r
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
Vol. XXIX.—leto xxrx.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK) OCTOBER 3, 1946
ŠTEVILKA (NUMBER) 194
Hull s smrtne postelje poziva svet k edinstvu
Svet čaka katastrofa, ako velike sile ne ohranijo edinstva, ki je prineslo zmago nad sovražnikom
Washington, 2. okt. — Na smrt bolni bivši državni ^3jnik Cordell Hull, ki je danes dosegel starost 75 let, je 'laslovil na velike narode sveta apel, da ohranijo edinstvo, katero je bilo doseženo med vojno, ako nočejo, da člove-stvo zadene katastrofa, kakršne ne pomni zgodovina, v ki je bil skozi 11 let dr-*
Baruchova obtožba proti Wallace-u
Zakaj je bil zaprt ameriški informacijski urad v Belgradu
tajnik Zed. dpžav, oziro-dalj kot kdo drugi v zgodo-in ki ga je predsednik ^ oosevelt imenoval "očeta Zdru-narodov", je z bolniške postelje dal v javnost izjavo, ki J® %orda zadnja v njegovem ^'^Ijenju, v kateri je med osta-rečeno:
glede na to, kako teža-je problem, ako se morejo Veliki narodi zediniti in skupno "l^stopiti^ potem se more upati, ^ bodo vojaške zmage, katere bile izvojevane pred letom prinesle trajen mir. Toda ®^6t bo doživel katastrofo, ka-se ne da popisati, ako ti ^arodi postanejo nespravljivo ^zdvojeni bodisi na znotraj ali zunaj."
se izognil kontroverzi Byrnesom in Wallace-om
izjava bivšega državnega taj-
NEW YORK, 2. okt. —Bernard M. Baruph, delegat Zedi-njenih držav pri komisiji Združenih narodov za atomsko energijo, je nocoj naperil proti Henry A. Wallace-u obtožbo v pi,-smu z dne 23. julija, da je napačno tolmačil nekatere točke ameriškega načrta za atomsko kontrolo in da mu je v telefonskem . govoru to priznal, da pa navzlic temu svojih zmot noče javno priznati.
Wallace je s tem povzročil "konfuzijo med ameriškim ljudstvom," je rekel Baruch.
Gika
je skrbno sestavljena, ta-
iriOgla Luiiiidčiti
1^'si kot podpora za Byrnesovo v.' ^allaee-ovo stališče v teko-kontroverzi glede ameriške ^^ftanje poHtike.
da
Hull
je med drugim opozoril,
. J® edinstvo velikih sil med ponovno "viselo na niti". ^J^zlic temu pa so velike drža-ostale edine in tako izvoje-® zmago nad skupnim sovraž-
^ikom.
®nako edinstvo je navzlic Sromnim oviram mogoče tudi Bj' je rekel Hull, ko gre za

cen je trajnega miru.
SKRAJŠANJE VOJAŠKEGA ROKA V KUMUNIJI
Rumunska vlada je sklenila skrajšanje vojaškega, letji.. V zvezi s tem je bil pred kratkim objavljen zakon, na podlagi katerega bodo letniki, ki bodo poklicani 1946 leta na odslužen je vojaškega roka, služili samo osem mesecev. Drugi letniki bodo izpuščeni pred določenim rokom.
Milwaukee. — Po daljši bo lezni j e 10. septembra umrla Theresa Piesec-Komar, stara 63 let, doma iz Savinjske doline. Za pušča sina in hčer ter sestri Elizabeth Novak in Frances Pecov-nik.
Postal je center vladi sovražnih elementov, pravijo jugoslovanski uradni krogi
RIM, 27. sept. (O.N.A.) — Iz uradnih jugoslovanskih krogov v Rimu prihaja trditev, da je bil informacijski urad Zedinjenih držav v Belgradu zaprt radi svojega jasno proti - jugoslovanskega zadržanja. Predstavnik Jugoslavije je dejal, da je ta urad ponovno zlorabil jugoslovansko gostoljubnost s tem, da je izdeljeval maršalu Titu sovražen materijah Dodal je, da je postala ameriška čitalnica nekakšen center vladi sovražnih elementov v Belgradu.
V dokaz teh svojih trditev je navedel dejstvo, da je omenjeni ameriški urad v Belgradu nedavno objavil vrsto ostro pro-tivladnih člankov, katere je napisal Eric Pridonoff, bivši gospodarski svetnik ameriške ambasade v Belgradu. Potem je dostavil:
"Najboljši dokaz za to, da nikakor ne nameravamo prepovedati prihoda vesti iz tujine, je to, da je v Jugoslaviji mnogo prodajalen za časopise, v katerih je najti vse angleške časopise, od najbolj desničarskih pa do najbolj levičarskih".
Konvencija unije U. M. Workers
vprašanje jugoslovanskih beguncev v Italiji
,. RIM, 30. sept. (O.N.A.) — Eno poglavitnih vprašanj, .bi moglo in moralo najti svojo rešitev v direktnih poga-med jugoslovanskimi in italijanskimi uradnimi pred-je navzočnost v Italiji neštetih tisočev jugoslo-^^^skih beguncev, ki so sovražni sedanji jugoslovanski
^ladi.
jjj^obro poučeni krogi trde, da"*^
ATLANTIC CITY, 2. okt.—V ponedeljek se je v tem mestu pričela konvencija United Mine Workers AFL unije, ki se navadno vrši vsake dve leti.
Njen predsednik John L. Lewis leži ob tem času bolan v bolnišnici v Washingtonu, kjer se je moral podvreči operaciji na slepiču.
Konvencijo je odprl podpredsednik John O'Leary, ki je v svojem • govoru svaril delavstvo proti, poiskusom uveljavljenja protidelavskih zakonov od strani nazadnjaških postavodajal-cev.
Imenovanih je bilo 12 senatorjev in kongresnikov, ki so znani j nasprotniki organiziranega delavstva. Delavstvo bi moralo biti skrajno previdno, koga bo volilo pri jesenskih volitvah, je rekel O'Leary.
NEMCI PROTESTIRAJO PROTI MILIM SODBAM NACIJSKIH GLAVARJEV
BERLIN, 2. okt. —Nemci so danes vprizorili f)ro-testne demonstracije proti pravorekom mednarodnega vojaškega sodišča, ker je tri izmed obtožencev"— von Papena, Schachta in Fritz-scheja—oprostilo, več drugih pa obsodilo samo v zapor.
Demonstranti so izjavili, da bodo s temi naciji sami obračunali, ako jih zavezniške oblasti njim dajo v roke.
Von Papen, Schacht in Fritzsche so nocoj bili še vedno v ječi v Nuernbergu^ dasiravno jim je dano na prosto; da odidejo, ker se boje srda nemškega prebivalstva.
Gen. Jodl, načelnik nemškega generalnega štaba, je vložil apel za pomiloščenje n a gen. Eisenhowerja i n feldmaršala Montgomery-a, medtem ko feldmaršal Keitel namerava le prositi, da bi se usmrčenje izvršilo z ustrelitvijo namesto- z obešenjem.
Amerika in Anglija Trst rabiti za svojo
hočeta bazo
Mnogo fantov še v vojaških suknjah
Medtem ko se je že več kot 125,000 fantov vrnilo iz raznih vojnih front in vojaške službe, pa jih je danes iz širšega Cleve-landa še nad 41,000 v vojaških suknjah. Ob tem času prejema brezposelnostno podporo po $20 na teden okrog 12,000 veteranov. Okrog 1. septembra jih je bilo na podpori okrog 6,000 več, toda so se od tedaj razšli, bodisi v razne šole ali pa so našli zaposlitev v tovarnah.
V armadni službi je poleg navedenih še 2,075 zdravnikov, zobozdravnikov in bolniških strežnic, ki so večinoma že od začet-ca vojne v službi. Rekordi v Co-umbusu izkazujejo, da je bilo Jo sedaj 110,000 vojakov iz širšega Clevelanda odpuščenih iz vojaške službe.
Odmev Stalinovih izjav v Washingtonu
_
WASHINGTON, (O.N.A.) — Stalinova izjava je še vedno predmet pazljivega študija s strani uradnih washingtonskih krogov. V prvem trenotku je mislilo največ opazovalcev, da je izjava posledica Byrnesove politike, ter da potrjuje pravilnost te politike.
Ta prvotna reakcija je kmalu prešla. Bolj natančno proučevanje besedila je pokazalo, da je izjava sicer jako pomirljiva, obenem pa vsebuje tudi nekatere zastrte grožnje, ali bolje svari-' lo. Nekatere uradne osebnosti so mnenja, da se tičejo ta svarila zadev, katere smatrajo Rusi bistveno važnim, ter da bodo morale biti predmet prijateljskih mednarodnih pogajanj.
V zvezi s tem prevladuje mnenje, da Stalinova izjava ne pomeni nove politične smeri, temveč le poskus ublažiti ozračje in omogočiti zopetna mednarodna pogajanja v prijateljskem razmerju. To je, kar je bil želel doseči Henry A. Wallace.
^ bilo Italijanom ravno tako ako bi se mogli znebi
^jet:
'^^povabljenih gostov, kot
Sli ^alc,
^Soslov
anom, ako bi jih mo-
^Gpatriirati. Mnogo opazo-je prepričanih, da je le je	zavezniške komisi-
gjo^^^^Pi^ečila dozdaj, da ni pri-tozadevnih pogajanj med vladama.
tisoč hrvaških Ustašev '"^Sfinih po Italiji
^kateri italijanski uradniki
ftlen
3e
doi
jg ^iJo, da imajo zavezniki svo-Posebne namene s temi brez
'"arr^'' da potrjuje to nazi-
Je Vest, ki je bila objavlje-
{ . P'^Gd nekaj dnevi, da bodo
iz taborišča pri Eboliju
.. straža britanskih vojaš-na>^_______ .
H
•^aprav po vsej Italiji.
j>b Ven 11,000 četnikov v več tisoč drugih čet-jo > formacij, ki se nahaja-
'drugih taboriščih, je v Ita-' ložiš Vgv, ogromno število hr-jg. 'b Ustašev, katere imenu-® turi belogardiste. Razkrop-
ljeni so po vsej deželi, a največ jih je v taboriščih brezdomcev, ki se nahajajo pod zavezniško vojaško upravo. Povrh tega pa je baje še okrog 4,000 četnikov na ozemlju Julijske krajine.
Begunci v Rimu so večji del špekulanti na črnem trgu
Italijanska vlada pa ima svoje skrbi poleg tega tudi še z begunci, ki žive izven taborišč, katerih je največ »v Rimu samem. Preživljajo se največ in skoro izključno s prekupčevanjem na črnem trgu.
Rimski črni trg za devize na primer, s e nahaja blizu trga Colona. Skoro vsa trgovina je tu v rokah balkanskih beguncev, a največ je med njimi Jugoslovanov. Prodajajo vsako poljubno devizo i n zamenjajo vsak denar, katerega jim pred-
Nove cesine kare v prometu
V torek so pričele voziti po St. Clair Ave. in Superior Ave. nove cestne kare 'transitliners," ki so mnogo bolj udobne od starih in tudi hitrejše, ako bi ne bild ovirane od težkega avtomobilskega prometa, ki jih zadržuje. Na progah, kjer ni mnogo postajališč, dosežejo brzino 35 milj na uro.
Tat vrtnih kos zajet in. obsojen
William Elison, star 29 let, 3872 E. 147 St., je imel posebno nagnenje za krajo vrtnih kos (lawnmowers). Samo na Shaker Heights jih je ukradel to poletje 31. Policijski sodnik John E. Sweeney ga je obsodil na $400 globe in 60 dni v prisilno delavnico.
Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji
VZROK SMRTI
Mrliški oglednik je izjavil po preiskavi nagloma umrlega Antona Kleven, da je podlegel srč ni kapi vsled strnitve krvi in sladkorne bolezni.
V COLUMBUSU IMAJO STAVKO DELAVCEV PRI CESTNI'ZELEZNICI
qOLUMBUS, o., 2. okt.—Co-umbus je danes brez prometa s cestno železnico, ko so delavci, organizirani v CIO Transport Workers uniji, šli na stavko, ker jim Columbus & Southern Ohio Electric Co., noče priznati zahtevanega povišanja plače. Delavstvo zahteva 30 odstotkov povišanja, družba jim ponuja 8 odstotkov.
Unijski posredovalec John J. Ryan, je danes dejal, da je mogoče, da bodo ostale unije okli-cale stavko iz simpatije, o čemur bodo razpravljali na seji nocoj.
Ljudje si pri vožnji pomagajo z vsemi mogočimi vozili, da pridejo na svoje prostore. Tako je avtomobilski promet za 25% večji sedaj, kot pa je bil preje.
LJUDJE Z VISOKIM KRVNIM PRITISKOM LAHKO DOLGO ŽIVIJO
BUFFALO, 2. okt.—Ob priliki praznovanja 100-letnice University of Buffalo zdravniške šole sta dr. Hugh J. Morgan in dr. Laurence A. Grossman izjavila, da ljudje z visokim krvnim pritiskom lahko dosežejo visoko starost. Da se to doseže, pomaga pogum, dobrovoljnost in zaupanje v bodočnost, kar vse skupaj več pomaga kot pa zdravila. Poudarjala sta važnost ravnanja z bolnikom, kar je važnejše, kot pa zdravljenje bolezni same.
V največ slučajih vzroka, ki dela visok krvni pritisk, ni mogoče izslediti in odpraviti. Večina prizadetih se brani uživati zdravila, ki so za to predpisana, med katerimi je tudi uživanje česna.
Jugoslavija ju obtožuje, da sta se izneverili načelom, katere je odobril svet zunanjih ministrov
PARIZ, 2. oktobra — Jugoslovanski delegat Moša Pijade je danes obtožil Ameriko in Anglijo, da sta se izneverili sklepom sveta zunanjih ministrov štirih velesil glede uprave Trsta in da hočeta pristanišče na Jadranu obdržati pod lastno kontrolo in ga rabiti za svojo vojaško bazo,
"Demokratična načela, kate-*"
ra so vsebovali britski, ameriški in francoski predlogi za upravo Trsta, je odnesel Veter," je rekel Pijade, potem pa dostavil,
da načrt za upravo Trsta, katerega je predložila Anglija, dejansko predvideva, da Trst postane britska kolonija.
Pijade je opozoril, da bi po sklepu sveta zunanjih ministrov zakonodajna in izvršna oblast Trsta morala sloneti na principih demokracije, potem pa je izjavil:
TRDI, DA NYC ŽELEZNICA OPERIRA Z IZGUBO
G. Metzman, predsednik New York Central železniškega sistema, je imel v Columbusu govor, v katerem je zagovarjal višje pristojbine za tovorne pošiljke. Pravi, da odrejene pristojbine za pošiljke ne odgovarjajo narastlim stroškom in da družba že od konca vojne redno izgublja na dohodkih in operira železnico z izgubo.
NOVI STROJI BODO NADOMESTILI DELAVCE V BIZNIŠKIH URADIH
NEW YORK, 2. okt.—V Manhattan Grand Central Palace se sedaj vrši razstava najnovejše opreme za urade pod pokroviteljstvom National Business Show.
Tukaj se vidi pisalni stroj, s katerim se lahko piše v vseh jezikih, tudi v kitajščini; radio-pisalni stroj, kateri sprejema poročila iz celega sveta v hitrosti 100 besed na minuto ali 6000 besed na uro; addressograpb, ki tiska listine hkrati v treh barvah na obeh straneh papirja; nove vrste diktofon, ki izgleda kot mali radio-phonograph in rabi ravne ali okrogle plošče, ki se ne ubijejo. Te plošče razločno rekordirajo vsak glas.
Poleg teh je še več drugih iznajdb, katere predvidevajo zmanjšanje pisarniških uposlen-cev, katere imajo nadomestiti mehanični stroji.
Anglo-ameriške sile ignori-rirajo Združene narode
"Mi ne moremo razumeti, zakaj naj bi tržaško ljudstvo moralo sprejeti tip kolonialnega režima v vojaški trdnjavi. Govori ki so jih imeli ameriški in britski delegati, odkrivajo, da po njih mislih Trst nima postati resnično svobodno ozemlje, temveč vojaška baza pod anglo-ameriško kontrolo.
' 'Varnostni svet Združenih narodov se je pri tem popolnoma pozabilo. Odgovornost, ki b' imela biti v rokah varnostnega sveta, sta si prilastili dve sili."
Pijade je predložil jugoslovanski načrt, po katerem bi med Trstom in Jugoslavijo obstojala ekonomska i n denarna zveza, potem pa apeliral, da se sestavo statuta za upravo Trsta vrne svetu zunanjih ministrov.
Anglija in Amerika hočeta zgraditi med Jugoslavijo kitajski zid,, je rekel Pijade ter zaključil :
"To je naša zadnja beseda. Ako uprava Trsta ne bo demokratična, je mi ne bomo nikdar sprejeh."
Komisija sprejela anglo-ameriški načrt za Trst
PARIZ, četrtek, 3. oktobra. — Komisija mirovne konference je danes napram solidni opoziciji slovanskih držav sprejela načrt za upravo Trsta, katerega so predlagale zapadne države.
Na zahtevo Sovjetske zveze se je vršilo glasovanje o vseh točkah načrta, in vsega skupaj se je glasovalo 25 krat. Slovanske države so se v borbi proti zapadnim silam poslužile vseh parlamentarnih sredstev in so bile na celi črti poražene.
Wallace in Pepper bosta v kampanji za demokrat, stranko
WASHINGTON, 2. oktobra. —, Henry A. Wallace, ki je bil po svojem govoru o ameriško-ruskih odnošajih prisiljen resig-nirati iz kabineta, je danes naznanil, da bo nastopil na kampanjskih shodih za demokratske kandidate v državah Michigan, Indiana, Wisconsin in nekaterih drugih državah.
V uradu demokratskega ekse-kutivnega odbora je bilo rečeno, da bo Wallace imel svoj prvi govor 18. oktobra v Michiganu, in da bo lahko govoril o vsakem predmetu, kakor bo sam hotel. Iz tega sledi, da se utegne izno-va vrniti k ameriški zunanji politiki.
Znano je, da je Wallace prejel več povabil iz države Ohio.
Pepper bo govoril na shodih v 11 državah
Demokratska stranka je tudi iznova pozvala k sodelovanju senatorja Claude Pepperja iz Floride, ki je celo ostrejši kritik Byrnesove zunanje politike kot pa Wallace. '
Pepper je izjavil, da bo tekom govorniške ture obiskal 11 držav. Prvi govor bo imel 9. oktobra v Bostonu, 15. oktobra pa bo nastopil na shodu v New Yorku.
Revija "Newsweek" je izvedla poskusno glasovanje med 50 časnikarji v Washingtonu, pri katerem je večina izrazila mišljenje, da bodo republikanci pri novemberskih volitvah dobili pičlo večino v kongresu.
ZADUŠNICA
V soboto 5. oktobra se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete ob 8:30 uri zjutraj v spomin druge obletnice smrti Antona Verhovca. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeležijo.
Kje je Louis Ule?
Pred tednom dni je neznano-kam odšel poznani brivec Louis Ule, ki ima svojo brivnico na St. Clair Ave. in "E. 66 St. Včeraj je policija pregledala njegov lokal, misleč da je morda umrl, toda ga niso našli.
ZGODNJI SNEG V VZHODNIH DRŽAVAH
Zgodnji sneg je zapadel in pokvaril jesenske pridelke na kmetijah ponekod v severovzhodnih državah Vermont* New Hampshire in New Yorku, kjer je temperatura padl^ na 30 stopinj in vihar divjal do 55 milj Ha uro, ki je napravil na električnih in telefonskih napravah dosti škode.
Temperatura je padla tudi v Indiani in spodnjem Michiganu, slana pa je padla v večini držav, kot Indiana, Illinois, Iowa, Wisconsin, Kentucky in Ohio.
ŠUBELJ POSTAL RAVNATELJ KONCERTNE DRUŽBE
Anton Šubelj, ki je bil zadnjih 14 let član Metropolitan operne družbe, je pred kratkim postal poslovodja Associated Concert Bureau, Inc., v General Motors poslopju, 1775 Broadway, New York, katerega področje bo iskati in odkrivati mlade.
AMERIKA KUPI ZALOGO MALAJSKEGA GUMIJA
construction Finance Corp. je sporočila, da je bil dosežen sporazum za nakup 200,000 ton gumija od angleških oblasti v Ma-laji, za katerega se bo plačalo po 201/2 centa funt. Pravijo, da se je pridobivanje naravnega gumija hitreje pospešilo, kot pa 3o pričakovali.
Ameriška industrija sedaj rabi za razne izdelke 33 odstotkov naravnega gumija in 67 odstotkov umetnega gumija.
STR4N 2
ENAKOPRAVNOST
. 3, oktobra,
10
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. «231 ST CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(P5 raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)---
For Half Year—(Za pol leta)--
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in' Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto)-----
For Half Year—(Za pol leta)__
For 3 Months—(Za 3 mesece)--
.83.00 . 4.50 . 2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year—(Za celo leto)___$9.00
For Half Year—(Za pol leta)____5.00
Entered as Second Class Matter April, 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
«0^^104
UREDNIKOVA POŠTA
HENRY WALLACE O AMERIŠKI ZUNANJI POLITIKI
Henry A. Wallace je 23. julija poslal predsedniku . Trumanu pismo, v katerem je obširno obrazložil svoje nazore glede odnosa j ev Zedinjenih držav napram Rusiji. To pismo, ki je prišlo v javnost po čudnih ovinkih šele po vihri, katero je povzročil Wallace-ov govor v New Yorku. priobčamo v celoti z ozirom na važno pozicijo, ki jo je zavzel bivši trgovinski tajnik kot duhovni vodja liberalnih elementov v Zedinjenih državah.
VI.
Več opazovalcev poroča, da so sovjetski voditelji "izo-lacionisti" in da nimajo pravega razumevanja za načela, motive in način mišljenja drugih narodov. Priznati pa moramo, da £0 pokazali na simptome in način, kako preprečiti drugo svetovno vojno, ko so se zavzemali za načelo kolektivne varnosti. Poleg tega se mi zdi, da bi morali poizkusiti napraviti kaj konstruktivnega glede njih izolacionizma in nevednosti, in po svoji sodbi bi prej omenjena trgovinska misija mogla doseči mnogo v tej smeri. Zdi se mi, da je bilo to delno ono, kar ste imeli v mislih, ko ste povabili premier j a Stalina, da pride na obisk v Ameriko.
Mnogo problemov, ki se tičejo dežel, ki meje na Rusijo, bi se lahke je rešilo, čim bi se ustvarilo ozračje medsebojnega zaupanja, in čim bi se izdelal kak načrt za gospodarsko sodelovanje z Rusijo. Rešitev teh problemov bi se tudi olajšala z diskusijami gospodarskega značaja.
Z ozirpm na rusko gospodarsko prodiranje v Podonav-je bi mogli na primer podati konkretne predloge za gospodarsko kolaboracijo pri razvoju naravnih virov v tem okrožju, namesto da se vztraja, da naj Rusija neha z enostranskim prodiranjem, ne da bi se pri tem nudila kaka rešitev za gospodarski kaos, ki danes tamkaj obstoja.
Ta predlog očividno zahteva, da spremenimo nekatere naše nazore glede mednarodnih poslov. Taka sprememba je nujno potrebna. Časa za to inlamo malo. Naše povojne akcije se še niso prilagodile naukom, ki nam bi jih morale dati izkušnje zavezniškega sodelovanja tekom vojne in dejstva atomskega veka.
Vsekakor je zaželjivo, da dosežemo edinstvo na domači fronti glede naših zunanjih odnošajev, v kolikor je to sploh mogoče; toda edinstvo na temelju rastočega konflikta z zunanjim svetom, bi ne bilo samo nezdravo, temveč tudi katastrofalno. Mislim, da bi se moglo reči, da smo v našem resnem prizadevanju za dosežen je edinstva obeh vodilnih strank v tej deželi preveč popustili izolacionizmu, ki nosi krinko žilavega realizma v mednarodnih zadevah.
Resnična preiskušnja leži v dosežen ju mednarodnega edinstva. Brezplodno bi bilo nadaljevati z iskanjem rešitev za številne specifične pr(5bleme, pred katerimi se nahajamo v zvezi z gradnjo miru in upostavitvijo trajnega mednarodnega reda, ako najprej ne ustvarimo ozračja medsebojne vere in zaupanja.
Naloga očitno ni lahka. Ni dvoma, kakor je dal razumeti državni tajnik, da pogajanja z Rusi, radi kulturnih razlik, njih tradicijskega izolacionizma in pa vztrajanja, da morajo za vsako koncesijo dobiti nekaj vidnega, niso lahka. Toda naloga ni nepremagljiva, ako vzamemo v poštev, da v očeh drugih narodov naša zunanja politika ne sestoja samo iz načel, katera zagovarjamo, temveč tudi iz dejanj, katera izvajamo.
Bistveno gre za vprašanje, o katerem sem gpvoril poprej v tem pismu, namreč, da se celo naša lastna varnost v takem smislu kot smo jo poznali v preteklosti, v svetu, ki bo oborožen z atomskimi orožji, ne da ohraniti z vojaškimi sredstvi. Edina varnost, katero nam more dati naša lastna vojaška moč, je ona, katero je opisal pred senatnim odsekom neki vojaški predstavnik—varnost pred invazijo, potem ko so bila z atomskimi orožji uničena vsa naša mesta skupno z okoli 40 milijoni mestnih prebivalcev.
To je največ, kar nam more nuditi "varnost" na podlagi orožja. To ni varnost, kakršno hoče naše lastno ljudstvo in ljudstva ostalih Združenih narodov.
Prepričan sem, da bi progresivno vodstvo v smislu zgornjih priporočil predstavljalo in najboljše služilo interesom velike večine našega ljudstva, utrdilo izgled demokratske stranke v mednarodnih zadevah, in zaeno ustavilo novi tok napram izolacionizmu in pogubni atomski svetovni vojni.
Veselica Svobodomiselnih Slovenk
Cleveland, O. — Prišel je zo-j pet jesenski čas, v katerem se; naša kulturna in druga dru-1 štva pripravljajo na svoje pri-j redbe v našem Slovenskem na-| rodnem domu. Že se sliši, daj bomo v tej seziji imeli priliko i videti in slišati dobre predsta-j ve, za kar gre čast in prizna-1 nje tistim, ki se trudijo, da jih j podajo.
V soboto 5. oktobra zvečeh pa se bo vrši^ običajna letna plesna veselica društva Svobodomiselnih Slovenk št. 2 SDŽ v avditoriju Slovenskega narod- j nega doma na St. Clair Ave. |
Člani in članice so prošene, da se udeležijo, da se vsaj enkrat na leto snidemo pri zabavi, obenem pa nekoliko pripomoremo društveni blagajni, da se opomore.
Za ples bo igrala godba Zalo-kar. Za okrepčila se pa tudi sliši, da bo vse najbolje pripravljeno, kar je pač možno dobiti v danih razmerah. Zato pridite vsi in vse in povabite tudi druge s seboj, ker na tej zabavi je vedno prijetno in lepo. Mladina se zabava pri plesu, starejši pa pri mizah v prizidku. Za društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ,
Predsednica.
Glas Amerike. . .
Edini način, potom katerega more danes ljudstvo ene dežele govoriti širokim množicam drugih dežel, je kratkovalni radio.
Mednarodne oddaje tvorijo torej eno najvažnejših aktivnosti urada za mednarodne infor macije in kulturne zadeve, (Office of International Information and Cultural Affairs), ki je v področju našega državnega oddelka. Programi se oddajajo v 19 različnih jezikih
poslušajo Radio univerzo iz Amerike.
Vzgojni programi pa vključujejo tudi oddaje o vzgoji in negi otrok ter o tekočih socialnih problemih Evrope. Nudi se dalje razlogo o ameriški umetnosti, vladnem vodstvu, tehničnem razvoju, domačem življenju, itd. To daje poslušalcem v drugih daljnih deželah boljši vpogled v ameriško življenje, značaj ljudstva, mišljenja in
(tudi v slovenščini) in sicsr ne-1 uspehov te dežele v splošnem.
Te oddaje so tudi prilagojene posebnim potrebam dežel, katerim so namenjene. Ko so Italijani pred nedavnim imeli pred
prenehoma tekom dnevnih in nočnih ur. Ti programi so poznani v svetu kot "The Voice of America" ali Glas Amerike. Del
mirne domove in nesramno ro-1 po tej vasi, se ti zgane v srcu I pali, da je ljudstvo ostalo' popol-1 kakor iz bolečine porojena ra-noma golo.	'	^ dost. Sveži tramovi te pozdrav-
Gori nad Osilnico med zele- Ijajo, nova ostrešja se svetijo nimi hribi leži vasica Križmani.' kakor bele rebri na mnogih hi-To ni vas, to niso hiše—kjer so šah in nekaterih skednjih. Ope-bili nekoč prijazni domovi, tu' ka za opeko je romala v reber, samevajo visoki kupi kamenja,! deske, obtesani hlodi, manjši in sivi zidovi brez streh in vrat | težki trami—za ostrešja, za no-kričijo pod nebo. Italijanski fa-1 ve strope, za podboje vrat, pone-šisti so v poletju 1942 vas do , kod tudi za nove stene. Pa čaka-zadn^e hiše požgali' oropali do- j jo obnove, še hlevi, svinjaki in mačinom vso živino in kar je; skednji.
bilo vrednega, vaščane pa od | Med kupi lesa se sučejo golo-dojenčkov, nosečih mater do I roki domačini in na ramenih od-onemoglih starcev pognali v in- j našajo proti poslopjem, ki jih ternacijo. Pritepenci, ki jih bo {gradijo ^li popravljajo. Poma-Ijudstvo preklinjalo do groba, so: gajo jim dekleta in žene. Nikjer
teh programov je prenešsnihi seboj problem sestale ustavne
preko ameriških postaj v Alzi riji, Honolulu, Manili in Mona-kovem (Munich), nekatere re-kordira in odda naprej angleška BBC ter druge postaje, ki imajo veliko mednarodno omrežje.
Uradi "Glasa Amerike" so v New Yorku na 224 W. 57 St. Programi nudijo: 1 Vesti, bistveno temelječe na dogodkih in novicah dneva; 2 Komentarje o dogodkih, v katerih se podaja izčrpno mnenje izraženo v uvodnikih dnevnega ameriškega časopisja, s čemer se poma-
skupšžine, je Glas Amerike oddajal v italijanščini dramatizirane odlcmlre iz zasedanja naše lastne Ustavne skupščine v letu 1787 v Filadelphiji.
Zed. države so pričele z mednarodnimi oddajami že kasno. In tudi 89 sedaj naše oddaje ne obsejgajo tako širokega polja, kot nekaterih dežel. Medtem ko Amerika n. pr. oddajat približno 42 radio ur dnevno, v 19 jezikih, oddaja Anglija 98 ur v 40 jezikih, Rusija 56 ur v 32 jezikih in kratkovalne oddaje imajo tudi dežele kot Francija, Ki-
ga poslušalcu k boljšemu pre- na, Švica, Švedska, Cehoslova-cenjevanju dnevnih vesti; kija, Turčija, Belgija, Avstrali-
3	Glasbeni programi, predvaja- ja, Brazilija, itd. Mnoge od teh joči resno ameriško glasbo osi- gg more slišati v Ameriki v an-roma kompozicije in točke ame- gieščini.
riških orkestrov, ameriških glas-j Načelnik ameriškega medna-benih umetnikov, kot tudi naše rodnega informacijskega radio priljubljene narodne popevke in oddajanja je William T. Stone popularne kose plesne godbe ki pravi, da je OIC (kratica
4	Posebni dogodljaji, v katerih I označujoča tozadevni informa-nastopajo mednarodno poznani. tivni urad državnega oddelka) posamezniki in se predvajajo iz- j edini način ali sredstvo, potom vlečki iz važnih mednarodnih;katerega moremo oddajati in-zborovanj in konferenc; in 5jformativne vesti in podatke, Izvedensko informativni programi, ki krijejo široko polje vzgojnih točk in posebnosti.
Najpopularnejši med temi je bila takoimenovana Radio univerza. Tekom tega programa so oddajani govori, razgovori, ter krajša predavanja ameriških znanstve n i k o v, književnikov,
strokovnjakov v poljedelstvu,
pravu, ekonomiji, itd. Kot je
brez ozira na mej%. To nam omogoča predstaviti svetu efektivno dejstva o Ameriki fei obenem pobijati napačne informacije pred svetovnim mnenjem.
William Pen ton, pomožni državni tajnik, ki ima v področju oddelek OIC, je dejal, da stane ta informacijska mednarodna služba Ameriko $19,000,000 letno, toda po njegovem mne-razvidno iz nedavnega poročila	bilo naravnost tragično,
iz Varšave, so poljski zdravniki, 1 gko bi se to delovanje opustilo, profesorji, študentje in drugi kajti pašno je, da mednarodne povabljeni, da pridejo v prosto- ^ oddaj j gladijo pot miru in bolj-re prejemnih radio postaj in šemu razumevanju.
<><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><:) V hribih nad Kobo
ugibali, kako bi uničili partizane.	*
"Noben partizan ne sme živeti, niti senca ne bo ostala od njih . . so kričali obsedenci, "te hribovske bajte in vasi bi jim dajale le kruha in potuho, zato jih je treba uničiti do zadnje strehe." Resnično, do zadnje strehe so uničili to vas in tudi sosednje. Padovo, čačiče, Bezgovico, Podvrh, Belce, Žur-ge, Papeže in Bezgarje pa bogve še koliko vasi tostran in onstran Kolpe.
Nikoli ne bo pozabilo ljudstvo divjanja pobesnelih fašistov, sovražilo jih je in jih bo sovražilo zmeraj.
Domačini, kar se jih je že med vojno vrnilo iz internacije, so bili brez strehe. Nekaj časa so se potikali po vaseh v dolini, se gnetli z družinami domačinov v premajhnih izbah in stradali. .
Leta 1G45, po osvoboditvi, so .tj,li pred ruševinami svojih po-jjani.i ta t in mislili na nove -liše. Vedeli so Križmanci, treba JO pošteno pljuniti v roke, da bo apet kam pod streho, da bodo spet na svojem. In zagrizli so se v delo kakor krti, ena sama stvar jih je skelela v srcu—obnova. Iz mrtvega kamenja se morajo spet roditi novi domovi, spet mora zadihati novo življenje.
Pri fomcovih so postavili novo zasilno streho iz desk, ki se Ž3 oddaleč zasveti, ko stopiš v /as, vstavili so nova okna in prav čedna vrata. V režečih stenah so pozidali luknje in stavili 7 sobo na južni strani nov pod. Le pol hiše so tako popravili in obnovili, saj ni delavcev in vsega potrebnega materiala, da bi :iii popravili že celo hišo. Doslej so stanovali v neki črni kleti brez oken z drugo družino in se tako mučili vso zimo v tisti luknji.
Nekatere družine so se pretolkle po hlevih in skednjih, stisnili so se, kjer je pač bilo količ-:caj strehe in zatišja. Zdaj si popravljajo svoje hiše, da bodo
saj na zimo spet stanovali v Moveških izbah. Tožijo o revščini in pomanjkanju, nekaj posojila za plačilo zidarjem in mizarjem so dobili na dolgoročno odplačilo od obnovitvene zadru-na pomoč jim je priskočil še krajevni odbor in socialno skrbstvo. Ko sem motrila vse težave teh ljudi, sem se nehote spomnili naših godrnjačev in nezado-vol nežev: Sem se pojdite učit, i/ hribe nad Oselnico! Videli boste ljudi, ki ne poznajo stanovanjskih sob in postelj, ne počit-
Potneto ix "Slovanskega poročevalca"
ooooooooooooooooooooooooooooooooooo-Hitim ob Kolpi od Fare proti iharnih dneh in jih podpiralo'z
Osilnici—po poti, ki so jo stokrat in tisočkrat prehodili naši partizani, kurirji, aktivisti. Iz Notranjske in Primorske so prihajali po dolgih ovinkih med sovražnimi postojankami preko Babnega polja in se tu srečavali z onimi, ki jih je vodila pot iz Bele Krajine, Dolenjske in hrvaške strani. Dolge kolone scf se pomikale po tej zgodovinski Icolpski dolini, utrujene od težkih borb, večnih pohodov in neprespanih noči.
ljubezni o. Z njimi je delilo trpljenje in kakor ena družina z njimi prenašalo vso tegobo in grozote vojnih let.
Tiho in mirno je danes ob Ko^.-pi, ki se vsa bistra zrcali v jutr-njem soncu. Ob Kolpi leže ozke njive in lehe, ki so pa premajhne, da bi mogle roditi dovolj kruha za ljudi, ki žive v teh vaseh. S hudimi težavami se mo-\ rajo boriti ti ljudje posebno še v sedanjih povojnih dneh, saj jim 'e vojni bes ponekod uničil
ne opazim vola ali konja, ki bi vlekel težke tovore. "Roke še imamo," so uganili mojo misel, "zato gre malo bolj počasi.
- "Težko se dobi opeka, lesa je nekaj iz naših gozdov, nekaj nam ga je preskrbela obnovitvena. No, prvo je, da bomo glavo vtaknili pod streho, potlej si bomo že še opomogli, saj se razmere vsak dan boljšajo."
Kakor v Padovi, je gori v Ča-čičih Iz trpkih spominov pre-preteklosti in sivih zidov diha novo življenje, rastejo novi domovi. Ob požgani cerkvi zarast-lo pokopališče. Tu so pokopani tudi trije partizani. Na skupnem grobu bel križ z malo tablico:
"Tukaj čakajo vstajenja Zvonko Poje, rojen 1920, umrl 1942 in dva neznana tovariša." Domačin mi še natanko razklada, kako so jih Italijani ujeli, in ker niso hoteli ničesar izdati o svojih edinicah, so jih mučili in ustrelili.
Vaščani so pokrili že nekaj skednjev, da so košnjo zmetali pod streho. Najbolj priden v vasi je Peter Štimec. Sam si je popravil hišo, sam si je dodelil skedenj, da so lahko spravili seno. Zbral je staro železje in žeblje ter dal vse obdelati kovačem. Tako je imel dovolj žebljev in' okovja, kar je potrebno pri gradnji. S svojo družino je tako lepo obdelal polje, da občuduje lepo rast vsa vas. Danes mu mukata v hlevu že dve kravi in se nuzata okrog njiju dva junčka. In ko se še pomeniva o gospodarstvu, kratko pristavi: "Človek je sam svoje sreče kovač!"
To je povedala Štimcova domačija, to so povedale žene v bližnji Bergovici, ki so na ramah znosile deske, da so pokrile svoje bajte, kjer se stiskajo številni otroci in stari onemogli ljudje. Dvanajst ljudi treh družin se gnete pod isto streho in si kuha na ene^i štedilniku. Iz desk so zbita ležišča za počitek bolnih in starih, mladi zatisnejo oči na senu v skednju. Na pragu sedi žena in joka.
"Prokleti fašisti, ki so nam to storili; deset in sto let nam ne bodo mogli povrniti škode, ki so jo naredili."
"Meni se pa zdi, da nam po pravici ne bodo povrnili nikoli," "e pripomnil mlad invalid, ki je ob palici pridrsal iz bajte.
Po složni gozdni poti, ki se viie med nizkim drevjem, prideš v Podvrh. Sledovi pridnih rok že na prvi pogled. Sami so vaščani krovci, kovači, tesarji, mizarji, kleparji. Prav po partizansko so kos svojemu delu, saj skoraj
Opremo
za slaščičarno in restavracijo proda poceni. Posamezno ali s 'pno. Vpraša se na 5421 Stan Ave., blizu E. 55 St. in St. CV Ave.
prizibali široki vozovi, da bi ? speljali ljudje bodo seno znosi na plečih.
Tako živijo, tako se pehajo svoj vsakdanji, kruh hribih nad Kolpo. Vsak kosca kruha—kaplja znoja, vsaka W va streha—žulji na dlaneh in^ mah. Prezirali bodo trde ž j in se znojili, dokler ne bo i® zadnja družina krov nad lastno ognjišče in vsaj skron® izbo, kjer bo rastel nov, sreW ši rod. In pripovedovale bO' mladim srcem žive priče o bu dneh, ko je gospodarila pri fašistična roka z ognjem in čem, požigala, morila nedol® ljudi in naredila škodo, ki let ne bo povrnjena.
Angela
mošt in grozdjf
se dobi na 1253 Norwood Rd., EN 25^ j
Postrežba najboljša ia
cec^i
zmerne.
Dobite tudi vinske sod^' Se priporočamo za naroc
harmonikJ
vseh vrst slovenske in nei ter kromatične ali klavirski izdelujem in popravlja""
po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno. Se priporočam
ANTON BOHTE R. D. 2. Clymer, Pa* .
ka, saj garajo kakor živina ves; ustvarjajo. Mesto da bi na dol-dan, nekateri pri popravljanju go in široko govoričili in raz-
hiš, drugi na polju.
Lakoto se tešijo z močnikom, krompirjem in fižolom. "Morda bodo vsaj kaj jJrida zabelili,"
pravljali, se na kratko posvetujejo in pomagajo sosed sosedu. Z enim konjem vozijo pesek, voli, ki so si jih sposodili iz Osilni-
Revno ljudstvo teh vasi jih je j vse imetje; italijanski osvajalci hranilo, jim nudilo streho v vi- so požigali vsevprek, uničevali
sem pripomnila polslišno, pa mi i ce, vlečejo deske in trame. Naj-pravi gospodinja, da tisto trohi-1 več so storile krepke mišice, co zabele, ki jo še imajo, hrani- j Primanjkuje jim poljskega jo za težake, ko pridejo oprav- orodja, potrebovali bi sadni l at težja dela pri obnovi. In mlin, slamoreznico, plug, brano, vendar, ti ljudje le potožijo, go- Radi bi si kupili kak kos obleke, drnjajo ne. Stara resnica je, da pa gre vsak dinar za obnovo. Je največji godrnjač zmeraj ti- Revščina jih tare, to je res, am-sti, ki sam ničesar pretrpel ni in pak podjetni so in krepi jih upa-sam ne čuti hudega.	nje na boljše dni.
Med njivami bujno rastoče Njihovi uspehi so plod njiho-koruze (v teh krajih že skozi vega lastnega dela. Sem gor ne desetletja sejejo večinoma ko- hodijo prostovoljni delavci po-ruzo, ker najbolje uspeva) te magat, odmaknjeni so ti kraji ! popelje pot v sosednjo vas Pa- od industrijskih središč in mest. dovo. Tudi Padovo so fašisti ^ Okrog po travnikih sušijo in upeljili, toda če se danes ozreš pospravljajo seno. Ne bodo se
V Msg
druge obletnice smrti dragega soproga in očct®
Anton Verhovec
ki je r.H vedno v Bogu večno spanje 5. oktobra >■
Dve leti je že poteklo,
kar si Ti zapustil nas. Ch kako prazno je življenj®' od kar med nami več Te m-
Predragi soprog ^n IjubU®" oče.	. . ^
na gomilo Tvojo spornim "
počivaj mirno v
grobu,	5,
in prosi ljubega Boga za
ŽALUJOČI OSTALI
Soproga in o*f
Cleveland; O., 3. oktobra 1946

0^'
POSEBNE NOVIC®
Vsi tisii, ki nameravat® slati pakete v stari kraj božič, boste storili dobro ^ lo, da pošljete take pak®^®
v pv
septembru in oktobru, se r sebno tisti. Iti pošiljate blankete in drugo zio** C pravo. Za take pošiljke mo posebno velike zaboj®*
Denarne pošiljk© sedaj bij o v domovino v des® dneh, potom zračne post® registriranega pisma.
dilo dobimo nazaj v 30 di>® ^ Vse denarne pošiljke so sa^ v dolarjih.
S© priporoča dobra i* nesljiva Ivrdka
MIHAUEVICH
BROS. CO. 6424 St. Clair Ave-
3. oktobra, 1946
ENAKOPRAVNOST
8TEULN 3
Mlinarjev Janez
Spisal: F. Kočevar
(Nadaljevanje)
"Duhovnik ste?" ponovi osuplo Janez. "Ravno prav, tu ima-Hio ujetnika, ki prejkone ne bo učakal solnčnega zahoda. Blagovolite iti z nama, da ga priporočite božji milosti. Spoveda-ti ga pač ne bo mogoče, ker je popolnoma gluh in za druga du-^ovna opravila nam manjka pa potrebnih priprav."
Starček je bil v resnici slab. Preveliko veselje nad nepričakovano rešitvijo iz štiridesetletna ječe mu je vzelo še poslednje moči.
"Moj sin, moj sin!" kliče star-%k s slabim glasom — "pridi Vendar semkaj t"meni: Primi *^6 za roko, da te otipljem, ker te ne morem videti ne slišati, o pridi, pridi!, da ne umrjem popolnoma zapuščen! Ž e čutim, kako me zapuščajo poslednje tooči!"
Duhovnik pristopi k posteči in prime starčka za roko. "Tako, tako je prav, moj sin," ■nadaljuje starček vidno pomirjen, "le podaj mi roko, dokler moja ni še popolnoma mrz-O sedaj se ne bojim nič več •^reti. Sladka mi bode smrt, me bo našla zunaj ječe v sredi svojih dragih. O kaj ne, ste pri meni, ti moj sin, tvoja žena s sinovi in hčerami in ljubimi vnučki. Kdo pač drugi me rešil iz grozne ječe, kakor vi, saj je ves drugi svet že Ravnaj pozabil na me — živega pokopanega!"
Starček preneha. Dolgo govor-ga-je jako upehalo. Fan-so srčno gin jeni stali okoli bolnika. Vse je čakalo, da bi ^saj kako ime povedal, da bi se "^orda tako izvedelo odkod in kdo da je.
"Tvoja mati gotovo ne živi jeli da ne?" nadaljuje star-čez nekaj časa, "oj, kako saj moram že jaz biti mnogo ^ad sto let star. Sicer pa sem % davno nehal šteti leta, ko so bila silno bridka, silno dolga l®ta v temni ječi. Blizu štiride-®®t let sem moral prebiti v črni grozni ječi. Oh, koliko sem prestal! In sedaj v poslednjih trenutkih, ki so mi še odmerjeni, odpuščam vam vsem, sovražniki moji, vse krivice, in vse hudo kar ste mi ga prizadeli. Tudi tebi grof Herman, ako še živiš, 'puščam, četudi si me dal zakopati živega v dosmrtno ječo sem ti že odpustil tu — mo-^ii sem za te! Največje yeselje ^i je sedaj umreti med svojimi dragimi in ljubljenimi. Saj ti, %oj sin, ki me^ sedaj za roko "^žiš, ne pojdeš popred od me-dokler me ne pokosi smrtna kosa. O, da uai ni dano, vsaj še enkrat videti tebe in tvojih! Sin ^oj edini! Nobene druge dote ti nimam zapustiti, kakor le spomin na grozno trpljenje in prestane muke ter tisto svetinjico, katero sem ti bil poprej izročil, ^ala mi jo je tvoja mati, odhajajočemu iz domovine. Štiride-*@t let mi je bila ta svetinjica ®dini mi spomenik na vas. Blago mi je pobral grof Herman, le svetinjica mi je ostala — skri-ta pod pazduho. Daj mi jo še enkrat v roko, da jo poljubim, kakor sem jo poljuboval tisoč in tisočkrat v temnici."
Janez izroči svetinjico duhovniku, naj bi jo le-ta d a 1 starčku z a poslednjo tolažbo. Duhovnik jo vzame, pogleda, prebere na njej napis in vzklikne: "Oh, moj oče, moj predragi oče!" in solze se mu udero po zagorelem licu, solze srčne mi-lobe. Vrže se na starčka in ga začne strastno poljubovati. Okoli stoječi ostrme.
"Klical me je nekdo: 'moj oče', ako sem prav slišal," prične čez nekaj časa starček, "nič več ne dvomim, da si res tukaj moj sin Enriko!"
Nesrečni starček je bil iz jako imenitnega rodu stare bene-čanske plemenitaške rodbine ter si je pridobil v trgovini z jutro-mivi deželami veliko bogastvo. Ko je bil njegov sin Enriko še majhen dečko, se je podal trgovec nekega dne z obilim in dragocenim blagom na Dunaj. Srečno je priplavala ladja v Trst, kjer je dal blago naložiti na-konje. Več nego petsto konj je potreboval za to.
Počasi so se pomikali tržaški tovorniki proti beli Ljubljani in so ubrali pot od tod dalje po Savinjski dolini proti Celju. Še predno je prišel trgovec na svet celjskega grofa, je poslal k njemu poslance, če li sme to-voriti po njegovem svetu in koliko mu bo plačati od tega.
Grof Herman mu da dovoljenje proti temu, da mu trgovec prepusti petdeset natovorjenih konj, katere si bode pa sam izbral. Huda je bila pogodba, a vendar se ji je udal trgovec in je tavoril dalje. V sredi Savin j-

Licenciran kurjač
dobi delo 48-urni tednik Plača od ure - poleg overtime
ATLAS CAR & MFG. CO.
1140 Ivanhoe Rd.
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.
Morate biti vešči angleščine.
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo.
Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme.
Zglasite se pri
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave.
ske doline blizu Žalca ga pričakuje grof s svojimi hlapci. S temi napade tovornike na ropar-I ski način ter jih pobi je. Trgovca ujame in ga odpelje na svoj nezmagljivi grad, kjer ga vtakne v ječo, blago pa si prisvoji. Grof je potem umrl in dediščino njego'^o nastopil drugi grof, za ujetnika se pa živ krst ni več brigal. Dajali so mu skozi malo linico v ječnih durih jed in pijačo in čez nekaj let živa duša na gradu ni več vedela, kdo da je in zakaj da je zaprt. Vsak sij je mislil, da mora gotovo biti; velik hudodelec. Od takih in enakih ropov je rod celjskih grofov tako obogatel, da je celo kraljem in cesarjem posoje-val denar. Trgovčeva rodovina' v Benetkah je pa vsled tega, po- j polnoma ubožala in prišla na beraško palico. Ko sin dorase, si izvoli duhovski stan. Bil je jako moder in pobožen in ^pa-pež ga pokliče v Rim. Božja previdnost ga odloči, da je prav on nesel grofu Urhu v Celju iz-občilno pismo. Grof ga je dal vreči v ječo in sin, ki je svojega očeta objokoval kot že davno nrtvega in molil zanj, se gotovo ni nadejal, da ga bo našel tukaj kot toVariša v zaduhlih ječah.
Starčku je bilo čedalje slabe-je. Skrbni sin se ni ganil od očetove postelje. Stregel mu je kolikor se je dalo in opravljal zanj mrtvaške molitve. Večkrat je medtem tolažeč navdušeno vzkliknil; "Živega me ne spravi
nobena človeška moč od tega mesta, dokler mi živi moj oče."
Proti večeru je posijalo zahajajoče solnce skozi okno in razlilo svoje zlate žarke po bledem obrazu umirajočega bolnika. "Oj, solnce, zlato solnce," spregovori starček, vendar čutim še enkrat tvoje ogreva joče žarke na velem licu. Štirideset let me nisi obsevalo ne ogrevalo. Celo edino okence v ječi so mi zamrežili! Ti, Vsemogočni! Nerazumljivi so Tvoji večni sklepi!" Starček zopet utihne. Roke in noge so mu že odreve-nele.
"Z Bogom, dragi sin, z Bogom!" nadaljuje mož čez nekaj trenutkov, "še ednoč, in sicer
poslednjič se ti zahvaljujem, da si me rešil na poslednjo uro grozne ječe, da ne segnijem tamkaj notri, kjer bivata strah in groza. Pošten bodi ves ,čas svojega življenja. Boga se boj in ne bo se ti treba bati hudobnih ljudi in njihovih naklepov. Moli zame tukaj in jaz hočem prositi za te ondi pred stolom božjim! Z Bogom, z Bogom, moči me zapuščajo in več ne bom dolgo!"
(Dalje 'prihodnjič)
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTF
K

stvaren 'patriotizem! Dejanja, ne besed! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji!
Farma naprodaj
38 akrov obsegajoča; 1 konj, 2 kravi, 2 prašiča, 3% akra grozdja, 20 akrov za orat, drugo je gozd in pašnik. Zmerna cena. J. SHIVITZ, R. D. 2, Ross Rd., Madison, Ohio.
AUGUST KOLLANDER
v Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošilj an j e hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderju bosie vedno dobro postrežem.
Strežajka
dobi dobro delo; mora biti izurjena. Dobra plača. — George Miller, 4903 St. Clair Ave.
Priletni moški
vdovec, bi rad dobil sobo pri mirni družini, v bližini Waterloo Rd. ali E. 185 St. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pustiti naslov v uradu "Enakopravnosti."
SEDAJ SMO PRIPRAVLJENI
POPRAVITI VSE ELEKTRIČNE PREDMETE
NAMREČ . . .
radio aparate - pralne stroje
čistilce - likalnike in druge aparate
★
v zalogi imamo za takojšnjo dostavo ' ^
GRAND — MAGIC CHEF — TAPPAN IN ROPER PEČI, RADIO TUBE IN ČISTILCE PREPROG, ROYAL, UNIVERSAL IN
G. E. IZDELKA *
ANTON DOLGAN
15617 Waterloo Rd.
IV1299
a
w TOO
mmm
0? HOMS
a mm/

with the Genuine
UNIVERSAL
GAS	BURNER
!
Prislni THERMOMATIC UNIVERSAL ima VSE posebnosti, ki jih zahteva vaša plinska družba: Znak odobrenja od American Gas Ass'n: avtomatični vžigalnik; avtomatično plinsko zavoro; regulator za plinski pritisk; sobni termostat, poleg mnogo drugih.
In pomnite: da je samo eden originalen, pristen THERMOMATIC!
Tudi oni, ki imajo sla-novanje v najemu, se lahko veselijo THERMOMATIC. Vzpostavi se ga brez cementira-nja ali opeke; ne spremeni forneza na nobeni način; se ga lahko odstrani.
Eden model gre v skoro vsake velikosti fornez ali boiler; greje vsak dom , katerekoli velikosti. Uredite termostat in veselite se stalne toplote brez skrbi, dela ali nesnage.

3




CerffR# j
Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke
THE MAY CCS BASEMENT
BE EMPHATIC . . . SAY
/
theromatic
Tekom zimskih dni boste našli toploto in udobnost v našemu gledališču, ker imamo vedno pravo tempera-turo in kažemo prvovrstne slike. east losth street
IRKO KEITH'S THEATRE -
AUTOMATIC SALES
16005 WATERLOO RD.
IVanhoe 4926
Deški trpežni vnaprej skrčeni
Dungarees
Temno sivi Covert
1
.79
Temno modri Twill
1
.88
Trpežne kakovosti temno modre twill ali temno sive covert dungarees—ojaCeni šivi na krajih, kjer se jih bolj rabi. Mere 6 do 16 za fante in dekleta.
Telefonska in poštna naročila sprejeta— pokličite CHerry 3000
Vladni surplus!
Še ena zaloga moških Combed Cotton
f
66
Midway"
spodnjih hlač
52^
Vse prve kakovosti
Narejene nalašč za naše fante v oboroženi sili, so te spodnje hlače izdelane iz fine bombaževine! Delane so v posebnem stilu, tkanini, tako da se jih lahko dobro umori! Mere: majhne—32-34, srednje—36-38, velike—samo 40.
Poštna in telefonska naročila- sprejeta za dva para ali več—pokličite Cherry 3000
Z poštnimi naročili dodajte 3% prodajnega davka samo v Ohio
VABILO NA
Pleaio vesehco
ki jo priredi
društvo Loška dolina
v SOBOTO, 5. OKTOBRA 1946 v Slov. domu na 15S10 Holmes Ave.
IGRAL BO PETE SRNICKOV ORKESTER
VSTOPNINA 50c

i r-
!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
3. oktobra, 1946 "
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
Ponatis iz "Slovenskega poročevalca"
v	ŠTIRIH DNEH SO UKRADLI 39 TON SLADKORJA
Dopisnik Tanjuga je pred dne-;
vi	obiskal šefa predstavništva i zavoda za izredne nabave v Tr-1 stu, Boživiča in mu stavil nekaj j vprašanj. Boživič je med dru-j gim dejal:
"Mr. La Guardia je podal svo- j jo izjavo na osnovi popolnoma, točnih informacij. Tatvine UN- j RRA-inega blaga za Jugoslavi-j jo v Trstu in coni A so v po- j slednjem času zavzele ogromen j razmah. Navedel bom samo ne-; kaj najznačilnejših primerov | tatvin našega blaga, katerih ni: iznesel direktor Vašič v svoji iz-javi tisku dne 7. avgusta:
"V razdobju od 9. do 12. aprila tega leta so bili v rajonu že-i lezniške postaje Sv. Andrej — Trst nasilno odprti vagoni,, na-tovorjeni z našim sladkorjem, iz katerih je bilo ukradenih čez 19 ton sladkorja. Po uradnih podatkih naših organov v Divači sta prispela v Divačo 10. junija in 27. junija dva prazna vagona, ki so ju v Trstu napolnili s kavo in sladkorjem. Dne 14. junija so nas naši organi obvestili, da je bilo na železniški postaji v San Sabbi pred očmi šefa postaje in ostalega osebja ukradenih iz vagona in naloženih na kamion 380 vreč sladkorja. Pri tej tatvini je sodelovala tudi civilna policija. Poleg neprestano se ponavljajo-
čih tatvinah, ki so uradno ugotovljene, do danes še nismo mogli dobiti potrebnih podatkov, kaj se je dogodilo s številnimi vagoni, ki so bili izročeni italijanski železniški upravi, a še niso bili prevzeti s strani naših organov v Divači.
"Še mnogo slabše se dogaja s paketi in vrečami s pošto, katere nam pošiljajo posamezne osebe in institucije. Tudi za tatvine teh pošiljk naj navedem nekoliko primerov: Dne 3. junija je bilo ukradenih iz dveh vagonov 24 paketov; '4. julija pa je bilo ukradenih 109 vreč pošte in paketov. Število ukradenega blaga se je vsak dan večalo in je tako na primer 26. julija bilo ukradenih iz enega vagona 29 vreč.
"Karakterističen primer za stališče ZVU (Zvezna vojaška uprava) v Trstu proti tatovom našega blaga je, da je na primer civilna policija aretirala ves železniški personal na postaji S. Sabba in ga drugi dan izpustila iz zapora ter poslala na službena mesta. Zanimali smo se za poedine primere in smo ugotovili, da noben tat do danes ni bil kaznovan s kaznijo, katera je predpisana po zakonu, temveč so tatove zadržali največ dva do'tri dni v zaporu ali pa jih celo takoj izpustili.
"Na zahtevo UNRRA-e so zavezniške oblasti dovolile našim
neoboroženim vojakom spiem-Ijanje vagonov od glavne železniške postaje v Trstu do Divače, medtem ko zavezniške ub'a-sti &e niso organizirale potrebnega zavarovanja transporta na prostoru med luko, postajo Campo Marzio in glavno železniško postajo, kjer je največ tatvin. Prepričani smo, da bi se tatvine zmanjšale na najmanjšo mero, če bi zavezniške oblasti tudi na tem odseku dovoljno zavarovale transport, kar bi prav lahko storile."
TRŽNE CENE V LJUBLJANI
Na ljubljanskem trgu so veljale 3. avgusta naslednje cene: povrtnina: solata endivija 8 do 10 din, štrucnata in ajserica 10 do 12 din, radič 6 do 8 din, zelje in ohtrovt 4 do 6 din, karfijo-la 12 do 16 din, kolerabe 3 do 4 din, kolerabice 4 do 6 din, paradižniki 6 do 8 din, kumare 1.0 do 6 din, kumare za vkisavanje 10 do 12 din, bučke 2 do 3 din, grah v stročju 7 do 8 din, luščen grah 14 do 16 din, fižol v stročju 6 do 8 din, luščen fižol 6 do 10 din, čebula 5 do 6 din, česen 24 din, novi krompir 3 do
5	din, kislo zelje 14 din, korenje 4 do 6 din, rdeča pesa 5 do
6	din, peter šil j 6 do 8 din za kg. Zelena paprika 1 do 2 din kos. Gobe: jurčki 18 do 22 din, lisičke 4 do 5 din za kg. Sadje: jabolka druge vrste 5 do 6.50 din, tretje vrste 2 do 4 din, hruške druge vrste 6 do 10 din, tretje vrste 4 do 5 din, grozdje 21 do 26.50 din, lubenice 4 din
za kg., limone 5 do 8 din za kos, borovnice in maline 10 din za liter, mlečni izdelki in jajca: sir ka'kaval ^18.50 do 80 din, sir trapist prvovrsten 110 din, drugovrsten 78 din, sir topljen 110 din za kg, jajce 3 do 4 din kos. ¥
KOBARIŠKI OKRAJ JE ZA JUGOSLAVIJO
Po vseh vaseh kobariškega okraja so se že od odhoda jugoslovanske delegacije v Pariz vršila množična zborovanja, na katerih ljudstvo protestira proti vsiljevanju pariških sklepov, zlasti pa proti francoski razmejitveni črti, ki reže slovensko ozemlje od njenih naravnih središč Trsta in Gorice. Dne 4. avgusta so se vršila velika mani-festacijska zborovanja v Volarjih, Kamnem, v Kredu ob Na-diži in Starem selu pri Kobaridu.
AKTIVNOSTI KMETSKIH ŽENA
Iz Trate, Stari dvor in Suhe poročajo, da je organizaci-j a AFŽ zajela vse kmetske žene, katere aktivno pomagajo pri raznih gospodarskih delih na polju in drugod. Koncem julija so darovale 87 prostovoljnih ur pri žetvi ter 112 pri pletju in okopavanju korenja. S tem so pomagale kmetom, ki so preobremenjeni z delom na polju, obenem pa utrjujejo povezanost med delavcem in kmetom. Na svojih sestankih se pa tudi po litično in kulturno vzgajajo.
m


Logična želva in "mali businessman"
Govoreča iz izkušenj je želva dejala: "Ce hočeš kam priti,
moraš stegniti svoj vrat."
Na te vrste logiki se Amerika razvija ... je v soglasju z zdravo pametjo ljudi, ki ljubijo svojo neodvisnost.
Ben Franklin je verjel v isto, ko jo je prižgal za Philadelphia o.
Tako je storil bivši G. I. Jones, ki je pričel svojo lastno malo trgovino včeraj ... na posojilo, toda na svojo roko.
Razpečevale! in prodajalci Sohio so deležni vseh teh ugodnosti:
0 koristi od raziskovanj, ki jih
izvaja Sohio 0 Vodstva od trgovskih izkušenj Standard Oil družbe, nabranih v 76 letih poslovanja 0 produkcijske količine, ki omogoča poštene cene in pošten dobiček.
^ pomoči v oglaševanju, razpečevanju in vežbanju 0 posebnih programov za porabo prodajalca.
Kaj se zgodi zdaj, je njegova zadeva (in vsakega drugega!)
Njegovi odjemalci mu želijo uspeh, da bi jih na ta način mogel bolje postreči. Trgovci in obrtniki, ki ga zakladajo, ga istotako podpirajo.
Kajti, kakor prodajalec Sohio, Jones, računa na kvaliteto in popularnost Standard Oil produktov, da mu bodo pomagali k uspehu, tako Standard Oil stavi svojo bodočnost na može kot je on.
Tako je z ameriškim businessom, velikim in malim. Vsak potrebuje drugega ... in ga bo vedno potreboval.
THE STANDARD OIL CO. (OHIO)
Ohijska konipanija ... V postrežbo ljudem v Ohio
fSOHlO.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in
oce
Frank Sustaršič
Zatisnil je svoje blage oči po dolgi in mučni bolezni dne 26. avgusta 1946. Pogreb se je vršil dne 30. avgusta iz August F. Svet-kovih pogrebnih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebovzete ter po opravljenih cerkvenih obredih na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen 5. januarja 1895 leta v vasi Hru-ševec. Dolenja straža na Dolenjskem.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence-cvetja h krsti ljubljenega soproga in očeta. Ta dokaz vaše ljubezni napram njemu nam je bil v veliko tolažbo. Zahvalo naj sprejmejo: Mrs. Kuhar in družina iz Jolieta, 111., Mr. in Mrs. Anton Brenčič, Miss Betty Segar, Mr. in Mrs. A. Zupančič in družina, Mr. in Mrs. Frank Smaltz in družina, Mr. in Mrs. Anton Kermavner in družina, Anna Tekavec in sorodniki, Mr. in Mrs. Frank Gabriel, Mr. in Mrs. Jos. Lapp, Mr. in Mrs. J. Kapler, Mr. Joe Kapler, Mr. in Mrs. John Laznik in družina, Mr. in Mrs. Mike Kocjan in sin, delavci Thin Wall Dept., Cleveland Graphite Bronze Co., delavci E. W. Bliss Co., društvo Mir, št. 142 SNPJ, društvo Waterloo Camp št. 281 WOW, Mr. Mike Kocjan, Mr. Jim Naro, Dicenzo Likasar, C. Hoducavec, Boilermakers Local 416, Mr. John Lackner in sosedje.
Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Hvala sledečim: Mr. in Mrs. Frank Gabriel, Mr. in Mrs. Tony Legan, Mr. in Mrs. P. Miller, Mrs. V. Homan, Mr. in Mrs. Frank Medved, P. Pezder, Mr. Mike Lorber, Mr. in Mrs. Frank Hrovat, Mrs. Frances Kochevar, Mr. Herman A. Mehle, Mr. Jimmie Naro, Mrs. Justine in hčere, Mrs. J. Svetina, Mr. in Mrs. F. Radel, Mr. in Mrs. Jos. A. Kapler, Mrs. Kozlevčar, Mr. in Mrs. John Laznik, Mr. in Mrs. J. Logar, Mr. in Mrs. Anton Strnad, Mrs. A. Mehle, Mrs. U. Kucler, Mr. in Mrs. A. Kozlevčar, Mr. in Mrs. Joe Klemenčič, Mr. Johnny Laznik, Mr. in Mrs. J. Crocker, Mrs. F. Kastelec, Mrs. J. Tekaučič, Mr. in Mrs. F. Kalence, Mr. in Mrs. V. Šinkovec. Mr. in Mrs. F. Sepič, Mr. in Mrs. Joe Zupančič, Mr. in Mrs. Siski, Mr. in Mrs. R. Mertek, Mr. in Mrs. P. Milles, Mr. in Mrs. Joe Kramer, Mr. in Mrs. Jack Pirman, Mr. L. Tor kar, Mr. in Mrs. Dobida, družina Matuck, Mrs. K. Turk in sin, Mr. in Mrs. Frank Jacks in sosedje.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu in sicer: Mr. Frank Gabriel, Mrs. Pauline Miller, Mrs. Rose Lapp, Mrs. Joseph Strazisar, Mr. Joe Kapler, Mr. Mark Predovič, Mrs. R. Mertek, Mrs. Joe Gabriel, Mr. William Tekavec, Mr. Victor Tekavec, Mr. Jim Naro.
Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter vsem, ki so ga spre j mili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Najlepšo zahvalo izrekamo Mr. in Mrs. August F. Svetek za vzorno urejen pogreb in najboljšo vse stransko poslugo. Hvala tudi čst. g. Monsignor Vitus Hribarju za lep tolažilen govor v cerkvi. Hvala pogrebcem, ki so nosili krsto.
Ako se je ime katerega izpustilo pomotoma, prosimo oproščen j a in naj isto sprejme našo globoko zahvalo.
Končana je Tvoja pot, ljubljeni soprog in oče. Tako rad bi še živel, pa Ti ni bilo usojeno. Odšel si tja, odkoder ni povratka. Naša srca pa so polna bolesti, vsaj smo Te vsi ljubili. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših srcih dokler bodo utripala!
Žalujoči ostali:
ANNA, soproga
VICTOR, FRANK in WILLIAM, sinovi
Cleveland, Ohio, dne 3. oktobra 1946
i