Posamezna številka 30 vinarjev.
SttV. 51
v Lioaiiani, v sodom, ooe o. marca 19.
Leto XLY1I.
ao Velja po pošti: s ia oelo leto naprej.. K SO--u en mesec „ ., „ 5-50 >a Inozemstvo ,. „ 70—
V	Ljubljani na dom E* oelo leto upre].. K 58 — U M meseo „ .. K 5<—
V	opravi pnjnn umetno „ 4-so
m Sobotna izdaja: —
Za oelo leto.....K io _
n luoienutvo.... ,, 15 —
T ■		
vu'	v//*"- I	
\ ,; "(	1 ■ i .••:	
	v:'1. •	w
M* Uredništvo |e v Kopitarjev; nlloj štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračilo; nelrsnhlrana pisma se ne
sprejemale.
Telefona štev. 50.
Enostolpna potltvrsta (59 mm široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) ia enkrat . . . . po 50 v za dva- ln večkrat . „ 45 „
Ob sobotah dvofnO tarif.
eb Poslano: ms ts
Enostolpna petlivrsta k 1-— Isbaja vsak dan Izvzemšl ponedeljek tn dan po praznika ob 3. nri zjntraj.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi nI. 6. — Bačun poštna hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 349 za oglase, avatr. ln češke 34.797, ogr.2S.011, bosn.-hero. 7563.
Kardinal Bourne.
Belgrad, 7. marca. (Izvirno poročilo ■»Slovencu«). Danes je obiskal kardinal Bourne Jugoslovanski klub ter sc je raz-govarjal z dr. Korošcem in nekaterimi drugimi člani kluba.
Kardinal sc je zahvalil za pozdrav in sprejem s srčnimi besedami.
Dr. KoroSec se jc kardinalu zahvalil 5sa njegovo izjavo, da so teritorijalne zahteve Jugoslovanov upravičene.
Kardinal sc je ponovno zahvalil za pozdrav dr. Korošcu z zatrdilom, da ostane prijatelj Jugoslovanov tudi vnaprej, kakor je bil doslej.
Kardinal Bourne pride v Ljubljano v nedeljo.
• • «
Ljubljana, 7. marca.
Jutri se pripelje iz Belgrada preko Djakova in Zagreba angleški kardinal Bourne, velik prijatelj Jugoslovanov.
Eden najodličnejših in najvplivnejših linov velikega angleškega naroda se mudi V deželah osvobojene jugoslovanske domovine. Na dolgem potovanju iz Oricnta |e prišel med Jugoslovane, obišče tudi Slovence ter bo nato odpotoval V Rim, da poroča sv. Očetu o razmerah v naši mladi državi.
Slovesen je bil njegov sprejem v Belgradu, kjer je bila njemu na čast prirejena slavnostna akademija, pri kateri so bili navzoči tudi znameniti predstavniki pravo-elavne cerlrve. Na tej slavnostni akademiji je pravoslavni prof. Janjič govoril kardinalu katoliške cerkve na čast znamenit govor, V katerem je poudarjal delovanje katoliške in pravoslavne duhovščine za osvobojenje naroda.
To so zgodovinski dogodki, ki dajo potovanju angleškega kardinala svoj poseben znak. In važna so ta dejstva toliko bolj, ker bo kardinal pod neposrednimi ,vtisi iz Jugoslavije, in posebno iz Slovenije, odpotoval v Rim.
Vprašanje našega bogoslužnega jezika jfe sproženo po jugoslovanskih škofih, ki eo v znameniti zagrebški seji sklenili prošnjo, naj sv. Slolica dovoli, da sc mesto latinščine uvede staroslovenski jezik sv. Cirila in Metoda, Tc dni pa smo čitali, da se uveljavlja med pravoslavnimi brati misel, da se mesto starega rusko-sjovanskega jezika, ki se ga pravoslavna cerkev še vedno poslužuje, ki pa ljudstvu ni razumljiv, uvede kot cerkveni jezik starosloven-ščina, jezik sv. Cirila in Metoda, ki je Srbom razumljivejši in Slovencem milejši. Ni še treba poudarjati, kako velikanskega pomena za bodočnost bi bilo lo.
In vse te zadeve, v kolikor sc tičejo katoličanov, čakajo v Rimu odločitve.
Naš jugoslovanski narod jc z dnem
svoje osvoboditve stopil v krog svobodnih narodov. Toda vsi čutimo in vemo, da na nas, posebno na Slovence, na vseh koncih in krajih preže stari nasprotniki, Velike moralne važnosti jc za nas, da prihajajo med nas zastopniki najmogočnejših narodov in sklepajo z nami vezi prijateljstva. Toda šc važnejše kol to je dejstvo, da rc-prezentira kardinal Bourne tisto veliko idejo, ki jo je tudi Wilson zapisal na svojo zastavo, misel bratstva, ljubezni, strpnosti. To veliko krščansko načelo zastopa kardinal Bourne in naša stvar bo v njem našla gorečega in prepričanega branitelja in zagovornika.
Želimo, da bi pozdrav, ki ga bo podala slovcn. Ljubljana kardinalu. Bournu, prcdslavilclju angleškega naroda, bil dostojen in vreden idej, ki iih zastopa visoki gost in vreden izraz naših želia in nad, ki jih gojimo v pravičnost angleškega siaroda in njegovih zaveznikov.
Dr, Ivan Stanovnik:
II.
Zadnjič smo omenili, da je treba pri reševanju vprašanja o pokritju vojnih posojil postaviti splošno načelo: Vojna posojila po k r i t i, vojne obligacije zenačiti z našim papirnatim denarjem, ker predstavljajo del našega narodnega premoženja. Seveda bi bilo treba pri tem splošnem principu fiksirati izjeme, izjeme predvsem za kapitaliste in pa za banke, ki so ravno pri podpisovanju vojnih posojil napravljale velike dobičke.
Najprej je potrebno ugotoviti, koliko vojnega posojila jc v naših rokah. Izvršiti bi sc moral v ta namen popis ali žigosanje vojnega posojila v naši Jugoslaviji. Sistem bi moral biti pri tem popisu vseka-ko popolnoma drug kakor pri žigosanju bankovcev. Popis vojnih posojil naj bi izvršili izključno samo davčni uradi, ki bi obenem vodili natančne sezname imejite-Ijev obligacij in visokosti zneskov. S posebno naredbo naj hi naša vlada prepovedala po popisu obligacij vsako kupčijo z vojnimi posojili, vsled česar bi se seda-ujc vojne obligacije kot imejiteljski vrednostni papirji izpremenili v imenske. Res bi prišli pri tej finančni operaoiji v poštev resni pomisleki radi ozemlja, ki je šc po tujcih zasedeno, a treba se jc vendar tudi tega vprašanja lotiti z vso resnostjo in vsi pomisleki morajo stopiti v ozadje, kadar gre za to, da rešimo del narodnega premoženja in pomagamo svojemu narodnemu gospodarstvu po lestvici dalje. Takoj po popisu vojnih obligacij naj bi se izdale določbe, koliko kritja prevzame država
in izjeme, komu in koliko vojnega posojila se črta (anulira).
Država naj bi po žigosanju potegnila iz prometa vse vojne obligacije in določila, da so po določenem terminu ostale neveljavne. Malemu možu in zadrugam naj bi država vojne obligacije zamenjala s papirnatim denarjem, kapitalistu in bankam pa izplačala samo do gotove v žc naprej do-. ločene višine. Na ta način bi prišla naša naša država v posest ysch vojnih obligacij na našem teritoriju, visokost tega dolga bivše Avstrije bi uveljavila pri likvidaciji financ in prevzemu kvotnega dolga. Zajedno bi pa bile z cniin mahom ubiti dve muhi, ker bi s konfiskacijo vojnih posojil kapitalistu in bankam država izvedla ludi delno oddajo premoženja, kajti nominalna vrednost obligacij bi ortala državi nciz-premenjena in bi prišla zanjo pri obračunu in delitvi dolgov kot aktivna postavka v poštev.
Da bi se preprečila vsaka špekulacija z vojnimi obligacijami pred in med popisom, bi morala država seveda ukrepe, kako bo postopala z vojnimi posojili, publi-cirali šele po končanem popisu. Zgoraj-šnjc označbe je samo ena iz mnogih možnosti, kako državo rešiti težkih bremen in varovati malega moža pred gospodarskim polomom, kapitalista pa prijeti s kleščami, kjer je najbolj občutljiv.
Denarni zavodi (zadruge) bi se morale izkazati z zadnjimi računskimi zaključki, po -'zaterih bi se ugotovilo, koliko so irr.ele podpisanega vojnega posojila, Na tej podlagi in na podlagi odborovih sklepov posameznih zadrug, naj bi se ugotovila visokost podpisanih posojil in potem zadrugam izplačala. Seve bi pri tem zadruge, ki so z vojntmi posojili špekulirale in jih nakupovale, izgubile vojna posojila, ki bi presegala lasten podpis, a to bi bilo v redu in prav, ker takih zadrug jc bore malo. Ujeli bi sc predvsem židovski špekulanti in banke, ki so z verižnimi kupčijami na konto splošnosti itak delali ogromne dobičke. S to operacijo bi država dobila zase ogromne vsote in bi storila prvi večji korak k sanaciji svojih financ, ali vsaj položila trden temelj pri zgradbi državnega gospodarstva,
S konfiskacijo vojnih posojil bi pa bili naši kapitalisti in rentirji seveda zadeti samo na eni točki Ahilove pete. Vojne dobičkarje bi bilo treba še drugje malo potipati.
Načelo socijalne pravičnosti jc, pritegniti kolikor možno veliko ljudi k delu, da bodo vsi od njega živeli. Da se kapitalista pritegne k delu, ga jc treba tako visoko obdavčiti, da nc bo mogel živeti od samih rent.
Vojne dobičkarje bi delil v dve kategoriji, vojaške ali frontske in zaledne ali civilne. Oboji so škodljivci splošnega bla-
gra, zato je dolžnost države, da jih z davčnim vijakom primerno posegače.
Na podlagi fasij o dohodninskem davku iz leta 1914. in primerjajoč te fasije z letošnjimi pridemo do razlike premoženja, ki je tekom vojske tej gospodi naraslo.
Znano jc, da so zlasti vojni dobičkarji špekulirali z nakupi posestev. Na podlagi zemljiške knjige naj bi sc ugotovili vsi zcmljcknjižni prenosi na posestvih v naši državi in menda bi sc na ta način dalo priti tem vojnim dobičkarjem do obisti in jih pritegniti, da nosijo kot gospodarsko močnejši, finacijclno trdnejši večji del državnih bremen ter na ta način obvarujejo malega moža pred gospodarskim polomom.
Pri nas v Jugoslaviji so podjetniki in tovarnarji zastopniki kapitalizma, po pretežni večini tujci. Nemci so v bivši Avstriji znali graditi most do Adrije. Zavedali so se da jc kapital ena najmočnejših kompo-nent k uresničenju lc ujiihovc ideje. Nemške nakane so s polomom svetovne vojske splavale po vodi, nas pa bo njihov kapital strašil dalje, ako si sami nc pomoremo. Neobhodno potrebno bo, da n?.ša država tuje kapitaliste in podjetnike razlasti in njihove obrate proti primerni odškodnini prevzame v svojo skrbo. Država naj bi ta podjetja socijalizirala, napravile naj bi se zadruge, pri katerih bi delavci z gotovinj delom parlicipirali pri letnem čistem dobičku, Ta participacija delavslva naj bi tvorila poseben fond (sklad) ta slučaj oner moglosti in starosti. Tvoril naj bi delno rešitve starostnega zavarovanja.
Socijalne reforme ne bo mogoče izvesti v naši novi državi uno aclu, treba bo marsikaj začasno urediti in pripraviti tla fundiranemu solidnemu narodnemu gospodarstvu. Hiti naj se pa s primernimi reformami, da nc zamudimo ugodnega časa in da pravočasno pomagamo državnem vozu na široko ccsto.
VrenfiisSC
T rs
u
LDU Dalm. dopisni urad javlja; Tudi oni del italijanskega čdsopisja, ki jc bil do zadnjega časa nekoliko treznejši, je izgubil zadnje dni svoje ravnovesje in se popolnoma vrgel v brezobzirno gonjo proti nam po zgledu rimske »Idca Naziaualc« in milanskega »Popolo d' Italia';,
»Corriere della Sera« od 20. pr. ui. prinaša pod gorenjim naslovom članek, o katerem jc smatrati, da poteka direktno iz uredništva milanskega lista. »Corriere« pričenja: Trumbič je imel včeraj svoj prvi izpit kot politik, a izkušnja ni uspela. — Po tem se vrste vsakovrstne opazke: »Njegova preteklost in pripravljanje, kakor tudi obečanja, ki tih je širil po Evropi, so mu nadeli nekako »plemenito dolžnost«,
LISTEK
P. S,:

(Dalje.)
Že v svoji prejšnji domovini ob Črnem morju s'o imeli Madjari navado, napadati slovenske naselbine in jetnike zamenjavati grškim trgovccm za žamet, pisane preproge in drugo blago. Enako so delali sedaj tudi s slovenskimi jetniki, ki so jih ugrabili na Ogrskem, Štajerskem in po Slovenski krajini. Spravili so jih v istrska pristanišča, pred vsem v Pulj, kjer so jih Grki, Benečani in Židjc sprejeli na svoje ladje in prodajali za drag denar mohamc-danskim vladarjem v Azijo, Afriko in na Špansko. Emir Alhakem, kalif v Kordovi na Španskem, je imel v svoji telesni straži 2000 Slovanov. Pod kalifom Abdcrahina-nom III. (912—910) sc ie to število pomnožilo na 4000, Imeli oo posebno zaupne posle, ker jim je kalif pomeril službo v svoji palači in jih kot pešce uvrstil v svojo vojsko. Enako so si tudi sultani v Magrebtt s slovanskimi sužnji pomnoževali svojo te>
1 .-„.,,.•... *!„ M	*	* '
- 1.1.
Ogrskega in iz Slovenske krajine. Šele kralj Koloman jc prepovedal na Ogrskem rojene sužnje prodajati v inozemstvo.
Ob koncu 10. stoletja se jc izvršil na Ogrskem oni veliki prevrat, ki ie ropa-zelini in bojeviti pastirski narod Mudjarov počasi izpremenil v mirne poljcdclce s stalnimi naselbinami.
Ta prevrat je v zvezi s pokristjanjc-njem Madjarov. Prvi ogrski knez, ki jc bil naklonjen krščanski veri, je bil Gejza. Njegov sin Štefan (1000—1037) jc na krščanski podlagi preosnoval državo po evropskem zgledu in sc trudil, da ji pridobi vso dobrote zapadne kulture. On jc Ogrsko razdelil v velike županije (knmilatc), katerim je po slovanskem zgledu postavil na čelo župane, ki so upravljali sodne, vojaške in civilnc zadeve. V 12, stoletju jc bilo okoli 70 lakih županij. Slovenci so bili prideljeni zlasti Salajski (Sztla, ob reki enakega imena) in železni županiji (Vas), kjer so prebivali v večjih množicah. Vendar jih zasledujemo v zgodnjem srednjem veku šc po mnogih drugih krajih. Pn-r.ebno jc skrbel kralj Štefan za razširjanje krščanstva v svoji deželi, Ustanovil jc celo vrslo Škofij in samostanov, ki so postala važna duhovna središča. V nekdanjem Pribinovem mestu Satavar se je ob t..! A,i..r-v<	—1;trlT
opatija, enako v Pcčvaradu pri Pečuhu. I drugi ogrski kralji so se trudili, da z naselbinami takih redov, ki so se pečali s poljedelstvom, dvignejo matcrielcio in duševno kulturo. Zato nahajamo na zapad-nem Ogrskem zelo pogosto benediktinske in cistcrcijanskc samostane. Kralj Štefan je ukazal, da sc za vsakih deset vasi sezida po ena župna cerkev in s potrebnim daruje, a sam je poskrbel za mašno obleko in svete posode. Tudi sc jc moralo paziti na izvrševanje krščanskih dolžnosti.
Med prebivalstvom so prvo mesto zavzemali duhovniki, drugo »grofi« (comi-Ics), katerim so se prištevali potomci starih odličnih družin, posesinike velikih zemljišč in odlični državni uradniki, na tretjem mestu jc bilo nižje plemstvo: vitezi in vojaki, ki so imeli kaj zemljišča; slednjič drugi svobodni ljudje. Podložniliov je bilo več vrst. »Vdvorniki« so bili nekako v sredi med svobodnjaki in robovi. Bivali so večjidel na kraljevih, škofijskih in sa- j mostanskih dvorili, kjer so opravljali sluz- , bo čuvarjev, lovrcv, vinogradnikov, mlinarjev, vojaških spremljevalcev in so bili večjidel iz vrst osvobojenih sužnjev ali siromašnih svobodnjakov. Drugi podložniki so bili privezani na grudo (hlapci, manci-pia), od kalere so davali letne davščine in
drugi so bili popolni sužnji (robovi). Med Slovcnci nahajamo vse imenovane sloje prebivalstva. Razen plcmičarjev nižje vrste, katerih jc včasih muogo bivalo skupaj v eni vasi, sc imenujejo svobodni meščani in posestniki, hlapci in robovi. Zanimivo ie, da madjarski kralj Štefan ni zatiral drugih narodnosti na Ogrskem in jc tujce cclo pospeševal, Imel jc navado reči, da jc država, ki prizna lc cn jezik in ene narodnost, slabotna in mora razpasti.
Napačno bi bilo misliti, da sc jc na Ogrskem veliki prevrat, ki je napravil iz Madjarov miroljubne poljdclcc, za krščanstvo in omiko dovzetne ljudi, hipoma izvršil. Še v 12. stoletju poroča frizinski kronist Olo, da Madjari najraje bivajo poleti v šotorih, s katerimi sc selijo iz kraja v kraj, jeseni pa poiščejo svoje borne koče, da v njih prezimijo. Zanimivo je zasledovati, kako so Madjari prvo omiko dobili s posredovanjem Slovanov in pofccbcj šc Slovencev, Najboljša priča za to jc mad-jarski jezik, ki ima šc dandanes prav mno-[!r> slovrns! :h hpsrd 7q vce nne stvari, ki so bi'c prej bojevitemu nomadskemu narodu neznane in ki iih jc šele tedaj spoznal in sc naučil jih zaznamovati, ko jc prišel s Slovani v dotiko.	(Dalje.)
kateri bi se nc smel ukloniti s tako lahkoto. Kot pregnance v Italiji, v Parizu iu Londonu ie imel dovoli časa, da prouči duha zapada in njegove metode. Smatrali so ga z njegovim dovoljenjem kot tekmeca Pašiču, čcgar drzovitosti je postavil nasproti, oziroma obečal postaviti duha umerjcnosti in odkritosti. Kriški pakt, ki jc izenačil Slovence in Hrvate s Srbi ter odlclc^ail osvojcvalno in fanatično politiko — srbstvo, jc bil njegov prvi uspeh. Toda tedaj smo živeli še vedno v dobi besed, brez zveze, bojnih vzklikov in propagande, a ničesar taktičnega. Njegova prava naloga se je pričela šele z onim časom, ko je postal tovariš Pašiču in drugim starim državnikom ter bil imenovan za ministra za zunanje stvari in mirovnega delegata v Parizu ter je s tem dobil v roke realnost, ki jo je bilo treba izdelati.
Po malem odkriva »Corriere^ svojo perfidnost, tendenca postaja vedno bolj odkrita. Dve ah tri brezroiselnosti in izmišljotine bi imele zmanjšati ugled, ki ga dr. Trumbič uživa pri svojem narodu, in zaupanje, s katerim upira vanj oči njegov narod. *Corriere« piše: »Na rimskem kongresu jc bil Trumbič ena glavnih oseb, pa je, ako tudi ne ja-stno, vendar pa v zasebnih razgovorih naštel vse kraje in mesta, ki jih priznava Italiji.< Za tem sc »Corrie-re« sam izdaja. Po nekoliko podobnih izmišljotinah se povrača na čin, ki ga je najbolj zabolel: Na jugoslovanski ekspoze. »S to preteklostjo, z bremenom brezštevilnih dokazov, s katerimi se more iz Rima in Londona apelirati na boljšega Trumbiča proti slabšemu Trumbiču, je motril včeraj, ne trenivši očesa, svoje kolege odpo-slanike, ki so bili, povsem zaposleni s pobiranjem onih 16.000 kvadratnih kilometrov Bolgarske, tretjine Albanije in širokih krvavečih delov madžarske Ogrske in Nemške Avstrije. Za tem se je osebno lotil nehvaležnega posla, cla kot bivši italijano-filski Slovan javi alpinske in jadranske zahteve svojega naroda, ostavljajoč nam Gradiško in Pelagruš.« Nato nadaljuje >-Corriere* s perfidijo: »Danes lahko Korošec in drugi v Ljubljani, Zagrebu in v Belgradu, ki so osumničili »italijanofil-skega« splitskega odvetnika izdajstva, svobodno oproste tc sumnje.* Po takih zavijanjih, izmišljotinah in brezmiselnostih je moral »Corricre« priti do zaključka, da more vsled take neotesanosti novega nasprotnika postati moralni sijaj Italije še večji« Končno imenuje dr. Trumbiča cinika in pravi, da je njegov politični sloves za vedno uničen. Na vse to bi ne bilo potrebno ničesar odvrniti, toda značilno je, kako je x Corriere« po jugoslovanskem ekspozeju odkril svojo prefidijo in ušel prostovoljno v legijo svojih časnikarskih tovarišev, mojstrov v izvrševanju in kovanju Izmišljotin,
neumorno delo neizrečeno hvaležna in jim kliče: -Delajte in pomagajte z vsemi meč-mi, da bo Jugoslavija izšla i; tega strašnega boja neokrnjena in ponosna na praško * Jugoslavijo^-!


Jnioigliiolla" s? Pragi
Jugoslovanski klub se ne veže.
(1'osebno poročilo »Slovencu«.}
Bclgred, 7. marca. Vedno na novo se
širijo vesti, da Jugoslovanski klub išče stika, bodisi z JDS, bodisi s Starčevičan-skim »Narodnim klubom«. — Vse te vesti so popolnoma neresnične. Klub ima nevezane roke in bo deloval z vsemi strankami, ki bodo imele isti program in enako naziranje o organizaciji naše države na zunaj in znotraj.
Grupacija strank še nejasna.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 7- marca. Glede grupacije
strank je nemogoče kaj zanesljivega poročati. Pri vseh srbskih strankah jc opaziti veliko rezerviranost, zlasti pri voditeljih opozicije, ki povdarjaio, da se glede grupacije nikakor nc mudi. — Staro-radikalna stranka hoče še vedno ostati v svoji izolaciji. Zato si JDS in Slarčevičanski Narodni klub prizadevata privabiti samo-stalce in narodnjake, a doslej brez uspeha.
Verifikacija mandatov.
(Posebno poročilo ->Slovencu*.)
Belgrad, 7. marca, Vcrifkacijski odsek nepretrgano deluje. Doslej jc overovljenih 190 mandatov. Do prihodnje seje, na kateri se bo vršila volitev predsednika, za katerega stranke kandidirajo dr. Draga P a v 1 o v i č a, ne bodo overovljeni še vsi mandati. Dotlej bo overovljenih lc še 230 mandatov,
LDU. Belgrad, 7. marca. (JDU.) Vori-fikacijski odbor narodnega veča je začel svoje delo. Predsednik je dr. Bočic, tajnik dr. Dinko Križman, člani dr. Mužaranič, Lomovič, dr. Lončar, Petrovič, Bcvivoj Popovič, dr. Joso Sunarič, dr. Dušan Va-siljevič. V odbor jc predloženih 270 mandatov, od katerih jo danes verificiranih 188. Sedaj so v razpravi protesti proti nekaterim mandatom, tako za Bosno in Vojvodino.
Mirovni p^sveft)
LDU Pariz, 7. marca. Agence llavas poroča uradno: Najvišji intaraliirani vojni svet so jo sestal v četrtek popoldne. Sprejel je ameriški predlog, naj se povabijo komisijo, naj s svojimi sklepi predlogo sklepne predloge, ki se bodo v obliki Členov sprejelo v predhodno mirovno pogodbo. Razpravljali so nato o pogojih, ki se bodo stavili vojski, mornarici in letalski službi sovražnika. Prihodnja soju bo danes popoldne. Komisija za odškodnine, ki se jo sestala v četrtek. dopoldne, jo proučevala gotova vprašanja, katera so stavile subkomisiie o odškodnini in o načinu plačevanja. Subkomisija interaliirano komisije za luke, paroplovbna pota in za železnice, ki so je v četrtek dopoldne zbrala v ministrstvu za javno, dela, je nadaljevala in končala proučevanje predloge o internacionalizaciji pristanišč.
Ukrajinska vlada mirovnemu posvetu.
LDU. Pariz, 7. marca. (DKU. Brezžično.) Glasom »Petit Parisien« je odposlala ukrajinska delegacija __ v Parizu na francoskega ministra za zunanje stvari Pi-chona pismo s prošnjo, da naj nastopno noto uroči mirovni konferenci: Ukrajinska vlada prosi mirovno konferenco, da pri-pozna neodvisno suvereno ukrajinsko narodno republiko. Ukrajinska narodna republika spominja mirovno koniercnco, da je izza vsega početka svojega bivanja v Evropi, vsa zgodovina ukrajinskega naroda, zgodovina neodvisnega naroda in njegove borbe za svobodo-
Francija zuhteva vojne trofoje nazaj.
LDU Pariz, 7. marca. (DKU) Neodvisna skupina je stavila v zbornici nastopni predlog: Neodvisna skupina izraža predsedniku željo, naj se artiljerijski materi-jal iti trofeje, ki so bile leta 1814. in 1815. po Nemčiji iu Avstriji, v vojni 1870—1871 po Nemčiji in za vojne 1914—1918 uplenjene, vrnejo Franciji in naj se to francoskemu narodu naznani oficieluo.
za
Ljubljana, 7. marca 1919.
Jugoslovanska kolonija v Pragi si ie ustanovila svoje društvo Jugoslavija' in pričela z neumornim delom za razširjanje in popularizacijo naših idej, stremljenj in aspiracij med bratskim čehoslovaškim narodom, Sekcija »Jugoslavije« za narodno obrano bo prirejala s pomočjo državno-pravne dcmckracije v Pragi, kakor tudi po Češkem več predavanj o jugoslovanskem problemu, o Trstu, Istri, Goriški in o Dalmaciji. Državnopravna demokracija je že priredila tako zborovanje v Pragi, na katerem je govoril dr. Z. \Vigele o jugoslo-vansko-italijanskem vprašanju. Udeležba jc bila tako ogromna, da se zborovanje v kratkem ponovi. Več drugih predavanj in zborovanj po deželi je. že pripravljenih.
Dne 6. februarja je bila manifestacij-ska skupščina čehoslovaškega in jugoslovanskega dijaštva, na kateri so referirali Fr. Marinič o splošnem našem položaju in posebno o Goriški, Vladimir Rybar o tržaškem vprašanju, dr. Stupni o Istri in Mi-hajlovič o Dalmaciji. Vsi govorniki so dokazovali na podlagi zgodovinskih, gospodarskih, narodopisnih in statističnih podatkov pravične zahteve Jugoslovanov na ta ozemlja. Po referatu cand. phil- Kozaka, ki je irnencin čehoslovaškega dijaštva izražal simpatije jugoslovanskemu dijaštvu, je bila sprejeta resolucija, v kateri se čeho-slovaško dijaštvo solidarno pridružuje jugoslovanskemu dijaštvu v boju za naše pravične zahteve.
Založništvo sekcije za narodo obrano pripravlja izdajo knjige prof. dr. Kadleca o Jugoslaviji. V tej knjigi opisuje sloviti profesor slovanskega prava na češki univerzi začetke postanka posameznih držav na teritoriju sedanje Jugoslavije pa do zadnjih dogodkov. Posebno poglavje posveča dr. Kadlec našemu sporu z Italijo.
Toliko v obrisih o delu »Jugoslavije« med Čehi, ki ni le velike kulturne in gospodarske važnosti, ampak posebno še politične. Domovina, od vseh strani ogrožena, v boju skoroda osamljena, bo tem svoji m sinovom, jugoslovanskim kulturnim delavcem v Pragi, za vso ljubezen, trud in
Ljubljanski dop. urad poroča: Predsednik Deželne vlade za Slovenijo, dr, Janko Brejc je od poveljnika francoskc armade na Ogrskem, generala de Lobita, prejel nastopno zahvalno pismo z dne 28. februarja: ^Gospod predsednik! Štejem si v dolžnost, izreči Vam svojo zahvalo za prisrčni sprejem, katerega ste dne 16. februarja priredili častnikom mojega generalnega štaba, ki sem jih bil odposlal v Ljubljano k inavguraciji v>Francosko-slo-venske organizacije«. Srečen bom, ako sc pod avspicijami te organizacije med Francozi in Slovenci razvije tako, da postanejo prijateljski odnošaji, ki naj vežejo oba naroda, šc bolj intimni. Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, izraz mojega visokega spoštovanja.«
lihimi in ©gri kršijo premirje.
Dne 2. marca so Nemci zopet kršili premirje s tem, cla so streljali pri Sv. Marjeti zapadno od Vclikovca s strojnicami na naše postojanke. Pretekli mesec je napadlo vojaštvo gospodični Ručigaj v Gre-binju zgolj le za to, ker sle ameriško misijo pozdravil^ z »Živijo«-klici. Ena je bila ranjena, drugo so odpeljali in neznano kje internirali. Posestniku Ivanu Strutcu v St. Lovrencu, občina Ojstrica na Koroškem, jc vojaštvo pobralo poleg živine tudi večje množine moke, svinjskega mesa, masti itd., ne da bi rekvirirano blago plačalo. Posestnika je patrulja odpeljala in v Labudu brez vzroka zaprla; zaprt je bil od 7. do 23. februarja. Začetkom januarja so se vračali srbski vjelniki iz zbiralnice na Dunaju v domovino. Nekaj jih je šlo pri Lipnici z oblastvenimi dovoljenji čez mejo, da obiščejo kmete, pri katerih so služili. »Volkswehr« jih je napadla, oropala zasluženega zneska 700 K in zaprla za 21 dnij. Došlo jc dalje uradno poročilo, da sta bila 1. marca v Zemcovcih na štajer-sko-ogrski meji napadena od madžarskih vojakov dva službujoča orožnika; poskusni orožnik Kristjan Mikel je bil ubit, pod-stražnik Ivan Kozila pa težko ranjen in odpeljan. Deželna vlada jc primerno ukrenila potom ministrstva za zunanje zadeve v Belgradu, da se slični slučaji nc po-nov-
Ustavljen promet med Mažarsko in Hrvatsko.
LDU Zagreb, 7. marca. (JDU) Poštno ravnateljstvo razglaša, da ie do preklica ustavljen ves promet mod Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno po eni strani in Mažarsko na drugi strani. Izvzete so le one pokra jine madžarske republike, Iti so okupirane po četah Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Ameriška komisija v Zagrebu.
LDU Zagreb, 7. marca. (JDU) Semkaj je dospela posebna ameriška komisija, ki ima nalogo, na licu mesta proučiti etnografske razmere Istre in Dalmacije. Komisija bo odpotovala julri preko Reke v Istro.	_	;<M
Omejen promet s Tirolsko.
LDU Inomost, 6. marca. (Dun KU) Dežetaa vlada jo z danes objavljeno naredbo omejila vstop na Tirolsko na ta način, da se dovoli vstop na mejni postaji samo onim osebam, ki imajo za. to dovoljenje od deželne vlade v Inomostu ali — pri uradnikih in drugih javnih nameščencih — ki se izkažejo s pismenim uradnim nalogom.
Stavk« v Berlina.
LDU. Nauen, 6. marca. (Brezžično.) Po zanesljivih vesteh lic* o v iz Weimar;a so se 4. t. m. pogajanja med zastopniki berlinskih socialistov in kabinetom pozno t.c-noči ugodna ra svila. Odposlanstvo delavcev se je že v noči na. sredo vrnilo v Bsr-lin, da sporoči pr3 l oge vk.de stavkujo J.rri Kakor poročajo, vsebujejo ti predlogi zagotovilo, da se obstoj delavskih in vojaških svetov zajamči v ustavi,
LDU. Nauen, 6. marca. (Brezžično.) Stavkarski položaj se za enkrat v Beilinu še ni izpremenil. Stavke se udeležuje slej-koprej le del delavstva in še ta ne radc-volje. Tako so n. pr. sklenili cestni železničarji, da prično čim preje mogoče z delom, kakor hitro se bo smatralo generalno stavko za končano- Uslužbenci nad in podzemeljske železnice so se v tajnem glasovanju izrekli celo z ogromno večino proti stavki in takojšnjo upostavitev obrata.
LDU. Berlin, 7. marca. (DKU.) WU poroča: Noč je splošno mirno potekla. Očiščenje Aleksandrovega trga oboroženih upornikov je bilo po vladnih četah izvršeno tekom noči. Na Vilhelmovem trgu in na nekaterih drugih krajih mesta je prišlo še do streljanja, v katerem se ni vedelo, odkod prihaja. Sedanja naloga vladnih čet je, ščititi delavoljne v berlinskih industrijskih podjetjih. Narodna mornarska divizija in dvoje zbirališč republikanske vojaške straže so se razpustili.
Tudi v Alzaciji stavkajo.
LDU. Nauen, 7. marca. (Brezžično.) Po švicarskih vesteh so izbruhnili v iVjM« hausnu na Alzaškem icsni delavski re miri. Baje stavka 20'Y<;) i'chvccv. Vs'cd velike draginje živil c ročrnati s -v :<arc stavko na AlzaSkcm. I/. povcCil ni rr.zv-n-
no, ali jc stavka naperjena proti francoski okupaciji ali pa je posledica razširjajočega
se boljševizma.
Italijanska zbornica. . LDU. Rim, 7. marca. (DKU.) »Agen-
zia Štefani« poroča: V zbornici je vložil finančni minister predlog o fiskalni reformi, ki vsebuje enkratni prihodninski da« vek, progresivni davek in davek na velika rodbinska posestva, Turati je nato utemeljil svoj predlog, da se naj pri prihodnjih volitvah v zbornico uvede volilni skrutinlj, Orlando je izjavil, da jo sicer nasprotnik skrutinija, da se pa za slučaj sprejetja tega predloga, le-ta spopolni s proporcem. Ako se bo to vprašanje predložilo zbornici, tedaj on ne stavi vprašanje zaupanja. Ne smatra pa možno tako važno vprašanje re-sevati na tako hiter način in prosi, da se Turaiijev predlog preloži za 6 mesecev.
SioS'2 avsirljsMh baakcycev v SvicL
LDU Estm, 7. marca. (DKU) Švicarska brzojavna agentura javlja: Zvezni svat je odredi! ank-jto, ki naj ugotovi število bankovcev iz dežel bivše avstro-ogrske monarhijo v :, ,rho uvcljavljenja pravic njih lastnikov.
Poiitifne novice.
-- Deželna vlada za Slovenijo. Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 7. marca: Predsednik Deželne vlade za Slovenijo, dr. Janko Brejc, je danes iz Belgrada prejel službeno brzojavko, kjer se naznanja, da jc ministrski svet s posebno naredbo imenoval za Slovenijo nastopne poj verjenike: za notranje stvari Gustava Go-ljo, za nauk in bogočasije dr. Karla Ver-stovška, za pravosodje or. Vladimirja Ravnikarja, za narodno gospodarstvo Antona Kristana in za socialno skrbstvo Albina Prepeluha. — Podpredsednik Deželne vla» de za Slovenijo dr. Gregor Žerjav je bil, kakor znano, imenovan hkrati s predsednikom dr. Jankom Brejcem,
Italijani proti nadškofu Sedejo« Vesti iz okupiranega ozemlja javljajo, da so Italijani začeli sovražno nastopati proti naši slovenski duhovščini ter da nameravajo duhovnikom prepovedati vstop v šole. V Govici izhajajoči list •• Voce del Ison-zo<- napada nadškofa Scdeja, stolni kapi« telj ter kurata C. M. Vugo radi jugoslovanskega mišljenja, List pozivlje nadškofa, 3 I naj pripravi svoj kovčeg ter naj gre. — Laških nasilnosti ni konca.
-f: Učiteljsko plača j c uredil na novo začasni koroški deželni zbor. Ljudsko-šolski učitelji se plačajo enako kot državni uradniki od 11. do 8. razreda, meščanski kot oni od 11. do 7. razreda. V razpravi so se posmehovali krše. socijalcem, ko so tudi ti govorili za zvišanje učiteljskih plač. Nc vejo pa še, odkod bodo dobili potreben denar za zvišanje, ki znaša, okrogle štiri milijone kron. Deželni šolski svet s6 razširi.
- Kakor jim kaže. Vsi sc še dobro
dobro spominjamo, kako so Nemci Slovanom in posebej Jugoslovanom očitali, da nič ne damo za vojno posojilo; graški listi so kar divjali, ko je v Mariboru prešlo nekaj hiš v slovenske roke in kazali na Slovence: Glejte jih, državi so v največji rili odtrgali od ust, zato da sedaj uganjajo narodno osvajanje. Klicali so proti nam vse dobre in zle duhove v državi in na vse grlo razkričavali naš nepatriolizem. Sedaj pa piše isti »Grazer Tagblatt«, da se jc slovensko prebivalstvo skoraj z enako vnemo udeleževalo podpisovanja vojnih posojil kakor Nemci v sosednih deželah. Seveda gre sedaj zato, da tudi Jugoslavija prevzame del vojnega dolga. Vredno je pa lc pribiti, kako Nemci bijejo sami sebe po zobeh.
-f Spor med brati. Med Poljaki in Čehi je hud spor radi tc&injskega ozemlja v Šleziji. Sedaj so se oglasili tudi češki delavci iz Moravske Oslvave zoper postopanje Poljakov, Poljaki pa protestirajo proti postopanju Čehov. Medtem pa boljše-viške ruske čete korakajo v Poljsko in Češka je ogrožena od Nemcev, in Madžarov. Saj med brati naj bi vladal mir!
Zarjrebu se ljubi, »Agramer Tagblatt« poroča, cla v Zagrebu tudi letošnji pustni torek ni izostalo pustno norenje. Bile so maske, metali so so koriandoli in konfeti in ob 6 uri zvečer jo bil »hec« tako razvit, da je bil promet z vozovi nemogoč. Posebno veselje so delali občinstvu temnopolti vojaki kolonialnih čet, ki so prvič v življenju videli pustno korzo in bili zelo užaljeni, ko so jih obmetavali s koriandoli in konfeti. Mnogi so pobegnili v postranske ulice, kamor jm je pa razpoloženo pustno občinstvo tudi sledilo. Tako poroča »A. T.«, ki pravi dalje, da se je proti 7. uri življenje na ulici nekoliko poleglo, da sc je potem na raznih redutah in drugih zabavali v »potencirani izdaji nadaljevalo«. Zagrebu se torej na vsak način šc vedno zelo ljubi... Tak je Zagreb iu njemu podobna i o hrvatska strankarska politika, brez globoke misli, brez dalj« | njega vpogleda in brez trdne opore v ljud-i stvu. Kaj čuda, du se v tokih razmerah
tako silno bajno razvija tisti duh, ki grozi prej ali slej to večno predpustno razpoloženo zagrebško gospodo in njeno politiko pokopati globoko pod razvaline za strup-Ijenib in omajanih političnih templjev in sinagog.
Dnevne novice.
—	Imenovanje, Arhivarja dr. Milko Kosa je imenovala deželna vlada za znanstvenega sotrudnika brez činovnega razreda na ljubljanski licejski knjižnici. Za čas, ko je zaposlen kot član likvidacijske komisije na Dunaju, se mu podeli dopust.
—	Žensko učiteljišče v Mariboru se več ne otvori. V manjšinjskih šolah se poučuje od tretjega leta naprej obvezno slovenščina, za gojence in gojenke nemškega učiteljišča tedaj ni več služb, s čimer odpade tudi potreba še nadalje vzdrževati ta zavod.
—	Za vlsokošolce. Ministrstvo za kmetijstvo v Belgradu je semkaj javilo, da namerava sluSatelje visokih šol, zlasti živi-nozdravniške in visoke gospodarske šole, ki jim je onemogočeno nadaljevanje študija na Dunaju in Lvovu, poslati v prijateljsko inozemstvo, zlasti na švicarski vseučilišči v Curihu in Bernu. V to svrho naj se prijavijo pismeno poverjeništvu za uk in bogočastje v Ljubljani vsi oni visoko-šolci, ki žele nadaljevati svoje študije v Švici ali na Francoskem in naj prilože tej prijavi vse za to potrebno dokumente ln fotografijo. Prijava sama mora vsebovati ime in priimek prosilca, podatke o dosedanjih študijah (vseučilišče, fakulteta, tečaj, leto imatrikalacije, prestane preizkušnje in delni izpiti ter njih uspeh in datum) in natančen naslov sedanjega bivališča. Namen teh prijav je, da se omogoči posredovanje za izdanje potnih listov in za dovoljenje bivanja v inozemstvu pri ondotnih poslanstvih. Dijakom, katerim nedostajajo potrebna sredstva, namerava ministrstvo v oziru vrednih primerih dajati primerne mesečne podpore, za katero bo vlagati pozneje posebno prošnje.
—	Poverjeništvo za uk in bogočastje: Dr. Karol Verstovšek, s. r.
—	Goriškim učiteljem, upokojencem In vdovam, ki bivajo tostian demarkacij-ske črte, je višji šolski svet v Ljubljani odmeril in nakazal vojnodraginjske do-klade za leto 1918. in 1919. Priglasilo se je 80 aktivnih učiteljev in učiteljic 29 vpo-kojencev in 17 vdov. Za 19 oseb se še ni nakazala draginj ska doklada, ker so potrebna še pojasnila. Deželno knjigovodstvo v Ljubljani je dobilo ukaz, da nakazila po poštni hranilnici kar najhitreje izvrši, tako da prejmejo upravičenci draginjske do-klade za leto 1918. in za mesec prosinec, svečan in sušeč po odbitku predujmov, ki so jim bili v letu 1918. izplačani, v skupnem znesku, od 1. malega travna 1919 naprej pa v mesečnih obrokih. Reklamacije
—	Koroškim učiteljem in učiteljicam javnih ljudskih in meščanskih šol je višji šolski svet v Ljubljani nakazal službene prejemke takoj pri nameščenju in obvestil o tem učitelje z dekreti, davčne urade v Velikovcu, oziroma v Dobrlivasi, Pliberku m Železni Kaplji pa z rednimi nakazili. Vsled mnogobrojnih pritožb je pa dognal višji šolski svet, da njegove odredbe niso prihajale na cilj. Dogajalo se je, da je prejel učitelj svoj dekret, na davčni urad pa ni dospelo nakazilo, tako da ni bilo mogoče izplačati prejemkov, ali pa je dospelo nakazilo, a učitelj ni dobil obvestila, tako da ni mogel iti po svoje prejemke. Višji šolski svet je stvar natančno pre-iskal in dognal, da je odpravništvo deželne vlade vse odloke redno odpravilo; ker pa tudi po dvakrat ali trikrat odposlanih odlokov učitelji, oziroma davčni uradi niso prejeli, je sum opravičen, da je na poštah ali na poti vmes zločesta roka, ki nagaja, da oškoduje naše narodno učiteljstvo. Višji šolski svet je pred nekoliko dnevi brzojavno odredil, da naj davčni uradi izplačujejo službene prejemke po vsebini odlokov, s katerimi se izkažejo učitelji.
naj se vlagajo pri višjem šol. svetu.
—	Vsem onim, ki bi se radi vrnili v Nemčijo. Nemško poslaništvo na Dunaju je sporočilo, da more le oni prekoračiti državno mejo Nemčije, ki ima naslednje listine: 1. potni list, ki no sme biti starejši kot eno leto; 2. dovoljenje policijske oblasti iz onega kraja v Nemčiji, kjer jo dotičnik pred vojno delal, da se sme priseliti v Nemčijo; 3. izkaz, da dobi v resnici službo rudarja v dotičnem kraju v Nemčiji. — Brez teh izkazov obmejne oblasti v Nemčiji nikogar ne puste čez mejo in to radi težkoč v prehi-ani in prometu.
—	Uganka. Zakaj so dobili ljudje po vseh okrajih sladkor že dvakrat torej tudi za mesec februar, le v novomeškem okraju samo enkrat v mesecu januarja?!? To uganko naj reši hitro okrajno glavarstvo v Novem mestu, ker izjem v novi mladi Jugoslaviji ne sme biti. Pri bolnikih in otrocih sc ne more izhajati brez sladkorja
—	zlasti Sc zato ne, ker primanjkuje mleka.
—	Begunske sirote s Primorskega. Poverjeništvo za socialno ikrbstvo nazna-
nja vsem onim, ki so se zadnja dva meseca priglasili, rla sprejmejo begunske sirote, sledeče: Vrnitev begunskih sirot iz Brucka v domovino se je nekoliko zavlekla, zato ni moglo poverjeništvo ustreči prošnjam priglašenih družin v tistem roku, kakor je prvotno nameravalo. Sedaj so sirote že v domovini in sicer v taborišču Strnišče pri Ptuju. Kakor hitro bodo sirote zdravniško preiskane, dobe prigla-šenci otroke Ln sicer v prvi vrsti oni, ki so izjavili, da vzamejo sirote za svoje. Vsaki posamezni družini bo sporočilo poverjeništvo, kdaj in kje dobi otroka.
—	Delavstvo na Jesenicah. Kranjski industrijski družbi se je odkazalo 25 vagonov premoga, da vzdržuje obrat. Poslanik Hribar se je brzojavno naprosil, da iz-posluje pri čcho-slovaški vladi za izvoz železa. Sestavila se je komisija, o kateri jc sklepala deželna vlada v zadnji seji.
—	Zdravilišče za tuberkulozne na Golniku pri Tržiču. Komisija za preskrbo vračajočib se vojnikov je leta 1916. kupila posestvo Golnik pri Tržiču, da zgradi ondi zdravilišče za tuberkulozne, katerih število je vojna strašno pomnožita. Bivše avstrijsko ministrstvo za notranje zadeve je v ta namen že izplačalo »Društvu za boj proti jetiki« znesek 150 000 K. Načrte je izdelal znani strokovnjak graški nrofesor Ludovik Theyer, ki je izdelal tudi načrte za zdravilišča Horgas in Alland. Stavba je zamišljena kot ljudsko zdravilišče, ki bo imelo 72 postelj za moške, 69 za ženske in sanatorii z 58 posteligmi, skupno tedaj 199 postelj. Zdravilišče bo imelo tudi lastno ekonomijo.
lj Kardinal Bourne v Ljubljani, V nedeljo se pripelje v Ljubljano angleški kardinal Bourne, ki je znan kot velik prijatelj Jugoslovanov. Dolžnost naša je, da visokega gosta dostojno sprejmemo in pozdravimo. Prepričani smo, da Ljubljana ne bo zaostala za Belgradom in Zagrebom in bo odličnega prijatelja in zagovornika Jugoslovanov v najobilnejšera številu sprejela in pozdravila. Čas kardinalovega prihoda bomo pravočasno objavili.
lj Desetletnica Šentpeterskega prosvetnega društva se priredi v nedeljo, dna 16. marca t. 1. v Ljudskem domu. Spored obsega govor g. župnika Finžgarja, alegorijo in Medvedovo igro »Črnošolec-. — Vstopnice se bodo dobile od srede napraj v Jugoslovanski knjigarni in pri gdč. St.ah na Sv. Petra cesti 77. — Vabimo!
lj Postne pridige bodo v stolnici vsako nedeljo in praznik ob 4. uri popoldne. Ob petkih odpadejo.
lj Prosvetno drnštvo frančiškanske župnije priredi v nedeljo, dne'9. marca v mali dvorani Uniona čajni večer s srečo-lovom in šaljivo pošto. Za postrežbo bo poskrbljeno. Pričetek ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabimo vse člane in prijatelje društva. — Odbor.
lj Krekova prosveta ima v nedeljo ob
5. uri popoldne po litanijah sestanek za služkinje št. peterske in frančiškanske župnije.
lj Imenovanja. Vadniški učitelji na državnem moškem učiteljišču, gg. Ivan Kruleč, Viktor Jaklič in Josip Pavčič, so imenovani za glavne učitelje.
ljOsebne vesti, Višje deželno sodišče v Ljubljani je pravne praktikante dr. Avguština Arselina, dr. Josipa Stullerja, dr. Stanka Sajovica, Frana Zorerja, Frana Kovača in Feliksa Verbiča imenovalo za avskultanle za svoj okoliš.
Ij Politične preganjane« opozarjamo, da so vrši jutri ob 2. uri popoldne v »Mestnem domu« ustanovni občni zbor »Društva političnih preganjancev«.
lj Uspoaofcljenostne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole v pomladanskem terminu 1919 se prično na drž. učiteljišču v Ljubljani v petek, dne 25. aprila ob 8. uri. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po šolskem vodstvu predložiti pravočasno okrajnemu šolskemu svetu, da bodo najpozneje do 10. aprila v rokah iz-pračevalne komisije.
lj Dva vlaka manj. Vsled pomanjkanja premoga v Nemški Avstriji izostaneta na progi Ljubljana — Dunaj ponočna poštna vlaka, in sicer vlak, ki je odpeljal iz Ljubljane ob 11. uri 20 minut ponoči in vlak, ki je prihajal v Ljubljano okoli 1. ure po polnoči.
lj Klasiiikacija konj za mesto Ljubljana sc vrši. dne 11., 12., 13., 14., 15., 17., 18., 20. in 21. marca \selej ob 8. uri dopoldne pred šentpetersko vojašnico. Klasifikacija j sc vrši po okrajih, in sicer: due 11. marca za I. (šolski) okraj — črke A—M; dne
12. marca za I. (Šolski) okraj — črke N—2 in za ves II. (šentjakobski) okraj; dne 13. marca za III. (dvorski) okraj — črke A—O; dne 14. marca za III. (dvorski) okraj — črke P—Z; dne 15. marca za IV. (kolodvorski) okraj — črke A—P,- dne 17. marca za IV. (kolodvorski) okraj — črke R—Ž; dne 18. marca za ves V. (barjanski) okraj; dne 20. marca za ves VI. (vodmat-bki) okraj; dne 21. marca za ves VII, (ši-
šenski) okraj. H klasifikaciji je pripeljati vse lastne in bivše vojaške konje. Oprostitve za bivše vojaške konje ni. Izostaja od klasifikacije se kaznuje z globo do 5000 K. Več jc razvidno iz razglasa mest-lenga magistrata.
ras
BOSANSKI FRANJEVCI PRI KARDINALU BOURNEJU.
Jugoslovanski prlmns, avtonomija, staro-
slovenski corkvenl jezik.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Eslgrad, 7. marca. Kardinal Bourne je danes sprejel zastopnike bosenskih frančiškanov, ki so ga prosili, noj v Rimu do-luje na to, da dobi katoliška Cerkev v Jugoslaviji svojega prlinssa, s vejo avtonomno, kakor jo ima pravoslavna cerkev in da se uvede staroslovcnščina kel ccrkveni jezik. Kardinal jo obljubil, da se bo v Rimu zavzel za te upravičene želje.
ZAGREB BO KARDINALA BOITV *''7 \ SLOVESNO SPREJEL.
Posebno poročilo »Slovencu«.)
Ea^ol), 7. marca. Ves Zagreb se pripravlja za slovesen sprejem kardinala Bourncja, ki sc pripelje v Zagreb v soboto zvečer ob 7. uri.
PL. VAJJCAS ARETIRAN.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Sarajevo, 7. marca. Danes so tu aretirali znanega stavbenika pl. VancaŠa m sicer radi protisvbsko agitaeje v letu IDI i.
GENERALNA STAVKA SAMčNm URADNIKOV NA HRVATSKEM.
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Zcgvcb, 7. rnarca. Jutri v soboto sc prične generalno, stavka bančnih uradnikov po vsej Hrvatski in Slavoniji, ker so bančni ravnatelji odklonili zahteve uradnikov.
VEČINA MIROVNEGA POSVETA PROTI JUGOSLAVIJI? — REKA ITALIJI?
LDU Budimpešta, 7. marca. (CTU) Az Est poroča iz Ženeve; V italijansko-jugoslovanskem vprašanju je, kakor vse kaže, večina delegatov na mirovni konferenci na strani Italije. Govori se, da se L!oyd Georgov govor, kjer govori o pretiranih zahtevah novih držav, nanaša na jugoslovanska stremljenja. Italija jc uver-jena, cla dobi Reko, ker podpira njene zahteve francosko in angleško časopisje.
MIROVNI POSVET IN NEMČIJA.
LDU Pariz, 7. marca. Agence Havas poroča: Seja zastopnikov velesil najvišjega interaliiranega vojnega sveta, ki je bila v četrtek popoldne, je zapustila v krogih konference izboren vtis. Lloyd George se jc udeležil sestanka. Povdarjal je v svojih izvajanjih, naj aliiranci proti Nemčiji kmalu zavzamejo jasno in odločno stališče. Dejal je, da jc rodilo premirje ne le vojaške, temveč tudi politične posledice, za katere so odgovorni voditelji vlade. Zahteval je tudi, da se poostre po vojaških izvedencih izdelani pogoji zlasti glede količine čet, ki jih sme imeli Nemčija pod orožjem. Na njegov predlog sc je odgodilo posvetovanje vojaških pogojev premirja na petek, da bo mogel staviti predlog v tem smiclu. Sprejeli so pomorske pogoje za premirje. Vprašanje o usodi nemškega brodovja in njegove dodelitve aliirancem pa se še ni rešilo Splošno jc pokazala seja popolno soglasje v nazorih aliirancev glede razorožitve Nemčije.
Vestrsik SB K. S. Z.
*	Zveza Orlov. Se:a predsedstva Z. O. se vrši v ponedeljek 10. marca točno ob 8. uri zvečer. Isti dan se vrši seja »organi-zatoričnega odseka« ob pol 7. uri zvečer in »gospodarskega odseka« ob pol 8. uri zvečeh
*	Iz Hrašfce, V nedeljo popoldne ob 3/.ii. uro priredi tukajšnje Slov. kat. izobraževalno društvo v Našem domu F. Š. Finžgarjcvoga »Divjega lovca« in dekla-inacijo Simona Gregorčiča »Oljki«. Cene prostorom so: Sedeži po 3 K in 2 K, stojišča 1 K. Otrokom pod 10 let starim vstop ni dovoljen. Ker jc veliko zanimanje za to igro, naj si vsak vstopnico čimpreje preskrbi. Dobiti jih je še nekaj v predprodaji v Našem domu. Prosi se točnosti, ker med igranjem ne bo dovoljen vstop.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA.
Dramsko gledališče.
V	soboto, dne 8. t, m. ob pol 8. uri zvečer Henrika Ibsena »Strahovi« izven abonementa.
V	nedeljo, dne 9. t. ni. ob 3. uri popoldne «... ulica štev. 15« izven abonementa.
V	ponedeljek, dne 10. t. m. ostane gledališče zaprto.
V	torek, dne 11, t. m. ob pol 8. uri zvečer Henrika Ibsena Strahovi« za abo-nement
V	sredo, dne 12. t, m, ob pol 8. uri zvečer » .., ulica št. 15«, uradjuiška predstava izven abonementa.
Operno gledališče.
V	soboto, dne 8. t. m. »Manon« za abianement »A«.
V	nedeljo, dne 9. t. m. ob pol 8. uri zvečer »Matnselle Nitouche« izven abonementa.
V	ponedeljek, dne 10. t. m, ostane gledališče zaprto.
V	torek, dne 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer »Boheme« za abonement »B«.
V	sredo, dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne »Mamsclle Nitouche« izven abonementa za p. n, občinstvo iz dežele.
pr Mussorgskij, čigar krasni ciklus pesmi »lz otroške dobe« bo pela gdč na Cirila Medvedova s sprcinljc-vanjem klavirja L. M. Skorja-n e c n a koncertu d n e 10. t. m. je znani skladatelj ene najboljših ruskih oper »Boris Godunov«.- V zgoraj navedenem ciklu ne jc čudovito lepo poglobil v naivno domišljijo priproste otroške duše. Zdi se li, ko poslušaš te lepe pcstnicc, da vidiš pred seboj otroka, kako se zvečer zaupljivo pogovarja s staro babico, kako kleči ob posteljici, opravlja večerno molitev. Na sporedu se nahajajo tudi štiri nove pesmi našega mladega komponista L. M. Šker-jar.ca, ki bo na tem 1-onccrtu prvikrat javno nastopil kot pianist s tremi Debus-cyjevimi preludiji za glasovir. — Preostale vstopnice za la umetniški koncert se prodajajo v trafiki v Prešernovi ulici in na dan koncerta v Narodnem domu. Dobi se tudi lično besedilo vseh pesmi, ki nam jih j bo zapela gdčna Medvedova.
I
Zagrebška borzo.
Zngrcb, 7. marca. Efektna trgovina se kljub poskusom r.a razne strani ni mogla dvigniti do živahnosti preteklega tedna. Vzrok tiči v tem, ker so kupci v zadnjem času nabavili mnogo delnic, katerih nisc* mogli placirati na borzi, Vzrok je dalje negotovost financielr.ega vprašanja in razni glasovi o socializaciji kapitala, kar bi jako slabo vplivalo na podjetnost naših bank in na3e mlade industrije. Ktrzi niso mnogo padli, pa tudi rc zrastli. Zemeljska banka jc bila v ospredju prometa; ponujali so tudi deklice državnih želcznic, pa ni bilo kupcev.
Zagreb, 7. marca. Zaključni kurzi na današnji borzi.
I3anka r.a trg., obrf in jndu?trijo Banka in hranilnica za Primorjo na tiušatvii, nove dolnice . . Hrvatska eskomptna banka . . Hipotekama fiamta, Žagi ei> . .
Jadranska banka, novo.....
„	. s tu io	. .
Hrvatska kreditna banka .... Narodna banka, brez kupona . Obrtna banka, zadnja cmišiju,
najnovejši del.......
Poljedelska banka......
Prva hrvatska hranilnica, staro „ „	„	novo
licčta pučka banka......
Eskomtna in merij. bank::, Urul staro (ieluicc, . nove delnice . . Sladkorna tovarna, Osjeli . . . Zagrebška tovarna strojev . . .
Ilonor:	Blage
450	456
-100	500
_	14fc0
440	450
i>70	—
1040	1050
—	450
2" 5	3H0
112	116
_	9(25
—	8600
203	210
o80	400
,	2750
110	—
? v ■%/Oj+T.« n T rvr <a> ™ 5
a Fradaja soli. Na vsak prvi odrezek sladkornih izkaznic se dobi takoj p o 1 kilograma belo soli v tisti trgovini, kjer ima pozneje dobiti stranka sladkor. Drugi odrezek in levi del sladkornih izkaznic so mora strankam vrniti radi po-* znejšo prodajo sladkorja in žveplenk. Kilogram soli stane 1 K. Stranke naj takoj vzamejo sol, cla ne bedo pozneje kake zmešnjave. Radi nerednosti, ki jih zagrešijo stranke, magistrat ne more posredovati ali sprejemati piitoib.
a Zavodi, peki in mesarji dobe prejemnice za sol v mestni posvetovalnici.
a Prodajalci raoke, ItruJin in peki se vabijo, da se takoj zglaso v mestni posvetovalnici, kjer dobe novi načrt o prodaji kruha. Na nove krušne izkaznice, ki se bodo izdajale v petek dne 14. marca za 5. in 6. krušni teden, naj nikdo ne prodaja kruha in moke predno nima novi razdelilnik, ker
so številke trgovinam deloma zamenjane.
Pogreša se Franc Jontcz iz St. Janža na Dolenjskem. L. 191(3. so prejeli njegovi sorodniki vest, da je bil ujet in odpeljan v Kokand, ozemlje Ferghana, Rusko. Odslej ni o njem nobenega sledu več. Kdor bi kaj vedel o imenovanemu se uljudno naproša, nnj proti povrnitvi stroškov naznani to na naslov: Jožef Jontez, Ilinje, pošta S.t Janž, Dolenjsko.
Kdo vo kje sc nahaja Janez Šobar< r. 76, pešpolk št. 17, 8. stotnija, voj. pošta št. 32. V tem oddelku se jo nazadnje nahajal, pogreša se od 3. sept. 1915. Odgovor prosim na Ivano Sobar, Prigorica 65, pošta Dolenja vas pri Ribnici. Vso tozadevna stroške poravnam.
(pasmo Jazbečar) 1 »/j leta stara je naprodaj. Več se poizvo: Hra-deckega vas 32.
teviarskiDoraotoikr^ef^Vl!
Jakob Sirnik, čevljar, mojstra, Mestni log 21, Ljubljana.
primerna za trgovino, se kupi ali vzame v najem, in sicer v prometnem kraju na deželi na Dolenjskem ali Hrvaškem. — Naslov se Izve pri upravi „Slovenca" pod St. 1537.
Foiopličoi flDarflirtf^V™-
nlm objektivom in polov, gosli so poceni naprodaj v franki Likar, Gl'nce 2*9, p. Vič pri Ljubljani.
Naročajte »Slovenca"!
»M*


Preminul ]e po težkem ln mučnem trpljen u, previden s svetimi zakramenti, dne 7. marca 1919 naS nepozsb')' ni sin in brat, gospod
šofer
Pogreb dragega poko nika se vrši v nedeljo, dne 9. marca ob 3. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu
Žalujoča rodbina Cvelbarjeva.
Spremil Šivilja za perilo SB-Ss
šifro »spretna 1581c na upravo SLOVENCA-'.
za vsak posel išče zakonski par brez otrok za Zagreb. Nastop takoj. Prednost imajo one, ki so že prej kje služile, ter so poštene, lepega vedenja. Plača 40—50 K, popoto-valni stroški povrnjeni. Prijaviti se je treba na nastov: Gctpa Vabio, Zagreb, Ilica, br. 5, UI. nadstrop.e.
Ockrhnikl Za °pQkamo 1)1(211 Ljub.
UjAI Ullln . ljane se išče priden, pošten mož, ki bi poleg dola opravljal tudi službo oskrbnika. Znati mora pisali, razumeti se mora na vsa kmeti ska dela. Ima prosto stanovanie. Prednost imajo oni, ki se razumejo tudi na opekarska deta. Lastnoročno pisunc ponudbe z navedbo plače se nai pošlje pod »Osktbnik« poštni preda* št U. Liublfana.
Vabilo
na
redili občni zbor
Obrtno pomoitt Min i Mliaii
reg. zadr. z ome eno zavezo
ki se vrši
v četrtek dne 27. marca 1919 ob 4 uri pop. v društvenih prostorih na Kongresnem trgu 4, I. nadstr.
Dnevni red:
1. Čitanje zapisnika 62. občnega zbora. 2 Poročilo načelstva in nadzorstva, !f. Odobren ie računskega zaključka za
teto 1918. •4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Načelstvo.
Dodatek: Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob določeni uri, se vrši eno uro pozneje z istim dnevnim redom na istem prostoru drug občni zbor, ki sklepa veljavno brez ozira na število navzočih članov.

Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena mati, oziroma stara mati tn tašča, gospa
IVANA LEVVICKI
stotnlkova vdova
danes 7. marca po daljši bolezni, prevldena s sv. zakramenti za umirajoče izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb se bo vršil v nedeljo 9. marca ob pol 2 url popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. Drago pokojnico priporočamo v molitev.
Ljubljana, dne 7. marca 1919.
Emilija Kriva««.
hči.
Leon Letvlclcl,
pristav deželne vlade, sin.
Venci se hvaležno odklanjajo.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze odkritosrčnega sočutja med dolgotrajno boleznijo ter ob smrti in za častno spremstvo k zadnjemu počitku moje srčno ljubljene sestre oziroma svakinje in tete, gospodične
MARIJE
izrekam najiskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo se čutim Izreči Se prečastitemu general - vikarju gospodu Jan. Flisu in prečastitim sestram svetega križa za vsestranske dušne in telesne dobrote, katere so preblagi rajuci v tako obili meri blagodušno izkazovali.
Ljubljana, 7. marca 1919.
Fronfo ftulaček.
Razpis.
Razpisuje se služba okrožnega zdravnika za okrožje Raj-henburg ob Savi z letno plačo 1200 K. Vsakih pet let se poveča ta plača za 100 K. Subvencija okrajnega zastopa znaša letno 200 do 400 K. Prošnje je vložiti do 1. aprila 1910 pri okrožnem zdravniškem odboru v Rajhenburgu. Vpoštevale se bodo le prošnje slovenskih ali vsaj slovenščine dovolj zmožnih gospodov prosilcev.
Okrožni zdravniški odbor v Rajhenburgu, 25. februarja 1019.
Anton Kune), predsednik,
S I. aprisGrrf se sdda:
mlin
na Štiri leta v najf-m. Tozadevna licitacija bo dne 30. marca ob 3. ui» popoldne na licu mesta. Odda se po previdnosti gozdarskega urada, ki sprejema tudi pismene najemno po* nudb8. Pogoji leže ondl na vpogled.
Rneza Huzrsipzrsa gozdarski urad o Ssizskl, p. Sfrala, Do!.
Rlavlrtvrdke
ENOT Produ se nivnovglušcn HIUVII. po nizki coni. Poizvo so MlkloSlccva cesta 8/1.
sby, Zagreb,
dobra, samostojna, ki opravlja tudi vse druge hišno posle, se spro.iuio. Ponudbe na V. iinbur-Gundutičeva ulica št. 22.
I. H0n>gmann, nariučitol) v Locah pri Pclicaoah ima šo nekaj cepljeno ?u trsja, maškat-silvanor, la-Sk; rizl ng, gaicdol iu črnina na prodaj. — Podlaga je portali3. .'. .'. .'.
s e Išče ozeujen, vojažčino prost, znanje slovenskega in nemškega jezika, s takojšnjim vstopom. Plačilni zahtevki, starost 111 spričevala na Ba-tona Hacfoler, Šoštanj, Jugoslavija.
Kupujcm smrekov les ffK&ss
okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj so nuznanijo na V. Scagnetti, parna žaga za državuim kolodvorom, Ljubljana
V nedeljo 9. t. m. ob pol 3. uri popoldne so bo prodajalo v pivovarai na Vrhniki več tisoč komadov
prcccjšnjo množino cementnih cov.J >n več ra. traven:.	1581
vešča slovenščino in nemščine v go voru in pisavi, se Cn>.;o} spr-ime. Kje, pove uprava tega lista ;>od 1530
se spreime v vočio trgovino na doželi z dobrimi spričevali, vešča slovenskega in nemškega jezika. — Naslov pove uprava listu pod št. 150G.

Gospodinje co zamudile prilike,
ter ei naročito za poskušajo eden, dva
kosov1' pralnega miia
20% ali 30% v kosih po 100 ali 200 g. 20% pralno milo komad K —-40 30% „ „	„ 120
38—40% toalotno milo „ 2--inK3"50 Istotam naifineiše 6(5% milo za britja komad K 2-Fostn zavitek: 5 kg 20% pral. mila franko povzetje K 22 70, 5 kg 30% pral. mila franko povzetja K 32 70. Razpošilja tvrdka: Janko Fintar, tip si$ka, Ljubljana.
V vsem za- Ir 1 f> t. a 1* (begunec)
nesljiv ln vešč ** a « i> a * dokler mu ui mogoč povrat v domovino, se nudi v ozdravljenje obolelih vin ln v nakupovanje vina. — Sprejema tudi vrtnarska dela, kakor obrezovanje lepotičnega ln sadnega drevja, trhlih in sadnih špalirjev Itd. Naslov v uprav. .Slovenca* pod št. 1565.
tt v zabojčkih a 10 kg se razpošilja za K 30-—, u»vu pri odjemu 6zabojčkov u, K 28 —, pri odjemu 12 zabojčkov a li 29— prosto poštnine, ali prosto postaja. Daljo nudi 200 - 250 litrov sli-vovko ii K 16 — ter prlbližuo 10 hekto-litrov vcriuuta. Naprodaj jo tudi težak voz s popolnoma novo okovano dlro. A. KU8LAN, Ljubljana, KarlovSka c. 15.
oprava
je naprodaj. Naslov povo uprava lista pod št. 1558.
5» 00 sežniev brezovih A UUtfl »« in 2 seinja bukovih
iz lepih drevesnih debel, streljaj od državno	„ an	Cena
ceste	ffP w 200 kron
nasekanih	iS	seženj.
ii. St 5.
/mpujemo vsako množino.
Ponudbe na:
(Hrvata).

■ ■
v vsaki množini. Ponudbe je poslati na naslov: R, GURSKY naslednik, SISE£, Hrvatsko.
r Zarszno cemsntno v
Sem eni
in
gobe
kupuje In prodaja
trgovina s semeni
& Sfotnp.
Ljubljana.
najnovejšega sestava fino omajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c. 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
zelo fino, parfumirano blago, nikak vojni izdelek, prekrasno opremljeno, okolu 200 tucatov, se takoj proda.
B. JuaKer,
Zagreb, Petrinjska 3—III.
vagonov
se bo oddajalo na drobno in na debelo dne 10., 11. in 12. marca po nižji ceni.
FBAHC BiH Me, Stranje pri Kamin.
vseh vrst nemešane kupujem v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah. Istotako
iztočen-trčanv med
v večji množinL
F, SIRC, KEiiMJ, Gorenjsko.
— razpošilja A. OSET, p. GuštanJ. —
samostojen,
se sprejme za popravo sodov. Delo za par mesecev. Vprašanje na tvrdko
Generalna reprezentanca za baterije, SarmžS©, eSektroSehnii"«©, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS
Janko Pogačar, Zagreb,
začasno Ljubljana, Ilirska ulica številka 29/1.
Miha Omatien, Višnjagora.
Kupujem zmešane in odrezane
najbolj trpežne vrste lahko dobite pri Antonu Tršan, Kranj na Farovški loki.
Prva jugoslovanska vinarna
Viktor Knnštek i dr. k. d. Zagreb
si usoja javiti ceDjenim odjemalcem, da otvorlmo s 1. aprilom na
tukajšnjem trgu
podružnico
s poslovalnico pod upravo gosp. Leopolda Tratnika na Sv. Petra cesti štev. 25., hotel Tratnik.
j »ona d. d. Uirovi
Gajeva ulica št. 6
se bavi s trgovino vsakovrstnega blaga na debelo. — Posebno opozarjamo na naše stalno skladišče gospodarskih strojev poljubnega sestava.
Spone, nasadite, normalne za okna, omare ^d. vseh vrst, v vseli Številkah po zelo ugodni ceni, ter v vsaki množini sc dobe pri iinionu Eojcu v St. Vidu pri Zatičini in v njega podružnici v Zatičini pri kolodvoru.