SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
GLAS SLOVENIJE, ŠTEVILKA 51
OB PETDESETIH IN DRUGIH OBLETNICAH...



Simon Novak obuja spomine pred taboriščno barako v Bonegilli...
Melbourne — Ameriški pilot in melbournška Slovenka. Kaj imata skupnega? Berite na strani 9
NAZAJ V BONEGILLO
Bonegilla, 24. in 25. aprila 95, tu se je pred 39. leti pričela avstralska življenska zgodba slovenskega begunca Simona Novaka. Simon seje kot 19-letni deček podal na dolgo pot, , najprej iz rodnega Ljutomera do Salzburga, od toa pa z ladjo Toscana v Avstralijo... Danes kot invalidski upokojenec živi v iiielbournškem predelu Bayswater, Slovenci ga še posebej dobro poznamo zaradi njegovega "hobija" -fotoamaterstva. (Simon večkrat izdela fotografije tudi za naš časnik). V Bonegillo, mestece ob meji med New South Walesom in Victorio pa se Simon in njegova soproga Diana nista podala sama, pridružila sta se skupini slovenskih izletnikov -potovanje je organiziralo Slovensko društvo Melbourne oziroma Helena Leber. Več na str. 10
V TEJ ŠTEVILKI
—	Iz dnevnika urednice str. 2
—	Poziv Državnemu zboru in vladi RS Stališča predsedstva SDSS do 50. obletnice konca II. svetovne vojne
str. 3
—	To in ono iz Slovenije str. 4
—	Filatelistični stolpec, Mavra in Ivan Vodopivec
str. 5
—	Po svetu Zapisali so še v... str. 6
—	SSK KS-Okrogla miza "Razprava o spravi"
str. 7
—	Čas obletnic in ju-bilejev-40. let slovenskega društva Plani nka
str. 8
—	Imeli smo ljudi-slovo od Mariana Kovača str. 9
—	Bonegilla -begunsko taborišče Nova knjiga "Zbogom Libertybell" str. 10
—	Angleška stran 11
PROSLAVA OB 50. OBLETNICI ZMAGE NAD FAŠIZMOM IN NACIZMOM
Sydney. 8. maj 1995 — V Sydneyu je bila ob 50. obletnici zmage nad nacifašizmom osrednja slovesnost "Vistory in Europe - VE Day". V program je bila vključena postavitev treh rodov avstralske vojske: mornarice. Letalstva in pehotnih enot. Padlih v II. svetovni vojni so se spomnili z molitvijo, po igranju avstralske himne pa so navzoče nagovorili predstavniki avstralskih vojaških enot. Spregovorila sta tudi premier NSW Bob Carr in auverner NSW Rear Admiral Sir Peter Sinclaire. V svečani del ie bilo vključeno tudi posebno odvijanje zastav evropskih držav. Med proslavo so igrah glasbo, ki je oila popularna med vojno. Med mnogimi povabljenimi gosti so bili tudi predstavniki konzularnega zbora, med njimi ameriški
ambasador,^ Slovenijo pa je zastopal častni konzul za Avstralijo Alfred Brežnik s soprogo. Po proslavi je bil v Operni hiši za vse častne aoste pripravljen poseben sprejem z zakusko. Tistim avstralskim borcem iz II. svetovne vojne, ki so se borili v Normandiji je podelil francoski generalni konzul v Avstraliji posebne Vh-Day medalje. Prav tako tudi ruski ambasador tistim, ki so se borili v ruski vojski ali v zavezniških četah. V II. svetovni vojni je v Evropi izgubilo svoja življenja 9.500 avstralskih vojakov. Tudi v Melbournu in Canberri so obeležili ta dan z raznimi slovesnostmi. V Canberri je avstralski prvi minister Paul Keating položil venec na grob neznanega junaka.
ENGLISH PAGE FOR THE WHOLE FAMILY - Page 11
AVSTRAI.SKI SLOVENSKI NHODVISN1 INFORMATIVNI ČASNIK — 14-dncvnik. ccna $ 2.00 — THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER
LZ DNEVNIKA
Stanke Grcgorič
" UREDNICE
Pred dobro uro je prinesel poštar na moj naslov v Melboumu 2. in 3. številko novega atraktivnega slovenskega barvnega tednika MAG. Pismo uredništvu:
MAG. h valji, ker ste se tako hitro odzvali na mojo "telefonsko prošnjo". Že imena Danilo Slivnik, Vinko Vasle, naj-novinarja katerih članke sem tako rada brala v Delu in druga, so jamstvo za uspeh! MAG je revija, ki je Slovenija še ni imela! Tudi mene spominja na zagrebški Start, vendar ima vaš MAG sodobnejšo revijalno opremo in seveda lepe barvne fotografije, odlikuje pa se tudi s pestro vsebino - razne reportaže, članki iz politike, kulture, gospodarstva, mode. itd. itd. Užitek! Želim vam dolgo življensko pot v upanju, da boste uvrstili na svoje strani tu in tam tudi kakšno zgodbo slovenskih izseljencev - morda pa posvetili zdomcem kar celo stran?! Upam, da boste Glasu Slovenije, ki je edini vseavstralski slovenski informativni in neodvisni časnik - štirinajstdnevnik, dovolili, da pri urejanju uporabi tudi vaše članke in fotografije. Če se, dragi naši bralci, želite naročiti na revijo MAG, ki ima 117 strani lahko pokličete v Slovenijo na telefon: 0011-386-61-13 29 230.
Nekateri bralci so mi zaželeli srečno pot v Slovenijo...žal se srečanja urednikov slovenskih medijev po svetu ne bom mogla udeležiti, nadomestoval pa me bo Jože Žohar. pesnik in urednik literarne revije Svobodni razgovori iz Sydneya. Jožetu srečno pot z željo, da nam prinese s srečanja čim več lepih vesti in naj se zavzema za boljše informiranje Slovencev po svetu.
Letos beležimo rekordno število novih naročnikov. Tu je Slovenski primorski socialni kub Jadran iz Melbourna, pa Ivanka Kolačko, predsednica Sveta slovenskih organizacij Viktorije in drugi posamezniki — vseh sem neizmerno vesela! 10. mai 1995 - C Jlas Slovenije v tretje leto! Ubrali smo tisto (politično) spravno pot, ki smo si jo avstralski Slovenci zarisali pred petimi leti - 28. julija 1990 na ustanovnem srečanju Avstralske slovenske konference. Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo z našim neodvisnim listom dokazali, da je sprava med nami le mogoča, res, včasih z malce dvignjenim tlakom in jezo, ki pa se le nekako ohladi in potem zopet nadaljujemo skupno pot — v preteklosti in danes različno misleči! V spravnem duhu za jutrL^ki prihaja vasa Stanka	/y
ZANIMIVO, kajne?
Sramota za Celje! Mesto je dobilo Stalin cafe, ki je v trenutku
S ostal osrednje zbirališče celjske mladine, a celjskih podstrešjih so se še našli diktatoijevi portreti in kipi...Stalin ie med drugim odgovoren za tistih štirideset tisoč mrtvih na območju občine Celje leta 1945, kar je ugotovila tudi Demosova komisija..Je tudi to "proslavitev50. obletnice? /Slika iz Mladine/
Brisanje prahu z zgodovine
Peter Košak TO POT MORAMO PREHODITI
To pot moramo prehoditi. Vsak zase. In vsi skupaj. Tej poti moramo prisluhniti. Vsak zase. In vsi skupaj. To pot moramo začutiti, kako čas prehiteva kosti in jih predaja sosedu za — upaj.
PO GOBE
bom jaz boš ti mi vsi bomo bomo po gobe bomo šli bomo mi vsi bomo bomo šli bomo šli po gobe pazi na nebo na dež pazi pazi se se plazi se po trebuhu se se po trebuhu plazi se da ne bo nič narobe nič narobe ko boste našli strupene boste velike našli gobe boste
Pesmi poslala Ivanka Škof ob drugi obletnici smrti
avstralskega slovenskega pesnika Petra Košaka ***
Marcela Bole
MATERINSKI DAN V BEGUNSTVU
Begunska mati, ne otiraj preveč solz, raje na tiho zapoj: "Juhej! Juhej!", dokler je še vode in kruha kej. Živel materinski dan, čeprav v tujini praznovan!
Ob proslavljanju 50. obletnice »zmage nad fašizmom in nacizmom«_
Poziv državnemu zboru in vladi Republike Slovenije
Dan za dnem dobivamo informacije o tem, kako različno slovenske ustanove (državne in nedržavne) tekmujejo med seboj, da bi čim opazneje proslavile 50. obletnico »zmage nad fašizmom in nacizmom«.
Podpisani ugotavljamo:
-	letos mineva 50 let od konca II. svetovne vojne;
-	mineva 50 let od konca italijanske, madžarske in nemške okupacije Slovenije;
-	mineva pa tudi 50 let od uradne uveljavitve komunističnega režima v Sloveniji.
Zato podpisani zahtevamo:
-	državni zbor naj ugotovi, da je komunistični režim v povojnem obdobju sistematično kršil temeljne človekove pravice slovenskih državljanov;
-	državni zbor naj ugotovi, da so državni organi v povojnem obdobju organizirano izvrševali zločine nad državljani Slovenije (množični poboji, posamezni poboji brez sodnega dokaza krivde, stalinistični procesi proti industrijalcem, obrtnikom, kmetom, duhovnikom in drugim izobražencem);
-	državni zbor naj ugotovi, kateri državni organi so izvrševali te zločine in kdo jim je dal takšna navodila;
-	državni zbor naj končno sprejme zakon o popravi krivic žrtvam komunističnega nasilja in o razveljavitvi vseh povojnih političnih procesov kot nezakonitih, nelegitimnih in pravnone-veljavnih;
-	državni zbor naj zagotovi, da se označijo vsa množična grobišča in grobovi posameznikov, ki so bili pomorjeni v imenu revolucije. Pravica do groba je osnovna človeška in civilizacijska pravica in zahteva, ki je znana že od antične Antigone dalje;
-	vlada Republike Slovenije naj zagotovi, da bodo ustrezna ministrstva pravočasno pripravila informacije, ki jih potrebuje državni zbor za gornje ugotovitve.
Podpisniki izhajamo iz prepričanja, da zgodovinskega spomina ni mogoče pozabiti, niti izbrisati, temvreč ga je treba na kulturen način premagati in preživeti.
Podpisniki: dr. Janez Jerov-šek, univ. prof.; dr. Ljubo Sire, ekonomist; dr. Jan Makarovič, univ. prof.; dr. Ivan Urbančič, znanstveni svetnik; dr. Ivan Svetlik, univ. prof.; Jože Snoj, pisatelj; dr. Janez Bernik, univ. prof.; Niko Grafenauer, pesnik; Lojze Lebič, skladatelj; dr. Janko Kos, univ. prof.; dr. Primož Simoniti, univ. prof.; Aleksander Zora, urednik; Andrej Hieng, pisatelj; Lojze Kovačič, pisatelj; dr. Lojze Marinček, znanstveni svetnik; dr. Jože Duhovnik univ. prof.; dr. Andrej Inkret, univ. prof.; dr. Marko Kos, univ. prof.; Drago Jančar, pisatelj; Andrej Aplenc, dipl. inž.; dr. Ernest Vršeč, univ. prof.; dr. Mišo Jezernik, sociolog; Janez Jalovic, dipl. arh.; dr. Frane Adam, doc.; Dane Zaje, pisatelj; msgr. Marijan Gnamuš, univ. prof.; Janez Markeš, novinar; mag. Vinko Vodopivec, Vik-
IZJAVA
tor Blažič, publicist; mag. Drago Demšar, odvetnik; dr. Joža Mahnič, literarni zgodovinar; Rudi Šeligo, pisatelj; dr. Sergej Gomišček, univ. prof.; dr. Go-razd Vesnaver, univ. prof.; dr. Marica Marolt-Gomišček, univ. prof.; dr. Jože Kobe, raziskovalec; dr. Gabrijel Tomšič, univ. prof.; dr. Anton Jeglič, univ. prof.; dr. Peter Šuhel, univ. prof.; dr. Tine Valentinčič, univ. prof.; dr. Alenka Rad šel, univ. prof.; dr. Janez Marolt, univ.
prof.; dr. Peter Go-sar, univ. prof.; Dare Valič, igralec; dr. Slavko Rakovec, univ. prof.; dr. Lu-_ dvik Vidmar, zdravnik; dr. Vlado Brinovec, doc.; dr. Milan Štrukelj, univ. prof.; dr. Janez Žumer, zdravnik; dr. Franc Svete, zdravnik; dr. Andrej Bručan, zdravnik; dr. Marija Horvat, univ. prof.; dr. Božo Kralj, univ. prof.; dr. Jože Bertole, zdravnik; dr. Zvone Zajdela, univ. prof.; dr. Savo Leonardis, univ. prof.; dr. Janez Trontelj, univ. prof.; dr. Tadej Bajt, univ. prof.; dr. Dušan Fefer, univ. prof.; dr. Jurij F. Tasič, univ, prof.
Stališča predsedstva Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS) do proslav ob 50. obletnici konca
II. svetovne vojne
mM i
1.	Zavračamo totalitarne ideologije in politične sisteme, temelječe na fašizmu, nacizmu ali komunizmu in poudarjamo, da so vsi povzročili tako človeštvu nasploh kot tudi slovenskemu narodu velikansko gorje.
2.	Izražamo spoštovanje vsem tistim partizanom, ki so prijeli za orožje iz domoljubnega prepričanja in niso zavestno sodelovali v socialistični revoluciji.
3.	Obsojamo vsako kolaboraciio s totalitarno ideologijo in tujo državo, katere namen je bil ohranitev ali pridobitev politične oblasti na nedemokratičen način.
4.	Zahtevamo pravične odškodnine internirancem, pregnancem, nasilno mobiliziranim in drugim žrtvam okupatorjevega nasilja.
5.	Zahtevamo popravo krivic, ki jih je povzročil komunistični režim ter pravične odškodnine preživelim.
6.	Nasprotujemo izrabljanju 50. letnice konca druge svetovne vojne za poudarjanje kontinuitete med nekdanjim
enopartijskim in sedanjim demokratičnim sistemom v Sloveniji.
7.	Zahtevamo takšno sestavo odbora za obeležitev
50. letnice, ki bo odražala pluralnost mnenj v slovenski družbi in ne bo še bolj delila naroda na podlagi nekdanjih razrednih kriterijev.
8.	Zahtevamo, da se ukinejo visoki materialni privilegiji in nagrade za sodelovanje v socialistični revoluciji ( izjemne pokojnine in druge ugodnosti revolucionarjev) ter da se sredstva prerazporedijo za štipendije mladih in nova delovna mesta.
9.	Zahtevamo, da obeležitev 50. letnice simbolizira spravo, temelječo na popravi krivic in obojestranskemu odpuščanju.
10.	Nasprotujemo poskusom, da bi vnovična delitev na vsiljenih dilemah sprla mlade generacije, ki si želijo zvedeti resnico, vendar ne želijo vnovičnih obračunov in od vlade pričakujejo predvsem dostojne pogoje za šolanje in zaposlovanje.
Glas Slovenije Siran 4 - TO IN ONO IZ SLOVENIJE
Prepiri pred dnevom zmage Stranke, partizani, domobranci in cerkev so se zadnji teden pred proslavo zmage nad fašizmom prepirali o vprašanju, ali se lahko na
Prireditvi pojavi rdeča zvezda, artizani so napovedali, da bodo na proslavo prinesli svoje prapore... drugi pa se nadtem zgražajo. Slovesnosti bodo sicer potekale brez krščanskih demokratov (SKD) in desnih opozicijskih strank. SKD bodo imeli svojo slovesnost ob obletnici zmage in konca vojne v soboto, 13. maja pri spomeniku padlim v boju za samostojno Slovenijo na ljubljanskih Žalah. Tudi Janševi socialdemokrati (SDSS) se ne bodo udeležili uradne proslave. Sprašujejo se kaj bo rekla tujina, če bo na proslavi prisotna ikonografija iz socialističnih časov in če izve, da je 13. maj, ko naj bi .proslavljali zmago nad fašizmom, v resnici dan ustanovutve Udbe. Zato so socialdemokrati iz odbora že pred . kratkim izstopili. SDSS in Slovenska ljudska stranka (SLS) pa niso zadovoljni še s predlaganimi govorniki ha osrednjih proslavah, saj z Milanom Kučanom in Janezom Drnovškom, po njihovem mnenju, ne bo zagotovljena potrebna pluralnost.
Državne prireditve ob 50. obletnici konca druge svetovne vojne
—5. maja je bila v Ajdovščini, kjer je prisegla prva slovenska vlada, razšiijena seja občinskega sveta; —8. maja zvečer pa so, podobno kot povsod po Evropi, zagoreli kresovi; —13. maja bo v Ljubljani pohod okoli mesta;
—13. maja — na dan sv. Servacija v Cankaijevem domu slavnostna akademija, govoril bo predsednik Milan Kučan;
—14. maj — na peto velikonočno nedlejo oziroma na dan sv. Bonifacija osrednja slovesnost z mašo v stolnici, slovesna seja državnega zbora, opoldne na Trgu Republike v "Triumfu" -. slovesna postavitev vseh rodov slovenske vojske, teritoialcev in policajev, ki so leta 1991 branili samostojnost Slovenije, borcev druge svetovne vojne, internirancev, morda
ga tudi pripadniki zavezniških enot. tovor premiera dr. Janeza Drnovška.
Prireditve Slovenskega spominskega odbora —9. in 10. junija znanstveni simpozij v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani o vojnih in povojnih dogodkih v Sloveniji;
—	18. junija ob 10. uri maša za pobite domobrance in druge žrtve vojne na Tehaijah;
—	20. junija ob 17. uri slovesna maša v samostanski cerkvi v Vetrinju na Koroškem;
—23. junija ob 19. uri slavnostna akademija v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani, sodelovali bodo predstavniki slovenskih skupnosti iz različnih krajev sveta; —24. junija ob 20. uri glasbena dramska uprizoritev s solisti in
orkestrom Resurrecturis v Cankaijevem domu v Ljubljani; — 24. junija ob 18.30 maša za domovino v ljubljanski stolnici, ki se je bodo udeležili številni rojaki na obisku v domovini. —Osrednja prireditev — maša v Kočevskem rogu. Napovedujejo velike skupine iz Argentine, Severne Amerike, Zahodne Evrope in Avstralije.
Posvetitve kapele ob jami pod Krenom verjetno še ne bo, ker še ni postavljena. Tudi o spominskem parku v Teharjah krožijo po slovenskem tisku različna ugibanja: bo vse pripravljeno za slovesnosti ali ne?
Škofovska konferenca o proslavi
V tisku se je oglasil dr. Alojzij Šuštar, ki med drugim meni "da se je domobranstvo začelo kot povsem legitimna samoobramba pred poboji civilnega prebivalstva, ki so jih izvajali komunistični" revolucionarji...partizani in domobranci so imeli pred očmi isti cilj: svobodno Slovenijo".
Srbski patriarh Pavle 16. junija res v Sloveniji? Mladina piše, da bi morale slovenske oblasti dobro premisliti predno bi izdale vstopni vizum za Slovenijo "ali pa naj mu kupijo tudi letalsko karto, ki bi ga popeljala kam drugam. V Haag, denimo."
SrbsKi patriarh Pavle je na Palah med slovesno mašo svoje bosanske rojake pozval, naj se "bojujejo za obrambo svobode, ozemlja m vere". Bernard Nežman pa piše v istem listu med drugim: Patriarh srbske pravoslavne cerkve prihaja na obisk v Slovenijo; isti patron, ki mirne duše roma k vojnim zločincem na Pale. Patriarh Pavle sploh ne more narediti napake, kaj šele, da bi veljal za političnega negativca, saj je njegova dolžnost, kot pravi v enem zadnjih intervjujev, skrbeti tudi za duše morilcev. To bo paša za fotoreporteije - slikati Pavleta z janezom Drnovškom in Alojzijem Šuštarjem.
Pot krščanskih socialistov iz SKD
Na predvečer 54. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte je skupina socialno čutečih kristjanov v Ljubljani ustanovila Kiščansko-socialno unijo, stranko, ki želi biti idejni naslednik krščanskih socialistov. Eden od ustanoviteljev te stranke in dolgoletni [»dpredseanik SKD Franc Miklavčic je dejal, da so jih v SKD obravnavali kot nekakšne sektaše in da se je v stranki izgrajeval lik avtokratskega, karizmatičnega in totalitarnega vodje, predsednika stranke SKD Lojzeta Peterleta.
Narodni demokrati se bodo združili z Janševo SDSS
Maijan Vidmar, predsednik Narodno-demokratske stranke je napovedal skorajšnjo združitev s SDSS in dejal,
da je v slovenski politiki prostor le za tri do štiri močne stranke. Do združitve naj bi prišlo ta mesec na kongresu SDSS.
Tajni kongres Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke
Po novem se bodo borili predvsem proti spravi, cerkvi in tujcem, je določilo na kongresu okrog 70 članov.
Peterle ni bil izbran
Lojzeta Peterleta niso izvolili za predsednika odbora za mednarodne odnose. Med volitvami so ga podprli je člani krščanske demokracije (SKD> in tako ne namerava več kandidirati za to mesto.
Stoletniki
Statistični zavod sporoča, da v Sloveniji živi 26 žensk in trije moški, starejši od 100 let.
Razstava v Topolšici Posvečena je spominu na delno nemško okupacijo, ki sta io 9. maja 1945 podpisala generalpolkovnik Alexander Lohr, poveljnik armadne skupine E in nemških oboroženih sil za jugovzhodno Evropo, in Matevž Hace, polikomisar četrtega operativnega območja, kot predstavnik slovenske partizanske vojske. Skozi spodnjo štajersko seje takrat umikalo 300.000 poraženih vojakov.
Študentsko srečanje v Ljubljani Tudi slovenski študenti, ki živijo v zamejstvu in tujini, bi se radi učinkovito organizirali v klube. 21. in 22. aprila je prišlo v Ljubljano 25 mladih Slovencev iz Celovca, Gradca, Dunaja, Trsta, Zagreba, Monoštra in Splita. Srečali so se s predstavniki urada za Slovence po svetu, organizirali so delavnice o kulturi, športnem sodelovanju, izobraževanju, pomenili pa so se tudi na splošno o prihodnosti sodelovanja zamejskih klubov z matično študentsko organizacijo.
Laboratorij mariborske bolnišnice na računalniškem sistemu IBM & Dalcom Slovensko podjetje Dalcom je s svojim sistemom opremilo laboratorij Splošne bolnišnice v Mariboru. Prav ta sistem je zanimiv primer, kakšne rezultate lahko daje sodelovanje med velikim IBM in manjšim slovenskimi softverskimi hišami.
Peta obletnica prvih demokratičnih volitev te dni mineva, še ena, za mnoge Slovence veliko pomembnejša obletnica - 5. obletnica prvih demokratičnih volitev. Predsednik SDSS Janez Janša je na tiskovni konferenci dejal, da je to obletnica, ki zasluži slovesnost na državni ravni. Tako pa je Liberalna demokracija Slovenije (LDS) napovedala le stranskarsko proslavo z naslovom "Pet let parlamentarne demokracije v Sloveniji".
FILATELISTIČN1 STOLPEC
Mavra in Ivan Vodopivec Adelaide, Južna Avstralija
50. obletnica konca II. svetovne vojne
FRANKFURT -LJUBLJANA
ROME
ZURICH
LONDON
MUNICH
VIENNA
-LJUBLJANA -LJUBLJANA -LJUBLJANA -LJUBLJANA -LJUBLJANA
FRANKFURT	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
MUNICH	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
LONDON	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
VIENNA	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
ZURICH	-LJUBLJANA-SKOPJE	$400
ROME	-LJUBLJANA- SKOPJE	$400
FRANKFURT	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
MUNICH	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
LONDON	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
VIENNA	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
ZURICH	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
ROME	-LJUBLJANA-TIRANA	$350
MCKAY TRAVEL COMPANY Suite 13, 115 PITT STREET PIBA HOUSE - SYDNEY NSW 2000 PHONE: 00ÖÖ1Ö 002 231 6099
V tisoč petsto vojnih dneh, kolikor jih je bilo odmerjenih slovenskemu ozemlju med drugo svetovno vojno, so v taborišča strpali več kot 60.000 civilistov, moških, žensk in otrok. V to število niso vštete druge civilne žrtve vojnega nasilja - okoli 80.000 izgnancev in preseljencev, 500 otrok, ki so jih iztrgali staršem in jih prepustili v posvojitev okupatorskim družinam, številni zaporniki, obsojenci, talci in končno vse prebivalstvo slovenske prestolnice Ljubljane, obdane od februarja 1942 do konca vojne z bodečo žico in stražami, da je bilo mesto v celoti spremenjeno v orjaško taborišče.
ADRIA AIRWAYS
NOV IN
AUSTRALIA
OFFERING THE FOLLOWING RETURN AIRFARES
Cvetje - izvirna grafika Rudija Spanzla. Za ponazoritev petdesete obletnice konca druge svetovne vojne si je umetnik zamislil alegorično upodobitev. S tem grafičnim listom pa ni oznamoval samo spomina na preteklost, marveč je odprl tudi novo stran v svojem delu. Za to živahno, veselo in spodbudno slikarstvo je izdelani list naravnost simbolično vzoren. Grafika naj bi omeni ista zlato
P
lista zlato, upodobljeno cvetje pa z ale° takorekoč plava na "nebeškem" ozadju. Na listu nastopa nož, ki je cvetu ugrabil kaplje krvi.
EUROPA '95«
mir in svoboda
50. obletnica osvoboditve taborišč.
MILANO
Na skupni tiskovni konferenci delovnih skupnosti Alpe-Jadran in Arge-Alp so predstavili izkaznico mlaaih. Z njo bo letos poleti lahko več kot 5000 mladih iz devetnajstih dežel skupnosti Alpe-Jadran in in enajst iz skupnosti Arge-Alp z velikim popustom obiskalo številne kulturne in druge ustanove v Lombardiji in prav tako kupovalo avtobusne, železniške in letalske vozovnice. Tiskovne konference sta se udeležila tudi
Bredstavnik slovenskega zunanjega ministrstva in direktor j rada za mladino RS.- j
BUENOS AIRES
Lita Stanič je argentinska filmska režiserka slovenskega rodu. Svojo filmsko pot je začela 1965 z režijo kratkih filmov, kasneje je sodelovala
pri celovečernih filmih, leta'
1992 je režirala film Zid\
molka, premiera je bila v
Buenos Airesu. Film so
predvajali tudi na nedavnem
goriškem filmskem festivalu in
v ljubljanskem Cankarjevem
domu.
CARACAS 
Mariborska drama se je predstavila na 10. mednarodnem festivalu v glavnem mestu Venezuele z La divino commedio Tomaža Pandurja, Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane pa z Robertom Zuccom Matjaža Pograjca, ki se je | leta 1992 uspešno predstavilo s Šeherezado Iva Svetine.
VRBSKO JEZERO PRI CELOVCU
Po veliki noči so odprli po vsem svetu znani Minimundus j (Mali svet), zabavišče s pomanjšanimi maketami znanih stavb, ki leži ob Vrbskem jezeru pri Celovcu. Letos bo med 163 miniaturnimi modeli svetovno znanih objektov tudi prvi slovenski prispevek - Plečnikova Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Minimundus bo odprt do 15. oktobra.
PEKING
Prvi Slovenec v Kitajskem filmu. Mali Juan Gašparič je nekoč sanjal, da bi postal hlmska zvezda...Kitajski producent je za upodobitev malega Li Menga (čigar oče je Kitajec, mati pa Avstralka) v nadaljevanki Pregrešna ljubezen izbral 12-letnega | Juana, ki °ovori kitajsko brez naglasa...sedaj pa noče več | sprejeti filmsih vlog, ki mu jih se naprej ponujajo kitajski producenti. Jana, prvega Slovenca v kitajski kinematografiji prepoznavajo povsod - prodajalke v trgovinah, taksisti in mimoidoči. Rodil se je v Pekingu, ker tam delajo njegovi starši in pravi, da se je celo navadil na tamkajšnjo onesnaženost mesta in kadar pre na obisk v Slovenijo se "zaradi čistega zraka" razboli. Juan se je po snemanju šestih nadaljevank vrnil svoji bogati zbirki igrač, mački, piščančku, hrčku, saksofonu in prijateljem, s katerimi je zapravil svoj prvi honorar.
LUZERN
Slovenija je letos od 28. aprila do 7. maja prvič sodelovala na sejmu kmetijsktva v švicarskem Luzernu. Prijavilo se je 40 slovenskih razstavljalcev, ki so predstavili Slovenijo v malem - njen napredek, njene lepote in njen dobrote. Mea drugim so se predstavili tudi mleKarji, vinarji, predelovalci mesne industrije in rib. Podjetja so prikazala žitne in slaščičarske izdelke, brezalkoholne pijače, medene izdelke in podobno. Posebno privlačna je bila ponudba kulinaričnih specialitet, ki se je imneovala "slovenski kulinarični kotiček".
OPČINE NAD TRSTOM
V dvorani Zadružne kraške banke v Opčinah nad Trstom so pred kratkim priredili šeste Primorske slovenistične dneve. Priredilo jih je slovenistiČno društvo Trst-Gorica-Videm. Predstavili so novejše publikacije, na literarnem večeru pa sta nastopila Boris Panor in Alojz Rebula, Vladimir Jarc pa je recitiral izbrane pesmi Srečka Kosovela. Tema drugega dne je bila fašizem in primorska književnost. Tema tretjega dne pa Slovenščina na zahodni meji danes.	H
LJUBO S IRC "RESNIČNA BORBA ZA SVOBODO"
Ljubo Sire je izdal knjižico pod gornjim naslovom. V knjižici se sprašuje: Množično ubijanje — čast ali sramota za Slovence? Na tretji strani pa piše —
Motto: Konec leta 1945 se je na seji centralnega komiteja (celo) Titu zagabilo: "Dovolj vseh teh smrtnih obsodb in ubijanja in vsega tega pobijanja! Smrtne obsodbe nimajo več učinka! Nihče se več ne boji smrti!" (Milovan Djilas, Wartime Harcourt, Braco Jovanovich. New York 1977, str.449). Dalje Ljubo Sire poziva:
Poziv članom partije, naj se zares odpovedo komunizmu! Poziv partizanom, naj pokažejo svojo neodvisnost! Na 4. strani piše Odprto pismo g. predsedniku republike Milanu Kučanu in g. generalu Ivanu Dolničarju.
S pozivom partizanom — borcem za svobodo zaključuje kmižico s sjedečimi besedami:
"Velika večina partizanov je šla v boj, ker so hoteli svobodo za slovenski narod. Tak boj je bil nujen, ker je bila nacistična nevarnost brezmejna. Obžalovali so, ko so komunistični voditelji ta čisti ^smoter začeli kaliti z 'drugo etapo' in 'razredno vojno'. Se bolj so obžalovali, daje zaradi tega nastal med Slovenci razkol in so se nekateri Slovenci znašli ob okupatorjih, česar nikakor ne moremo odobravati. Skrajni cas je, da partizani — borci za svobodo povedo, da je bilo 'razredno ubijanje' stvar komunističnih voditeljev in da oni niso bili za komunizem. Ker so bile okoliščine tragične, so popravljeni dati roko vsem, ki so komunizem črtili bolj kot vse drugo, pa tudi komunistom, ki so v zmedi pojmov šli med staliniste, vendar so sedaj spoznali svojo napako in so pripravljeni sodelovati z rojaki — Slovenci kot enaki z enakimi."
MLADINA
Glavna miselna nit, ki se prepleta skozi pisanje Spomenke Hribar je približno taka: Če smo morali poslušati eno stran in eno resnico 45 let, to ne pomeni, da moramo zdaj poslušati tudi drugo naslednjih 45 let in da bi imela tudi ta eno samo resnico.
V tedniku Mladina se Spomenka kritično ozre na komuniste, na slovensko oblast, o domobrancih pa razmišlja tako: ...Zdaj z domobranske strani trdijo, da je sprava nemogoča, da ne pride v poštev. S komunisti ni sprave! To °ovorijo seveda danes, ko se čutijo močne, češ da jim je dala zgodovina s padcem komunizma prav in je zdaj prišel jihov čas. Čas njihove resnice in pravice! In zato naj bi jim tudi pripadala .(nad)oblast...
Toda da bi antikomunistična stran dosegla tako moč, mora najprej vzpostaviti mit o sami sebi, se pravi Resnico. Resnica, če hoče biti Resnica, mora biti brezmadežna. Današnji boj za Resnico, za interpretacijo domobranske vloge v vojni in v državljanskem sporu je zato tako neusmiljen in sovražen, saj mora nasprotno stran okriviti in demonizirati do pekla, da bo lahko njena plat. njena resnica vstala lepa in čista m predvsem - v vlogi žrtve. Ker če kot žrtev, takorekoč v samoobrambi narediš kakšen zločin, je to razumljivo, ali ne? Se več, tak zločin naj sploh ne bi bil zločin!
La REPUBLIKA in drugi
Izjave slovenskega zunanjega ministra Zorana Thalerja na portoroški prireditvi Čas in ljudje, češ daje meja med Italijo in Jugoslavijo, nastala po drugi svetovni vojni, krivična za Slovence, že dobivajo prve odmeve. Italijanska zunanja ministrica sodi, da tak govor ni v helsinškem duhu, bivši podsekretar Caputo pa Slovence razglaša za zakrinkane balkanske komuniste. La Republika piše, da je Thaler pomaknil čas nazaj. Tudi druga zamejska sredstva javnega obveščanja povzemajo Thalerjevo ugotovitev, da je jugoslovansko-italijanska meja, kot je bila začrtana po vojni, za Slovenijo nepravična. Po njej je namreč ostalo v Italiji 120.000 Slovencev. Tako je Slovenija plačala ceno za druge jugoslovanske republike, predvsem Hrvaško, ki je dobila Istro, Dalmacijo in otoke, medtem ko je sama ostala brez koščka obale med Trstom, Križem, Nabrežino in Sesljanom, kjer že stoletja živijo Slovenci. Dobila je sicer 36 kilometrov obrežja vzhodno od Trsta, čeprav je nekdanja cona B segala tja do Mirne, vendar se je vseeno žrtvovala za bivšo Jugoslavijo.
Prejeli smo...
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES KONFERENCA ZA SLOVENIJO
Okrogla miza "Razprava o spravi"
Ljubljana, 7. aprila 1995
Namen okrogle mize je bil obravnavati problematiko sprave na čim bolj nepolitični ravni s tem, da se razsoja dogajanje v tragediji NOB in revolucije med drugo svetovno vojno edino s stališča slovenske državotvornosti in sicer strogo samo iz tega stališča.
K sodelovanju pri okrogli mizi so bili povabljeni: Agneletto Branko, dr., Trst Bernik Jože, dr. ZDA/Škofja Loka Bučar France, prof. dr., Ljubljana Drobnič Anton, dr., Ljubljana Hribar Spomenica, mag., Ljubljana Klemenicič Vladimir, prof. dr., Ljubljana ' Pahor Boris, Trst Pirjevec Jože, prof. dr., Ljubljana Pleterski Janko, ak. dr., Ljubljana Ojnik Stanko, prof .dr., Maribor
Sodelovanje so odpovedali: Bernik Jože, Drobnič Anton, Ojnik Stanko.
Pobudnik okrogle mize je bil prof. dr.-inž. Dušan Nendl iz Maribora (SSK-Odsek za tretjo univerzo, Odsek za geopolotične študije Slovenije). Dr. Nendl se je zadnji dve leti mea drugo svetovno vojno pridružil, čeprav mladoletnik, takozvanim "plavim" in sc umaknil leta 1945 v Italijo. Delal nato ena in pol leta v angleških premogovnikih, dokler ga niso sorodniki iz avstrijske Koroške povabili k sebi in mu omogočili študij tehnike v Gradcu. Tako je dodobra spoznal razmere v slovenski emigraciji, se. vključil v probleme slovenske manjšine na Koroškem ter doživel porazne posledice takozvane "ideološke vojne" med takratno jugoslovansko uradno politiko in emigracijo, katero so koroški Slovenci v večini pasivno spremljali, ne razumevajoč, zakaj pravzaprav sploh gre. Imel ie neposredno priliko spoznati slovensko politično kulturo, ki je temeljila na izrazitem zavračanju stališč politično in idejno drugače mislečih.
Dr. Dušan Nendl je v svojem referatu za okroglo mizo med drugim zapisal tudi sledeče:
"Ta kultura se je v Sloveniji že pred drugo svetovno vojno pokazala ob zamenjavi oblasti, v izločitvi pripadnikov nasprotne nazorske in politične usmeritve s pomembnejših družbenih položajev. Zaradi tega se je potencial doseganja političnih kompromisov stalno zmanjševal in je končno pripeljal do državljanske vojne.
Medvojnih dogodkov se seveda dobro zavedam. Zavedam pa se tudi, da jih naša generacija, ki je vse to doživela, ni sposobna nepristransko opisati in izreči o njih neko objektivno sodbo. Se Kot mladostnik, ko sem ležal z malarijo v begunskem taborišču v severni Italiji leta 1945, sem prišel do. zaključka, da ležijo vzroki za našo narodno tragedijo v nas samih, v naši miselnosti, v naši nizki politični in idejni kulturi...
...Preden se spustimo v nadaljna razmišljanja, naj omenim sledečo indijsko prispodobo: 'Slepci so prišli k indijskemu modrecu in ga prosili, da jim razloži, kakšen je slon. Modrec da pripeljati slona in postavi enega slepca k njegovemu trebuhu, drugega k nogi, enega k rilcu, drugega spet k ušesu. Ko so slepci spet potipali vsak svoj del slona, jin je modrec vprašal:'No, kakšen je slon?' Slepec, ki je bil pri trebuhu, je rekel, slon je kot velik sod; tisti pri nogi je rekel, slon je kot drevesno deblo; tisti pri rilcu, slon je kot velika kača; oni pri ušesu, slon je kot velika pahljača'. Seveda je imel. vsak slepec prav, vendar ie opisal samo ael slona oz. resnice. Predsednik Kučan je nekoč dejal:'Vsak Slovenec ima svojo resnico.' Njegovo ugotovitev si dovolim dopolniti:'Vsak Slovenec ima svoj del resnice', kajti resnica je v bistvu samo ena, mi lahko prepoznavamo samo njen del in vsota vseh spoznanj delov resnice nam šele omogoča, da se približujemo celotni resnici...Razprava o spravi je smiselna takrat in samo takrat, če se vsak soudeleženec obveže, da se bo dosledno vzdržal slehernih žaljivih izrazov. Ali z drugimi besedami: če si želimo
ribližati se resnici, je nujno, da se osvobodimo tako sovraštva ot ljubezni.
Doseči spravo med nasprotujočimi si udeleženci omenjenih spopadov postaja nujnost ne samo zaradi mednarodnega ugleda države Slovenije ampak tudi in predvsem zaradi njenega obstoja.
...Največja državotvorna napaka KP Slovenije je bila ta, da je izkoristila NOB za revolucijo s ciljem doseči po vojni absolutno oblast, kar ii je tudi uspelo. Namenoma je vzbudila odpor v drugih političnih strankah proti prihajajočemu socializmu, da bi uničila med narodom ugled vseh političnih skupin, ki se niso strinjale z obliko NOB diktirano od nje, ter jihJ>otisnila v naročje okupatoija...
...Tako imenovana desnica je podlegla tej taktiki z ustanavljanjem vaških straž in pozneje domobrancev. Vaške straže in domobranci sta bili edini skupini med okupiranimi narodi, katere zastopniki so sedeli v emigrantski vladi (v Londonu), ki se je borila proti silam osi, medtem ko so na domačem ozemlju po dogovoru stalno sodelovali z okupatoijem kot oborožena sila v borbi proti organizaciji, ki je nosila ime osvobodilna fronta slovenskega naroda in ki je imela v svojem programu to osvoboditev na prvem mestu, pa čeprav je dejansko zasledovala, po nejavnem programu, tudi in pretežno cilje družbeno revolucionarnega značaja... ...Na drugi strani pa je treba priznati NOB nedvoumne zasluge za obstoj Slovenije v okviiju bivše Jugoslavije. Nesporno je dejstvo, da se je Primorska dvignila proti fašizmu v okvinu NOB in samo v tem okviiju. Brez tega bi bila meja veijetno še vedno na Rakeku in bi bili danes brez moija, saj se je pokazala emigrantska takozvana 'jugoslovanska vlada v Londonu' mednarodno politično kot popolnoma nesposobna... ...Gledano torej s stališča slovenske državotvornosti sta torej obe strani slabo premagovali objektivne težave in delali pri tem velike napake...
...Sprava mea obema nasprotnikoma v slovenski državljanski vojni v letih 1941 do 1945 je možna samo, če obe strani priznata svoje napake in sicer s stališča slovenske
državotvornosti.	:----
Zdrav državotvorni čut narekuje: Če bi na eni strani takozvana antikomunistična stran javno-priznala, da je bila njena medvojna povezava s silami osi Rim-Berlin velika politična napaka, in če bi na drugi strani Zveza borcev NOB javno priznala, da je bila izrabljena za komunistično revolucijo in se od nje distancirala, bi se politično vzdušje v Sloveniji nipoma spremenilo in napravilo proste»- pozitivnemu državotvornemu razmišljanju o danes od vseh strani ogrožani državi.
1 Bojim pa se. da to presega slovensko politično in državotvorno obzorje. Namesto tega pa posredujemo medvojno sovražno vzdušje naši mlajši generaciji in jo obremenjujemo s tem kot z izvirnim grehom. Pri tem pa pozabljamo na izvor tega trpljenja, namreč, da sta povzročila vse to goije takratna okupatoija.
Naj zaključim svoje misli prosto po Prešernu: 'KAKO STRASNA SLETOTA JE SLOVENCA "'
Vedno večje miselno in politično razhajanje v slovenskem javnem življenju v zvezi z dogodki za časa druge svetovne vojne na Slovenskem, ki sega v sam vrh državnega vodstva in ki utegne doseči svoj višek letos maja ob priliki proslave petdesetletnice zmage nad takratno nacionalsocialistično Nemčijo in fašistično Italijo, utegne imeti katastrofalne posledice za mednarodni ugled države Slovenije v veliko večji meri, kot se tega njeni državljani vključno slovenske vlade zavedajo. To razhajanje močno hromi notranje politično življenje v Sloveniji. Razočaranje nad državo je zajel tudi ogromen del mladine, ki postaja do nje vedno bolj ravnodušna.
Prof. dr. inž. Dušan Nendl
OBVESTILO
Prosimo gospoda F. Blazekovicha iz Orange-a v NSW, ki je naš naročnik, da se nam oglasi. Pošiljka s časnikom se namreč vrača z oznako: left aadress. Kdor bi vedel povedati kje je F. Blazekovich naj nam prosimo to sporoči.
Uredništvo
Nadaljevanje iz prejšnje številke
KRONIKA
QUEENSLAND
ČAS OBLETNIC IN JUBILEJEV 20. maja bo Planinka proslavila 4(). oblctnico svojega delovanja Snovanje slovenske skupnosti v Brisbanu
Piše Mirko Cuderman
Stanko Sivec poroča v svojem uvodnem članku v Glasu Planinke julija 1964: prvi družabni večer na katerega smo bili povabljeni vsi takrat znani rojaki v Brisbanu je bil prirejen 21. avgusta 1954. V dvorani BAFS, 331 George Str. nas je bilo zbranih 40 odraslih in otrok. Zabava je bila lepa...Za ta prvi javni družabni večer gre v prvi vrsti priznanje pokojnemu Cirilu Vugu, kot prvemu snovatelju tukajšnje slovenske skupnosti. Odbor je potem priredil še dva večera, od katerih je tisti na silvestrovo zelo lepo uspel.
Zanimivo je tudi dejstvo, ki ga omenja urednik Glasu Planinke v istem jubilejnem članku, namreč, da je že takrat visela slovenska zastava brez zvezde na vseh slovenskih prireditvah. Jože Košorok pa nadaljuje v svojem poročilu; Dokler sem bil še sam in Lojzke, moje bodoče žene še nisem poznal, sem večkrat obiskoval Primožičeve in Purgarjeve v Roclea, v Darri pa sem obiskoval Stankota in Bety Smrdel. Stanko je igral na harmoniko in smo se večkrat odzvali vabilu na družabni večer, kjer je bil navzoč tudi Jože Carman. Večkrat smo ob igranju harmonike zapeli. Zabaval nas je z novim magnetofonom ter posnemal petje in govore, kar je bilo za tisti čas nekaj novega, saj smo to reč nekateri prvikrat videli in preiskušali. Na moj predlog smo zbrali nekaj denaija, mislim, da nekaj čez tri funte in jih poslali v Sydney patru Pivku za Misli, katere je prevzel od patrov Bena Korbiča in patra Klavdija Okorna. Naročnina za Misli je bila takrat ena funta.
Naslednje leto, v oktobru 1956 smo imeli PRVO SLOVENSKO SVETO MASO v Brisbanu oziroma Queenslandu. PRVO V ZGODOVINI - fotografija priložena. Maša je bila v Mariiini cerkvi Peel&Manvale St. Ker so Plutovi pred leti živeli ob mostu GraySt. Bridge, so poznali župnika v tej fari v South Brisbanu. Prosili so ga naj nam posodi cerkev, v kar je z veseljem privolil. Po maši smo ga povabili na čajanko, kjer seje seznanil s Slovenci, za katere se nikoli ni slišal, saj smo bili vsi "Yugoslavs". Od takrat naprej so še vedno slovenske maše v tej cerkvi. Patru Pivku sem takrat pisal in ga povabil v imenu naše skupnosti ter mu povedal, da smo pripravljeni za njegov prihod.
Janez Primožič nadaljuje v Okrožnici: Takratni odbor ni imel pravil in se je imenoval "prireditveni odbor". Dne 28. novembra 1954 pa je prišlo do širšega sestanka vseh tukajšnjih Slovencev z namenom, da se izvoli upravni, nadzorni in kulturni odbor. Mesto predsednika je prevzel Ciril Vuga. V teku leta smo priredili tri uspešne družabne večere, dokler nismo na sestanku 12.2.1955 sklenili, da se odbor razide, imovina razproda in preostala gotovina podari dobrodelnemu
OGLAS
MAŠA ZADUŠNICA za pobite slovenske domobrance in slovenske četnike ter vse žrtve vojne in državljanske vojne bo v nedeljo, 25. junija 1995 ob 9.30 dopoldne v slovenski cerkvi sv. Rafaela, 311 Merrylands Rd. Merrylands NSW. Sledi komemoracija v cerkveni dvorani. Vsi prisrčno vabljeni v duhu resnične slovenske narodne sprave. V imenu Nove Slovenske Zaveze: Stanko Aster Stater, Jože Košorok. Marjan Štravs in Ljenko Urbančič.
Prva slovenska sveta maša - Božič 1956
društvu. Predno se je prireditveni odbor razšel, smo 23. januraja 1955 ustanovili novo slovensko društvo pod imenom PLANTNKA. Ustanovitelja sta bila dosedanja člana Stanko Sivec in Mirko Rakušček. Spisala so se pravila, ki jih je prireditveni odbor 11. februarja 1955 tudi odobril s tričetrtine navzočih. Finančni člani so postali šele s 1. marcem in zato naj bi bil to nekak rojstni dan PLANINKE. Prvi začasni odbor je bil sestavljen 19. marca 1955 s predsednikom pokojnim Francom Grčmanom.
O začetku pevskega zbora v Brisbanu pa piše Jože Košorok: Ker so bili Vugovi in Plutovi dobri pevci je nekdo predlagal, da bi imeli petje med mašo. Stanko Sivec je bil organizator in je zbral okoli sebe skupino, ki jo je vadil cerkvenih pesmi. Temu pevskemu zboru sem se pridružil tudi jaz, saj se pri petju ohladi še taka jeza in zamera. Pevske vaje smo imeli na Valley v Crijpt. Tukaj je začel zidati brisbanski nadškof Duhig novo katedralo, radi finančnih težav so z zidavo prenehali in ostala je samo podzemska cerkev, pokrita s cementno ploščo. V njej je bil star harmonij, ob katerem smo vadili in tega so nam Avstralci posodili zastonj.
Vsi ti dragoceni zapiski o začetku slovenskega združevanja na tem delu sveta so toliko bolj pomembni, ker izražajo močno željo po domači družbi. Vzemimo v obzir vse zapreke naše male skupine neznanih ljudi, ki so bili veseli, kadar so med "Jugoslovani" našli kakega Slovenca. Tragično obdobje komunistične vladavine v rodni domovini je znatno oviralo združevanje in tudi delovanje naše skupnosti, toda vseeno smo vzdržali. In prav zato se mi zdi primerno, da se seznanimo z vso to našo kroniko oziroma zgodovino.
40 LET PLANINKE - dosedanji predsedniki. + Franc Grčman 1955 -56; Janez Primožič 1956 - 57; + Anton Kranjc 1957 - 59: Anton Konda 1959 - 61: Miro Celin 1961 - 63; Slavko Pekol 1963 - 64: + Henrik Vujica 1964 - 65; Anton Konda 1965 - 68: Mirko Cuderman 1968 - 69: Jože Barbis 1969 - 71; Albin Tomšič 1971 - 73; Kristina Vujica 1973 - 74; Jože Barbis 1974 - 76; Mirko Cuderman 1976 - 79; Jože V ah 1979 - 80; Mirko Cuderman ¡980 - 82; Jože Barbis 1982 -83: Franc Pečnik 1983 - 84; Mirko Cuderman 1984 - 85; Edi Andlovec 1985 - 88; Albina Vah 1988 - 89; Franc Penko 1989 - 90" Marian Lauko 1990 -91; Stanko Heric 1991- 92; Anica Cuderman 1992 - 93; Stanko Heric 1993-94 in Vinko Coper1994 - 95
TEČAJNA LISTA - slov. tolarjev (SI T) Maj 1995
DRŽAVA VALUTA NAKUPNI PRODAJNI
Avstralija	1 A UD	82.0982	82.5922
Nemčija	1 DEM	81.2290 81.7118
ZDA	1 USD	111.4788 112.1496
Srednji tečaj hrvaške kune:: 2240.0000 SIT za 100 kun
Maša zadušnica za pokojnega je bila v napolnjeni cerkvi Sv. Rafaela v Merrylandsu. V cerkvi se je poslovil od pokojnika tudi Alfred Brežnik, častni konzul RS za Avstralijo, ki je bral sožalna pisma iz domovine Slovenije. Prisoten je bil tudi Dušan Laiovic, častni konzul RS za Novo Zelandijo. Lepa je bila t udeležba rojakov iz Canberre, na grobu seje od Mrujana poslovil še Cvetko Falež. Na Marjanovi zadnji poti je bilo slišati tudi pevce, ki so zapeli: "Gozdič je že zelen" in "Vigred se povrne". Jaz pa sem se od prijatelja poslovil s sledečimi besedami:
V juniju 1992 sva z Marjanom Kovačem na istem mestu govorila v slovo Vladimiru Menartu. Danes se poslavljam od 9 let mlajšega prijatelja...
Najina medvojna leta so bila različna. Rodil se je na slovenski zemlji, ki je bila po letu 1918 pod Italijo. V državljanski vojni je kot bister fantič pomagal partizanom. Med drugim jim je vozil s konjsko vprego hrano. Nekoč so ga pri tem zalotili domobranci ter ga zaprli. Navili so mu ušesa in ga kmalu izpustili. To zgodbo ie z nasmejanim obrazom zelo rad obnavljal ter skušal oponašati ljubljansko narečje domobranskega poveljnika.
Z nalezljivim smehom je tudi rad obujal spomine na dogodek, ko je kot zastopnik canberškega društva govoril v slovenskem sydneyskem klubu. Ker je ostro obsodi\ boljseviški režim v domovini, ga je takratni klubski predsednik skušal spraviti z odra. Vlekel ga je za suknjičeve škrice, Marjan pa je kar nadaljeval in povedal svoje. Ko so canberški Slovenci pred zveznim parlamentom pripravljali protestno zborovanje v podporo štirim zaprtim oporečnikom v domovini, je skušal jugoslovanski ambasador prepričati Marjana, da bo to več škodovalo kot koristilo. Marjan pa je gledal drugače na to zadevo in se odrezal kot je to znal: "Seveda bo več škodovalo kot koristilo. Škodovalo bo komunističnemu režimu." Leta 1988 je bil Marjan med ustanovitelji avstralskega odbora za človekove pravice v domovini, ki ie nudil moralno in gmotno pomoč preganjanim in zaprtim oporečnikom. Bil je tudi med ustanovitelji Društva za podporo demokracije v Sloveniji, ki je podpirala Demos. Postal je prvi predsednik ASK in član upravnega odbora SSK, kakor tudi vodja avstralske delegacije ob dnevu slovenske osamosvojitve, ki jo je izglasoval slovenski parlament 25. junija 1991. Marjan se je bojeval dve leti z rakom na pljučih. Zadnjič sva ga obiskala z Beverly v Mater bolnici v Severnem Sydneyu. Bilo je na velikonočni ponedeljek popoldne, ko je pod oknom kraljevalo pravo velikonočno sončno vreme. Bila nas je peščica, Marjan je bil veder in seje dozdeval pravi mladenič. Zdravniki so mu popolnoma ublažili bolečine, zato se je obisk sprevrgel v politični sestanek, in Marjan je bil spet, kot neKoč, predsednik Slovenskega narodnega sveta. Razpravljali smo o stanju v domovini, govorili o zbiranju podpisov slovenskemu Zboru in se veselili, da je vlada odpovedala majsko parado, v kateri naj bi nastopali komunisti s peterokrakimi zvezdami, ret dni po tistem lepem srečanju je Marian zatisnil oči za vedno. Bil je zagret Slovenec, politično vnet, vendar pronicljiv, zato se je že v svoji mladosti dokopal do spoznanja, da so boljševiki izkoristili domoljubne občutke primorskih Slovencev za svoje načrte. Z drugimi besedami: naiodno-osvobodilni boj ni obstajal po vsebini, temveč le v vsepovsodnih karticah NOB. Pa vendar tudi v srcih tako okrutno prevaranih Slovencev. Med njimi je bil fantič iz Palčja, ki je v davnini vozil hrano lačnim partizanom...
Marjan Kovač zapušča vdovo Olgo, otroke Paula, Marka in Suzanno z njihovimi družinami ter brate in sestre v domovini. Naša žalost je z njimi. Ljenko Urbančič
Nova knjiga "ZBOGOM LIBERTYBELL"
Nekaj slučajnosti in kaj imata ameriški pilot in melbournška Slovenka skupnega?
Zanimiva zgodba! mi je vsa vzhičena dejala Helena Leber po telefonu. Primerna prav za ta čas! Jaz pa sem že skoraj končala časopis in sem morala iskati prostor za to, novo, "zanimivo" z°odbo. Bila je sobota zvečer...telefon...halo, so to Benkotovi? Helena mi je povedala...in pričel se je pogovor, kar nekak telefonski intervju.
France Benkoje Slovencem znana osebnost, ie restavrator, konzervator, clan akademskih slikarjev UNESCA in ne nazadnje je med ustanovitelji Slovenskega društva Melbourne. Z gospodom Benkom in njegovo soprogo Ivo sem se srečala tam davnega leta 1978 ali 79, ko sem obiskala njun dom v Brightonu in sta mi z Nedeljskim dnevnikom pomagala pripraviti prvo radijsko oddajo na takratnem radiu 3 EA. zdaj pa sta mi med pogovorom odkrila tudi to, da je gospod Benko doma z Mlinega na Bledu, odkoder ie moj oče in da sta ob obisku Slovenije spala na domačiji Žerovc (kmečki turizem mojega bratranca), ki je rojstna hisa mojega očeta. Benkotovi so bili nekoč, davnega leta 1927 lastniki hotelov Central in Strgulc, ki so stali ob jezeru, pri vhodu na Mlino in še enega v Gradu. Pa še nekaj: kjijigo, o kateri bomo tu govorili, sta v Sloveniji izdala Edi Selhaus in znani slovenski pilot Janez Žerovc iz Lesc, ki je verjetno tudi moj sorodnik. No, pa dovolj s slučajnostmi in uvodom, pojdimo k stvari, se pravi k Ivi Benko...
V času druge svetovne vojne so se zatekli na domačijo Rigleijevih ( Ivino dekliško ime) v Loški dolini sestreljeni ameriški piloti. Med njimi je bil tudi pilot slovenskega porekla John Ručigaj. Dane v občini Stari trg pri Ložu so bile domobranska vas, zato so morali Riglerjevi Američane previdno skrivati kar mesec dni. Z njimi so se lahko sporazumevali v angleščini, ker je bil Ivin oče ameriški izseljenec; Iva se je sicer rodila v Sloveniji, njena dva brata in sestra pa v Ameriki.
Lani je izšla v Sloveniji knjiga "ZBOGOM LIBERTYBELL" Johna Ričigoja, ki so jo zdaj poslali Ivi, saj je v njej med drugim opisana tudi herojska zgodba njene družine. Zdaj je izšla v New Yorku še v angleškem prevodu z naslovom "EVASION AND REPATRIATION", knjigi imata 210 strani in opremljeni sta s fotografijami.
Z veliko hvaležnostjo pa se Ivi niso obdolžili samo s knjigo. Iva in France Benko sta bila povabljena na letošnji kongres padalcev, ki bo septembra v Kanadi, v Torontu, vendar se ga žal zaradi prenapornega potovanja in slabega zdravja ne bosta mogla udeležiti.
Še nekaj: Iva ie pred nekaj leti prejela zahvalno diplomo "Air Forces Escape and Evasion society award", za posebne zasluge - "For outstanding courage in coming to the aid of United States airman during the period 1942-1945." Diplomo je lastnoročno podpisal sam, takratni ameriški predsednik, Ronald Regan.
To je samo ena od neštetih zanimivih zgodb, ki so povezane z II. svetovno vojno in nami, avstralskimi Slovenci. Heleni Leber in Benkotovim se v imenu naših bralcev prav lepo zahvaljujem. Posredovali so nam to zanimivo zgodbo prav na dan 7. maja 1995, ko Velika Britanija in njeni zavezniki slavijo zmago nad nacistično Nemčijo. Stanka Gregorič
Slovenska izseljenska matica iz Ljubljane je poslal ob smrti Maijana Kovača sožalno pismo
Najinemu prijatelju Marjanu Kovaču namesto venca na grob $ 500.00 za Glas Slovenije.
Saša in Dušan Lajovic
BONEGILLA! Kje so tiste stezice...
Piše Helena Leber
Letos mineva 50 let od konca druge svetovne vojne in vzporedno s tem datumom tudi 50 let povojnega izseljenstva. Ves svet se danes vrača tja, kjer je bil konec takratnih tragedij in tudi tja. kjer so se začenjala nova življenja... Tako se je pojavila želja tudi med nami, melbournškimi Slovenci, da se sprehodimo po poti nazaj in to prav v upokojenski družini Slovenskega društva Melbourne, ki smo jo ustanovili točno pred 25. leti.
Na pot v Bonegillo - na kraj, ki je v zgodovini Avstralije zapisan kot begunsko taborišče in kjer je iskati začetke izseljenskih z°odb, lepih in tragičnih, smo se odpravili s tremi avtobusi, pridružili pa so nam se še pripadniki naše druge generacije. Za izlet smo se odločili prav na avstralski praznik ANZAC day, 24. in 25. aprila. Najprej smo se ustavili v Brightu, kjer smo se srečali z našimi rojaki, ki so si tam ustvarili svoj dom, nato smo se odpravili v Albury/Wodongo, v slovenski klub Snežnik. V Snežniku so nas doca'kali vveč kot prijateljsko, še posebej predsednik društva Henrik Šajn. V istem Času je prišel iz Canberre tudi Cvetko Falež s svojo soprogo.
Po prisrčnih srečanjih v Albury/Wodongi, smo nadaljevali našo spominsko pot do Bonegille. Za obisk bivšega begunskega taborišča - barak, smo potrebovali posebno dovoljenje vojaške uprave, ki nam je dodelila tudi posebno spremstvo.
In tu smo potem obuiali spomine..."Glej, v tej sobici sem se oženil!", "Tu je bila skupna kuhinja!", "Tu so imena, vklesana v zidove!" int. int. Tiho so se vrstile zgodbe...odprla so se srca, in pripovedovanje že osivelih rojakov je bilo zdaj veselo, zdaj žalostno, še posebej ob spominu na tiste, ki jim velike vročine v barakah niso prizanesle - kar vroči so poskakali v hladne vode Hume jezera in tam našli svoj grob... Mrtvih smo se spomnili z enominutnim molkom, jim skupaj z drugo generacijo slovenskih izseljencev tiho zapeli "Kje so tiste stezice" in potem s sklonjenimi glavami odhajali in jemali slovo od kraja, ki je tisočim nudil prvi dom v novi in tuji deželi Avstraliji. Pomen besed "holy ground" mi je postal še bolj jasen...
HRMjMMC
Taboriščne barake v Bonegilli še stojijo... -••"cj«*:
Zgoraj: vesela družba v Bonegilli
Spodaj levo: dobrodošlica Henrika Sajna, predsednika društva Snežnik
Spodaj z leve:
slikarka Romana Favier Zorzut, na sredini vedno razpoložena Marcela 1
Fotografije: Simon Novak
Z leve: Janez Kure iz Geelonga in Slave Blatnik iz Melbourna razveseljujeta rojake v Bonegilli
LETTER
To the Hon. Nick Bolkus Minister for Immigration and Ethnic Affairs Parliament 1 louse, Canberra ACT
Dear Minister.
on the 25th of April 1995 (ANZAC Day), the Slovenian Association Melbourne organised a sentimental journey of Slovenian Senior Citizens to Bonegilla Camp.
Mrs. Helena Leber, who heads the SAM Senior Citizens Group, was in charge of the trip and looked after us very well indeed. There were three full buses (140 persons). As we were approaching the camp, the atmosphere changed to excitement. The buses stopped at the central barracks of the Australian Army and an Officer escorted us through the bare grounds. We were very emotional and tried to visualise where some barracks still stand, we became very emotional and hurriedly descended our buses, rushing into the barracks. 1, personally, was so emotional remembering mv stay here. My husband and I arrived on the 27th December 1951 - I was only 19 years of age - and to see after 43 years my first home in AusUalia, and my humble beginning - was an unforgettable experience. I was lucky that the area still standing was my area, and to see the Kitchen and'Recreation Hall still there, is something I cannot describe to you in words but I was very disappointed to find that most of the camp had been demolished.
We assemled altogether between the barracks and observed one minute's silence for ANZAC Day, as well as our own loss in this centre (by drowning in the lake). After this, we sang an appropriate Slovenian folk song: "Kje so tiste stezice, ki so vcasih bile? ' (Where are the paths that once were there?) Well, sir, there was not a dry eye to be seen!
After the second world war finished, over 150.000 people from all over Europe were received by Bonegilla camp and this was our first home in Australia. The reason for my letter is to ask why not preserve what is left - our humble beginnings in this beautiful country and part of immigration history.
This could easily be done by establishing a small museum and creating a monument with commemorative pTaaues representing every nationality's stay in Bonegilla. I would also suggest that each community be given the opportunity to unveil its own plaque in an appropriate ceremony.
With help and support from your office, you could give initiative to all ethnic communities. I am sure that this would not be only of sentimental value to us all. but also give us the opportunity to show our children and grandchildren our humble beginnings in this country. It would, of course, also be a tourist attraction for all to see and admire as well as help the local tourism industry for Albury/Wodonga.	.	...
With 'good publicity and co-operation with ethnic comniunities, this would provide a wonderful venue to celebrate 50th Anniversary of the International Refugee Organisation (IRO) and make it a very successful and memorable event. Looking forv,'ard to your favourable response Yours sincerely Mrs. Dragica Gomizelj
Presentations of Slovenia abroad in 1995
This year there will be five presentations of the Slovenian economy held abroad: In Poland in Poznanj from June 18 to 23 at the International Fair. As a partner-nation in Croatia at the Zagreb Fair held from the II th to the 17 th of September. In Budapest independent presentation from the 17 th to the 20 th October, m Vienna from the 6 th to 9 th of November and in Bratislava from November 28 to december 1.
Private companies in Slovenia
There are 55,829 private companies in Slovenia. They will employ abouth 90,000 people in 1995.
Declining birth rate, increasingly ageing population
Slovenia's population has been on the decrease in the last few years. Tn the next 25 years, Slovenia is expected to lose as many as 150.000 people: from 2 million in 1992 the number is expected to drop to 1.89 million in 2020. Life expectancy for girls born in 1995 is 78 years, for boys 70 years. This is still less than in Italy or Austria but more than in Croatia and Hungary.
1(X) years after devastating earthquake in Ljubljana
On the Easter Sunday of 14 14 April, 1895, earthquake almost completely destroyed the Slovene capital and caused unspeakable horror. On the anniversary of the earthquake, Ljubljana and other Slovene towns are carrying out preparations for a possible new devastating earthquake. Ljubljana lies in an area which is earthquake-prone, therefore 180.000 Slovene families received a brochure on earthquake security and measures in Slovenia.
Anniversary of the Ljubljana faculty of law
At the ceremony on the occasion of the 75th annivesary of the Ljubljana University Faculty of Law, the most excelent students of the Faculty of Law were presented awards and Master's Degrees.
Two million UNICEF greeting cards sold in Slovenia
Each year some two million UNICEF greeting cards are sold in Slovenia, which ranks Slovenia in the second place in the world, considering the sale of greeting cards per person.
Farewell mass of Apostolic Nuncio Celato
The first Apostolic Nuncio to Slovenia Archbishop Pier Luigi Celato, who was the first official representative of Vatican in Slovenia from 1992, celebrated a mass together with Slovene metropolitan Alojzij Šuštar in the Ljubljana Cathedral. At the end of his mass Nuncio Celato expressed his hope that in the eyes of Slovenes he will remain a friend of Slovene Church and of all Slovene people. The Slovenes will remember with the feeling of respect and friendship.
Madam Z and Pablo Picasso
The exhibition of Picassso's portraits and ceramics will be open until mid-May 1995 in Cankarjev dom Ljubljana. The works were created from 1947 to 1969. The larger part of the ceramics pieces are privately owned by Zorana de Kide, who is a Slovene from Philadelphia in USA, whom Picasso created a number of times as Madam Z.
New Slovenian weekly magazin MAG
MAG is a weekly of.a broadest contents spectrum, which intentionally does not want to compete with any other Slovene paper although in certain segments it competes with all of them, said MAG's Director and Editor-in-Chief Danilo Slivnik. The founder of the magazine Interdata is owned by Vinko Vasle and Danilo Slivnik and Krekova finančna družba (Krek's Financial Company) which has a 36 per cent share.
AUSTRALIA
Leapfrog by Australian manufacturer
Lef to right: Managing Director of Kenwood Industries for Australia and New Zealand Peter Jack, Managing Director of ATR Industries Tony Ribaric. Ustrade Senior Marketing Officer John Dennis and Kenwood Industries Marketing Manager Alan Bowman.
Most new exporting ventures begin slowly. TONY RIBARIC, Managing Director of A.T.R. Industries of Melbourne, is one happy case of an exporter whose dreams have been fulfield more quickly than he ever expected!!
Tony knew he had a good product (the MAXI-VAC ducted vacuum system) and approached his local Export Access office when he felt that time was right for his firm to expand. New Zealand was picked as the target for the reason of proximity and similar cultures ana Export Access approached tne Austrade Auckand office for a market assessement. The reply was basically favourable - there was some local competition and three prominent firms of North American origin. Tony was told that he should be able to capture at least 10 per cent of the New Zealand market as nis price was competitive. Austrade Auckland approachea various firms in the appliance and new house building industries (60 per cent of Australian sales are direct into new homes) and provided Tony with shortlist of firms with the best credentials and a confirmed interest in handling the product.
Tony's visit to New Zealand culminated with an agreement with Kenwood and association with Export Access and Austrade, ATR Industries has leapfroged into export scene.
nil
AUSTRALIA lili
euro
international ptyitd.
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting equipment, food products and a variety of other products
SHOWROOM ADRESS: 3 Dalmore Drive Scoresby VIC 3152 Ph.: (03)764 1900 Fax: (03) 764 1461
SYDNEY BRANCH:
2 A Bessemer Street Blacktown NSW 2148 Ph.: (02) 671 5999 Fax: (02) 621 3213
A KONCU SE NASMEJTE...
"Ne zamerite. Vaša ušesa so izredno velika."
"Res je. Iz mojih ušes in iz vaše pameti bi lahko naredila
imenitnega osla."
*
Prvi pove vic, a dru°i se ne smeje.
"Meni je smešen." 'TVvič, ko sem se mu smejal, sem žal
pogoltnil protezo."
*
"Prijetno je, ko drugi vozijo. Nimaš skrbi in živci počivajo.' "Kdaj pa so vam vzeli vozniško dovoljenje?"
"Moj možje brez sledu izginil." "Kako pa je bil oblečen?"
"Kot vedno, v zelene hlače, rumeno srajco in rdeč predpasnik."
^ODWNXICi
Srečko
Rok
Marjanca
NAJBOLJŠE
Cena posamezne številke $ 2.00; letna naročnina $ 50.00; polletna $ 30.00; letna naročnina za prekomorske države vključno 7. letalsko pošto 5 100.00
GLAS SLOVENIJE Založnik: Založba Glas Ustanovitelji:
Stanka Gregorič, Alfred Brežnik. Dušan Lajovic in Štefan Meizel Upravni odbor Alfred Brežnik. Dušan Lajovic in Stanka Gregorič Uredništv6 - glavna in odgovorna urednica, tehnično oblikovanje, priprava strani:
Stanka Gregorič, 4/316 Dorset Rd. Boroma 3155, Melbourne. Avstralija Telefon-fax: (03) 762 6830 Občasni sodelavci: Dr. Stanislav Frank. Draga Gelt. Jožica Gerden. Lojze Košorok. Martha Magajna, Vinko Rizmal in Jože Žohar I.ogo: Frances Gelt; Distribucija: S Z. Gregorič Informacije: STA (Slovenska tiskovna agencija), obvestila Veleposlaništva RS
v Canberri in Konzulata RS v Sydneyu. Delo. Slovenec. Mladina. Družina. Naša Slovenija, Rodna grada. Mladika, Slovenian Weekly, Finance, Lipov list, turistične brošure iz Slovenije. Radio SBS (Sydney in Melbourne), Radio 3 ZZZ ter posamezni poročevalci
1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad
NASLOV:
GLAS SLOVENIJE 4/316 Dorset Rd. Boronia VIC 3155
n
Podpisani(a) Ulica in kraj Državi____
Podpis .....
Poštna $t. Datum..