Posamezna številka 6 din
SLOVENSKI
Uredništvo m uprava: Ljubljana. Knafljeva ul 5. telel 55-2J do 55-26. za oglasni odd 58-96, za ljubljanske naročnike 24-63, za zunanje naročnike 38-33	—
Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-90321-6.
POROČEVi
P&h&de&jsko, Ozd&ja
LETO I. ŠTEV. 18
Ljubljana, ponedeljek o. maja 1952
ZAČELA SE JE PREDVOLILNA KAMPANJA V TRSTU
18 predvolilnih shodov v angloameriški coni STO
Trst, 4. maja (Tanjug). Včeraj je bilo v Trstu in vsej angloameriški coni 18 predvolilnih shodov.
Na shodu v tržaškem predmestju Skednju sta govorila zastopnik Enotnih razrednih sindikatov Luksa in predsednik zveze partizanov Ukmar. Luksa je v svojem govoru opozoril Tržačane na nevarnost, ki grozi tržaškemu ozemlju od italijanskega imperializma. Govoril je o pomenu bližnjih volitev ter se pomudil na razbijaškem delu tržaških kominformovcev.
V predmestju Sv. Ana je zastopnik italijansko-slovenske ljudske fronte Bartolo Petronio govoril o podpori, ki jo nudi kominformov-ska partija Trsta italijanskim imperialistom tik pred volitvami. Drugi govornik, zastopnik Osvobodilne fronte Franc Stoka je govoril o dvojni krivici, ki jo trpi slovensko prebivalstvo te cone, zatiranju Slovencev kot delovnemu ljudstvu
Beblerjeva predavanja v Kanadi
New York. 4. maja. (Tanjug). Stalni predstavnik FLRJ v OZN dr. Aieš Bebler je imel med svojim uradnim obiskom v Kanadi več izredno uspelih javnih predavanj. Pretekli ponedeljek je predaval članom kanadskega kluba — ugledne in najvpliv-neiše organizacije v državi, dan po prej pa je imel v Klubu prijateljev nove Jugoslavije predavanje jugoslovanskim izseljencem Ob tej priložnosti sta govorila tudi kanadski major William Jones, eden izmed prvih zavezniških oficirjev, ki je bil med vojno v Jugoslaviji, ter veleposlanik FLR-J v Kanadi Djerma-novič.
Dr. Aleš Bebler je med svojim bivanjem v Ottawi obiskal tudi predsednika kanadske vlade g Saint Laurenta ter zunanjega ministra Pearsona. Bebler je na tiskovni konferenci govoril novinarjem o mednarodnem položaju in problemih Jugoslavije. Fotem je imel govor po kanadskem radiu.
Razbijaško delo tržaških kominformovcev — Govorniki MSI so pozdravljali s fašističnim pozdravom — Bartoli je moral zapustiti govorniški oder — V južni Italiji se Nennijevi socialisti povezujejo z monarhisti in neofašisti
Trsta ter njihovem neenakopravnem nacionalnem položaju.
V Kročanih (občina Dolina) je govoril nosilec kandidatne liste slovenske skupnosti dr. Miro Adamič.
Na trgih Trsta so bili včeraj tudi mnogi iredentistični in fašistični shodi. Na trgu Goldoni so govorili zastopniki monarhistične stranke, za njimi pa zastopniki fašističnega italijanskega' socialnega gibanja' Govorniki so pozdravljali z govorniškega odra s fašističnim pozdravom.
Republikanci se se sinoči prvič v predvolilni kampanji pojavili na trgu Unitä. Hrup, ki je spremljal pojavo predsednika tržaške občine, zastopnika demokrščanske stranke Rartolija na trgu San Giacomo, ga je prisilil, da je rez nekaj minut zapustil govorniški oder v spremstvu policijske straže.
Zastopnik Nennijeve socialistične
stranke Terner, ki je govoril po radiu, je v začetku svojega govora zahteval priključitev vsega STO Italiji, na koncu pa je dejal, da je zahteval »izvajanje določb mirovne pogodbe kot edino mogočo rešitev tržaškega vprašanja«. S tem je dai Tržačanom še en dokaz več za dvoličnost politike kominformovcev v Trstu.
Vladni časopisi poročajo, da je na jugu Italije v nad 60 občinah prišlo do povezave neofašistov in monarhistov z Nennijevimi socialisti. Opozicijski časopisi ne pišejo nič o teh volilnih zavezništvih, pač pa obtožujejo demokristjane, da so se v mnogih krajih združili s tako imenovanimi »nacionalnimi silami«, nea fašisti in monarhisti z namenom, da bi obdržali občinske uprave.
V Rimu se čedalje bolj širijo glasovi o nezadovoljstvu v Nennijevi socialistični stranki. Članstvo stran-
ke posebno v Rimu je nezadovoljno s sklepom vodstva, ki hoče svoje kandidate skupno z zastopniki KP Italije vključiti na Nennijevo meščansko listo. Po nekaterih vesteh so rimska federacija in člani ravnateljstva Nennijeve stranke zahtevali, da nastopi stranka na volitvah z lastno listo, ki bi se pozneje povezala z listo KP Italije. Tako bi se dalo natančno ugotoviti, koliko voiilcev te dobila Nennijeva socialistična stranka, koliko pa KP Italije. Vodstvo KP Italije je po svojih ljudeh, ki jih ima v ravnateljstvu Nennijeve socialistične stranke, vsililo skupno listo, na kateri so pomešani kandidati socialistične stranke, KP Italije in kandidati neodvisne levice. S pomočjo te zamaskirane liste, kakor jo imenujejo vladni krogi, upa vodstvo KP Italije, da bo dobilo večino glasov na občin-, skih volitvah v Rimu.
PREPRAVE ZA SKLENITEV
Splošne pogodbe« z Ne
Kritika bonnske vlade — Ho jasen, da bo prišlo do prekinitve pogajanj
Bonn. 4. maja. Ameriški in britanski uradni krogi v Bonnu sodijo, da bi pomenila prekinitev pogajanj za sklenitev splošne pogodbe veliko nevarnost za Nemčijo. Do tega bi lahko prišlo, če bo ostala zahodnonemška vlada trmasto pri svoji kritiki sedanjega načrta pogodbe. Ti krogi trdijo, da hočejo pogajamja le izbrisati šest let vojne in sedem let okupacije, to pa v okviru, ki ne bi smel izključiti niti možnosti za združitev Nemčije niti sklenitve mirovne pogodbe. Namen teh pogajanj je tudi. da bi se omogočila
Odmevi grško-turških pogajanj v Atenah
Grčija in Turčija sta proti imenovanju italijanskega generala Castiglionija sa poveljnika oboroženih nil Atlantskega pakta sa vzhodno Sredozemlje
Atene. 4. maja. (Tanjug.) Petdnevno bivanje v Atenah uradne turške delegacije s predsednikom vlade Menderesom na čein pomeni nadaljevanje povojnih uradnih stikov med tema sosednjima državama. stikov, ki sta jih začela že 1980. leta Kemal Afatiirk in F.lefte-rios Venizelos. Grško javno mnenje je z zadovoljstvom sprejelo turške zastopnike, z velikim zanimanjem spremljajo razgovore in izrazilo iskreno željo, da hi se čim holj poglobilo prijateljstvo med sosednji-
Spor v ameriški industriji jekla
Washington. 3. maja. (IP.) Ameriško vrhovno sodišče je sklenilo dane« izvesti revizijo zadeve o re-.viziciji industrije jekla. Za ponedeljek je sklicalo prvo zaslišanje o tem. če je vlada ravnala po ustavi, ko je izdala ukaz o rekviziciji. Do dokončne odločitve vrhovnega sodišča o tem’vprašanju bo ostala ameriška industrija jekla v državnih rokah. Vrhovno sodišče je tudi sklenilo, da vlada ne more zvišati mezd niti prevzeti kakršne koli akcije, ki hi spremenila pogoje zaposlitve, brez soglasja lastnikov ameriške industrije jekla.
Zastopnik vlade je izjavil danes da bi utegnilo izvajanje sklepa vrhovnega sodišča utreti pot za novo stavko.
Navzlic pozivu predsednika sin dikata kovinarjev Murrava se nad
4.000	delavcev v tovarnah jekla družbe »Pittsburghsteel« noče vrniti na delo. Delavci pravijo, da nr bodo začeli delati, dokler delodajalci ne bodo privolili na sklenitev kolektivne pogodbe.
uta narodoma. Državniki nbeh držav so dolgo govorili o mnogih vojaških ■n političnih vprašanjih, ki so važna za obe državi. Niti prod razgovori niti po njih ni bilo nič objavljeno o dnevnem redit in uspehu razgovorov. Atenski politični krogi sodijo. da je bila na njih v glavnem potrjena soglasnost v glavnih mednarodnih vprašanjih, izražena želja /a poglabljanjem prijateljstva in rešeno nekaj manj pomembnih vprašanj med Grčijo in Turčijo.
Glede obrambe Trakiie iti bil dosežen noben končen sklep. Navzlii temu kaže. da sta obe državi odločno proti postavitvi italijanskega generala Castiglionija za poveljnika oboroženih sil Atlantskega pakta v vzhodnem Sredozemlju. O določitvi pomorskih sil Grčije in Turčije v okviru Atlantskega pakta še ni bil sprejet noben sklep. Dosežen je bil načelen sporazum o odpravi carine za nekatere predmete, uvedbi direktne telefonske zveze med obema državama in izvedbi melioracijskih del na obmejni reki Marici. Posebna mešana komisija ki zaseda v Ankari, bo sklenila po drobnosti in predložila načrte sporazumov v odobritev vladam obeh držav.
ustanovitev skupne obrambne organizacije, ki zahteva nastanitev tujih čet na nemškem ozemlju, ker so te čete njena edina zaščita. V teh krogih opozarjajo. da so bili dosedanji razgovori popolnoma svobodni in d-a bi bilo zato' nesmiselno, če bi se vnovič vračali k proučevanju vprašanj, o katerih je že bila dosežena soglasnost med štirimi državami.
Se ena stranka vladne koalicije — stranka svobodnih demokratov, je navedla resne ugovore proti splošni pogodbi. Stranka se je izjavila proti dvostranskemu značaju pogodbe in za njen prvotni načrt, ki določa, da podpišejo splošno pogodbo vse zahodne okupacijske sile in zahodnonemška vlada. Ugovori ostalih koalicijskih strank k splošni pogodbi so zavzeli tak obseg, da večina opazovalcev napoveduje, da pogodba ne bo mogla biti podpisana v določenem roku, kar bo odložilo ratifikacijo pogodbe in podaljšalo okupacijski statut za najmanj leto dni. Računajo, da bo to dejstvo vplivalo na poravnavo nesoglasij v vladni koaliciji in da bo splošna pogodba podpisana do 20. maja, da jo bo mogel ratificirati ameriški kongres.
Vzhodnonemška vojska
London, 4. maja (AFP): Današnji »Observer« in »Sunday Times« objavljata vest iz Berlina, po kateri bo načrt o ustanovitvi vzhodnonemške vojske izveden brž ko bo podpisana splošna pogodba med Zahodno Nemčijo in zahodnimi silami. Kakor piše »Observer«, se je začelo v Moskvi 2. maja
zasedanje zastopnikov držav lnform-biroja, na katerem bodo govorili v glavnem o nemškem vprašanju. Namen zasedanja je, da bi pripravil tla za novo konferenco ministrov za zunanje zadeve sovjetskega bloka, ki bi bila po podpisu splošne pogodbe. Zastopniki vzhodnonemških držav naj bi sedaj dali svoje privoljenje za ustanovitev vzhodnonemške vojske.
»Sunday Times« piše, da določa načrt o ustanovitvi vzhodnonemške vojske sestavo enot do 300.000 mož! Za ministra za obrambo je določen sedanji poveljnik vzhodnonemške policije general Vinzenz Müller. Po istem načrtu naj bi bila ustanovljena zahodna armada, ki bo imela svoje oporišče v Sacksen-Anhaltu ter bi imela pet divizij po IS.000 mož, južna armada, ki bi imela sedem divizij na Saškem in v Thiiringiji. armadni zbor s po 15.000 mož na področju zahodno in severno od Berlina ter letalske varnostne sile, ki bi imele 80.000 mož. Vojaške potrebščine bi bile po večini nemške, Sovjet-ska zveza pa bi dobavila mitraljeze in letala.
Preseljevanje v Vzhodni Nemčiji
"erlin, 4. maja. Po sporočilu Urada za informacije vzhodnonemške pokrajine Thüringen je bilo »preseljenih« 1600 kmetov iz občin Gehau in Lessen v okrožju Altenburg. Sporočilo ne navaja kraja prisilne preselitve. Ko so kmete preselili iz vasi, so prišli oddelki delavcev porušit izpraznjene hiše.
Ta ukrep sovjetskih okupacijskih oblasti spravljajo v zvezo s poročili, da so sovjetski geologi našli sloje urana v okrožjih Altenburg, Saatfeld in Rudolfstadt.
Nevarnost za svetovno vojno
ie sedat manjša kot lani
je izjavil Winston Churchill v strojem sobotnem govoru
London, 4. maja (AFP): V govoru, ki ga je imel včeraj po radiu predsednik britanske vlade Winston Churchill, je izjavil, da nevarnost za svetovno vojno danes ni tako velika kot je bila pred enim letom. Pripomnil
POGAJANJA V PAN MUN J0MU
ZDA naj bi korejsko vprašanje rešile z neposrednimi pogajanji z Moskvo
Munsan, 4. maja. Glavne delegacije vojskujočih se strank so imeli lavi kratek sestanek. O sestanku n: bilo objavljeno nobeno sporočilo Prihodnji sestanek bo jutri.
Kakor poroča UP so izjavili zn «(upniki držav, katerih sile se bore na Koreji, med njimi tudi znstnp-
Ka prvomajski paradi v Ljubljani Je pajtopilg tudi Ljudska milica.
niki ZDA, da dokazuje dejstvo, da «o napovedana pogajanja za premirje v Pan Mun Jomu, da niti ena niti druga stran ne želita prekiniti teh pogajanj, dokler je vsaj najmanjše upanje za sklenitev premirja.
Po uradnem gledišču je današnje «tanje prfgajanj tako. da se da brez težav rešiti vprašanje vojnih ujetnikov, pogajanja o premirju pa uspešno končati. Uradni krogi pa ne napovedujejo, kakšen bo izid pogajanj.
Sklenitev premirja je skoraj izključno odvisna od sestave oblike, ki bi Kitajcem in Severnim Korej-cem omogočila privoliti na sklep Združenega poveljstva, da ne bodo repatriirali okrog 100.000 korejskih vojnih ujetnikov, ki se nočejo vrniti v Severno Korejo.
Napovedujejo tudi možnost, da bi ZDA rešile vprašanje Koreje z neposrednimi pogajanji s Sovjetsko zvezo. Novi ameriški veleposlanik George Kenan je sedaj na poti v Moskvo,, kjer l>o z visokimi urad nimi osebnostmi govoril o Koreji it drugih xprajgöjih.
je, da ne verjame, da v zadnjih šestib mesecih ne bi bilo doseženo nobeno zboljšanje. Smotri njegove vlade, je dejal Churchill, so krepitev moralnih in fizičnih sil držav Britanske skupnosti narodov, nerazdružna zveza z ZDA in prizadevanje za zagotovitev varnosti in dosego enotnosti Evrope.
Ko se je dotaknil nato notranjega položaja v državi, je predsednik britanske vlade poudaril, da bo mogla Velika Britanija konec tega leta kriti vse življenjske stroške, seveda s pogojem, da se bo nadaljeval sedanji napredek in da se mednarodni položaj ne bo poslabšal. Dobro znamenje za tc. je krepitev funta sterlings v inozemstvu. Zaloge zlata in dolarjev v šter-linškem področju bi bile do konca leta izčrpane, če ne bi bilo ministrstvo za finance storilo odločnih ukrepov. Na koncu svojega govora je Churchill poudaril, da je izpolnitev upanja za zboljšanje notranjega položaja odvisna od ohranitve miru.
Izjava Averclia Harrimana
Detroit, 4. maja (UP):	Ravnatelj
uprave za vzajemno varnost Averell Harriman je včeraj izjavil, da bo prihodnost sveta negotova tako dolgo, dokler ne bo popolnoma organizirana obramba Zahoda. Sodi pa, da ZDA ne smejo skrbeti samo za vojaško obrambo ker nevarnost na svetu ni samo v tem. ZDA, je dejal Harriman, morajo še naprej podpirati gospodarski in socialni razvoj zahodnega sveta. Govoreč o stalni težnji Kremlja, da bi raz-družil zahodne sile in ustvaril svet slabih in preplašenih držav, Je Harriman dejal, da morajo zahodne sile na take poskuse odgovoriti s še večjo «eqtßostjo is složaostjo.
Alaršal Tito In župan angleškega mesta Conventrvja g. H. Weston. Spreje. mu delegacije iz Conventryja sta prisostvovala pomočnik ministra za zunanje zadeve Leo Mates in predsednik Ljudskega odbora mesta Beograda Dju. rira Jojkif.
LEPA PROSLAVA 10. OBLETNICE
osvoboditve Broda na Kolpi
V slavju delavskega praznika 1. maja so v Brodu ob Kolpi lepo proslavili tudi deseto obletnico osvoboditve svojega kraja, ki ga je leta 1942 na dan 1. maja skupina slovenskih in hrvatskih partizanov s spretno akcijo iztrgala iz sovražnih rok. Ta zgodovinski dogodek je prebivalstvo Broda, Gorskega Kotarja in sosednih slovenskih krajev (okraja Kočevje) dne 1. maja zelo slovesno proslavilo. Od delniške, kočevske in čabarske strani je prišla dolga vrsta kamionov z udeleženci.
Kot uvod v spominsko proslavo je bil 1. maja zjutraj izvršen napad na Brod, ki so ga priredili mladinci predvojaške vzgoje kočevskega in delniškega okraja v sodelovanju z enoto redne vojske JLA. Udeležilo se ga je nad 1000 mladincev. Pri napadu so uspešno sodelovali pon-tonirji, ki so s posebno iznajdljivostjo s čolni in splavi spravili čez Kolpo večje število »napadalcev«. Posebno se je izkazala mladina predvojaške vzgoje kočevskega okraja.
Ob 10. uri so se zbrali na okrašeni tribuni predstavniki oblasti, vojske, Komunistične partije, množičnih organizacij itd. Slavja so se med drugimi gosli iz LR Hrvatske udeležili Josip Brnčič, član CK KP Hrvatske in predsednik Vrhovnega sodišča LR Hrvatske; Nikola Rački,
član CK KPH in sekretar oblastnega komiteja; Jan Lokovšek, polkovnik iz Ljubljane; komisar garnizona Delnice; Jože Klarič, sekretar okrajnega komiteja KPS Kočevje in drugi.
Tov. Josip Brnčič, ki je imel slavnostni govor, je poudaril zgodovinsko vlogo delavskega razreda v svetu in pri nas doma, kjer je izvoje-val slavno zmago nad svojim razrednim sovražnikom in fašističnimi okupatorji. Tov. Klarič in drugi partizanski prvoborci so v svojih govorih oživeli spomin na partizanske borbe na področju Gorskega Kotarja in sosednih slovenskih krajev, kjer je bilo skovano neporušljivo bratstvo in enotnost slovenskih in hrvatskih borcev.
Na poslopju občinskega ljudskega odbora je bila ob tej priliki odkrita spominska plošča v spomin na zgodovinski dogodek.
Popoldne je bil na prostem kul-turno-prosvetni spored, v katerem se je pomerilo več kulturno-umetniških društev delniškega okraja, kočevskega okraja in Čabra v raznih odrskih, folklornih in glasbenih nastopih. Sodelovala je tudi Mestna godba na pihala Delnice. Posebno pa so se odrezali naši Doienjevašča-ni. Pevski zbor Dolenja vas je s svojo ubrano slovensko pesmijo žel največ odobravanja in je moral še in še zapeti.	-ap
Mordecai Ezekiel o kmetijstvu in prehrani v Jugoslaviji
Beograd, 4. maja. (Tanjug). Gospod šimi zastopniki, zaradi česar je bilo Mordecai Ezekiel, namestnik direk-' torja ekonomskega oddelka OZN za
kmetijstvo in prehrano, je izjavil sodelavcu Tanjuga, da se je prehrana v Jugoslaviji v primeri z 1948. in 1949. letom mnogo zboljšala. K temu je pripomogla nova vladna ekonomska politika, katere namen je razvijanje iniciative proizvajalcev in spodbujanje k čim večji in boljši proizvodnji. »Koliko je k temu zboljšanju prehrambenega položaja prispevala tudi ameriška pomoč, je dejal g. Ezekiel, in koliko je posledica nove ekonomske politike, ne morem točno oceniti.«
Gospod Ezekiel, ki je prišel v Jugoslavijo, da bi spoznal oblike tehnične pomoči, ki so nam še potrebne, je bil med desetdnevnim bivanjem v raznih zadrugah, kmetijskih, znanstvenih, gospodarskih in drugih ustanovah ter govoril z zastopniki kmetijskih šol in fakultet in z državnimi funkcionarji. »Povsod sem bil prijateljsko sprejet,« je izjavil g. Ezekiel, »in sem lahko na drobno rešetal mnoga vprašanja’ z va-
Velik uspeh jugoslovanske pevke Zinke Kunc v Washingtonu
Washington. 4. maja. Pri gostovanju Metropolitanske opere v \Va-■hingtomi je pela naslovno vlogo \ Verdijevi »Aidir Zinka Kunc-Mila-nova. Na predstavi je bil navzoč tudi predsednik ZDA Harry Truman s soprogo. Navzočih je bilo tudi mnogo najuglednejših osebnosti iz ameriške prestolnice. Zinka Kunc-Milanov je dosegla velik uspeli. Glasbene kritike washing-tonskih časopisov se na.jpohvaineje izražajo o njeni umetnosti. »Washington Post« piše, da je jugoslovanska pevka pokazala, kako je treba peti to vlogo in da je pela ■dovršeno in z glasom neprekos-Ijive lepote«. Po predstavi je jugoslovanski veleposlanik v Washing-fonu priredil sprejem na čast Zinke Kune in drugih članov Metropolitanske opere. Sprejema se je udeležilo mnogo uglednih osebnosti.
Zdravilišče za gobavce
New Delhi, 4. maja. (Tanjug.) — Vlada države Delhi je odobrila potrebne kredite za zgraditev prve bolnišnice za lepro v New Delhiju. Do sedaj je okrog 500 gobavcev brez nadzorstva tavalo po ulicah in resno ogrožalo prebivalstvo glavnega indijskega nlesta.
moje bivanje v vaši državi zelo koristno in smotrno. Sodim, da bodo prinesla nova načela, na katerih temelje kolektivna kmečka gospodarstva v Vojvodini, zelo dobre uspehe«. Gospod Ezekiel je dejal, da so možnosti za nadaljnje sodelovanje Jugoslavije s FAO ter da se z novo politiko jugoslovanske vlade pojavljajo tudi novi problemi, ki jih bo treba rešiti v najkrajšem času. Pripomnil je, da se bo zavzel, da bo FAO sprejela jugoslovanske predloge.
Mordecai Ezekiel je poudaril, da je bilo opravljeno v Jugoslaviji precejšnje znanstveno delo glede problemov, ki se pojavljajo v zvezi z vodstvom zadrug, da pa so bili precej zanemarjeni nekateri drugi momenti, kot so razvrščanje blaga, pakiranje, razdeljevanje na drobno in debelo, gibanje cen i. dr. Jugoslovanska vlada pa bo nedvomno tudi tem vprašanjem posvetila svojo skrb in v tem pogledu ji bo sodelovanje s FAO nedvomno koristno.
Mordecai Ezekiel je eden izmed ustanoviteljev FAO in velik pobornik pomoči nerazvitim državam. Je znan strokovnjak za vprašanja kmetijske proizvodnje. Ze od leta 1919 sodeluje na tem področju z vlado ZDA, od leta 1933 do 1945 pa je bil ekonomski svetnik ameriškega ministrstva za kmetijstvo. V tem svojstvu je tudi sodeloval pri izdelavi temeljnih zakonov o kmetijskih reformah v času predsednika Roosevelta.
Vreme
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 4. maja ob 7. uri: Nad Biskajskim zalivom še nadalje stoji globoka depresija, ki s svojo cirkulacijo dovaja labilne morske zračne gmote nad vso zahodno in srednjo Evropo. Zato je v navedenih področjih nestalno vreme s padavinami. Nad Ukrajino in spodnjim delom Urala pa se nahajata področji visokega zračnega pritiska, ki onemogočata hitrejši premik ciklonalnih motenj proti vzhodu. — Davi je bilo v Sloveniji pretežno oblačno vreme z najnižjo temperaturo 80 c v Novem mestu. Včeraj je bila naj višja temperatura 240 c v Mariboru in Murski Soboti.
V Ljubljani je bil davi ob 7. uri zračni pritisk 732.1 mm, temperatura zraka 13.80 c, najnižja temperatura 12,4 stopinje Celzija, relativna vlaga 86%.
Stanje voda v Sloveniji: Drava v Mariboru 195 cm, Mura v Radgoni 219 cm, Sava v Radečah 56 cm.
Napoved za ponedeljek: Menjajoče se oblačno vreme s prehodnimi padavinami v obliki ploh. zlasti v popoldanskih urah. Temperatura brez bistvene spremembe. Veter menjajočih se smeri.
N 1	E 1	D 1	E 1	L J	S 1	K A 1	K 1	R 0 N	1	]	K A
Veselo praznovanje
Glej si ga, prelepi mesce maj! To modro nebo, te vesele lastavice; vidiš, kako so veje na drevju vroče od soka vsa zemlja od ljubezni nori. To je pravi čas za veselje, za sproščeno zabavo v naravi.
Kakor ogromen tabor na prostem je bil Grad. Ljudje so posedli že po jasah pod »šancamu, na vrhu, prihajali so od vseh strani, lezli kdove od kod na dan kakor polži ali hrošči, vsi veseli, razpoloženi. Na Gradu ni bilo menda še nikoli toliko ljudi. Ljudje so prav tako gosto zasedli tudi Rožnik in Šišenski hrib, Golovec in hribe v okolici Ljubljane — Šmarno goro. Katarino, Dobeno. mnogo se jih je zbralo na Jančah.
»Kakšen praznik, kakšen praznik*, je govoril sam s seboj in z vsemi. Ki jih je srečaval, star očanec, ki ga je časopisno poročilo o rajanju na Gradu zvabilo iz okolice Domžal v Ljubljano, kjer je doživel toliko veselja, hudomušnosti in burk. slišal toliko veselih norčij in videl toliko srečnih ljudi. Premalo prostora za vse. pred stojnicami se komaj vrste. Ganotje je napolnilo srca in usta. Ljudje si pijejo na zdravje, čeprav se mnogi prvikrat srečajo. S!iš:š smeh. cmokanje in oblizovanje klobas, klokotanje vina po grlu, evrčenje jagnjetine in pečenic. poreden smeh deklet in fantov. vrisk otrok, ki se pode po zeleni jasi, plezajo po »šaneah in si nagajajo. Vse se je razmahnilo v veselost in sproščenost. Tale drži v roki klobaso, oni pečeni kos jagnjeta, onile drži v levici gnjat, v desnici kozarec, tretji obira kokoš, ki jo je prinesel s seboj. Drugi si maše usta z jajci, stegujejo roke za kozarci in steklenicami, ki bratovsko krožijo od enega k drugemu. Tu ni ločenih omizij, vsak ponudi najbližjemu.
»Sirokousiiš se. kdor te sliši, mora misliti, da ne delaš nikoli razen z nstir, je žena krotila razposajenega moža, ki je vesele klatil vsevprek, da se mu je smejala vsa okolica in se mu je žeja poznala na obrazu. Le kdo bi zameri! to razposajenost!
Gneča na levi in desni, spodaj in zgoraj, v drevoredu in na jasah, pod »šancamir in na grajskem dvorišču. v novi gostilni in pri stojnicah. ki so bile založene z vsem. kar si je ta dan poželelo srce. Veseli tari iščejo prostore, da bi. posedli, i se naokrog omamlja vonj po pečenem mesu. sliši se ropot kozarcev in steklenic, prijeten šum. sočne in zvočne šale, krepke domislice. Večeri se. a ljudem se ne mudi, v njih je preveč zgovornosti in dobre volje.
»Devet otrok sp nam je izgubilo«, zaskrbljeno vprašuje varuhinja, ki mladih razposajencev ni mogla vseh krotiti, da so se ji razbežali.
-Samo devet«, norčavo vprašuje drugi.
»No, dva sta že spet tu*, se potolaži varuhinja, ko ji število varovancev povečata dva razposajenca. ki sta pravkar pritekla.
-Rrez. skrbi bodite« s,, spet nekdo oglaša, »kar po zvočniku jih poiščite. takih izgubljencev je danes še več. še starejše kot so tile, bodo nocoj iskale žene.«
Kakor da se je Kurent razživel med nami jn potrdil: Tod žive veseli ljudje. Nekje so se glasno lotili pesmi, prevpili godbo, drugod je vtihnila pesem in se oglasila muzika. ljudje so veselj zaplesali. Spodaj v mestu so zagorele luči. prat tako tudi na Gradu, prižgale so se tudi na nebu in dolgo svetile veselim ljudem.

Dnevi izletov
V	letih zatiranja delavskega razreda je praznovanje 1. maja našlo poseben odraz v izletih, kjer se je manifestirala odločna volja boriti se proti izkoriščevalcem. Na izletih so torej govorili delavski voditelji, danes pa so njihova mesta zavzeli junaki naše socialistične graditve in kulturna društva!
Po Slovenskem Primorju
Primorska je zopet oživela. Tolmin, Cerkno z znano partizansko bolnico »Franja«, Kanal so obiskali številni izletniki, ki niso pozabili, da si ogledajo na gospodarski razstavi v Gorici prizadevanje domačinov. Večja skupina izletnikov pa je na krožnem večdnevnem izletu obiskala Rovinj, Pulo in Opatijo ter se polna vtisov vrnila včeraj zvečer v Ljubljano! Številna izletniška potovanja je pripravilo turistično podjetje Slovenije PUTNIK v Ljubljani kakor tudi njegove poslovalnice v raznih krajih Slovenije. Številni kolektivi pa so sami organizirali potovanja v Opatijo, Crikvenico, Portorož. Brez dvoma je bilo najlepše potovanje kolektiva SAP Ljubljana, ki so obiskali Opatijo, Crikvenico in Plitvička jezera. Tudi PUTNIK v Ljubljani, Celju in Mariboru je pripravil večdnevno potovanje na Plitvička jezera, v Senj, Crikvenico in Opatijo.
Po Gorenjskem...
Številne izletnike pa je potovanje vodilo v številne kraje naše Gorenjske — Bled, Vrbo, Begunje, Bohinj in sotesko Vintgar. V objem planin pa so pohiteli številni planinci, ki so napolnili planinske postojanke v Tamarju, na Komni, Vršiču in Kamniški Bistrici. Številni smučarji pa so včeraj pohiteli pod Jalovec, kjer je smučarski klub Enotnost priredil zadnjo večjo zimsko športno prireditev, ki so se je udeležili številni domači in inozemski tekmovalci!
Poglejmo še okolico Ljubljane. Povsod si srečaval radostne obraze naših ljudi, ki so z veselo pesmijo in ob zvokih harmonike obujali spomine na slavno preteklost. Na Rašici, Katarini, Šmarni gori in Podutiku je bilo nenavadno mnogo izletnikov; največ pa jih je bilo v Iškem Vintgarju, kjer se je vesela pesem razlegala pozno v noč.
Letošnji 1. maj je povsem potrdil tradicijo izletništva ob tem pomembnem delavskem prazniku. Prisrčna so bila srečanja v naravi med delavcem, kmetom, dijakom in inteligentom, ki so živahno —- ob dobrem prigrizku in žlahtni kapljici — obujali spomine na slavne dni naše preteklosti! Vsemu temu pa je dala poudarka še skrbnost pripravljenih kulturnih prireditev in zdrave zabave. Kjerkoli so v teh prazničnih dneh hodili izletniki, jih je spremljalo zelenje, slavoloki, zastave, ki so vsemu dogajanju dali resnično praznični značaj...
Mnogo izletnikov v Ljubljani
V	Ljubljano pa so v teh dneh prispele tudi številne izletniške . skupine iz raznih krajev naše domovine. Med njimi prednjačijo šolski izletniki, ki zelo radi obiskujejo Bled, Postojno in druge privlačne kraje naše domovine. Večja skupina slušateljev politične šole iz Srbije, ki je že nekaj dni na obisku v Sloveniji, je včeraj zvečer prispela iz Bleda v Ljubljano, kjer je prisostvovala v opernem gledališču predstavi »Nižava«. Danes zjutraj bodo obiskali zanimivosti ptujskega okraja in obiskali Strnišče. Ljubljano so obiskale številne izletniške skupine iz Primorske. Gorenjske in Dolenjske, ki jih je navdušila prazničnost in urejenost našega mesta!
Inozemski turisti so bili navdušeni ob proslavah 1. maja
Številni inozemski turisti — nad 120
po številu — so z navdušenjem spremljali prvomajske proslave v Ljubljani. Med njimi bi omenili izletniško skupino ameriških turistov, ki so se v soboto zadrževali v Ljubljani in na Bledu, nato pa nadaljevali 14 dnevno potovanje po Jugoslaviji, kjer bodo obiskali Zagreb, Beograd, Sarajevo, Kotor in Dubrovnik ter številna mesta v Dalmaciji. Ob vrnitvi pa bodo obiskali še Postojnsko jamoi
Z izletniki po jugoslovanski coni Trsta ...
Na obmejnem prehodu Rižana so pripadniki ljudske milice in JLA postavili velik slavolok z napisom — »Naj živi prvi maj, praznik delovnega ljudstva«. Ko je v zgodnjih jutranjih urah prešel začasne meje prvi PUTNIKOV avtofcus z izletniki iz Slovenje, so bili prisrčno pozdravljeni od številnih domačinov, ki so trumoma šli po glavni cesti proti Kopru na veliko proslavo, na kateri so sodelovali člani množičnih organizacij in enot JLA. Prvi avtobus, ki je imel spredaj napis — »Naj živi 1. maj« — si je ie s težavo utiral pot proti Kopru, kjer je bila že zbrana velika množica ljudstva iz Kopra, Pirana, Buj in ostalih krajev jugoslovanske cone Trsta. Proslava 1. maja v Kopru in ostalih krajih istrskega okrožja je imela dvojen pomen — manifestirala je odločno voljo ljudstva istrskega okrožja, da živi z narodi Jugoslavije in še enkrat potrdila solidarnost z borbo delavskih množic v svetu za mir in demokracijo!
V jugoslovanski coni Trsta so letošnji prvi maj proslavili s številnimi športnimi prireditvami, ki so jih obiskali tudi izletniki iz Jugoslavije. Najzanimivejše so bile cestne moto-dirke v Portorožu, kjer so imeli največ uspeha vozači iz Jugoslavije. Izredno zanimanje pa je vzbudila dne 2. maja v Kopru vaja gasilskih enot, ki je navdušila izletnike iz Ljubljane, Celja, Zagreba, Reke in Tržiča. V soboto pa je več tisoč ljudi, med njimi mnogi obiskovalci iz Trsta, obiskalo kulturne prireditve v priljubljenem letovišču sv. Nikolaj, kjer je ljudsko rajanje trajalo pozno v noč!
Izletniki iz Jugoslavije, ki so obiskali prvomajske prireditve v jugoslovanski coni Trsta, so bili povsod prisrčno sprejeti!
MARIBORSKA KRONIKA
Mariborčani so podaljšali svoje prvomajske izlete tudi preko sobote in nedelje. Celo na vedno prometni Gosposki ulici včeraj ni bilo mnogo ljudi. Dober je bil obisk Treh ribnikov, kjer je L maja dotlej zapuščena čolnarna zopet začela služiti svojemu namenu. Čolnarna razpolaga z 10 čolni, ki se jih je razveselila posebno mladina. V pol urni vožnji za 50 din pridno uri svoje veslaške sposobnosti. Tudi v Pekrah pri Mariboru, kjer so včeraj zaključili vinarsko razstavo, je precej Mariborčanov po svoje ocenjevalo razstavljena vina. Cicibančki so s svojimi starši obiskali gradbišče otroškega igrišča in podeč se po suhem bazenu ugibali, kako daleč jim bo segala voda, ko ga bodo lahko uporabljali. Lani jim je bilo obljubljeno za pomlad, zdaj mamice želijo, da bi ga dobili vsaj do poletja.
Samorastniško kulturno društvo »Ivo Polančič« je imelo te dni dokaj skrbi. V soboto zvečer so v dvorani v Strmi ulici igrali dve veseloigri »Ljubosumnost« in »Snubač«. Mariborsko gledališče je v soboto in včeraj zvečer zadnjič odigralo v tej sezoni najbolj
Del kmečkega doma v muzejskem parku v Mori (foto Nordtska museet, Stockholm)
KAKŠEN NAJ BI BIL BODOČI etnografski muze) v Ljubljani
Etnografski muzej sl je 1. 1946 med
drugim zastavil nalogo: Zgraditi lastno muzejsko poslopje z etnografskim parkom. Vprašanje prostorov je namreč že dlje časa pereče, kaj-ti Etnografski muzej gostuje že skoraj 30 let v hiši ..Narodnega muzeja, kjer pa se poleg njega stiskajo še Prirodoslovni muzej. Osrednji državni arhiv Slovenije in Muzejska knjižnica, druga po velikosti v Sloveniji. Etnografski muzej razpolaga s tremi dvoranami, v katerih pa je bilo mogoče razstaviti le okrog 650 predmetov. Tudi upravni in delovni prostori nikakor ne ustrezajo svojemu namenu, da ne omenimo depojev, ki s svojo prenatrpanostjo naravnost zavirajo konserviranje, pregled in študij zbirk. Naj mimogrede povemo, da je muzej od svoje ustanovitve I. 1923 do osvobodi«.ve pridobil ckoli 5700 predmetov, danes pa jih hrani že nad 11.000. Ce bi k temu prišteli še številne etnografske objekte na terenu kot n. pr. značilne stare kmečke hiše, skednje, kašče, pastirske stanove in podobno, potem razpolagamo z gradivom, ki bi ga mogli razstaviti le v novi lastni stavbi m v etnografskem parku. Rešitev tega vprašanja bi hkrati nudila najboljše pogoje za razvoj Etnografskega muzeja v centralno etnografsko-muzejsko Ustanovo v Sloveniji.
Po zamisli sedanjega muzejskega vodstva naj bi bodoči Etnografski muzej tvorila muzejska zgradba z razstavnimi dvoranami, z upravnimi in delovnimi prostori za strokovno in tehnično osebje, knjižnico in čitalnico, s sobo za nove predmete, ki čatkajo ureditve, dalje več depojev, kjer naj bi bile zbirke tudi primemo razstav-l/ene, soba za študij zbirk ter končno nekaj stanovanjskih prostorov. Drugi sestavni del Etnografskega muzeja pa naj bi bil etnografski park ali muzej na prostem. Le-ta bi zahteval deloma ravninsko, deloma bregovito zemljišče, na katerem bi lahko postavili dvanajst do petnajst glavnih tipov slovenske kmečke hiše z gospodarskimi pritiklinami, nekaj pastirskih koč. starih obrtnih delavnic itd. Notranjščina vseh teh stavb, ki bi jih prestavili, s terena v park, bi bila opremljena s pristnim pohištvom, posodjem, orodjem, j našami itd. Jasno je, da bi bila pri-j roda terena primemo vključena v j park, ki bi nam pri njegovi ureditvi j
obiskano dramo »Romeo in Julija«. Mnogo zanimanja je bilo tudi za itali-; janski film »Grenki riž«, ki so ga začeli predvajati v kinu »Partizan«.
V soboto je gasilska milica v Klo-derščici pri Sladkem vrhu zajezila požar ter preprečila s tem precejšnjo ! škodo. Gorelo je stanovanjsko poslopje j in cenijo škodo na 90.000 din. M. S.
deloma služil za vzor Nordijski muzej s svojim svetovnoznjanini oddelkom »skansen«.
Za prostor, na katerem naj bi se zgradilo poslopje Etnografskega muzeja in uredil park, bi bila dva predloga: Teren gostilne »Cad« z Rožnikom in Drenovim gričem ali pa Cekinov grad z okolico. Vsekakor bi bolj ustrezalo »Cadovo«, kjer bi na ravninskem svetu zgradili muzejsko poslopje ter ravninske tipe slovenske kmečke hiše. po pobočju pa pastirske koče ter razne gorske tipe hiš. Tako bi nastalo posebno slovensko etnografsko naselje, ki bi privabljalo tujce, domači javnosti pa nazorno prikazovalo razvoj slovenske ljudske kulture, posebej še arhitekture. Vsekakor bi z etnografskim parkom bila v veliki meri razbremenjena zaščita nepremičnih etnografskih spomenikov na našem podeželju. Dolinico v bližini gostilni Cad bi mogli preurediti v gledališki prostor, kjer bi muzej ali pa dTuge ustanove ter ljudsko-prosvet-r.e organizacije prirejale folklorne festivale. V dvoranah muzejske zgradbe bi bilo predvsem razstavljeno gradivo, ki bi ga ne mogli v dovoljni meri prikazati v etnografskem parku, kakor n. pr. ljudska glasba, pravo, vezenine, umetnost i. p. Dalje bi bile posebne razstave, ki bi upoštevale zgodovinsku-razvojne vidike ali pa bi prikazovale izdelke slovenske domače obrti. V tem primeru bi bilo hkrati rešljivo vprašanje bodočega muzeja naše domače obrti.
Ta načrt je res velikopotezen in za današnje prilike morda na videz drzen. Ce pa pomislimo, da bi Ljubljana ko* glavno mesto LRS in kulturno središče Slovencev s tako urejenim Etnografskim muzejem prav gotovo ogromno pridobila, da ne omenimo velikega pomena takega muzeja za slovensko etnografijo ter varstvo etnografskih spomenikov, nam trenutne štednje ne smejo zabranjevati, da ne bi že danes razpravljali o tem velikopoteznem načrtu ter se pripravljali na njegovo uresničenje.
Ko dajemo v javnost načrt za tako
rešitev bodočega Etnografskega muzeja, otvarjamo hkrati o njem diskusijo. Želimo, da bi o njem izrazili svoje mnenje predvsem arhtekti in drugi naši kulturni delavci. F. S.
NEKAJ NASVETOV
Steklo in kristal zelo dobro umiješ z zmesjo soli in kisa.
Majhne madeže rje odpraviš s po-kromanih predmetov, če jih zdrgneš s krpico, namočeno v amoniaku.
Občutljive tkanine namakaj pred pranjem kako ur0 v mlačni vodi, ki si ji dodala nekaj bikarbonata (1 žličko bikarbonata na 1 liter vode).
GLEDAM
Ponedeljek, 5. maja: Miran. IreneJ. Torek, 6. maja: Janez, Zdemir.
SPOMINSKI DNEVI
6- V. 1Ä18. Rojen v Trleru ▼ Renaki Prusiji Kari Marx, ß. v. 1846. — Rojen poljski romanopisec Henrik Sienkiewicz.
5. V. 1943. — Spopad Kamnl&ko-sa-vlnjskega odreda z Nemci na Špiku, ß. v. 1945. — Osnovana narodna vlada Slovenije v Ajdovščini pod predsedstvom tov. Borisa Kidriča.
5. V. 1945. — Zbor partizanov na Smo-kuški planini pod Stolom za poslednji napad na Celovec, kamor so vkorakali 8. maja.
Kaj je na sporedu:
MESTNO GLEDALIŠČE. LJUBLJANA Gledališka pasaža
Torek 6.. ob 20: s. N. Behrman: »Zgodba njenega življenja«.
Breda 7., ob 20: J. B. Priestley: »Inšpektor na obisku«.
Četrtek 8., ob 20: S. N. Behrmaiu »Zgodba njenega življenja«.
Koncert!
Anton Trost bo koncertiral drevi ob 20.15 v Filharmoniji.	122-n
Repriza koncerta del Ramovša. Preka, Cigiiča in Gobca v torek ob 20.15 v Filharmoniji. Izvaja zbor in orkester Slov. Filharmonije; dirigent Jakov Cipci.	123-n
Marija Tomčeva bo pela v sredo zvečer pesmi in arije iz domače in tuje literature. Pri klavirju Marijan Lipovšek.	'	124-a
PREDAVANJE
Planinsko društvo LJubljana-matica
bo priredilo v sredo 7. maja ob 20. url v Domu sindikatov predavanje znanega avstrijskega alpinista Hans Gseil-manna »V stenah Dolomitov« s krasnimi barvnimi diapozitivi.	122-a
v kinu
Kino »UNION«: itallj. film: »Glumači«. Tednik. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30.
Kino »MOSKVA«: mehiški film: »Biser«. Tednik. Predstave ob 16, 18.15 In 20.30.
Kino »SLOGA«: italij. film: »Grenki riž«. Tednik. Predstave ob 16, 18.15 in 20.30. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Kino »TRIGLAV«: amer. barvni film: »Irena Forsyte«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 17 dalje.
Kino »TIVOLI«: Amer. barvni film: »Trije mušketirji«. Predstava ob 20. Kino »SISKA«; amer. film: »Lassy se vrača«. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic ob 15 daije.
v radiu
PONEDELJEK
Poročila ob 5.15, 6.00, 12.30, 15.00, 10.30 in 22.00 uri. — 5.00—7.00 Pester giasoe-ni spored — vmes ob 5-20—5.25 Oojava dnevnega sporeda; 5.50—6.00 Jutranja telovadba; 6.30—6.40 Pregled tiska in radijski koledar; 12.00 Pesmi s.oven-skih skladateljev; 12.40 Zabavna gias-ba — vmes objave; 13.00 Dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori; 13.10 Resna glasba z vedre plati; 14.00 Pregled knjižnega trga; 14.10 Od melodije do melodije; 15.10 Zabavna glasba — vmes objave; 15.30—16.00 Šolska ura“za nižjo stopnjo — Dr. Bogomir Magajna: Mi-lanček pri zdravniku: 18.30 Poje komorni zbor Radia Ljubljana pod vodstvom Milka Skoberneta; 19.ou 17. lekcija rečaja francoskega jezika; is.15 Koncert saksofonista Srečka Dražila, pri kTavirju Dana Hubadova:	19.40
Zabavna glasba — vmes objave; 20.00 Tehodor Storm: Iz novel (literarna oddaja); 20.20 Simfonični koncert Radia Ljubljana: 22.10 Pregled sporeda za naslednji dan; 22.15—23.00 Plesna glasba. — Oddaja Radia Jugoslavija za inozemstvo na valu 327.1 m: 23.00 do 23.15 v poljskem jeziku; 23.15—23.30 v nemškem jeziku.
ItfiimiiHimiRHtiim
Ne jejmo prevročih jerli!
Prevroče jedi škodujejo želodcu in zobem, zato jih ne jejmo. Prevročo jed požremo, namesto da bi jo prežvečili. Hrana se zaradi tega ne pomeša dovolj s slino in želodec je dobro ne prebavi. Vroča jed tudi opeče jezik, nebo ali želodčne stene. Včasih čutimo, kako nas v želodcu peče, če použijemo kaj vročega. Z uživanjem vročih jedi si lahko nakopljemo bolezen, ki se večkrat lahko razvije celo v raka.
S KOLESOM . . .
Ko si je Christian Ludvik Drais (prav letos je poteklo 100 let od njegove smrti) 1817 v Sauerbronnu izmislil stekalno napravo in z njo tako rekoč postavil temelje sedanjemu kolesu ali kalcor pravimo s tujko, biciklu, mu ni šlo za tem, da bi uresničil stori sen leteti nad pokrajino, ampak za to. ker se je hotel hitreje gi-
Karl von Drais s svojo stekalno napravo, ki je bila predhodnik današnjega kolesa.
bati kakor drugi ljudje. Iznajdba njegove stekalne naprave ga je spravila ob službo in komorniško čast in namesto priznanja je bil pri ljudeh deležen zasmehovanja.
Kako nezaslišano dolga je pot od tedaj, od prvih začetkov pa do današnjega kolesa: koliko sprememb je napravilo to prevozno sredstvo od lesenega ogrodja preko vrtoglavo visokih koles in do sodobno tehnično izpopolnjenega vozila! Pa koliko veselja imajo danes stotisoči, ki se lahko usedejo na kolo in se odpeljejo z njim na prvi daljši izlet. Ni vozila, ki bi terjalo tako malo prostora. Na pedala pritiskamo, kolesi se vrtita in mnogo dlje lahko pridemo kakor peš. V dobrih sto letih je ta koristna naprava imela nenavaden razvoj. Danes se usedemo nanjo, pa nas popelje v službo, na izlet, na kopanje, čez hrib in dol, k vodam in morju. Kako ožive mestne ulice v jutru in opoldne, ko se stotine kolesarjev odpravlja v službo in se
spet vrača domov ali ob nedeljah in prostih dnevih v poletju, ko vse hiti na kolesih iz mesta na Savo, Soro, k vznožjem planin, na prireditve itd. Na majhnem sedežu sedimo, mirno opazujoč naravo se vozimo po naših lepih krajih sami, v dvoje ali v veseli izletniški skupini.
Številna kolesarska društva pri nas, razvit kolesarski šport, izredno veliko število koles pred tovarnami, uradi i. p. potrjujejo, da ima kolesarstvo pri nas dolgo tradicijo. Poprej je že bilo, ko še nismo poznali asfaltnih in betonskih cest in ki so kolesarjem prinesle mnogo užitka, saj je vožnja po njih bolj prijetna in brez prahu, kolesarji se ne hudujejo nad avtomobilisti, ki so jih na prašnih cestah prehitevali in puščali v oblakih prahu — vsega tega na asfaltnih cestah ni več. Danes je mnogo lažja daljša pot s kolesom kakor nekoč, saj z raznimi prestavami olajšamo vožnjo, vozimo navkreber, kamor bi brez njih ne mogli, z dobrimi zavorami pa se prav tako lahko in brez skrbi spustimo po strmih klancih navzdol.
Kolesarstvo je zelo povečalo naš turizem, obisk naših izletniških krajev in bi bilo prav, če bi k planinskemu vodiču dobili ustrezen priročnik za kolesarske izlete. Ze pred vojno so bili kolesarji izletniki združeni v veliki mednarodni organizaciji, imenovani Allianz Internationale de Tourisme (AIT), ki je imela svoje podružnice po vsej Evropi, zlasti v Angliji in Italiji. Švicarji so v lanskem poletju organizirali mednarodni kolesarski izlet. Takšna prireditev je pritegnila mnogo tujcev in inozemski kolesarji so tvorili posebno skupino turistov. Vsekakor koristna pobuda, ki bi poživila utdi naš turizem.
V toplih dneh kolesarji na poseben način oživljajo našo pokrajino. V poletnih dneh, zlasti ob prostih dnevih jih srečujemo na širokih cestah prav tako kakor na poljskih poteh in samotnih stezah, ki vodijo k vodi, na lepe jase, v senčne kotičke. Stranska
pota, po katerih ni avtomobilskega prometa, so kolesarjem v teh dneh še posebno priljubljena, od glavnih in avtomobilskih poti vstran je zmeraj več naravnih lepot, ki jih kolesar tudi laže uživa na svoji vožnji, kakor avtomobilist na široki cesti.
Na naših vožnjah s kolesom pa na nekaj ne smemo pozabiti — na pešce. Mnogim je tudi izlet peš prav tako v zabavo, kakor drugim s kolesom. Se več stika imajo z naravo in njenimi lepotami, še laže se ustavijo, kadar jih kar koli pritegne. Zato jih na njihovih sprehodih in izletih po stranskih poteh prav tako vznejevoljijo kolesarji, ki divje vozijo, kakor brezobzirni Vozači avtomobilov na širokih cestah. Kolesarji-izletniki, ki opravijo svoj izlet deloma s kolesom, deloma peš, so na takih izletih obzirnejši kakor kolesarji, ki vozijo kakor čez drn in strn in bi se najraje vozili še po stopnicah, če bi šlo.
Kmalu bo čas kopanja in na cestah k našim vodam bo mnogo več kolesarjev kakor izven kopalne sezone. Skupinski izleti na kopanje so lepa priložnost, da ob njih krepimo tovarištvo, da smo na vožnji previdnejši, da krotimo nekakšno turistično samo-
voljnost. Skupinski kolesarski izleti utegnejo postati šola, ki pomaga oblikovati naš znaačj. In ko začenjamo letošnjo sezono kolesarskih izletov, želimo, da bi se na njih odpočili, naužili lepot, navezali kar največ tovariških stikov in na njih spoznali lepote narave, naše zemlje in delo našega človeka na njej!	°
Se kratek pogled v zgodovino kolesarjenja in kolesarskega športa. Kolesarstvo v Evropi je staro dobrih 70 let. Konjski šport je dal pobudo, da je tudi kolesarjenje začelo dobivati športni značaj — sposobnosti konja so veljale za merilo kolesarjevega znanja. Da pa kolesarjenje lahko služi še za kaj drugega kakor samo za tekmovanje, so odkrili Francozi. Poleti 1875 so časopisi poročali o nenavadnem uspehu: madžarski poročnik Zubowitz je na kobili »Caradoc« v 15 dneh prijezdil z Dunaja v Pariz. To je bil vsekakor rekord v jezdenju. Kobila je seveda kmalu nato podlegla. Kolesarji so hoteli dokazati, da so še hitrejši in da lahko dosežejo tak rekord, ne da bi trpeli škodo. Dva vodeča francoska kolesarska kluba — Veloce-Club đ’An-gers in Velo-Sport de Paris sta določila 2 svoja najboljša kolesarja, da to
dokažeta. Oba — Laumillič in Pagis, sta vozila na takrat običajnih »bicycles« (visoka kolesa s polnimi gumijevimi obroči), težkih 25 kg in angleški novinar Saunders ju je z vlakom spremljal in kontroliral njune vožnje skozi mesta. Dne 12. oktobra 1875 sta v Parizu startala. Prve dni vožnje do meje sta vozila v dežju in sta šele v Alzaciji prišla na suhe ceste, kar jima je omogočilo hitrejšo vožnjo. Na Wiir-tenberškem in Bavarskem sta vozila po zelo slabih kamnitih ali močvirnatih cestah. Kolesa so bila zmeraj manj uporabna za vožnjo. Takrat še primitivni kroglični ležaji so se obrabili in večkrat sta morala kolesa prenašati. Z obodov so se odtrgali gumijevi obroči. Enajsti dan vožnje sta imela do Dunaja le še 23 km. Pagisovo kolo je bilo neuporabno. Mar naj res ostane konj zmagovalec? Nikakor! Laumiillie je vozil sam dalje in prišel na Dunaj v nedeljo, 24. oktobra zvečer ob 11. uri. V ponedeljek zjutraj e je z vlakom za njim pripeljal Pagis. Z velikimi naslovi so časopisi po vseh deželah poročali: »Nov način potovanja, 1245 km v 12 dneh in 10 urah z biciklom!«
Tu je začetek kolesarjenja na potovanja in izlete. Ce je danes kolesarstvo tako razvita športna panoga in tako koristno prevozno sredstvo, je k temu omenjena tekma prav gotovo mnogo prispevala. V splošnem je bilo kolesarjenje do osemdesetih in devetdesetih let preteklega stoletja bolj zasebna pravica redkih klubov in manjših družb tako na kontinentu kakor onstran Kanala, kjer je domovina športa. Po letu 1891 je kolesarjenje prišlo v modo in so se tudi že začele prve večje kolesarske dirke na progi Bordeaux—Pariz in Pa ris—Brest—Paris. Kolesarjenje je kmalu postalo neizčrpen vir veselja, zabave in zdravja in je dobilo neverjetno mnogo vnetih zagovornikov. Sloviti romanopisec Emile Zola je bu 1893 navdušen kolesar in je kolesar tenju napovedal veliko bodočnost »Samo lenuhi bodo govorili, da je kolesarjenje nezdravo«, je pisal. Znani italijanski fiziolog in antropolog
Prijetni so izleti s kolesom
Mantegazza je bil prav tako navdušen kolesar. Angleška tovarna Cook and Son je prirejala kolesarske izlete na kontinent, da bi tako popularizirala kolesarjenje. Car Nikolaj in drugi tedanji odličniki so bili navdušeni kolesarji. Časopisi so takrat pisali, da je ruski car odličen kolesar, ki se lahko pelje s prekrižanimi rokami ali pa med vožnjo na kolesu celo strelja ptice. Pisatelj Lev Tolstoj se je naučil kolesariti, ko mu je bilo 67 let. Italijanski skladatelj Giuseppe Verdi je bil star 83 let in angleški državnik Gladstone je bil že v devetdesetem letu, ko sta se učila voziti kolo in sta potem ob vsakem vremenu delala izlete.
Kolo ima danes kljub napredku motorizaciji zmeraj več navdušenih privržencev. Nekatere dežele — Anglija, Nizozemska. Italija, Avstrija in ne med zadnjimi tudi Slovenija imajo zelo razvito kolesarstvo. K temu niso pripomogli samo športniki, ampak predvsem vsakdanje potrebe — skrajšati si razdaljo, tekmovati z dragb-cenim časom in z naicenejšim prevoznim sredstvom utešiti žeijo po potovanju, po izletih.
Kolo — najbolj koristno in najbolj množično prevozno sredstvo našega delovnega človeka
PONEDELJSKI POROČEVALEC
St. 18 I S. maja 1952
I
gocna, kot oglje Crna brada ga je delala starejšega, kot je bil v resnici. Nenavadno mladosten pa je bil blesk njegovih velikih, temnih oCi. Z drugim pogledom je bilo videti skoraj le te oc i ...
(Pri Heineju se Je pravkar mudil njegov hišni gospodar, po imenu Rozier, ki je prišel terjat šestmesečni zaostanek stanovanjske najemnine. Heine mu je predstavil vstopivše-ga prijatelja Karla Marxa.)
Marx je opazoval gospodarja s tistim napetim zanimanjem, ki ga je posvečal vsakemu človeku.
Nato se je obrnil nanj kratkim skoraj odgovor zahteva-	Karl Marx
joči m c’ im:
»Vi ste tovarnar, gospod Rozler.n
»Da, — to se pravi, pravzaprav šele od danes. Po poklicu sem iglar.n Marx ga je še vedno vprašujoče motril in Rozier je nadaljeval: »Od danes imam stroj. Doslej sem imel le mlin za igle z vodnim kolesom. In prej ie delavnico.«
»Gospod Rozier se Je s svojim delom sam povzpel kviškuti, je pojasnjeval Heine, vesel, da se je pogovor zasukal v drugo smer.
Marxa je snov že povsem zajela. »Tako, stroj imate, tako. tako. Torej ste pretežni del svojih delavcev odpustili?«
»Zaenkrat sem pač moral, gospod doktor. Nisem storil tega rad. Saj sem bil končno tudi sam delavec. Le da bi mogel živeti, sem tedaj odprl lastno delavnico. Leta 1S30. sem še stal z delavci na barikadah. Povem to brez sramu. In bora spet z njimi, če... a
»Ce...?«
»Ce bi bila svoboda spet ogrožena!«
»Vaše svobode ne bo ogrožala nobena vlada, gospod Rozier!«
»Da povem po pravici, tudi sam mislil ' da ne. Delu in inteligenci so odprta vsa vrata, kot prav pravi gospod minister Guizot.« Rozier je bil v svojem toku; postal je zgovoren. »Vidite, veliko upanja stavljam v svoj stroj. Več bom izdeloval, ceneje bom izdeloval.«
»To boste res — pa drugi tudi.«
»Seveda. Jim ne zavidam. In kar se tiče delavcev — spet ji), bom nastavil, ko bom imel nove stroje. In nove stroje bom imel, ker bom prodajal na veliko.«
»Tega ne boste, gospod Rozier!«, je ostro odvrnil Marx.
"ozier ga je osupel pogledal. »Zakaj pa ne?«
»Ker boste Vi in Vaš! sotovarnarji izdelali več igel, kot jih bo sploh treba, gospod Rozier!« -(Stroj za bucike n. pr. izgotovi 450 komadov v minuti, op. prevajalca.)
»Pa prirastek prebivalstva?«
»Vaši stroji ne prineso nobenega prirastka prebivalstva.«
»In rastoča blaginja ...?«
»Prav danes ste sami pomogli njeni rasti z odpustom delavstva, a?«
Gospod Rozier se je užaljen dvignil. »Gospod, življenje hvalabogu ni nobena računska naloga!«
»Ne, toda delamo jo iz njega.«
»Gospod Heine — do jutri opoldne pričakujem Vašo najemnino!«, je še napihnjeno Izjavil Rozier in odšel...
Marx se ni ganil... le ustnice so se premikale. Dejal je: »Ta človek ne bö več stal z delavci na barikadah; ali pa vsaj ne za delavce. Ima hrepenenje Po pravičnosti in smisel za bratstvo. Ima pamet, Ima srce. Goji čustva in se bori za ideale. Pa mu ne bo nič koristilo. Njegov stroj ni podrejen nobenemu idealu. Ne pravičnosti. Ne bratstvu. Niti razumnosti. Odtujuje ga od njegovih soljudi, odtujuje ga od njega samega.«
Nenadno je stopil k Heineju in ga zagrabil za prsi:
»Vi ste pesnik, prijatelj Heine; Jaz sem filozof. Vi hočete spremeniti srca. Zato Vas imam rad. Jaz hočem spremeniti možgane. Oboje je zaman. Niti gospođa Rozierja ne moreva spremeniti. En sam stroj za igle je močnejši kot mi trije. Prijatelj Heine: spremeniti je treba razmere ...!«
Prevedel Viktor Pirnat
ljndi rešuje svoje domove
Nedavne poplave, ki so bile največje v zgodovini ZDA, so zajele na tisoče hektarjev zemlje ob rekah Missouri, Mississippi in Red River ter njihovih pritokih; položaj je bil tako nevaren, da so v ogroženih državah (Minnesota, Dakota, Wisconsin, Jowa in Nebraska) delno mobilizirali vojsko. Nevarnost je po treh tednih minula in tisoči ljudi se vračajo na svoje domove, da bi z lastnimi silami in državno pomočjo popravili razdejanje. Po površnih računih je bilo samo v mestih za nad 200 milijonov dolarjev škode. Britanski novinar Kenneth Harris je v dneh, ko je bila povodenj najve*ja, napisal zanimivo reportažo iz zelo ogrožene Omahe v Nebraski, kjer je po dveh tednih neprekinjenega dela meščanom uspelo rešiti svoje domove.
Z letalom lahko letiš tudi 800 km
ob reki Missouri severno od Omahe in povsod boš videl isto: širok pas rjave umazane vode, iz katere gledajo strehe hlevov, pa tudi prva nadstropja stanovanjskih hiš. Na nekaterih mestih je povodenj široka tudi po 30 km na vsako stran reke. 80 km severno od Omahe so hiše, ki so po navadi 12 km od obale reke, popolnoma pod vodo. (Tod je voda dosegla tudi 8 m). Tod in ondod, kjer so mesta ali vasi zgradile nasipe, se rjavi pas zoži in je za nekaj kilometrov ožji, nato se pa spet razširi na polja.
Omaha je kot oblegano mesto Prva naloga je bila povišati nasipe, da bi bili sposobni zadržati vodo, ki je dosegla 10 m nad normalno, namesto 7 metrov, za katere so bili zgrajeni. Pred desetimi dnevi je prišlo v mesto 8000 vojakov, ki so s pomočjo tisočih meščanov kopičili na že obstoječe nasipe vreče s peskom in lesene ograje. Ob tem nasipu teče voda, ki je že sedaj 5 m višja kot so ceste v mestu. Ce bi se nasip podrl na enem samem mestu, bi 12 milijonov litrov vode v sekundi s hitrostjo 12 km na uro zalilo skladišča ob železniški postaji in glavne tovarne mesta, ki je središče
živinorejskih krajev ZDA, poleg tega pa zbirni center za koruzo. Tudi bi voda popolnoma poplavila domove 30.000 ljudi v mestu Council Bluffs na nasprotni strani reke.
Kjer je nasip dober in so ga zvišali, ga nadzorujejo posebne patrulje, ki poročajo krajevnemu štabu o vsaki spremembi z majhnimi radiooddajnimi postajami. Nevarno je namreč, da bi voda spodkopala nasip in izbruhnila kakor gejzir na notranji strani
*
V Council Bluffsu stražijo domove vojaki z nasajenimi bajoneti, da bi preprečili ropanje. Vendar so v vsem tem času zalotili samo enega samega človeka, ki se je skušal okoristiti z nesrečo drugih.
Se nikoli niso bili prebivalci katerega koli mesta tako enotni. V vsakem času je vsaj 15.000 ljudi na delu na nasipu. V škornjih in delovnih oblekah so poslovni ljudje, odvetniki, novinarji, delavci, beli in črni, gospodinje itd., ki se vsi enako trudijo, da bi preprečili katastrofo. Posadka dela po 12 ur in delo je težko...
Beseda o sončnikih in dežnikih
Čeprav je športna usmerjenost sodobnega mlajšega rodu dežnik potisnila med skoraj najbolj nerabljene predmete, ga starejši moški in ženske
V srednjem veku so nad odličniki nosili »dežmk — znak moči«
Zgodovina MaveuUa
Predstavljajte si, kaj bi bil svet brez avtomobilov, brez kamionov, brez avtobusov, brez letal, brez telefona itd. Pomislite, kaj vse bi manjkalo sodobni civilizaciji! Moderno življenje je odvisno od kavčuka. Toda, kaj pa je pravzaprav kavčuk in od kje prihaja?
Botaniki govore o »hevea brasilien-sis«, to je kavčukovo drevo, ki divje raste v dolini Amazonke v Južni Ameriki. Drevo doseže 15 metrov višine, r.;egovi ovalni temnozeleni listi so
algi 20 cm in rastejo v skupinah po .n. Kevea zahteva toplo in vlažno podnebje m letno 175 do 250 cm padavin. Življenjska doba tega drevesa še ni znana, vendar pa ni manjša od 40 let.
Kavčuk so odkrila in uporabljala indijanska plemena še pred odkritjem Amerike. Krištof Kolumb je baje videl domačine igrati se s kavčukastimi žogami. In če lahko verjamemo zgodovinarju dvora Filipa II., so prinesli nekaj teh žog tudi španski kraljici Izabeli. Toda čeprav so prihajali v Španijo in Portugalsko od vseh strani srednje m južne Amerike predmeti iz kavčuka kot žoge, obuvala in pokrivala, se vendar še tri sto let po Kolumbu ni našel pravi način izkoriščanja te snovi. Sele leta 1745 je Francoz Charles de la Condamine sprožil na Akademiji znanosti v Parizu prvo znanstveno in trgovsko zanimanje za kavčuk. Akademija je poslala Conda-mina v Ekvador na raziskovanje, in ta se je po štirih mesecih potovanja vrnil in prinesel s seboj novo snov, ki so jo domačini v Ameriki imeno-
vali »kauču«. Vendar pa v tej dobi še niso poznali snovi, ki bi topila kavčuk.
Leta 1763 sta kemik Macquer in fizik Herissant odkrila, da se kavčuk topi v terpentinu, toda predmeti, ki sta jih oblikovala, so postali na vročini lepljivi, na mrazu pa krhki. Macquer je svoja raziskovanja nadaljeval m končno je začel uporabljati za topilo eter. Prva tovarna kavčuka je bila verjetno postavljena leta 1811 na Dunaju. Leta 1839 je Anglež Goodyear odkril vulkanizacijo. Goodyear je spoznal učinke vročine na mešanico kavčuka in žvepla razmazanega na blago povsem slučajno. Nekoč je pustil košček tega blaga celo noč v dotiku z vročo pečjo. Ta košček je razpokal kot sežgano usnje. Goodyear je takoj zaslutil važnost svojega odkritja, ker pa ni našel nikogar, ki bi mu posodil kapital, je čuval svojo skrivnost pet let.
Angleža Goodyear in Hancock sta bila prva, ki sta začela gojiti drevo hevea v Angliji. Leta 1873 so poslali iz Brazilije tovor semen hevea, ki pa se je skoraj ves izgubil v morju. V Anglijo je srečno prispelo le 200 semen. Od teh 200 semen je vzklilo v Angliji le 12. Sest sadik so potem poslali v Kalkuto, toda vse so poginile. Oskrbnik botaničnega vrta v Londonu je tedaj naročil iz Brazilije več ton semen hevea. Ta tovor je srečno prispel v Liverpool. Od 70.000 vsajenih semen jih je 2800 vzklilo. Od teh so 1919 sadik poslali na Ceylon, kjer so
jih presadili. To je bil začetek nove kulture, ki je prinesla Daljnemu vzhodu na milijone dolarjev zaslužka in omogočila Združenim državam mogočno avtomobilsko industrijo.
Sledila je doba preizkušenj podnebij, krajev in metod gojitve kavčukovega drevesa. Treba je bilo sedem let, da je iz semena zraslo drevo, sposobno, da lz njega priteče surov kavčuk Leta 1889 so na vsem Daljnem vzhodu pridelali komaj pol tone kavčuka. Leta 1910 je proizvodnja narasla na 8 ton tn šele leta 1912 je proizvodnja kavčuka na Daljnem vzhodu prvič presegla proizvodnjo v Braziliji. Kavčukove plantaže so se neznansko hitro širile, vloga kavčuka pa je naraščala iz dneva v dan. V petdesetih letih je postal kavčuk prepotreben za življenje modernega človeka. Uporabljajo ga na stotine načinov in brez dvoma je še nešteto neodkritih možnosti uporabe te čudovite snovi.
Drevo, 1» katerega pridobivajo kavčy&
Suša in draginja v Argentini
Medtem ko smo Imeli v Sloveniji nad 4 nj snega, je bila v Južni Ameriki, posebno v Argentini, huda poletna vročina, ki Je povzročila veliko sušo. Od lakote in žeje je poginilo na stotisoče glav goveje živine. Zato je bila prisiljena uvesti ta država, kjer pojedo največ mesa, enkrat v tednu »brezmesni dana.
Suša ni ostala brez vpliva na cene živil. Krub se je podražil in povrh tega ni več bel. Argentinci so prisiljeni štediti in doma manj trošiti, ker sicer ne bi mogli izvažati predmetov, ki so zelo iskani na svetovnem trgu: kože, meso in mesne konzerve ter ro-ževina. Gospodinja, ki Je pred tremi leti porabila za gospodinjstvo 100 pesov, potroši sedaj nad 600 pesov.
Ogromen obisk Metropolitanskega mnzeja
Nevvyorški Metropolitan Museum of Art je v letu 1951 zabeležil 2,263.336 obiskovalcev. To je šestič odkar obstaja muzej, da je v enem letu število obiskovalcev te institucije preseglo dva milijona. Rekordni obisk v letu 1951 je še bolj značilen zaradi dejstva, da je bilo zaradi obnovitvenih del več dvoran muzeja nekaj mesecev zaprtih. Preteklo leto so se muzejske zbirke tudi znatno obogatile, saj je prav lani nabavil muzej več slik Van Dy\ka, Leonarda da Vincija, Goye in Ueool«.
.... ........
prištevajo med nepogrešljivi del garderobe. Malokdo pa pomisli, kako daleč v zgodovino kulturnega sveta sega uporaba sončnika in dežnika in kako pomembno vlogo je imel m jo ima še danes zlasti v deželah Daljnega vzhoda.
Zgodovina sončnika je zelo stara, saj sega nazaj v najbolj zgodnjo dobo človeške zgodovine Bližnjega in Daljnega vzhoda; na Kitajskem n. pr. so ga že poznali 2000 let pred našim štetjem.
V grški antiki srečamo sončnike najprej pri slovesnih obhodih v čast bogu Bakhu: razpete so držali nad kipi ali poosebljenimi božanstvi prav iz religioznih nagibov. Tudi pri »Eleu-therijah«, praznikih v počastitev Zevsa so uporabljali sončnike kot verske simbole. Da so morali biti antični sončniki res spretno izdelani, sklepamo iz Aristofanovega zasmehovanja, k opravi v »Vitezih«: »Njegova ušesa so se odpirala in zapirala skoraj tako kakor sončnik.«
Pozneje v Theokritovi dobi so poleg sončnikov nosili temu podobne klobuke, slične pokrivalom mnogih vzhodnih Azijcev — na starih kovancih vidimo Apolona s takim klobukom na hrbtu. Tudi Herkules je imel navado, kakor poročajo Ovidove legende, da je svojo ljubo Omphalo zavaroval pred soncem s sončnikom...
Perzijci, Indijci, Kitajci in afriški narodi že od prastarih časov uporabljajo sončnike: marsikje je pomenil povišanje in stopnjo položaja. Indija
—	Hindustan — pozna sončnik v sedmih nadstropjih kot najvišje znamenje kraljeve moči, ki je vdelan v pečat deželnega gospodarja. Višnu gre
—	z dežnikom v svoji peti inkarnaciji v podzemlje, Bramo in Indro predstavljajo s pahljačo, oziroma s sončnikom kot simbolom. V junaški pesnitvi »Mahabharrta« beremo, da so mrtvemu kralju Panduju poleg žrtvenih darov prinašali tudi sončnike in eden izmed največjih naslovov vladarja Burme je bil »kralj belih slonov in gospodar 24 sončnikov«.
Tudi na Kitajskem ima sončnik že od nekdaj verskopolitični pomen.Sončnik so nosili zlasti pri procesijah in pogrebih in cesar, ki je šel na lov, si je dal prinesti 24 sončnikov. Višji sloji Kitajcev skoraj niso šli na ulico ali v javen prostor brez sončnika. Celo živali so zavarovali pred vročimi sončnimi žarki — iz obzirnosti do svojih prednikov, misleč, da v živalskih telesih delajo pokoro za svoje grehe — in se niso sramovali okrasiti sončnike z verskimi alegorijami ali z izreki tz Konfucij a.
Tudi pri Arabcih je pomenil sončnik znamenje odličnosti, v Maroku pa je bil izključna pravica cesarja in njegove družine.
Kot znak časti je veljal sončnik tudi v starem Rimu. Odlične Rimljanke je spremljala sužnja s pahljačo in s sončnikom. Srednji vek je prevzel antična in orientalska pojmovanja, da sončnik predstavlja lastnost božje moči ali zemskega gospodstva. Cerkev je uporabljala sončnike pri svojih procesijah prav tako kakor kralji pri svojih obhodih — pozneje pa se je iz tega razvil baldahin.
V Benetkah je dož s posebnim pri-vilegom dobil že 1176 od papeža Aleksandra III. državni sončnik iz zlatega brokata. Ta sončnik so v zvezi z raznimi slikarskimi naročili naslikali tudi beneški slikarji: Guardi, Canaletto in Tiepolo.
Francozi so prevzeli sončnik od Ita-
lijanov — posredovala ga je Katarina Medicejska. Filozof Montaigne, ki je mnogo potoval po Italiji, navaja vsestransko uporabljanje sončnikov, obenem se pa pritožuje, da so pretežki in da je njihova uporaba bolj v nadlego kakor v veselje. Se v 17. stoletju so v Parizu nosili sončnike, težke kilogram in pol — palice so bile iz trdega in močnega hrastovega lesa, blago pa iz močnega povoščenega platna. V roko-koju je bil sončnik nujen spremljevalec koketnih gospodov In gospodičen, njegova barvna svila pa mikaven spre-minjevalec svetlobnih senc na obrazu. Sredi 18. stoletja so bili v Parizu v modi sončniki s prevleko iz tafta in sodobni pisatelj je takole označil socialno vlogo sončnika: »2e nekaj časa je v^navadi, da ljudje nosijo samo po en sončnik — dežnik in ker ga je neprijetno drugače nositi, ga nosijo pod pazduho. Oni, ki ne gredo za veliko večino ljudi, tvegajo, da so mokri aii pa hočejo pokazati, da ne pešačijo... kajti dežnik je znamenje, da kdo nima voza.«
Človek bi mislil, da ima dežnik v Angliji, kjer pogosto dežuje, najmočnejše tradicije, pa temu ni tako. V prvih desetletjih 18. stoletja so uporabljali dežnike samo v kavarnah, kjer so jih gostom posojali, da so ob dežju šli lahko domov. Jonas Hanway, ustanovitelj Magdalenske bolnišnice, se je prvi opogumil 1750 tn takrat je bilo
* 4
Higienične hiše
V Severni Karoljni so zgrabili hišo, v katero ne pride niti najmanjši delec prahu. Zrak v hišo prihaja skozi filter aparata za vzdrževanje toplute. Hiša je zgrajena iz neko zlitine aluminija, okna pa so izdelana iz plastične snovi, ki se da lepo kriviti. Hite to BÖ «ofei
treba nemalo poguma upreti se predsodkom množic — da ni šel v Londonu nikamor brez dežnika. Nazadnje so ga zelo ostro napadali in karikirali, toda ob koncu njegovega življenja 1788 se je dežnik tudi v Angliji 'e uveljavil. Iz najnovejše dobe poznamo Chamberlaina, kateremu je dežnik postal — simbol.
V	francoski revoluciji so dežnike prvič 'uporabljali tudi za orožje — kronist iz te dobe poroča, da so zlasti ženske pri uličnih demonstracijah strastno vihtele v rokah dežnike in kmalu po revoluciji, pod Louisom Phi-lippom, je dežnih postal simbol obnovljene »prve meščanske dolžnosti«, namreč miru — znamenje novega patriar-haličnega ustavnega reda.
V	svetovni književnosti seveda nikjer dežnik ne igra tako pomembne vloge kakor n. pr. Gesslerjev klobuk ali Francinesin muf v Murgerjevi »Bohčme«, vendarle bo nekoč tudi dežnik dobil svoj pomen, kakor ga ima že n. pr. sončnik v Robinsonu Cru-sou; da bi si oskrbeli dežnik, je brodolomce veljalo nemalo truda in po pravici je bil Robinson ponosen, ko se mu je posrečilo sestaviti sončnik, ki ga je bilo mogoče razpeti in zapreti, sončnik iz kože, z dlako navzven, o katerem zmagoslavno pravi: »Ce bi svojega sončnika ne mogel uporabiti, ga pa vendarle lahko zaprem in nosim pod pazduho.«
Nekdo je potrkal. Urnih korakov je vstopil čokat, krepko raščen moški. Mo-
15.000
Ob 134 Letnici rojstva Karta Marxa
MARX0V OBISK PR! HEINEJU
Petega maja poteče 134 let, odkar se je v Trieru v Nemčiji rodil Karl Marx. Gerhard Hermann Mostar je napisal roman »Crni vitez«, kjer popisuje tudi delo in življenje velikega socialističnega voditelja. Priobčujemo odlomek iz tega romana. Dejanje se godi v Parizu, kjer je Marx živel od 1. 1842 do 1845. V Parizu se je Marx večkrat sestal s svojim prijateljem nemškim pesnikom Heinrichom Heinejem, ki je živel v francoskem glavnem mestu kot emigrant.
Minneapolis. • Nenadna poplava reke
Minnesota Je odrezala to naselje od ostalega sveta. Na cesti je stala voda do 3 metre visoko.
POPLAVE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
Iz
TUM
skega
sveta
KOBILICE
Po drami ameriške pisateljice Lilian Hellmannove »Kobilice«, ki jo je pri nas uprizorilo Šentjakobsko gledališče, je ameriški režiser Wiliiam Wyler posnel leta 1941 film »Linie Foxes«. V glavni vlogi Regine nastopa Bene Davis, njeno hčerko Aleksandro (Zan) pa igra miada temperamentna ameriška igralka Terasa Wright.
Film »Kobilice« prištevajo med najboljša Wvlerjeva filmska dela. Režiser je v filmu ohranil večino dialogov iz drame Lilian Hellmannove, ki v družinskem sporu bogate posestniške družine prikazuje tipične odnose patriarhalne družbe v južnih državah ZDA 19. stoletja. Za to egoistično in pohlepno družbo so značilne beseda črnke Edi. ki nravi: »So ljudje, ki jedo zemljo in ljudstvo, ki živi na njej, kakor piše v bibliji o kobilicah. So pa tudi ljudje, ki stoje okrog njih in jih gledajo, kako jedo.« Te kobilice v človeški podobi so Regina in njeni bratje, medtem ko stojita njen mož in hči v ozadju. Središče vseh intrig je Regina, ki za hrbtom svojega moža snuje načrte o velikanskem podjetju,* ki bi ga vodila s svojimi brati in se ne obotavlja umoriti moža. ki ji ie na poti prt njenih načrtih. Drama Lilian Hellmannove, v kateri nastopajo psihološko globoko izdelane osebnosti, ie ostra obsodba izkoriščevalske družbe.
Režiser William Wyler je. znal zajeti globino literarnega dela Lilian Kell-mannove. k čemer je v nemajhni meri
Tereza Wright v filmu »Kobilice«
prispevala tudi skrbna izbira igralcev. Od njegovih najboljših filmov smo pri nas doslej videli lani «Dedinjo«, v začetku vojne pa »Glas v viharju«, ki ga bodo v naših kinematografih v kratkem zopet predvajali. Poleg teh treh fiitnov sodi med niegova najboljša dela še film »Jezbeh:, katerega je izdelai I. 1938 z Bette Davis in Henry Fondora. Med vojno je Wrier, ki le po rodu Švicar, služil v ameriški avi-aciII. kier je posnel dva odii-na dokumentarna filma »The Memphis Belle« (O bombardirani'.! Nemčije) in »Thunderbolt« (O letalskih bojih nad Italijo). Dobil je odlikovanje za hrabrost. ki jo ie ookazal pri snemanju teh dokumentarnih filmov. Z? svoje umetniške filme na Wvler izbira večinoma znana literarna d=!n, ki onisu-I jeio meščansko družbo. Njegovo zadnje delo je »Detective Story« po drami Sidneya Kingsleyja.
Televizija v proizvodnji
Televizija se vse bolj uveljavlja na seh področjih, svoje mesto s.i je priborila tudi v industriji. Pred nedavnim so začeli namreč v nekaterih tovarnah v Ameriki izkoriščati te'evi-ijske poeta je zato, da lahko po tele vinjskih sprejemnikih zasledujejo delo j oddaljenih obratih posameznih tov arn. V drugih tovarnah pa izkoriščajo televizijo za proučevanje naprav in poao. ,ev za varnost dela pri strojih, dočim uporabljajo neke tovarne televizijo za j-raktično usposabljanje poslovodij. ?oslovodje spremljajo na platnu delo v posameznih delavnicah in oddelkih tovarne.
Pozabljeni pisci uvodnikov
Kot znano, imajo v Angliji knjigo »Zgodovina Timesa« (londonskega lista). V knjigi so opisani in našteti vsi zanimivi zabavni in žalostni dogodki od dneva ustanovitve lista pa do danes. Vendar pravijo poznavalci, da najboljših zgodbic v knjigi ni. Kot znano je lord Northclifje, ki je s svojim velikanskim premoženjem nekoč rešil list propada, rad pripovedoval zelo pretirane, vendar pa zelo duhovite zgodbice Fried drugimi je Oila tudi sledeča:
Ko sem prvič preiskoval urade, da bi videl, kaj sem kupil, smo prišli do zaklenjenih vrat, katerih, so dejali, da niso odprli že pol stoletja. Ko sem vztrajal, da bi videl kaj je notri, je prišel starček, ki so ga zato posebej zbudili, z velikanskim ključem in je po mnogih stokih in vzdihih vrata odklenil. Pri pisalni mizi je sede! okostnjak z rokami iztegnjenimi preko mize Ves je bil prepreden s pajčevino. «To je pa najbrže eden izmed naših piscev uvodnikov,* je dejal starček. »Vedno smo jih izgubljali. Bržkone sem ga po pomoti zaklenil'* v sobo.*
»Sedaj sva v deželi kač. Dobro pazi, da, pe stopiš na katero.,J«
4 POA'EDELJSKl po KOC Ii v a lec
St. IS I 5. maja 19S2
Rokometaši niso izpolnili pričakovanj
Tekma za svetovna prvenstvo Saar : Jugoslav ija 15:13 (7:7)
Ljubljana, 4. maja. Danes je bila na i hitrimi protinapadi izenačil rezultat
stadionu Odreda pred približno 6WJ0 gledalci odigrana kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo v rokometu.
Srečali sta se reprezentanci Posarja in Jugoslavije. Kaša reprezentanca je srečanje nesrečno izgubila, kajti 12 minut pred koncem igre je bila v vodstvu z rezultatom 12:9. Nepremišljena igra v teh odločilnih trenutkih je našemu moštvu prinesla poraz, ki ga ni I ovira našim nihče pričakoval. Kljub vodstvu, so | Gostje so bili
ter zasluženo zmagal. Taktika naše reprezentance, ki smo jo občudovali na tekmi za trening, se tokrat proti močnemu nasprotniku ni obnesla. Naši napadalci so namreč igrali po sredini, medtem ko so gostje obilno zaposlili svoji krili, zlasti desno, ki je bil tudi nosilec večine napadov in njegova izredna hitrost je bila nepremostljiva obrambnim igralcem, tudi v tehničnem po-
Jugoslovani z odprto igro poskušali do- j gledu za spoznanje boljši od naših, seči še večje števiio golov, kar je j Igrali so hitreje ter jim je z nekoliko bilo popolnoma napačno. To je omo- uspešnimi protinapadi uspelo presene-gočilo nasprotniku, da je z nekaj j titi našo obrambo. Med našimi igralci
--------------------——-------j lahko omenimo edino Kampiča, ki se
ŠPORT V KRATKEMU pol^a odlične igre izkazal predvsem
I s streljanjem sedemnajstmetrovk. Vratar Vrebac je bil v začetku nekoliko ! nesiguren, vendar je v drugem polčasu ubranil vrsto izredno težkih žog i ter žel zasluženo priznanje številnih ! gledalcev. 2al, je proti koncu igre na-1 pravil neka.i težkih napak, ki so potr-; dile, da se trenutno ne nahaja v naj-I boljši formi.
Košarkarice Crvene zvezde iz Beograda
bo na mednarodnem turnirju v Marseillu prvo tekmo prot: izbran, ekipi Monaca odločile v svojo korist 23:11).
Rokometaši Lokomotive izgubili na Dunaju. Ro-com e: n o moštvo Lokomotive iz Zagreba ie fZ£ub:!o z;»Dant:b:0' !; 12 (0:5).
Srečanje teniških ekip Partizana in Crvene zvezde se je končalo z zmago Partizana 7:3.
Nemčija : Irska 3:0. Včeraj je nemška nogometna repre zen tanca v stadionu v Kolnu pred 75.00!) gledalci gladko zmagala nad reprezentanco Irske 3:0 (1:0).
Newcastle zmagovalec angleškega pokala. Na iondi .iškem s.adxna .ie Newcastle piemagai Arsenal 1:0 (0:0) :er s tem zmagal \ ieros-n>:\m tekmovanju za angleški pokal. Fredsed-n.k vlade Velike Britance Wmston Churchill je izročil kap.tar.u zmagovitega moštva okusen pokal.
Angleški nogometni klub Totenham je
premagal v Parizu Racing 2:1 (1:1).
V	teniškem dvoboju Francija : ZDA v Parizu je napravil največje presenečenje Francoz Rem>. ki je premaga! slavnega igra.ca Pat:} ja 6:4. b:4. 3:6. 6:1. V dvoboju vodijo ZDA 4:1.
Košarkarska reprezentanca Francije je
v Parizu premagala Švico 41:33 (21:17).
Na mednarodnem teniškem turnirju v Londonu je v finalni igri posameznikov Drobny premagal Avstralca Sedgmana 6:2, 6:4. 1.6. 6:4.
Nov svetovni rekord 3X100 m mešamo
je dosegla štafeta ya.ske univerze (ZDA) s časom 3:07.0. Dosedanji rekord 3:09,7 je ime.a francoska štafeta. Nov: rekorderji so dosegli tele čase:	Thoman (hrbtno)
1:04,4. Kor.no (prsno) 1:06.3, Donovan (prosto) 50.£*
Ttarisis* licšarkarjsv
m LlaiJfesru
Minulo soboto je bil v Mariboru košarkarski luimr, na katerem so sode.o-vali Lokomotiva .z Zagreba (jnoski), ljubljanski Železničar :n domači Bran.k (moixi zenske :n mladinci).
Najboljšo igro na tem turnirju je pokaza. Zs.ezniear, k: je s svojim: ekipami premagal vse svoje naspiom.xe. Rea.i-zatorska sposobnost Ljuo.jancanov se je pokazala zlasti v dvoboju z Branikom (elani), kar daje slutiti, da se je slovenski predstavnik v zvezni lig: dobro priprav.l na bližnje državno prvenstvo. Rezu nat: tekem so tile:
Železničar : Lokomotiva 59:54 (32:29)
Železničar : Branik (mlad.) 47:45 (22:26)
Železničar : Branik (ž.) 45.11 (24:17)
Železničar : Branik (člani) 77:28 (49:16)
Zagrebški Ssoksar j i V frÜ3rihos°£i
Mariborčani so imeli te dni v gosteh boksarje zagrebškega Jedinstva, ki so se v prijateljskem srečanju pomeril: z Branikom m Železničarjem. Ooa dvoboja sta se končala z rezultatom 12:8.
Dvoboj z Branikom m bil kdo ve kako zanimiv, po.eg tega pa so g.edalc. s svojim nešportnim vedenjem napravili I zelo slab »..s, kakor poroča »Mariborski j vestnik". Edina zanimiva borba je bila j v polsrednji kategoriji. Tekma se je konča« z zmago Jedinstva.
Srečanje z Železničarjem je bilo zanimivejše od prvega, saj so tekmovalci pokazali v vseh borbah zadovoij.vo teh-if.žno znanje. Zmaga Železničarja je popolnoma zaslužena.
Šahovski tisrnig*
j Be». uradu
V	XI. kolu mednarodnega šahovskega
turnirja v Beogradu so bin doseženi tue rezultati:	Gerrnek-Janosevič 0:1. Lob-
A.exander 0:1. Grunieid-Pirc lemi, Ka-rakiajič-Goiombck remi. And.ič-Porecca prekinjeno v boljšem položaju za črnega, O Keliy-NedeljKovič remi, Matanovič-Pil-nik remi, Udovčič-Bogoljubo r remi. Puc-Fuderer 0:1, Stoiz-Milič prekinjeno v boljšem položaju za črnega.
Po teh rezu.tat.h je sianje na tabeli: P.lmk 8 in pol, Nedeljkovič 7 in pol (1), G’Kelly, Janoševič. Fuderer 6 in pol, Bogoljubov in Stoiz 6 (1), Pirc. Alexander in Matanovič 6. Udovčič 5 m pol (i), Puc 4 in poi (i). Grünseid in Goiombek 4 in pol. Porecca 4 (l). Karaklajič 4. Germek
Med igralci Posarja ie izkazal ! zlasti srednji napadalec Leistenschneider, ki je dosegel 6 golov. Zelo dobra ; sta bila tudi branilec Hiiither in sred-i nii krilec Holzmann. Gole so dosesli: ; Leistens^hneider 6, Rohe 3, Klein 2, Neumann 2, Aulenbacher 1 in Poller 1 za Posarje ter Kamnič 6, Jaklinovič 5, Patič 2 za Jugoslavijo.
Tekmo je sodil Steiner (Avstrija). Sodnika pri golih sta bila Flander in Vunarič (oba iz Zagreba).
V prvenstvu Slovenije ni odločitve
ENOTNOST : ŽSK CELJE 8:8
V	prvi finalni tekmi za prvenstvo Slovenije sta se srečala prvaka ljubljanske in varaždinske podzveze. Tekma se je po dramatični borbi končala neodločeno. Nasprotnika sta zapravila vrsto ugodnih priložnosti, vendar je imela Enotnost nekoliko več upanja na zmago. Igralci Enotnosti so napravili nekaj osnovnih napak, ki so omogočile Celjanom v zadnjih minutah igre izenačiti rezultat. Glede na neodločen izid tekme, bo prihodnjo nedeljo v Celju velika borba za osvojitev naslova republiškega prvaka. Gole so dosegli: Papež 4, Djurdjevič 1, Vatovec 1, Jovin 1 in Care 1 za Enotnost, ter Uušič 4, Bukovec 2. Cizelj I in Jezernik 1 za Celje.
Celje : Sloboda 9:5
V	Varaždinu je bila na državni praznik prvenstvena rokometna tekma vzhodne skupine med Slobodo in 2SD Celjem. Celjani so po zelo lepi igri zmagali 9:5 (3:3) ter osvojili prvo mesto v svoji skupini in pravico do finalne tekme.
ŽENSKO PRVENSTVO
Enotnost : Krim 8:1 (4:1)
V	tekmi republiške lige je ženska ekipa Enotnosti visoko porazila ekipo Krima. Rezultat bi bil lahko še večji, če ne bi imele napadalke Enotnosti izredno smolo v streljanju na gol. Gole so dosegle: Bradič 3. kopitar 3. Glinšek 1 in Sivec 1 za Enotnost ter Buh za Krim.
Tekmo je sodil Kastelic.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
LIGASA DRUG ZA DRUGIM
Včeraj Je bilo na vrsti zaključno kolo prvega dela tekem v slovenski nogometni ligi. Izidi zadnjih srečanj pravzaprav niso bistveno posegli v razpored udeležencev, vendar so potrdili, da sta tehnika in rutina slejkoprej odločujoča za dosego boljšega mesta.
Po prvi polovici tekmovanja sta oba bivša ligaša drug za drugim na vrhu tabele, za njima pa se uvrščajo imena, ki imajo tako ali tako že svoj ustaljeni sloves med našimi nogometnimi kolektivi. To velja seveda samo na splošno in bolj ali manj za zgornjo in spodnjo polovico lestvice.
Pripomniti je treba še, da je bilo IX. kolo za eno tekmo okrnjeno (srečanje med Slogo in Železničarjem Lj. je bilo odgodeno do torka 6. t. m.) in da se bo tekmovanje nadaljevalo že prihodnjo nedeljo s povratnimi tekmami.
O tekmah samih objavljamo naslednja poročila:
Muri v Trbovljah ni šlo
Trbovlje, 4. maja. Na zelo prikladnem terenu Rudarja je bila danes pred okrog 1200 gledalci odigrana prvenstvena tekma med domačim moštvom in enajsto-rico Mure. Vreme je bilo deloma deževno, kar pa ni motilo igre. Sodnik D'ober-tet iz Ljubljane je bil odličen.
Rudar : Mura 5:0 (2:0)
Rudar je bil danes ves čas v premoči, tako da je imel vratar gostov ogromno posla, ki ga seveda ni mogel rešiti brez večjega števila zgodiitkov. Težki časi so se zž Muro začeli že kar v prvi minuti igre. ko je moral vratar posredovati v zelo kočljivi situaciji, ki se je le razčistila brez nesreče. Domači so kar naprej napadali. V 21. minuti je obramba Mure grobo zrušila A merska in prisojeno enajstmetrovko je Klančišar spremenil v vodilni gol za domače. Tri minute kasneje se je situacija in kazen za prestopek ponovila, tako da je Klančišar streljal še eno enajstmetrovko in dvignil rezultat na 2:0. V 31. minuti je moral
DRŽAVNO PRVENSTVO V NOGOMETU
Nobeno kolo brez presenečenj
Spored tekem včerajšnje nedelje v zvezni ligi tudi to pot ni minil brez senzacij. Razen obeh največjih presenečenj, in sicer zmage BSK nad Crveno zvezdo in enakim uspehom Zagreba nad Hajdukom, je pr esenetila tudi vest, da je Dinamo sredi Beograda, in sicer prvič, odkar se obe ena jsterici srečujeta v pr venstvenih ali prijateljskih tekmah, odpravil svojega slovitega nasprotnika z zvenečim repultatom 3:0. — O Raboinickem in Mačvi v tretjem mesecu tekmovanja ni mogoče reči več, kakor da sta očitno opešala na tej naporni poti in bosta poslej le Se z večjo težavo vzdržala konkurenco do konca. V enakih pogojih preživlja to tekmovanje tudi sarajevska enajstorica v II. skupini.
Dinamo:Partizan 3:0 (1:0)
11. Hajduk	skupina 9 6 0			3	21:8	12
Crv. zvezda	9	6	0	3	18:16	12
HSK	9	3	2	4	16:10	8
Vardar	9	4	0	5	11:17	8
Zagreb	9	3	2	4	6:10	8
Sarajevo	9	3	0	6	8:19	6
Beograd. 4. mala Zanimiva in tipično prven-sivena. hkrati oa zelo dramatična borba med dvema najmočnejšima predstavnikoma našega nogometa je navdušila 35.t)OU gledalcev na stadionu Partizana Moštvi sta zaigrali lepo. borbeno in tehnično dovršeno, ta.vo da so gledalci v polni meri prišli na svoj račun. Vsak napad, naisi bo s te ali one strani, je bil skoraj vedno nevaren z^.go-1. Obrambi sta opravili ogromno delo. tem bolj ker sn se nnnadi hitro meniavali. Čeprav ie bil Partizan pravzaprav v lahki premoči, ki se je pokazala tudi v neštetih kotih, te prednosti ni mogel izrazit1 v rezultatu zaradi izvrstne obrambe Zagrebčanov li nam« ie že v deseti minuti z uspehom zaključil enega svojih napadov. Sila razpoloženi Benke je ob nenadnem zaokretu iz 16 m daliave ukanil Šoštariča in dosegel vodstvo za svoje Do 30. minute 5e bila igra potem enakovredna. Partizan ie ne-kaikrat nevarno napadel, toda do uspeha ni mogel, ker so vse k-očliive situaciie reševali vratar Mađžarević in oba brata Horvata. V zadnjem de"u igre ie bil sne: Dinamo nekoliko vtđnetši na terenu in malo ie man'kalo. da ni Benko tik pred koncem polčasa povišal izid še za drugi gol.
V začetku druge polovice igre le temno nekoliko ponustil. V 13. minuti ;e desno krilo Dinama ušlo krilski vrsti in obrambi ter stre
Gostje iz Novega Sada so zaigrali tehnično dobro in tudi za oko lepo. čeprav niso bili kompletni, predvsem brez Hirmana. Morda ie tudj za Mačvo ne«toiiko opravičljivo, da ni bila v najboljši iormi. ker je v tej igri nastopila brez Stankoviča. Jakuša in Staniča.
Vojvodina je že v prvih desetih minutah zabila domačinom dva gola. potem na se je Mačva vendarle ovedla in se povzpela do nekaterih akcij, iz katerih bi bila z večjo odločnostjo lahko nadomestila naskok gostov. Vsi nieni napad; na so se končali brez rezultata, kolikor ne štejemo Krstičeveza gola. ki ie bil nidi edini v nieno korist. V drugem polčasu ie Vojvodina snet prevzela vso pobudo in ie stalno zviševala rezultat, medtem ko je domače moštvo imelo povsem podrejeno vlogo Gole so dali: Rajkov 2. Krstič L in II. ter Sereš po enega.
Sodil je Markovič iz Beograda.
Falo oster strel	na vra	ta.	k;	za	ie brani	ec
Par*izana z^"«-'''	•|1 z rr>ko.		Ur»rav		tčeno nriso-	
	I. skupina					
Dinamo	9	7	0	2	23:12	14
Lokomotiva	9	6	0	3	17:9	12
Vojvodina	9	5	0	4	21:11	10
Partizan	9	5	0	4	20:15	10
j Rabotnički	9	2	i	6	8:26	5
1 Mačva I	9	1	i	7	10:19	3
ieno enajstmetrovko ie		Senč		ar	spremen;!	V
dnisi 'sol za D.	nasno. Naid		'■amatičnejši prizor			
v vsei rekm: so	cledali	obiskovalci v 16 m				in..
ko ie B bek posla! močno in ostro žogo v desno vratnico od koder se ie odbila v levo vratnico ter se nato znašla na golovi črti. k er io ie Drago Horvat poslal spet v polje. Igra *e ie ponovno razživela in Partizan ie zdaj poskuša! rešiti vsaj svoio čast. ko že n motel več računati na zmago. V 20. min. ie sodnik Pr!ich na zahtevo stranskega sođn kr. izključil Zagrehčana Benka — zaradi žalitve. D nartio ie ođtie* igral pravzaprav z devetimi igralci, ker ie b:!o levo krilo Lazarevič po-škndrtvann. Ne glede na to pa so gostie vzdržal; odprto igrn in postavili še vedno no-no'nonia enakovrednega partnerja Partizanu. Izvedli so vrsto napadov, iz katere ie v 43. minuti po prisebnosti Dvorniča rezultiral še rretii n zasluženi go] z.anie.
iru je jugoslovanski šahovski moj- j Zrnaca Dinama v rej tekmi za točke v nai-tar Trifunovič na drugem mestu t višt: nogometni konkurenci ie bila popolnoma
zaslužena. Fnaistorica ie dokazala s svojo izvrstno igro. da se mog po pravici imeti za eno naiboliših nogometnih moštev pri nas.
3 (1), Andric 2 in pol (1) in Lob 1.
T urni?
u Rio t.3 Janeii’u
Rio de Janeiro, 4. maja. Po XIV. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Rio de Janeir ster P
tacele z 10 in pol točke, Braslav Rabar pa na petem z 9 točkami, v zadnjem kolu je Trifunovič remiziral z Vascom Ce-losom. ki je v XIII. kolu presenetil z zmago nad Eliskasesom, Rabar pa ie dobil dve točki po vrsti s tem. da je v treh zadnjih kolih premagal Bauso in Edei-mana. Na čelu tabele so po tem kolu: Eliskases z 11 točkami, Trifunovič 10 in pol. Engels 10 (1). Rosetto z 9 in pol (1). Rabar 9 itd.
Vojvodina : Mačva 5:1 (2:1)
Sabac. 4.
maia. Domača Mačva le danes
v srečanju z Vojvodino zasluženo izgubila, ker je igra!a vseskozi slabo. Njen napad ni izkoristil sterilnih ugodnih priložnosti za gol.
Lokomotiva 4:0 (1:0)
Rabotnički
Skoplje, 4. maja. Zagrebška Lokomotiva je danes na igrišču Rabotničkega slavila precej visoko in tudi zasluženo zmago nad domačo enajstorico, ki je ponovila svojo slabo igro prejšnje nedelje, zaradi katere je partijo s Partizanom izgubila z rekordno razliko 0:8. Gostje bi bili lahko dosegli še višji rezultat, če bi bili izkoristili nekaj zreiih pozicij, ki so jih imeli za realizacijo pred golom Rabotničkega. V splošnem pa sta obe enajsterici v prvi polovici igre zaigrali slabo. Slika se je popravila šele po odmoru, ko je Lokomotiva pognala svoj igralski stroj in v kratkih razmahih dosegla tri efektne gole. Med gosti sta najbolj ugajala Hmelina in Koželj v napadu ter Andročec v obrambi. Med domačimi ni mogoče pohvaliti nikogar.
Tekmo je sodil Maleševič iz Beograda. Gledalcev je bilo okrog 5000.
Zagreb : Hajduk 1:0 (0:0)
Zagreb, 4. maja. Pred približno 10.000 gledalci je danes renomirani nasprotnik zagrebškega moštva Hajduk iz Splita izgubil dvoboj z mnogo' slabšim nasprotnikom na papirju. Domačini, ki so imeli prednosi domačega igrišča in domače
publike, so zaigrali s silnim poletom in veliko odločnostjo, Hajduk pa ni pokazal skoro nobene borbenosti, ker je očitno
podcenjeval nasprotnika. Igra ni bila na kdo ve kaki višini in tudi glede zgo-d itko v publika ni prišla na svoj račun. Prvi polčas je minil brez gola, v drugem polčasu. pa je uspelo Vidoševiču v 20. minuti izkoristiti gnečo pred vrati Hajduka m spraviti žogo v mrežo. Tudi po tej lekciji se Hajduku ni zdelo, da bi poskusil rediti vsaj eno točko, pač pa je bilo še nekaj situacij takih, da bi bil Zagreb lahko zabeležil še močnejšo zmago.
Tekmo je sodil Rončevič iz Beograda.
BSK : Crvena zvezda 4:2 (0:1)
Beograd, 4. maja. Pred 30.000 gledalci je bila danes v Beogradu prvenstvena tekma med BSK in Crveno zvezdo, v kateri je moštvo BSK zasluženo slavilo zmago nad svojim nasprotnikom. Crvena zvezda je nastopila oslabljena brez Lovriča, Djajiča, Mitiča in Tomaševiča. Navzlic stalni premoči BSK je Zvezda zaradi nesporazuma obrambe dosegla v 35. minuti pivi gol, ki ga je dal Vuko-savljevič. Moštvo BSK zaradi netočnega podajanja in streljanja pa tudi zaradi odlične igre rezervnega vratarja Zvezde Radenkoviča svoje premoči ni moglo izraziti v golih. Po odmoru je enajsterica BSK še odločneje napadala, pri čemer je bila vsaka njena akcija nevarna. V sedmih minutah igre je moštvo doseglo tri gole. nakar je Zvezda še bolj popustila. Navzlic temu sta do konca tekme nasprotnika dala vsak še po en gol. Čeprav je imel BSK več priložnosti za zvišanje rezultata, ie zaradi sebične igre nekaterih igralcev, zlasti Antiča, rezultat ostal 4:2.
Tekmo je sodil Damiani iz Zagreba.
Vardar : Sarajevo 1:0 (0:0)
Sarajevo. 4. maja. Nad 10.000 gledalcev je nestrpno pričakovalo povratni dvoboj tned Sarajevom in Vardarjem v prepričanju, da se bodo Sarajevčani revanžirali na svojem igrišču za hud poraz (0:5). ki so ga doživeli v prvi tekmi Toda nasprotnika sta razočarala številne gledalce, zlasti oa ie odpovedalo domače moštvo, ki bi lahko doživelo še hujši poraz. Edini gol je dal Georgiievski v 8S. minuti. Skoplianci so dosegli še dva gola. ki pa jih sodnik Lalič iz Beograda zaradi offsidea ni priznal.
tudi trboveljski vratar krepko poseči v dogodke ter je le s težavo rešil ostro streljano žogo v kot. Mura je do konca polčasa dobila prisojene še tri kote, vendar tudi iz njih ni dosegla nobenega uspeha v številkah.
V drugem polčasu so Rudarjevi igralci še močneje pritisnili in že v peti minuti je Klančišar iz bližine streljal v vrata, zadel pa je vratarja. Štiri minute pozneje je bil potem vendarle uspešen. Po nevarni situaciji, ki jo je razčistil izvrstni Ahlin, so domačini še naprej na-
LESTVICA
Odred	9	7	1	i	36:11	15
Rudar	9	5	1		14:11	11
Branik	9	4	2		16:10	10
Nafta	9	4	2	3	13:12	10
Železničar M.	9	3	3	3	16:14	9
Korotan	9	4	1	4	20:23	9
Železničar LJ.	8	2	3	3	12:17	7
Kladivar	9	2	3	4	9:15	7
Mura	9	2	2	5	14:24	6
Sloga	8	1	2	5	7:20	4
padali, dokler ni v 23. minuti spet Klan-cisar prišel do strela in povišal razliko na 4:0. V vidni premoči je do-mača enajsterica v 30. minuti dosegla po Ameršku se en zgoditek, nato pa se je očitno zadovoljila z rezultatom.
Rudar je v današnji tekmi zaigra! sicer uspešno in jo zaključil z močno zvene-čim rezultatom, pokazal pa je spet svojo znano slabost, da je uspešno pridobival na terenu vse do šestnajstmetrskega prostora, tam pa se je spuščal v brezplodne kombinacije, namesto da bi bil akcije zaključeval s streli na gol.
Odred : Nafta 3:0 (2:0)
Dolnja Lendava, 4. maja. Pred 1000 gledalci je danes moštvo Odreda zasluženo zmagalo nad enajsterico Nafte v tekmi za točke v slovenski ligi. Razlika golov se je začela šteti že v drugi minuti, ko je Hočevar z efektnim golom povedel svojo enajstorico v vodstvo. Pet minut pozneje je Zivotič povišal na 2:0. Pri tem rezultatu je potem ostalo vse do polčasa, kar pa niti ne kaže, da je domače moštvo po teh dveh zgoditkih popolnoma odpovedalo in so bili gostje absolutni gospodarji na igrišču. V drugi polovici igre se je moštvo Nafte nekoliko zbralo, toda kmalu spet močno popustite, tako da je Odred svojo vodilno vlogo obdržal do kraja.
Gostje iz Ljubljane so danes pokazali lepo in tudi tehnično dopadljivo igro. res pa je, da napadalna vrsta pri streljanju ni imela sreče, saj se je žoga nič manj kakor devetkrat odbila od prečke in vrnila v igro brez pomoči nasprotnikov. Domače moštvo v tej tekmi — če ne računamo desetih minut v drugem delu igre — ni nudilo nobenega resnega odpora, tako da je zmaga Odreda več kakor zaslužena. Tretji strelec današnjih golov je bü Belcer.
Tekmo je sodil Kukanja iz Murske Sobote dobro.
Branik : Železničar 0:0
Maribor, 4. maja. Težko pričakovani derby v slovenski nogometni ligi med domačima moštvoma se je končal z de-litvno točk. Tekma je imela prvenstveni značaj samo do prve polovice prvega polčasa, ko sta se obe enajsterici po najboljših močeh trudili za dosego gola. Pri tem so bili nekoliko vidnejši napadalci Branika, ki so nekajkrat resno ogrožali nasprotnikova vrata, vendar žoge niso mogli spraviti v mrežo. Pozneje, ko nobeni enajsterici niso uspevale pametne poteze za realizacijo, se je igra večjidel razvijala po sredini igrišča. Ko je v 33. minuti drugega polčasa igralec Železničarja Žižek zastreljal še enajstmetrovko, so se spet nekoliko razvnela duhovi, toda vse akcije so se razbile ob nogah nasprotnikov ali pa izjalovile zaradi nespretnosti akterjev samih. Tako se je tekma končala brez gola.
Pred približno 2390 gledalci je tekmo vodil Gvardjančič iz Ljubljane.
V	predtekmi je mladina Železničarja porazila mladino Branika 2:1 (1:0).
Korotan : Kladivar 5:3 (2:2)
Krani. 4. mala. Po šestih izgubljenih točkah je Korotan danes na svojem igrišču zmagal nad celiskim Kladivarjem. s čimer s: je nekoliko popravil položaj v lestvici. Kranjčani so nastopili v precei snremen'en; postavi, vendar bistvene razlike ni bilo opaziti. Kaže. da klub preživlja krizo, ki pa ima globlje vzroke kot je to v navadi pri nogometaših.
Kladivar s svoio ižro ni zadovoljil in mu menda boli »leži« visrvca izra. ki so jo domačini paralizirali z nizkimi žocarri. V njihovih vrstah se je odlikovala znana trojica Cater. Coh. Dobraic.
Prvih petnaist minut je pripadala gostom, ki so nevarno oblegali Korotanova vrata. V naslednji minuti ie Brezar I.. ki ie tokrat iJtral vodjo napada, ušel po sredini isrršča in dosegel prv? col za svoje moštvo. Takoj za tem ie nastala cneča pred domačimi vrati, pri čemer je Eier z roko zaustavi) šozo v kazenskem prostoru. Doh«aic ie znižal rezultat na 1:1. V 26. minuti ie totular po lepem predlošku Brezarja ponovno povedel svoie moštvo v vodstvo. I.e per minut pozneje sn gostje izsilili kot. jz ka ereca ie Coh z glavo rnslaJ žoco v mrežo. Nekai minut pred koncem pol-čala je Celian Posinek zapravil idealno pri-ložnost za col.
Po odmoru ie Korotan prevzel pobudo in Že v tretji minuti je Brezar povišal rezultat na 3:2. nekai minut pozne ® na ie dal Še četrti col. Celjani so nato uredi'i svoie vrste, pri čemer ie Coh iz nenavadnega položaja nepričakovano ostro streha) in žotra ie ob*i$ala v mreži. Končni rezultat le postavil Jan v 37. minuti.
Sodji je Perko jz L’uMjane. ki ie mora1 v 14. minuti drutrena polčasa prekinili ero zaradi nešportnotra vedenia neksrer:h «rledalcev.
V	predtekmi so «e mladine G”marja Sn Ločana razšli z rezultarom 1:1 (1:1).
Spored prihodnje nedelje
MARIBOR:
železničar M. : Odred (4:3) DOL. LENDAVA:
Nafta : Mura (2:1)
CELJE:
Kladivar : Rudar (0:2)
KRANJ:
Korotan : 2elezničar (Lj.) (2:2) LJUBLJANA:
Sloga : Branik (0:6)
(Številke v oklepaju označujejo rezultate srečanj v I. kolu tekmovanja.)
Ročic najboljši na dirki „7. maj“
Na tradicionalni kolesarski dirki »1. maj«, katere proga je vodila iz Zagreba v Beograd (454 km), je zmagal v skupnem plasmaju član zagrebške Lokomotive Vid Ročič s časom 11;52:33 ure pred C iger jem (Partizan Bgd.) 11;55:55. Sagu-dom (Lokomotiva) 11:59:26, Milivojem Batom (Jedinstvo) 12:00:40, Vargo (Vojvodina) 12;04:45, Osrečkijem (Jedinstvo) 12:04:48 Hd. V prvi etapi je zmagal Bo-sek. v drugi in tretji pa Milivoj Bat.
V Zagrebu je startate 81 dirkačev, iz-
Na mednarodni kolesarski dirki po Avstriji je v skupnem plasmaju zasedel prvo mesto Nizozemec Van Breenen pred Avstrijcem Schneiderjem.
Znani italijanski kolesar Glno Bartall navzlic svojim 38 letom starosti zmagal dirki »Po Emiliji«.
Na mednarodni kolesarski dirki »Po
roku^ ic zmaga! Italijan Giacchero pred Švicarjem Huberjem.
ie
Ma-
Senger že tretjič zmagal ?
NA VELESLALOMU POD JALOVCEM
Planica. 4. maja. Današnja prireditev pod
Jalovcem, kjer so Doieg najboljših jugoslovanskih smučarjev sodelovali tudi nekateri znani avstrijski tekmovalci, je bila v znamenju dežia in viharia. Zato niti tekmovalci niti gledalci niso imeli posebnega užitka. Navzlic temu se je na startu iavilo 50 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se zavedali, da lih čaka huda preizkušnja. Proga je bila tehnično dobro pripravljena in so se tudi avstrijski tekmovalci pohvalno izrazili o njej Zgornji del je bil položnejši, nato pa ie sledil najhitrejši del proze. 500-merrski lavinski nas. ki ie bil glavna preizkušnia za tekmovalce. Ostali del veleslaloma je bil srednietežak. vendar so morali biti tekmovalci zaradi liitrega snega ves čas zelo pozorni. Moški so tekmovali na 1500 m
dolgi progi s 600 metrov višinske razlike in 52 vrati, ženske pa na 1200 m dolgi progi s 450 m višinske razlike in 30 vrati.
Iz imen na startni liniji pravzaprav nisi mogel razbrati, kdn ie najresnejši tekmec na tekmovanju. Med favoriti se ie prvi spustil po strmini Tine Mulej. V zgornjem delu je sijaja no krmaril, nato pa na lažjem predelu zdrknil vstran, izgubil dragocene sekunde in zapravil boljši plasma Kmalu za niim je startal dvakratni zmagovalec na jalovškem veleslalomu Avstrijec Hans Senger. Pokazal je vožnjo, kakor se spodobi za tekmovalca svetovnega slovesa Na cilj je privozil nekoliko utrujen, vendar nad vse zadovoljen, zatrjujoč, da že dolgo ni nastopil na tako odlično speljani progi.
št*onos Zborni** Sišter
K otvoritvi doma TD Partizan na Vodnikovi cesti 25. maja ob 15.
Vsa telovadna društva v Ljubljani je zajel tekmovalni duh zaradi udeležbe na telovadnem nastopu, ki bo v proslavo 60-letn;ce maršala Tita na telovadišču novega telovadnega društva v Zg. Šiški. Domače društvo je za to slovesnost — poleg vsega dela, ki ga ima z domom — ustanovilo poseben odbor z odseki za prehrano (vsak nastopajoči bo pogoščen), okrasitev, propagando in finance. Rediteljstvo ' so prevzeli člani gasilskega društva. Pri nastopu računajo z udeležbo okoli 1000 sodelujočih. Pri teh pa nista všteta JLA, ki bo nastopila z vajami s puško, in jahalna šola Bežigrad. Na nastopu, ki bo trajal približno 2 uri. bomo videli igre dece, vaje in akademske točke vseh oddelkov ter mladi rod vrhunskih telovadcev, med katerimi rastejo naši bodoči olimpijci. Da bo na tej manifestaciji zdravja in mladosti poudarjeno vsestransko telesno-vzgojno udejstvovanje, bodo sodelovale tudi posamezne sekcije športa in pokazale nekaj borbenih lahkoatletskih tekmovanj.
O nastopu, ki ga je za proslavo maršalovega rojstnega dneva določil MTO Partizan-Ljubljana. in o novem domu je bilo doslej po vseh
ljubljanskih društvih mnogo govorjenja, zato sem sklenil, da si novi dom ogledam.
Vodja gradbišča Alojz Pirš je takoj, ko je zvedel, da prihajam zaradi popisa novega doma, pustil delo, snel nekaj ključev in me povabil na ogled. Začela sva v kleti. Vstopila sva pri desnem, zadnjem vhodu in obhodila obsežne prostore, v katerih bo delovala preskrba občinstva, ki bo zbrano v spodnji, športni dvorani. Obsežnost dvorane, ki je bogato razsvetljena, preseneča. Parketirani prostor, ki se bo dal razdeliti v tri manjše dvorane, je namenjen športnemu udejstvovanju. V njem sta že oder za orkester in klavir.
»Dvorana ima glavni vhod na telovadišče; zato bo tu mogoče formiranje vseh nastopajočih!« je pojasnjeval tov. Pirš.
Za dvorano je razkošen hodnik, pokrit z rdečimi kvadrati lesonita. Imenitno sprehajališče! Za hodnikom so si pa kegljači zgradili dvo-stezno kegljišče, na katerem so bila že tekmovanja. Po ogledu kotlov za ogrevanje (vodno in zračno) sva krenila mimo prvega nadstropja v drugo, kjer je osem sob za prebi-
vanje gostov (športnikov in telovadcev) in prav toliko shramb za posamezne sekcije. Glas mojega spremljevalca je postal tišji, bolj svečan, ko je dejal:
»Sedaj pa, prosim, skozi glavni vhod v naš ponos, v telovadnico!«
Ko sem stal na mozaičnem, marmornem tlaku zelo velike, z lepimi lestenci okrašene »preddvorane«, sem si ogledoval umetno izdelane garderobe. Tov. Pirš je odklepal srednja vrata. V pričakovanju, da bom videl nekaj vsakdanjega, temnega — pač tipično ljubljansko telovadnico — sem obstal presenečen ...
Nad svetlim parketom svetel trop; vse v sijaju novosti, svetlomodrega orodja, pred menoj pa — kolikor je telovadnica dolga in visoka — eno samo okno, okno od stropa do tal! Ker se v čevljih nisem upal vstopiti, me je spremljevalec kar potisnil čez prag v ta sijaj, prvo sončno telovadnico, ki .sem jo videl v naši domovini. Stoječ pod košem za košarko sem ugotovil čudno posebnost: zaradi svetlobe in svetlorjave lesene obloge je telovadnica velika le po izmeri, ne pa po videzu. Domačnost ustvarja tudi imitirani marmor, ki krasi galerijo v vsej dolžini telovadnice nad glav nim vhodom. Tov. Pirš, vidno zadovoljen nad mojim strmenjem, je povedal:
»V tej telovadnici je zgrajeno prav vse le za telovadce, ne pa z ozirom na kino, plese, prireditve in zborovanja. Prav to je tisto, kar ustvarja telovadnico, namenjeno le telovadcem. Upoštevali smo le dolžino in širino, ki jo predpisuje košarka, tako da ne bo mogoče igrati košarko le na Taboru.«
Po ogledu komfortnega stanovanja za hišnika, pisarniških prostorov, sejne sobe, slačilnic, prh itd.. nisem mogel kaj, da ne bi prosil za zopetni ogled telovadnice ...
»Poročal bom o vašem domu!« sem obljubil. »Vi boste pa napisali članek o zgodovini njegovega nastanka, o projektantih, svetovalcih, skratka o vseh, ki so znali pričarati ta, menda res najlepši telovadni dom v Sloveniji!«
»Saj tudi je najlepši!« so bile pred slovesom njegove zadnje besede.
*
Sedaj pa! Kako se bodo postavila ljubljanska društva? Koliko bo nastopajočih in kako bodo nastopili? Kaj, ko bi za otvoritev »najlepšega doma« priredili tudi najlepši nastop?
TD Partizan — Narodni dom bo zaradi gotovosti, da bo nastop njegovih oddelkov brezhiben, nastopil dan prej, 24. maja, na letnem telovadišču. Toliko v spodbudo in posnemanje!	Albert Papier,
Janez Stefe ie bi! v začetku zelo previden, pri prehodu čez tako imenovano »traverzo« pa ie hotel potegniti, pri čemer je zavozil vstran in se po drugem padcu dvignil z zlomljeno smučko. Santo še Cvenkelj je Jzmed naših vzbujal nade na dober plasman. Le mu smola ne prizanese, potem bo zmaga Avstrijcev popolna. so na tihem mislili naši smučarski stro-kovnjaki. Po progi ie lahkotno krmaril, se leno prebijal skozi vrat« in racionalno izkoriščal svoje moči. Brez padca ie vozil skozi cilj in z. dobrim časom dal slutiti, da je rešil čast naših tekmovalcev.
Razveseljivo dobro so se uveljavili tudi Marian Magušar. Savko Lukane in Ciril Praček. Zavest, da ie bolje pametno voziti in priti zanesljivo na cilj. kakor staviti vse na kocko in s tem on vsei veriertnosti zapraviti plasman. iih ie uvrstila na častna mesta med prvo sedmorico Pa tudi vsi ostali tekmovalci zaslužijo priznanje- saj- so se požrtvovalno borili z nenriem in dosegli zadovoljiv uspeh, čeprav sta jim nepopolna oprava iti boljši pogoji njihovih konkurentov za trening dajali manj možnosti za dober rezultat.
Tudi med članicami je bila huda borba za najboljša esta. Med tremi Avstrijkami je bila favoritka za prvo mesto Trude Klecker-ieva. ki pa jo ie spremljala smola. Zaradi nepazljivosti je na nekem kočljivem mestu padla in izgubila možnost za prvo mesto. Na splošno ie treba reči. da so vse tri Avstrijke pokazale dovršeno vožnjo, hkrati z niimi na tno-ramn pohvaliti tudi našo tekmovalko Nado Urbarjevo. ki je s spretnim krmarjenjem dosegla tretje mesto.
Današnji veleslalom pod Jalovcem je bil odlično pripravljen. Z orgamzaciio tekmovanj so bili vsi zadovoljni, pohvalili oa so tudi traseria Rudija Stoparja.
Rezultati naiboliših tekmovalcev in tekmovalk so bili naslednji:
moški: 1 Hans Senger (Badgastein) 2:07.2.
2.	Fritz Huber (Kitzbühel) 2:17.4. R. Franc
Cvenkeli (Prešeren) 2:22.5. 4 Marjan Magušar (Fnotnost) 2:27.0. 5. Rudi Hochleitner (Badgastein) 2:31.5.	6. Slavko Lukane (Liubeli)
2:33.9.	7. Ciril Praček (Gregorčič) 2:34.0.
8. Fri'iC Pavlaska fB B. Wien-Semmering) 2:36.0.	9. Karli Bruckner (B. B. \V. S.)
2:36.2.	10. Tine Mulej (Prešeren) 2:36.4.
11 Janko Krmelj. 12. Ljubo Knop itd.:
ženske: 1. Ria Schwarzenbacher (Kitzbühel) 1:35.2. 2. Frika I.eodolter (B. B. W. S.) 1:37.8
3.	Nada Urbar (F.notnost) 1:39.3.	4. Trude
Klecker (B. B. W. S.) 1:42.4. 5 Meta Oblak (Udarnik) 2 03.3. 6 Mara F.rmnn. 7 Lojzka Praček itd.
med katerih je prispelo na cilj v Beograd 60 Značilnost te dirke je bila ta, da so morali znani tekmovalci, med njimi Kostte. Zorič. Drezga in drugi, od-stopiti v drugi etap: od nadaljnjega tekmovanja zaradi peklenskega tempa, ki so ga diktirali v glavnem mlajši kol^. sarji.
Poredski prvi na ocenjevalni dirki
Na kolesarskem kriteriju po ulicah Beograda ie zmagal Poredsk:. član zagrebške Lokomotive. ki ie nabral 44 točk. Drugi je bil Gsreč-ki. član Jedinstva iz Zagreba s 33 točkami, treti: pa Bosek. tudi član Jedinstva, s 26 točkami. Udeleženci tekmovanja, ki jih je b:lo v finalu 25. so vozili 40 krogov v skupni dolžini 25 km.
V tekmovanju mladincev je zmagal Cveim. član Partizana z 18 točkami. Mladinci so vozili 15 krogov v dolžini okrog 10 km.
Na mladinskem turnirju v Zagrebu je zmagala Austria
Zagreb, 4. maja. V odločilni tekmi mednarodnega mladinskega turnirja v nogometu je »Austria« premagala Hajduk 2:1 (2:1) ter tako dosegla prvo mesto. To je bila najboljša tekma na turnirju. Posebno dobro so igrači mladinci z Dunaja. ki bi po svoji igri lahko zmagali tudi z višjim rezultatom. Gole za zmagovalca sta dosegla Malik in Ler, za Hajduk pa Mladi nič. V prvem polčasu, pri stanju 2:0. je sodnik izključil iz igre Hajdukovega desnega branilca Grčiča. S pileča ni so s svojo surovo igro zapustili zelo slab vtis.
Zadnja tekma tumiria je bila odigrana med enajstericama Zagreba in Sturma iz Gradca. Po zanimivi m zagrizeni borbi so mladi Zagrebčani zasluženo porazili goste iz Avstrije z 3:0 (1:0).
Vrstni red udeležencev turnirja je naslednji: 1. Austria, 2. Hajduk, 3. Zagreb, 4. Sturm.
Zmagi in poraz pariških odbojkarjev
Na državni praznik so gostovali v naši državi pariški odbojkarji in odigrali dve tekmi. Prvo srečanje v Beogradu so Parižani izgubili z domačo reprezentanco 0:3, v drugi tekmi z moštvom Sarajeva pa so zmagali 3:1.
Svojo tretjo tekmo na gostovanju po Jugoslaviji so pariški odbojkarji odigrali v Tuzli, kjer so po lepi igri premagali domače igralce 3:0.
Prvenstvo motoristov Hrvatske v Splitu
Pretekli petek Je bilo v Splitu motociklistično prvenstvo Hrvatske. V kategoriji motorjev do 125 ccm je zmagal Mika Sn.iarič (Crikvenica), v kategoriji 250 ccm ie privozil prvi na cilj Drago ^tagljer 'Zagreb), v kategoriji motorjev do 350>cm so zasedli orva tri mesta član! Poleta !z Splita, med katerimi je zmagal Ivica Jerkovič. Na.i zanimivejša dirka je bila v kategoriji motorjev do 500 ccm. kjer sta se pomerila državni prvak Stjepan Pa-žur (Zagreb) in Splitčan Mate Parič. Oba favorita za prvo mesto sta imela kvar na motorju. Prvo mesto je zasedel Mate Babič (Slavonac) V kategoriji motorjev do 750 ccm s prikolico je zmagal Boško Šnajder s sovozačem Tomšičem (oba iz Zagreba).
Izdajatelj (Ista Tiskovni konzorcij OsvodoOIId« fronte Slovenije - Direktori Rodi Janhuba. — Odgovorni uredniki Sergej VoSnjak. — Tlaka Tiskarna .Slovenskega poročevalca«. — uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica S, telefon 55-K do 5 S-SS. — Uprava: Ljubi lana, Čopova otira 58-111. telefon «5-75 In «8-21. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Selenbnrgova olica S, telefon IS-K. ca ljubljansko naročnike M-8J, ga zunanje 38-52. — Pn'ml predal U. — Tekoči račun NI) Hl-Nsa-t, — Mesečna naročnina 20 din.