------    160    -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Strašen resk in tresk je bil te dni in je Še na tukajšni bo rs i, to je, v tistem zbirališču, kamor zahajajo ljudje vsake baze, bogatini in capini, judje in kristjani, da kupcu je j o s papirnatim denarjem, akcijami in obligacijami. To je ono mesto, kjer baran-tač ,,čez noč obogati", pa tudi čez noč uboža, pa potegne nd beraško palico mnogo nedolžnih ljudi seboj. Kar na en dan je Čez 100 tacih barantačer prišlo na kant. Vsi Časniki so polni teh homatij, ki jih lahko imenujemo finančnorevolucijov tisti Avstriji, o kteri je uni dan še le Auerspergovo ministerstvo nekako ponosno reklo, da „cvete narodno-gospodarski napredek"! Borsa le preočitno kaže ,,cvete" današnje liberalne ere, v kteri z denarjem vred gre* tudi poštenje na kant! ,,Zdaj pomagaj ti, vlada!" — kričijo judovski časniki in njihovi privrženci. S čem neki? Vendar ne s tem, da pride vratolomnim špekulantom denar naših davkov na pomoč! In vse to se godi zdaj na Dunaji v obličji cd daljec prišlih tujcev, ki vidijo krasoto onega „napredka", ki ga seje brezverski liberalizem
— Ob enem pa, ko finančni polom stresa Dunaj, raznašajo pa po Rimu in Milani Lahi knjižico pod naslovom „L- Italija esposta agli Italiani", ktera nič manj ne zahteva, kakor da Italijani zgrabijo vse, kar si domišljujejo, daje Laško, namreč: Nico, Gorico, Trst, Istro in Dalmacijo vso, od Savoje, Koroškega, Tirolskega in Kranjskega pa nekoliko kosov. Pisar te brošure trdi, da za gotovo ve, da bode Nemčija o tem Italiji rada pomagala; „Cislajtanija — pravi — je že tako na zadnjih nogah, Magjari ne marajo za Avstrijo, ki živi le še od milosti Nemčije in bode na Turškem odškodovana za to, kar tukaj zgubi." — No! to so prečudni naklepi, ki rojijo po glavah naših — „prijat-lov" na Laškem in Nemškem!  Bog pomozi!