WHO««!. uw- - ^ '==—' -i —---- Izvedenci si niso edini o vojnem položaju ■ ■ ■ 11 Ena struja ameriških izvedencev trdi, da Nemčija ne more pričakovati zmage na Ruskem. — Druga pravi, da gre nazijem v resnici, kot so si zasnovali načrt. V MOSKVI Rooseveltov zastopnik dvakrat na obisku pri Stalinu. Moskva, Rusija.—Zastopnik predsednika Roosevelta,Harry Hopkins, o katerem se je vče raj poif>čalo, da je izvršil ne pričakovan polet iz Londona v Moskvo, je imel v četrtek ponoven razgovor s Stalinom. Pifvi tak razgovor se je vršil takoj prvi dan in pri tem je izročil Hopkins Stalinu osebno poslanico Roosevelta, v kateri jej ta izrazil svoje občudova nje ruski hrabrosti, v njego-Ajgnii pn ji Hppkjtifj> sebej povdaril, da vsakdo, ki se bori proti Hitlerju, je sam po sebi zaveznik Amerike. Ste" lin je izrekel zahvalo za ponu-dano ameriško pomoč ter obe-neim zatrdil, da Amerika v svojem zaupanju v Rusijo ne ba razočarana. Rusko-nemška vojna je naj 7/i/\f//\ni splošno prišla v popolen za-| RAZGOVORI stoj. Ni s tem rečeno, da je na iron t i zavladal mir, marveč, da se vojne operacije vrše na približno enem in istem prostoru, kjer ste sovražni armadi še vedno v srditem spoprijemu. Z drugimi besedami rečeno, vojna, in sicer prav ljuta vojna še vedno traja, toda "Blitzkrieg" je izginil. Amerika zasleduje sovjet-sko-nazijski spopad z domala takim zanimanjem, kakor bi šlo pri njem direktno za njene interese, in zato je razumljivo, da si skoraj vsakdo skuša ustvariti svoje mnenje, kak je dosedanji učinek te vojne. Oglašajo se tudi številni izvedenci, ki vsak po svoje razlagaj položaj. Gre predvsem za to, ali je Nemčija doživela na Ruskem polomijo, ali pa gre njena vojna res "po načrtu," kakor se navadno glase njena uradna poročila. Mnenja so v tem oziru deljena. Mnenje pretežne večine izvedencev je, da ne more imeti Nemčija absolutno nikakega upanja, da bi porazila Rusijo. Zelo je mogoče, pravijo, da si bo izvojevala nadaljnje zpia-ge, morebiti celo velike, toda to nikakor ne bo končna zmaga. S tem, ko je bil njen "Blitzkrieg" ustavljen, so izginili tu- JAPONSKA LADJA KON-ČNO PRISTALA San Francisco. Cal. — Zaradi napetih odnošajev med Japonsko in Zed. državami je neki japonski pamik stal na morju pred tukajšnjim pristaniščem celi teden, dokler se ni končno upal pripluti zadnjo sredo v pristanišče. Namembni kraj ladje je bil Los Angeles, toda tja ni odšla, marveč se je z vso naglico založila s kuri vom in potrebščinami ter v petek odplula domov na Japonsko. Odpeljala je hazaj s seboj tudi tovor svile, vreden dva in pol milijona dolarjev. Z ladjo je prispelo 243 Amc-rikancev, ki, kakor pripovedujejo, so prestali dosti strahu med enotedenskim čakanjem, ko se je zdelo, da ladja ne bo pristala v Ameriki; povdarja-jo pa, da se je zelo vljudno in obzirno ravnalo z njimi. S seboj pa je parnik vzel 116 Japoncev. Da se je vodstvo par-nika obotavljalo, pristati v ameriškem pristanišču, je imelo dober povod, kajti ob napetih razmerah, kakoršne so bile ravno zadnji teden med Obelila" aeŽčTfcffiU, Uf~fni?rT£žko riskirati, da bi ta ladja/ ki je vredna 15 milijonov dolarjev, ne utegnila biti konfiscirana cd Amerike. o RUSIJA POSPRAVILA VEČINO ŽETVE Moskva, Rusija. — Neki ameriški poročevalec, ki je prepotoval tekom enega tedna južni in srednji del Rusije, vključno Ukrajino, se izraža, da je dobil vtis, da so Rusi letošnjo pšenično žetev po pretežni veČini že pospravili, ostali del pa je tudi zrel za žetev. Povsod, koder se je vozil, pravi, je videl moške in ženske na poljskem delu,- s traktorji in konji ter vso mogočo žetveno mašinerijo. Kakor trdi, ni nikjer preko širno Rusije opazil nikakih znakov vojne ali ner-voznosti, izvzemši v Moskvi. Obenem dostavlja, da so sovjetski vojaki dobro oblečeni in opremljeni. sija namreč, tako trdijo, ima Še ogromno armado, dovolj vojpih potrebščin, zemlje pa toliko, da ji par sto milj dolgi umik ne bo škodil. Rusi so °e povrhu pokazali mojstre, da znajo obračunavati z motoriziranimi nemškimi oddelki,ki izvajajo sunke daleč v ospredje bojne linije. Ne umikajo se pred temi "sunkarji," kot so se Francozi, marveč jih večkrat prav spretno odrožejo od glavnih sil. Po vsem tem, pravijo ti izvedenci, ako se bo nazijem vendar posrečilo, doseči zmago, bo ta taka, da bo Nemčija izšla iz nje — po berglah. Druga struja izvedencev pa nasprotno trdi, da ni na položaju doslej še nič neugodnega za Nemčijo. Upoštevati se mora namreč, tako pravijo, da Hitlerju ni toliko na tem, da bi zasedel čim največ ruske zemlje, marveč bolj, da razbije rusko obrambno silo, in v tem oziru so mu Rusi sami šli na roko; namesto namreč, da bi na daleč in široko razpostavili svoje sile, so jih Obrali ta-korekoč na enem kupu, da jih lahko Nemci v masah pobijajo; kakor se trdi, je bilo zato ruskih izgub trikrat več kot nemških. Po mnenju teh izvedencev bi se bili morali Rusi takojv umakniti na črta Lenin-grad-Moskva-Crno morje ter pustiti nazije daleč v svoje ozemlje. Ti bi tako velikega VESTI O ANGLEŠKEM NAPADU NA NORVEŠKO London, Anglija. — Potom nemškega radio se je v torek z vc č t* r objavilo iz Berlina, da so angleški aeroplani izvršili napad na neko pristanišče v severnem delu Norveške. Do-di izgledi na njeno zmago. Ru- fetavlja pa se, da je bil napad odbit z velikimi izgubami za Angleže. V Londonu pa se je isti dan iz uradnih krogov pov-darjalo, da še nič ne vedo o tem napadu. Možno pa je, pravijo, da bo ladja, ki je nosila omenjene aeroplane, poslala svoje poročilo pozneje. * -o- ŠTEVILO VLAKOV SE UTEGNE SKRČITI V novo vojno utegne stopiti le, če bo gotova zmage Dasi se Japonska pripravlja, je verjetno, da bo podvzela kak odločilen korak le, ako bo že v naprej videla uspeh, j— Vojna na Kitajskem jo izčrpala. £ KRIŽEM SVETA — London, Anglija. — Iz vojnega ministerstjra se je v sredo objavilo, da je prispelo na Angleško 2000 italijanskih vojnih ujetnikov. Sci se bodo uporabili za farm*rska dela, za kopanje jarkov\ pri izboljševanju zemlje in podobnem. — Ankara, Turčija. —Francoski vladi v Vichyju je Turčija odklonila zahtevo, da ji vrne 11 ladij, katere so bile del francoske mornarice na bližnjem vzhodu, ki pa so bežale iz Sirije ter se zatekle v turško pristanišče Alexandret-to. — London, Anglija. —Ame- do objavil, da je prispelo z aeroplanom v Anglijo iz Amerike 7,877 pajntov izsušene krvi za transfuzijo tukajšnjim žrtvam bombardiranja. To kri je darovalo okrog 15,000 ameriških prostovoljcev. -o- ZA WILLKIEJA JE JAVNA DEBATA "SMEŠNA" Elwood, Ind. — Kakor znano, je Wendell Willkie, teda-nji republikanski kandidat za predsednika, povabil lani med volilno kampanjo Roosevelta. naj bi kje skupno nastopila in debatirala _ o spornih vprašanjih. Roosevelt je ponudbo zavrnil ,na kar je Willkie pokazal ogorčenost, češ, da se demokratski kandidat izogiba direktnim odgovorom. Zdaj pa je isti Willkie sam odbil ponudbo na tako javno debato, in isicer o predmetu, ki je točasno najbolj pereč, namreč o vprašanju stališča Amerike napram vojni. Povabilo na de- Washington, D. C. — Kakor je bilo že povdarjeno, ameriška vlada s pozornostjo zasleduje vsak gib, ki ga napravi Japonska, skušajoč iz njega razbrati, kaki načrti se skrivajo v ozadju. Dasi pa je skoraj sigurno, da se Japonska na nekaj pripravlja, vendar je enako sigurno, da nimajo niti njeni voditelji, niti ljudstvo posebnega navdušenja za nova vojna podvzetja, in verjetno je zato, da bo do teh prišlo le, ali iz pritiska okoliščin, ali iz zelo dobrih izgledov na uspeh. Verjetno je, da je Japonska že zelo izčrpana vsled petletne mučne vojne na Kitajskem. S to vojno bi zdaj težko nehala, ako bi tudi hotela, m sicer že iz tega vzroka, ker bi vojaštvo, 1 bi jrF p&tegrnnr od tam. po-vzročilo za njo velik brezpo-selnostni problem. Ako se bo spravila torej na kako novo vojno, bo to storila le, ako bo že v naprej videla zmago. Tako je možno, da bo udarila na Sibirijo,vendar ?ele tedaj, ako bo Rusija napol poražena od Niemcev. Udarec na jug, na nizozemsko otočje ali pa na Avstralijo, pa bi brez dvoma podvzela le v slučaju, ako bi za gotovo vedela, da Amerika ne bo stopila vmes. bato je poslal Willkieju in Thomasu, bivšemu socialističnemu kandidatu, župan tukajšnjega mesta, ki je Willkieje-vo rojstno mesto, in sicer za to nedeljo. Thomas, ki nasprotuje ameriškemu vstopu v vojno, je povabilo takoj sprejel, Wil-kie pa, ki propagira za intervencijo v Evropi, je» ponudbo odbil ter obenem celo pripomnil, da je "cela stvar smešna." -New York, N. Y. — Predsednik zveze ameriških železnic je poslal zadnjo sredo opozorilo železniškim družbam, naj vzamejo med drugim v po-štev, da se utegnejo odpraviti vožnje vlakov, ki niso neob-j h*dno potrebne, ter takih vlakov, ki nimajo dusti potnikov. Kakor se ugotavlja, je v načrtu znižanje števila vlakov zato, ker se ne more dobiti jekla za graditev novih vozov, in pa, Jcer se čimdalje več vlakov potrebuje za prevažanje vojaških Čet. N AZIJI PRIŠLI K RUSOM "V GOSTE" -O— Predstavite vašim prijate- ljem "Amer. Slovenca" In jim ga priporočite, da se nanj na-roče! kosa ne mogli dovolj na gosto zasesti ter bi Rusi lahko z uspehom izvajali na nje protinapade. Bodočnost bo pokazala, katera od teh struj ima prav. Iz stare domovine "Jugoslovanski Kurir" objavlja, da moskovski radio nadaljuje z apeli, naj Jugoslovani nadaljujejo boj. — Razne druge zapoznele in še ne objavljene vesti iz ' starega kraja. Moskva želi, da Jugoslovani vstrajajo v boju Moskva, 22. julija. — (JK). — Danes je tukajšnji radio zopet upotil ognjevit apel do Jugoslovanov, naj ne klonijo duha in naj z vsemi možnimi sredstvi nadaljujejo boj proti Švabom in njihnim trabantom pa satelitom. M. zvočnem baritonu se je govornik obrnil najprej do Srbov, potem v lepi ije-kavščini do Hrvatov in naposled v čisti slovenščini tudi do Slovencev s svojim apelom. -o- Kvaternik hladno sprejet pri Hitlerju Moskva, 21. julija. — (JK). — Danes je bil sprejet v Hitlerjevem generalnem št::Lu ne kje na nemško-ruski fronti ge-nera'-marš.i! vrhovni poveljnik in minister narodne obrambe orivigng Hjrgrvlm..fMgarirn -Kvaternik, ki je prišel tja, da predloži švabskemu general, štabu nekakšne svoje načrte za uničenje ruske južne vojske. Prav ta Kvaternik je bil častnik avstrijskega general' rega štaba, ki sc ga v Avstriji redno 'zapostavljali,' a to pa ne radi njegovega hrva-štva, nego vsled njegove ne-posobnostti. Hitler se še zmenil ri za njegove načrte, a prišel pa je samo popoldne na čajanko ter se ob tej priliki razhudil nad Kvaternikom, zakaj aktivneje in z večjim številom vojske ne sodeluje njegova odvisna Hrvaška v vojni proti Rusiji, ne pa samo s prostovoljnimi enotami. sti zadela kap. To pa je mater tiiko presunilo, da se je še istega dne obesila. Rajko pa je ta čas z ubeglo Ljubico živel v neki vinogradniški zidanici. Ko je dekle izvedelo za usodo slaršev, je odšlo, fant-pa jo je iz bojazni pred maščevanjem cdkuril neznanokam. Ko je Ljubica videla v domači hiši, kaj je s svojim pobegom povzročila, je zbolela. Povrh tega pa se je še prehladila in bo zaradi pljučnice bržkone umrla. Dva njena bratranca, ki sta se zaobljubila, da bosta maščevala žaloigro, sta sklenila prehoditi vse bližnje kraje, da bi našla Rajka, ki je bil z ugrabitvijo Ljubice prizadejal Trifunovičevi hiši,i^liko gorja. -o--- Nesreča pri gradnji Pri gradnji stavbe za novo med drugimi zaposlen tudi 48 letni zidar Anton Žmavc iz Hoč. Nesreča je hotela, da je Zmavc padel z odra in se je močno pobil, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Janko Globonik, bivši notar star 81 let. — V Starem Dvoru pn Škof j i Loki na Gorenjskem je umrl po kratki a težki bolezni Janko Zakotnik, diplomirani tehnik, star komaj 22 let. — V Morskem pri Kanalu na Primorskem je umrla Marija Vu-. ga, vzgledna gospodinja, ki je dolga desetletja neumorno gospodinjila pri Štefanovih. Stara je bila 68 let. -o- Dolgotrajna praVda Ze meseca decembra lanskega leta je bil 27 letni France Snedic iz Bobovke pri Pre-dosljah na ljubljankem sodišču obsojen zaradi zločina hude telesne poškodbe na šest mesecev strogega zapora, ker je na cesti z nožem hudo poškodoval Franceta Roglja, da je temu ohromela desna roka. Vrhovno sodišče je pa to sodbo razveljavilo in tako je bila letos nova razprava pred sodiščem zaradi tega. Obtoženec je v svojo razbremenitev pri-vedel mnogo prič. Zagovarjal se je tudi s silobranom, katerega je pa v razburjenosti in strahu prekoračil in tako je prišlo do nesreče. Pri ponovni razpravi je bil Snedic obsojen na samo pet mesecev strogega zapora. -o- Jubilej družine tV krogu svoje družine v Celju sta nedavno slavila 25 letnico skupnega družinskega življenja železniški sprevodnik Stefan Mulej in njegova soproga Josipina, rojena Povh iz Lave pri Celju. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, katere sta izrodila v pravem krščanskem duhu. Tat zasačen pri delu Maribor. — Pri svojem obhodu so orožniki nekega večera opazili v mizarski delavnici Ant. Drozga v Sp. Boču pri Selnici ob Dravi, kako se od časa do časa v delavnici pojavlja luč. Splazili so se k oknu in opazili, kako neki moški razno orodje, katero se mu dopade, spravlja v nahrbtnik. Takoj so sumljivca aretirali. Izkazalo se je, da je to bil 20 letni Žagar Franc Fašnik iz Selnice ob Dravi. Tatvine seveda ni mogel zanikati, ker je bil pri tatinskem poslu zasa-. čen, v svoj zagovor pa navaja, da se je odločil za tatvino zaradi tega, ker je po poklicu Žagar ter mora pri žagi vedno kaj popravljati. Snel je okno z delavnice, ko je Drozg z dru žino bil že pri počitku ter se je splazil v notranjost, kjer si je hotel izbrati razno mizarsko orodje, katero mu je potrebno. Orožniki so Fašnika oddali sodišču. Gornja »lika. ki je prišla i* Moskve, ima brez dvoma namen pokazati, kako Rusi dobro "tritajo" na-*i*ke vojake, ki so zaili v njih ujetništvo. Nemški ujetniki sede pri obedu p*i mizi, ki je menda celo pogrnjena« _ j__t Ugrabitelj povzročil družinsko tragedijo Rajko Trifunovič je bil odpeljal 13 letno dekle Ljubico Trifunovič iz vasi Ovsenik j pri Arangjelovcu. Cim je dekletov oče izvedel za dogodek, ga je od presenečenja in žalo- f50| AMERIKANSKI SLOVENEefsl L1VLC0 _ PBV1 SLOVENSKI LBIR2tMERIKI ____wrp im narod — m gmiert* rmiea — *f boja io mmao*l ftj ^užbnih Z r ^jzsr1 ( oaa^v. katoe. welevstvx v kmkriki in dradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; r. s. družbe sv. mohorjx s fl dk2avah m oiovenec ill CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE X DENVER, COLO, JS SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. akeeiških. \\ - o-p*-^«. J . j __(Officiai Organ of tow Slovenian Organization) (fcsSSSašSSšSsU ŠTEV. (NO.) 149. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 2. AVGUSTA — SATURDAY. AUGUST 2, 1941 LETNIK (VOL.) U C JVrrmi? *J Fff tefr > ^ i • ;__AMEMKANSR1 StdVfelttC Sobota, 2. avgusta 1941 ^ Amerikmiski M in majttarijH si Witt : W'AmmrihL . BMliiMiUtt Ishtjt ita vttoa Mtfail poot-MJkoi la cel rast. slu- žabnika Gospodovega oltarja Tudi njegovi predstojniki so uvideli, da je Bog mladega učitelja izbral za višji poklic kot je poklic učitelja. Poslali so ga v Evropo, v Freiburg, v Švico. Tam je z vso vnemo študiral duhovske vednosti in tako je bil lansko leto 28. julija posvečen v duhovnika. Prvo sv. mašo je opravil v zavodu, na zunaj seveda bolj skronino. brez navzočnosti staršev, bratov ali sorodnikov. Letos meseca marca je obiskal v stari domovini rojstni kraj svojih staršev, v Zagradcu in Krki, kjer mu še živi stara mati 82 letna žena, mati njegovega očeta. Kaj je vse tam doživel, je zares zanimivo in le žal, da ne morem vsega tega tukaj popisati. — Prišel je v Jugoslaviji prevrat in kar hitro, brez slovesa je moral nazaj v Ljubljano in od tam hitro naprej proti rojstni deželi Ameriki. Peljal se je skozi razne dele sveta in med vojskujočimi se državami. Prestati je moral razne zapreke, sedaj na mejah, sedaj pri pregledih raznih listin. Ta se je na srečo vse dobro izteklo. Letos dne 3 5. junija se je bliskovito raznesla vest, ^da je prišel Father Lekan iz stare domovine. Žal, aa je ostal pri starših samo 24 ur ter že naslednji dan odšel v svoj glavni stan v Dayton, O. — Dne 2. avgusta pa pride zopet domov, kjer bo v nedeljo dne 3. avgusta slovesna ponovitev nove maše Rev. Josipa Lekan-a v cerkvi sv. Lovrenca. Slovesna sv. maša bo ob 10:00 uri. Društva se zbirajo ob 9:30 pred S. N. Domom na 80. cesti. Vsi gostje, svatje g. no-vomašnika pa na 81. cesti pred domom staršev. Prav prijazno se vabi vsa društva, moška in ženska, da se gotovo odzovejo. Pridite prav vsi. Vsi Dril-teami, vsa mladeniška organizacija naj se zbere k skupnemu nastopu. S svojim javnim nastopom boste dali hvalo in čast Bogu, da imamo v osebi g. novomašnika zastopnika raed Bogom in med nami ljudmi. — Vam pa č. g. novomaš-nik želim: Bog, ki vas je varoval po težavnih vaših potih, sac KRIK IZ MRAKA naj bo še nadalje vaš vodnik in naj vas vodi in varuje tudi v prihodnosti. Naj bo va*e zdravje popolno vse vaše življenje in vaša pota na zemlji naj bodo gladka in posuta z dobrimi deli. — Vse vaše besede naj bodo v čast Bogu in našim dušam v zveličanje. Kadar pa pride to, kar ima priti na vsa živa bitja, naj °vam bo pot v nctoeško domovino čisto gladka. Toda, ta pot naj vam bo zaprta vsaj 50 let, da bi poprej še čili in zdravi obhajali zlati jubilej mašništva. To vam želim jaz, to vam želimo vsi farani sv. Lovrenca: Dal Bog, da bi se naše želje tudi uresničile! — V^i vam kli^ čemo: Novomašnik bod' pozdrav-, Ije, od Boga si nam postavljen ! Jacob Reanik -o- KAJ NOVEGA MED ROJA* KI NA CALUMETU Calumet, Mich. Cenjeni g. urednik. Malo je dopisov iz Calumeta v priljubljenem listu Amer. Slovenec, pa sem se namenila da se jaz malo oglasim. Ni sicer posebnih novic tukaj med nami. Včasih da, včasih je bilo živahno tukaj na Calumetu. Toda sedaj ena sama majna ob ratuje. Veliko ljudi mora drugam za delom. Največ jih gre v Detroit, Mich. Skoro sedaj rimamo drugih posebnosti,kakor obiske (vizite). Od vseh strani prihajajo rojaki sem na obiske. Tdi jaz sem imela tak obisk. Obiskal me je moj zet Mike Mehar in njegova žena Ange la. Onadva sta bila tako doba, da sta mi za božično darilo naročila Amcrikanski S!o-venec za celo leto, za kar sem jima prav hvaležna in najlepša jima bodi hvala. Bolj bi me mogla ustreči, kot sta mi ustregla s tem in z ničemer bi me bolj" Be razveselila. Mogoče sta vedela, da bom sama in da mi bo Iiet za kratek čas in v razvedrilo, kar mi tudi je, saj ga vselej že komaj čakam, ker je v njem vedno kaj zanimivega. Pa tudi lepe povesti ko vedno notri. — Tudi Mrs. Sa-mida je prišla s svojima sinovoma pogledat, če je Calumet še tam, kjer ga je pustila pred več leti. Ona se prav dobro počuti. Vidi se, da ima dobre otroke, kateri tako lepo skrbi-, jo za svojo mamo. To je menda vse, kar je novic od nas, vsaj meni ni kaj drugega znano. Oh koncu pozdravljam vse naročnike Amer Slovenca in kličem rojakom, vsak, kdor le more, naj si ga naroči, ker je v njem ve like koristnega berila. Jaz ga vsaki dan komaj čakam, da ga dobim v roke. Mary Klobuchar ■ O-- Dogodki Piknik So, Chicago, 111. — Društvo Najsv. Imena naše slovenske \cerkve sv. Jurija prireja svoj piknik in sicer v nedeljo 3. avgusta. Piknik bo v znanem Eggers Grove Forest Preserve. Članstvo omenjenega društva vabi vse d(tt>re farane in faran ke, da se tega piknika udeležijo in vsem kličejo — Dobrodošli! Obiskali to nas Chicago, 111. — V četrtek so nas obiskali Mr Jože Konda in Mrs. Mary Konda iz So. IZ DOMOVINE Statistika V župniji Podzemelj je bilo v letu 1940 2700 duš. Lanske leto se je rodilo 68 otrok, med katerimi so hili štirje mrtvorojeni. Umrlo jih je pa 47 oseb. Najvišjo starost je dosegla Marija Kralj iz Boginje vasi, ki je bila rojena meseca februarja leta 1848. Poročenih je bilo lansko leto v župniji 13 parov. -o-- Pri zdravnikih je kradel Oženjeni kleparski pomočnik France Papež je obiskoval razne ljubljanske zdravnike. S pomočjo še dveh pajdašev je vlomil pri zdravmku dr. L. Zalarju ter mu iz podstrešne shrambe odnesel stereliza-tor. lep usnjen kovčeg in starinski ciriast vrč. Več reči je pobral tudi neki zavarovalnici, kakor tudi Dr. VI. Volavšku. Papež je dejanja priznai in bil zato tudi obsojen na eno leto in osem mesecev robije. -..... o- Nenavadno maščevanje V Gružu se je posestnik Kuzma Padovan v neki gostilni skregal s svojo ženo. Da bi se nad ženo maščeval, je šel in zažgal ženino posteljo, nakar je na hodniku zakuril se drug ogenj ter se nato zaprl v izbico, da bi tako nemoteno prespal svojo pijanost. Neki stražnik je pa zapazil ogenj in alarmiral gasilce,katerim se je kmalu posrečilo pogasiti ogenj. Padovan bi kmalu sam postal žrtev čudnega maščevanja, ker so ga le s težavo rešili iz zaklenjene izbice. —O- Smrtna kota V Ljubljani je umrla Ana Heicl, vdova po trgovcu. — V Mariboru je umrl Jožef Vr-bajnšek. mož plemenitega in blagega značaja. — V Kamni gorici je umrl Franc Šparovec, zelo prignan ' ključ&vrričarski mojster. Bolezen si je nakopal že v zadnji svetovni vojni, ko je bil na francoski fronti poškodovan od strupenih plinoy. -o-- Povožena Na državnem mostu v Mariboru je neki kolesar povozil 49 letno delavčevo ženo Terezijo Pliberškovo iz Josipdola, ki je obležala z občutnimi poškodbami. Chieage. Z njimi bo bili Mrs. Mary Plut iz Pullmana, mati poznanih slovenskih Plutovih trojčkov in Mrs. Kwterine Ne-manich, iz Fresno, California, ter Mrs. Ann Harri, ~iz Ely, Minn, ki se mudite v Chicagi na obisku prijateljev in znan-cev. Ogledali so si našo tiskarno. — Za prijazen obisk najlepša hvala. * Dve operaciji Cleveland, O. — V Lakeside bolnišnici je prestala težko operacijo Mrs. Theresa Williams iz Calcutta Ave., hči tukaj poznane družine Mr. in Mrs. Joe Vene. — Prav tako se je podala zaradi operacije v Charity bolnišnico rojakinja Mrs. F. Polomski iz East 157th Street. — Na Domu se nahaja bolan Mr. John Tolar iz Egles-mere Ave. — Iz bolnišnico se je zopet povrnil na svoj dom Mr. Anton Kresse iz East 170th Street. Družinski dogodek Chicago, 111. -- Zadnje dni se je mudila teta štorklja na obisku pri zakoncih Mr. in Mrs. Fr. in Meimi Lan ter jim pustila v spomin prav luštne-ga fantka. Srečna mati je hčerka iz dobro poznane Blat-nikove družine. Družina Blatnik je poprej živela v Spring Valley. Mrs. Antonija Blatnik je tudi naročnica našega lista Amer. Slovenca. — CastitkeT Vet ti iz Južne Amerike Buenos Aires, Argentina. — Pri delu na lurški baziliki se je ponesrečil rojak Stanko Mar-keljc, ki je doma iz Škocjana pri Mokronogu na Dolenjskem. Ko so podirali ogrodje stavbnega odra, se je to pre vrv nilo in ga vrglo precej nerodno .na tla, kjer je obležal nezavesten z nevarnimi poškodbami. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico. Na Dok Sudu so "Juoslovan-ski dom" že toliko dogradili, da je pod streho in so pričeli urejevati njega notranjost. Nesreča v premogorovu Greensburg, Pa. — Pred nedavnim je bil tukaj v premo-gerovu, kjer je bil zaposlen, med delom ubit 24 letni mladenič Frank Blatnik. Zapušča starše, brate in sestre* Poroka So. Chicago, 111. — V tukajšnji slovenski cerkvi sv. Jurija se je preteklo soboto 26. julija poročil dobro poznani rojak in faran Mr. Peter Fu-gina, z nevesto Miss Mary Krže iz Eveleth, Minnesota. — Novoporočtencema žele prijatelji vso srečo in zadovoljstvo v novem zakonskem stanu! — Mr. Fugina je tudi naročnik našega lista Amer. Slov. Pri delu poškodovan Cleveland, O. — V soboto 26. julija si je pri delu zlomil roko tukaj poznani rojak Frank Arko iz Addison Rd. Nahaja se na svojem domu pod zdravniškim nadzorstvom. Prijatelji ga lahko obiščejo. -o- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da te nanj na-rocel VREMENSKI PREROK SE JE ZMOTIL Atlanta, Ga. — Tukajšnji uradni vremenski prerok je v ponedeljek zvečer objavil po radio, da "lepo vreme «e bo nadaljevalo." Takoj pa je preklical te besede, češ, da je slučajno pogledal skozi okno in opazil, da — dežuje! --o Najnovejše Testi najdete v dnevnika "Amer. Slovencu!" Napisal: Edgar Rice Burrough« whew "mE srceh mssco._____. FAJ2 AWAV, ANO DUSK VEILING THE MYSTHftKXfS FOREST---------- Ko je vihar prcnelial, je bil Tarzan ie tlaleč naprej in v mrak j« hi« zavit skrivnostni gozd . . . . . . Tommy je bil prestrašen zaradi ogabpih krikov. Ves v strahu so je splazil k odprtini dupline. Kmalu je opazil nekaj volkovom podobnih zverin, ki "so se trgali za »crk-.njenega leva. -- Hijene, je ugotovil. HE SU&kNK BACK t FOG HE KNEW THESE. SCAVEN6E2S SOMETIMES ATTACKED SMALL UV1N6 CSfiKTURES TOO. Stisnil se je nazaj, kajti vedel je, d* te zveri včasih napadejo tudi manjše žive stvari. t IZREDNA PRILIKA Sobota. 2. avgusta 1941 AM£flIKANSKI SLOVENEC Štran 8 KRI NI VODA Mojo rojstno domovino imam v mislih. Mislim na mater, spominjam se očeta, bratje in sestre mi silijo v spomin, prijateljev je tam nebroj, kakor tudi znancev. In koliko je onih, ki jih ne poznam, pa so mi bratje po krvi, po govorici, po smehu in po trpljenju. Moja domovina onkraj morja je oblečena v žalno obleko; Veliki petek je objel mojo rojstno domovino od vzhoda do zahoda, od severa do juga. Oče Triglav še ni gledal strašnejših dni v Sloveniji; Soča, Sava m Drava so danes tri velike, tužne in skeleče solze. Strahotno jc danes misliti v kako strahotno in pošastno trpljenje in bridkost je zavita ta moja in tvoja slovenska zemlja. Na križ je pribit slovenski narod: izropan, preganjan, zaničevan in lačen. V senci bajonetov in vislic preživlja temne in težke dneve, a noči so še strašnejše, kar v teh bolestnih in strahotnih nočeh izginjajo iz domov očetje in mladeniči, ki ob zarjah svinčeno težkih dnevov čakajo na smrt ob sivih slovenskih zidovih. Puške pokajo, ugasujejo mlada in nadepolna življenja zavestnih in narodnih mučenikov. To ni več Veliki petek, to j< grozoten in ognjen peke' iz ka terega ni več povratka za vse one, katere je obsenčila zverinska in mrzla senca poosebljenega nemškega hudiča: barbara in tolovaja in blazneža, kateremu pomaga našemljeni laški krve-nik, a pošteni in verni narod trepeta v strahu in bolesti, da mu zastaja kri v srcih in žilah. Cerkve, šole, narodni in so-kolskn, in ljudski domovi so zaprti; svečeniki, učitelji, pisatelji in narodni borci so serti, duševno ubiti ali zaprti, a marsikateri izmed njih je zakopan kot ničvredni razbojnik v očeh zverinskih osvojevalcev slovenske zemlje. To je dolgo in neskori&ro zlo; ki se je vsesalo v nemirno in razburjeno slovensko kri onkraj morja. In kri hi voda! Tudi mi smo iz te žlahtne krvi, tudi mi del tega trpečega in umirajočega naroda, tudi mi pojemo slovensko pesem in govorimo slovensko besedo, zato tudi mi bolestno čutimo to veliko in grozno bol, ki jo prenaša naš, na križ pribiti narod v naši rojstni domovini. In če čutimo nečloveško trpljenje in strahote ljudi naše krvi, ljudi, ki so naši krvni bratje in krvne sestre, ali bot!?o stalr zakrknjeni in nedostopni za vsako pomoč, katera bo l:daj mogoča? V robstvu ječi naš narod, jekleni jarmi zajedajo sklonjene vratove, tuga je razpletla črne lase preko vasi in mest, pod križem naš narod, in ti križi so zasajeni po vsej domovini, da, ta naša domovina je s križi ograjena. In preko teh križev gledamo mi, če bi mogli pomagati in če bo pomoč kdaj mogoč a. v Mi samo gledamo, mi samo ugibamo ter se pogovarjamo. S temi pogledi in ugibanjeru samo grešimo proti največji Jloveški usmiljenosti. Mi srečni, bogati in svobodni ameriški Slovenci moramo imeti v sebi tudi toplo in iskreno srce do svojega nesrečnega in trpečega brata in sestre. Saj smo iz krvi in mesa, saj imamo razum in vero, proste roke in dolarje, da lahke pomagamo. Ne vem, če je po božji aH človeški pravici še mogoče, da bi se našel samo eden Slovvnec ali Slovenka v Ameriki, ki bi neverno in zavestno odrekel vomoč. Ce je tak človek med nami, potem se po njegovem srcu ne pretaka slovenska kri. Onkraj temno modrega in zelenega morja leži slovenska zemlja, na tej dragi in vzljubi jeni domači zemlji jočejo tisoči in tisoči naših ljudi; goreče in proseče, skrivoma in tiho mislijo.in prosijo; v vznemirjenih sanjah strahoma in pritajeno sanjajo o nas ameriških Slovencih, o edini in še ostali tolažbi in pomoči, ki jim je ostala v njih življenju na tem razburkanem svetu. Samo mi jim še lahko porragamo, — samo ameriški Slovenci. Samo mi smo še njih nada in upanje, samo v tej nadi in upanju je še plaha iskf-a do obnovljenega življenja. Preplašeni in molčeči z bolestnimi -duševnimi • ranami tožijo soncu, lun; in zvezdam, ki se iz dneva v noc vračajo na nebesni obok kot dobri in zanesljivi prijatelji v trpki narodni nesreči. Tem nebesnim prijateljem podnevi in ponoči izročajo svoje tople in bratske pozdrave, da naj jih izročajo bratom in sestram onkraj širokega morja, kjer še živi slovenski narod pod svobodnim soncem. Samo še ta vez je ostala med nami: toplo sonce, tiha luna in solzne zvezdice. Zganite se Slovenci ir Slovenke v Ameriki, odprite vaša čuteča srca, delajte, organizirajte in nabirajte dolarje za u+eho, tolažbo in pomoč onim. ki so vaše krvi, saj kri ni — voda. JANKO N. ROGELJ, direktor publicitete za slovensko sekcijo JPO. KRI DAJEJO ZA VOJAŠTVO 23 STOLETIJ STARI KITAJSKI r *'i g* * t t ** JF T*~ Danes „ se čudimo raznim Zgradbam in - mnogokrat res čudovitim delom moderne tehnike — {spomnimo se samo ogromnih nebotičnikov v Ameriki — pri tem pa kaj radi pozabljamo, da tehnika starih narodov ni bila nič manj spretna in velikopotezna, kakor je sodobna. Priznati moramo, da* je s tistimi sredstvi, ki jih je imela na razpolago, ustvarila res občudovanja vredna dela. Med temi deli stare tehnike je gotovo kitajski zid. To je eno "sedmerih čudov sveta," ki jih je ustvarila človeška roka. Kitajski zid so zgradili "V tretjem stoletju pred Kr.,ko je vladal, cesar Cing-Ših-Huan-Ti. To je bil zaslužen vladar, ki je združil kitajske pokrajine v močno državo. Ko je zavladal, so posamezni zidovi že stali. Ta cesar pa je hotel zavarovati svojo državo tako, da bi bila popolnoma varna pred vpadi raznih bojevitih plemen. Zato je sklenil že stoječe zidove med seboj povezati in jih združiti v celoto. Zid je gradi- netiti, če bi bilo treba. Ce potem nanese, da moraš zakuriti v kopalnici alf v kaki d.ugi j sobi, ti je treba le vžigalico pritakniti, pa je peč že zakurjena. Seveda imej v stanovanju tudi zmeraj zadosti premoga, da ti ne do treba za vsak nič hoditi V klet ponj. Na .a način zmore gospodinja sama vse dela, pa čeprav ima tudi še kako službo zraven. Dekle na levi je ena tistih fttevilnih oseb ki doprina&aio dobesedno "krvave irtve" za ameriško vojaštvo. Odzvala se je namreč kampanji Rdečega križa in si dala vzeti krvi, ki se potom konservira in uporabi, kadar kak vojak potrebuje transfusijo. Njeno ime js Doris Casper is Philadelphije. do Tangera v španskem Maroku ali pa od Ljubljane do Aleksandrije. Računano seve da po zračni črti. Zid je visok 8 do 10 m, širok spodaj 6 do 8 m, zgoraj pa 5 do 6 metrov. Po vrhu zidu pelje 4 do 5 m široka cesta, ki je večino/na lepo tlakovana, ob obeh straneh pa je ograja v kateri so odprtine za streljanje. V razdalji 150 do 200 m vsaksebi štrlijo iznad zidu kvadratne dvonadstropne trdnjave, ki so jih imeli za opazovalnice. Kadar se je bližal sovražnik, so Kitajci storili tako, kakor naši pradedje, kadar se je bližal Turek: zakurili so ogenj. Tako so bili pravočasno obveščeni, so se mogli pripraviti na obrambo. Na notranji strani zidu so bila vrata, skozi katera se je prišlo po stopnicah na trdnjavski zid, kadar je prihajal sovražnik. Toda na svetu je že tako: skoraj vsaka stvar počasi izgubi svojo veljavo. Bodisi zaradi nehvaležnega -sveta, bodisi zaradi tega, ker ni več pomembna. Tako je tudi kitajski zid, — ki se mu po kitajsko pravi: "Van-li-tang-čing", kar pomeni "zid deset tisoč lijev" ("li" je kitajska dolžinska mera) — izgubil tisti obrambni pomen, za katerega je 'bil sezidan. Ker ga niso dovolj popravljali, je začel razpadati. Toda čeprav danes ne služi več tistemu namenu, za katerega je "bil sezidan, pa še vedno priča in bo še o veliki spretnosti in kulturi starih narodov ter tudi o tem, da je bil človek v vseh stoletjih krvoločna zver, v čemer se vedno bolj izpopolnjuje. ZA NASE GOSPODINJE lo milijon delavcev, ki so mnogo pretrpeli zaradi lakote in jih je tudi dosti pomrlo, preden je bil zid dokončan. Največje preglavice je delalo graditeljem samo stavbno gradivo, ker so ga zelo težko dovažali čez stepe in planinske predele. Posebne težave so imeli pri zidanju v zahodnem! delu, ker so bili kamnolomi ze-| lo daleč. Da bi del zidu, ki je' severno od Pekinga, čim bolj podaljšali v morje, so baje potopili tam mnogo ladij, ki so bile naložene z železom in kamenjem. Tako so položili temelje krajnemu delu zidu. Ves kitajski zid pa ni zgrajen iz kamenja. Tam, kjer niso mogli priti do kamenja, so delali debelo opeko iz zemlje, ki so jo znali tudi že žgati. Ta "hudoba" gre od obale Rumenega morja do puščave Go»hi. Zid ne teče v ravni črti, ampak v vijugah čez doline in planine, reke in^ravnine, puščave in močvirja. Dolg je 2.500 km. "To je toliko, kakor od Ljubljane do Glasgowa na Škotskem ali od Ljubljane Praktična gospodinja si zna 1 pomagati O pametnih in varčnih ureditvah v industriji in obrti je dosti slišati in brati kakor tudi c- tem, da se je taka ureditev izvrstno obnesla. Pričujoče besede pa naj povedo, da je roo či tudi kuhati pametno in varčno ali racionalno, tako da zmore gospodinja vse delo sama brez gospodarske pomočnice. Koliko kretenj in stopinj napravi gospodinja po nepotrebnem in se potem upravičeno pritožuje, kako da jo noge bolijo in da je vsa zgarar.a. A pametna ureditev se utegne začeti že z zajtrkom. Pri kuhi kosila se to nada ljuje. Predvsem se naj s kosilom vred kuha iudi že krompir za večerjo in celo za drug dan. Krompir se hitreje in lepše opraži, če imamo krompir od prej, in je tudi bolj okusen. Tudi riž in testenine kot dodatki za večerjo, je moči skuhati že opoldne ali pa že prej. Riž se da zmeraj lepo pogreti in je tudi bolj zrnat in testenine so s pogrevanjem bolj suhe. Kosilo samo je manj zamudno, če imamo, na primer prežgan je v večji količini v zalogi, in če so drobtine in žem-ljeve kocke (za cmoke) zmeraj pripravljene in če so rezanci in testo za ribano kašo že od prej pri rokah. Kadar delaš cmoke za h kosilu, pa jih napravi malo več. Zvečer Sli drug dan jih opražiš, dodaš jajce ali solato, pa imaš tečno in okusno večerjo. Kolikega pomena je ta čas, ki si ga na ta način prihraniš. Po jedi se gospodinja koj spravi na pomivanje. Vendar to ni nujno potrebno. 2c med kuho je moči skoraj vse sproti in brž pomiti. Kar je bolj mastnega, spraviš v posodo in vse izlahka pomiješ drugi dan, ko kuhaš kosilo? Koliko časa prihraniš, ko po kosilu ne pomivaš, ta čas uporabiš za počitek ali pa za sprehod. Opravljaj dela kolikor mogoče sede, in usedi se vsakih pet minut, da fi moči ohraniš. Mnogo časa si prihraniš, če imaš v zimskem času peči zmeraj osnaže-ne in pripravljen papir in po-lenčka. da mores kar koj za- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA" PRIPRAVA NEKATERIH JEDI Jajčji zvitek V skledi mešaj pol ure štiri rumenjake, pičle štiri unče sladkorja, sok pol limone in malo naribane limonine lupini-ce. Ko si dobro zmešala, dodaj štiri žlice mrzlega mleka, dobri dve unči moke, malo pecilnega praška, za dobro unčo stolčenih orehov ali mandeljev ter sneg štirih beljakov. Vse tc skupaj še enkrat narahlo, a dobro premešaj. Vzemi bolj veliko in plitvo pekačo (pleh)/ ki ima rob, dobro namaži in posuj z moko, na kar stresi v pekačo testo, katerega enakomerno razravnaj in deni v ne-prehudo pečico. Ko je zlatoru-meno zapečeno, namaži s tem le nadevom: pol funta domačega sira dobro razdrobi, dodaj dobre štiri unče sladkorja in dva rumenjaka. Vse to dobro premešaj in če je sir zalo suh, daj po potrebi eno ali dve žlici smetane ali mleka, pest rozin in sneg dveh beljakov. Ta nadev namaži na pečeno pogačo in napravi zvitek. Povrh posuj še malo sladkorja. -o—-— Grahova pašteta Skuhaj kvort in pol pinia dobrega drobnega svežega in očiščenega graha in ko je kuhan, ga še s presnim maslom in zelenim peteršiljem malo popraži, nakar naj se shladi. Nato zreži na drobno funt telečje ali druge pečenke, v katero vmešaj za dve unči presnega masla. Primešaj štiri rumenjake in iz beljakov sneg m v to prav na rahlo primešaj pečenko. Potem razvaljaj na tanko že prej narejeno nagle-ško testo, ki ga napraviš in dobrega četrt funta bele moke, v katero si na drobno zrezala sirovega masla in ga med moko zdrobila z nožem, dveh žlic kisle smetane, nekaj malega soli, malce pecilnega praška, jajce, rumenjak in če je treba še vina, da bo mehko kakor vlečeno testo. To itesto mora nekaj časa počivati, predno ga uporabljaš. Testo položi v namazan model ali kozo, da bo viselo za tri prste okrog in okrog čez rob posode. Potem deni na testo eno vrsto nadeva, potem graha, zopeit pečenke, itd., dokler imaš kaj nadeva, vendar pa pazi, da pride grah vedno nazadnje. Nato testo zgani skupaj,"pomaži z jajcem in počasi peci v pečici. -o- Stare rokavice lahko prav dobro porabiš za čiščenje stekla. o- PAVEUČEVA HRVAŠKA PROTI HRVATOM V (.Dalje) Ali je mar to neodvisna Hrvaška, ali je mar to svOooda, ki jo obljubljata Hitler in Mussolini Hrvatom? Toda to še ni vse. Sušak, ki je po pripojitvi Reke k Italiji služil za glavno trgovsko luko Hrvaške in cele Jugoslavije, se je pre-, pustil Italiji z velikim delom Gorskega Kotarja. Tako ni bi-io obvarovano pred italijanskim osvajanjem niti tisočletno ozemlje banske Hrvaške, ki ni niti v najtemnejših dneh hrvaške zgodovine nikdar pripadalo tujcu. Reški lev, Erazem Barčič, neustrašni - borec Fran Supilo, dolgoletna narodna zastopnika Gorskega Kotarja -v hrvaškem sabora, kaj pravita vidva k temu? "Hrvaško narodno telo je raztrgano. Najdragocenejši in najlepši deli hrvaškega kraljevega plašča so odsekani in vzeti. Ali to še ni dovolj Hitlerju in Mussoliniju. Iz strahu pred jezo zasužnjenega hrvaškega naroda, ki bi mogel spoditi njune Quislinge, puščata r.a ozemlju tudi te, tako pohabljene odvisne Hrvaške svojo okupacijsko vojsko ter jo imenujeta pač kar tako iz šale zavezniško in prijateljsko. "Da bi Mussolini mogel ob^ držati pod svojo oblastjo tudi ta a^ektirani del hrvaškega ozemlja, je določil za kralja sebi poslušnega člana savojske hiše, oficirja zasovražene in prezirane laške vojne mornarice. Mussolinijev kandidat za hrvaški prestol, je moral pre-drugačiti svoje ime, pa če se še tako nerodno glasi »v hrva^ ščini, ter se preleviti iz italijanskega Ajmuna v hrvaškega Tomislava ostajajoč seveda je vedi*) tisto, kar je bil poprej. V svojem zadnjem govoru je Mussolini kar odprto priznal, da ima ustanovitev odvisne Hrvaške en sam cilj, in sicer, da obvaruje Italiji vojaško in gospodarsko kontrolo nad zaledjem anektirane Dalmacije in hrvaškega Primorja. Mussolini meni, da rDi ne bilo pametno vzeti v sestav italijanske kraljevine prebivalstva Hrvaške, Bosne in Hercegovine, nego da je bolje, če se izroči italijanskemu princu v upravo. Zdaj vidite, čemu je bila ustanovljena in kakšnemu namenu služi tako zvana Hrvaška dr- žava, ki bo prišla v isti polo* žaj, v kakršnem je bila Albanija za časa kralja Zoga, ter postala italijanski protektorat. Pridelitev Bosne in Hercegovine tej, od Italije popolnoma odvisni Hrvaški in razširjenje njenih meja celo tja do Drine ne pomeni potemtakem razširitve ozemlja in oblasti hrvaškega naroda, kakor si to prizadevajo dopovedati ljudem Hitlerjevi in Mussolinijevi naje-teži, nego služi le razširjeva-nju laške oblasti in kontrole, da bi si Italija mogla na ta način ohraniti anektirane hrvaške kraje. Ustanovitev tako zvane neodvisne Hrvaške je potemtakem v prvi vrsti naperjena proti hrvaškemu narodu, proti njegovemu edinstvu in njegovi svobodi. No, vrh tega pa ta rešitev še ni končna. Madžari zahtevajo, naj pride Hrvaška v sestav krone sv. Šteia-na. Z ozirom na nesposobnost današnjih upravnikov Hrvaške, potem z ozirom na finančne in druge notranje težave, ki jih je nemogeče obvladati, nI izključeno, da si Hitler in Mussolini osvojita madžarsko zahtevo. To bi ne bita prva država pod laškim protektora-tom, ki je bila žrtvovana. Aj-mun Savojski bi lahko postal iz Tomislava Arpad. Nadejamo se, da bo zavezniška zmaga prekrižala vse te brezpomembne račune in da bo vojvoda dt'Spoletto vendarle še obdržal svoje prvotno italijansko ime. (Konec prihodnjič) -o- * CHURCHILLOV A IZJAVA IZZVALA PROTEST New York, N. Y. — Angleški min. predsednik Churchill se je zadnji torek izrazil v parlamentu, da Zed. države "se v naraščajočem srdu in prepričanju približujejo robu vojne," in takoj se je tukajšnja podružnica "America First" oglasila in poslala vojnemu tajniku Stimsonu protest proti tej izjavi. V brzojavki, poslani Stimsonu, se je stavilo vprašanje, kdo je odgovoren, da je prišel Churchill do prepričanja, da je Amerika že tako blizu vojne? -o- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' DR. HM. LANCASTER Dentist 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Telefon Canal S817 CHICAGO. ILL. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1*01 So. Ashland Averts* TeL Canal 0523 Uradne ure: vsak dan od 9. ■ zjutraj do 8:30 rvectr. za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest Ena božjih Cvetk' stane po redni ceni 51.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo SO centov V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, Cftf* stane samo________________________iJ Uw Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikan-—---------- pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40Lletnice in sedanjo Zlato knjigo, obe za samo_____ Naročila sprejema: Knjigarna Predstavite vašim pri jate- ga priporočite, da se nanj na >m _ CUumob" m "*- - __I-1 PIERRE L9 ERMITE: Ljubezen - soprog ali Bog? ■M««tiM>>>M«««»«f««Mit«t*«»MMW«»»»»»IW»t»»W«f*WW»HIMM«MH«W>»M>t»»»»l#MI»»W**»»»*M»»t** Iz francoščine z dovoljenjem avtorja. vsi katoliški slovenci in slovenke v chicagi vabljeni, da pristopite k prvemu In najstarejšemu društvu v naselbini, Dr. sv. Štefana Stev. i, k. s. k. j. Smrtnihska zavarovalnina—podpora v bolezni— preskrba dostojnega pogreba — šport za mladino. Značilno je pri tem, da prav nikjer in nikomur niso povedali, da so nas izpustili, ko so prej povsod naznanili, da so nas zaprli. V Beljaku vsaj je bilo nekaj narodno zavednih slovenskih uradnikov. Vsi smo imeli "slovensko omizje". Ze izpočetka smo imeli nekaj sitnosti, ampak tokrat so zaprli le slovenskega župnika. Le tako so mogli tuliti: "Diese verdammten windischen Pfaffen!" Tudi v ckolici so hoteli očrniti vse narodno misleče Slovence, zaprli pa se le tri župnike. Ničle so kaki duhovniki, pa izgleda, da je vse drugo le ničla, ko pri-hrumi vihar. In še nekaj je vrlo značilno zdaj pod naziji. Kako to, da smatrajo prav ti naziji duhovnike in nune za tako važne pri narodu, da se obrnejo v prvi vrsti proti njim, ako so duhovniki in nune le paraziti? Dalje se značilno poroča,da ne zaprejo kakega stolnega kanonika, da bi bil zaprt, ali ga ne pošljejo v kak tabor, tak kanonik mora nemškim v vojakom škornje pucati! In slovenski rdečkar je še ogorčen, da se delajo klerikalci le za mučenike! Ali ni isti par-klež pri nazijih tam in pri rdeč-karjih tu? Odkod tak nizkoten srd do duhovnika in taka ogorčenost radi duhovnika?? Nekaj prav uradnih poroči) (Konec) L. 1916 časi nikakor niso bili podobni sedanjim, le malo slič-ni kvečemu so bili. Tedaj jc šlo za to, da se v nekih krogih diskreditirajo Slovenci, kakor bi bili oni sami izdajalci Av-I strije in krivi, da se vojska vleče ko kača in ni konca, m zmage. Vojaščina je bila vsa j naveličana vsega, in v ta namen je bilo treba nekaj pod-vzeti, da se navellčanje malo i poleže in se srd obrne v drugo stran, ne morda le na vojsko samo. I Tedaj je bil Beljak skoroda glavna točka zoper Italijo. Vojaščine, kamor si stopil vse napolnjeno z ranjenci, rekonva-lescenti, bolniki. Začetkom februarja 1. "1916 je zapihal hud in značilen veter. Oblasti so zaprle državnega poslanca Grafenauera, potem pa same duhovnike: župnike Ražuna, Meškota, Sturma in mene. Moj mežnar in dr. Ghon sta bila \ malo drugačni zvezi. Ko so nas zaprli, so po vseh bolnišnicah in vojašnicah pra* uradno naznanili, da so zaprli slovenske duhovnike . . tega in tega, radi tega in tega. Kakor so pravili nam naklonjeni vojaki, je nastal povsod strahovit hrup, grobo preklinjanje slovenskih farjev. Ko so no par dneh odpeljali župnika Siurma v Celovec,je bilo opazno, kakor je pri nas pred ka-kam linčanjem. Grafenauera so* obsodili na tri leta radi neke prav smešne malenkosti, kn je samole opomnil, da ima Rusija vež žita ko Avstrija, in župnika Sturma so obsodili na leto dni v zapor, ker se je proti materi, katere sin je padel v , Galiciji, izrazil, da sin počiva vsaj v slovanski zemlji. Zoper nas druge so priska vali in preiskavali, našli pa ni« I1 česar, in končno so nas izpustili, le v konfinacijo smorac-, rali iti. Odbor za leto 1941: JOSEPH OBLAK, mL predsednik, JOHN PRAH, tajnik, ANTON KRSMESEC, bi*tajnik. MN Zanimivi romani IVMVenCSimvv katere je spisal Kari Mav | Vas povedejo s svojimi pripovedovanji okrog sveta. \ ; — V njegovih romanih srečujete vse razne ljudi. Z ! ! romanom potujete skozi črno Afriko, skozi divje J I kraje Indije, skozi ameriške pokrajine, kjer sreču- ! j jete življenje Indijancev. Naša Knjigarna ima v j I prodaji 14 njegovih interesantnih romanov, ki so: > < ! BELA REKA <-4 knjisO « slikami 624 strani. Vsebina: — ► » i . = Dvojnik. — Pred vojnim sodiščem. — Ob | Urugvaju. — Črez mejo. Cena 4 knjigam___jlso 3 | DOLINA SMRTI (4 kni>£0 s slikami 630 strani Vsebiijs: > a — Miss Alma. — Dervii. — Spletk« is sanke. — Pekel Cena vsem 4 knjigam__ ._jjjo J I IZ BAGDADA V ŽTAMBUL <« knjige) s slikami 627 > '" i ' 11 strani. Vsebina:—Smrt I Mohamed Emina. — Karavana smrti. — its bega v Evropo. ! Drtiiba En Nasr. Cen* vsem 4 knjigam______$1.50 J ; KRIŽEM PO JUTRO VEM (* fcnjise) • »likami 598 } 1 . ■ =s strani. Vsebina: — Jezeco ! smrti. — Moj roman ob Nila. — Kako sem v Meko romal._ Pri Samarih. — Med jezidi. Cen« vsem 4 knjigam____$1.50 * j PO DEŽELI SKIPETARJEV <« knjige) s slikami ► 1 577 strani. Vsebina:— j Brata Aladžija. — Koča v soteski. — Miridt. — Ob Vardarju. I j Cena vsem 4 knjigam__________|1S0 J t PO DIVJEM KURDISTANU (« » »ukamis« [ ===== strani. Vsebina:—Am*- j dija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. [ Cena vsem 4 knjigam__________________________________jj 50 J I SATAN IN IŽKARIJOT (12 knjig) s slikami 1704 stra- ► - ■ ni. Vsebina: — Izseljenci — \ Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti — Almaden. I ► — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet na divjem za padu. — Pueblo. — Rešeni milijoni — Dediči Cena j vsem 12. knjigam______________.$3.50 J ! SOBOLJAR IN KOZAK <« l^sO » »Kkami -592 stra- t = ni. Vsebina: — Kozak Številka ! I demet- — Na sledu. — Ob Bajkalskem jezeru. — Domov. Vse j 4 knjige------------------—--$1.50 J \ SUŽNJI <12 knii«) 9 »likami 18S5 strani. Vsebina: — V Kairi. j ===== — Konji in ljudje v svetu. — V grobnici in po puščavi. — Bel« sužnje. — v levjem brlogu. — Jezero krokodilov. — Abu Hams* Mija. — Ob ravniku. — Zadnji lov na soinje. j — Ljubite svoje sovražnike. — Na seribah. — Ugnan. Vseh 12 knjig ---------------------$3.50 ! I V CARDILLERAH (4 s slikami 625 strani. Vse- i == bina: — Gran Chaco. — Pušiavnik. > — Lov na Sendadora. —- Božja sodba. Vse 4 knjige—_$1.50 J V GORAH BALKANA <4 kniige) 576 strani s slikami. I -■ Vsebina: — Kovač Sim en. — i \ Zaroka z zaprekami — V golobnjaku. — Mohamedanski svetnik. Vse 4 knjige__________________$1.50 * \ WINNETOU (12 Mi*) 8 1753 stranmi s slikami. Vsebina: \ ■ — Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — NSo-Či, lepa Indijanka. — Prekletstvo zlata. — Za detekti- < \ v*. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Win- | netou roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetou* i smrt. — Winnetooa oporoka. Vseh 12 knjig-------$3.30 J I ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU 624 | t - ■ strani s s lika-| mi. Vsebina: — Med drvarji divjega sapada. — N* Butlerjevi J farmi — Dvoboj za življenje. — Potopljeni zakladi Vse štiri knjige-------------$1.50 ! > ___ < I Ž U T I <4 • slikami 597 strani. Vsebin*: — Boj s J [ — medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih In - < njegova poslednja pot. Vse štiri knjige----$1.50 J < Vti ti t § or m j n a v e d s n i ropiani se naročajo J | skupno vsemi zvezki ali knjigami, ki so navedeni pri zgo- S \ rajšnjih cenah. Za posamezne zvezke, kateregakoli romana j \ je cena 4&c. Zato se priporoča, da vsak naroči vse zvezke | H vsakega romana, ker na ta način pridejo zvezki ceneje, ka- \ t kor pa če bi jih posamez naročali. Z vsakim naročilom je < I poslati potrebni znesek. Po C. O. D. knjig ne pošiljamo, raz- < > ven če naročnik £eK, da se mu pristojbina za C. O. D. njemu \ • taračUTUL Naročila naslovite jta: } ) < Knjigarna Amerikanski Slovenec ' 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois i ------II-------»mmmmmmm------------------------»>>■•■! STARO ZNAMENITO PO-SLOPJE SE ZAPRE Chicago, 111. — Tukajšnje Auditorium poslopje, v katerem je hotel, sobe za pisarne in zborovanja ter gledališka dvorana, kjer so se pred leti vršile operne predstave, se je zatvcTilo v četrtek zvečer. Kakor se trdi.se niso iz dohodkov mogli več kriti stroški za vzdrževanje. Poslopje je bilo zgrajeno v 1889 ter je bilo svoje-časno pravo središče kulturnega življenja v Chicagi. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran H 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOC IN DAN. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja — Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE. "Hubert" je naslov novemu interesantnemu romanu iz gozdov. Spisal ga je znameniti ljudski pisatelj Paul Keller. Roman je bil že objavljen v mnogih jezikih, ker skozi njegova poglavlja se ne vije le zanimivo pripovedovanje življenja moža, ki igira v njem glavno ulogo, ampak roman daje tudi slehernemu bogat življenjski nauk. Prepričani smo, da bodo naši čitatelji ob čitanju tega zanimivega romana uživali. Zato tudi vsem priporočamo, čitajte ta roman od začetka,1 da ne bo vam pozneje žal. Opozorite tudi svoje znance in prijatelje, da se naj zdaj naroce na list a. S^ da bodo tudi oni deležni tega zanimivega romana. KRASEN KRIŽ f kateri tvori pripravo, ' ki se rabi ob čaru pre- lj » 1 * videva?ja bolnikov. - fe Narejen jo po no- feS^y _ vem praktičnem nači- fovr ga lE nu ** tako zvaneg* ^ ^ "Wood Fiber** materi- ^ Jll^r al*- Visok blizu 11 in-Narejen tako, da j j« se vsa priprava, kot ■ An. svečke, flaška za bla- I gorlovljeno vodo, ba- A yii i te, prtič, žličke zloži v H : A fcriž. Nato se načelna 'itran križa zapre kot ;—- 3 pokrov in imate kra- _J fp sen križ za obesiti na ne ^Sr J^SL. A ■teno- Narejen je v le- fl7F==M orehovi barvi Križ IjT .M /f/f 5« vlit iz lepe svetle jm lilij medenine. JIJ 1 Jr ///U / Te krike so začeli A=;J(Jij. izdelovati pred krat-Z/ / kem kot posebno tio-" Jf . veli teto in * se radi ▼ praktičnosti zelo pro» w dajajo. stane s poštnmo: $2^0 Znesek je poslati v Money ordru ali čeku z naroČilom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Svoji k svojim: IBkJH MONO in POCSNL - - TISKARNA AMERIEAHSKI SUOVWOmC i X .v i- - >1 ' • v . " ■ - ^ ' • - - ' / ' . ~ ' . ' 4• gtran 4 ___ _AMERIKAifSKl SLOVERM 4 " Sobota, 2. avgusta 1941 ■ i i ■ " i ~~ m i —n ■ i i i----i J. M. Trunks Misel na duhovnika, ki ga smatra za pomočnika svojega soproga, se ji tako za-studi, da naglo raztrga ovitek. Ni si vzela niti toliko časa, da bi ga odprla. Njegova vsebina ji bo dala jasen vpo-- gled v trenutni položaj. Toda, bo li imela kako korist, če bo preeitala to pismo? Že vnaprej dobro ve, kaj vsebuje. Treba ji bojevati le nove boje. Boriti se bo morala proti novim dokazom. Morala se bo odločiti. Da, čemu naj ga čita? Zadosti ji je vsega! Srce ji je polno bolesti! In ta župnik ji sedaj med vrsticami... / Ali- vsaj on ne more dati miru! Ah, miru! Lucija gleda okoli sebe s strmečimi očmi. Mir? Nikjer ga nima, ne podnevi, ne ponoči. Žile ii razbijajo v sencih, kot da ji hočejo počiti. Zdi se ji, da prežijo ogleduhi nanjo od vseh strani. Gilbert je dal tozadevna navodila služkinjam, hišniku, zdravnikom in \ celo župniku. Postal je nekakšna Nessu-sova tunika (nesreča, ki se je ne moremo otresti). Ker jo je prevaral in jo vara še sedaj, naj jo vendar puste vsaj pri miru, on in vsi ostali! Dovolj! Ne more več prenašati tega žaljivega sočustvovanja v očeh svojih prijateljic. ^ I V razkošnem salonu vije uboga Lucija roke: "Od nikogar ne potrebujem sočutja ! Zdaj sanjam le še o enem: da bi kmalu v miru umrla." Onega večera se je Gilbert zaman sukal okoli svoje žene, da bi si pridobil njeno zaupanje in zvedel, fcafco je reagirala na prejeto pismo, od katerega se je nadejal veliko dobrega. Toda preveč ni maral siliti vanjo, da bi se ne izdal . . . Njegova žena je postala zid, za katerim je bilo nekaj skritega. A kaj vendar? Koliko moč ima molk! Lucijina molčečnost draži soproga do blaznosti. Zdaj je prišel na vrsto on, da si zastavi vprašanje: Kaj bo jutri? Kako se bo vse to končalo? 32. POGLAVJE. Dva dni kasneje, proti tretji uri popoldne. Moči jo zapuščajo bolj in bolj. Po cele ure presedi s knjigo v roki v salonu. Spalnice in soprogove delovne sobe se izogib-Ije zaradi nevšečnih spominov, ki se ji vzbujajo ob pogledu na nju. V salonu pa, ki je dostopen vsem, je • varna pred njim. Soprog je ravnokar odšel. Pri odhodu jo je. hotel poljubiti. Lucija pa ga je potisnila od sebe: "Prihranite mi to komedijo!" "Ali ljuba moja!";.. "Prosim vas! Motite se .. . Gilbert je popustil. Z očmi strmečii^i na razvaline svoje sreče zdi v priljubljenem svojem kotičku. Po obedu je naročila: "Sprejeti ne maram nikogar, absolutno nikogar.,'' Zdaj sedi že celo uro tako in sanja. Naenkrat zabrni skozi tihotno stanovanje zvonček v predsobi, nato se oglasi še karijon na vratih. Toda namesto dveh, treh vsakdanjih fraz, s katerimi je sobarica doslej odpravila vse obiskovalce, začuje Lucija pogovor. . Kaj se dogaja? Vrata v salon se hrupno odpi^o. Mlada žena zavpije ... Visoka postava župnika Pauleta se je pojavila na pragu predsobe. "Vi? Vi ste!" ^ "Da, draga Lucija, jaz sem. Ker mi niste odgovorili, sem prišel osebno po odgovor." "Odgovor?" Lucija stopi korak nazaj, tako da ostane med njo in duhovnikom miza, ter upre sovražno oči vanj. "Ali me ne poznate več?" "O, da, poznam vas." "Saj ste prejeli moje pismo?" "Vaše pismo? Tam leži!" S prstom pokaže Lucija na raztrgani plavkasti ovitek. "Ali ga niste prečitala?" "Ne! Cemu? Soprog vam ga je narekoval. Mojega moža prihajate branit!" "Nisem prišel branit vašega moža,' ampak vas rešit! Jaz sem dobri pastir, ki pozna in ljubi vse svoje ovčice! Ena, katero sem posebno ljubil, je pred dvema letoma izginila. Prišel sem pogledat, kaj se je z njo zgodilo." "To veste prav tako dobro kot jaz sama!" "Vem, da preživljate težko preizkušnjo. Zato sem mislil, da je prišla moja ura." "Torej ste se videli z mojim soprogom?" vzklikne Lucija. "Da." " : — rir: "Ali vas je on poslal?" "Toliko stvari bi se rad z vami pomenil!" "Cemu?" "Da bi vas spomnil na Njega, ki je rekel: 'Pridite k meni vsi, ki ste potrebni \ tolažbe'." Lucija zmaje z rameni: "Stara pesem!" "Ubogo dete! Tako daleč ste že?" "Da, tako daleč sem." Župnik Paulet se usede, strt od tega priznanja. Tiho zamrmra sam zase: (Dalje prih.)