Izvoz je prva naloga
Rezultati ekonomkih odnosov s tujino Slovenije in Jugoslavije niso prav ni ro-nati, saj kar precej 'odstopajo od predvide-vanj, ki smo jih zapisali v resolucijah o drubenoekonomskem razvo.iu v letonjem letu.
Tudi v ienski obini se ne moremo poh-valiti s kaj dosti bolj spodbudnimi ugoto-vitvami, saj podatki o zunanjetrgovinski me-njavi v prvih estih mesecih letonjega leta kaejo, da so ienski izvozniki letni nart izvoza uresniili s 46,1 odstotka, nart uvoza pa s 44,5 odstotka. Ali povedano s tevil-kami: v prvem polletju so ienske organi-zacije izvozile za 2,82 milijarde dinarjev iz-delkov in storitev, uvozile pa za skoraj 4 mi-lijarde dinarjev. Seveda velja k tem podat-kom dodati, da gre precejen del uvoza na raun Petrolove TOZD Zemeljski plin, ki ta energetski vir uvaa za potrebe cele Slove-nije, bremeni pa iensko devizno bilanco.
Podatki o strukturi uvoza kaejo, da so ienske delovne organizacije uvaale pred-vsem reprodukcijski material, izvaale pa_ so predvsem izdelke za iroko potronjo, opre-mo, medtem ko je izvoz reprodukcijskega materiala znaal okrog petino celotnega iz-voza.
Seveda so veliko bolj zanimivi podatki o regionalni strukturi izvoza. Dele izvoza na konvertibilno podroje se namre stalno manja in je znaal v prvih estih mesecih. letos le 50,9 odstotka od celotnega izvoza, medtem ko gre kar polovico izvoza na kli-rinko podroje, izvoz v deele tretjega sveta pa je kar zanemarljivo majhen.
Takna regionalna usmerjenost izvoza je tudi razumljiva zaradi hitrega naraianja cen na domaem trgu in s tem zmarvjane konkurenne sposobnosti na zahodnem trgu, kjer so pogoji prodaje v sploni recesiji, ki tam vlada, e toliko bolj zaostreni.
Seveda pa takna regionalna usmerjenost izvoza ni ni kaj razveseljiva, saj moramo
I zagotoviti potrebno koliino deviz za nakup najnujnejih proizvodov, predvsem nafte, ki jo je treba plaati v dolarjih in za odplailo anuitet za najete kredite v tujini. Zaradi
I tega je naa prva in osnovna naloga do kon-ca leta, seveda pa tudi naprej, da napnemo vse sile za poveanje izvoza na konvertibilijo podroje in za hkratno omejitev uvoza na najmanjo mono mejo. Le tako namre lah-ko uresniimo nartovano projekcijo plailne bilance Jugoslavije, za to pa smo odgovorni vsi glede na sprejete obveznosti: tako posa-mezne republike in pokrajine kot vsaka ob-ina in vsaka delovna organizacija. Vsako neizvrevanje nartov v zunanjetrgovinski menjavi nas namre lahko e kako drago stane.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si