga je omenil. Res lepa navada, da človek potuje in včasih prisluškuje, samo prvo je treba slišati. Čujemo, da društvo se pridno pripravlja za pustno prireditev, ki bo lepa in domača. — — «Škrjanček» — Čepovan priredi svojo prvo letošnjo prireditev koncem januarja. Spored je sledeči: 1) Domen — Igrokaz v 5 dejanjih, 2) Oblaček: Dr. B. Ipavec — moški zbor. 3) SkrjanČek: Prelovec — moški zbor. Je to naša domača prireditev, je to naša pesem. Zato upamo, da nas marsikdo pose ti. —• — Mlad. oda. Z. P. D. v Solkanu ponovi v nedeljo dne 24. t. m. že v nedeljo z najboljšim uspehom igrano Igro «Dekte z biseri" — Pridite in poglejte, ne bo Vam žal. —. Vesna — Gorica: danes sestanek s predavanjem v narodnih prostorih ob istem času. ZABAVNI VEČER V TRGOVSKEM DOMU stila. — Odbor «Kmetiškc čitalnice» v Podlagi. AJŠEVICA. Tukajšnja mladina priredi v nedeljo dno 2 4. t. m. ob 3. uri popoldne v dvore ni g. Valentina Komela veselico s sledečim vzp«)-retfom: 1. Italijanska deklamacija, 2. Planinarila, Fr. Ferjančič, poje domači mešan zbor, 3. Svarenje, V. Vodopivec, po jo moški zbor, 4. Slovenska deklamacija (J<'i-tejeva prisega) 5. Veseloigra v dveh dejanjih, Trije tički. Med odmori svira izbrani orkester iz Gorice. Po veselici ples in Šaljiva pošta. — K obilni udeležbi val;i — mladina. Borxri3 poroćUa. DEVIZE: Trst, il jan AmtterJaai od !);)>.- do 1000.— Belgija od Uli — do liS.—*. Patia 9J !S0 do 93-— Lon.lon od 120.-T0 do lv><>.45 ; Ne-v Vork o \ 2 I '>' 6o 24.80; Španija oi 'US.— Ho 35+.-; Javita cd 478.-- do 48 »,— ; Atene od .1.4.— do 34 —; Berlin od 5S7.~ do 6 *J.— - Bu'iar^t od 1<).7 > do 11.2.*» Vr^ga od 73.2 > do 73.75: Ogrsia oJ (ft.0340 do O.UiM; Dunaj od — .3 IS —.3j I; Zu>-r«b od 4J./G do 4 k 10. Bcuocjjhko obveznice 67 '•">. VAL.LT L*: Irst; 21 januarja. Avstrijske kror*i 01 0 0344 do 0.0350; dinarji od 4.V"» do i k—* dolarji oi J4.(i » de 217*'; novci po 20 frankov od U4.— do i'7 — funt Šterling od I •) 10 do l .0.10. MU VVs- !LI 06LHII i! BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko, slavec, via tiinli;« POSNEMALNIKE ZA MLEKO, zi Lanz in Vega, jako dobre, majhne ?„ sestnike in velike za mlekarne produ.a po konkurenčnih cenah J ust l .^aj, (lonca Via Favetti »i. 7 » DVA pletilna stroja, s popolno opravo v, dobrem stanju, predvojna stroja se radL bolezni prodata. Naslov pri upravništvu ® L&r Zobozdravnic 83 ZSaffl ■ M. D. dr. D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU I Vis N. R. Imbriani 16,1. (»ftifla S. GM) od 9-12 In od 3-7 829 B plačuje ALOJZIJ POUH, PlflZZB GarftsaldI Z prvo nadstropje Pazite na naslovi Pazita na naslov'