Kupujte obrambne bonde! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte obrambne bonde/ The Oldest FOU/ICTORY Slovene Daily BUY in Ohio 9TOZA UNITED WW STATES jn^ WAR Best Advertising STAMPS Medium — Volume xxv. _ leto xxv. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 24, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 147 WAMBOVCISEVASTOPOLA V KLJUBOVALNEM VZTRAJANJU j Nemci so obnovili ofenzivo predHarkovom, kjer so se Rusi umaknili. - Glas Sevastopola: "Zmaga ali smrt!" 300 pekom, članom A. F. of L. zvišana plača za $2 tedensko "Staro železo" v puščavi ODLIČNE AKCIJE RUSKE MORNARICE Moskva, sreda, 24. junija. Krvavi makov cvet Ruski službeni komunike „ . , , , J Oznanja, da je nova nemška o- Ruf P°gled ^ |*va pri Harkovu prisilila če- fv^folsk° boJlsce grozen Jn marSni m* v , , da padajo bombe in granate maršala Timosenka k umiku / , , . , . m nmro v.^ 4. ■ , u i. ■ med makov c^et in drugo cveticnove postojanke, brambovci vastopola pa drže srdito in Nova pogodba predvideva ponovno 2-dolarsko zvišanje plače s 1. oktobrom. j^rajno nemške napadalce iz estnega dosega, ko so prej za-ašili vse vrzeli, ki so jih zasedi Nemci v ruske obrambne l>fste. Velika nevarnost ih za Sevastopol se je pska obramba ojačila, ko so P Rusi napadalce iz njiho-|y na novo pridobljenih utrdb, 1 da nevarnost, ki preti tukaj M' brambovcem, je še ved-|a° ogromna. Akcije ruske mornarice ^očim se ruski brambovci Se-5stopola srdito bore, jim nudi ska mornarica ogromno por L?c 1 bombardiranjem sovražil a in z dovažanjem potreb-ki prihajajo v pristanišče e(i točo nemških izstrelkov. je, ki raste tam, kjer se vrši zdaj najhujše klanje in pobijanje. Nemci mečejo v borbo za Sevastopol vedno nove rezerve. Zaobljuba Sevastopol^: Zmaga ali smrt MOSKVA, 23. junija. — Sevastopol, ki je evakuiral del svojega civilnega prebivalstva, je zdaj pripravljen na borbo za zmago ali smrt. "Pravda" je javila, da so pričeli civilisti, zlasti otroci, odhajati iz mesta, oni pa, ki so o-stali, so poslali Stalinu sledečo zaobljubo: "Zaupajte brambovcem Sevastopola! Svoje rojstno mesto bomo branili do zadnje kaplje krvi. Zmaga ali smrt!" Včeraj je bila 300 pekom, včlanjenim V Ameriški delavski federaciji, ki reprezentira Associated Retail Bakers of Cleveland organizacijo, zvišana njihova plača za 2 dolarja na teden. Tozadevno zvišanje je bilo doseženo v novi pogodbi, ki določa nadaljnje 2-dolarsko zvišanje plače na teden s 1. oktobrom. Pekom je bila zvišana plača zaradi vedno rastočih življen-skih cen, in da ostane plača v razmerju z zvišanimi plačami v vojni industriji. Po 1. septembru bodo dobili peki prve vrste po $49 tedensko, druge vrste po $46 na teden, njihovi pomočniki $40 tedensko, delavci od dneva pa po $8.50 na dan. ŠTIRI IN POL-MILIJONSKA ARMADAZEDINJENIH DRŽAV Zbornica poslancev, ki je trdno odločena za boj do zmage, je odobrila najvišjo apropriacijo v zgodovini dežele. fehanizirane sile maršala Rommela se vale zdaj proti meji Egipta Na sliki vidimo angleške vojake v Libiji, ki zbirajo izstreljene 'odboje, katerih' medenina in baker se bosta zopet porabila x vojne svrhe. V mnogih slučajih so Angleži zaplenili Italijanom tudi njihove topove z municijo vred, katere so potem obrnili proti njihomm prvptnim lastnikom. KOLOSALNA VSOTA JE BILA SOGLASNO ODOBRENA WASHINGTON, 23. junija. , Poraz osišča, ne glede na ceno — Danes je poslanska zbornica, j Tozadevna akcija je prišla, ki je trdno odločena, da se u- |ko so j demokratje i republikan-stvari v Ameriki mehanizirano ci izjavili) da so Zedinjene dr-silo, ki mora v vseh ozirih nad- :žave trdn0 odločene, poraziti o-kriljevati silo osišča, indorsirala |sišče> ne glede na stroške in najvešji apropriacijo v zgodo- |druge žrtve. vini Zedinjenih držav ali katere j ^ , , . , , v , Duh zbornice koli druge države na syetu —j Kongresnik Dirksen, republikanec iz Illinoisa, je ponazoril $42,820,003,606. Odobritev soglasna Zbornica je sprejela po pet- duha poslanske zbornice, ko je, govoreč o padcu Tobruka in o V 12 dneh je bilo pogreznjenih 13 parnikov Izvirne vesti iz Mest0 naj Prevzame staregahraja Skoro vsi parniki so bili tor-pedirani in p o g r eznjeni na Karibskem morju. — Večina oseb rešena. Neko pristanišče v Novofun-dlandiji, 23. junija. — Nocoj ss privatno elektrarno urni diskuziji to kolosalno apro- napadih na Sevastopol, vstal in priacijo s 352 glasovi proti 0, 'zaklical: nakar jo je poslala senatu. Vo- j "Ta predloga prihaja v težki jaški šefi so obvestili kongres,; uri. Pred nami so še nadaljne i da se bo s to vsoto plačevalo in'težke ure in težki dnevi. Toda iz i opremilo s 1. julijem 4,500,000 te predloge pronica upanje in |mož vojaštva. nada za končno zmago." Eksekutivni komite Municipal Light Plant asociacije je včeraj priporočil mestu prevzem "Kaerntner Grenzruf" poroča o življenju nemških izseljencev iz "province Ljubljana" —|Cleveland Electric Illuminating (Kočevje), ki bivajo v tabori- Co., elektrarne. V pismu županu Lauschetu je.svetoval Paul re je na" j 0 v luki in mestu, ki je od- ^Jeno 300 milj od egiptske Je> nešteto požarov. zadovoljiv. Sovražnika bomo tu odločilno potolkli." Pripomnil je iše, da je bila "situacija lanskega leta še mnogo slabša, pa smo kljub temu zmagali." je sporočilo, da je bil dne 15. j čerje _ Kameradschaftsabende. junija 75 milj od novofundland- j Nekatere iz tega taborišča so ske obale torpediran in pogrez-že naselUi v Gornji gtajerski in njen neki srednje velik angleški v Rajhu, kamor bodo za njimi odšle njihove rodbine. Vsi so že dobili svoje listine o nemškem in dva j državljanstvu — Reichbuerger-recht. pediranju vrnila na parnik, ki tovorni parnik, iz katerega se je izkrcalo v tem pristanišču 86 brodolomcev. Kapitan častnika sta se osem ur po tor- - ITALIJA V SKRBEH ZARADI NEMIROV V JUGOSLAVIJI je bil še vedno na površini, v prizadevanju, da ga spravijo v pristanišče, toda so s parnikom udeležil proslave Hitlerjevega Še 12 milj od meje žalski izvidniki BERN, 20. junija (NYT) — Navzlic nemškim in italijanskim poiskusom, ki s svojimi skušajo prikriti in zmanjšati vesti o uporih v Jugoslaviji, dobivamo vse več dokazov iz verodostojnih virov, ki potrjujejo obstoj javne vstaje. To dejstvo priznavajo celo v Italiji indirektno sicer, kar je So . ......poročajo, j razvidno iz najnovejšega pisa- 12 osišča ze v razdalji fnja yseh časopisev> ki priobču. jejo identična poročila, ki vse govore o težavah, s katerimi se morajo boriti zasedne vojske \ Jugoslaviji. Čeprav upornike še vedno o pisujejo kot komuniste, je težko prikriti, da so Mihajlovičeve če te povsem videzu dobro organizirane in opremljene za delovanje v polnem obsegu. k«« od Egipta, toda glavne , ^melove sile so še vedno od-k Jene 50 milj od egiptske me- poročila osišča naznanjajo, osiščne čete že dospele do gjpPčanske meje, in vesti iz pu-> ave potrjujejo, da so te čete 1 zasegle zavezniško letališče h. K Sidi Azeiz, kateri kraj je od lJen samo 12 milj od egiptske Walter, predsednik asociacije, da bi se pred nakupom privatne elektrarne imenovalo neodvisno komisijo, ki naj bi vodila poslovanje te velike utilitete. "Uspeh poslovanja mestne e-lektrarne je v kredit njenim lastnikom, to je meščanom Nocoj od 10:10 do 10:15 bo po- izkusna zatemnitev Clevelanda "Wiener Tagblatt" prinaša vest, da se je hrvatski narod Zatemnjeno bo okrožje, čigar meje so spodaj navedene, — Pešci in avtomobilisti se morajo ravnati po določilih zatemnitve, sicer bodo kaznovani. Danes bo V Clevelandu poiz-j ne bo pogasilo in vozovi poulič-kusna zatemnitev, in sicer od i ne železnice ter avtobusi bodo 10:10 do 10:15 zvečer. nadaljevali z obratom. Toda v Kaj storiti ob zatemnitvi? A- Periodi med 10:10 in 10:15 boko hodite peš, stopite v najbliž- do ugasnile tudi vse poulične , poslopje. Ako se vozite z av- svetilke in ustavili se bodo vsi Clevelanda, kakor tudi usluzben- ^ jite h kraju ceste ter avtobusi in vozovi poulične že- ugasnite luči. Ako ste doma ali leznice na kraju svoje zaposlitve, ugasnite vse one luči, katerih svetloba je videti od zunaj. Ako pa delate v tovarni, kjer se proiz- cem v elektrarni, v svojem pismu. pravi Walter vred utonili. Mornariški department naznanja, da je bilo v dvanajst-dnevni periodi, od 3. do 14. junija, pogreznjenih na Karibskem morju trinajst parnikov. Na parnikih, ki so bili tekom te periode torpedirani, je bilo 770 mož posadke in 135 potnikov. Od teh je bilo 635 oseb, j]o v področje socialne zavaro- rojstnega dneva. Listi so priobčili članke o osebi Fuererja, tvorca Nove Evrope. Zagrebški radio je za to priložnost organiziral svečano oddajo. "Kearntner Grenzruf": Ker je v zasedenem ozemlju socialno zavarovanje delavcev spada- ITALIJANI V DALMACIJI Italijani so odstranili spomenik Grgurja Ninskega in Ivana Meštroviča in vse druge spomenike in plošče, ki so spominjale na jugoslovanski Split. Stara imeha ulic in trgov so zamenjali z novimi italijanskimi imeni in plošče zamenjali s kamni v ZA VOLANOM UMRL BARBERTON, 23. junija. — Harry Hesket, star 49 let in vaja obrambna produkcija, de- prodajalec električnih predme-lajte kar naprej, ker te tovarne tov, je nenadoma umrl tekom ne prihajajo pod pravila poiz-i vožnje na avtomobilu, ko je dr-kusne zatemnitve. žal za kolo. Podlegel je srčni Okrožja zatemnitve hibi. v zadnjem trenutku pa je Zatemnitev bo obsegala slede- |imel vendar toliko moči in priča okrožja: zapadno do 30. ce-!sotnosti duha> da 3e zaPelJal av" med njimi 126 potnikov, že rešenih in izkrcanih. valne blagajne v Kranju, je načelnik mestne uprave določil, da se v to področje prideli tudi za-Vezi so ga izdale varovanje članov gasilske čete. Jack Marshall, stanujoč na "Kearntner Grenzruf": v E. 93. cesti, je bil eden izmed (Doljnji gtajerski se je začela treh moških in dveh žensk, ki j akcija za iskanje pomembnih jih je policija aretirala, ker so kulturnih spomenikov, ki jih slogu italijanske renesance v ™ npriferii to h kraju ceste ter ustavil po- velikosti 70 x 40 cm. Te plošče ;ste' Juzn0 do mestnih pentenj, J pa so postavili v višini prvega vzhodno do E. 116. ceste m E. i S • ■ _ Boulevarda, in severno do Lake front Roada. Policistom je ukazano, da morajo poskrbeti, da se bo strogo izvajalo pravila zatemnitve, te !Je. h Java angleškego poslanika , v, Angleški poslanik Lampson v Egiptu - ----- - Je izjavil: "Položaj je Pred obletnico vojne z Rusijo vojaški komentarji naglašajo, da so dogodki v Jugoslaviji verjetno povzročili zakasnitev nemške ofenzive. se pretepali na Belvoir Roadu. Medtem ko je policija tlačila o-stale v policijski voz, se je Marshall, ki je imel vezi na rokah, neopazno odstranil in odšel. Po treh urah je prehodil pet milj zbirajo in pošiljajo v Heimat-museum (domovinski muzej), ki so bili nedavno ustanovljeni. To velja zlasti za predmete, ki jih izdelujejo krajevni obrtniki, folklornega in narodopisnega in drugega nadstropja, da jih ne bi prvi dan razbili. Prebivalci, zlasti mladina, se zabavajo s tem, da ciljajo v plošče s steklenicami črnila in ko svane dan, so po vsem Splitu plošče pokri- [kom katere bo zatemnjena pri-te s črnilom. Spličane zlasti raz-j bližno polovica vzhodne strani veseljuje pogled na italijanske Clevelanda. vojake, ki stoječ na lestvicah v znoju svojih obrazov perejo in drgnejo zamazane plošče. ter dospel do London roada in'pomena, ter listine, ki se nana-Euclid Ave., kjer ga je opazil jšajo na zgodovino naseljevanja ! spodnje Štajerske. Najdragoce-opazil njegove vezi, in ker se^ med vsemi Je bronast do" neki policist, ali prav za prav je t Hitlerjev stric v Texasu ie umrl h k >f*rnard> Tex., 23. juni- svojega invalidnega stola. Ko-leti~i z' ki je ** pred štirimi >wS,Vari1' češ' "da bi velesile tj >. . Pristriči Hitlerju pero- 4ieeriičrj rrI-0n je p°znai rja ze od njegove otroške lf je izJavil< da je bil tretjega raz M Hitler Ček;„ 'hudoben in predrzen de-AIo^kJ6, ,bil Hitlerjev stric, C,- z ky'8tar 83 let= p°- Je po a3vVr.Čnemu naPadu- ki se rjavil, ko je padel v petek s zelsky je bil invalid že skoro 30 let ter je že davno postal a-meriški državljan. Pokojni je bil brat Hitlerjeve matere. Eden njegovih sinov, Loui3, je vojak v taborišču v Barkeley-ju, drugi sin, Joe, pa obratuje v tej mirni podeželski pokrajini ma\ lokal, kjer prodaja sodavi co in drugo neopojno pijačo. mu je zdelo to sumljivo, ga je i aretiral. Zdaj sedi z ostalo družbo v ječi. "Pop" koncerti Nocoj bo pri "pop" koncertu, ki je eden izmed serije poletnih koncertov Cleveland Summer orkestra, gostoval Larry Adler, umetnik na orglice. v petek večer, 26. junija bo pa nastopil Percy Grainger, angleški pianist. Ta koncert bo prirejen za angleški vojni relief. v soboto večer bo pa nastopila Miss Eu-nica Podiš, pianistinja, rodom prsni kip Germanika, ki so ga našli leta 1921 v sv. Juriju pri Celju. SMRTNA NESREČA OČETA 9 OTROK CADIZ, O., 22. junija. — v bližini njegovega doma je danes povozil vlak 49-letnega premo-garja Del Owensa, očeta devetih otrok. Poleg teh dveh zapušča pokojni iz Clevelanda, ki je lansko leto tudi hčer Mary. 'doživela uspešno sezono. Pozdravi Na počitnicah se nahaja Fr. Barbič, ki pozdravlja svoje prijatelje in piše: "Sem na počitnicah v Fordovem kraljestvu in se mi dobro godi". Dr. Furlan v Clevelandu Včeraj sta nas posetila v u-redništvu dr. Boris Furlan, profesor na pravni fakulteti ljubljanske univerze, in njegov sin Aljoša, ki je bil do zloma Jugoslavije dijak četrtega gimnazijskega razreda v Ljubljani. Dr. Boris Furlan, je bil glavni govornik na prireditvi lokalnega pomožnega odbora v La Sallu zadnjo nedeljo popoldne namesto ministra Snoja, ki ni mogel priti. Govorila sta tudi Vincent Cainkar in Jos. Zalar. Najdena zaponka Mrs. Josephine Petrič, tajnica društva Svobodomiselne Slovenke št. 2, S. D. Z. nam sporoča, da je pri nedeljski povorki našla na Public Square lepo zaponko, najbrže od narodne noše, katere izmed naših Slovenk — (morda pa kateri celo drag spomin. Katera jo pogreša, po lahko dobi na njenem domu na 9212 Parmelee Ave. Predpisane kazni Oni, ki se ne bodo ravnali po odredbah z ozirom na to zatemnitev, utegnejo plačati od 5 do 200 dblarjev kazni ali pa bodo obsojeni v prisilno delavnico v Warrensville. Da bo videz zatemnitve resnejši, bodo nad mestom grmela letala. Kako bo ob zatemnitvi Ko bodo pričele tuliti sirene, morajo v okrožjih, v katerih bo poizkusna zatemnitev, vsi pešči z ulic," ugasniti vse luči na napisih, v uradih in stanovanjih, avtomobilisti pa morajo zapeljati h kraju ceste ter pogasiti svoje luči. Pouličnih svetilk se Z državljanstvom se ni šaliti v Stanley J. Staron, star 39 let in stanujoč na McCracken bule-vardu, Garfield Heights, je nastopil včeraj enoletno kazen zapora v Milanu, Mich., ker je nastopal kot ameriški državljan, da bi dobil delo v neki tovarni, kjer izdelujejo vojno produkcijo. Omenjeni delavec je v Poljski rojen mašinist, ki se je priznal za krivega. Svoj "prvi papir" je vzel leta 1940, nakar je še isto leto prisegel, da je bil rojen tukaj, ko je povprašal za delo v tovarni. Kultura Pevski zbor "Slovan" v nedeljo bo redna pevska vaja zbora Slovan ob navadnem času in v navadnih prostorih. Pridite vsi! Deček obsojen v 15-1 etno ječo MARQUETT, Mich., 23. juni- ja. — Charles Roth Heath, 15 let stari fant iz Chicaga, ki je odnesel majhno dete, katero mu je padlo iz rok ter se ubilo, ko je bežal s pozorišča svojega zločina, je bil obsojen danes v ječo od 15 do 30 let. Sodnik je izjavil, da mu radi maksimalne kazni, to je dosmrtne ječe. — Fant je priznal, da je dne 31. maja ugrabil 10-let-no Glorijo Jean Nault, ki sta jo pustila njena roditelja spečo v svojem avtomobilu pred neko gostilno. Fant je izjavil, da je u-grabil otroka po nenadnem impulzu, ne da bi mislil na to, da njegove mladosti ne bo prisodili bo zahteval zanj odkupnino. V r.-i^VV K ■■ iijftiJAi SfRAR S. 24. junija, 1942. __ 24. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 "ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ............................................................................. For Half Year — (Za pol leta) ............................................................................... For 3 Months — (Za 3 mesece) .......................................................................... 99 U rednikova pošta $6.50 . 3.50 . 2.00 Seja Čitalnice Slov. doma del. By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: • (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) ..................................................................................$7.50 For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 4.00 For 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — (Za celo leto) .................................................... For Half Year — (Za pol leta) .............................................._.... ..$8.00 ... 4.50 Cleveland, Ohio. — Nocoj, dne 24. junija ob 8. uri se vrši seja Čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Vljudno se prosi vse cenjeno članstvo, da se polnoštevilno u-deleži tc, važne seje. Vsak član in članica naj si misli, da brez njega ali nje se £'eja ne more vršiti. To se pravi, da mora vsak namreč biti navzoč. — To- Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, rej pridite vsi! Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ► 104 S čitalniškim pozdravom Tajnik. Iz nacijskih in drugih virov PRI NEMŠKIH VOJNIH UJETNIKIH Leland S'towe, ameriški časnikar, ki se nahaja zdaj v Rusiji, poroča, da je obiskal več taborišč,., kjer se nahajajo nemški vojni ujetniki, ker je hotel iz njihovih lastnih ust slišati, kakšno mnenje imajo o sedanji vojni in ker je hotel dognati, kako je z.njihovo moralo. Stowe pravi, da je obiskal taborišče, kamor je dospelo nekaj dni poprej stotine ujetnikov s harkovske fronte. Večinoma so to mladi ljudje, ki so religiozno-patriotični ali pa popolnoma nazificirani. Ti vojaki nikakor ne izgledajo kot ljudje, ki so sposobni postreliti stotine in stotine Čehov, Jugoslovanov, Poljakov in drugih nesrečnikov, in vendar delajo vprav to. V taborišču, kjer je bilo 600 ujetnikov, jih je vprašal, koliko med njimi je članov nacijske stranke. "Morda 60 ali 10 odstotkov," je dobil v odgovor. "Ali vam je znano, da je bilo v represalije za Hey-drichov umor usmrčenih 308 Čehov, med njimi okrog 40 žensk?" jih je vprašal. Na obrazih ujetnikov je nenadoma opazil zanimanje in presenečenje. "O tem ne vemo ničesar," mu je odgovoril neki vojak. "Kaj mislite, kaj bo storilo ljudstvo Češke, Jugoslavije, Poljske in vseh drugih dežel, kjer je bilo pomorjenih tisoče njihovih ljudi, z. Nemci, kadar se mu bo ponudila prilika za to?" je vprašal časnikar. Obrazi vseh so se; "Wiener Tagblatt", 19. apri-zresnili, vendar ni slišal iz njihovih ust niti besede ob-jla: "Italija je začela v bližini žalovanja ali obsodbe nad grozodejstvi, o katerih ho j Ljubljane z javnimi deli. Tam- nravkar slišali iHajšnji močvirni predel namera- pravkar snsail. ! vajo izsušiti in spremeniti v Da je tisoč angleških bombnikov hkratu bombardi- < plodno zemljo .v ta namen so o-ralo mesti Cologne in Essen, tega sploh niso hoteli verjeti, | dobrili 11,000,000^ lir. 9,000 po-češ, da je bombardiranje s takim številom letal sploh I cestnikov bo od tega imelo ko-nemogoče, ker bi se bombniki drug v drugega zaletavali, rist." Havas iz Budimpešte, 19. a-prila: "V zadnjih operacijah za očiščenje komunizma v Srbiji je v krajih Prokuplje in Kruševac padlo 76 komunistov. Ujetih je bilo 22. To je izredno sodišče obsodilo na smrt in so bili na mestu ustreljeni. Te operacije v Srbiji vodi policija generala Ne-diča. Gibanje proti komunistom v Bosni in v Slavoniji napreduje. V četrtek je bila pri Pakra-cu krvava bitka, v kateri je bilo ubitih 108 upornikov, osem pa je bilo ujetih. Komunistični oddelki so bili dobro opremljeni in oboroženi. Pri njih se dalje našlo 15 vagonov žita in koruze, ter mesa, s katerimi so zalagali svoje oddelke in vasi, ki so jih imeli pod svojo oblastjo. Velike borbe se vodijo tudi na železniški progi Gračac-Knin, ki je bila v zadnjem času večkrat porušena." stvu razložil pomen sedanje vojne in njen cilj in nujnost nekaterih sredstev, ki so se uporabila. Kamniško okrožje bo do končno v veliko nemško skupnost, ko bodo ob koncu vojne zvonili v velikem nemškem Raj-hu zmagoviti zvonovi." "Neuer Wiener Tagblatt", 5. maja: "S Paveličevim ukazom, bo nadzorovalna služba vstaš-ke stranke preurejena. V bodoče bo nadzorstvo izvrševala policija, obrambna služba, ct-genti in urad javne varnosti." "Pester Lloyd", 21. marca: "V Apatinu je bila svečana proslava blagoslovitve zastave — (Landesf ahne). Propagandn i minister Stefan Antal je imel govor, v katerem je poudaril potrebo, da mora narod sodelovati pri razbijanju komunizma in sabotaže. Svečanost je bila pod pokroviteljstvom nadvojvode Albrechta in ministra Viteza dr. Bele Lukacza. Botra zastave je bila soproga polkovnika Viteza Edmunda Pallosa, ki je prvi na čelu madžarskih čet vkorakal v Apatin". Minister Angjelinovic o trpljenju v okupirani morem-. Ti-povedati, Franki, a Dalmaciji ko mi je bilo hudo In koliko drugih stvari smo izgubili. Tako smo skrbeli, r , _ . ---. li in varčevali, sedaj pa raor^ London, 15. junija (Radio J. vič in mnogi drugi, ali kakor ti- gvetu y capah in bpsi M I. C.) — Dr. Grga Angjelinovic £ti veliki rodoljub iz prejšnjih z žalostnim srcem Te P0' vojn, podpolkovnik Bogoslav zdravljam0. jaZ; TvoJ oče, je imel danes po londonskem radiu sledeči govor za- jugoslovansko javnost: "Hrvati, ki so potrdili in dokazali svoje jugoslovanstvo, izpostavljajoč se skupaj s svojimi brati in tovariši Srbi in Hrvati smrti, to niso storili zastonj. Oni so vzidali svoje kosti v temelje Jugoslavije. "Naprednjak dr. Gavrančič in socialist dr. Božidar Adžija sta padla za isti veliki ideal, za jutrišnjo Jugoslavijo, ki se poraja iz krvave sedanjosti. V krvi pomešani so padali brez razlike na politična ali socialna gle-d;šča najboljši med njimi. Te dni smo prejeli novo vest, vest o smrti mladega narodne- Mažuranič, ki se je sam pred svojim polkom ubil. Profesor Ciro je po proslavi obletnice italijanskega prihoda v Split rekel samo te, težke a vzvišene besede: "Prišel do dan plačila". Zaradi teh besed so ga tako pretepli in zmrcvarili, da n ^usuu um — _ je še istega dne v zaporu umrl. daj smo na potu v lagarje v V tem trenotku kličem italijan-' želi Sachsen na Nemškem- ^ skemu narodu, ki se pred zgo- nas je že 30 tisoč Slovence • ^ do vino ne bo mogel opravičiti, sedaj na zimo! Žalostlso f^ Vsa naša žlahta je šla, ma, Vinci in naša mala^A"1^ Žalosten je ta pozdrav od » popotnikov . . . Ljubi brat! Bratec Franki, žalostno no«" co Ti sporočamo, da smo li zapustiti naš zlati dom i'1' in Cene Jože iz Spoci, sploh vsi, vsa venija je na potu . . . Prišel bo dan sodbe. V poroti, ki bo sodila krivce, bodo sedeli in Ajstar, Veličič Lojze splitski delavci in težaki in sred ' " " 1 nješolci. Split je dostojanstveno spre-! Ne yemo drug za aru6«<> jel vest o smrti profesorja Ci- Do Rajhenburga&smo šli sk# ra. Prav tako jo je sprejela vsa tam SQ pa raztrgali. Mi s«10/' Dalmacija. Njegovi dijaki in kaU dya dni in en0 noc V drugem taborišču je naletel časnikar med ujetimi Nemci tudi na peščico Avstrijcev in Rumuncev. Tu je govoril z dvema Avstrijcema, katerih eden je bil Josef Lanz, 41 let star delavec v neki kemični napravi pred vojno. Ko so nacisti vzeli Avstrijo, je pripadal socialno- demokratski stranki. Leta 1934 se je boril v vrstah de- smrtno zadeti- J°,na3 vedo vsi' to velja za vse. "Kaerntner Grenzruf" priob- lavstva, ko je ukazal avstrijski kancelar Dollfuss nameriti topove na Karl Marxove delavske apartment hiše. Lanz je povedal časnikarju, da je bil mobiliziran "Kaertner Zeitung", 20. maja: "Pri otvoritvi glasbene šole v Kranju je imel Gauleiter Reiner govor, v katerem je dejal: "Nemška pesem in veliki nemški glasbeni geniji morajo pritegniti prebivalstvo gornje Kranjske k neihški kulturi. — Glasbeni konservatorij naj bo mirnim Kranjcem dokaz, da sem pripravljen braniti jih v vsakem oziru." Govoreč o stanju "Gornje Kranjske, je Gauleiter obsodil dela sabotaže, "kriminalnih komunistov" in končal z naročilom, "Kranjcem" naj ohranijo v deželi mir in red." "Pester Lloyd, 25. maja: Po-veljništvo pehotne divizije "I-sonzo" (Soča) poroča o uboju treh Italijanov v srezu Kocevio sledeče: "Žrtve uboja so uredniki društva Emona. V spremstvu delavcev so se napotili na goro Kocevič. Napadla jih je skupina grožečih upornikov. Najprej so jih izpraševali o delavnosti društva Emona, nato pa so jih odpeljali v glavno bivališče upornikov, kjer so jih znova zasliševali. Voditelji upornikov so jih obsodili na smrt, češ da so Italijani in fašisti. Bili so ustreljeni. 19. aprila so trupla trojice Italijanov našli v snegu." Havas, 22. maja, iz Budimpe-čuje 2. maja sledečo izjavo §te«Pred državnim sodiščem ga delavca, profesorja in sokol- j sokolski tovariši so ga sprejeli transport.. Z nami je sede® skega voditelja Cira Gamuljina.; prav tako kot se spodobi bra- žin iz ornovai ostali so Pa Danes, ko Hitler spreminja svet tom tistih gimnazijcev iz Kra- jerci 1Z Bizeljskega, skupaj v barbarsko norišnico, eno živ- gujevca, ki so se mirno posta- je ^g^ lj-nje ne pomeni mnogo. A smrt vili pred nemške puške. , prankj ge je kako m0" tega človeka nam kaže pomen odpora našega naroda, zlasti polka mesta Splita. In z njimi jvem0j kaj smo _ . . vi, splitski obalni delavci. Naš Danes smo brez vsega. W> Hvar pa bo po vojni ponosno reli smo brez ognja . . . sprejel ostanke profesorja Ga- zbogom Franki naš! muljina."_ Ti vesele božične praznih ši bomo žalostni. .„i- naše Dalmacije in Primorja. On je padel pod fašistično-nacijsko-vstaško roko, kakor Sima Gru-bišič, bratje Mrduljaši, profesor Rigoski, Mata Moravec, Kovače- Ti gimnazijci bodo prva četa, mi bomo vsi prišli k Tebi, prvi bataljon osvobodilnega pa ne moremo nikamor, ^ Slovenci v Evropi in izven nje v vsej Ameriki torej okrog 310-000. V Avstraliji se ceni njih število na 700, v Aziji na 1200, v --(Afriki na 8000 (predvsem v E- Razen Slovencev v Jugoslaviji j giptu) Izven Evrope bi torej (pred vojno, ker zdaj so Sloven- jživelo okrog 320,000, Slovencev, ci nasilno odvedeni v razne tuje j število vseh Slovencev na svetu kraje) imamo v Evropi pred-;pa bi znašalo nekako 1,900,-za mejami, v Italiji in Av-1 qqq rž za mejami, v Italiji in Av-1 - striji (Nemčiji), od tega v Ita-I liji (Julijski Krajini) okrog 425- j 000 in v bivši Avstriji (na Koroškem in Zgornjem Štajerskem ookli 90,000). "Tagespost", 13. aprila: "Pri proslavi osveobojenja v Mariboru je Gauleiter Ueberreither izjavil, da bodo vsi tisti, ki dvignejo svojo roko proti Nemčiji, Okrog 6,000 Slovencev imamo še ob Rabi na Madžarskem in 2,000 na ostalem Madžarskem. Vse to je naše živo narodno telo. Razen tega imamo že povsod po Evropi raztresene Slovence, zlasti po večjih mestih, zlasti veliko pa je naših izseljencev v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Nizozemski. V Franciji živi okrog 40,000 izseljencev, in to predvsem v vidustrijskih področjih na severu (departmenti Nord in Pas de Calais) in na severovzhodu, v Loreni (departmenti Moselle in Neutrhe-Moselle. (V Slovenci na Saksonskem Tvoj brat Vinci, sestra ca, ate in mama. "Glas Jugoslavije angleško-ruske^ sporazumu LONDON, 15. junij| "Glas Jugoslavije") niški krogi in z njimi vanska vlada so prisrčo0 zdravili zaključenje aIls 'ruskega sporazuma Zav "Vsa delo v obmejnem o- obtoženi so, da so vodili tajno k-ožju Kamnik je usmerjeno za- politično gibanje v ozemlju na to, da se prebivalstvu razloži | jugUj ki je pridruženo Madžar-p-»treba o postavitvi nove meje. ski Imeli so namen organizirati F -ebivalci novega okrožja se r orajo postopno priučiti novemu stanju in se naučiti spoznati r ive dolžnosti, ki jih sedaj ima-Jasno je, da ta sprememba komunistične celice vzdolž Donave. Obtoženi so tudi, da so bili v zvezi s srbskimi komunisti v Hrvatski in da so širili le-ike. Razprava bo po vsem vi- Večkrat smo že pisali v na- je zlagti toplo pozdravii &\0 šem listu, da so Nemci razgnah rodj ki g0 njegove koristi Slovence na vse strani, tako, <& teSn0 povezane z njim. i niti ne vedo eedn za drugega,; Za Londonom je p0n^j, celo starši ne za svoje otroke. ;sporazum z Rusijo podp^Ls Tu objavljamo pismo, ki je,'Washington, tako da je > bilo poslano sinu, oziroma bra- ves svet J-asno razdeljen v, tu v Ameriko, datirano 19. no- tabora) ne samo po regf^. vembra 1941: stanju temyeč tudi p0 ii^. Ljubi nam sin! * rodnem delovanju. Na P1'^/ ni so sile, ki bi hotele ta žh jo Damo Ti vedeti, da smo 12.:gIovegtvo v najbolj naZa<». novembra morali zapustiti naš stanje v Zgodovini, na mili dom S seboj smo vzeli le to, ;strani civilizirani narodi s kar smo imeli na sebi, vse dru- ki žele ohraniti ^bodo ' i go je morajo ostati tam. predek. Sedanje zavezi Franki, srečen si, ker si tam! našemu narodu vnovič pot^ Tvoje pismo je hodilo mesec dni|kako pravilno je sledU sV^j 'f , - JUTZn°" k nam" NiE'mo Ti m°gH PreJ od- zdravemu čutu, ko je 27- ,, vzhodni Belgiji, v pokrajini Lim-[pisati> ker ni bilo časa _ in bi. »olitike ki so h0tc" V-iiv**r i \rv»»i -ii l?xrc>^Av> in Qlnxmn. I 1 . w n.< ..... © 1 J burg (kraji Eysden in Sloven-jlo je vseeno, če smo Ti pisali ali cev, pretežno rudarjev, na Wa-jne tersehee) je zdaj okrog 6000 skrajnem jugu Nizozemske — (Heerlen) pa okrog 3,000 naših ljudi. V Nemčiji se ceni število Slovencev na 50.000, največ v industrijskih predelih vesti državo na usodno P1 pitulacije. Danes so okrog briV sovjetskega sporazuma p p Franki, sedaj nimamo doma več. Kje bo naš dom, ne vemo. Reza, Karolina in Ivan so šli z vsi prijatelji našega na^ p- nami do Rajhenberga, potem pa nasprotni strani pa so p . ne več. Francka je šla teden dni ste države, ki 30 vedno ^ jd • u ^-p. . 0U''V1;rrcj iz Krške vasi in Cene, Ma- vražnice naše neodvisni,- m Vestfahje (Dortmund Es-Uk& ^ Lojže iz Rake. |naž kultuinega raZ^> sen), ter v Zeli in Wiesental ob . v , , . , ., v b 5 . v . , . .. n, , oin mpj, žalostna ie bila naša severni švicarski men. Od osta-;, u,, , . J ,., , ., , . . ločitev od doma, ki smo ga mo- lili evropskih držav ima precej; .. .... , ° v . - », , J rali zapustiti za vedno. Tam Slovencev se Španija. Ceskoslo-i - ... .... ... -1 -r. i - 1 r> •• • lBrno morali pustiti dve bron vaška, Poljska, Rumumja iti1 1 kravi, junca, dva velika pfaši"a samo za službo v garniziji, ker je imel na nogah krčne j Kreisleiterja Pilza o dogodkih v pečahu se je začela razprava žile. Meseca februarja pa so ga poklicali Nemci k drugi |v Kamniku- ki 80 ^a pripojili |proti 91 komunistom iz južne preiskavi, kjer ga je zdravnik potrdil za službo na ruski - - ,Madžarske. Povečini so židje fronti. Na njegov ugovor in protest, da ima krčne žile, mu je zdravnik odgovoril: "če ne moreš marširati zdaj, se boš pa naučil v Rusiji!" — "Po dvomesečnem vežbanju so me poslali z nemško divizijo v Rusijo. Doma sem pustil ženo in troje otrok, dočim je bil četrti na potu. Kaj je ž njimi, ne vem." Ujetnik je vzdihnil in povzel: "Pred vojno sem bil j zaposlen v mali napravi za kemikalije. Preden sem odš?l, ji:\ to novo življenje ne more na-ld3j;U trajala 8 dni. so bili skoraj vsi delavci nadomeščeni s Slovaki, dva pa R ati v enem dnevu. _ sta bila Nemca. Ec(en je bil mladenič vojaške starosti, * aertner Volksbund je s svojo "Deutsche Zeitung in Kroa- toda ker je bil nacist, mu ni bilo treba oditi na fronto, i^pnizacijo začel s potrebnim tie n", 22. maja: «'V Lepavini pri v . ' , ,. . ... 1 • 1 ■ , >, d-:lom za pridobitev prebival- Csicku ie bila ustanovljena grs- temveč je moial tja Avstrijec, ki je bil socialni demokrat. ..,vn y prvi vrgti je bilo treba|koJ. ka'toliška zupnija, druga Na vprašanje, če ne bodo avstrijski delavci ničesar i -zložiti prebivalcem, kaj pome-,g ško - katoliška župnija pa je 'storili, da se zlomi moč nacizma, je .ujetnik odgovoril: ni vodstvo nacional-socialističnp bila premeščena iz Beograda v "Ivaj pa morejo storiti? Pred letom 1918 smo imeli stavke franke, kaj ta stranka pomeni Zcmun." proti vo'ni, toda takrat so delali v tovarnah samo avstrij. v RaJu in kaJ P°men,| ~ io n i • • i. 1 i 1 - i. • 1 sedati k velikemu nemškemu, "Novo Vreme , 22. aprila: V ski delavci. Zdaj pa je v teh tovarnah vec tujcev kOijFajhu (kaj pomeni m dd Ve.jBsogradu je sedaj 22(; pekov. domačinov, in običajno so ti tujci tudi bolje plačani kaker ;llk(:ga Rajhaj. V tem pogledu 210 jih dela skrajšan čas, osta- Avstlijci. Tcrej, kaj naj delavci Store?" iS) mnogo dragocenega dela na- ti pa stalno. To število je za Be ^Colorado, Illinois Ihdiana, Kali- burg, nam je povedal nekdo,"ki Drugi Avsciijec js bil Leopold Schmied, ki je bil več |pravde skupine NSDAP. Orga^ogtad dovolj, kajti hraniti je &as Michigan, Minnesotta, D ^jpr^al za nami, da je nnša 6016 ST. CLAIR A let kuhar v enem najboljših dunajskih hotelov. On je bil|mz,rana -1e blla Hitlefieva mla_ treba z g°rivom in dclavci " tah, Washington, West Wirgi- j pšepica in vino že vse'Slo. Ne1 Tel: ENdicott 3- 1 4.1 -i 'vina. S časopisjem, brošuram;, potrebni grugod, zlasti v Nem- wi«r>nn«in rv«ir^nohnnI• izprva zavrnjen zaradi kratkega vida nato pa zopet ^ J S? hSS^1 " ',P " * W ^ " *--- pozvan na nabor in potrjen. Ko je ugovarjal, da je kratko- -________—__-i____________________1 mnog<> »mata dr- . , , , UJr , , v v „ ... , . . _ _ zavi Ohio s sredisčem v mestu viden, mu je zdravnik zabrusil: Kuhal bos v Rusgi^poraba samo ene sobe. Nacisti so preplavili Dunaj z Cleveland in Pennsylvania (FV lahko prav tako kakor na Dunaju!" Nemci iz Rajha. » rest City, Johnstown, Pitts- Dsjal je, da je stanovanjski položaj na Dunaju silno I Ujeti Rumunci pa so izjavili časnikarju, da se nočejo burgh). slab. Tako slab, da mečejo nacisti na ulico celo vdove boriti ne za Besaiabijo niti ne za kaj drugega, temveč v Kanadi te okrog 20 000 Slo- vojakov, ki so padli na fronti. Lastnikom hiš in apaut- da je vse, kar si žele, to, da bi bilo tega klanja kaj vencev, v Južni Ameriki, pred- menlov jo dovoljena v lastnem poslopju za stanovanje kmalu konec in da bi bili poslani domoy, domov... vsem v Argentini nekako 40,000 Bolgarija. Razen Slovenbev v . , . , , .... T '9 , J... . .v. T. 1 m tri mlade prašičke. Vina ve- jugoslaviji ter manjšin na Ko-;.., , .... f, - « • 1 v • 4 sod, polne skrmie vsakovn.'t-roskem 111 Primorskem, živi to- . . r, . . v nega zrnia in 60 mernikov pse . rej po Evropi raztresenih se o- ." J 1 krog 110.000 Slovencev. r^' • • , • 1 Ko smo mi odhajali s solzni-, V državah Sev. Amerike (U. mi očmi, 30 že drugi odnašali S. A.) živi" čez 250,000 Sloven- nišo pšenico iz skrinj in pili nn- cev in s;cer največ v državah ši vino. Ko smo prišli v Rajhen- Zakrajsek Fun« Home, Inc.* j JOS. ŽELE IN SINOVI rOGRICBNl /.AVOD r>} 6502 ST. CI.AIK AVE. ENdicott °J Avtomobili ln bolnlSlci v07, redno ln ob vsaki url na i'MP0'9 1 Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrtr.-.bo. OOI ,IjI NWOOl >RK1 URAD: 452 Eust lr.ind Street Tel.: KEwmore J» UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS SPATES ................... UNITED 1 STATICS : WAR, "BONDS ' AND STAMPS BUY UN H E D STATES WAR 'BONDS AND -STAMPS Sam hod; po dramečih se trash, željno vdihava pomladno Rezino in se potaplja v svoje iisli. šest križev na plečih in Nmega pol ima oče Kobilar. bi preložil breme 'gospodarja mlajše rame, »pa ni niko-ki bi maral prevzeti. Sinovi !o se razšli; nekaj jih je podala vojna, drugim ni dišalo «>ma. Hčeri sta se omožili. Sta-živi v Ameriki in piše, da "nikakor ne diši domov. Naj se vite besede mu je narekovala ljubezen. Vse se je vezalo in zvenelo, Manica je bila čisto omamljena in je od same sreče jokala. Njo, dninarsko hčer, siroto, ljubi premožen gruntarski sin. Ali je mogoča taka sreča? Tako sta se ljubila ko cvetke na polju, ko ptičice v gaju brez1 misli na jutrišnji dan. Po vasi so se kmalu raznesle' govorice, stari je sina ostro pri-] jel, fant pa se ni dal kar takoj Naj o, kakor vedo in znajo, ugnati. Kako naj se odreče de- eli jim vse dobro, ne potrebuje to z doma ničesar. Mlajša—oj, or srna je bila—je dala živ-W'je za prvega otroka. In še otrok je čez nekaj dni omahnil kletu, ki ga tako iz srca ljubi? Naj oče le godrnja in rentači, se bo že naveličal! Na jesen, ko so s skednjev odmevali pikapoki čepov in vri- toaterjo, kakor da mu je brez ski mlatičev, mu je Manica za-Mega materinega srca pre-i upala skrivnost. No na tem hladnem svetu. Tako je oče Kobilai> ki je tudi ^ že nekaj let vdovec, čisto na hribovskem gruntu. Tr-*.m mecesni so mu tovariši. Z "jittii se pomenkuje, kadar hodi 0 gozdu. Jelke in smreke in )e breze so mu družice. Pobilo breze, te so mu pri srcu. syežo belino ga iz temnega ze-enia spominjajo mladosti. , Ah, to vse je tako silno daleč i tako čudovito blizu, kakor da Je zgodilo včeraj, ne včeraj, ?toPak komaj šele davi. Takrat k Ml Kobilar mlad in polti krvi, . 3e prekipevala v njem in ter-[ kažejo nanj in si šepetajo o lala svoje pravice. V toplih po- njem. Zvečer je še pred večerjo| ostane zvesta, samo naj ga ne izda. Z materjo se lahko prese- "Se boš moral pogovoriti z očetom, da ne bo sramote. Saj veš, da bi morala drugače umreti od sramu in bolečine." Na to ni bil dotlej še nikoli pomislili in ga je zdaj zadelo kakor strupeno jeklo. Kaj mu je storiti? Kakor tat se je tisto noč splazil domov, se zaril v seno, premišljal in ugibal. Do bele zore ni zatisnil oči, toda zjutraj je bil z mislijo še vedno tam, kjer je ponoči začel. Ves dan si ni upal pogledati očetu v oči in tako mu je bilo, kakor, da vsi ljudje s pogledi Na sliki na levi vidimo generala Sefika Čakmaka, načelnika turške zračne sile, ki se pozdravlja z angleškimi letalci, in sicer nekje na Srednjem vzhodu. Na desni pa je vojvoda Gloucester, brat angleškega kralja, ki inspicira rusko vojaštvo v Teheranu. dekle dvignilo pogled k njemu, je ves osramočen povesil oči. "To so torej prisege in obljube, komaj od poletja do jeseni .ti^ja večnost tvoje ljubezni..." Prijel jo je za roko in jo v silnem navalu bolečine začel tolažiti, kakor mu je sproti narekovala splašena misel. Naj se nikar ne huduje nanj in naj*mu «nih dneh, ko so gozd, travni-1 polja polni tajinstvenih ,ok°v, ki jih sliši bolj srce ko V'vSe je včasi premetaval po |l2lseu na senu in sanjal o de-etu> 0 ljubezni, o sreči, ki mora pi kakor veliko razodetje. Ka-ar je pogledal venkaj v zvezd-noč, se mu je včasih zazdelo Wprto nebo. Tedaj se je domis- izginil, pa ne k dekletu, ampak na seno, kjer je zopet začel presti svoje misli. Ali naj res zaupa očetu? Ali ga ne bo po vsem, kolikor ga je že opominjal in svaril, nagnal iz hiše? Kaj naj počne odtrgan od zemlje in doma? Kam naj se obrne in kje naj poišče zavetje sebi in njej ? v1- da se človeku izpolni vsaka Ob misli nanjo se je stresel. ® K ki si jo v takem trenutku f/*- Hitro si je zaželel, pa se koj zapi-lo nebo in so ugas- vse zvezde. Samo dve sta ^eli in prihajali z zagonet- f"> WPWHl 'Sijem vedno bliže. 0 so bile oče Pergačeve Mani- ■e> dninarske hčerke, ki je bila metulj v rosni pomladi. 1 je še skoraj otrok, vendar a tako stasita kakor nobena na vasi. Tisti čas Kobilar še ni vedel, trd in neizprosen je ukaz vlJ'enja. Ni vedel, da kmet ne Kaj bo z dekletom, kaj z otrokom, z njegovim otrokom? Na nobeno vprašanje si ni vedel odgovora, čutil in spozna-val je samo, da nima dovolj moči in poguma, za kako res odločno dejanje. Ni imel moči, da bi se Doolittle pred množico delavcev Na sliki vidimo angleškega vojaka, stoječega na straži nekje na Madagaslcaru v Afriki. Predsednik Roosevelt je obljubil Francozom, da jim bo po vojni otok zopet izročen v last. Najbolj "bombardirani" človek lita v drugo vas. On bo prihajal k njej kakor doslej, nemara sicer ne tako pogosto, a prihajal bo! Za zdaj ne more misliti na to, da bi jo brž vzel za ženo, kei mu oče še ni voljan izročiti grunt. Kakor hitro pa pride do tega, pride ponjo in jo povede domov. In tudi otroku bo dal pred svetom in postavo svoje ime, da ne bo nikoli zaničevan zavoljo očeta. Manica je srkala besfede tolažbe, jim je verjela in se zvesto ravnala po njih. Ko pa se je stari Kobilar odločil, da izroči Na sliki vidimo generala Doolittle-a, poveljnika ameriških letalcev, ki so nedavno napadli Tokio in druga japonska mesta. Ameriški general govori delavcem North American tovarne za izdelovanje letal v Los Angelesu, kjer so bili izdelani bombniki, ki so bombardirali Japonsko. * ko prinesla toliko, kolikor je!starec in čuti, da je zadnji čas, potreboval. Vest ga je grizla. Hotel je Manico potolažiti in se odkupiti z denarjem, ki ga ji je skrivaj ■ 0re živeti od mehkih sanj. Ti-ie vstal in odšel pod okno k b°žnemu dekletu. Kako čudo- ^ ____________________grunt sinu, se mladi ni več spom _ bil zaradi dekleta odrekel do-'till Manice. Treba je bilo bra-iP<>slal po stari potovki toda mu, pa spet ne, da bi se zaradi torn in sestram izplačati doto,'dekle mu Sa Je P° istl Potl doma odrekel dekletu. tudi oče si je bil izgovoril obilen j ponosno vrnilo. "Povejte mu, da imam več ča- Tako je nihal in se obotavljal (užitek. Kaj naj bi mladi počel nekaj dni, ki so se mu zdeli straš-iz nevesto, ki bi mu namesto de- sti v beračiji ko lažnivi zapel jiv-ni in neznansko dolgi. Naposled narja prinesla v hišo le štirilet-! ci v bogatiji!" je naročila poje srečal v meji Za pašnikom nega sinka! Manico. Bila je bleda in objo-j In mladi Kobilar je tedaj ja-kana. i tajil svojo ljubezen in lastno "Manica!" j kri ter se oženil s premožno Glas mu je drhtel, ko pa je gruntarsko hčerjo, ki mu je lah- free them buy war bonds! BUY UNIT ED BONDS AND STAMPS BUY UNITED STATES WAR BONDS AND STAMPS ako hoče res še kaj popraviti. Ondan je izvedel, da njegov in Maničin Janez služi v sosednji vasi pri nekem kmetu za hlapca. Manica se je že umaknila svetu in njegovim bolečinam, zato hoče Kobilar spregovoriti vsaj z njenim sinom. Naj pride, naj prevzame grunt. Pred vsem svetom, pred otrokom in lastno vestjo hoče Kobilar popraviti krivico. Odločno zavije mož š travniške steze na kolovozno pot in kakor pomlajen speši dalje. Naposled bo vendar doživel trenutek, ko se bo lahko umiril. Dve debeli uri hoda, pa ne čuti nobene utrujenosti. Ko pride na vas, zavije med vrtovi k hiši, kjer. bo ugledal Janeza. Pravijo, da je kakor živa podoba nekdanjega Kobilarja. Toliko FARMERS... Make every market-day BOND DAY! ijpl For our fighting men, for our country's future and for freedom we must meet and beat our county War Bond quota and keep on doing it. Pick up your War Bonds and Stamps on your second stop in town ... right after you've sold your eggs, milk, poultry, stock or grain. No investment is too small and no investment is too large ... the important thing is to buy every time you sell! V. S. Treasury Department tovki, ki je namočilo s primesjo svetohlinskega javkanja tudi vestno sporočila. To ga je grizlo in peklo vse žive dni. Že takrat, ko mu je pred leti umrla žena, je Kobilar resno razmišljal o tem, da bi stopil in pregovoril pametno besedo z Manico, če mu dovoli, da zdaj popravi, kar je v mladosti zagrešil. Dal je tako poizvedovati, pa s,e je moral prepričati, da trpljenje vseh dolgih let ni prav nič uklonilo Maničinega ponosa. Potlej se je spet zaprl vase in molčal. Odhod in odtujitev vsakega otroka, ki mu je nepovratno odšel v svet, je sma-ijemu, registrirati? Za vse in- jkošje-rejo imajo prednost. — ....... na 18215 Roeecliffe Rd., General William Dobble, ki je} bil dve leti governer angleške! utrdbe Malte, ki je bila tekom zadnjih dveh let skoro vsak dan\ze gospodar v roko. "Ne ves, bombardirana. kakšna nesreča lias Je zadela! Hlapca, našega Janeza je včeraj popoldne zmečkalo v gozdu. Ponoči je izdihnil!" Kobilar se opoteče, plane v hišo in omahne na mrtvaški oder, kjer mirno počiva Janez. "Sin, moj sin!" Ljudje zaihfre in se plaho križajo, Kobilar ju pa niti sblze nočejo iz oči, niti s solzami se ne more oprostiti pri krvi, ki jo je bil zavrgel. Ivan Albrecht Pozor! Ali veste, da se mora vsak lastnik, ki ima stanovanje v na boljše! Kri bo potegnila h krvi in se bosta lahko pomenila. Pri fari zazvoni. Ta lepi čas, pa zvoni mrliču! Le kdo ni mogel dočakati pomladnega cvetja? "Bog daj!" pozdravi Kobilar gospodarja, ki je pravkar prišel nekam potrt iz hiše. Komu zvoni?" "O, Bog daj, Kobilar!" mu se- Za farmo v Geneva, (X Stanovanje v najem se išče starejšo zakonsko dvoji- 0dda se 3 lepe sobe v najem; co ali pa samca za oskrbnika in [blizu Graphite Bronze tovarne; delavca na 16 akrov farmi v v,'e udobnosti. Vzame se zakon-Geneva, Ohio. Prosto stanovanje Ce srednjih let, brez otrok. — in plača po dogovoru. Osebe, ra- Vpraša se na 695 E. 162 St. zumec se na sadje-rejo in ko- tral za bič usode, ki ga tako formacije se zglasite pri Mr. kruto tepe za eno samo krivico.' Marian Mihaljevichu, 6424 St. telefon KEnmore 1277 In v kesanju in notranjem raz- Glair Ave., ki vam bo radevo-jedanju samega sebe je začel i lje pomagal in pole spolnil. Nje-lesti skupaj kakor sneg, kadar j gov urad je odprt vsak večer do ga jame stiskati pomladna to-i 6.30 ure. Te pole morajo biti tozadevnemu odboru vrnjene do TROFIČNE OBLEKE Mr.ške tropične obleke vam ukrojimo po vaši meri. Regularna cena 39.5C—sedaj in do 28. junija SPECIALNA CENA 26.50 SLACK SUITS Moške Sanforised pralne obleke 3.95 in 4.95 MOŠKI SLAMNIKI 1.351.65-1.85 2.85 John Močnih Men's Wear & Tailorjcg 772 E. 185 Si. i Cleveland, Ohio Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega jtarega znanca John Oblaka 1126 E. 61 st St. 0122 St. Clair Ave. HE 2730 Slovensko ali hrvatsko dekle dobi delo v lepotilnem sa Ionu. Stalno delp, ali pa "part-time". — Dobra plača. Katero zanima naj vpraša za naslov v i uradu "E". Ford naprodaj Proda se 1938 Ford, dvoja 1 vrata, 5 dobro ohranjenih koles, je kot nov, lastnik gre iz mesta. ! Telefonirajte Mr. Brazis, ENd^ cqtt 8614 od 3:30 popoldne do desetih zvečer. RHvISTRAtiJA Odvetnik Wtri. J. Kennick po zmernih cenah vam izpolni vase' listine ?a sta- r.oyanje. Uradne ure: Vsak dan od 0. zjutraj do 8 zvečer, na uradu 982 E, 63rd St. * Telephone: HE 2383 PRIDITE IN OGLEJTE si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies" PARK WOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih FARMERS POULTRY MARKET Vogal Superior in E. 43rd St. ! Kokoši, race, goske, purmani in i jajca. — Prodajamo na debelo za ohcete in priredbe m Relieve \f teh Fast I HHH -orMonsyBack For quick relict from itching caused by eczema, nthlete's foot, scabies, pimples and other annoying skin troubles, use cooling, medicated, liquid t>. D. D. PRESCRIPTION. A doctor's formula, tireaseless and stainless. Soothes, comforts and quickly calms intense itching. 35c trial bottle proves it, or money back. Don t suffer, Ask your druggist today for D. D. D. PRESCRIPTION. 24. junija, 1942. E Zavrzenakri Pregled zavezniškega vojaštva STRAN 3. Zavezniki na Madagaskaru * TAKE PART OF YOUR CHANGE STRAN 4. ENAKOPRAVNOST IIIM K V GORAH MESECA T. C. Bridges — A. Anžič Zaloga starega kavčuka No, pa sprva se nihče za to niti zmenil ni. Vsi so drli pit. Kar počepali so na tla in s pe-l rišči zajemali vodo. Bila je _ čista in mrzla ko led. Roger sej je tako zelo napil, da mu je( škodovalo in je imel tako kar j dve nadlogi nad seboj; začel je vprav hropsti! Toda drugi se * zanj niso dosti brigali, kajti gledali so na dolgo vrsto črnih postav, ki so se pravkar pojavile vrh slemena. Gospodu Brysonu se čelo zmrači. "Preden mine četrt ure, nas bodo dohiteli," reče ostalim. "Ali mi more kdo povedati, kako naj pridemo preko reke?" "Jaz bom preplaval in nategnil vrv," se ponudi pogumni Murdoch. "Voda te bo odnesla kakor trščico," ga zavrne Bryson. "Poleg tega je pa reka tudi tako mrzla, da te bo prijel krč, preden boš dvakrat zamahnil." Bart se ozira in stika naokoli, da bi našel kak hlod ali kaj podobnega, ki bi ga porabili kot splav; toda na bregovih je bilo samo nizko grmovje. Ozre se nazaj na Kasorove ljudi, ki so se jim počasi pa stalno bližali, in ozre se na čisto, zeleno vodo, ki je kakor skozi zatvornice dr-la izpod oddaljenega ledenika. "Zoper te ovire gotovo ni pomoči," reče nazadnje. Toda prav tedaj mu pogled obstane na velikem, okroglem kamnu, in sijajna misel mu šine v glavo. "Kdo ima vrv?" zavpije. Eden izmed nosačev je. imel precej dolgo vrv. Bart jo vzame. "Vrv dobra ne," pravi Forty. "Treba še človeka na drugo stran." "A ker na drugi strani nobenega človeka ni, mislim, naj to malenkost opravi grm," odvrne Bart, priveze kamen na en konec vrvi, zgrabi svitek z obema rokama in vrže kamen čez. Padel je v grm in Barti začne vleči za vrv. Toda, ko jo nategne, se sname s kamna. Potegne jo torej nazaj ter poskusi še in še. "Jaz poskusit," pravi Forty, vzdigne velik kamen in ga otve-ze na vrv. Kamen zleti daleč tja čez hudournik in trdno obtiči med dvema skalama, tako da ga celo vsa Fortyjeva silna moč ni mogla več premakniti. Drugi konec vrvi zdaj pritrdijo na neko drugo skalo na tej strani, nato pa fanta za fantom, vsakega z njegovo prtljago, pošljejo po vrvi na drugo stran. Nato pa se vrstijo za njimi še drugi ter spravijo na ta način vso družbo varno preko reke in odstranijo vrv, še preden je prišel prvi Kasorovih mož do nasprot-1 nega brega. "Jaz si le tega želim, da ne bi imeli zasledovalci kake Vrvi pri sebi," pravi Murdoch, ko pogleda nazaj. "Lumpi vrv imet ne," odvrne Forty. "Pa oni prit čez vendar. Kasoro posekat jih, ako oni it ne." , "Forty, ti znaš precej podobno tolažiti kakor Jabovi prijatelji," pripomni Bryson. "Gotovo pa ne bodo mogli več dolgo hoditi. Saj so morali že več ko dvanajst ur naporno marši-rati! Še več pa meso in kri ne preneseta!" "Forty ima prav," reče Murdoch. "So že v vodi!" In res je bilo tako. Kak ducat velikih mož se je prijelo za roke in začelo bresti deročo reko. Voda jim je spodnesla noge ter enega odtrgala od njih, da se je utopil in zginil, ostali pa so poskusili znova. Drugi pot sta izginila dva, ostali pa so čvrsto prodirali. Pri pogledu na te ljudi je Bar-ta kar zona oblila. "Hitimo!" reče razburjeno. "Saj to niso ljudje, to so stroji!" Bilo je pač lahko reči: hitimo! A pobočje gore je bilo strašno strmo in bilo je tudi vedno bolj jasno, da je vsa njihova družba takorekoč dognala. Eden izmed njihovih fantov pa se spusti v beg in za njim vsi ostali. Gospod Bryson pogleda nazaj. Kasorovi ljudje so končno reko prebredli, pa napor jih je skoraj uničil in so se navkreber le še plazili. "Lahko damo našim ljudem pet minut odmora," reče Mur-dochu. 19. Lovski psi—ne ljudje! Bart je bil za gotovo prepričan, da bo reka Kasorove ljudi zadržala. Zdaj pa je bilo videti, kakor da more te pse v človeški podobi zavreti le smrt, da ne bi vohali za svojim plenom. On sam in njegov oče in Murdoch so morali zbrati vse sile, da so spravili fante zopet pokonci, Rogerja je pa tudi le grozni strah dvignil na noge. Najboljši v vsej družbi je bil še Forty in tudi žilavi, mali Aruki je krepko stopal. O sebi pa je Bart vedel, da ga bo konec, ako bo treba napraviti le še eno miljo pota. Tudi ne bi bilo tako slabo, ako bi imeli pred seboj kako zavetje ali skrivališče, pa bi vedeli: samo do tja moramo še priti. Pa niti te tolažbe niso imeli, Gora pred njimi se je videla kakor da se konča s prepadom. Ko bodo torej prišli na vrh, jim ne bo preostajalo drugega, ko se s hrbti nasloniti na skale ter se boriti na življenje 'in sm/t. "Bart," pravi Bryson, ko pride vštric sina, "zdi se mi, da je v čereh gori na levi neka vrzel. Ne morem reči zagotovo, grem pa pogledat. Ti in Murdoch pa skrbita, da bodo hiteli fantje naprej." "Sreča se nam je nasmehnila, če se tvoj oče ne moti," pravi Murdoch. "Ne vem, kaj vse bi rad storil, da se rešim zamorske sužnosty; toda če bom moral še Na sliki vidimo gore starega kavčuka, nagrmadene na zemljišču akronskih tovarn, kjer bodo predelali star kavčuk v novega. enkrat plezati po čereh, bom dal rešitvi slovo." - "Čudno se mi zdi, zakaj je Kasoru toliko do tega, da nas ujame," pravi Bart. "Ne bi tako govoril, ako bi ga poznal," odvrne Murdoch in bilo je v njegovem glasu nekaj takega, da je Barta kar streslo. "Pa ne gre mu le za to, da utegne nas izgubiti, gre mu tudi za njegovo sveto Polico. To se pravi :. čarovniki so mu naročili, da nas mora na vsak način ujeti, ali pa se mu bo zgodilo nekaj neprijetnega." "Očku se je nekaj pripetilo," reče n&enkrat Bart. "Maha z rokami kakor bi bil iz uma." "Našel je stezo, bi mislil," reče Murdoch. Tako je tudi bilo, kajti ko je družba z muko priplezala do njega, so stali ob vhodu v ozek žleb, ki se je vil v osrčje gore. Tla soteske so bila lepo ravna, dasi s skalami posuta, stene pa tako visoke in strme, da ni moglo solnce vanjo. Oberiem pa je imela toliko ovinkov, da niso nikoli videli predse več ko sto jardov. "Smo že na varnem," tolaži Murdoch, prav tedaj pa mali Aruki, ki je hodil spredaj, obstane, kakor bi odrezal, in glasno krikne. "Kaj pa je zopet?" vpraša Bart. "Velika jama," pravi Aruki. I "Nihče čez." "Jama?" ponovi Bart ves pre-l strašen in šepa Jj a. Pa Jjaj j gleda? Stoji na robu razpoke, ki seka tla soteske od stene do stene in sega dol v nedogled-ne, črne prepade. Murdoch pogleda v razpoko. "Nič več ko petnajst čevljev široka. Pred letom dni bi jo bil lahko preskočil." Nihče mu ne odgovori, fantje pa se zgrudijo na tla in obleže-jo kakor nemi. Tudi Roger pade na tla kakor kamen in se jame sezuvati. "Cemu to počneš?" ga vpraša Bart. "Ker me žulijo," zarenči Roger. "Pa ker ne moremo iti več naprej, in naj se zgodi karkoli!" "Ima precej prav," reče Murdoch in se suho nasmehne. "Dobro bi bilo, ako na pot za seboj nagrmadimo skal," mirno svetuje Bryson in začne takoj delati. Bart mu je pomagal. Vedel pa je prav dobro, da je vsako upanje prazno. Ako bi jim bilo mogoče, da se na kak način za temi skalami branijo, bi mogli Kasorove ljudi pač za kak ča-sek zadržati, končno bi pa vendar bili zajeti. ' Naenkrat stopi Forty z velikimi koraki k Brysonu: "Bas, ne skladat kamne. Vi pomagat, da drevo nest.' "O čem pod milim Bogom pa govoriš, Forty?" "Drevo, bas," odvrne Forty in pokaže na krepko drevo, ki je rastlo v neki razpoki ob soteski "Ga djat čez jamo." Bart je prvi razumel, kaj namerava Forty. "Pametna misel, očka. Deblo je dosti dolgo, da napravimo most. Hitro! Kje je sekira?" Pa Forty je že s sekiro v roki plezal proti drevesu. "To bo res naša rešitev, ako izvršimo stvar pravočasno. Murdoch, stopi nekoliko nazaj in ustreli, kadar zagledaš Kasorove ljudi.'' - i . J Murdoch prikima in ko odhaja, že poje Fortyjeva sekira ob drevesu. Deblo,je bilo jako trdo, pa k sreči je bila sekira ostra; ob vsakem udarcu so od-letavale bele izveri. Bart je kar strmel, kako krepke so roke velikega moža. Vrh drevesa se zamaje; še nekaj udarcev in drevo prileti s truščem v sotesko. Forty skoči THAT LITTLE GAME" CAN'T BLAME 2MJ ttfc'S AU-ftVGWTl W«U. PaoBKBVtf I CO(AE To SEE too RRSTTHIN6 injxne MoatAVNG. \taint that, san\- I l'CA SOR.E BECAUSE- I HAO To S\T THERE MO KMAONW JACW.TO A X>eay> ^»EAY U)HO OvjJES ' CAE "THREE "BONES WE uJAS VVEWY UJlNNEft *BOT l>\t>^T GVME (V\t v nw three stackers. Yoo'RE A HARts LOSER. UiHX t>\DKT ■ soo asv<.hin\ 1 FoR ! 1 he ujooltmt 1 hwe got m cmps.i \*D «ME FEt> J , HUA A za njim in mu začne hitro sekati košati vrh. Tako mu ostane deblo, dolgo dvajset čevljev pa samo čevelj debelo. Bart, njegov oče in Aruki zgrabijo na enem koncu, Forty sam pa na drugem in ga neso na rob razpoke. Ko fantje vidijo, kaj se pripravlja, se spravijo z muko na noge in pomagajo postaviti hlod pokonci. Potem pa ga izpustijo. "Hura!" zavpije Bart, ko vidi, da je padlo res naravnost preko razpoke. "Fantje, zdaj pa čez!" veleva Bryson. In bosi fantje grabijo svoje tovore in se kar prerivajo, kdo bo prvi. "Norcross, zdaj pa Vi!" Roger pogleda na hlod in prebledi kakor stena. "Jaz—jaz ne morem!" izjec-lja. "Če brv samo pogledam, se mi že zvrti v glavi!" Glasen pok se razlegne po soteski in Murdoch se vrne, s ka-dečo se puško v roki. "So že tu!" zavpije. "Stopi ti naprej, očka!" reče Bart očetu in gospod Bryson je bil hitro na drugi strani. "Hitita, fanta!" pravi Murdoch. "Roger se boji!" reče Bart smeje se, stopi k Rogerju in ga nemilo useka po licu. Roger kar zatuli od togote in plane proti Bartu; ta pa se mu izmuzne in steče čez brv. Roger šine za njim, na drugi strani pa ga ujamejo krepke roke gospoda Brysona. "Izvrstno, Norcross!" ga pohvali Bryson. "Pa nikar mi Barta ne ubijte! To je bila edina pot, da Vas je spravil čez!" Murdocm je bil preko brvi, kot bi mignil. Bil je pa tudi že skrajni čas, kajti Kasorovi črni vojniki so bili že čisto blizu. Forty in Bryson sta imela samo še toliko časa, da sta hlod preteg-nila in ga izpustila, da je s treskom zletel v globine. Ko so Kasorovi ljudje videli, da jim je plen končno vendarle ušel, so se takoj ustavili. Eden je pa vendar sam stopil naprej, velik mož in grd kakor hude sanje. "To je sam Kasoro!" zašepe-ta Murdoch. "Poslušajmo, kaj nam ima povedati!" Glavar pride pogumno prav do prepada in pogleda po belih možeh. Nato pa spregovori z besnim in sikajočim glasom. "Kaj pa pripoveduje, Murdoch?" ga vpraša Bryson. Murdochu se čelo zmrači. "Rekel je: Le idite! Meni ste to pot ušli, pa to nič ne de. Saj ne morete uiti Vražjemu gozdu, kjer vas zgrabijo hudiči, ko vas jaz nisem mogel." '20. Daljni boben brzojavlja. Gospodu Brysonu se posvetijo utrujene oči. "Kaj pa mu . misliš odgovoriti, Murdoch?"; "Kar čakaj in glej!" 'Murdoch. Nato se postavi vi* j ki Škot koren jaškemu divjaKu ! naravnost nasproti in začne P«; j ko globoke razpoke govoriti. N 'govoril nič glasneje ko P^J | Brysonom, pač pa jako poJaS1 i in razločno, in sicer v Kasor°" j vem jeziku, pa vendar i ve besede napravile navčrn®u j gospoda strašen vtis. ^ s0 iizstopile, obraz je Pos^a'.S0(] ; raj pepelnat in nazadnje Je besnosti zarjul ter žavihtep je veliko kopje s plosko ostJ _ Toda Bryson je bil op«ze lin dasi je bil Kasoro uren,«® bil še bolj. Njegova puškaja počila in težka krogla je ^ e kopje na ost s tako silo, » ^ je prelomila in izvila veli*6 glavarju iz rok, obenem pa?' kopje udarilo v roko, da omahnila. Hip al* dva je Kasoro ukopan in buljil v bela člov ^ ter premikal ustnice, ne 1 spravil glas preko njih, na ^ se je zasukal in v skoku 0 ^ "Radoveden sem, kaj rekel, Murdoch," pravi Btf Murdoch se namuza. (Dalje prihodnjič) < Radi odhoda k vojakom s£ proda mod®0 govino na zelo prometne®> ju. Vpraša se na 406 E-1 - THE NATIONAL CASH REGISTER CO. IN COOPERATION WITH U.S. TREASURY ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Ali imate kaj STAREGA KAVČUKA? Če imate stare gumijaste pete, galoše, pnevmatike ali sploh kak kos kavčuka, oddajte ga še danes na katerikoli gasolinski postaji. Vlada prosi slehernega, da v tem oziru pomaga. Storite tudi VI vašo dolžnost! I * AMERIKA MORA ZMAGATI V TEJ VO