Poštnina plaSana v gotovini. N Leta XIV., štev. 210 Ljubljana, petek 8. septembra Lipravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 105.241. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. NEMŠKA VOJSKA PRISEGA HITLERJU Nemška vojska prisega Hitlerju enako slepo pokorščino, kakor nekoč bivšemu cesarju Viljemu - Hitler na manevrih Hitler raztolmačiti posebnosti vojaškega življenja in kako so ga povsod pozdravljali s hitlerjeve&im pozdravom, ki bo najbrž v kratkem uveden tudi v nemški vojski. Nemčija pripravlja dumping ? Berlin, 7. septembra- r. Nedavno uvedene znščitne carine v Angliji so posebno hudo prizadele nemški izvoz. Nemško blago je docela izločeno od vsake konkurence na angleških tržiščih in je nazadovanje naravnost rapidno. Nemška industrija je baš na jesen računala s povečanjem izvoza ter je, verujoč obljubam režima, pristala na vladno zahtevo, da zaposli čim več brezposelnih. Večina podjeti; tudi zares dela s polno paro, Joda zaloge blaga se naglo večajo, dočim možnost izvoza vedno bolj nazaduje. K temu prihajajo tudi še valutne težkoče. Nemčija je ohranila zlati standard, dočim sta Anglija in Amerika izvedli devalorizacijo svojih valut in s tem znatno dvignili svoj izvoz. Sedaj razpravljajo v nemških gospodarskih in finančnih krogih o proti.ikrepih. Na posebni konferenci, ki se ie vršila te dni v Berlinu, je bilo predlagano, naj bi se izved«! neke vrste dumping. V to svrho naj bi se osnovala posebna izvjzna banka, ki pa ne bi poslovala na osnovi tečaja nemške marke. marveč na osnovi tečaia angleškega funta. Na ta način bi se izvozne osnove izenačile z Anglijo in v nemških krogih upajo, da bi se s primerno pocenitvijo produkr-M-skih stroškov znova dosegla konkurenčna sposobnost nemškega blaga. Končno bo o tem odločala vlada, ki je že imenovala pr sebno komisijo, da te predloge podrobno prouči. Podržavljenje bank Sporedno s tem se pripravlja tudi akcija za izenačenje nemških denarnih zavodov. Vlada 6e je postavila na stališče, da i«1 si- ferenca pod predsedstvom dr. Scbachta, predsednika Državne banke. Hitlerjevski socializem v praksi Berlin, 7. sept. AA. Vodja delovne fronte Ley je izdal na nacionalno socialistične celice, ki so stopile na mesto bivših stro. kovnih organizacij v vodstvu in upravi raznih industrij, naredbo, s katero omejuje delokrog delovne fronte in delavskih celic. Naloga delovne fronte je samo, kako zaščititi delo, delavske celice pa naj bodo vir moči za delovno fronto. Viscount Edward Grey oŠ Fallodon Iz močno razredčenih vrst onih državnikov, ki so bili na krmilu svojih držav usodnega poletja 1914, je včeraj odšel tudi bivši angleški zunanji minister sir Edward Grey. Pod tem imenom je vodil pokojnik angleško zunanjo politiko v odločilnem desetletju pred izbruhom svetovne vojne; pod tem imenom je vstopil v zgodovino sveiovne vojne in pod tem imenom ga poznajo sodobniki velikih dogodkov, ki so preobrazili zemljevid Evrope in deloma tudi ostalega sveta. Edward Grev je vstopil v politično življenje še zelo mlad. Bil je star komaj 23 let, ko ga je volilni okraj Ber-wick kot kandidata liberalne stranke izvolil za poslanca v spodnjo zbornico. Kljub svoji mladosti se je v parlamentu uspešno uveljavljal in si kmalu pridobil velik ugled. Svojo delavnost je v zbornici osredotočil v prvi vrsti na vprašanja zunanje politike in tako zaslovel kot strokovnjak v tej panogi, da je že z 31 leti postal podtajnik v zunanjem ministrstvu. V liberalni stranki je Grey pripadal zmernejšemu krilu, ki ni načelno odklanjalo sodelovanja s konservativci. Tudi kot minister in politični vodja je bil Grey vedno zelo umerjen. V notranje političnih strankarskih bojih ni stopal v ospredje, v vladi pa se je oglasil le tedaj, kadar je bilo neobhodno potrebno. Kljub svoji tipično angleški mirnosti pa je bil dober govornik, ki ni iskal cenenih fraz, pač pa so se njegovi govori odlikovali po izredno jasni formulaciji, ki je pričala, da Grey globoko pojmuje s.var, o kateri razpravlja. Ko je leta 1905. Grey postal zunanji minister, je našel smernice britske mednarodne politike v glavnem že oblikovane. Antanta s Francijo je bila gotova stvar. Zbližanje z Rusijo je bilo na najlepšem potu. Le za afront proti imperialistični viljemovski Nemčiji se v Londonu še niso bili mogli odločiti. Nemški nastop v znani maroški aferi pa je bil povod, da je Anglija definitivno prešla v protinemški tabor. Takratni položaj je bil v mnogem pogledu zelo podoben sedanjemu. Kakor danes hiLler-jevska, je takrat viljemovska Nemčija sanjala o nadvladi na svetu in kakor danes, je tudi takrat nemški imperializem vodil do vedno večje osamljenosti Nemčije. Protinemška orientacija angleške politike je bila v letih pred vojno izključno diplomatskega značaja. V svoji miroljubni konservativnosti minister Grey ni niti slutil, da je svetovni požar že pred durmi. V tem se ni prav nič razlikoval od svojih kolegov v drugih evropskih državah, ki so tudi živeli v iluziji. da nemško rožljanje s sabljo ni mišljeno resno. Še potem, ko je leta 1914. v Berlinu in na Dunaju padla definitiv-na odločitev za vojno, Grey tega ni mo-gerl verjeti in si je prizadeval na vso moč, da bi preprečil grozeči pokolj. Kljub temu so ga Nemci po svojem porazu proglasili za onega, ki ni hotel preprečiti svetovne vojne, dasd bi to bilo v njegovi moči. Očitajo mu predvsem, da Nemcem ni jasno povedal, kaj bi smatrala Anglija za povod, da nastopi proti Nemčiji. Kako neiskreni so ti očitki, nam najbolje priča dejstvo, da je Nemčija bila tudi sama med podpisniki belgijske nevtralnosti, a je nemški generalni štab vse svoje načrte za spopad s Francijo baziral na zavojevanju Belgije. Nemško izmikanje je tem bolj neutemeljeno, ker je takratni kancelar Bethmann Hollweg takoj prve dni izrekel proslule besede, da je belgijska nevtralnost za Nemčijo samo krpa papirja. Objektivna zgodovina mora siru Greyu priznati, da si je resno in po svojih najboljših močeh prizadeval ohraniti svet.u mir. Nemški vpad v Belgijo je odprl oči tudi angleški javnosti in angleški vladi. Spoznala sta, da gre za res in da je nastopil odločilni trenutek za vso svetovno zgodovino. Poprej tako miroljubni in neenergični Grey je postal nevaren diplomatski bojevnik, ki so ga Nemci zasovražili bolj kakor kogarkoli. Vendar se je še bridko maščevala njegova neodločnost v prejšnjih letih. Omahljivost in nejasnost angleške politike glede stališča do Nemčije sta bili glavni vzrok, da je Turčija ostala v nemško avstrijskem taboru in da se mu je pridružila tudi Bolgarija. Morda bi se dala Bolgarija še kasneje, ako že ne pridobiti, pa vsaj izločiti, toda kakor drugi antantini državniki, tudi Grey ni hotel verjeti Pa-šieu, ki je zaman svaril zaveznike pred miselnostjo takrat v Bolgariji odločujočih krogov. Diplomatski neuspeh, ki ga ie pomenila pridružitev Bolgarije k Avstriji in Nemčiji, je bil povod, da je Cfrey sreda svetovne vojne podal svojo iemisijo kot zunanji minister. Z najvišjimi odlikovanji angleškega 'h-alja se je Grey po svojem padcu ,rnaknil na svoje posestvo in se vrnil v .Mitično življenje šele dve leti po kon- >ni vojni, ko je prevzel v lordski zbor- :ci vodstvo liberalne stranke. Ostal pa stem koncem >v, ki se je zadnja leta uveljavil v Nemčiji, nezdrav in nezdružljiv s kolektivizmom narodnega socializma- Zato smatrajo, da se bo tudi na polju bankarstva moralo nekaj storiti. V tem pogledu je tadi že stavljenih več predlogov. Popolno podržavljenje bankarstva vladni krogi odklanjajo. ker bi bila s tem zatrta vsaka zasebna iniciativa, pač pa se bavijo z mislijo podr-žavljenja celokupnega kreditnega denarstva, v kolikor se nanaša na neoremičnine. Bankam naj bi ostali samo osebni krediti. Istočasno namerava uvesti enotno obrestno mero in zinižati diskont, da bi se na ta način razbremenila tudi industrija, ki mora za svoje kredite plačevati pretirane obresti. 0 vseh teh problemih razpravlja posebna koa- Berlin, 7- septembra, r. Zadnje čase so se vedno pogosteje širili glasovi, da vladajo med Hitlerjevim režimom in nemško vojsko, ki je še vedno zvesto vdana bivšemu vojnemu ministra generalu Schleicherju, huda nesoglasja. Opazilo ee je tudi, da si je Hitlerjev režim, ki ni pustil ničesar nedotaknjenega, skrbno izogibal vsakemu vtikanju v vojaške zadeve. Aktivni oficirji so stali doslej pri vseh hitlerjevskih paradah in manifestacijah za novo Nemčijo vselej ob strani. Zato smatrajo za dogodek izredne važnosti, da se je Hitler v spremstvu novomienovane-ga generala, pruskega ministrskega predsednika Goringa včeraj udeležil vojaških manevrov, ki se vrše na Pruskem. Pri tej priliki je imel vojni minister general Blomberg na Hitlerja nagovor, ki se smatra za demanti vseh govoric o nesoglasjih med vlado in vojsko ter za dokaz, da je Hitlerju uspelo pridobiti tudi vojsko na svojo stran. General Blomberg je v svojem govoru poudaril, da je nemška vojska neomajna vdana Hitlerju in od njega ustvarjeni novi Nemčiji. V daljših izvajanjih je pred zbranimi oficirji slavil Hitlerja kot rešitelja Nemčije in mu obljubil, da ga bo vojska pri vseh njegovih nadaljnjih prizadevanjih zvesto podpirala. Vojska je Hitlerju hvaležna, ker ji je vrnil njene stare, z zmago ovenčane cesarske zastave in kokarde, ter vojski tudi ni vsiljeval svojih političnih načel, zlasti pa ne znanega »arijskega« paragrafa. V ostalem je general Blomberg naglasil, da je oficirski zbor čisto nemški. Nemška armada vidi v Hitlerju svojega voditelja, kakor je nekoč smatrala cesarja Viljema za svojega vrhovnega poveljnika in mu bila slepo pokorna, »Volkischer Beobachter« ne prikriva veselja nad tem pomembnim dogodkom, o kay terem pravi, da je nov dokaz solidarnosti vsega nemškega naroda s Hitlerjem. Hitler bo mogel sedaj, oprt tudi na vojsko, v še bolj pospešenem tempu stremeti k svojim ciljem. List obširno popisuje Hitlerjev po-set na manevrih in poroča, kako si je dal Uradniki morajo v gledališče Berlin, 7. septembra AA. Predsednik na cionalno socialističnega uradništva v Bam bergu je izjavil, da bodo morali vsi uradniki, ki imajo več ko 300 mark plače, prisilno vzeti abonman v državnih gledali ščih, da se tako podpre umetniško življenje v deželi. Protestantska Kanosa Nemška protestantska cerkev je sprejela takozvani „arijski paragraf" in se docela podredila duhovnemu vodstvu Hitlerja ta skupina podlegla in nemška protestantska cerkev je sprejela tako zvani >arijski paragrafe, ki je s tem prvič priznan od krščanske cerkve. Po tem členu ne more biti protestantski duhovnik ali uradnik protestantske cerkve človek, ki ni čiste arijske rase ali pe poročen z »nečisto« ženo. Če se protestantski duhovnik ali uradnik poroči z nearijko, se mora takoj odpustiti. Onim, ki so se protivili sprejetju teh določb, nasprotujočih naukom evangelija, so zagrozili s koncentracijskim taboriščem Vsekakor bo zanimivo izvedeti, kako bodo to »ponemčenje« protestantske cerkve sprejeli tudi v protestanskih krogih izven Nemčije, za katere bi bili logično sklepi vrhovnega vodstva cerkve prav tako obvezni. V političnih krogih sodioo, da bo ta sklep vplival tudi na katoliško cerkev. Berlin, 7. sept. r. Z enakim zanimanjem, kakor pričakuje vsa nemška pa tudi ostala politična javnost sklepov konference katoliških škofov v Fuldi, ki naj definitiv. no razčisti razmerje med katoliško cerkvijo in hitlerizmom, je sprejela vsa javnost sklepe generalnega sinoda nemške protestantske cerkve, ki je zasedal te dni. šlo je za to, ali se bo protestantska cerkev docela podredila novemu režimu in sprejela tudi ona načela hitlerizma, ki so v očitem nasprotju z nauki cerkve, ali pa se bo temu uprla in napovedala narodno socialističnemu režimu borbo. V protestantski cerkvi je močna struja, ki prihaja do izraza v skupini, nazvani »Evangelij in cerkev«, ki se upira hitlerizmu in zavrača zlasti njegove nauke o nadoblasti nemške rase Po večdnevnih razpravah je Pred Intervencijo Amerike na Kubi Rooseveltova riških držav Zahvala Nj. Vel. kralja Beograd, 7. septembra. Nj. Vel. kralj je prejel za proslavo lOletnice rojstva Nj Vis. prestolonaslednika Petra čestitke iz države in iz inozemstva, v katerih se izražajo rodoljubna čuvstva zvestobe in ljubezni prebivalstva do Nj. Vel. kralja, Nj kr Vis. prestolonaslednika in kraljevskega doma Po najvišjem nalogu je pisami Nj. Vel kralja čast zahvaliti se posameznikom in ustanovam za poslane čestitke. Balkanski medicinski teden Beograd, 7. septembra, p. V ponedeljek 11. t. ni. se prične v Beogradu balkanski medicinski teden, ki bo trajal do 13. t. m. in bodo sodelovali na njem zdravniki iz vseh balkanskih držav. Namen medicinskega tedna je predvsem, da bi po vseh večjih mestih Balkana prišli zdravniki v direkten stik s širokimi ljudskimi množicami. Pri nas bo na slavnostnem zborovanju podanih več zanimivih referatov. je na tem položaju le tri leta, nakar se je zopet umaknil v zasebno življenje. Pojavil se je nato samo še pri voJitvah leta 1929., ko se je z vso svojo avtoriteto založil, da bi propadajoči liberalni stranki ohranil njene pozicije. Ni se mu posrečilo, ker so liberalci v gigantski borbi med konservativci in laburisti izšli iz volilne bitke zdecimirani. Vendar pa je v veliki meri ravno Greyova zasluga, da niso utrpeli še večjega poraza. Zato ga je stranka izvolila za svojega stalnega dosmrtnega predsednika. Čeravno zadnja leta ni bil več aktiven, pomeni njegova smrt za angleške liberalce silen udarec. V zgodovini pa bo Greyevo ime ostalo napisano med državniki, ki so obvarovali Evropo pred zasužnjenjem po nemškem imperializmu. Novi nemški poslanik Beograd, 7. septembra, p. Iz Berlina poročajo, da je predsednik republike danes podpisal ukaz, s katerim je imenovan za novega nemškega poslanika v Beogradu dosedanji referent v zunanjem min:strstvu ministerijalni svetnik von Heeren Novi poslanik bo v kratkem nastopil svoi* mesto. OBISK VELESEJMA VSAKOMUR OMOGOČEN DANES VSTOPNINA DIN f. harmonikarjev. Danes tekmovanje Podban dr. Otmar Pirkmajer: Pomen prvega kongresa slovanskih pravnikov Danes se sestanejo v Bratislavi odlični pravniki, znanstveniki in praktiki, iz vseh slovanskih držav. Med drugimi važnimi točkami je na dnevnem redu tudi referat nagega podbana g. dr. Pirkmajerja o možnostih izenačenja zakonodaje o državljanstvu. G. podban nam je na našo prošnjo o pomenu bratislavskega kongresa napisal naslednji članek: V današnji dobi prihajamo vse bolj do ipoznanja, da preživlja tvorba držav z de iiščino po svetovni vojni velike preizkušnje in da bo treba' še decenije delati na arejevanju medsebojnih gospodarskih in pravnih odnošajev. Seveda bo to delo te-žavneje v krogu velikega števila držav in z ozirom na obseg materije, ki prihaja v poštev. Zato bo treba ubrati taktiko, da se na eni strani materija podeli in ločeno obravnava, na drugi strani pa krog prizadetih držav omeji po izvestnih kriterijah, da bo mogoče delati na ožjem terenu in v ožjem krogu. Dosedanje izkušnje nam kažejo, da prizadevanja v prevelikem krogu interesentov ne dajejo pozitivnih rezultatov. Svetovne konference doživljajo svoj fasko, medtem ko se uspešno formirajo skupine interesentov in sporazumevajo v načelnih vprašanjih. 2e iz tega, rekel bi, taktičnega razloga, moramo pozdravljati zamisel kongresa pravnikov slovanskih držav, ker obljubuje več uspeha ne le zaradi točno omejene materije, temveč tudi z ozirom na krog prizadetih držav. Kongres pravnikov slovanskih držav pa ima svoj izredni pomen zlasti z ozirom na sedanje stanje svetovnega gospodarstva. Četudi so mali izgledi, da bi se dala v do-glednem času ustvariti prepotrebna gospodarska skupnost za večji krog držav, prihajamo vendar vedno bolj do spoznanja, da postajajo posamezne države vse bolj navezane na svojo sosedščino in da se morajo ustvariti med državami zlasti glede gospodarskega prometa odnošaji, ki bodo pospeševali in podpirali sožitje. Pri takem položaju postaja pravna ureditev posameznih držav bistveni faktor za sožitje med državami. Cim bolj se posamezne države približujejo enakim načelom notranie pravne ureditve, tem bolj bosta favorizirana gospodarsko sožitje ter promet med temi državami. To velja zlasti za slovanske države, ki bi že zaradi svoje rasne skupnosti mogle uspešno pripravljati potrebne pogoje za čim tesnejše gospodarsko in politično zbližan je. Odnošaji med slovanskimi državami se dajo v mnogem poglobiti in razširiti. Treba je pa pripraviti pravno mogočnost, da se morejo navezati trajni stiki med državljani slovanskih držav. Komercij in konubij bo vedno praktičen cilj takih stikov; zatn je treba pripraviti pravne pogoje, da se moreta razvijati. Bistveno različna zakonodaja zlasti glede civilnega prava ovira medsebojni promet in odvrača od zvez, ki bi se sicer mogle zaradi rasne skupnosti ter zaradi jezikovne in kulturne sorodnosti vse bolj jaeati in duhovno poglabljati. S tega vidika moramo pozdravljati namero kongresa pravnikov slovanskih držav, da se bavi z vorašsniem izenačenja prava ter moramo iskreno želeti, da pride kongres ob razmotrivaniu problemov, ki so v rvezi s tem vprašanjem, do nozitivnih rezultatov in do soo^n^nia, da so težkoče razmeroma manjše, kakor se nem predstavljajo ob raznih poskusih kodifikaciie mednarodnega prava. Priznavam, da je treba v tem pogledu vzporedno delati na raznih pravnih področjih, vendar vidim največ pozitivne možnosti priti do cilja, ako bomo naše delo usmerili r>o izvrstnem načrtu in se lotili po redu onih problemov, ki se nam zde najbolj aktualni in ki so že toliko pripravljeni ter obdelani, da nam obljubuje-Jo najprej uspeha. Od uspeha prvega kongresa slovanskih pravnikov bo odvisen nadaljnji razvoi te institucije, njen ugled in njena realna uoravičenost. S po=ebnim zadovoljstvom moremo ugotoviti, da je materi ia, ki se naj obravnava na tem kongresu, dosti srečno izbrana ter zaradi svoje vi soVe aktualnosti zasluži ne le ;nteres pravniških krogov. temveč zaniman'-? vse slovanske javnosti. Ooozarjam rnsebei ne referat: »Enotna načela o pridobivan Im državi irinstva in domovinstva v slovanskih državah«, ki bo motfel vzbuditi irte-es dileč oreko mej r^pos-edno prizadetih držav ob poizkusu, da poVažemo vsemu kulturnemu svetu našo trdno volio, paš zdrav ootimizem in odlwno hotenje. 6*. pridemo do uspešnepa sodelovanja in končnem cil;a v enem najaktualnejših mednarodnih problemov. Izenačenje zakonodajstva o državljanstvu Vprašanje državljanstva jte na dnevnem redu slovanskega pravniškega kongresa še posebej iz razloga, ker bomo z izenačenjem norm o državljanstvu ustvarili glavne temelje za uspešno nadaljnjo delo na izenačenju prava v slovanskih državah. Poleg tega je materija državljanstva v poslednjih desetletjih tudi strokovno že toliko obdelana, da je problem dovolj jasen ter tudi smer razvoja precej sigurno začrtana. Gotovo je, da gledamo danes na problem državljanstva čisto drugače kakor prej kdaj. Saj je razmerie posameznika do države postalo docela drugo. Demokratična doba ne pozna podanikov fsujets), temveč svobodne državljane (citovens). Domovinska pripadnost ni več neodvisna od volje prizadetega: če pa je nastala br?z njegove vo-lie, se priznava pravo opredelitve po načelu samoodločbe. Tudi ne določa državljanstva zemlja, kjer se je kdo slučajno rodil, temveč domovinska pripadnost staršev. Osebni moment porekla ostaja še vedno jačji od teritorija. Načelo »ius soli« se zopet umika principu »ius sanguinis«. Nov tip korporativn" države že po svoji ideji ne dopušča, da bi se državljanstvo spreminjalo že s samo spremembo b;vališča izven države. V novejši dobi opažamo, da se celo splošno osvojeno načelo rodbinske enotnosti umika, kjer so se znali uveljaviti mteresi ženske emancipacije. Vsa preobrazba v nazorih in nove raz- nih prometnih sredstev in pojačenih stikov med narodi vedno bolj raSte potreba po taki ureditvi, da se posamezniki ne izpostavljajo neprilikam in težkim materialnim in moralnim škodam, države pa izognejo večnim kolizijam. Pri današnji fluktuaciji prebivalstva je gotovo, da so na tem vprašanju skoro vse države enako interesirane in da je ta interes v porastu, ker se zaradi raznoličnosti zakonodaje vedno bolj mno-že slučaji dvojnega državljanstva in brez-domovincev ter postaja krog prizadetih vedno večji. Kljub temu prognoza za bodočnost ni kaj ugodna. Dosedanje delo in izkušnje poslednje dobe nam kažejo v svetli luči težave, ki se pojavljajo v mednarodni kodlfi-kaciji, ker se interesi prizadetih držav ne dajo podrediti skupnemu cilju, ako hoče vsaka država čisto iz svojega stališča gledati na kako posameznost ali pa na cel kompleks vprašanj, ki se obravnavajo. Ne smemo sicer omalovaževati hvalevrednih poizkusov kodifikacije. katere so 6torili posamezni pravniki, pa tudi znanstvene ustanove in mnoge konference oficijelnih predstavnikov držav. Izgledi pa po vsem, kar smo videli v preteklosti in kar doživljamo v sedanjosti, ne morejo vzbuditi posebnih nad. In vendar zlasti znanstveni krogi ne morejo zaradi tega, ker se uspehi porajajo le redko, opuščati svojih prizadevanj. Saj je baš njihovo delo neobhodno potrebno, ker je šele na osnovi znanstvene analize problemov ter sistematične ureditve vprašanj mogoče, da pridejo države do skupnih razprav, do solidarnega obravnavanja vprašanj in končno do sporazuma s posrednim ali neposrednim rezultatom. V tem smislu bo kongres slovanskih pravnikov gotovo izpolnil nade, ki jih stavljamo vanj. Slovansko pravniško glasilo Giavni smoter letošnjega kongresa pa je po mojem vpostavitev trajne znanstvene kolaboracije slovanskih pravnikov. S tem bo odpravljena velika vrzel ir ustvarjena možnost za ustvaritev neprecenljivih znanstvenih dobrin, s katerimi bomo tekmovali z vsem kulturnim svetom. V preteklosti smo mnogo grešili v tem pogledu in zamudili maršikako priliko, da svetu pokažemo naše sposobnosti in tako varujemo prestiž slovanskega pravnika. Upamo, da je s kongresom slovanskih pravnikov ustvarjen trajen forum, ki bo varoval ugled slovanskih pravnikov s tem, da bo opredelil svoje stališče napram vsakemu aktualnemu občemu pravnemu problemu, da bo gojil solidarnost v krogu slovanskih pravnikov in jih družil na polju pravoznan-stvenega dela. Zato se morajo najti sredstva in ustvariti vsi potrebni pogoji, da bo mogel slovanski pravnik spodobno Tepre-zentirati v znanstvenem svetu, zlasti v pravni kulturi. Da dosežemo ta cilj, si moramo ustvariti predvsem svoje skupno pravnoznanstveno glasilo, ki naj nudi vsakomur priliko, da spoznava pravno ureditev slovanskih držav. Tu bo dana možnost, da se razpravljajo pravni problemi, ki nas vse skupaj interesirajo in ki se dajo pripraviti in obdelati tako, da bomo deležni vsi tekovin znanstvenega dela. Tako bomc najlažje pripravljali pot za izenačenje slovanskega prava ter dali spodbude tudi ostalemu kulturnemu svetu. Predvsem pa bomo mogli na ta način ves svet objektivno informirati o našem pravnem stanju. Ustvarili bomo neodvisnost od tujih informatorjev, katerim je znanstvo često le maska za prikrivanje drugih političnih in egoističnih ciljev. Ako nam prvi slovanski pravniški kongres prinese skupni pravnoznanstveni list, bo storjeno veliko delo v prospeh kulture in pravne vede vobče, zlasti pa slovanskega prava in vzajemnega delovanja slovanskih pravnikov. V pravilni oceni pomena take ustanove nas navdaja iskrena želja, da se uresniči že povodom prvega shoda pravnikov slovanskih držav. Pričetek slavnostnih 7 Ptujtt Ptujski občinski svet je na snočnji seji senatorja dr. Ploja in posestnika Frana za častna meščana dni imenoval Mahoriča Ptuj, 7. septembra. Nocoj ob 18. se je vršila slavnostna seja mestnega občinskega sveta, ki so se ie udeležili skoraj vsi občinski svetniki v sve-čanostni obleki. Sejo je otvoril župan g. Vladislav Jerše z naslednjim govorom: , »Spoštovani člani mestnega sveta! Pred 25 leti se je vršila ravno v tej dvorani občinska seja, na kateri so pozivali na odpor proti Slovencem in izdali ogorčeno protestno resolucijo. Povod za njen' sklep je bila Družba sv. Cirila in Metoda, naša šolska in narodno-obrambna družba, ki je sklicala za 13. septembra L 1908 svojo skupščino v Ptuj. Kako je bilo takrat in kaj se je zgodilo, je naši javnosti itak znano. Ugotovit; moram na tem mestu samo to, da so naši nasprotniki dosegli in doživeli ravno nasprotna dejstva, kakor so si sami želeli. Ptujski dogoditi so zbudili narodno revolucijo, ki je od leta 1908 do 1918 zdrobila v prah vse ovire na poti slovenskega in iugoslovenskega dela za zedinjenje. Pf neštetih žrtvah in ogromnem naporu vsega našega naroda, med katerimj žrtvami sta padfla kot rrva Lun-der in Adamič v Ljubljani. simo se končno združili in sen vseh narodnih zaščitnikov ter mu cenikov je postal stvarnost. Po stoletnem suženjstvu smo se Slovenci znašli skupaj v bratskem objemu s Srbi in Hrvati i.n nihče nas ne more več razdružiti. Da se vsa! nekoliko oddolžimo spominu ptujskih dogodkov In žrtvam, vas prosim, da priznate častno meščanstvo dvema ptujskima borcema, in sicer g. dr. Miroslavu Ploju, bivšemu poslancu in sedanjemu senatorja, ki je v minulih letih vse žrtvoval ter neumorno z vso vztrajnostjo delal za ptujske Slovence, Ptuj in ptujski okraj, ter g. Franu Mahoriču, gostilničarju In posestniku v Ptuju, ki Je občutil vse krivice in nasilja predvojnega in medvojnega ptujskega občinskega režima na sebi in svoji družini.« Županov predlog je itzzva! splošno odobravanje v občinskem svetu. Ko je nato vprašal župan ali se morda kdo oglasi k besedi, so odgovorili vsi mestni svetniki s ponovnim odobravanjem, s čimer so soglasno odobrili županov predlog. Nato je zopet izpregovoril g. župan z naslednjim nagovorom: »Naposled vas prosim, da skupno z menoj oddaste iskreno, odkritosrčno priznanje Nj, Vel. kralju ter njegovemu vzvišenemu domu, ki je s svojim delom odvzel našemu narodu trpljenje ter mu zagotovil boljšo in srečnejšo bodočnost.« Kakor hitro je župan omenil ime Ni Vel. kralja, so vsi mestni svetniki vstali ter priredili navdušene ovacije kraljevskemu domu. S slavnostno sejo občinskega bile otvorjene ptujske svečanosti dogodkov pred 25 leU sveta so v spomin Politična napetost v Grčiji Atene, 7. septembra, s. Politični položaj Grške se je v zadnjih dnevih zopet poslabšal. Venizelosovi pristaši in pristaši njegovega' prijatelja generala Plastirasa, k' 60 bili po zakonu, sprejetem v zbornici, izključeni iz armade, pritiskajo z vsemi sredstvi na opozicijo, naj bi s protizakonitimi sredstvi nastopila proti Tsaldarisovi vladi. Izključenim venizelističnim častnikom, med njimi tudi generalu Klatosu, je uspelo v toliko vplivati na opozicionalne voditelje in poslance, da so nedavno sprejeli sklep, da se v bodoče ne bodo udeleževali sej parlamenta. Venizelistični častniki razvijajo živahno propagando med prebivalstvom Soluna iti okolice ter na otoku Kreti. Ker ima Venizelos v teh krajih mnogo pristašev, so čim dalje bolj verjetne govorice, da se pripravlja nasilna separatistična akcija. Poljsko notranje posojilo Varšava, 7. septembra. AA. Predsednik vlade Jenderzejewicz je podal danes zastopnikom listov izjavo o novem notranjem posojilu poljske republike. Med drugim je dejal, da je Poljska redno izpolnjevala vse svoje mednarodne denarne obveznosti in da se pri tem ni zatekala k omejitvam v deviznem prometu. Za investicije, je rekel Jenderzeje%vicz, smo sicer res najeli zunanja posojila, toda tekoč* potrebe imamo namen kriti izključno samo iz domačih sredstev. Finančni minister Zavacki je pojasnil, da je notranje posojilo namenjeno za kritje primanjkljaja, ki se bo najbrže pojavil v drugi polovici proračunskega leta 1933- __,__________ _______________ — 1934. Minister je podčrtal, da Poljska vzl'c -ojne faze problema državljanstva, kakor | veliki sedanji krizi v zadnjih treh letih h je spravila v ospredje novejša doba, j ni sklenila nobenega posojila ter je v tem e obljubuiejo za meddržavno pravo posebno razveseljivih rezultatov. Ne moremo si irikrivati dejstva, da se v poslednjem stoletju vedno bolj oddaljujemo od enotne ureditve državljanstva, dasi zaradi moder- času celo .odplačala 261 milijonov zlotov na račun prejšnjih posojil. Zaradi ugodnih pogojev, pod katerimi se razpisuje notranje posojilo, je njegov uspeh popolnoma zagotovljen. Vloga Rusije v mednarodni nolitiki Varšava, 7. septembra. AA. Poljski listi izražajo zadovoljstvo nad podpisom itali-jansko-ruskega pakta. Tako piše »Gazeta Warszawska«, glasilo desničarske opozicije, da kažejo zbližanje sovjetske Rusije s Poljsko, podpis nenapadalnih paktov v Londonu, sovjetska pogajanja z Japonsko zastran vzhodno-kitajske železnice in pakt z Italijo, da postaja Rusija eden izmed glavnih činiteljev mednarodne politike. Avstrijski socialisti za sklicanje parlamenta Dunaj, 7. septembra. AA. Socialno-de-mokratska stranka je zbrala 1,216.327 podpisov za adreso, v kateri prosijo avstrijski državljani, naj predsednik republike skliče parlament k zasedanju. Razkol francoskih socialistov neizogiben Pariz, 7. septembra. AA. Končni razkol v socialistični stranki je neizbežen. Med večino stranke in njenim parlamentarnim zastopstvom ni več soglasja. Zato je upravni odbor stranke sklenil sklicati kongres stranke na dan 5. novembra. Na kongresu bodo stavljeni predlogi proti socialističnim parlamentarcem zaradi nediscipline. Zmerni socialist Hauck je bil proti temu, češ, da bo večina odgovorna za razkol stranke. Tudi naj v stranki vlada svoboda mišljenja. Voditelja stranke Paul Faure in Ziromski pa sta iziavila. da ni mogoče več prenašati kritike »nesocialistov« v lastni stranki. Karambol na morju Margate, 7. septembra AA. Grški par-nik »Archon« s 3511 tonami je na potu iz Južne Amerike v London trčil v parnik »Treherberg«. Potopil se je v eni uri, njegovo posadko pa so rešili. Bolgarski gostje so odnesli najlepše vtise V enem dnevu so si ogledali vse ljubljanske znamenitosti in niso štedili s pohvalo — Zvečer so ob živahnih ovacijah zadovoljni zapustili Ljubljano Ljubljana, 7. septembra. Lep dan so preživeli bolgarski gostje — trgovci, industrij« in obrtniki — v Ljubljani. Siilno hitro je minil, vendar pa je bi'o vse tako spretno zamišljeno in izvršeno, da so dragi gostje zelo mnogo videli in slišali. Odnesli so zatorej s seboj kopo rri-jetnih m tudi koristnih spominov. Dopoldne so si gostje v avtomobilih z vodniki in drugim spremstvom ogiedali vse večje zanimivosti in znamenitosti Ljubi'!a-ne. Predvsem jih je privabila Zbornica za TOI, kjer sta jim — začudenim in polnim hvale — razlagala predsednik Ivan Jelačin in minister Ivan Moliorič vso notranjo arhitekturo. Po ogledu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo so se bolgarski gostje odpeljali na avtomobilih v Trgovski dom, kier jih je pozdravi tajnik Šmuc. Sledil je ogled tobačne tovarne, ki je ena najmodernejših na Balkanu. Bolgari so se nato vrnili v mesto in so si zlasti ogledali stari del Ljubiiane. Avtomobili so jih odfeijali na Grad, kjer so ob krasni solnčni luči občudoval", prele-s-tni razgled s stolpa. Posebno so se divili planinam, ki so bile zakrite z lahkim meglenim pajčolanom, le vrhovi so se lesketali v solnčnih žarkih. Sledil je ogled sokolskega Tabora, za tem so se pa Bolgari odpeljali v Narodno galerijo, kjer jih je sprejel predsednik dr. Windi-scher, ki je v daljšem govoru poudaril, da sprejema mile goste v domu, ki je bil pred svetovno vojno zgrajen kot dom narodne zavesti in ponosa, kot obramba proti germanskemu imperializmu. Gosti so si z velikim zanimanjem ogledali dragoceno zbirko, nato pa so odšli v muzej, kjer jim je želel iskreno dobrodošlico direktor, bivši minister Niko Zupanič. Bolgari so nato odšli peš skozi tivolske nasade prot] hotelu Bellevue, kjer Jim je bil prirejen banket. Na banketu so bile izgovorjene prisrčne pozdravne besede. Goste je najprej v imenu tukajšnjih industrijskih in trgovskih krogov pozdravil predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, za njim pa je imel v imenu naših obrtnikov krasen nagovor gosp. Re-bek, ki ie med drugim navajal: Slovenci smo izgubili ob prevratu velik del našega naroda, ki krvavi onstran mej. Bil je za nas težek udarec, ko so nam mirovne pogodbe določile takšne meje. Vendar smo to sprejeli, četudi s krvavečim srcem, v interesu mira in napredka. Branili se bomo vsikdar in proti vsakomur, kdor bi nas hotel napasti. Ko stojimo tako na braniku Balkana, verujemo, da vršimo daleč na zapadu veliko misijo, ki bo omogočila zbližanje in zasnovanje gospodarskega in kulturnega sodelovanja tudi med Jugosloveni in Bolgari. Bolgarski gostje so sprejeli govor z velikim navdušenjem in odobravanjem. V Imenu bolgarskih obrtnikov se je zahvalil podpredsednik obrtniškega oddelka bolgarske zbornice g. Vasilij Rah-nev. Tajnik Zveze bolgarskih trgovcev g. Pavle Dimitrov se je zahvalil za prisrčni sprejem in poudaril nujno potrebo čim tesnejšega sodelovanja med obema bratskima narodoma. Nato je še spregovoril generalni tajnik beograjske zbornice za TOI g. Sveto Marodi? Po kosilu so si gostje ogledali velesejem. Vimenu predsedstva velesejmske uprave ie goste pozdravil dr. Windischer, nakar so si ogledali razstavne prostore. Bolgari so odkrito priznali, da niso imeli pojma o tako odlični gospodarski instituciji, ki že 13 let obstoja na braniku severo-zapadnega dela naše države. Poudarjali so posebno hvalo o kulturno-propagandnem delu velesejma. Goste so izredno zanimali zlasti industrijski in obrtmški produkti, v specialnih razstavah velesejma. Ob spremstvu zastopnikov naših gospodarskih krogov in ravnatelja velesejma dr. Dularja so se podali Bolgari nato na kopališče Ilirije, o katerem so se izredno laskavo izjavljali, nagiašujoč, da kaj takega v Bolgarijo nimajo. Bolgarski gosti so bili s sprejemom izredno zadovoljni. Vedno in vedno so poudarjali, da se počutijo kakor doma in kar ne morejo prehvaliti gostoljubnosti in prisrčnega sprejema. Pravijo, da so nastopili potovanje z zelo deljenimi občutlki, so pa takoj, ko so prestopili mejo, občutili, da so med brati. Naša država Km je dala na razpolago salonske vagone, tako da je bila bratskim gostom naporna in dolgotrajna vožnja po železnici kolikor mogoče olajšana. O Ljubljani so §e izrazili kar najpovoljnejše. Na ve-lesejmskem prostoru in po trgovinah v mestu so si nakupili razne sponrne, pokusiU so pa tudi pristno slovensko kapljico, cviček, ki jim ie ugajal. Velesejmska uprava je gostom priredila v restavracijskem paviljonu zakusko, ki so se je udeležili tudi predstavniki naših gospodarskih krogov in javnega življenja. Izrečene so bile prisrčne dobrodošlice. Po zakuski ie goste v imenu velesejma še enkrat pozdravil dr. Windč- scher, želeč, da ta poset ne bi bil zadnji, in Dunajska vremenska napoved za petek: je Bolgarom želel skorajšnje svidenje. V Sedanje vreme se bo najbrž držalo še ne imenu gostov je spregovoril čfen bo4gar- kaj dni. ske Trgovske zbornice dr. Nedkov, ki n* mogej prehvaliti izrednega gostoljubja, ko so ga uživali v Ljubljani. Zlasti je poveličeval veiesejmsko razstavo, ki je nazorno pokazala, kako veliko moč predstavlja gospodarstvo najsevernejšega in najzapad-nejšega dela Jugoslavije. Bolgari so se za tem podali v hotel Union po prtljago, nato so pa odšli na kolodvor v spremstvu zastopnikov zbornice za TOI, mestne občine in raznih drugih predstavnikov naše javnosti. Okoli pol 20. ure so gostje že bifri zbrani na peronu. Med njimi so bili podžupan prof. Jarc, minister n. r. Ivan Mohorič, predsednik TOI Ivan Jelačin, predsednik velesejma Ivan Bonač, tajnik zbornice za TOI dr. Pless, zbornični svetnik Rebek, predsednik Gremiia trgovcev Verbič in še mnogi drugi Pred vagoni, ki so čakali goste na drugem tiru, se je zbrala pisana množica občinstva, zlasti veliko je bilo mladine, ki je dajala slovesu poseben poudarek. Siovo je bilo res nadvse prisrčno. Nakaj minut paed odhodom vlaka je z okna vagona izpregovoril g. Peev. Naglašal je zlasti veliko silo slovanstva od Črnega do Jadranskega morja. Ko pa je dejal, da moramo v boju za velike ideje slovanstva vztrajati, so se ■od vsepovsod začuli gromoviti vzkliki odobravanja. — Za lepe poslovilne befsede se mu je toplo zahvalil podžupan prof. Jarc, •ki je izjavil željo, da nas gostje prihodnjo pomlad spet obiščejo. Zlasti krepko je poudaril vse močnejšo vez med Jugoslavijo in Bolgarijo ter silo jugoslovenske politike. Sledilo je viharno odobravanje. Mladina ie zapela »Hej Slovaroi«. Vlak se ie premaknil. Ozračje ie vztrepeta-'lo od silovitega vzkfckania, ki se je poleglo, ko je vlak izginil v noč. Zborovanje občinskih nameščencev Ljubljana, 7. septembra. Letos je Ljubljana izbrana za redno letno skupščino Zveze organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine. Na dnevnem redu je nekaj perečih stanovskih vprašanj našega komunalnega uradništva in nameščenstva. Z večernim mariborskim vlakom se je pripeljala večja skupina zastopnikov občinskega nameščenstva iz Maribora, Celja, Ptuja in iz štajerskih podeželskih občin, ki so jih na postaji v velikem številu prijazno pričakovali njihovi ljubljanski tovariši s predsednikom Zveze prof. dr. Moletom in tajnikom Mo-horičem na čelu, sprejema pa se je kot predstavnik mestne občine in kot stanovski tovariš zborovalcev udeležil tudi ma-gistratni direktor Jančigaj. Direktor Janči' Saj Je gostom izrekel nekaj toplih pozdravnih besed in je med drugim podčrtal, da se letošnja skupščina centralne organizacije občinskih nameščencev vrši v znamenju dveh dejstev, ki sta velike važnosti za ves njihov stan: letos je bil v narodni skupščini sprejet novi zakon o občinah, na jesenskem zasedanju se bo odločila usoda mestnih nameščencev. Za dobrodošlico se je v imenu štajerskih tovarišev toplo zahvalil g. Brandtner iz Maribora. — Po sprejemu so domačini spremili goste na njihova stanovanja, nakar se je v posvetovalnici mestnega na-čelstva vršila seja upravnega in nadzorstvenega odbora Zveze, ob pol devetih pa je bil gostom na čast prirejen tovariški pozdravni večer v dvorani restavracije »Me-tropol«. Pogreb poslanca Jovice Kandiča Beograd, 7. septembra, p. V Mionici je bil danes pogreb narodnega poslanca Jovice Kandiča, ki je po nesrečnem naključju padel pod železniški vlak. V imenu Narodne skupščine se. je poslovil od pokojnika narodni poslanec Mihajlo Jevtič, ki je tudi položil na njegovo krsto lep venec, v imenu JNS pa narodni poslanec Kosta Aleksič. Pogreba se je udeležilo veliko število narodnih poslancev poleg večje množice občinstva. Seja vlade Beograd, 7. septembra AA. Danes od 11. do 13. se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Srškiča. Pritožbe proti izvolitvam občinskih funkcionarjev Beograd, 7. septembra AA. Davčni oddelek finančnega ministrsva je izdal pojasnilo o kolkovanju pritožb proti izvolitvam občinskih funkcionarjev. Po tem pojasnilu je treba pritožbo proti izvolitvi občinskih funkcionarjev kolkovati po tar. št. 536. taksne tarife, ki znaša 100 Din. Z vsemi pritožbami, ki bodo zadostno kolkova-ne, bodo upravna sodišča ravnala po členu 231. taksnega in pristojbinskega pravilnika. Ce pritožbe ne bi bile zadostno kolkovane ali pa sploh ne, bodo vrnjene oblastem, v katerih delokrogu pritoži tel j živi, da doplača takso. Dokler se taksa ne položi, pritožba ne pride v poštev. češkoslovenskš, Obec v Ljubljani oznamuje, že vyučovanI v češkč škole začne II. zA.fi t. r. Konž, se každy den od 15—17 hod na pf&ni i dopoledne. Vremenska napoved Naši kraji in lfudje Veličastna jadranska svečanost Ogromno navdušenje pri izročitvi ladje „ Jadran" Split, 7. septembra. Lepšega ln Iskrenejšega domoljubja, si ni mogoče misliti, kakor se je manifestiralo v Splitu, ko je Jadranska Straža na rojstni dan svojega visokega pokrovitelja izročila vojni mornarici šolsko ladjo »Jadran«, ki je bila zgrajena po njeni inicijativi in po požrtvovalni pomoči jadranskih stražarjev od Triglava do Vardarja. Pokrovitelj Jadranske straže Nj. Vis. prestolonaslednik Peter in z njim predsednik Izvršnega odbora JS ban dr. Tartaglia V Splitu se že od nedelje zbirajo trume Jadranskih stražarjev vseh pokrajin in je bilo mesto že v torek od zore nenavadno živo, pozno v noč pa je bilo bajno razsvetljeno in so brezštevilne lučice najboljše izražale nestrpno pričakovanje slovesnega dogodka. Prihod šolske ladje »Jadrana« je bil napovedan za sredo zjutraj ob 9., na obalah pa so se že velike množice zbrale na vse zgodaj. Jadranski stražarji so imeli v rokah majhne zrstavice; tako je bila ve- likanska množica podobna pisanemu in vr-večemu polju, ki se je razgrnilo vse do morja. Tudi amfiteatralna linija obale je bila vsa ovita z našimi narodnimi barvami. Ko so javili, da je »Jadran« že preplul Bračka vrata in da se bliža splitskemu pristanišču, so iz množice zaorili pozdravi in veselo so zaplapolale neštete velike in male zastave. Par minut pred 9. se je pojavila lepa in elegantna bela silhueta šolske ladje na vhodu v splitsko pristanišče. Naproti so ji orili pozdravi in navdušeni klici naši mornarici in našemu morju. »Jadran« so spremljale stotine jadrnic in čolnov vseh vrst. Zagrmeli so streli sustjepanske baterije in zvonovi vseh splitskih cerkva so zadoneli v pozdrav. Ko je »Jadran« prispel v pristanišče, so na vseh vojnih ladjah razvrščeni mornarji stali »mirno« ter klicali »Jadranu« svoj mornariški pozdrav: »Hura!« Mirno je stala tudi posadka »Jadrana«. Zasvi-rale so godbe in zaorili so od vseh strani pozdravi množice. Malo pred 10. je prispel odposlanec Nj. Vel. kralja in kraljice general Hristič, ki se je pozdravi s komandantom mornarice viceadmiralom Stankovičem, potem pa se je z njim podal na krov »Jadrana«. Blagoslovitev »Jadrana« je izvršil najprej katoliški, potem pa pravoslavni duhovnik, po blagoslovitvi pa je predsednik izvršilnega odbora Jadranske straže ban dr. Tartaglia po lepem govoru izročil ladjo poveljniku mornarice. V svojem govoru je naglasil, kako je Jadranska straža po geslu »Čuvaj-mo naše morje« po vsej državi v 700 svojih podružnicah, ki štejejo že daleč nad 100.000 članov, razvila propagando za naše morje in za našo mornarico, ki mora doseči ono višino, da bo njena moč že v naprej odbila vsa tuja poželenja po našem morju in po naših obalah, na katerih stoji naš rod že od 13. stoletja. Predsednik po-mladka Jadranske straže v Sarajevu, omla-dinec Midhat Serdarevic je poveljniku mornarice izročil pTapor, ki so ga za novo šolsko ladjo nabavili najmlajši jadranski stražarji. Zastopnik Nj. Vel. kralja in kraljice pa je izročil trak z napisom »Kraljica Marija«. Poveljnik mornarice je predal zastavo in trak poveljniku »Jadrana«, kape-tanu fregate Krizomali.ru, godba je zasvi-rala najprej državno himno in potem še himno Jadranske straže. Ko se je na »Jadranu« dvigala zastava, so zapeli združeni pevski zbori, s širne obale pa so množice navdušeno vzklikale kralju, mornarici in našemu morju. Vojaška parada 6. septembra v Ljubljani p Zastopniki oblasti, korporacij in združenj pri smotri. Levo na konju divizionar general Vladimir Cukavac. * - < . ' n - ' ; »v f v * . v h ; 4 tr r« - . ✓ ... * v.. r--: - ^ - iPf Pogled z Narodnega doma na defilirajoče vojaške edinice, ob strani velike množice gledalcev, ki so prisostvovale impozantnemu defileju. ■ —■1 — Zmagovalci med našimi letalci Zanimivi uspehi tekme za kraljev pokal Ernest švagelj in izvidnik poročnik Miloš Bajagič. Posebna komisija zrakoplovnega poveljstva je prisodila prvo nagrado, namreč pokal Nj. Vel. kralja kapetanu Hinku H a u-e r j u in izvidniku Borisu Kelotu. Oba sta dobila tudi po eno zlato uro kot kraljev dar in denarne nagrade, ki so jih razpisale avionske tvornice, Druga nagrada je bila priznana pilotu Blagojeviču in izvidniku Vosterjanovu, tretja nagrada pilotu Isaiču in izvidniku Ra-kiču, četrta pa pilotu naredniku švaglju in izvidniku poročniku Bajagiču. Vse te nagrade so denarne in so bile razpisane od Aeroklubd. in od tvornic letal. Prvo nagrado v tekmi lovskih letal je dobil major pilot lovec Zdenko G o r j u p, in sicer 10.000 Din, razpisanih od ministrstva vojne in mornarice. Druga nagrada v tej skupini 6000 Din od Aerokluba »Naša Novi Sad, 7. septembra. Letošnje tradicionalne letalske tekme v proslavo prestolonaslednikovega rojstnega dne so bile izvedene točno po programu in potekle so brez nesreče, dasiravno so bile pelo težke atmosferske razmere. Najtežjo in najdaljšo propo so imela dvosedežna voj-Da letala, ki so oddala svoje raporte tudi oa ljubljanskem letališču. Kot prvo je prispelo v Novi Sad letalo, ki ga je pilotiral kapetan I. razreda Hinko H a u e r in na katerem je bil kot izvidnik poročnik Boris K e 1 o. To letalo je v Ljubljani oddalo svoj predpisani raport kot četrto. Kot drugi je prispel na cilj pilot poročnik Miodrag Blagojevič z izvidnikom poročnikom Sergijem Vosterjanovim, tretji pa je bil pilot Isaič Dušan, vojni uradnik III. razreda z izvidnikom poročnikom Rakičem, ki je kot prvi oddal svoj raport v Ljubljani. Kot četrta sta dosegla cilj pilot narednik krila« je prirojena pflotn loncu poročniku Arsenu Boljeviču, tretja pa pilotu lovcu Dobrosavu Nešiču. Dobil je kompletno letalsko opremo od novosadske tvrdke Knebl in Dietrich. Pri tekmi šolskih letal je priznana prva nagrada posadki, ki sta jo tvorila rezervni podporočnik Rodoljub Milovanovič kot pilot in rezervni podporočnik Jovan Radulovič kot izvidnik. Lanska zmagovalca v tej tekmi pilot Mustur in izvidnik Radmilovič sta imela tokrat smolo in sta morala prekiniti tekmo že v Požarevcu. Od 12 letal jih je dovršilo tekmo 9, ker je eno, in sicer 11. po številu ostalo v Mostarju. Letalo, ki sta ga vodila pilot Ignjat Skeledžija in izvidnik poročnik Aksentije Panič pa je imelo prav dramatično nesrečo blizu Mostarja. To letalo je bilo po izžrebanem startu peto. Včeraj zjutraj, ko je v Mostar ravno tako kakor pozneje v Ljubljano prispel prvi pilot Isaič in se je naposled 11. letalo moralo izločiti iz tekme, je še vedno v čudnih in nepravilnih krogih krožilo nad Mo-starjem letalo št. 5 ter skušalo pristati. To letalo se je že enkrat spustilo zelo nizko, pa se je takoj zopet dvignilo in napravilo več krogov nad aerodromom. Naposled pa se je letalo na kraju aerodroma spustilo in pristalo tako. da je krmilo ostalo v zraku. Ko so prihiteli na pomoč z aerodroma, je bil v letalu izvidnik poročnik Panič živ in zdrav, pilota pa ni bilo nikjer. Poročnik Panič je pripovedoval, da je blizu Nevesinja letalo zašlo v zračni vrtinec, ki je bil tako silen, da je pilota odtrgalo od sedeža in vrglo iz letala. Pilotu Skeledžiji se je tedaj tako srečno in precizno razpel padobran. da je brez škode prispel na zemljo iz precejšnje višine. Videč veliko nevarnost, ki je pretila njemu in aparatu, se je izvidnik, Id še nI nikdar pilotiral, odveza! s svojega sedeža in se v močnem vetru v veliki nevarnosti srečno priplazil do pilotovega mesta ter prevzel vodstvo. Skušal je manevrirati, kakor je pač vedel in znal, !n so ljudje s strahom motrili njegove akrobacije. Lahko NSki morilec prijet Nil, 7. septembra. Po straSnem dvojnem zločinu v Nišu je policija že t 48 arah izsledila zločinca, ki je že priznal, da je umoril nesrečno služkinjo Agato Fileševo. Gospodinja nesrečnega dekleta je namreč pripovedovala, kako je Agata, ko je vzela delavsko knjižico, govorila o nekem Bogdanu, ki ve za njo baje za dobro službo. Tega Bogdana j« policija kmalu izsledila v osebi 40letnega strojnika Bogdana Videnoviča, ki se je zdel policiji posebno sumljiv zaradi tega, ker je bil že enkrat kaznovan zaradi nemoralnega delikta. Bogdana so poklicali na policijo ter ga vprašali, če je poznal mlado služkinjo Agato in kdaj jo je zadnjič videl. Videnovid je bil zelo razburjen in je protestiral, zakaj ga vmešavajo v zadevo, o kateri ničesar ne ve. Ko pa so mu predočili izjave nekih prič, ki so videle, terpentinovo in navadno milo bi se bil tudi on spustil na zemljo s pado-branom, pa tega ni hotel storiti, da ne bi uničil aparata.. V veliki prisotnosti duha se je dobro zavedal tudi nevarnosti, če bi se bil nevešč skušal spustiti na aerodrom. V tem primeru bi gotovo prišlo do trčenja z drugimi letali, letalo pa bi prav Lahko poškodovalo tudi številne gledalce. Posrečilo se mu je, da se je spustil kraj letališča broz vsake škode. Ta nezgoda bo gotovo edinstveni primer v letalstvu, da izvidnik, ki še ni nikdar pilotiral, reši sebe in letalo brez vsake poškodbe. vi. .V. ' V-'-' • •• .i'. . Dolly Haas v svoji najboljši vlogi kot SCAMPOLO PREDE! PRIDE Naval deklet na strokovne šole Posledica zapore na učiteljišču — Številke govore Ljubljana, 7. septembra. Kakor vsa zadnja leta, je tudi letos naval na srednje in strokovne šole silno velik. Ravnateljstva šol so povsod že zaključila vpisovanje, toda rok za naknadni vpis menda pri pretežni večini zavodov še ni potekel in tako se na ravnateljstva zavodov oziroma na prosvetni oddelek pri ban-lik uspeh. Na naslednjem klubskem sestanku se bo vršila Dro«lava 2f)lptnice. odkar obstoji ta zaslužni klub K bbileju mu izrekamo tudi mi svoje čestitke in mu želimo še bolj uspešnega delovanja v bodočnosti! Zaton filmskega zvezdništva? Nemška filmska zbornica je sprejela sklep, ki utegne kot izraz diktatorske volje hitlerjev^kega režima vsaj za dogleden čas in vsaj za Nemčijo bistveno spremeniti neka dosedanja razmerja v kraljestvu filma. Ta sklep zahteva, naj ee v bodočnosti onemogoči z vsemi sredstvi. da bi ee katerikoli izmed glavnih igralcev v filmu dvignil nad druge in prevladal s svojim imenom sam film Z drugimi besedami: nemška films/ka zbornica hoče s tem sklepom dati prvenstvo igri, a ne poedine-mu igralcu, kakor je bilo dosedaj. Listi odobravajo to odločitev in »Vossische Zeitung« si od nje n. pr. obeta konec diktature posameznih zvezdnikov in zvezd. Nič več se ne bo poedini igralec svetil nad vsemi drugimi, naj si bo še takšen virtjoz, vsi drugi pa ne bodo več samo pripomoček za povzdigovanje njegovega sijaja- Išče se nadalje tudi pooolnoma nov odnošaj med publiko in filmom. Publika naj bi svojo pozornost obračala samo igri slik. ne pa da bi kakor doslej* uživala samo »no«, oči in be-dra< svojjra ljubljenca in ljubljenke. Tej težnji ni oporekati nekega zdravega jedra, videti pa je tudi na prvi pogled, da utegne a pretiravanjem prav tako škodovati kalkor sistem zvezdništva. Diktature v umet nostnib zadevah se niso še nikoli dobro obnesle in dobri igralci, dobre igre se ne dajo ioseci s samim postavljanjem kolektiva nad oofldincem. kakor tidi sistem zvezdništva ni mogel ubiti težnje po upoštevanju kolektiva poleg poMinca. O tem. da je sklep nemške filmske zbornice v diametralnem nasprotju s hitlerjevsko družbeno filozofijo, ki postavlja vodjo nad maso, in da je torej tudi nov dokaz idejne zmede in nezrelosti v vrstah nemških narodnih socialistov: o tem razpravljati, pa tukaj seveda ni pravo mesto. Reminiscenca. Pred 150 leti je izšlo v enem med glavnimi listi v Lipskem obvestilo 9 sledečo vsebino: »Neki gospod po imenu Mozart je bil tako predrzen, da je pokvaril mojo dramo »Belmonte in Kons^ancac in jo predelal v nemogoč operni libreto. Svečano protestiram proti temu poseganju v moje pravice in si za bodoče pridržujem pravico do slojih del. Cristoph Bretzner, pisatelj.« — Mož je danes popolnoma pozabljen, njegovo delo pa živi v obliki komične opere »Beg iz serajla« dalje. Latinščina — podlaga Ea novi mednarodni jezik. Med kongresom zgodovinarjev v Varšavi se je sestala skupina učenjakov na sejo, ki jie osnovala poljski odsek za propagando novega »mednarodnega« jezika. Ta jezik ima dve imeni: »latino 6ine flexiooe« (latinščina brez sklanjan ja) ali krajše »inter-lingua«. Izumil ga ie italijanski matematik Peano, ki je dal svojemu gibanju centralo v turinski »Akademiji za interlingao«. Ce bi že morala postati latinščina znova mednarodni jezik, zakaj bi je ne prevzeli enostavno takšne, kakršna je, namesto v spačeni obliki? Pristopajte k Vodnikovi dražbi Od Kč 65 poč. dnevno poceni popolne pavšalne kure v PliTTAN-n Prebijte zadnje lepe jesenske tedne v zdraviliških stavbah, spojene s kopeljmi. Prospekte: Drogerija Grego-rič, Ljubljana, Prešernova 5. 10032 llomače vesti ♦ Odlikovanje v vojaški službi. Z zlato •vetinjo za vestno službovanje je odlikovan žandarmerijski narednik-vodnik Martin Kerin. ♦ Vojaške vesti. S kraljevim ukazom so imenovani: pehotna majorja Mirko Grego-rič in Marij Zlobec ter artiljerijski major Rado Avšič za podpolkovnike; pehotni podporočnik Stanislav Hude za poročnika; poročniki korvete Ivo Rebula, Franc Mišjak, Alojzij Mohorič, Zvonimir Gerbič, Franc Dolinšek, Matej Lenoh, Ernest Kopriva, Albin Semen in Franc Prelog za poročnika fregate; podporočnik Karel Paleček za in-tendantskega poročnika: dr. Dušan Pantič pa za višjega stalnega vojnega profesorja. ♦ Napredovanje sodnikov. Dr. Mirko Kranje in dr. Antom Suhec, sodnika apela-eijskega sodišča v Ljubljani, sta pomaknjena i-z druge stopnje 3. skupine v 1 stopnjo 3. skupine. ♦ Napredovanje v šolski službi. S kraljevim ukazom so pomaknjeni v 6. polo-žajno skupino naslednji učitelji, oziroma učiteljice: Eliza Petriček v Žalcu, Gustav Pečnik na Bizeljskem, Ivanka Kordon v Gornjem Logatcu, Roza Mušič v šmihelu, Antonija Rupnik pri Sv. Emi, Marija Bre-gant v Dravljah, Marija šorli v Mariboru, Ana Hasel v Ptuju, Hermina Gradišnik v Ceiju, Angela Hafner pri Sv. Lenartu, Fr. Friedl in Helena Friedl pri Sv. Jerneju. Ka-rolina Križaj v Dobrem polju in Vilma Kladnik v Sevnici. ♦ Sreska organizacija JNS za radovljiški •rez s sedežem na Jesenicah prosi vse gg. predsednike in tajnike krajevnih organiza- ¥ nedeljo lO. septembra cij JNS, da se sigurno udeleže sestanka, ki bo v soboto ob pol 15. v restavraciji na Jesenicah. Sestanka naj se udeleže tudi gg. odborniki sreskega odbora. Poročal bo g. sreski poslanec in minister n. r. g. Ivan Moihorič in bans.ka svetnika gg. dr. Obersnel in Lavtižar. Udeležba je obvezna, ♦ Redek jubilej v Karlovcu. V Karlovcu bo v nedeljo tamošnja obrtna zadruga proslavila 125 letnico svojega delovanja. Ta zadruga je najstarejše društvo v Karlovcu ki je bila ustanovljena še v dobi cehov. Njen prvotni naziv je bil Banijanska bratovščina Sv. treh kraljev. Danes šteje obrtna zadruga nad 200 članov in ima tudi p-ecejšnje premoženje. ♦ Vpisi v zagrebške srednje šole so bili ■aključeni v sredo. Lani je bilo v vseh srednjih šolah v Zagrebu okrog 7000 dijakov in dijakinj, letos pa je naval mladino na šole še večji, tako da se je doslej vpisalo že okrog 8000 dijakov. Mnogi se bodo vpisali še naknadno in tako ne bo mogoče namestiti v dosedanjih šolskih poslopjih blizu tisoč novih učencev. Že po dosedanjemu staležu je potrebna v Zagrebu še ena srednja šola. ♦ Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani obvešča vse delodajalce na svojem teritoriju, da je po odloku ministrstva za promet pod P. T. št. 5713 smatrati pošiljke, naslovljene na OUZD v Ljubljano odnosno na ekspoziture OUZD-ja za poslovne papirje, ako vsebujejo izpolnjene prijavnice ali odjavnice. Take pošiljke delodajalcev je frankirati po točki 5. poštne tarife (znižana poštnina). Do teže 200 gr znaša poštnina pri navadnih pošiljkah, označenih za poslovni papir 1 Din ter se za vsakih 50 gr poviša za 0.25 Din. Poslovni papirji se morajo predajati pošti odprti in tako spravljeni, da jih posta lahko pregleda. _ Produkti „LA TOJA" edinstveni na svetu! Oglejte si izložbo v pasaži nebotičnika ob Gajevi ulici! 8893 ■* Bele legitimacije in znake za polovič-no vožnjo v Ptuj In nazaj dobe udeleženci (ne Sokoli) iz Ljubljane v pisarni CMD Beethovnova ul. št. 2., — modre legiti. macije za četrtinsko vožnjo pa pri svojih sokolskih društvih. ♦ Povodom velike skupščine ob 25 letnici ptujskih dogodkov je poklonil CM družbi g. Josip Cenčič, šol. upravitelj v Rogatcu hranilno knjižico z zneskom 1000 Din že_ leč Družbi mnogo uspehov v nadaljnjem obrambenem delu. »Iskrena hvala! ♦ Razpis. Mestno načelstvo razpisuje v skrajšanem roku dobavo oziroma izdelavo raznega pohištva, železnih postelj, žime, žimnic, blaga za posteljnino in razno perilo ter kompletni pribor za javno kuhinjo (kakor porcelan, emaajl itd.) v zgradbi Delavskega doma v Ljubljani. Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Ulica 20 sept., H. nadstropje v Kre-siji proti povračilu nabavnih stroškov. Kolekovane ponudbe je vložiti do 13. t. m. do 11. ure dopoldne v omenjenem uradu. ♦ Kongres učiteljev plesa. V prostorih Biskupovičeve plesne šole v Zagrebu se je včeraj začel kongres učiteljev plesa iz vse naše države. Kongres je otvoril g. Rosen-berg, prisostvuje pa tudi delegat ministrstva prosvete Velmar Jankovič. Na dnevnem redu so stanovska vprašanja. Popoldne se je pričel višji strokovni tečaj, ki bo trajal tri dni. Na tem tečaju se določijo plesi, ki se bodo plesali v tej sezoni. ♦ Dr. štampar za žide, pregnane lz Nemčije. »Zidov«, glasilo jugoslovenskih cionistov, se zahvaljuje dr. Andreju štam-parju, ker je v higienski sekciji Društva narodov zastavil svoj vpliv, da iz Nemčije izgnani židi-higieniki dobe zaposlitev ter Je vzel s seboj na Kitajsko šest svojih sotrudnikov-židov, izgnanih iz Nemčije. ♦ Na muropoljskem kmečkem prazniku Je govoril Kreft Vlado (ne Krepf) v imenu Zveze kmetskih fantov in deklet iz LJubljane, ne pa, kakor Je bilo v ponedeljek v poročilu navedeno v imenu kmetskih fantov in deklet. ♦ Davčni Izvršilcl se organizirajo. Prejeli smo: že dolgo se je občutila potreba, da se organizirajo v svojem udruženju tudi davčni izvršilci, kakor so se že pred časom organizirali davčni uradniki. Res je, da so ponekod že obstojala taka udruženja davčnih izvršilcev; toda ker so bila samo lokalnega značaja, so jih oblastva razpustila. Davčni izvršilci v Zagrebu so se resno oprijeli dela ter snujejo udruženje, ki bi obsegalo vso državo. V ta namen je pripravljalni odbor razposlal vsem davčnim izvršilcem v državi vabilo na ustanovni občni zbor, ki se bo vršil v Zagrebu 10. t m. ob 9. v Katančičevi ulici 5-1. Pripravljalni odbor želi, da bi se ustanovnega obč. nega zbora udeležil vsaj po en delegat iz vsake davčne uprave ter bi prinesel s seboj polnomoči tudi za vse one druge izvr-šilce, katerim je nemogoče prisostvovati ustanovnemu občnemu zboru. Opozarjamo izvršilce, ki pojdejo na ustanovni občni zbor, da so deležni 50% popusta na železnici ob priliki zagrebškega velesejma. Izstopijo naj v Zagrebu na glavnem kolodvoru, kajti davčna uprava za mesto, kjer se bo vršil ustanovni občni zbor, je samo streljaj oddaljena od glavnega kolodvora. — Pripravljalni odbor. ♦ Borba s tihotapci tobaka. V torek ponoči je v okolici Prnjavora prišlo do hudega spopada med žandarji in tihotapci. Komandir v Prnjavoru je prejel zaupno informacijo, da se bo večja skupina tihotapcev iz Vučjaka podala v štrpce. Alarmirani so bili orožniki in finančni stražniki ter mestna straža; tihotapce so čakali v zasedi. Ko so se ob polnoči pojavili, 60 bili pozvani, naj se udajo, a so začeli stre. ljati. V borbi je bil en tihotapec ustreljen, ostali pa so tobak pometali na tla ter pobegnili. Finančni stražniki so našli nad 300 kg tobaka, hercegovskega >Flora«. Za pobeglimi je uvedeno zasledovanje. ♦ Dete zgorelo v slami. Na pristavi Mate Čolakovca iz Gradišta se je petletni sinček Bože čolakovca igral na velikem kupu slame. Na svojo nesrečo pa je imel pri se- velika tombola i bi vžigalice. Nenadno so ženske, ki so bile zaposlene v bližini, opazile, da slama gori, niso pa vedele, da je v slarui otrok. Ko so prihiteli sosedi na pomoč, je seljak čolakovič sredi ognja opazil svojega otroka. Pognal se je v gorečo slamo, da bi ga rešil, a bilo je prepozno. Otrok je bil že ves opečen in mrtev. ♦ černetov poslovni koledar, šesti letniV 1934 izide v novembru ter bo dostavljen in razposlan dosedanjim naročnikom. Cena kot doslej, 30 Din, sodišča in uradi uživajo popust. Zaradi omenjene naklade so naročila nujna: Dvorni trg 1, Ljubljann ♦ Zagrebški velesejem. četudi razpolaga zbor letos z manjšo površino, ni nič izgubil na svoji privlačnosti, ker se uprava trudi, da pokaže vedno kaj novega. Tokrat vzbujajo posebno pažnjo razstavljene rude, zanimanje pa je zlasti za železnega viteza, ki modro odgovarja na stavljena vprašanja. Paviljon »Ovomaltine« je ostal nadalje uspeli okras zbora ter je vedno dobro obiskan, zlasti od staršev, ki so čuli o dobrih svojstvih »Ovomaltine«. Za de«<> je >Ovomaltine« najlepši dar, ker ga smatrajo za pravo slaščico. Tudi novi proizvod »Velosa« . tablete od smrekovih vršičkov za kopanje dobiva vedno več prijateljev, zlasti med damami. Kopanje brez »Velose« se mnogim zdi prazni užitek sličen hrani, ki ni soljena. ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz LpMfane u— člani mariborskega gledališča v Ljubljani. Občinstvo iz Ljubljane in šiške opozarjamo, da si pravočasno nabavi vstopnice za vojno dramo »Grob neznanega vojaka«:, ki se bo predvajala v soboto ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma v šiški. Za tragedijo je veliko zanimanje in je že nad polovico vstopnic razprodanih. Pri drami nastopijo samo priznano najboljši igralci mariborskega gledališča: šef-režiser Jože Kovič, Pavle Kovič in gdč. Kraljeva. Prireditev je v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika Petra. — Prodaja vstopnic vsak večer v Sokolskem domu! Rezervirajte telefonično! u_ Na umetnostni razstavi v Jakopičevem Paviljonu bo v nedeljo ob 11. predavanje o smernicah slovenske umetnosti. Predaval bo profesor umetnostne zgodovi. ne g. dr. Franc šijanec. Hkrati pa bo tolmačil tudi razstavljene umetnine. Posebne vstopnine k predavanju ni. u_ Nov grob. V Ulici stare pravde 3 je umrl g. Edvard R e g n a r d. Pogreb bo jutri ob 16. Blag mu spomin! »PAN« Viktoria ovratniki vedno čisti brez pranja, kakor tudi vse druge damske in moške modne potrebščine NAJCENEJE pri PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. 244 u_ Znižana vstopnina v kopališče SK Ilirije, čeprav je v hladnejšem času režija kopališča večja zaradi večje porabe goriva za ogrevanje vode v bazenu, je skleni la kopališka uprava znižati vstopnino in sicer: velike omarice od 5 na 4 Din, male omarice od 4 na 3 Din, kabine od 8 na 5 Din, in souporabo kabine od 4 na 3 Din Od 10 dopoldne do 5. ure popoldne je ko panje še prav prijetno, ker je voda umetno greta do 22 stopinj Celzija. NAJVEČJO IZBIRO in najlepše modele za jesen in zimo dobite že sedaj — do konca velesejma pa še 10% popusta v damski konfekciji A- PAVLIN, LJUBLJANA Kongresni trg 5 (Zvezda) Ce naročate obleke površnike, suknje po meri, potem Vas bo najbolje postregel atelje tvrdke FRAN LUKIČ. Izbera modernega blaga za vse vrste oblačil, velika in po najnižjih cenah. u_ Dela na trimoetju se z veliko naglico bližajo koncu. Plošča na levem bregu od trafike do Prešernovega spomenika Je asfaltirana, prav tako na drugi strani pred >Belim volkom«. VBa ta dela izvršuje tvrdka Res iz Zagreba, ki Je za kuhanje asfalta dala v obrat poseben stroj z velikim kotlom na bencinski pogon. Za Ljubljančane seveda zopet nemajhna senzacija. Marijin trg se bo v najkrajšem časa polno uveljavil. Kaj pa bo s Prešernom — še ni »nikomur« znano. VPISOVANJE V DOPISNO TRGOVSKO ŠOLO v Ljubljani, Pražakova ulica 8-II. SE JE PRIČELO. Dnevno od 9.—12. in od 4.—6. ure. Važno zlasti za one, ki niso bili sprejeti v državne šole, da ne izgube leta u_ Huda nesreča starega delavca. Po naključju se je zgodila včeraj popoldne na Jegličevi cesti huda nesreča. Delavec Ivan Moreti, koroški rojak, star 50 let, je pri delu na tej cesti padel naravnost pod mimo vozeči tovorni avtomobil. Kolesa so mu šla preko prs ter mu prizadela hude notranje poškodbe. Ranjenca so takoj odpeljali v bolnišnico. Njegovo življenje je v nevarnosti. Danes vsi v MOSTE na Sokolovo iavno prireditev in narodno veselico ob 16. uri u_ Privatni učni tečaji v Delavski zbornici se prično jutri. Začetniški nadaljevalni in konverzacijski tečaj nemščine za odrasle zvečer, za mladino popoldne. Tedensko 2 uri, mesečno 40 Din. Pripravljalni tečaj za otroke 2. razreda ljudske šole. »Informacije vsak dan pred poukom ob pol 19., do pol 20. (iz glavne veže na desno) ali pa ob 14. (nasproti knjižnice). u_ Katje Delakove šola za ritmično gimnastiko In umetniški ple«. Dukičev blok. Vpis dnevno od 10. do 18. ure Iz Maribora a_ Ptujske proslave se udeleži tudi Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev. Iz Maribora odpotujemo v nedeljo ob 6.30 s posebnim vlakom. V Ptuju bo o priliki slavja sestanek vseh tovarišev, včlanjenih v Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani iz severnega območja dravske banovine. Na dnevnem redu so važni sklepi za volitve v Delavsko zbornico in druge stanovske zadeve. Vabimo posebno tovariše iz Ljutomera, Ormoža, Murske Sobote, Celja, Majšperka, Ruš in Dravograda, da s svojo udeležbo dokažejo ob tej priliki tudi svojo stanovsko zavest. Iz poročil naših tovarišev ZDPN iz Ljubljane bomo dobili jasno sliko o vseh perečih stanovskih vprašanjih ln smernice za volitve v naše socialne ustanove, predvsem v najbližji bodočnosti za volitve v Delavsko zbornico. Vse informacije glede sestanka, v kolikor tovariši ne bodo že informirani med vožnjo, bodo na razpolago v ptujskem Narodnem domu. Tovarišice! Tovariši! kliče vas nacionalna in stanovska dolžnost, zato to nedeljo vsi v Ptuj na proslavo! Po možnosti se bo vršil dopoL dne skupen ogled muzeja to drugih zgodovinskih znamenitosti Ptuja Vožnja za člane Sokola četrtinska, sicer polovična. Legitimacije se dobe pri Putniku na Aleksandrovi cesti. a_ Zveza Maistrovih borcev razglaša, da se dobijo prijavnice za vstop v Zvezo v pisarni Narodne odbrane, Maribor, Gregorčičeva ulica 26. Knjigarna Tiskov, zadruge v MARIBORU, Aleksandrova cesta 13 ima v zalogi šolske knjige za vse šole in veliko izbiro šolskih potrebščin. Dijaki kupujte v naši knjigarni! a— Volilni Imeniki za volitve v Delavsko zbornico so razgrnjeni od 5. do 14. sept. t. 1. vsak delavnik od 7.30 do 13.30 v mestni posvetovalnici (Rotovž, I. nadstr.) a— Vodstvo obrtne nadaljevalne iole v Mariboru ponovno opozarja vse mojstre in mojstrinje na vpisovanje, ki bo pri mestnem načelstvu vsak dopoldne. Doslej se ni javila niti dvajsetina šoloobveznih vajencev. Vodstvo šole se bo moralo po-služiti proti zamudnikom svojih zakonitih sredstev. a_ Promenadnl koncert Danes dopoldne med 10. in 11. priredi Jadranska straža v mestnem parku promenadnl koncert, pri katerem bo igrala vojaška godba. Ker je dobiček koncerta namenjen revnim otrokom brezposelnih trboveljskih rudarjev, naj se občinstvo udeleži koncerta v čim večjem števila. a— Dr. Fran Marlnič, Trubarjeva ulica št. 11, ordinira od 9. do 11. in od 14. do 16. ure. odlikovano terpentinovo milo Izdelano na bazi čistega olivnega olja HRANI VAŠE PERILO. POSKUSITE! PREPRIČAJTE SE! a_ Huda nesreča. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je doletela brezposelnega delavca Franca Rankovca huda nesreča. Padel je s skednja in si zlomil desno ključnico ter dobil tudi hude notranje poškodbe. Pripeljali so ga v mariborsko bolnišnico. a_ Ujel se je. Predvčerajšnjim zvečer Je mariborska policija aretirala 23 letnega brezposelnega hlapca Franca M. iz or-možke okolice, ki ga Je dalj časa sumila, da je nevaren tat koles. Izročili so ga okrožnemu sodišču. a_ Tragična smrt neznanke. Ljudem, ki 90 šli včeraj rano zjutraj preko državnega mostu, se Je nudil grozen prizor. Neka boljše oblečena ženska v črnini, stara okrog 23 let, se je povzpela na ograjo ln se pognala v globino. Valovi so nesreč-nico takoj zagrnili in je bil ves trud reševalcev zaman. Deroča Drava njenega truip. la ni več izročila. Za ime nesrečnice poizveduje policija. Iz Celja e_ Celjsko pevsko društvo stopa v jubilejno, štirideseto leto. Ta jubilej namerava v novi sezoni proslaviti z dvema koncertoma. Prvi bo letos 1. decembra, drugi pa maja. Dela bo več ko dovolj; zmogli ga bomo le, če bo ves zbor kakor en mož na svojem mestu. Vaje bodo tudi v bodoče ob torkih za moški, ob sredah za ženski in ob petkih za mešani zbor, vselej ob 20. v I. nadstr. Narodnega doma. Pričetek prihodnji teden. Vsi dosedanji pevci in pevke se naprošajo, da se udeležijo takoj prvih vaj polnoštevilno. Vsi nekdanji pevci to pevke so vljudno vabljeni, da se vrnejo v naš zbor. Proslava 401etnice naj nas združi vse, ki smo prisegali ali še prisegamo na naše geslo: »Kdor naš si, z nami poj!« Dobrodošli pa nam bodo tudi vsi drugi pevci in pevke, ki ne sodelujejo v nobenem drugem celjskem zboru, kakor tudi novinci z dobrim glasom to posluhom, če le imajo veselje ta voljo do resnega kulturnega dela. Novi pevci to pevke se bodo sprejemali pri prvih pevskih vajah ob tričetrt na 20. e_ Maistrovi borci te Celja In okolice se naj prijavijo pri poverjeniku tov. I. Safctlerju, žel. uradniku v štorah, lahko pa tudi pri tov. A. Vrečku, žel. uradniku na postaji Celje, kjer dobijo zadevne prijav, niče. e_ Lep uspeh sokolske zbirke. Celjska sokolska žuipa je prejela do včeraj že 76.445 Din prispevkov za bedne družine v rudarskih revirjih. Od 7. avgusta do včeraj je prejela na novo 28.286 Dto. I. dobitek »in lO.OOO' e_ Druga uprizoritev »Hermana Celjskega« v mestnem parku bo danes ob 16. Za to predstavo vlada tudi med okoliškim prebivalstvom veliko zanimanje. Blagajna v parku bo odprta od 15. dalje. e_ Olepševalno društvo v Celju priredi danes svoj cvetlični dan v prid olepšave mesta. e_ Volitve v Delavsko zbornico. Volilni Imenik za volitve v Delavsko zbornico v Ljubljani je na vpogled na mestnem načelstvu v Celju v sobi št. 2, od 5. do 14. t. m. med uradnimi urami. V navedeni sobi sprejema reklamacije mestni uradnik g. Žni-darič. ANTON BRUMEC Manufaktnrno blago se kupuje, kljub najboljši kakovosti, po izredno nizki ceni pri —— CELJE, Kralja Petra cesta štev. 18. e— Novi grobovi. Včeraj je umri v Gosposki ulici 27. v starosti 25 let zasebni uradnik g. Ivan Pugmeister, sin krojaškega mojstra g. Alojza Pugmeistra. Pogreb bo v nedeljo ob 17. na mestnem pokopališču. V bolnišnici je umrla v torek 25 letna delavčeva žena Marija Večkova iz Celja, v sredo pa 69 letna Hermina Pevniko-va iz Rogatca. e— V mestu stanujoči lastniki konj, voz in dvokoles (bicikljev), ki so bili pregledani od vojne komisije za popis živine, naj se javijo do 15. septembra t. 1. med 9. in 12. uro na magistratu v sobi št. 2, zaradi prevzema komorskih listov. Knjižice, ki jih bodo prejeli lastniki, je treba skrbno čuvati, ker bi sicer poleg drugih neugodnosti morali plačati za vsak izgubljeni ali strgani izvod 50 Din. Uvažujte predpise, ki so tiskani v vsaki knjižici. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura. 4. relativna vlaga v •/*. 6 •mer in ba-ztna vetra 6 oblačnost 1—10 7. padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenilo naj ▼išjo, druge najnižjo temperaturo. 7. septembra Ljubljana 7, 768.5, 13.4, 86, mimo, 6, 0, —; LJubljana 13, 768.3. 20.0, 73, SI, 4, —, Maribor 7, 768.2, 12.0, 80, mirno, 3, —, Zagreb 7, 768.4, 14.0, 70, NI, 8, Beograd 7, 766.5, 11.0, 90, Wl, 6, _; Sarajevo 7, 769.1 6.0, 90, mirno, 0, Skoplje 7, 766.6, 10.0, 90, NE2, 1, _, Split 7, 766.6, 18.0, 50, NE4, 0, Kumbor 7, 764.6, 18.0, 60, NW2, 0, —, Rab 7, 767.6, 18.0, 70, mirno, 0, 0, Temperatura: Ljubljana —, 12.6, 21.4, _ Maribor 19.2, ll.O; Zagreb 22.0, 13.0; Beograd 20.0, 8.0; Sarajevo 20.0, 3.0; Skoplje 24.0, 7.0; Split 26.0, 16.0; Kumbor _, 15.0; Rab —, 16.0. Solnce vzhaja ob 5.28, zahaja ob 18.30. Luna vzhaja ob 19.23, zahaja ob 9.13. HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, Zagreb, Gajeva ulica št. SI. Telefon 7S-S5 Zajamčeno &tt« »obe po 25 do 96 Dia. Prvovrstu« domači kuhinja. Izbrane naravna ris«. Velik in hladan vrt. Pri bivanju preko 24 tir 15 % popusta. Pripor©8« m lastnik DJURO PAJIČ. 381-a NAJVEČJA UGODNOST je osvežitev s kopeljo, kateri ste dodali naravno sol za kopeli: Isla Koniferen kopalno sol ali Isla Chypre kopalno sol. Dodatek teh soli da vodi za kopanje in pranje posebne dobre lastnosti, da osvežuje ta krepča mišice in živce ter dobro učinkuje na kožo in na splošni občutek. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. e— Novi zvon, ki so ga v sredo dopoldne blagoslovili pred pravoslavno cerkvijo, tehta 400 kg in ne samo nad 40 kg, kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno. e— Kino Union. Danes ob 16.15, 18.30 in 20.45 kriminalni zvočni velefilm »Zvezda Valencije« in dve zvočni predigri. Iz življenja na deželi BREŽICE. V dneh 16. to 17. septembra bodo gostovali v Brežicah trboveljski alav-čkl. V soboto 16. ob 20. priredi zbor koncert za odrasle, v nedeljo 17. t. m. ob 11. pa bo matineja za šolsko mladino. Ker ima prireditev tudi dobrodelen namen vabi pripravljalni odbor k obilni udeležbi. ZGORNJA SV. KUNCOTA. V nedeljo je imelo gasilno društvo svojo prireditev v korist gasilnega doma. Bila je na dostoJ_ ni višini ter je nad vse pričakovanje dobro uspela. Posetili so jo tudi dragi gostje od načelstva gasilnih društev Maribor-levi breg, Pesnica in Sv. Ilj v Slov. goricah. Zasluga za uspeh gre agilnemu načelniku g. županu Franju Vaupotiču, celemu odboru in vsem Kungočanom, ki so posetili prireditev. Podpirajmo gasilstvo! Iz Novega mesta n_ Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes (na praznik) ob 18. in 20.15, jutri v soboto ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., 18. ta 20.15 zvočni film »Zmagovalec«, Zvočna predigra. n— Obsodbe po zakonu o zaščiti države. Po členu 4. zakona o zaščiti države je bil pred novomeškim okrožnim sodiščem obsojen župnik Janko Omahen iz DragatuSa na 4 mesece zapora ta na globo 1.200 Din pogojno za dobo treh let Po členu S. istega zakona pa so bili obsojeni bratje Prane, Andrej ta Jože Hribar na S, odnosno na 4 mesečni zapor tudi pogojno za dobo treh let. it- Tabor na Trški gori. Jutri na pravnik priredi društvo »Krka« na Trški gori velik ljudski tabor, na katerem bodo govorili predstavniki centralnega odbora ta novomeški župan g. dr. Režek kot predsednik krajevnega odbora »Krke«. V gotovini n— Proslava rojstnega dne Nj. Vis. prestolonaslednika Petra se je vršila v Novem mestu s slovesno službo božjo r obeh cerkvah. V frančiškanski cerkvi jt bila služba božja za šolsko mladino, v kapiteljski cerkvi pa so se službe božje udeležili predstavniki vseh uradov, šol ta društev. Sokol je v Sokolskem domu na predvečer priredil svečano akademijo s pestrim sporedom, ki je bila zelo dobro obiskana. n— Kdor se še ni prepričal, če ima srečo v igri, naj stori to v teku tega meseca ter si nabavi srečko državne loterije 27. kola T. razreda. Srečke v poljubnem številu se dobe v podružnici Jutra na Ljubljanski cesti št. 4. Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBL.TATT OPERA. Za5?tek ob 20. Petek, 8.: A^drč Chenižr- Opera. Znffians cene. Sobota, 9.: Jim in JiH- Opereta. Znižane cene. Nedelja, 10.: Marta. Opera. Znižane cene. Opera 'jprizori danes ot> 20. izredno učinkovito opero »Andrč Cheničr«. Opera je moderna, a zelo melodiozna, deloma zgrajena tudi na nekaterih melodijah, ki so bile splošno znane v francoski revoluciji. Zasedba je odlična. Tri najvažnejše uloge pojo ga. Zlata Gjungjenac - Gavella ter gg. Gostič in Primožič, basovsko partijo Saneculotta poje g. Zupan. Dirigira kapelnik Štritof, režija je prof. Šestova. Cene od 30 Din navzdol. Opereta Jim in Jill je bila s prav lepim uspehom izvajana konec minule sezone. Vsebina je posneta po znani pravljici o Pe-oelki. Glasba moderna, šlagenska, 'zred-no bogata na lepih plesnih motivih. Glavno vlogo ima poleg solistov tudi baletni zbor. Uprizori se to soboto pri cenah od 30 Din navzdol- »Marta«. Izmed starejših oper je »Marta« gotovo ena najbolj melodijoznih. Je pa sveža in se pe ohranila do današnjih dni prav na vseh odrih. Ljubljanska opera jo bo pela v nedeljo, dne 10. t. m. Glavni ženski vlogi pojeta tokrat gospa Oberwalderjeva in gospa Spaoova, moški pa gg. Banovec in B?-tetto. Veljajo znižane operne oene od 30 Din navzdol. Ljnbljansba drama otvOri sezono 1933-3" v četrtek, dne 14. L m. s Shakespearov komedijo »Komedija zmešnjav« v režij prof. Šesta. Drama je v najintenzivnejš*ir študiju in pripravlja v taku enega mese*? kar sedem zaporednih premier. Gospodarstvo Za gospodarsko zbližanje z Bolgarijo Kakor je »Jutro« že včeraj poročalo, so prispeli bolgarski industrijci, trgovci in obrtniki ter predstavniki bolgarskih gospodarjih korporacij v sredo zvečer z brzovla-kom v Ljubliano ter so bili na kolodvoru prisrčno sprejeti od tukajšnjih stanovskih tovarišev. Zbornica za TOI v Ljubljani je še isti večer priredila gostom v hotelu »Unionc skupno večerje, na kateri je predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin nagovoril zbrane goste. Med drugim je dejal, da smo v prošlosti mnogo grešili, tu in tam. Preko te prošlosti pa mora zrasti trava in Rf» mora začeti novo življenje v jusosloven-sko - bolgarski slogi. Treba bo sicer premostiti še marsikatere ovire, toda zavedati se moramo, da ie samo optimistom odločena bodočnost. Naš slovanski vek prihaja ;n mora priti. Najprej pa je potrebno, da se na jugu sporazimemo, da ne bomo nekak °ks-ploatacijski obiekt velesil. Res je gospodarska struktura Bolgarije slična kakor v Jugoslaviji, bas zato pa nas silijo k sodelovanju tudi enake gospodarske težnje. Zbliža-nie v gospodarskem pogledu pa bo tudi omogočilo, da bomo čim prej likvidirali mračno prošlost. Vsi moramo delati na tem. da se ustvari boljša bodočnost obeh jugoslovanskih narodov in v cilju slovanskega do-kreta. Predsedniku g. Jelačini se je za prisrčna izvajanja zahvalil voditelj bolgarske delegacije podpredsednik sofijske gospodarske zbornice g. Velizar Peev- Iz njegovega govora je izzvenela žel in po prisrčnem sodelovanju in bratstvu. Ni krivda gospodarstvenikov, če se doslej meri seboj niso imeli prilike spoznati. Sedai navezani kontakt pa gotovo ne bo ostal brez rezultatov. G. Peev je dejal, da bo njegova prva dolžnost, ko ee vrne v Sofijo, da si prizadeva za ustanovitev bolgarsko - jugoslovenskega gospodarskega odbora, ki naj omogoči tesnejše gospodarsko sodelovanje med obema državama, kajti ponovno naglašena potreba sodelovanja ne 9me ostati samo v besedah, temveč mora roditi tudi dejanja. Oba govornika sta žela za svoja izvajanja od vseh prisotnih navdušeno odobraivanje. To navdušenje se ie podvojilo, ko ie slovenski vokalni kvintet zapel himno »Hej Slovani« in so se pevcem pridružili vsi v dvorani navzoči. V imenu mestne občine ljubljanske je pozdravil drage goste še podžuoan prof. Jarc, ki ie dejal, da ie navdušenje, ki ga je pokazala naša mladina pri sprejemu na kolodvoru, naiboljše jamstvo za bodoče izbolišanie od-nošajev. Bolgarski gostje so si včeraj dopoldne v spremstvu zborničnega predsednika g. Jelačin a in drugih članov zbornice in tudi nekaterih beograjskih gospodarstvenikov v avtobusih ogledali zanimivosti našega mesta. Naiprej so posetili našo zbornico, kjer so se zbrali v veliki dvorani na kratek »sestanek. Pri tej priliki je predsednik g. Jelačin gostom ponovno izrazil dobrodošlico z željo, da bi snujoči se bolgarsko - jueroslo-venski komite prinesel tudi realne uspehe. Izrazil je upanje, da bodo v kratkem tudi iugoslovenski gospodarstveniki pohiteli v Bolgarijo, da vrnejo poset bolgarskim stanovskim tovarišem. Tjdi pri tej priliki se ie voditelj bolgarske delegacije g. Peev ponovno zahvalil za prisrčen 6prejem. Izrazil ie orepričanje. da bo pod vtisom navezanih stikov prišlo čim prej do bolgarsko - jueoslo venskega komiteja v Sofiji, kakor tudi do jueoslovensko - bolgarskega komiteia v Beogradu. Trošarina na vino Od Vinarskega drjštva za dravsko banovino smo prejeli dopis, iz katerega posnemamo naslednje: Vinarskemu društvu za dravsko banovino v Mariboru je bilo sporočeno, da se v finančnem ministrstvu pripravlja predlog za spremembo in dopolnitev zakona o trošarini, po katerem bi se vino obremenilo na račun državne in banovinske trošarine 6 100 Din po hI, a vinski mošt z PO Din po hI, in da se bo istočasno popisalo vse vino, ki se nahaja pri producentih. Če bi postal ta predlog zakon, bi to našega vinogradnika popolnoma upropastilo. Komaj si ie nekaj opomogel pod sedaj veljavnim zakonom o trošarini; če drugo ne. se je vsaj rešil starih zalog vina, čeprav po zelo nizkih cenah. Vsekakor smemo trditi, da je sedanji zakon o trošarini za vinogradnika koristen, nikakor pa ni res, da bi bil za vinogradnika in državo škodljiv, kar trdijo gotovi krogi. Po novem zakonskem predlogu bi bil vinski producent odgovoren za trošarino za skupno količino pridelanega vina, odbivši le 10% na račun vrenja in 6°/o na račjn izhlapevanja in če vinogradnik ne bi mogel opravičiti redne prodaje vina, na katero ie trošarina plačana, nai bi ga kaznovali po čl. 34. zakona o taksah. Naš vinogradnik nima denarja, da bi mogel on za plačilo trošarine jamčiti, posebno pa za vino. o katerem ne ve, če ga bo sploh kdaj mogel prodati. On nima danes niti toliko denarja, da bi mogel plačati zemljari-no in redne obdelovalne stroške, zato je že nad polovico vinogradov pomanjkljivo ob* delanih. V skrajni sili bi skušal odprodati ne glede na trošarinske predpise in bi s tem grešil zooer trošarinski zakon. Sigurno je. da bi bil edini efekt takega zakona večne preiskave, obsodbe in globe, s čimer bi tak zakon deloval negativno tudi glede morale. Če bi po nesreči postal ta predlog zakon, kar absolutno ne moremo verjeti, bi bile za radi plačila trošarine eksekucije in kršitve vseh mogočih zakonov na dnevnem redu, kar bi imelo za posledico povečanje administrativnega in kontrolnega aparata, ki bi za svoje vzdrževanje zahteval mnogo več denarnih žrtev, kakor bi znašal z nameravanim zakonom morebiti dosežen večji finančni efekt- Končni efekt zakona bi bil torej negativen, vinogradnik pa bi prišel v še večjo gospodarsko depresijo. To pa ne more biti v intencijah ne države, ne našega narodnega gospodarstva. Sedanji trošarinski sistem je dober, ohranimo ga i nadalje; pa? pa 6e naj posveti večja pozornost pobijanju zlorab, katerih tudi mi ne odobravamo. O zakonskem predlog11 senatorja dr. Josipa Šiloviča, ki bi prav tako ogrožal obstoj našega vinogradništva, ako bi postal po nesreči zakon, se žal tudi ne moremo drugače izjaviti, kakor odklonilno. Ponovno poudarjamo, da je sedanji trošarinski sistem dober, edino kar bi se v njem moralo spremeniti, so pavšalne takse, ki bi se naj v večjih mestih reorganizirale. Skala naj bi se razmaknila tako, da bi v najnižji kategoriji točilec plača] namesto 1O.0CO Din, le 2500 Din. Za točilce, ki potočijo va-gonske množine vina, pa se zadevna taksa prav lahko in upravičeno zviša. Reorganizacija trošari nekega zakona v tem smislu bi omogočila obstoj tudi manjšim gostilnam po mestih. Brezdvomno bi se na ta način državni dohodki znatno povečali. Glavni odbor Vinarskega društva za dravsko banovino v Maribor j 9e je na svoji seji 1. septembra t- 1. obširno bavil z zadevo trošarine na vino in je podvzel vse potrebne korake na merodaimih mestih, da pripomore upravičenim težnjam vinogradnikov do zmage. Pooblastil in naprosil je tudi predsednika Vinarskega društva narodnega poslanca g. L. Petovarja, da budno zasleduje potek in razvoj priprav za spremembo^ zakona o trošarini na vino ter z vso odločnostjo vanje interese našega vinogradnika. ki bi mu b?l z nameravanim zakonom zadan smrtni udarec. Ugodsd razvoj zaposlenosti v avgustu Okrožni urad za zavarovanje delavcev je pravkar sesiavil statistiko o gibanju zavarovanega članstva za avgust, iz kctere je razvidno, da je bilo v tem mesecu povprečno zavarovanih 78.999 delavcev in delavk nasproti 78.432 v juliju, 78-566 v juniju, 77-536 v maju in 74.170 v aprilu. Od julija na avgust se je letos povprečno članstvo še dvignilo za 567, dočim je lani v tem mesecu nazadovalo za 512 članov (od- 81.020 na 80.508). Tako je v juliju padel primanjkljaj članstva nasproti istemu mesecu pret. leta na 1509 članov; ta razlika je bila v prejšnjih mesecih znatno večja, kakor je razvidno iz naslednje primerjave: raalika nasproti število članov 1932 februar 1933 68.601 —6149 junij „ 78.566 ,— 4077 julij „ 78.432 — 2588 avgust „ 78-999 —1509 V avgustu smo dosegli tudi najvišje letošnje sianje članstva, ki se je od najnižjega stanja v februarja povečalo za 10 39S, dočim je lani znašal v isti dobi sezonski prirastek le 5758 članov. Podrobne številke nam nadalje kažejo, da je še vedno gibanje zavarovanih delavk ugodnejše. V avgustu je bilo 1091 delavk več zavarovanih nefro lani, dočim je bil pri delavcih zabeležen primanjkljaj od 2600 članov. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških 26.41 Din, to je 1.13 Din manj nego lani, pri ženskih članih pa 18.33 Din ali 0.16 Din več nego lani. Kakor glede zaposlenosti delavk, tako je menda tudi glede mezde pripisati ugodnejše gibanje pri ženskem članstvu dobri konjunkturi v tekstilni industriji. Skunna dnevna zavarovana meeda je t avgusta znašala 1.850.000 Din, to ie za 103.80O Di,n mani nego lani in za 785.100 Din mani nego pred dvema letoma. Hmelj + Žalec, 7. septembra. Na hmeljskem trgu vlada mirno razpoloženje. Kljub povpraševanju od strani kupcev so producenti ostali rezervirani in je bilo sklenjenih le malo kupčij po nespremenjenih cenah od 80—85 Din za kg. Hmeljarji p) večini zahtevam višje cene in računajo spričo visokih cen na tujih tržiščih v kratkem z ugodnejšimi cenami. Ker je pričakovati, da bodo vezani dinarji kmalj po prejšnjih pogojih na razpolago, upajo nemški trgovci, da dobe v prihodnjih dneh nova naročila. V dilini izven Žalca se dodajajo primeri, da kupci docela neosnovano in proti veljavnim uzancam odklanjajo sprejem blaga, kar pa je očividno največkrat v zvezi s sedanjo mirno tendenco. Število v dolini navzočih tujih hmeliskib trgovcev je ostalo nespremenjeno. Iz Zatca poročajo, da je bilo včeraj v tem okolišu živahno povpraševanje pri cenah od 2400 do 2500 Kč za 50 kg. Gospodarske vesti = Kakšna ie obrestna mera na Švedskem* Nedavno je švedska Narodna banka znižala svoj diskont od 31/* na 3%. Zaradi velike likvidnosti denarnega trga, zaradi katere morajo denarni zavodi držati okrog 300 milijonov švedskih kron brezobrestno naloženo pri Narodni banki, so se 6edaj denarni zavodi odločili znižati obresti. Banke in hranilnice plačujejo sedaj na vezane vloge 2.5 ",'0 (prej 3 %i), na vloge, odpovedljive 14dnevn« 1 /« (prej 1.5), na takoj razpoložljive vloge pa 0.5%. Tudi obresti na posojila so banke m hranilnice znižale in znašajo sedaj za kratkoročna trimesečna posojila 3.5 do 4.5 ° o. = Tudi v Nfirnbergu se cene dvigajo. Kakor smo že poročali, so bile ob koncu pret. tedna v Niirnbereru prodane prve boile letošnjega hmelja (prej so bili zabeleženi posamezni sklepi le na deželi). Prodan je bil tettnanšfci hmelj po 312 mark za 50 kg (110 Din za kg). Kupčija pa se je prav začela šele po hitlerjevskem kongresu. Dovoz je ta dan znašal 25 bal, ki so bile takoj prodane-Tettnamški hmelj je bil prodan po 325 mark (115 Din za kg), hallertauski pa po 280 do 300 mark (92 — 106 Din za kg). => Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema 00 15. t. m. ponudbe glede dobave 500 komadov litoželeznih kabelskih muf, kretniške-ga materiala in 1000 kg ploščatega železa; strojni oddelek pa do 18. t. m. ponudbe glede dobave materiala za ločitev električnega omrežja. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg kristalne sode, 20C0 kg strojnega olja, 1000 kg cilinderskega olja, 30q plošč pocinkane pločevine in 10.000 kg črne železne pločevino lfe ngreMkem efektnem M9Bi Ji Vojni Skoda mak) popuščala- Za kašo se je trgovala po 242 (v Beogradu po 243.50 in 243). Promet je bil samo še ▼ 7% investicijskem posojilu po 52. DOTIM. Ljubljana« Amsterdam 2312-07 — 2323-43, Berlin 1365.14—1375.94. Bruselj 800.24 do 804.18, Curih 1108.35—1113.85, London 181.58—183.18, Newyork, ček 3958.27 do 3986.53, Pariz 224.71_225.83. Praga 169.90 do 170.76, Trst 301.79—304.19 (premija 28.5%). Avstrijski Šiling t privatnem kli-ringu 8.85. Zagreb. Amstirdam 2312.07 — 2323.43, Berlin 1365.14 _ 1375.94, Bruselj 800.24 do 804.18, London 180.42—192.02. Milan 301.79 do 304.19. Newyork kabel 3963-60—3969.86, ček 3941.60 — 3969.86, Pariz 224.71-225-83, Curih. Pariz 20.2775, London 16.32. Ne\v-york 358.50. Bruselj 72.175. Milam 27.28. Madrid 43.25. Amsterdam 208.575. Berlin 123-35, Dunaj 57.75, Stockholm 84-25, Oslo 82.10, Kobenhavn 73, Praga 15.34, Varšava 57.85. Bukarešta 3.08 Dunaj. (Tečaji v priv. kllrinsru.) Beograd 11.57, London 28-71, Milan 47.78, Newvork 626.61, Pariz 35.54, Praga 25.33, Curih 175.27, 100 S v zlatu 128 S papir. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 242 _ 244, 7®/o in- vesticijsko 50 — 62. 8*/o Blair 35.90 — 36.50, 7°/o Blair 33.50 — 34.50, 7»/, Dtž. hipotekar-na banka 49 den., 4°/» agrarne 27 — 29. 6V» begluške 36.50 — 38- Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 243 _ 243.50, za oktober 242 — 245, za december 244 — 246, 7°/» investicijsko 50 do 52, 4%> agrarne 27 — 29, 7"/o Blair 33.50 do 34, 8°/o Blair 35.50 — 36, 6 Blair 36.25 zaklj., 7°/. Blair 8BL00 — SUM, Hamfloa fwa£t 8900 «-» B700, Priv. agrarna banka 280 — 232. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12450, Drftrrue železnice 15.30, Trboveljska 12.52, Alpine-Montan. 11.25. , , Blagovna trflSča 2ITO + Chicago, 7. septembra. Začetni tečaji: Pšenica: za september 84.625, za december 88.50, za maj 92.75; koruza: za septembber 47.50, za december 53, za maj 59; rž: za december 73.50, za maj 79.375. + Winnipeg. 7- september. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 70.375, za december 72.125. za marc 77. + Ljubljanska borza (7. t. m.) Tendenca za žito mirna- — Nudijo 6e (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška, 79/80 kg 167.50 — 170; nova srimska, 78/79 kg 155 _ 157.50; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna 105 _ 107.50. za sept. 112-50 — 115; moka; baška. »0« 1* nove pšenice 275 — 280; banatska 310 do 315. + Novosadska blagovna borza. (7. t- m.) Tendenca nespremenjena. Promet 94 vagonov. Pšenica (78 kg): baška, okolica Novi Sad, sredniebaška, gornjebanatska, baška ladja Dunav 105 — 107-50: baška, okolica Scmbor 102.50 _ 105; gornjebaška. baška potiska in baška ladja Tisa 107.50 — 110; sremska in slavonska 100 — 102.50; južno-banatska 97.50 — 10f). Koruza; baška 62 do 64; sremska 63—65; slavonska, baška Sava ali B?gej 65 — 67; baška. ladja Tisa ali Dunav 66 — 68. Oves; baški, sremski, slavonski 55 — 57.50- — Jefmen: baški, sremski. poml. 66'67 kg 62.50—65. Moka: baška, banatska »0g< in >Ogg» 207.50—227.50; >2« 187.50 - 207-50; »5« 167.50 - 187.50- >6« 137.50 — 157.50; ,7« 95 — 105; >8< 50 do 52.50; banatska. sremska >Oac in »ft^u« 197.50 — 212-50: »2< 177.50 J? 192.50- ^5« 157.50 — 177.50; >6« 127.50 - 142.50': ,7« 90 _ 100; »8< 50 - 52.50. Otrobi: baški. sremski 42.50 — 45; banatski 40 — 42.50. Fižol: baški. »remski 92.50 — 97-50. SOKOL Velik obisk velesejma Znižana vstopnina je tudi včeraj privabi-' la na velesejem precejšnje množice ljudi, zlasti okoličanov. Posebno živahno je bilo na velesejmu popoldne, ko so si v spremstvu tukajšnjih trgovcev, industrijcev in obrtnikov ogledali prireditev tudi bolgarski gospodarstveniki, ki so predvčerajšnjim dospeli v Ljubljano. Opaža se, da je zlasti med podeželskim prebivalstvom največje zanimanje za veterinarsko razstavo, ki jo je včeraj pose-tilo 3000 ljudi. Za današnji praznik je pričakovati pravi naval na velesejem, ker se bo pobirala, kakor smo že poročali, znižana 5 dinarska vstopnina. Čeprav sedanja jesenska prireditev ni izrazit velesejem, so se venaar razvile tudi lepe kupčije. Zlasti naši pohištveni mizarji so z dosedanjim uspehom zadovoljni. Prodali so razstavljeno pohištvo po enkrat, dvakrat in celo trikrat. Zato pričakujejo, da bodo zlasti na praznik in v nedeljo dobili še nova naročila. Prodaje so bile zabeležene tudi v sezonskih predmetih, v pečeh in sodih, deloma pa tudi v vozovih. Živahna je tudi prodaja gospodinjskih in praktičnih predmetov. " V paviljonu »M«, kjer je razstava slovenskih cerkva, je imel vse zadnje dni zanimiva predavanja znani umetniški zgodovinar msgr. Steska. Predavatelj je tolmačil lepoto naših cerkva in notranje arhitekture. G. Steska bo imel zadnja predavanja v soboto in ponedeljek, vsakokrat ob 4. popoldne. Vinska razstava \ paviljonu »G«. V veselem kotičku paviljona »G« se kaj rad ustavi sleherni obiskovalec ljubljanske jesenske razstave, ker si lahko že z enim dinarjem priveže s kozarčkom dobrega dolenjca ali Štajerca dušo. V številnih buteljkah so zastopana najodličnejša vina iz raznih krajev dravske banovine: renski in laški rizling, muškatni silvanec, burgun-dec, moslavec, traminec, murski biser, ši-pon izbor, dolenjska črnina, gamav, najiz-branejši cvički in drugo. V trebušastih buteljkah se košati na odličnih mestih pe-nina. Katere vrste prednjačijo, je skoro težko reči in ljubitelji cvička se drže le tega. Drugi zopet ne morejo prehvaliti renskega rizlinga, dišečega traminca, mu-škatnega silvanca, burgundca, gamava in saj človek skoro ne pozna vseh imen odlične kapljice. V cenikih, ki so vsakemu obiskovalcu brezplačno na razpolago, so označeni vsi razstavi jalci, vse vrste vina in cene za kozarček posamezne vrste, ki se toči po 1, 2 in 3 Din. Ker je sedanji jesenski čas za poskušnjo starih žlahtnih vin najprimernejši, smo uverjeni, da tudi v prihodnjih dneh ne bo manikalo prijateljev dobre kapljice in tudi ne kupcev. čitajte tedensko revijo MVMENJE IN SVET »Grob neznanega vojaka" na sokolskem odru v SiSki Sokoisko društvo Ljubljana - Sitfui m mrzlično pripravlja na obletnico otvoritve Sokolskega doma. Prireditve bodo danes in jutri. S t-emi sokolskimi slavnostni pa proslavi Sokol Šiška tudi 104etn0co rojstva Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Drevi ob 20. /bo teJovadni nas>top, na katerem nastopijo s posebnimi točkami \si oddelki. Spored je dobro in posrečeno izbran ter bo občinstvo zadavil ta nastoopustili. Tečaii ostalih deviz pa so ostali brez sprememb Avstriiski šiling notira v privatnem kbri-gu 8.75 - 8.85 (v Zasrebu 8.89 zaklj., • Beogradu 8.55 zaklj.). Grški boni sc bili ■ Zagrebu prodani po 38. Na levi: Blagor skavtom, ki si kuhajo v velikih loncih? Na desni: žongler varietčja zabava stotine gledalcev Šport Jacašnji kolesarski spored Ob 14.30 na igrišču Hermesa ASK Primorje je organiziral prav zanimive kolesarske dirke, ki bodo popoldne ob pol 15. na igrišču 2SK Hermesa v Šiški. V najostrejši. konkurenci se bodo borili za prva mesta reprezentanti ljubljanskih klubov z Beograjčani, Mariborčani ter predstavniki izredno močnih klubov iz ljubljanske okolice. Podčrtati moramo, da postavi samo Klub slovenskih kolesarjev iz Celja ekipo 5 svojih najboljših dirkačev. Rekordni poizkus na 200 in na 500 m bo najprivlačnejša točka, ki naj pokaže, da so naši kolesarji zmožni vzdržati tudi proti najboljšim zagrebškim dirkačem. Dirka parov po vzorcu šestdnevnih dirk xa pokal mestne občine ljubljanske nam bo predstavila naj ostrejše konkurente ter je veliko vprašanje, če letos ne bo romal ljubljanski pokal izven Ljubljane. Tudi sta-fetna dirka bo novost za Ljubljano, saj teh dirk zadnje dve leti nismo videli ter bo krasno darilo podžigalo vse dirkače, da si ga pribore za svoj klub. Na prireditvi bo tudi loterija s prvim dobitkom — moško ali žensko kolo — ter stane srečka le 2 Din. Pri prireditvi sodeluje tudi društvo »Soča«, ki bo bogato za-loiilo vse paviljone ter apelira na občinstvo. da sega po vseh dobrinah in tako pripomore k večjemu prebitku, ki je namenjen trboveljskim brezposelnim. Pridite torej na igrišče Hermesa! Lahkoatletsko prvenstvo klubov LHP Ob IX. na sokolskem telovadišču v Tivoliju Popoldne ob 15. bo startalo na letnem telovadišču ljubljanskega Sokola za naslov najboljšega atletskega kluba Slovenije rekordno število atletinj, članic ljubljanskih klubov Ilirije ln Atene. Po številu prijavljenih atletinj bo menda to največja ženska lahkoatletska prireditev, kar se jih je kdaj vršilo v Ljubljani Kakor smo že vče-MlJ poročali, je prijavljenih za posamezne discipline tudi preko 30 tekmovalk. Pričakovati je izredno napete borbe, zlasti v tekih na 60 in 100 m med Omanovo, Kavčičevo, Pustiškovo in šantlovo, dalje v metu diska med Tratnikovo, Jerinovo in Kavčičevo, v skokih pa med Tratnikovo, Pustiškovo in Kavčičevo. Z mnogo upanja S3 pričakuje nov državni rekord na 800 m, katerega namerava postaviti Slapar jeva (Ilirija). Tekmovanje se prične točno ob 15. Občdn-Ff.-o se naproša, da ostane na zunanji strani tekaMšča, da ne moti tekmovanja, ki se bo moralo zaradi velikega števila tekmovalk naglo razvijati Prireditev Je brez vstopnina. Železničar (Zagr.): Hermes Kakor smo že včeraj javili, bo gostoval to nedeljo v Ljubljani zagrebški Železničar. To pot bo njegov nasprotnik domači Hermes. Zagrebška nogometna moStva vzbujajo pri nas dovolj zanimanja in upati je, da se bc i tokrat to pcnovilo. V ostalem je to razumljivo, saj eo tekme z Zagrebčani najbolj zanimive. Nedeljski gost je močan nasprotnik. Že dolgo vrsto let se drži v I. zagrebškem razredu. Letos ga je za prvo mesto po sreči prehitela zagrebška Viktorija. Tudi v Ljubljani je gostoval Železničar že večkrat in je vedno zapustil najugodnejši vtis. Moštvo je hitro, telesno razvito in tehnično dovolj podkovano. Hermes se bo moral potruditi, in siceT zelo, če bo hotel doseči v nedeljo uspeh. V ostalem je to Hermesova priprava za bodoče tekme ▼ podsavezni ligi. Tekma se bo odigrala na igrišču Hermesa ob vsakem vremenu B priče t ko m ob 16.30. Ob 15. pTedtekma. Službene objave LHP (Seja u. o. dne 6. septembra 1933.) Navzoči: dr. Bradač, Jelenčeva, Kušar, Jvetličeva, Karba, Junčeva, Baltesar, tjt-man, Sturz. Odsotna (opravičeno) dr. Ad-lesičeva. — Na znanje se vzamejo prijave Atene za prvenstveno tekmo Ilirija : Ate-na in Korotana za prvenstveno tekmo Gorenje : Korotan. Zaradi odločitve JHS, da bodo dne 10. in 17. septembra tekme za drž. prven. Concordija : Ilirija, se preložijo prvenstvene tekme Ilirija : Atena, in Gorenje : Ilirija na kasnejši termin. Go-rtnjc se poziva, da prijavi tekmo pravočasno, sicer mu bo zabranjen nastop. Za tekmo Gorenje : Korotan dne 10. t. m. na Jesenicah se delegira s. s. Žitnik. Za službujoča odbornika pri mitingu v Ljubljani se določata mesto dr. Bradača in prof. Je-lenčeve podpredsed. Sturz in tehn. ref. za atletiko Karba. Naknadne prijave Atene «i miting 8. septembra se odklonijo. Maraton se obvešča, da u. o. ne more ugoditi njegovi prošnji za oprostitev prijavnine, ker je prireditelj podsavez, Maraton sam pa lahko krije stroške z mitingom z vstopnino, ki pripade njemu. Dalje se poziva Maraton, da pošlje nemudoma prijave pod-savezu, m sicer poimenske, kakoT določajo to propozicije za ta miting. Miting za prven. LHP v Ljubljani bo definitivno na sokolskem telovadišču v Tivoliju; v Mariboru se dovoli deljen miting dne 7. in 8. septembra in na dveh prostorih. Tajnik I. Službeno iz LNP (iz seje p. o. 6. septembra). Popravlja se verifikacija igralcev Ber-toncelj Josip, Bertoncelj Stanko, Repotoč-nik Avgust, Lipovšek Ferdinand, Zemljič Ivan, Makovec Rudi, Logar Peter (za Primorje), Habiht Ignac, Janežič Anton, Go-renc Ivan, Marjetič Anton, Usnik Jože, Košmerl Milko (za Svobodo, Vič), Brum Viktor, Zupančič Bori3, Bogme Simon, Tri-funovič Božidar (za Ilirijo) tako, da imajo pravo nastopa dne 11. avgusta 1933 za vse tekme. — Tajnik n. V nekaj vrstah. Drevi odpotuje enajsto-rica Primorja na drž prvenstveno tekmo v Novi Sad. kjer jo čaka v nedeljo drugo srečanje s tamošnjo Vojvodino. Kakor znano je Vojvodina v Ljubljani izgubila z 0 : 5; dvomimo, da bi mogli črno-beli ponoviti ta izid, toda prav bi jim prišle dve točke. Žoga pa je okrogla; na tujih tleh še bolj kot doma... — Prijateljsko nočno tekmo med BSK in Jugoslavijo je prvi z 2 : 1 (1 : 1) odločil zase. — V nedeljo igra naša drž. reprezentanca v Varšavi s Poljsko. Postava, o kateri smo svoječasno poročali, se je deloma spremenila; namesto Kragiča bo igral Vujadinovič, namesto Ga-yerja in Glaserja pa najbrže Gjokič (Jug.) in Culič (Hajduk). — vPoljaki so trd oreb in tudi smolo imamo ž niimil Službeno iz odbora ZDS pri LNP. Delegirajo se za tekme 10. t. m. v Ljubljani, igrišče Hermesa ob 15. (predtekma) g. Do-linar, ob 16.30 Hermes : železničar (Zagreb) g. Lukežič, v Novem mestu Elan : Korotan (Kranj) g. inž. Medic, v Kranju Korotan (Kranj) : Vojaški SK Planinec g. Potušek; dne 8. t. m. v Domžalah: SK Domžale : Reka g. Martelanc, v Kranju Korotan : Svoboda Vič g. Repič. SK Ilirija (Hazenska in lahkoatletska sekcija). Vse tekmovalke, ki startajo na današnjem mitingu, morajo biti z opremu točno ob 14.30 v zimskem kopališču. Vhod ob progi. Na telovadišču morajo biti vse ob 14.50 pripravljene za start ASK Primorje (nogometna sekcija). Zaradi današnje tekme z juniorji Reke ima biti druga juniorska garnitura ob 8.30 na Igrišču. Ob 9.30 pa Hvastja, Ulaga, Brvar, Boncelj H.. Strnad, Vahen I., Sovine, Ko-larič, Svetic m.. Pupo, Race, Vahen II., Petrič. Igramo z juniorji Ilirije. — (Kolesarska sekcija). Ponovno opozarjamo vse dirkače, da morajo biti na dirkališču ŽSK Hermesa že ob 14. Razdelitev daril bo takoj po dirkah na igrišču. Tekma v Novem mestu. Na Loki se bo odigrala v nedeljo 10. t. m. popoldne prijateljska nogometna tekma med Korota-nom iz Kranja in domačim Elanom. Domači bodo nastopili z onim moštvom, ki ie tako uspešno nastopalo v prvenstvenih tekmah, da vsai delno popravi poraz, ki ga je doživelo nedavno v Kranju, ko je nastopilo oslabljeno. SK Trbovlje igra v nedeljo 10. t. m. ob 16. prijateljsko tekmo z vojaškim teamom jPlaninac« 2. planinskega bataljona v Ljubljani. Renomirana enajstorica bo s svojo lepo igro gotovo privabila športno občinstvo na igrišče SK Trbovlje. Brzotumir priredi SK Hrastnik v nedeljo 10. t. m. s pričetkom ob 14. za pokal, ki ga je darovala tovarna stekla v Hrastniku. Sodelujejo klubi: Sava, Zagorje, Rudar in Hrastnik. Na to prireditev opozarjamo športno publiko, da jo poseti, ker bo gotovo zanimiva. Kljub ogromnim stro škom so cene nezvišane. Dve kolesarski dirki pri Celju. Klub slovenskih kolesarjev v Celju bo priredil v nedeljo 10. t. m. prvo dirko za klubovo prvenstvo na progi Celje—Konjice—Celje. Start bo ob 14. pred trgovino g. Gamsa na Mariborski cesti, cilj istotam okrog 15.40. Droga dirka za klubovo prvenstvo bo v nedeljo 17. t. m. na progi Celje—Trojane— Celje. Start bo ob 14. na Ljubljanski cesti ob Glaziji, cilj istotam okrog 16.20. Izjava Podpisani izjavljam odločno, da gospoda D e 1 p i n a Hermana, upravitelja ekspozi ture OUZD v Ptuju, nisem nikoli smatral za nenacionalnega ali v kakršnemkoli ozi ru politično nezanesljivega, ter obžalujem, da sem se o njem izrazil tako, da se je mogla moja izjava razumeti v takem smislu. Zahvaljujem se mu, da odstopa od zasebne tožbe. Ptuj, dne 6. septembra 1933. Blažek Anton, član ravnateljstva OUZD. INSERIRAJTE V »JUTRU« Jabolka in hruške že na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI 10069 Telefon 2059 £ PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 Vkuhavajte sadje in sočivje v VVECKOVIH KOZARCIH kupite jih pri JOS. JAGODIC Celje 20 8424 li „FOTOTEHNIKA Prešernova ulica štev. 9 je najcenejša strokovna fototrgovina in delavnica. Filmi vseh znamk 23—26° Din 18—20. Kopija Din 1.-. Plošče, papirji. Pokrajinske razglednice. Po pošti obratno. 10068 (Pcšt&no muct Jo me kurje je oko. Da, saj cela vrsta jih je blo. Z BURGIT0M rešil sem se te nadloge, po dolgem, zopet imam zdrave noge. Kupite le RTTRGIT. Dobite ga v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah po Din 4.-, 7.-, večji za podplate Din 5.- in 9.-. Kjer se ne dobi razpošilja : Glavno zastopstvo BURGIT \ Novo mesto. 10067 Obiskovalci velesejma se opozarjajo, da si ogledajo dve krasni spalnici in dve jedilnici v paviljonu E št. 75_79 jn tU(jj nizke cene. To krasno delo je razstavila domača že priznana tvrdka ■ SRBSKIMI KMETI KROŽEČI ZRAČNI TOKOVI SVETLOCUTKOST ČLOVEŠKE KOŽE LAHKE KOVINE IN STROJNA TEHNIKA AMERIŠKA KOLONIJA OB SREDOZEMSKEM MORJU (s sliko) »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno D*0 8.—■ Posamezne Številke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva uL 5. MONTMARTRE, ZADNJE ZAVETIŠČE SKITALSTVA (s sliko) NEKAJ ZA VSE SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA K a r 1 o Kocjančič: ZAPISKI BORISA MOLANA (Roman) Dr. R. H. Fran c č: SKRIVNOST ŽIVLJENJA (s sliko) »RESNICE«, KI NISO RESNICE (s sliko) RDEČI IN BELI NADPRITISK Davorin Ravljen: MORNAR STANKO Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI ČLOVEK IN DOM (Pospravljanje stanovanja in nega opreme) ZA MISLECE GLAVE ŠAH HOLANDSKI PREGOVORI NAVAL V VELEMESTA ANEKDOTE HUMOR (Adamson) Zvezek vsebuje poleg tega še dosti zanimivega drobiža in lepih slik. Angleški prestolonaslednik se bo oženil Dosti jih je na svetu in največ menda v angleškem imperiju, ki so že davno opustili vBako nado glede ženitve Waleškega princa. Čeprav bi zahteval položaj prestolonaslednika, da bd pravočasno ukrenil ta za dinastijo važen korak, doslej še ni storil tega. Večkrat so se sicer pojavile vesti, da bo Waleški princ dal slovo samstvu. Cim so se pojavile, pa so Jih preklicali na najbolj avtoritativnem mestu — iz pisarne angleškega dvora. Tako se je svet polagoma uživeJ v domnevo, da bo Waleški princ ostal brez žene in da bo prestolonasledstvo prešlo na otroka njegovega brata, Torškega vojvode. Ta brat je oženjen m ima tudi potomstvo. Toda zgodilo se je, da se je rodila vojvodi-nji Torški namestu pričakovanega sina hči, in to je baje podrlo vse nade angleškega prestolonaslednika. Zdaj prihajajo iz okolice buckinghamske palače v Londonu docela nasprotne vesti. Waleški princ je baje obljubil svojemu očetu, kralju Juriju V., da se bo oženil. Dal je. tako pravijo, svojemu očetu častno besedo in oče ga vsak dan spominja te obljube. Poroka bo menda še letos. A kdo bo srečna nevesta bodočega angleškega kralja? To je danes še tajna, ki jo skušajo vsi odkriti, ki pa jo bo na koncu odkril samo Waleški princ. DOBRO JE, ČE VEŠ.. da so neznani vlomilci vlomili v vilo ffkn-ske dive Lilijane Harwey, potem ko so po-strežnico omamili s kloformom; da je španska vlada izdala, spominska znamke s sliko španske narodne junakinje Marijane Pinedo, ki so jo bili pred 100 leti ustrelili zaradi njenega odločnega republikanskega mišljenja; da je francoski konstruktor B.žriot. znani pionir zračnega prometa, zaprl svojo tvornico za aeroplane, ker nima "več naročil od francoske vlade; da je priljubljeni alpinist dr. Julitis Kugv dovršil tretjo knjigo svojih »Julijskih Alp« v slikah. Publikacija, bo kmalu ra knjižnem trgu; da je zgradil lotiški letalec Cuknus letalo, s katerim poleti okolu sveta. Aero-plan je napravljen iz starega železa in je doslej pokazal izredno odpornost in stabilnost; da se je v Budimpešti primeril čuden slučaj, o katerem govori vse mesto. Pavla Pahlova in Ringeiszova sta bili sestri-dvojčicL Rodili in omožili sta se ob istem času. Te dni je Pahlova zaradi protina sklenila izvršiti samomor in je svojo namero izdala sestri. Ko je ta slišala." da si sestra namerava vzeti življenje, jo je ore-govorila, da je z njo skočila v" vodnjak, kjer sta obe utonili. (Pravkar izLšla številka ilustrovane revije »življenje in svet« priobčuje velezanimiv članek priv. doc. dr. B. škerlja o »Pomenu dvojčkov za antropologijo«.) Violetta se je vdala v usodo Nove preiskave v zadevi mlade zastrupijevaike Pariz, 5. septembra. Preiskovalni sodnik je zaslišal ponovno Jeana Dabina, ki mu je Violette Norifcre« med vsemi svojimi častilci dajala največjo prednost. Zasliševanje ni prineslo nič novega na dan. kvečjemu je potrdilo domnevo, da mladi dijak ni pisec apokrifnega pisma s podpisom »dr. Derona«, ki je No-ziferesovi dal dovoljenje, da §me svojim staršem servirati strupeni napoj. Jean Dabin je bil v dnevih zločina pri »vojem stricu izven Pariza in zato tudi n« more prihajati v poštev kot neposreden pomagač pri zločinu, ki ga policijska oblast še vedno išče. Zdi se pa. da takšnega po-magača ni bilo in tudi oblasti nimajo dosti upanja, da bi ga mogle najti. Novo eventualno sled v tem oziru Je dalo anonimno pismo, ki opozarja preiskovalnega 9odnika na neznanega mladega farmacevta. s katerim je bila Noriferes v zadnjem času večkrat v družbi. Sumijo, da bi utegnil biti morda ta farmacevt pisec apo-krifncga pisma »dr. Derona« in ga zato iščejo, dasi ne dado na anonimna sporočila nič. Preiskovalni sodnik prejema vsak dan cele kupe takšnih anonimnih sporočil, ki prinašajo polno dvomljivega gradiva proti mladi zastrupljevalki aH tudi v nje prilog. Nekaj senzacije je zbudilo pismo, s katerim je Dabinov prijatelj Nillv Legrand, ki velja kot precej važna priča, sporočil preiskovalnemu sodniku, da izvrši samomor. Ko so pa preiskali, kaj je na tem resnice, so ugotovili, da Legrand sploh ni pisal tega pisma in da sedi mirno doma. S takšnimi čudnimi goljufijami si krajšajo običajni brezimniki svoj dolgčas. Violette Noziferes se je med tem pomin-la in ne joče več neprestano. Izrazila je ponovno željo, da bi ji poslali duhovnika, ki bi se mu »povedala. Zanimivo Je. da je skupina mater mladih moških, ki so občevali z Violetto, intervenirala, da bi jim zdravnik preiskal sinov«. Boje se, da bi ne bili po njej okuženi. Zdravniška preiskava razkosanega trupla V Pragi »o primerjali dele ženskega trupla, ki so ga našli v dveh kovčegih na bratislavskem m košiškem kolodvoru. Komisija je dognala, da se najdbi med seboj natančno izpopolnjujeta. Zdravniki so izjavili, da Je bila umorjena ženska stara komaj 21 let. Merila je v višino 152 m ter je bila po životu, posebno pa po obrazu pegasta. Glava najdenega trupla kaže 2 cm globoko rano. Zločinec je ločil glavo od telesa z dvema urezoma. Kolena so bila takisto narezana, da je morilec lažje stlačil noge v kovčeg. Zdi se. da je zločinec zabodel svojo žrtev z nožem v levo stran prsi šele po umoru. Telo pa ne kaže nobenih znakov, po katerih bi se dalo presoditi, da je bdla ženska zadavljena. Jean Dabin ANEKDOTA Tristanu Bernardu so pri neki anketi zastavili vprašanje, če se mu zdi moda iz L 1900 smešna. Bernard je odgovoril z zgodbico: »Pred petdesetim: leti je nosil igralec Hvacinte v Palais Rovalu na po-zornici vedno najbolj smešne klobuke. Zato ga je nekdo vprašal: »Kje pri vragu jemljete vedno te klobuke?« Hvacinthe ni bil v zadregi za odgovor. Odvrnil mu je: »Saj jih ne jemljem, jaz jih samo shranjujem.« VSAK DAN ENA »Kaj, ti nosiš žalno obleko?« »Do, zdaj sem brez sorodnikov!« »So vsi umrli?« »To ne, ampak bogati so postali!« Iz življenja in sveta človek in opica Človek nikakor ne izvira od opice in znanstveni darwinizem tega ni nikoli trdil, kakor mu očitajo njegovi nasprotniki. Po darwinistični teoriji imata le človek in opica svojega skupnega prednika in v tem oziru sta si sorodna: to je jedro tega nauka, ki ga ni mogla zrušiti nobena nasprotna teorija, ki je ostalo nespremente-no, dočim se je marsikatera stranska podrobnost Daminovih misli izkazala za nepravilno, in ki ga znanost tudi vedno znova dokaže s kakšnim odkritjem. Sprva so iskali dokazov za sorodnost med človekom in opico v vnanjih znakih in v anatomičnih sličnostih okostja ter ostalega telesa. Pokazalo se je tudi, da postajajo te sličnosti tem večje, čim starejše telesne ostanke človeka jemljemo za primerjavo. Potem pa se je temu dokazovanju pridružil kmalu nov dokaz, kii sega še veliko globlje. Začeli so primerjati človeški za-plodek z zaplodki raznih opičjih vrst in se Znanstveno dokazano krvno sorodstvo je izkazalo, da je ta »ličnost 8e veliko večja nego med odraslim človekom in odraslo opico. V nekih razvojnih stadijih niti specialist ne more razlikovati opičjega zaplod-ka od človeškega. Pred kratkim pa se je pridružil 8« tretji dokaz, ki je po možnosti še odločilnejši nego vsi navedeni. Profesorja Uhlenhut in Friedental sta namreč preiskala opičjo in človeško kri in sta ugotovila, da je med zadnjo in vsaj med krvjo višjih opičjih vrst (gibonov, šimpanzov, goril in oran-gov) takšna kemična sličnost, kakršne ne najdemo v primeri s krvjo nižjih opičjih vrst in tem manj seveda drugih živali. Ta sorodnost gre tako daleč, da najdemo pri teh opicah celo tiste osnovne krvne sku- {>ine, ki so tako značilne za človeški rod. zmed 56 preiskanih šimpanzov jih je 51 n. pr. pripadalo človeški krvni skupini A in 5 skupini O. Gorile so pripadali vsi skupini A, orangutani pa so se delili v skupino A, B in AB. Največja angleška vladarica 400-letnica rojstva kraljice Elizabete Včeraj je minulo 400 let, odkar se je rodila kraljica Elizabeta, ki jo imenujejo zgodovinarji največjo vladarico angleške države. Elizabeta je bila h« kralja Henrika VUL Jn Ane Boleyn ter Je preživela nelepo mladost. Ves čas je ležal na nji njeni materi očitani zakonolom. Bila je tako rekoč brez staršev ,napol izvržena, v večne zarote zapletena ženska. Kljub temu pa n izašla na kriva pota. Sama si je določila življenjsko nalogo in Kraljica Elizabeta Izobrazbo. S 25 letom je stopdla na prestol in ko je bila oklicana za vladarico, so vsi uprli oči vanjo z vprašanjem, ali pomeni njeno vladanje začetek boljše dobe na Angleškem. Kajti ob njenem vstoličenju je bila država malo manj kakor kup razvalin. Anglijo je pestila lakota, opustošila jo Je kuga Državne blagajne so bile prazne, kreditov ni bilo dobiti nikjer, denar je bil popolnoma razvrednoten. Strahotno gospodarstvo je bilo pripravilo deželo v tako obupen položaj, da so davki dosegali 40 odstotkov vseh ljudskih dohodkov. Angleška vlada je zaman prosila v inozemstvu posojilo proti 14-odstotnimi obrestmi. Tržišča na kontinentu so bila zaprta za angleško žito in volno, ladje so trohnele v pristaniščih, brezposelnost je bila nepopisna in lačne tolpe so plenile po deželi. Elizabeta je takoj energično posegla v t« razmere. Najprej je uredila finance, čeprav so Jo zaradi prislovične skromnosti dolžili skopuštva. Njeni energični roki gre hvala, da so se kreditne razmere v dveh letih korenito spremenile. Pri tem ji niso nemalo pomagali angleški gusarji, ki so po vseh morjih plenili zlato španskim za-kl&dnim ladjam. Ko je spravila finance v red, se je osamosvojila, da ni bila od ni- kogar več odvisna. Takoj nato se je lotila verske sprave ter osnovala anglikansko cerkev. • Takšna ženska seveda ni bila brez snubcev, toda Elizabeta jih je odbijala po vrsti, ker se ni hotela vezati na nobeno stran. Ko je smrt posrkala na njena vrata, je našla Elizabetino vladavino v najboljšem stanju. Anglija si je ustvarila že največjo trgovino in najboljši kredit na svetu. Angleški denar je imel veljavo kakor noben drug denar na svetu. Davki so bili najnižji, kar jih pomni povestnica. Tujci so občudovali angleške državljane ter so jih zavidali za njih kraljico. Anglija je bila pomorska sila prve vrste, njeni sinovi so za-vojevali domovini ogromno kolonialno posest. A tudi umetnost in znanost sta prišli na svoj račun, zato ni čudno, da sta se našla največja angleška vladarica in največji dramatik sveta ter si podala roki v enem največjih dramskih umotvorov. Kralj Boris v Parizu NEKAJ ZA VSE Mleko po žlicah nasiti veliko prej, nego če ga pijemo iz kozarca. Kot kalorijo ali toplotno enoto označujemo tisto množino toplote, ki segreje liter vode za eno stopinjo Celzija Vsaka stanica je kepica žive beljakovine. Zmaga brez nasprotnikov! Oswald Spengier ne priznava »tretjega carstva" Oswald Spengier, pisec znamenitega, danes že malo pozabljenega dela »Propad Zapada«, je povedal v tej knjigi marsikatero bridko resnico na račun strank, ki so do Hitlerjeve zmage vladale v Nemčiji. Iz tega so narodni socialisti sklepali, da je njihov pristaš in ves čas sc pričakovali, da bo s svojim novim delom ustvaril tisto veliko apologijo njihove zmage, ki so jo skušali od tega časa zaman postaviti na svet številni naročeni in nenaročeni pisuni in prilizuni. Toda to pričakovanje se jim ni izolnl-lo, kajti v prvem delu svoje nove knjige, ki ji je dal naslov »Leta odločitve,« se je Spengier pokazal za prav tako vnetega po-bijalea narodno socialističnih tez in uspehov, kakor vseh drugih sodobnih političnih tez. V Nemčiji bi knjiga, ki bi naravnost napadala hitlerizem, seveda ne ugledala beiega dne in nje avtor bi romal takoj v koncentracijsko taborišče — tem zanimivejše je tedaj, kako je sloviti mož obračunal s svojimi dosedanjimi nacističnimi oboževatelji. Predvsem jih je zadel do živega s tem, da niti z besedico ne omenja imena »Hitler« in »narodni socializem«. V uvodu govori pač o »narodnem prevratu«, ki se je izvršil z veliko duševno disciplino, toda takoj je pristavil, da »si morajo sodelova-tel.fi biti na iasnem o tem: da ni bila to nobena zmaga, kajti nasprotniki so manjkali«. — »Moj strah za Nemčijo ni postal nič manjši,« nadaljuje. »Zmaga v marcu j« bila prelahka, da bi mogla zmagovalcem odpreti oči o obsegu nevarnosti, njenih iz- vorih in njenem trajanju.« Nemčija se tedaj še zmerom ni rešila pogube, ki ji preti kakor vsemu Zapadu. To je seveda grenak «unek hitlerjevske- mu gibanju, ki fantazira o tem, da je s svojo politično zmago odrešil ne samo Nemčijo, temveč ves svet. A še bolj grenke so kroglice, ki jih Spengier Se drugače v svojem delu daje okušati kljukastemu križu. N. pr. »Beli svet obvladujejo pretežno bedaki — če mu sploh vladajo, o čemer pa lahko dvomimo!« Ir nobene besede o tem, da bi Nemči ja v tem oziru delala kakšno izjemo ... Mož spada vseka-ko v koncentracijsko taborišče. No, tako daleč režim za sedaj ie noče iti, tolaži se s tem, da je bila ta knjiga zaključena pač že pred 30. jan. Ampak tudi v tem primeru bi ne smeli biti v njej takšni stavki, kakršen je naslednji — če bi Spengier v resnici simpatizrral z narodnim socializmom: »Rasa, ki jo imaš v sebi, ne rasa, h kateri pripadaš. Prvo je etos, drugo — zoologija!« Vsa plemenska politika, ki jo uganja nacistični sistem, naj bi bila samo — »zoologija«? Razumljivo je, da takšne knjige hitler-jevski tisk ne more priporočati in da so jo n. pr. v glavnem glasilu »Volkischer Beob-achter« odpravili z opazko: »Spengier je samo politizirajoč filozof zgodovine, tn sicer iz zaničevanja do ljud'« Za tretje carstvo je postal tedaj negativen element. Se malo in kmalu bo okusil vse sladkosti, ki jih tijegovi bivši oboževalci prožijo svojim političnim nasprotnikom ... naj tudi fizična mobilizacija PRAVKAR JE IZŠLA NOVA ŠTEVILKA ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE SVET" % naslednjo vsebino: Bolgarski kralj Boris (na desni) zapušča t spremstvu min. predsednika DaJadiera vojno ministrstvo Dva dneva v stratosferi Ce bo vreme ugodno, bo startal ruski balon v stratosfero že te dni in bo ostal v zraku 48 ur. Balon se bo dvignil na moskovskem letališču v navzočnosti šefa generalnega štaba Kipina. »Stratostat«, kakor je ime balonu, je dvakrat tolik, kakor Piccardov balon ter ima tudi več znanstvenih instrumentov kakor prvi. Na dan starta bo moskovsko letališče popolnoma zaprto, da ne bo občinstvo s svojo navzočnostjo motilo vzleta. Startu bodo smeli prisostvovati samo zastopniki tiska. Naslorna slika: W. Weibl: »NEENAK PAR« Priv. doc. dr. B. fikerlj: POMEN DVOJČKOV ZA ANTROPOLOGIJO Inž. A. Zupančič: IZKORIŠČANJE MORSKE ENERGIJE V AN-gliji »ULTRASONORNT« VALOVI OLDOWAY, DOMOVINA AFRIŠKEGA PRACLOVEKA (s slikami) ŽIVALSKI POLETI PREKO OCEANA ROBERT INGERSOLL (Ob stoletnici njegovega rojstva) SLOVENSKA IMENA PREŠERNOVA PESEM MED SRBSKIMI KMETI KROŽEČI ZRAČNI TOKOVI SVETLOCUTKOST ČLOVEŠKE KOŽE LAHKE KOVINE IN STROJNA TEHNIKA AMERIŠKA KOLONIJA OB SREDOZEMSKEM MORJU (s sliko) »ŽIVLJENJE EN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20.—, mesečno Dta 8.—. Posamezne številke Dta 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva nI. 5. MONTMARTRE, ZADNJE ZAVETIŠČE SKITALSTVA (s sliko) NEKAJ ZA VSE SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA K a r 1 o Kocjančič: ZAPISKI BORISA MOLANA (Roman) Dr. R. H. Franc«: SKRIVNOST ŽIVLJENJA (s sliko) »RESNICE«, KI NISO RESNICE (s sliko) RDEČI IN BELI NADPROTSK Davorin Ravljen: MORNAR STANKO Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI ČLOVEK IN DOM (Pospravljanje stanovanja in nega opreme) ZA MISLECE GLAVE ŠAH HOLANDSKI PREGOVORI NAVAL V VELEMESTA ANEKDOTE HUMOR (Adamson) Zvezek vsebuje poleg tega še dosti zanimivega drobiža in lepih slik. Angleški prestolonaslednik se bo oženil Dosti jih je na svetu in največ menda v angleškem imperiju, ki so že davno opustili vsako nado glede ženltve Waleškega princa, čeprav bi zahteval položaj prestolonaslednika, da bi pravočasno ukrenil ta za dinastijo važen korak, doslej še ni storil tega. Večkrat so se sicer pojavile vesti, da bo Waleški princ dal slovo samstvu. Čim so se pojavile, pa so Jih preklicali na najbolj avtoritativnem mestu — iz pisarne angleškega dvora. Tako se je svet polagoma uživel v domnevo, da bo Waleškl princ ostal brez žene in da bo prestolonasledstvo prešlo na otroka njegovega brata, Torškega vojvode. Ta brat je oženjen in ima tudi potomstvo. Toda zgodilo se je, da se je rodila vojvodi-nji Torški namestu pričakovanega sina hči, ln to je baje podrlo vse nade angleškega prestolonaslednika. Zdaj prihajajo iz okolice buckinghamske palače v Londonu docela nasprotne vesti. Waleški princ je baje obljubil svojemu očetu, kralju Juriju V., da se bo oženil. Dal Je, tako pravijo, svojemu očetu častno besedo in oče ga vsak dan spominja te obljube. Poroka bo menda še letos. A kdo bo srečna nevesta bodočega angleškega kralja? To je danes še tajna, ki jo skušajo vsi odkriti, ki pa jo bo na koncu odkril samo Waleški princ. DOBRO JE, ČE VEŠ.. da so neznani vlomilci vlomili v vilo filmske dive Lilijane Harwey, potem ko so po-strežnico omamili s kloformom; da je španska vlada izdala spominske znamke s sliko španske narodne junakinje Marijane Pinedo, ki so jo bili pred 100 leti ustrelili zaradi njenega odločnega republikanskega mišljenja; da je francoski konstruktor Blčriot, znani pionir zračnega prometa, zaprl svojo tvornico za aeroplane, ker nima več naročil od francoske vlade; da je priljubljeni alpinist dr. Juiius Kugy dovršil tretjo knjigo svojih »Julijskih Alp« v slikah. Publikacija bo kmalu ra knjižnem trgu; da je zgradil lotiški letalec Cuknus letalo, s katerim poleti okolu sveta. Aero-plan je napravljen iz starega železa in je doslej pokazal izredno odpornost in stabilnost; da se je v Budimpešti primeril čuden slučaj, o katerem govori vse mesto. Pavla Pahlova in Ringeiszova sta bili sestri-dvojčici. Rodili in omožili sta se ob istem času. Te dni je Pahlova zaradi protina sklenila izvršiti samomor in je svojo namero izdala sestri. Ko je ta slišala, da si sestra namerava vzeti življenje, jo je pregovorila, da je z njo skočila v vodnjak, kjer sta obe utonili. (Pravkar izišla številka ilustrovane revije »življenje in svet« priobčuje velezanimiv članek priv. doc. dr. B. škerlja o »Pomenu dvojčkov za antropologijo«.) Jean Dabin »To ni več strankarska zadeva — to je popolna militarizacija!« pravijo Francozi. (Slika kaže pravcato vojaško parado hitlerjevsldh čet, ki jih nadzoruje njihov »Fiihrer«) Violetta se je vdala v usodo Nove preiskave v zadevi mlade zastrupil evaike Pariz, 5. septembra. Preiskovalni sodnik je zaslišal ponovno Jeana Dabina, ki mu je Violette Nozifcres med vsemi svojimi častilci dajala največjo prednost. Zasliševanje ni prineslo nič novega na dan, kvečjemu je potrdilo domnevo, da mladi dijak ni pisec apokrifnega pisma s podpisom »dr. Derona«, ki je No-zifcresovi dal dovoljenje, da sme svojim staršem servirati strupeni napoj. Jean Dabin je bil v dnevih zločina pri svojem stricu izven Pariza in zato tudi ne more prihajati v poštev kot neposreden pomagač pri zločinu, ki ga policijska oblast še vedno išče. Zdi »e pa, da takšnega po-magača ni bilo in tudi oblasti nimajo dosti upanja, da bi ga mogle najti. Novo eventualno sled v tem oziru Je dalo anonimno pismo, ki opozarja preiskovalnega sodnika na neznanega mladega farmacevta, s katerim je bila Nori&res v zadnjem času večkrat ▼ družbi. Sumijo, da bi utegnil biti morda ta farmacevt pisec apokrifnega pisma »dr. Derona« in ga zato iščejo, dasi ne dado na anonimna spoTOČi-la nič. Preiskovalni sodnik prejema vsak dan cele kupe takšnih anonimnih sporočil, ki prinašajo polno dvomljivega gradiva proti mladi zastrupljevalki ali tudi v nje prilog. Nekaj senzacije je zbudilo pismo, 8 katerim je Dabinov prijatelj N,illy Legrand, ki velja kot precej važna priča, sporočil preiskovalnemu sodniku, da izvrši samomor. Ko so pa preiskali, kaj je na tem resnice, so ugotovili, da Legrand sploh ni pisal tega pisma in da sedi mirno doma. S takšnimi čudnimi goljufijami si krajšajo običajni brezimniki svoj dolgčas. Violette Noziferes se je med tem pomirila in ne joče več neprestano. Izrazila je ponovno željo, da bi ji poslali duhovnika, ki bi se mu »povedala. Zanimivo Je, da je skupina mater mladih moških, ki so občevali z Violetto, intervenirala, da bi jim zdravnik preiskal sinove. Boje se, da bi ne biH po njej okuženi. Zdravniška preiskava razkosanega trupla V Pragi so primerjali dele ženskega trupla, ki so ga našli v dveh kovčegih na bratislavskem ln ko&iškem kolodvoru. Komisija je dognala, da se najdbi med seboj natančno izpopolnjujeta. Zdravniki so izjavili, da Je bila umorjena ženska stara komaj 21 let. Merila je v višino 1.52 m ter je bila po životu, posebno pa po obrazu pegasta. Glava najdenega trupla kaže 2 <*m globoko rano. Zločinec je ločil glavo od telesa z dvema urezoma Kolena so bila takisto narezana, da je morilec lažje stlačil noge v kovčeg. Zdi se. da je zločinec zabodel svojo žrtev z nožem v levo stran prsi šele po umoru. Telo pa »Kaj, ti nosiš žalno obleko?« ne kaže nobenih znakov, po katerih bi se »Da, zdaj sem brez sorodnikov!« dalo presoditi, da je bila ženska zadav- »So vsi umrli?« ljena. »To ne, ampak bogati so postali!« ANEKDOTA Tristanu Bernardu so pri neki anketi zastavili vprašanje, če se mu zdi moda is L 1900 smešna. Bernard je odgovoril z zgodbioo: »Pred petdesetimi leti je nosil igralec Hyacinte v Palais Royalu na po-zornici vedno najbolj smešne klobuke. Zato ga je nekdo vprašal: »Kje pri vragu jemljete vedno te klobuke?« Hyacinthe ni bil v zadregi za odgovor. Odvrnil mu je: »Saj jih ne jemljem, jaz jih samo shranjujem.« VSAK DAN ENA J. H.: 17 Jezero ljubezni Roman »Nezmisel,« je rekla Silva, »ta teden ne boš ničesar kupoval. Pokaži čevlje! Saj imaš doma par celih.« »Oh, nikar, Silva,« je z osramočenim glasom zaprosil Krištof iz svojega kota, »vse to me samo teži.« »Tebi nič mar. Tiho bodi. Ali meniš, da nam je prijetno vedeti, da s.e valjamo v obilju, naš prijatelj pa nima ničesar? Dajmo, otroci, zložimo, kolikor kdo more.« Krištof se je zaman branil. Solze so mu silile v oči, ko so drug za drugim oddajali svoj denar Silvi, ki ga je vestno seštevala. Nato mu ga je hotela vzlic upiranju vtakniti v žep. »Ali nima luknje, Krištof?« se je spomnila. »Ti si zmerom tako guniijalen.« S prsti mu je segla globcko v žep. »Saj sem vedela,« je zasijala, ko so prsti pogledali skozi podlogo. »Pri tej priči mi sleci suknjič. Tega bi se manjkalo, da bi se naši srebrnjaki trkljali po cestah!« • Krištof je prijel Silvo za roke in jih tako krčevito stisnil, da je od bolečine vzkriknila. »Otroci, prav za prav sem velik nevrednež, ko obupujem, dokler imam prijateljice in prijatelje, kakršni ste vi.« Silva je nejevoljno skremžila obraz. »Mar bi stopil v omaro po skodelice za 5ai! Voda že vre. Vsaka plinska minuta je dragocena, človek božji.« V sobi je bilo tiho. Dim cigaret jo je polnil iz kota v kot. Vida je mazala maslo na kruh, Silva je vzela Poljancu nož, češ, da preve* potratno reže klobaso. Svetloba žarnice pod rumenim pergamenastim senčnikom ji je padala po obrazu in Vidi po svetlih plavili laseh. Njeni dolgi, lepi prsti so segli v pisano slamnato košarico z rumenimi hruškami. »Umetnost za blago,« je rekla smeje se. »Dobila sem jih za to, da sem fotografirala mačka naše branjevke.« Lično je uredila sadje. A preden je utegnila vse pripraviti, je zdajci izpustila košarico in se zagrabila za prsi. Votel kašelj ji je stresel nežno telo. Obraz ji je zaripnil, solze so ji zalile oči. Pritisnila si je roko na usta in hitro stopila v spalnico. Silva je poskočila in stekla za njo. Vsi trije mladi moški so se molče spogledali. »Nu, odklej pa Vida tako kašlja?« Krištof je prvi pretrgal molk in skrbiiivo prisluhnil proti sosednji sobi. »Ne vem,« je potrto odvrnil Poljanec. »Menda odkar ima v temnici toliko opravka s kemikalijami. Prerahlega zdravja je za ta poklic. A kdo more dandanes gledati na to!« »Zelo tenka je postala,« je ugibal Krištof. »Takoj ni opaziti, na oko je kakor cvet in vendar mi nič kaj ne ugaja.« Poljanec je zgrabil Krištofa za komolec. »Ti! Pa ne, da bi bilo kaj nevarnega?« »Eh, nezmisel, kaj naj bo? Premalo odporna je. Saj sami vemo, na svojih kosteh čutimo, kako je. In šele takšno dekletce — nu, sčasoma se bo že popravila,« je dodal prijatelju v tolažbo. Vida in Silva sta se vrnili. Vidine oči so bile temno obrobljene, strah ji je trepetal okoli ust. »Saj je že dobro,« se je pošalila; »samo nikar me tako ne glejte, kakor da bi bila že na pol pokopana. Zaletelo se mi je.« »Seveda. A vendar ti ni treba toliko kaditi, veš kad.« »Ta bi bila lepa!« Vida si je bila že prižgala novo cigareto m lakomno potegnila iz nje. »Da še tega ne bi smeli, otroci —to je edino, kar nam pomaga, da časih za trenutek pozabimo ž.vl:en;e.-< »Jaz ga ne maram pozabiti,« se'je zdajci odločno oglasil Krištof, »nočem ga pozabiti, premagati ga hočem. Le počakajte! Kadar napravim izpite in bom kot asistenčni zdravnik že kaj zasluži] m bom mogel delati, kakor bi rad, in me ne bodo pri vsaki misli neprestano nadlegovale te skrbi — tedaj se bo šele začelo! Takrat vam povrnem vse, kar ste storili zame.« »Oh, ti neumni Krištof,« je dejala Vida, skrivaje svojo ganjenost za smehljajem, »tu stojimo vsi drug za drugega, in tovarištvo je menda tudi nekaj na svetu!« 9. POGLAVJE Benedettijevo upanje, da se Ellen kmalu vrne, se ni bilo izpolnilo. Iz Ljubljane je bila telefonirala gospe Nini in sporočila pozdrave tudi zanj, hkratu pa omenila, da se misli peljati s stricem Milanom v Beograd. Njegov sum je postal še močnejši. Gotovo je bik) Ellenino potovanje v zvezi s tem Vilharjem, ki ga je bil tako srečno spravil z Bleda. Med njim in med Elleno se je nekaj pletlo! A tudi odgovor Gaetana Mucchicha mu je prinesel samo novico, da sta se Ellen Blackova in njen stric nastanila v nekem beograjskem hotelu in da je treba počakati, kako se bodo stvari razvijale. To pismo je bilo vobče nenavadno prazno in nikakor ni moglo spraviti Benedettija v boljšo voljo. Mucchich je spet potreboval denarja; denarja zase in za druge. Vsa njegova nadaljnja prizadevanja so bila odvisna od primernega predjema. Vse to Benedettiju ni bilo nebeška godba. Treba je bilo dobiti jasnosti, tako ali tako. Le stežka je še nadaljeval velikaško življenje tu na Bledu. Skrčene zaloge v bankah so bile v kričečem nesorazmerju s hotelskimi računi. Cene malim oglasom ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2,— tet enkratna pristojbina za šifro a/i za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovikega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Din /.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*, »Kapital*. »V najem*, »Posest*, »Lokali*, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali«, »Obrt* in »Lesi ter pod rubrikama »Trgovski potniki* in »Laslu-lek* če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za odgovor 3 Din v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din !.— zrn besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajat*je naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, pri oglaeih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbtne za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jth Je vposlati v pismu obenem z naročilom. POZOR, GOSTILNIČARJI IN RESTAVRATERJI1 Obiščite paviljon „H" na velesejmu. Tvrdka B. MARINKO V Iz Fruške gore, Sremski Kar- lovci, je razstavila svoj lastni proizvod: Bermet vino črnino iz Fruške gore. Vino je odlikovano s prvimi nagradami in zlatimi medaljami na mednarodnih razstavah. Je najboljše zdravilno vino naše zemeljske krogle. Bermet vino nudi tvrdka v sodčkih od 50 litrov naprej. Cene bagatelne, sodi na posodo. Pridite in poskusite Bermet vino iz Fruške gore. Zahtevajte ponudbe od B. MARINKOV, Sremski Karlovci, Fruška gora. 224 Službo dobi Vilka beseda 50 par, za dajanje nas»!o-ra aH za Šifro p« S Din. (1) 2 prekajevalca ■sprejmem. — Naslov pov« ve as ni oddelek »Jutra«. 26681-1 Ključavničar eanesljiv, samostojen. Izprašan kurjač. Izurjen v električnih napravah, oženjen. se išče za takojšen nastop. Službeno stanovanje na razpolago. Izčrpne ponudbe z navedbo zahtevkov na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Besen značaj«. 26808-1 Starejšo kuharico in hišno i dobrimi priporočili — Iščem za Ljubljano. v bolj še gospodinjstvo. Dgodno in trajno. Pisma na o g ■ oddelek »Jutra« pod Šifro »0. L. It. 2294«. 25639-1 Kmečkega fanta stars-ga največ 18 let. ki bi bil ra hišna dela. eiprej-nie takoj veletrgovina na deželi. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 26772-1 Za nadzorstvo stavbnib del »čem strokovnjaka. Ponudbe na oglasni oddelek »Jnt-a« pod Šifro »Vesten nadzornik«. 26715-1 Pletiljo-nabiralko Izurjeno, za flnejše stroje moških nogavic takoj sprejmem. Prednost one, ki znajo plestl tudi na stroje za damske nogsivlce. Ponudbe poslati na naslov: Baebler, Radovljica. 26984-1 K otrokom ▼ elopo!denskib urah od 8. do 12. iščem izobraženo gospodično, $ perfektn:m znanjem nemščine. — Ponudbe na ng!a»m" oddeVk »Jutre« pod inajkio »Po možuosH vzgojiteljica«. 26539-1 Šiviljo za skupno otvoritev salona iščem. — Ponudbe na o-glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Moda«. 27735-1 Trg. pomočnika (co) zmo-šnega samostojne-g a vodstva, sprejmem e 1. oktobrom v trgovino mešanega blaga. Prevzem zaloge 80-.100.u00 Din — kavcija 5—10.000 Din. pojasnila daje Ciril Gašperio, Lesce pri Bledu. 26728-1 Dekle poSteno ln pridno sprejmem k 2 otrokoma. Prednost Imajo take, ki so služile že tiri otrocih. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 26364-1 Vzgojiteljico ki bi tudi vodila g di.njst.vo, iščem proti dobri plači. Vprašati v Metelkovi ulici 5/1. 26952-1 Kroj. pomočnika za konfekcijo" se sprejme. Naslov-v ogl-. odd. »Jutra«. 26935-1 Prodajalca za obisk avtomobilistov v Ljubljani ln okolici, pridnega ln sposobnega, sprejmem. Ponudbe na šifro »Flksum ln provizija« na ogl. oddelek »Jutra«. 26925-1 Vzgojiteljico ki poučuje francoščino, angleščino in po mož nostl tudi klavir, se sprejme k desetletnemu dekletu. — Naslov pove ogl. odd. »Juira«. 26968-1 Prodajalko me$a.ne stroke, vajeno gostilniških poetov, s kave;jo sprejimem. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek Jutra pod »AgHoa«. 26882-1 Soposestnika z manjšo vsoto, e>t ejime i.nteljme gostilna pri »Orlu« Zigreb, Framkopan.j Hfro 8 Din. — Kdor »prejema potnik®, pla 6a besedo po 1 Din: ia dajanje aaslov« *1i za iifro p« 5 Din. (51 Zastopnike (ce) xa prodajo nonadkriljivih vrednostnih papirjev ns odplačila po ugodnih pogojih sprejme takoj Inva lidska zadruga a. d.. Beo grad. Kralja Aleksandra it. 12. 26735-1 Vajenci Vajenca a predpisano šolsko izobrazbo sprejme takoj modna trgovina »Mela«, Tyr-ševa cesta 9. 26849 44 Učenko za strojno pletenje sprejme Tončka Ogrinc, Alešev-čeva cesta 33 — strojno pletenje. 26902-44 Oglasii trg. značaj« po 1 Din beseda; z« da 'anje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega »načaja pa vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (S) Brehms Tierleben veliki, naprodaj po znižani ceni. Vprašati v deti-fca.tesi Kovačič, Miklošičeve cesta. 268S7-8 »Ljubljanski Zvon« h e v e z a n i letniki 1923., 1928.. 1959. in 1930. poceni "prodam. Na.il »v V Oigias-uem oddelku »Jutra«. 25265-8 Beseda 1 Din; ta dajanj« naslova ali za šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo tnatrukcije, pla-6ajo mko besedo 50 par j ta šifro ali ta dajanj«. naslova 3 Din. (4) Šoferska šola I. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica 6, garaža Stu-pic«. 26883-4 Učiteljiščntk želi poučevati ni.žješolca (niiržješolko) ali učenca (ko) meščanske šole, proti niz kemu plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Siguren uspeh 200«. 26867-4 Mlada gospodična vešča »lov. io nemškega jezika, vajen« šivanja im izdelovanja senčnikov ter ravnanja t strankami, iž&e kakršnokii službo — najraje v Ljubljani. — Ponudbe prosi na oglasoi oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna prodajalka«. 26869-2 Pia Menardi diplomirana učiteljica klavirja, sprejema učence. — Prijave dnevno od 11. do 14. in od 18.—20. Trubarjeva ulica 2/1 (pri mo*tu sv. Jakoba). 26S4J-4 Diplom, učiteljica angleščine in nemščine — sprejema učence. Pouk posamezen ali v tečajih. — Prijave od 11.—14. iti od 18.—20. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 27842-4 Tečaji nemščine v Delavski zbornici se prič-nV-jatrii Za odrasle zvečer. ia mladino popo!dne. Tedensko 2. uri. mesečno 40'Dim. Pripravljalni tečaj za otroke. — Informacije dnevno pred poukom ob % 7, ali % 8. zvečer (iz glavne veže n.a desno) aH ob 2. " popoldne (nasproti Knjižnice). 26865 4 Službe išče Mlada oseba išče mesto gospodinje pri vdovcu z otroci ali samostojnem gospodu. Naslov v ogl, odd. »Jutra«. 26430-3 Učiteljica nemščine nuidi pouk ali konverzacijo po nizki ceni. Informacije samo dopoldan na Rimski cesti 20/H, levo. 26911-4 Instrukcije išče učiteljiščnik V. letnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •inštruktor«. 26897-4 Instruirala b! za stanovanje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uspeh«. 26911-4 Maturantka inštruira za nižjo gimnazijo icn ljudsko šolo. Cena nizka. — Stari trg 19/1. 26950 4 Učilišče damskega krojaštva Tečaji dnevni in večerni. Atelje Šare. Gajeva ul. III 26926 4 Legatov enoletni trg. tečaj, Maribor Začetek dne 9. septembra. Vpisovanje in program v Slovenski ulici štev. 7. 26969-4 Trgovski tečaj pri Trgovskem učnem ta vodu v Ljubljani. Praža kov« uMca 8/11. Vp'sova nj« dnevno med 9. in 12. ter 15. in 18. uro. 26290 4 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorl ja. Studentovska al. 9'1. 25777-4 Profesor glasbe oouču'e klavir. Informacije » cvetličarni Bajt Se lecburgnv« ollca. 25571 4 Starši, še ie čas da vpišete svojega otroka v enoletni trgovski tečaj STD. Maribor. Zriniskega trg I/I. Praktičen trgovski pouk, nizka šolnin«. 26703-4 Klavirski pouk po nizki ceni n« Sv. Petra nasipu št. 41. 26768 4 Italijanščino francoščino. angleSčlno, nemSčlno podučujc diplomirana gospa z mno-tro prakse. Prijave vsak dan od 1. nčič, Ljmbljana. Sv. Petra c. _19 25387-6 Salonsko garnituro (barok) dobro ohranjeno ugodno proda K. Nosan, Gosposka ulica »tev. 3/IL Pozor, gospodinje! Predno se odločite za nakup tekočega voSCllfc za parkete. pohištvo, 11. notej Itd. Vaa vabimo, da preizkusite našo prvovrstno »Verolln« tekočo pasto, ki Vam jo nudimo po en liani oenl 30 Din • pripadajočim razpršilcem ra 34 Din ln prepričali se boste o nenadomestljivi kvaliteti na£e<*a proizvoda. — Stane Dejane, d. z o. z., Ljubljana. Gosno-svetska cesta 2, Pred škofijo 20. 26946-6 Kolesa i« freeede. Oglasi etjalsega »načaja po 50 par beefcda. Ta da jaaje naslora iti šifro S Din, ecvMna 5 Dia. - (Ud) Dobro kolo poceni prodam. Poizve se pri hišnici na Poljanski ceeti K. 13. 2CS39-11 KoJo d"-bro ohranje«no poceni proda Megušati N« Stolbi št. 4. Ogl-tdati med 12. in 14. uro. 26909-11 fiUMM Vsaka beseda 1 Din; t« d*janje naslova afa ta Sif.ro p« 5 Din. (10) Avtomobile in motocikle •veto^nih tnamk, najnovejše modele, nov«, ali p« tudi rabljene, kupite lahko proti hranilni knjižici pri avtotvrdki ?.uiek. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. 26944-10 Motor Har|ey prodam proti hrantir knjižici Mestne hranilinke. — Dunajska ces^ta štev. 41. 26874-10 Poltovorni avto »F o r d«, v zelo. dobrem stanju, in več dobro ohra njenih vrat poceni prodam ali zamenjam za kakršnokoli blago. Naslov jw>ve oglasoi oddelek »Jutra«. 26863-10 Kupim OgUtfi trg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanj« naslov« aii u »fro 5 Dio. — Oglasi aonialnega tnačaja t»» ka beseda 50 par; za dajanj« naslov« ali ti iifro p« 3 Din. (7) Weck-ove kozarce kupi drogerija »Hermes«. Miklošič«-, a cesta št. 30. 26746-7 Vodovodnih cevi pol ali tri četrt eole, pocinkanih, približno 300 m kupi foto Jug. Kranj. 26832-7 Otroški voziček dobro ohranjen, globok, le železen štedilnik kunim' Ponudbe n« oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Voziček 39«. 26892-7 Jajca HCetno stalnega dobavitelja štajerskih jajc. Mesečno potrebno 8—10 zabojem Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra« pod šifro »Jaica«. Železen štedilnik kupi Jože Jerko, Tvrševa (DKM^ka) cesta štev. 97. 26960-7 Vsaka beseda 1 Din; (a lajanj« naslova ali <» šifro p« 5 Din. (16) Hranilne knjižice fcupite. prodaste, lombar-lirate posojila najiuJa-nt-neje pri: Poslovna zavod d. d.. Zagreb. Praška ul. št. 6/H. Za odgovor pritožiti znamko za 3 D«i-232 Iščem družabnika za otvoritev gostilne, t nekaj kapitala. Lahko }• vdovec ali ločenec, h kateremu sjrem tudi jaz ia gospodinjo. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Sama sem 44«. 26804-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice ljubljanske. prodamo ta eca 30.00C Din. Material d. i- o. t.. Ljubljaua, Tvrševj e. 3« 26942-16 Hranilne knjižice kupuje io prodaja M. Jankole komand. družba. Ljubljana A.eksandrova c. 4/II (l«.«&a »Viktorija«). r«*e-ton 3052. 269214« 8000 Din gotovine [ir.> ; dobrim obrestim in j« m*tv u iš5em ia takoj. Onj. po-nudbe prosim Da 05 a«, oddelek »Jutra« pod tnačko »Sigurno jamstvo«. 26933-16 Hranilne knjižice Občinska hran. Krško približno 10.000 Din. — Posojilnica Loški Potok, približno 30.000 Din ugodno prodam proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Zadružna zveza«. 23938-16 Vsaka beseda 1 I>in; u dajanje oa»!ova ali ix tibo ps 5 Dia. (20) Parcele za knjižice Ljudsko al: Kmečke. Bat V^ino An?»lo, Ljubljana VII. Aijeieva. 227 žo Mlin in žago :oa vodni pogon bujnim t prometnem kraju. Ponudbe z popieom »brata in sadnjo ceno na og< aecii oddelek »Jutra* pod šifro »iaga«. 25766-20 2 krasni parceli naprodaj pod Rožnikom — cesta X- Naslo-v v oglas, oddelku »Jutra«. 26643i0 Skladišče ozir. delavnico oddam v najem. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra« 26886-17 Lokali Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslov« aii za iifro pa 5 Din. (10) Lokal auh ta »velel, velik okoli 100 m', pripraven za ekla diš&e ali delavnico, odda takoj v najem Jernej Ko pač. Celovška cesta 14 — svečama »Pai«. 26597 16 Trgovino z mešanim blagom, takoj oddam na prometnem kraju. Nas-lov pove o-gla.-mi oddelek »Jutra«. 26814-19 Vogalni lokal na Miklošičevi cesti pri kolodvoru takoj odda dro gerija »Hermes«, Miklošičeva 30. 26466-19 Lokal za buifet z inventarjem oddam t« koj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ugodno«. 26943-19 Vsa-ka besed« 1 Din; za lajanj« naslona ali a šifro pa 5 Din. (15) Hlode bukove in javor jore Ia kupim. Ponudbe z navedbo dobavni-b robov, količine Ln cene franko vagom nakladalna postaj« n« uasrtov V. Braz. Ljubljana, predal »t. 90. 26225 IS Hišo in gospodarsko poslopje, v eredini S t. Vida poceni prinia Planinžek. St. Vid rud Ljubljano. 2635120 Novo hišo i 2 stanovanji — zraven proge v Dev. Mariji Po; ju št. 113 — prodam. 26646-20 Hišo in stavbne parcele 15— 3fl Din proda Herman b« Ježki. Vprašati v go stilni Florjauček na Ježt©i 26ŠS95-20 Enonadstrop. hišo vogalno. dv o družim* ko, ( pa keto-rn, vodovodom, plinom, elektriko in vrtom, tudi za večino knjižice prodam. Moste - Ljubljana, Cigiarjeva 15. 26922 20 Novo vilo petstanovanjsko, moderno urejeno, z velikim vrtom prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 26979-20 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din; u dajanj« oaalova aJ? ia. fifro pa 5 Din. (12) Razprodaja pohištva od 2.—4. ure popoldne na Napoleonovem trgu št. 4, pritličje, desno. :6948-l£ Oblačila irg. oglajn po 1 Din b*?seda; za dajanje na-iiov* ali za šifro 5 Din Oglasi »oeialnega tna-čaja vsajca beseda 50 oar; za dajanje naslova aii za šifro 5 Din. (18) Obleke za fantka » arega od 9—15 let, popolnoma nove prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26884-13 Damske plašče kimtume, moške obleke, po-vriniike in zimske suknje po najnovejši modi in solidni cen: izdeluje Jakob Sme raj c, Tržaška cesta 5. 26846-13 \Prehrana Kdor n m d t prehrano plača za vsake besedo 1 Din; kdor išče |>re-brano pa u besedo 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Dim. Miroma S Din. (14) Trgovski oglasi I Din Rejenčka v««ke starosti, za 150 Din mesečno sprejme na deželo Marija Strajnar, Polica, po-šta Višnja gora. 26881-14 V najem Vsaki, beaeda 1 Din: za dajajije naslova aH '.a Šifro o* 5 Din. (17) Gostilno in trafiko ob glavni cesti Straža— Toplice, radi družinskih ra/mer oddam v najein ali na račun. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »S 15. septem brum«. 26725-17 Pekarno kjerkoli na prometnem kraju vzamem takoj v na jem. Nasio-v v oglasne* oddelku »Jutra«. 26811 17 Gostilno vzamem v najem. Ponudbe oa oglasni oddelek Jutra pod značko »100.000«. 26868-17 Mesarijo s koncesijo taikoj oddam v najem v trgu na Dolenjskem. — Prikladno za klobaslčar-ja. ker ni v bližini nobenega — Naslov pove .odd. »Jutra«. 26978-17 Jelovih drv meiers>ki>h, po 47 Din meter franko postaja Ljubljana, več vagonov naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jelova drva«. 26730-15 Mizarji, pozor! Najcenejše veza.ne plošče: jelševe, bukove, okume in panel, v velikosti 220/122, 200/122, po najnižjih cenah. Tvoruiško skladišče v Ljubljani, Dunajska c. 31. 246-15 Dijaške sobe Vsaia beseda 50 par: dajanj« naslova aH za šifro 3 Din. (22) V bližini konservatorija sprejmem dijakinjo v vso oskrbo. Klavir na razpo lago. Napoleonov trg 4 — pritličje, desno. 26499 22 Dijakinjo sprejmem k učiteljižčmci v bližini učiteljišč«. Klavir. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26732-22 3 mlajše dijake(inje) iz boljše hiše. sprejmem v vso oskrbo aa Rimski ceeti št. 6, parter, lervo. 26610-22 Dijaka (injo) v fino oskrbo z vzornim nadzorstvom. sprejme v komfortno stanovanje e klavirjem, skrbna rodbina, poleg dramekega gledališča Pomoč pri študiju. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« 26780-2-2 Dva dijaka sprejme učiteljska družina v vso oskrbo. Skrbno nadzorstvo, nizka cena. cen ter. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26784-32 Dve dijakinji boljših družin, sprejmem v krasno sobo z vsem kom-fortom — k svojemu sinu dijaku - nižješolcu. GVdaii-aka ulica 12/111. 26834-22 Več mladih dijakov epreiroem v vso oskrbo po 400 Din mesečno. Strogo nadzorstvo. Na»lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26833-22 Dijakinjo (ka) sprejmem u* stanovanje in hrano. Naslov pove ogl««. oddelek »Jutra«. 26975-2? Dve dijakinji sprejmem t dobro oskrbo v lepo, sračno in sabo sobo v sredini mesta. — V družini hčerka osmošolka. Rotofcka, Novi (Turjaški) trg 1. 26985-22 Stanovanje sobe ta kuhinje takoj od dam v Zeleni jami. Tovarniška ulica štev. 7. 26878-31 Dijaka v dobro oskrbo sprejmem v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26940-22 V Celju sprejme dijaka nižJeSoL ca na iirano ln stanovanje blvSa učiteljica-vdova. Event. pomoč pri učenju, nemSka konver. zacija. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko: »Učiteljica«. 26970.22 V Celju sprejmem dijaka(lnjo) v strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju, obilna dobra hrana, lep vrt, klavir na razpoiagd. — Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 26971-22 Gospodična ki bi obvladala nemški in francoski jezik ln bi instruirala dijakinjo IV. razr. gimnazije, dobi lepo opremljeno so. bo v sredini mesta. Več po dogovoru. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 26976-22 Stanovanja Vsak« beaeda 50 par: o oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sončno«, 26956-21 Stanovanje šest- ali petsobno, e kopal oico, komfortno urejeno, del stanovanja uporabljiv za poslovne prostore — zdravnika itd., oddam. Ponudbe n« oglas, oddelek »Jutra« pod »Cent-rum«. 26955-31 Stanovanje velik« sobe in kuhinje oddam na Cesti v Rožno dolino št. 36. 26953-21 Enosob. stanovanje s 1. oktobrom odda v Šiški Ivan Ogrinc. Alešev-6eva ulica 33. 26903-21 Sobo odda Opremljeno stanovanje sojje, kuhinj« in pritiklm, išče boljši zakonski par t enim otrokom. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Sončno«. 26788-31/a Dvosob. stanovanje e kuhinjo in neka-j vrta, išče s 1. novembrom dražiti« 3 odraslih o«eb. Po-nmdrbe na og!e.sni oddelek »Jutra« pod šifro »Cisto ta mirno«. 26915-21/a Sobo s kuhinjo za takoj ali pozneje išče 'jša gospa v centra mosta. Ponud>be 't navedbo cene ta ulice na oglai oddelek »Jutra« pod šifro »Gospa«. 26905-21/a Sobe išče Vsaka beaeda SO par: sa dajanj« naslova ali sa iiiro 3 Dia. (83-a) Gospodična slušateljica univerze, išče sobo s posebnim vhodom, zajtrkom, uporabo kopalnice ta klavirje. Ponudb* na oglasni oddelek Jutra pod značko »Dobra eoba« 26873-23/a Stanovanje Vsaka beaeda 1 Dim; xa dajanj« nastova aH ia šifro pa 5 Dan. (31) 3vosob. stanovanje « kuhinjo, solnčno, v pod pritličju vil«, v centru mesta oddam takoj. Vprašati v Knafljevi ulici 13 H. nadstr. 26565.21 Dva dijaka (inji) sprejmem na stanovanje in hrano na Bleiiveisovi cesti št. 3/1, levo. 26847-22 Dve dijakinji viš jegiimna zi jki, vi »ofcoSoi- ki. konservatoristki uč-iteljiščnioi sprejmem v popolno oskrbo. Sianova-nje moiierno e kopalnico. Klavir brezplačno na razpolago. Cena zmerna. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26844-22 Stanovanje »obe ta ka-binota oddam e 1. oktobrom v neposredni blitftai pošte. Nasiov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26648 21 Štiri sob. stanovanje komfortno, s central, kurjavo, kopalnico, plinom itd. in 2 trg. lokala s stranskimi prostori oddamo. Povzve se v upravi palače Grafike, IV. nadstr. Masarvfcova ulica št. 14. 26663-21 Več dijakov pprejmpm v dobro domačo oskrbo. Klavir na razpolago. Ogledati med 14. io 16. uro v Nunski al. 3 26918-22 Dijaka dam na vso oskrbo. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Navedba cene«. 26908-22 3 dijake (inje) sprejmem v veliko sobo t vso oskrbo v Križevniški ulici 4/1. 26898-23 Štiri dijakinje sprejmem v vso oskrbo za 800 Din mesečno. Souporaba kopalnice, telefon ia klavir na razpolago. Velike zračne sobe. Blizu univerze in srednje tehnične šole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 26901 22 2 mlajši dijakinji al! enega mlajšega dijaka sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26904 22 Dva dijaka sprejmem i vso oskrbo v lepo to zračno sobo, po zmerni eeni. Gosposka nI. iL 26920-22 Mlajšo dijakinjo z vso oskrbo ;n souporabo klavirja sprejmem na Na poieonovem trgu štev. 4. pritKSje. desno. 26947 22 Trisob. stanovanje komfortno, t kopalnico od dam e 1. novembrom n« Tjrrševi (Dunajski) cesti št. 91. 26845-21 Enosob. stanovanje na periferiji oddam i novembrom. — Poizve ee v Rožni ulici 15. 26854-21 Solnčno stanovanje aa Večni poti 1/b. i 2 ali 3 sobami takoj oddam. — Poizve se v trgovini Koli-ma.on. Mestni trg. 26889-21 Trisob. stanovanje i veemi pritiklina.mii, na Mestnem trpi št. HXQ takoj oddam. Poizve se v trgovini Kollunann. Mestni trg. 26890-211 Enosob. stanovanje oddam v Mal";evi ulici 3, Kodeljevo (za Klunovn ul.) 26850 21 Takoj ali oktobra oddam mirni družini ve!1 ko, prenovljeno dvosobno stanovanje sa H20 Din. blizu Vod-matskega tramvaja. Pre-dovičeva nldca štev. 11. 26906-21 Komfortna stanovanja dvo-, tri-, štiri- in pet. sobna takoj oddam. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 26980-21 Štlrlsob. stanovanje s kopalnico Itd., v naj-'»pšem dolu mesta poceni ►d da m % 1. oktobrom v vili Cesnik. Večna pot 1. 26951 -21 Vsaka beseda 60 par; m dajanj« naslov« ali n šifro 3 Din. (23) Sobo lepo opremljeno, • »epa ratnim vhiniom. pri operi oddam takoj stalnim go spodoim. Ogledati v Knaf Ijevi ulici štev. 13/11. 26564-23 Lepo zračno sobo s posebnim vbodom in uporabo kopalnice, v vili poceni oddam v Rohbovi ul. št. 31 (za giavni.m kolodvorom). 26738-23 Sobo 9 posebnim vhodom oddam na Krakovskem nasipu 18. 2685*5-23 Sobo z 2 posteljama takoj oddam bli-zu glavnega kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26856-23 Sobo s posebnim vhodom oddam v Ilirski ulici štev. 19 — pritličje. 26860-23 Prazno sobico s posebnim vhodom oddam na Kongresnem trgu št. 8. vhod Gledališka stolba 3. Vprašati pri hišnici. 26813-23 2 ali 3 pisarn, sobe pripravni tudi za zdravnika. oddam na Resljevi c. št. 5/1. 26S79 23 Opremljeno sobo oddam v Idrijski ulici 7. 26877-23 Lepo sobo z vhodom s stopnja c in vso oskrbo, za dva. oddam takoj na Mestnem trgu. — Event. sprejmem dija.ke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26880-23 Lepo, veliko sobo parketirano. s posebnim vhodom in električno raz evetljavo oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26870-23 Opremljeno sobo čepa.ri rano.4 v novi vili oddam v Marmontovi ul. 3 (podaljšek). 26896 23 Dopisi Vsa£a beseda 2 Din: za dajanj« naslova aii šifre pa 5 Din. (24) Hirolog-Graioiog V. rimofejev, sprejema v bote-lu »S)ča«, Sv. Petra cesta 5. 36819 24 Neodvisna gospa prosi boljšega gospoda v starosti 4o—75 let, za 1600 Din posojila proti 10 % obresti, ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod 5-i fr-o »Prijateljstvo 36«. 26671-24 Sora Dvignite pismo. 26961-24 V oglasnem oddelku »Jutra« j« dvigniti sledeča pisma: A'mminij, Brez posredovalca. Cena, Dplovn-a m-oč. Dobra kuharico. Denar 22 Denar, Dobra moč 22. Diskretnost. Dob-e obrpst.i. Dobri pogiji. Dobro pla čilo, Druižabnica. DoKra manoifakituristka. Dober delavec. Dobra vzgoja. Efri-da, E. Gorenjka, Gospodi nja 200. Izobrazba postransko, Jevniikar Brun'". J. Z.. Jeseni-ce. JožVa. Iščem sreče, K. 2305. Korp^rv>n-dent, Kinoopera.ter, Ključavničar, Koncesijo doseči Lepa. Lepa parcela. Lepa sob«. Lepa bodofvno-st. Likal, Lepe obresti. Ljubim zvesto, Mesa.rfki pomočnik Mlada prodajalka. Najlepša periferija. Na obroke. Osamljena. Okus. Poslovodja. Primerna cena., P P. 300. Pridne roke, Premestitev, Prikupljiva. Po-'.ice. Prevzem Din 80.000. Plin, Poštena. Poštena in zdrava. Pridna moč. Poštenost 50. Pol gotovine pol knjiž;ce. Perfekt.na ku h«r-'ca. Plačam točno. Pri jeten d^m. Pomožna vzgo iiteljica, Rfsna in zmožna Reen.net. Resna in zanes Ijiva. Rosenberg. Rada delam. Simpatija. Sa.nvnstoj na gospodinja. Strogo soliden. Sreča. Sreča v ie-se-ni. S;gurPT> n^peh. Sa mostotaa, Serijozen. S*a len. Stalnost. Soliden 19 Spreten. Solidna. S'>delo vanje. Sorodna duša. September. Tri osebe. Trnje 1128. Trgovka. Takoj plačam v gotovini. Ugodnost. Udobnost, Velesejem. Vesten nndzomik. Vzgolite-jica. Vestno delo. V! ju den i.n zanesljiv, VT^.?ne knjižice 10. V službi. Ze lo snažna. Zaoee':iv. Za doroljstrvo 30, Zajeli en i dom. 1100. 7. 189.3. 274.1. 88. 150—200. 123. 100.000. 209, 104. 123, 30.000, 66. Ženitve , Vsaka beseda 1 Din: | za dajanje naslova ali s« šifro pa 5 Din. (30) Striženje 4—5 Din britje 2—3 Din samo v »Rapldu« (zraven Tratnika). Sv. Petra c. 25. 23929-30 Zadovoljiti hočemo nase dame še v naprej ln postrečl z najnovejšimi klobuki. Prssellii smo naš modni salon lz židovske ulice v šelen-burgovo ul. 6/II. ter se p-iooročamo Stuehly -Maške. 26958-30 v vika Oesetla 1 Um. oroči takoj drž. uslužbcnca. Ponudbe na oglasni odde'ok Jutra pod značko »Zvestoba«. 26739 25 Inteligentna dama dobro situirana, bi poročila akademsko na-obraženega gospoda. Za prospekte pošljite 10 dinarjev. Fortuna, Ljubljana, poštni predal 221 26949-25 /J Vsaka beseda 1 Dunj za dajanje naslova ali za šifro r« 5 Din. (29) Elegantno sobo oddam «15 t. m. enemn ali dvema gospodoma. — Naslov v oglasnem odde! ku »Jutra«. 26919 23 Sobo oddam gospodu. Na o?'ed samo dopoldne. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 26936-23 Šivalni stroj dobro ohranjen, kup« F«r do Eriavec. Sp. Šiška — Celovška cesta štev 56'1. 26924 29 Glasbila Opremljeno sobo pa rketira no, s posebnem vbodom, oddam solidni gospodični v centru mesta po nizki ceni. Naslov v og'esnem oddelku »Jutra« 26930-23 Sobo za dve osebi oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 26910-23 Sostanovalko Mirejme mirna družina na Sv Petra cesti štev. 76. 26973-23 Prijetno sobico oskrbo usodno odda Sare, Gajeva III. 26927 23 Flega^no sobo solnčno in mirno, moderno opremljeno, s separatnim vhodom « stopnjic. oddam takoj boljšemu stalnemu gospodu n« M!r'u — Mar-montova ulica štev i s. 26957-23 Prazno sobico lepo. parketirano. nddim v Židovski ulici štev S/T. 2693H-23 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« ali za šifro pa 5 Din. (26) Klavir dobro ohranjen, naprodaj. Na ogled med 2. in 5. uro popoldne. Nasiov v o S 3 > < > SOLIDNE CENE KOKOŠJE, PURJE, GOSJE io RAČJE NAVADNO, S STROJEM CIŠCE-NO to COHANO PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO to FRANKO DOBAVLJA V J VSAKI MNOŽINI £. IPajda, (CaRovec Telefon 59, 60, 3, 4« čitajte Jufrove male oglase, ki Imap uspeh" Vrw:' .. V-:-' • jff - ^. m, -ji V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni stric, gospod trgovski zastopnik danes predpoldne po dolgotrajni, mukapolni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mimo preminil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 9. septembra 1933 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Ulica Stare pravde št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 7. septembra 1933. 10066 Žalujoči ostali. • - .-.- - . j* - A. • -'O V.V: v! .'3 "'-S -t- •• Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Naroano tiskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.