ČETRTEK,14.MAJ 2020/ ŠTEVILKA 1349, LETO XXVI / POŠTNINA Pl^^^PRp^f^^lZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR DOSTAVA t(Bo^|o'SEB^ PREVZEM Tel 05 641/ fnobf041 684 333 malice in kosila / od ponedeljka do petka mecTTG/ČTO in 18.00 uro ifenT Poleti pa boste jokali, ker nas ne bo! Takšne izjave smo poslušali v teh dneh protivirusnih ukrepov, ko smo se včasih jezili na ljudi s kontinenta, ki so si, upravičeno, zaželeli nadihati morskega zraka po dnevih karantene v stanovanju bloka na robu Ljubljane. (Aljoša) Izjava je prišla kot posledica nekaterih zapisov in pripomb domačinov, ki jim, prav tako upravičeno, ni šlo v račun, da se držijo vladnih ukrepov, ko se gostje iz notranjosti obnašajo, kot da teh ukrepov sploh ni. Razumeti se da oboje. Tiste iz notranjosti dežele, ki jim pravimo tudi turisti, gosti, vikendaši, rekreativci in podobno, saj je življenje v mestni, blokovski karanteni čisto drugačno od tistega med vinogradi, pa tudi domačine, ki smo, upravičeno ali neupravičeno, ponosni na to, da se virus pri nas ni razširil do stopnje panike. V bistvu je razlaga zelo preprosta, težko pa je najti rešitev, ki bi zadovoljila oboje. Zavedati se moramo namreč, da bo letošnja turistična sezona nekoliko posebna. Odvisna ne bo toliko od vremena in turistične ponudbe, kot pa od sproščanja in zategovanja ukrepov posameznih držav in turističnih destinacij. In za naše turistično območje velja, da je skoraj bolj odvisno od tujih gostov kot pa od domačih. Domači navadno raje zavijejo na poti iz Ljubljane tam pri Krtini proti Socerbu, ali mimo Gažona proti Dragonji in nato samo ravno do prvega, drugega ali zadnjega dalmatinskega otoka. Če se bo zgodilo, kot se dogaja, da bo Hrvaška odprla svoje meje, Italija, Nemčija in tudi Avstrija pa bodo sumnjičavo pogledovali proti dolini Šentflorijanski in se raje odločili, da poletje 2020 preživijo v domačem kraju, potem se nam bo še kolcalo za vsemi temi avtodomi na Argu in kolesarji po obalni cesti. Seveda ne vsem. Jasno, da ne vsem. A vsem tistim, čigar posel je odvisen tako ali drugače od poletnih gostov. Teh pa je več, kot sobodajalcev, lastnikov hotelov in ponudnikov pedalinov in toboganov. Smo res sposobni samo s svojimi, domačimi močmi držati na nogah lokalne gostince? Smo sposobni dnevno napolniti pizzerije, restavracije in kafiče? Bomo sami pokupili različne spominke in spominske šopke domačih izdelkov, ki jih nudijo v različnih majhnih ateljejih, ali kakšno naslikano platno lokalnih umetnikov? In še in še. Ob tem sem se spomnil na staro basen o murnu in mravljah. Tisto, v kateri muren celo poletje poje in godi, medtem ko mravlje delajo. Ko pa stisne zima jih prosi za nekaj hrane, one pa mu odvrnejo, da če je toliko pel poleti, naj pozimi pleše. In mu zaprejo vrata pred nosom. V preslikavi basni na naš primer težko rečem, kdo je muren in kdo so mravlje. A dejstvo je, da gre za tradicionalno basen, katere bolj očiten nauk vsi poznamo: kdor uživa, namesto da bi delal, naj se ne čudi, da nima za živet. A manj očiten je, da smo nekomu iz čistega principa in morda tudi zavisti, ker se je imel lepo, brez težav pripravljeni odreči pomoč, ko jo nujno potrebuje. Nauk pa tak. nnn INTES4 SNNMOIO BANK NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si y Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. KRATKA PAMET KRATKE ZGODOVINE »Vse kar je javno objavljeno, mora biti javno kritizirano,« je zapisal Miroslav Krleža v tridesetih letih dvajsetega stoletja, ko se je v tedanji kraljevsko jugoslovanski družbi začel »skonflikt na književni levici,« spopad real- socijalistične smeri v umetniškem ustva-rajanju, ki ga je zagovarjala boljševistična doktrina in literarnega ustvarjanja, kot sredstva osvoboditve in svobodnega umetniškega izražanja in ustvarjanja, ki ne pristaja na svet kot na dogmo, čemur je Krleža posvetil ves svoj pisateljski opus in svojo desetletja trajajočo družbeno angažiranost. Prav zato je mnogo več časa posvetil novinarstvu kot pa literaturi in je v svojem Pečatu in številnih polemikah razkrival in obračunaval z vso družbeno, književno, politično bedo, s čimer je nadaljeval vse do svoje smrti. Dosledno in brezkompromisno. Če bi bil danes živ, bi bil kolesar. In bi se brez dvoma oglasil na besede politika, ki je napisal, da »poklicno skupino, ki se je oklicala za sedmo silo, nato za četrto (neizvoljeno) vejo oblasti, na koncu pa kar za moralnega razsodnika nad politično korektnostjo, danes vse težje prepoznavamo kot nekaj dobrega, saj v resnici niso več ne eno, ne drugo, ne tretje.« Lepo napisano, lepo berljivo, ampak vse izgleda kot Minhausnovo kljuse, ker besede nimajo ne repa ne glave. Repa ni, ker na katero poklicno skupino se navezuje začetek, in glave ni, ker je nadaljevanje neresnično in skregano, tako z logiko, kot z resnico in zgodovino. Z logiko zato, ker našteva silogizme brez ene resnične premise, kar pomeni, da je zapisano navadna neresnica, a z zgodovino, ker so o »sedmi sili« ali četrti veji oblasti pisali in govorili ljudje kot so Thomas Carlisle, škotski zgodovinar in filozof. Po njemu je izraz »četrta veja oblasti« kot prvi uporabil britanski državnik, mislec in politični teoretik Ed-mund Burke, v razpravi v britanskem parlamentu leta 1787. Zahteval je, da seje spodnjega doma britanskega parlamenta odprejo za javnost in, da jih spremljajo novinarji. Takrat so v spodnjem domu parlamenta bila zastopljena bili zastopani - svečeništvo, plemstvo in izvoljeni ljudski poslanci. Predlog je bil sprejet, od takrat so predstavniki tiska sedeli na galeriji kot »četrta veja oblasti.« Izraz »sedma sila,« se je pojavil po Francoski revoluciji. Velike sile so bile Francija, Velika Britanija, Avstrija, Rusija, združena Nemčija in Italija. Po prevzemanju oblasti je Napoleon, takrat že cesar, novinarstvo imenoval »sedma sila.« Zelo je cenil in spoštoval novinarje, tako kakor je cenil in spoštoval cenzuro. Kakor se spodobi za cesarja. Toliko o »samooklicani poklicni skupini,« našega sa-moproglašenega varuha resnice. Ki stalno igra na melodijo znane pianissimo že trikrat izpete kantilene, kako nič ni več in ne bo enako, vse se menja in nič ni stalno in je naših pet minut na vidiku. Pozablja pa, naš varuh resnice, da čas za vračanje dolgov še pride, tako tistih hrvaških, kot tistih madžarskih, o Dijaninih ne bom, ker je njeno »posojilo« v Mariborsko banko prišlo iz Madžarske, kot tudi ves ostali denar, s katerim se financirajo mediji, ki se nimajo pravice imenovati »slovenski,« ker so lastniki tuji, denar s katerim se financirajo je tuj in vpisani so v tuje lastništvo in tuje medijske organizacije. Tako kakor se tudi politična stranka, ki jih ima v lasti, nima pravice imenovati slovenska, ker je prav tako financirana iz tujine in pod tujim pokroviteljstvom. In to, da ne omenjam nobenega imena je samo en razlog: Hujše od pisanja o Janši je biti Janša. Naravo bomo prepustili kapitalu Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je po večurni obravnavi potrdil vladni predlog novele zakona o ohranjanju narave, ob tem pa, kljub opozorilom pravnikov DZ, tudi amandma poslancev SNS, ki zaostruje pogoje sodelovanja nevladnih organizacij v postopkih. Vladni predlog novele je sprva predvideval le manj zahtevne uskladitve zakona s pravom EU oz. direktivo o habitatih, a poslanci SNS so nato vložili dopolnilo, ki predvideva omejitev delovanja nevladnih organizacij. Predlagani pogoji so različni glede na pravnoorganizacijsko obliko, v kateri deluje določena organizacija. Za društva bi tako veljalo, da morajo imeti najmanj 50 aktivnih članov, če gre za zavod, mora ta imeti zaposlene najmanj tri osebe s polnim delovnim časom in sedmo stopnjo izobrazbe, če gre za ustanovo, pa mora imeti ta najmanj 10.000 evrov dovoljenja. Pred DZ je bil protest zoper amandma, SMC pa je vložil amandma na amandma, ki je predlagani ukrep nekoliko omilil in bo “zavaroval” nekatera naravovarstvena društva, med njimi Ribiško zvezo Slovenije. Za komentar smo zaprosili našo someščanko mag. Živo Kavka Gobbo, kulturno antropologinjo in predsednico društva za sonaraven razvoj Focus, vodjo programa globalna odgovornost in potrošnja. Tudi Focus je med društvi, ki bodo prikrajšana za del družbene angažiranosti. “Focus je že pred torkovo sejo pozval poslance odbora, da zavrnejo predlagane spremembe, a je vladna koalicija in SNS potrdila omejevanje delovanja naravovarstvenih organizacij in odprla vrata uničujočim posegom v naravo. To pa kljub opozorilom pravnikov DZ o neustavnosti in jasno izraženim nasprotovanjem širše javnosti (več kot 10.000 e-sporočil poslancem). Po našem mnenju (društvo Focus) je taka odločitev ne le v nasprotju z evropsko zakonodajo, Aarhuško konvencijo in s tem tudi protiustavna, temveč tudi v nasprotju z jasno izraženo voljo prebivalcev Slovenije. Prav tako kot pred kratkim sprejete spremembe gradbene zakonodaje. Takšno omejevanje delovanja nevladnih organizacij na široko odpira vrata nepremišljenim in nezakonitim posegom v okolje in naravo, ki lahko povzročijo nepopravljivo škodo. Očitno je, da ima ta vladna koalicija jasen cilj - onemogočiti kritično presojo posegov v okolje ter s tem ponuditi roko sebičnim interesom kapitala. Na ta način posledično vsem nam odreka pravico do življenja v zdravem življenjskem okolju. Naše poslanstvo je dajati glas okolju, saj ga samo nima. To bomo počeli še naprej in pri tem uporabljali vsa razpoložljiva sredstva - tudi sredstva trajnostne mobilnosti.” Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic.... Koronavirus___________ S ponedeljkom se otroci vračajo v šolo A ne ravno vsi, večina se jih še vedno ne bo. S ponedeljkom bodo v klopi (posamično) sedli učenci prvega triletja in zadnjih letnikov srednjih šol, naslednji teden pa še devetošolci. V ponedeljek bodo odprli vrata tudi vrtci, za katere pa ni jasno, kako se bodo lahko držali priporočil NUZ-ja. S ponedeljkom bomo kot družba naredili še en korak v smer normalnosti z delnim odprtjem šol in vrtcev. V šolske klopi se bodo najprej vrnili učenci prve triade in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, svoja vrata pa bodo odprli tudi vrtci. Teden kasneje bodo na vrsti še učenci devetih razredov osnovne šole. Smernice o poteku pouka so šole dobile iz treh virov, Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Zavoda RS za šolstvo in Ministrstva za izobraževanje. Med pomembnejšimi so omejitev velikosti razredov na največ petnajst učencev ter omejitev stikov, tako v samem razredu, kot tudi z ostalimi otroki. Poseben poudarek morajo nameniti higijeni in čeprav učenci ne bodo nosili zaščitnih mask, bodo te obvezne za učitelje. Navodila, ki so jih dobile šole so kar natančna, vseeno pa imajo šolska vodstva določeno svobodo pri uvajanju le-teh. Tukaj Vojka Z OŠ Vojke Šmuc so okvirna navodila sporočili staršem že prejšnji četrtek preko sveta staršev. Kot je povedala ravnateljica Irena Sivka Horvat, bodo razrede razdelili na pol, za delitev pa bodo poskrbeli razredniki, ki otroke tudi najbolje poznajo. »Odločili smo se, da bodo razredniki vsaj dve uri na dan z vsako od skupin, preostanek dneva pa bodo pomagali učitelji podaljšanega bivanja. Na srečo smo velika šola in imamo dovolj kadra, da pokrijemo vse kadrovske potrebe brez večjih težav«, je povedala ravnateljica. Med navodili pristojnih inštitucij je velik poudarek na omejevanju stikov med različnimi skupinami otrok, zato bodo uporabili tudi vse tri vhode v šolo, odmore pa bodo prilagodili. »Moram pa povedati, da bomo zelo težko preprečili prav vse stike otrok v isti skupini. Nerealno je, da bi to pričakovali«. V teh ločenih skupinah bodo otroci sedeli sami, malicali bodo v razredu, kako bo potekalo kosilo pa se še niso odločili, saj je šolska jedilnica menda dovolj velika, da lahko sprejme tudi po dve skupini, ne da bi te prišle v stik. »Iz organizacijskega vidika je odprtje šole s temi omejitvami kar velik zalogaj, a prepričani smo, da je to najboljša možna odločitev in tudi učitelji se že zelo veselijo vrnitve v razred.« Irena Sivka Horvat je še povedala, da se na šoli zavedajo, da imajo nekateri učenci v domačem okolju osebe, ki spadajo v rizične skupine, bodisi starše ah stare starše, spet drugi starši pa se preprosto ne počutijo dovolj varne, da bi otroke poslali v šolo. »V teh primerih bomo seveda razumeli stisko. Gre vendarle za izredne razmere in v izrednih razmerah moramo imeti določeno širino in ne smemo biti preveč birokratski. Veliko bo odvisno prav od presoje staršev. Moramo pa se zavedati, da bo treba te otroke navaditi na neko drugo realnost, ki bo morda aktualna tudi septembra, če se v šolo vrnejo vsi. Navaditi jih bo treba na drugačno obliko komunikacije in da se izogibajo večjim skupinam.« Ob bojazni, da bi s temi ukrepi otrokom vzeli tisti najbolj zabaven del šole, pa Irena Sivka Horvat pravi, da tudi zaradi tega prvi teden pouk ne bo potekal na klasičen način, ampak bodo otrokom predvsem skušali razložiti situ- acijo ter se jim posebej posvetiti in ugotoviti, kakšna so njihova čustva, saj se je šola sredi marca zaprla od danes na jutri in otroci na to seveda niso bili pripravljeni. »Moramo se z njimi predvsem pogovarjati, veliko časa pa nameniti povezovanju. Velik poudarek bo seveda tudi na higijeni.« Ravnateljica pravi, da bodo morali otroke najprej učiti o drugačnih oblikah vedenja, da jim bo seveda težko preprečiti, da ne bi tekli in se družili, a dolgoročno bi to morali doseči, kar pa bo zelo odvisno tudi od podpore staršev. Za otroke, ki iz takšnih ah drugačnih razlogov ne bodo mogli nazaj v šolo, bo še vedno zagotovljena šola na daljavo, ki pa je ne bodo več vodili razredniki, temveč drugi učitelji razrednega pouka. Irena Sivka Horvat je tudi povedala, da je učencem v zadnjih tednih šole na daljavo začela upadati motivacija, učitelji, ki se z učenci in njihovimi starši ukvarjajo takorekoč ves dan, pa so počasi že povsem izgoreli. »Zavedati se moramo, da vendarle ne gre za vojno stanje in v teh pogojih moramo narediti kar se narediti da. Odprtje šol je korak v pravo smer.« Ravnateljica je še povedala, da bo po drugi strani pouk v podružnični šoli v Kortah potekal razmeroma normalno, saj gre za majhne razrede, ki jih ne bo treba deliti. Njihova prošnja, da bi se v podružnično šolo lahko vrnili tudi učenci četrtega razreda so na ministrstvu sicer zavrnili, saj gre za enotne ukrepe po vsej državi, brez izjem, bodo pa tako v Kortah kot tudi na matični šoli čimveč pouka izvajali na odprtem oziroma izven učilnic. Tukaj Livade Na OŠ Livade bo pouk potekal podobno kot na OŠ Vojke Šmuc. Zaenkrat sicer še čakajo na podatke o številu učencev, ki se bodo vrniti v šolo in koliko jih bo potrebovalo jutranje varstvo in podaljšano bivanje. Na podlagi tega bodo nato pripravili prostore, ki bodo ustrezno prečiščeni, razkuženi in opremljeni z različnimi napisi. Tako kot na OŠ Vojke Šmuc bodo tudi v Livadah oddelke razdelili na dve skupini, za kar bodo poskrbeli razredniki, veliko pa bodo poučevali učitelji iz podaljšanega bivanja ter še nekateri drugi. »Nudili bomo ves program za prvo triado, tudi z razširjenim programom, ki ga izvaja naša šola ter interesnimi dejavnostmi«, je povedala ravnateljica Maja Cetin, ki pravi, da bodo čimveč pouka opravili v naravi, saj jim ograjena okolica šole to tudi omogoča. Kot pravi ravnateljica, so učitelji že pripravljeni na delo, čeprav še ugotavljajo, kako bodo organizirali delo učiteljev, ki poučujejo svoj predmet v različnih oddelkih. »Nagibamo se k temu, da bodo nekateri od teh učiteljev delali na daljavo, drugi pa na šoli. Prvič smo soočeni s tovrstnimi organizacijskimi težavami, zaradi katerih bo treba pripraviti individualne urnike za posameznega učitelja.« V OŠ Livade imajo veliko telovadnico, glede športne vzgoje pa ni posebnih določil, zato bodo športni pedagogi poučevali, kar se bo dalo, bodo pa zelo pozorni, je še pvoedala Maja Cetin. »Zavedamo se, da bo treba otroke sproti ves čas opozarjati na vedenje, učitelje pa bomo razporedili na dežurstva za sprejemanje otrok, saj starši ne bodo imeli vstopa v šolo. Tudi režim prihoda učencev v šolo bo poseben, saj bodo morali takoj na svoje mesto, ne da bi se ustavili v garderobi. Učitelji bodo veliko časa namenili pogovoru z otroki, tudi indvidualno. Smo v nekem novem obdobju in to je pravi izziv tako za organizacijo kot za vsakega posameznika. Tukaj Dante S podobnimi organizacijskimi izzivi se soočajo tudi v OŠ Dante Alighieri, kjer pa bodo morali razdeliti le prva dva, naslednji teden pa še deveti razred. Največ težav imajo zaenkrat s kadrom, tako na šoli kot v vrtcu, saj, kot pravi v.d. ravnateljice Cristina Valentič Kostič, zaposleni ne morejo biti na šoli po dvanajst ur dnevno. »A tako učitelji kot vzgojiteljice komaj čakajo, da se vrnejo na delo, čeprav bo delovno okolje predstavljalo kar veliko izzivov. Vsekakor smo proti temu, da bi vzgojiteljice nosile masko ob delu z otroki, saj bodo ti že tako imeli dovolj stresno situacijo. Otrokom bo vsekakor potrebno nameniti več časa.« Vodja vrtca Daiana Pugliese pravi, da se bo v vrtec s ponedeljkom vrnila tretjina otrok, kar je dobrodošlo glede na stroga priporočila NUZ-ja, ki predvideva po največ osem otrok na oddelek v prvi starostni skupini, deset pa v drugi. »Največ težav imamo s kadrom, saj nas ni veliko, samo za sprejem otrok in predajo le--teh staršem bi potrebovali štiri zaposlene.« Daiana Pugliese pravi, da so učilnice in zunanje igralnice prilagodili priporočilom inštituta, a da si težko predstavlja, kako bi lahko med otroki v skupini ves čas vzdrževali priporočeno razdaljo metra in pol, do dva metra. Tukaj Mavrica S podobnimi težavami se ukvarjajo tudi v vrtcu Mavrica, kjer so si šele včeraj oddahnili, saj se bo v vrtec vrnilo 150 otrok, od skupno 500, kar pomeni, da bodo uspeli z obstoječim kadrom in prostori slediti priporočilom ministrstva oziroma NUZ.ja. »Starše smo obvestili o postopnem sproščanju ukrepov, a omenili smo tudi, da tisti, ki imajo možnost domačega varstva to v naslednjih dveh tednih izkoristijo. Starši otrok, ki se bodo vrnili v vrtec pa bodo morali podpisati dve izjavi. V prvi morajo potrditi, da so otroci zdravi in niso bili u stiku z nikomer, kije prebolel covid-19. V drugi pa zaradi lažje organizacije dela, zapišejo v katerih terminih bodo otroci v vrtcu«, je povedala ravnateljica vrtca Suzana Božič. Skupine bodo namreč morali delati tudi glede na urnik. Izredne raz mere sicer ne bi imeli dovolj kadra. »NUZ je dal priporočila, naj se skupine otrok ne mešajo, naj se zadržujejo samo na določenih delih igrišča, pa tudi o razdalji med ležalniki, o varnih stikih, čeprav vemo, da bo marsikatero priporočilo težko dosegljivo«, je še povedala Suzana Božič. Najtežje, če že ne nemogoče, bo vsekakor prepričati otroke, posebej najmlajše, da se ne družijo med sabo in se ne držijo v skupinah. »Delamo strategijo, kako bomo ločevali igrišče, da se otroci gibljejo samo na določenem delu igrišča.« Tudi delavci vrtca se z veseljem vračajo na delo. »Vsi so doživljali to moro korone virusa zelo obremenjeno. Zdaj, ko vidijo, da se določene zadeve sproščajo, se želijo vrniti in želijo delati. Sicer smo bili stalno v stiku, tudi v času samoizolacije. Večina naših delavcev ima svoje otroke in zato veliko dela zaradi šolskih obveznosti. Se pa življenje zunaj sprošča in zdaj gre nekoliko lažje. Delavci se dobro zavedajo, da bo to zdaj zelo občutljivo obdobje in bo treba upoštevati vsa priporočila, da ohranimo zdravje. Veseli smo, da se počasi vračamo v normalnost, a ne samo zaradi gospodarstva, temveč zaradi vsakega človeka posebej«, je še povedala ravnateljica. Vrtec Mavrica je s svojimi vzgojitelji in vzgojiteljicami sodeloval tudi pri varstvu na domu za otroke, katerih starši si tudi v času samoizolacije niso mogli privoščiti, da bi ostali doma. »Projektu so se prijavile štiri prostovoljke, s katerimi je urad za družbene dejavnosti prevzel kontakt in urejal ta varstva na domu. Od teh štirih ena biva izven izolske občine in je odvisna od javnega prevoza, so pa uspele ostale tri pokriti potrebe. Čeprav gre za projekt, ki so ga izvajale različne občine v državi, imamo srečo, da so pri nas sodelovale izključno delavke, ki so že zaposlene v tej stroki. Civilna zaščita jim je priskrbela zaščitno opremo in vsaj kar je nam znano, so bili starši zelo zadovoljni z njihovim delom. Je pa vsekakor tudi to bil dodaten stres, tako za otroke, kot tudi za starše«, je še dodala Suzana Božič. AM V boj proti komarjem Še nismo dokončali boja proti koronavirusu, so se na Občini Izola, kot tudi v ostalih treh obalnih občinah odločili, da se bodo letos resno lotili še ene nadloge. Tigrastih komarjev. Občina Izola je v petek organizirala tiskovno konferenco, na kateri so predstavili projekt vseh občin slovenske Istre v sodelovanju s svojimi komunalnimi podjetji in Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Gre za »preventivno akcijo zatiranja ličink tigrastih komarjev, ki je namenjena predvsem zmanjševanju možnosti za razmnoževanje komarja.« Kot so povedala v petek, so tigrasti komarji nadležni zaradi njihovega agresivnega hranjenja podnevi in alergijskih odzivov na pike, kar vpliva na privlačnost kraja za naselitev, turizem in rekreacijo. Samice tigrastih komarjev se hranijo s krvjo toplokrvnih živali in ljudi, zato lahko prenašajo tudi različne nevarne virusne bolezni. Po zgledu nekaterih krajev ob Gardskem jezeru v Severni Italiji so se tako župani vseh štirih občin povezali v akciji, s katero želijo osveščati občane in občanke kako bi lahko zmanjšali možnosti za razmnoževanje tigrastega komarja. Komarjev se bodo lotili s pomočjo sredstva za zatiranje ličink komarjev, ki naj ne bi obremenjevalo okolja, Aquatain. Sredstvo je na novinarski konferenci predstavila dr. Katja Kalan s Fakultete za matematiko, ki je na temo širjenja tigrastih komarjev tudi doktorirala. Kot je povedala, Aquatain ni biocid, ki bi neposredno zatiral ličinke komarjev, temveč deluje tako, da na vodni gladini ustvari tanek film, ki ličinkam preprečuje dihanje, komarjem pa polaganje jajčec. Povedala je še, da sredstvo ne obremenjuje okolja in ni škodljivo za ljudi, živali, rastline in druge organizme. Sredstvo bodo delavci Komunale nanašali v jaške javne infrastrukture in druga mesta, kjer se nahaja stoječa voda, ne bodo pa ga nameščali na območjih, kjer ima tigrasti komar že dovolj naravnih plenilcev, ki se z ličinkami tudi hranijo, naprimer v ribnikih. Akcija bo potekala od maja do septembra, saj razvojni krog od jajčeca do odraslega osebka komarja spomladi in jeseni traja od 15-20 dni, poleti pa le 6-8 dni. Ves čas akcije bodo na UP FAMNIT izvajali monitoring pojavljanja tigrastega komarja, svoja opažanja o pojavnosti tigrastega komarja pa bodo lahko sporočili tudi občani prek mobilne aplikacije Mosquito Alert, ki bo še ta mesec na voljo v slovenskem jeziku. Stroški svetovanja UP FAMNIT ter stroški zgibank in drugih materialov za vse štiri občine ne bodo presegli 15.000 evrov proračunskih sredstev. Poleg tega bo imela vsaka občina še dodatne stroške z nabavo in vnosom sredstva Aquatain. Za izolsko Občino se ti gibljejo okoli dodatnih 15.000 eur, med te pa so vključeni tudi stroške nabave kapsul Aquataina, ki ga bodo delili občanom. Kot so povedali, je zelo pomembno, da se akciji zatiranja komarja pridružijo tudi občani in občanke, tako z nanosom sredstva v sode ali druge zbiralnike deževnice, kot z rednim pospravljanjem predmetov, v katerih se lahko zadržuje voda, kot so zalivalniki, vedra in zavržene avtomobilske pnevmatike. Namreč, za razmnoževanje tigrasti komar potrebuje majhne količine stoječe vode, v katerih se naši komarji ne morejo razmnoževati in so premajhne za preživetje plenilcev komarjevih ličink, kot so žabji paglavci in plenilske ličinke žuželk. Kot je povedal direktor Komunale Denis Bele, lahko pričakujemo 91% zmanjšanje pojavnosti ličink komarja okrog površin, kamor bo nanešeno sredstvo Aquatain. Izola Kupovanje zgodovine ali mševin Občina Izola se s slabo banko, lastnikom območja nekdanje tovarne Argo, dogovarja o nakupu spomeniško zaščitenih preostankov nekdanje tovarne, Podrobnosti o dogovorih so skrivnost, po naši oceni pa bi bilo vse kar je več od O (nič) Eur, preveč. Kot smo zapisali že pred tednom dni, je Občinski svet Občine Izola župana pooblastil za sklenitev morebitnega dogovora s slabo banko glede omenjenih zemljišč. V kompleksu je potrebno ohraniti vhodna objekta v bivši tovarniški kompleks in druge objekte arhitekturne in industrijske dediščine. V preostalem delu kompleksa se predvideva program skladno z značajem mestnih turističnih območij (hotelske in druge turistične nastanitvene stavbe, gostinske stavbe, trgovina, kultura). Na nepremičninah občina načrtuje izgradnjo interaktivnega muzeja ribiške industrije Slovenije, ki bo večfunkcijski objekt. Težnja pri vzpostavitvi tovrstnega objekta bo vsekakor možnost samofinanci-ranja preko tržnih dejavnosti, kot so prodajalna spominkov, butična trgovina, restavracija, kuharski tečaji, ipd. Prenosa ni bilo? Nekaj nejasnosti ostaja v zvezi s ta-koimenovanim nakupom oziroma prenosom lastništva teh objektov z DUTB na Občino Izola. Namreč, junija 2017 so izolski občinski svetniki na nadaljevanju 19. seje v mandatu župana Kolenca, že potrdili prenos omenjenih objektov bivše tovarne, kjer bi v prihodnje lahko umestili ribiški muzej. Takrat so zapisali, da gre za obstoječe stavbe vključno z dimnikom, ostala zemljišča pa zaenkrat ostajajo v lasti DUTB. O tem smo takrat pisali vsi mediji, nekdo je celo zapisal, da je Občina Izola je sprejela ponudbo slabe banke in namerava od nje prevzeti omenjene objekte v skupni izmeri skoraj 3600 kvadratnih metrov. Nepremičnine so sicer ruševine, obremenjene s hipotekami, ki pa bi jih s prenosom lastništva od slabe banke izbrisali. Kaj se je dogajalo v nadaljevanju tega “posla" iz leta 2017 ni znano, znano pa je, da so na dopisni koro-navirusni seji izolskega občinskega sveta sprejeli tudi sklep o nakupu spomeniško zaščitenih objektov in zemljišča ob njih, v velikosti 3597 m2. Občina Izola bo za nakup namenila 20.000 eurov in DDV. Nepremičnine so sicer obremenjene z maksimalno hipoteko DUTB, ki se je s prenosom strinjala in naj bi, pred dejanskim prenosom lastništva, vse hipoteke izbrisala. Toda, očitno leta 2017 do dogovorjenega in s strani občinskega sveta potrjenega prenosa omenjenih nepremičnin ni prišlo in zdaj so občinski svetniki znova glasovali (sicer dopisno, kjer nihče ni mogel zastaviti vprašanj v zvezi z že sprejetim sklepom) in pooblastili župna, da nadaljuje pogajanja o odkupu (ne več prenosu) objektov. Kdo si bo nakopal skrbi? Že prejšnji teden smo spraševali, ali ima Občina Izola kakšno oceno stanja teh nepremičnin, da si z njimi ne bi nabrala več stroškov kot koristi, sedanji lastnik pa bi se rešil tega bremena z objekti, ki ga v bistvu ne zanimajo. Odgovora na to vprašanje sicer nismo dobili, so nam pa iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine odgovorili, da »so se precej ukvarjali s predmetno tovarniško arhitekturo. Tudi bolj poglobljeno z iskanjem arhivskih podatkov in virov, vendar pa raziskave s katerimi bi dobili ocene gradbenega stanja teh objektov niso bile opravljene. Tako se lahko le strinjajo z nekaterimi pomisleki glede stanja objektov, še posebej dimnika.« Vsekakor pa ocenjujejo, da bodo določene gradbene in statične sanacije pri ohranjanju arhitekturne podobe objektov nujno potrebne. »V kolikšni meri pa je v tem trenutku še prezgodaj napovedati,« so še zapisali. Povejmo še, da DUTB celotno območje Arga sicer ponuja za slabih devet milijonov evrov. ur Tovarna Arrigoni je nastala leta 1881 v zahodnem delu zaliva, v predelu Sv. Lovrenca. Postavil jo je dunajski podjetnik Carel Warchanek. Svojo osnovno prostorsko zasnovo je tovarna dobila leta 1888 z oblikovno enotnimi načrti arhitekta in inženirja E. Marchettija. Kompleks je predstavljal racionalno industrijsko arhitekturo z oblikovnimi prvinami klasicističnega stila. Na mestu stare tovarniške zgradbe iz leta 1881 je bila postavljena nova osrednja podolgovata proizvodnja hala, krita s korci. Največja v Istri Leta 1912 je tovarna zaposlovala 200 delavcev. Prva svetovna vojna je sicer močno prizadela delovanje tovarne, zato pa so dvajseta leta dvajsetega stoletja zanjo pomenila popoln preobrat. Pod vodstvom tržaškega podjetja Societa’ Anoni-ma Prodotti Alimentari G. Arrigoni & CO. in G. Sanguinettija je tovarna doživela pospešen razvoj in je postala največja tovarna v Istri. Leta 1925 je tovarna dobila svoje bolj poznano ime Arrigoni, električno napeljavo, agregat in vodovod, proizvodnjo pa so razširili tudi na jušne kocke in antipaste. Začelo se je snovanje nove proizvodna hale - osrednje arhitekture tovarniškega kompleksa. Tržaška projektanta B. Luignani in P. Bencian sta sledila sodobnim trendom projektiranja (dvoetažna že-lezobetonska konstrukcija, stoječa na stebrih). Nova tovarna je bila odprta leta 1927, na njeno otvoritev pa je prišel celo podpredsednik Italije. Trideseta leta so prinesla reprezentančno urejanje kompleksa. Novozgrajeni tovarniški menzi ob cesti je sledila ureditev in gradnja reprezentančne ulične fasade z vhodnimi poslovnimi prostori, tj. gradnja dominantnega vhoda z upravnimi prostori, ki ga lahko opazujemo še danes. Leta 1936 je Luciano Marsico zasnoval levi trakt, temu pa je leta 1938 sledilo snovanje desnega trakta pod vodstvom Ing. Rodolfa Coppe. Reprezentačnivhod Enoten videz vhoda sestavljata dva polkrožno zaključena zrcalno postavljena traktata z ravno streho, ki se zaključi z dvignjeno odprto teraso. Višino stavbe še posebej poudarjajo visoki okenski in vratni segmenti. Okna etažnega dela so nižja kot okna zgornjih poslovnih prostorov. Vhodni arhitekturni objekt predstavlja prelom od tedaj aktualne režimske fašistične in italijanske nacionalistične arhitekture. Štirideseta leta dvajsetega stoletja so prinesla izgradnjo polkrožne kurilnice z optičnim videzom sakralnega objekta, šestdeset metrov visokega tovarniškega dimnika in pritlično skladišče za les z nazobčano strešno strukturo. Dimnik je še danes jasen akcent izolske krajine, ki simbolizira gospodarski uspeh tovarne svoje dobe. Reorganizacije, preimenovanja Leta 1954 je tovarna Arrigoni zaposlovala 547 delavcev, leta 1958 pa je dobila novo ime: Argo. Proizvodnja je bila še vedno usmerjena v predelavo sveže in slane ribe, zelenjave ter izdelovanje paradižnikove mezge in jušnih kock. Leta 1959, je bil ustanovljen Kombinat konzervne industrije Delamaris (KKID), v katerem so se zaradi lažje organizacije proizvodnje in prodaje izdelkov združila podjetja Iris (kasnejši Delamaris), Argo, Ikra in Delamaris export-import. Argo je v sedemdesetih letih opustil predelavo rib in se preusmeril v predelavo in izdelavo ostalih živil. Konec sedemdesetih let je namreč tovarna prešla pod Drogo Portorož. Kombinat je zaposloval 1285 delavcev, od tega je bilo 848 žensk. V osemdesetih letih se je začel zaton, konec osemdesetih pa se je končalo obdobje Arrigonija. Ostali so le še spomini in arhitekturni ostanki. Viri: Daniela Tomšič (ZVKD), Arhiv društva Histrion in oddelek za geografijo Humanistike Univerze na Primorskem SOCIETO' artOMIMO PRODOTTI OtlMEMTORI D.flRRIGOnkC-TRIESTE OLfl D-ISTRIR fiJTBIESTE 5TDBILIMEHTI 150LO DMSTRIfl ČEŠEMO POLO LU55IMPICCOLO F050M0 GRODO UMOGD COMISO Nrrigoni Kmetovanje ob koronavirusu Kaj od ukrepov pričakujejo kmetje Tudi kmetovalcem obdobje Koronavirusa ni prizaneslo. Poleg povsem logističnih težav, recimo pri prehajanju občinskih ali državnih meja, kar nekaj časa niso mogli prodajati svojih izdelkov na trgu, zaprte pa so bile tudi ustanove, ki so jim dobavljali pridelke. Vinarji so še vedno v krizi zaradi počasnega odpiranja gostinskih lokalov. Na Ministrstvu za kmetijstvo in prehrano so posebej poudarjali samooskrbo na področju prehrane, ki je ob takšnih krizah izjemnega pomena za državo. Potrošnike so ves čas pozivali, naj se oskrbujejo na kmetijah, ali v trgovini izberejo slovenski proizvod. V Istri je lepo zaživela prodaja na domu preko zadruge Zemlja&Morje, katere člani so tudi izolski ekološki kmetje in tudi školjkarstvo Petrič. Mnogi kmetje slovenske Istre pa ubirajo samostojno pot in prodajajo svoje pridelke po ustaljenih poteh, na tržnicah, ali na kmetijah. Kmetje in paket ukrepov Prvi protiKoronapaket (PKP1) je določil, da nosilci in člani kmetij ali druge fizične osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmet, lahko zaprosijo za fi- nančno pomoč za čas trajanja nezmožnosti za delo zaradi potrjene okužbe z virusom COVID-19. Tako kot v drugih dejavnostih, kjer so zabeležili vsaj 25% zmanjšanje prihodkov v primerjavi s februarjem, tudi kmetje, ki so vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko zaprosijo za pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka. Mesečni temeljni dohodek je znašal 350 evrov za mesec marec in po 700 evrov za meseca april in maj. Samozaposleni in kmetje, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so za mesec april in maj oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti. Za kmete in ribiče, ki so vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je določen tudi odlog plačila prispevkov. Za obdobje do 31. maja so oproščeni tudi plačila akontacije dohodnine, davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov bo 50 % katastrskega dohodka, za čebelarje pa 35 % na panj. Kupujemo domače Da bi pomagali kmetijskemu sektorju morajo javni zavodi (vrtci, šole itd.) nabaviti najmanj 50 odstotkov od celotne nabave pridelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil, z območja Slovenije. Začasno ali občasno sezonsko delo v kmetijstvu za nezaposlene ali upokojence je brez časovne omejitve, poklicni ribiči so za letošnje leto upravičeni do 40% nadomestila plačila priveza v ribiških pristaniščih. Banke bodo nosilcu kmetijskega gospodarstva ali nosilcu dopolnilne dejavnosti na kmetiji odobrile odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev. Ne bo veliko pomoči Na prvi pogled se zdi, da je ukrepov, ki naj bi pomagali kmetovalcem kar nekaj. A vse le ni tako preprosto, kot se zdi. Tudi za kmete veljajo ista določila o tem, kdo je upravičen do različnih oblik pomoči, med drugim se ta zelo razlikuje med kmetovalci z obveznim in tistimi s prostovoljnim zavarovanjem, čeprav oboji plačujejo enako stopnjo zavarovanja. V pogovoru z nekaterimi izolskimi kmeti smo ugotovili, da bodo le redki uveljavljali katero od teh možnih pomoči, ali zaradi statusa ali pa zato, ker težko predvidijo zmanjšanje prodaje in prihodkov, to pa bi pomenilo, da morajo vso pomoč vračati. Pridelovalci in preprodajalci Tako kot že vrsto let pa se domači pridelovalci soočajo še s konkurenco prodajalcev sadja in zelenjave, ne le v trgovinah in na tržnicah ampak tudi ob cestah, kar zdaj že lahko opazujemo tudi na Belvederju, v Strunjanu in drugod v slovenski Istri. Prodajalci uvoženega sadja znajo dobro brati predpise in se vešče izognejo Inšpektorjem za hrano, Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki izvajajo nadzor nad varnostjo, sledljivostjo, označevanjem in kakovostjo sadja in zelenjave. Njihovo delo ne bi bilo težko, če v ta krog preprodajanja sadja ne bi bili vključeni tudi nekateri domači kmetovalci in zato, na Ministrstvu ne storijo veliko, da bi preprečili takšno nelojalno konkurenco. Škoda, kajti prav Koronavirusna kriza je bila priložnost, da sprejmejo ukrepe, ki bi naredili konec tovrstnemu prodajanju »tujega za domače«. ur RUBA SZ MOJE NJIVE - NAPOLNITE VAŠO KOŠARICO S SVEŽO, LOKALNO IN POLNOVREDNO HRANO Sobotno jutro, 9. maja, je bilo zaznamovano z odprtjem domače tržnice Ruba sz moje njive. Tržnica bo odprta vsako sredo in soboto med 08.00 in 13.00 na že znani lokaciji, v Drevoredu 1. maja v bližini trgovine Agraria. Posebnost tržnice je, da vključuje zgolj pridelovalce iz domačega okolja. Prav tako je tržnica del pobude Kilometer nič, ki lokalne gostince nagovarja k uporabi lokalnih, sezonskih pridelkov. V kolikor so gostinci v to pobudo vključeni, se zavežejo k vsaj 80% zagotovitvi vhodnih sestavin iz lokalnega okolja. Z obdobjem v katerega smo vstopili v pričetku pomladi, so se zaradi spremenjenih družbenih razmer, spremenile tudi nakupovalne navade marsikoga med nami. Tako smo še bolj posegali po izdelkih in pridelkih, ki so dosegljivi neposredno v našem domačem okolju. Ohranimo nove nakupovalne navade in še naprej negujmo lokalno. Vabimo vas, da obiščete domačo tržnico Ruba sz moje njive in si vašo košarico napolnite s svežo, lokalno in polnovredno hrano, vzgojeno na istrski zemlji. Rdeče češnje rada jem... Ko češnje dozorijo nimamo veliko časa, da jih naberemo. Pa tudi ne, da jih pojemo, a to navadno ni problem, saj je povpraševanje zanje veliko, korona gor, korona dol. Prihajajo topli dnevi in z njimi prihaja želja po dobrih, zrelih, sočnih, svežih češnjah. Še sreča, da ravno v tem času dozorevajo. S češnjami je povezanih kar nekaj slovenskih pregovorov, na-primer "Drva je treba pripraviti, kadar so češnje zrele", ali pa "Z gospodo je lahko češnje brati, a težko zobati." Zgodnje sorte češnje v naših krajih dozorevajo te dni, zato je zdaj pravi čas, da si privoščimo to pregovorno zobanje, z gospodo ali brez. In letošnja bera je, za razliko od lanske, zelo dobra, kot je potrdil Valter Slavec, ki ima nasad češenj še naprej od Šareda, "Letos češnje dobro dozorevajo in dobil sem že kar veliko naročil. Sem se pa letos odločil še za drugo možnost, to je, da si pridejo ljudje ob predhodni najavi sami nabrati češnje, ki jih potem stehtamo. In opaziti je kar veliko zanimanja." Valter Slavec pravi, da je vedno več zanimanja za domačo hrano, in "kaj je lahko lepšega, kot da otroku pokažeš, kako je češnja zrasla in da jo sam nabere. In seveda takoj poje." Valter Slavec pravi, da ima v nasadu več različnih sort češnje, zato ker ne cvetijo istočasno. "Pravijo, da imamo sedem češnjevih tednov. Če burlat začne desetega maja, bo giorgia zorela 20 maja. Burlat je nekakšna osnova za ostale češnje, nato pa imamo še višnje, ki zorijo kakšnih trideset dni kasneje." Ekološka Mala seva Svoje češnje na izolskem podeželju nudi tudi Družinska kmetija Olea. Martina Veršnik je prav tako zadovoljna z letošnjo bero češenj, predvsem v primerjavi z lanskoletno "polomijo". "Letos je relativno v redu. Malo slabša je oplodnja zaradi zmrzali v času cvetenja, ampak češnja je kljub temu kar v redu. Je pa dejstvo, da pri ekološki češnji vedno tvegamo, saj gre za eno najbolj občutljivih sadnih vrst in zelo težko je pridelati ekološko češnjo." Borijo se namreč s ptiči, divjimi prašiči, srnami in škodljivci. Ekološka češnja je problematična od samega začetka do trenutka, ko plodove naberemo, in ne samo zaradi "konkurence ". "Vsak dan je lahko usoden, pa ne samo za letošnji pridelek ampak za celotni nasad. Naprimer, če te doleti monilija. Zato mislim, da je češnja ena med najbolj tveganimi sadeži za ekološko predelavo in pogosto se počutim kot zrnje med dvema kamnoma. Na eni strani imamo naravo s svojimi škodljivci, na drugi pa kupce, ki zahtevajo čim več za čim manj. A to z ekološko češnjo ni mogoče Zavedam se, da je dražja, a ne moremo in ne želimo tekmovati z neeko-loškimi izdelki." Martina Veršnik je prepričana, da bi morali biti bolj pozorni na to, kar jemo. "To kar jemo nekega dne tudi postanemo, ®3§iS@8©DD@ Ekološke češnje na Šaredu se pišejo (barvajo). Glede na vremenske razmere bodo zrele konec tedna. V dnevih pobiranja boste lahko posamično nabirali češnje tudi sami. Sicer dostavljamo ob predhodnih naročilih tudi na dom. Dosegljivi smo na telefonu: 041 721 220 zato je pomembno kaj damo v usta in da pojemo čim manj pesticidov, vseh fitofarmacevtskih sredstev in to so stvari, ki so škodljive na dolgi rok. Če pojemo eno češnjo, ki je bila obdelana s pesticidi nas seveda ne bo pokončalo, a počasi, ko se to nabira, ko ne pazimo kaj jemo, pa je lahko problematično." Martina Veršnik je še povedala, da so se odločili pri ekološki češnji, da imajo samo zgodnje sorte, torej tiste, ki zorijo v teh dneh, predvsem zato, da se izognejo češnjevi muhi, proti kateri, pravi, še ne vedo, kako bi se borili na ekološki način, če bi se sploh lahko. "Rada pravim, da je ekološka hrana bila nekoč tudi edina hrana, z industrializacijo pa se je industrializiralo tudi kmetijstvo. S tem je ekološka pridelava nazadovala, čeprav se zadnje čase ta zavest dviga in prepričana sem, da več, kot je ekoloških pridelovalcev, lažje pridemo do informacij, lažje bi se učili, lažje bi obvladovali škodljivce in mislim, da je to edini način. In zavedati se moramo, da več kot bo ekološke pridelave, nižja bo tudi cena." Korak v to smer pa bi zagotovo bil, če bi kupec lažje ugotovil, kdo nudi ekološko pridelano hrano in kdo ne. "Nekoč so trgovci prodajali svojo hrano v trgovinah, kmetje pa kjerkoli drugje. In potrošnik se je odločil, kje bo kupoval. Zdaj pa so se te meje nekoliko zabrisale in potrošnik niti ne ve, kaj točno kupuje. Pa ne trdim, da bi moral kupovati samo domače, ampak prav bi bilo, da bi točno vedel, kaj kupuje in bi se sam potem odločil." Potrebovali bi nek način, da označimo katera hrana je lokalno pridelana in katera ne. Katera je gensko spremenjena in katera je uvožena. In kako je pridelana. Pa smo na dobri poti, da bi to dosegli? "Mislim, da smo na slabšem, kot smo bili." To pa ni dobro. am Izola Liga NLB se širi Članska rokometna ekipa Izole ostaja tudi v prihodnji sezoni član prve lige. V ponedeljek popoldne so namreč na izredni seji Združenja Lige NLB (L A moške državne rokometne lige) predstavniki klubov s potrebno dvotretjinsko večino izglasovali sklep, s katerim se bo v prihodnjih dveh sezonah elitno slovensko klubsko tekmovanje razširilo na 14 sodelujočih moštev. Obenem so se klubi Lige NLB zavezali, da bodo skupaj z drugimi ligami pod okriljem Rokometne zveze Slovenije in vodstvom le-te najkasneje pred koncem sezone 2020/21 pripravili strategijo tekmovalnega sistema moških ligaških tekmovanj ter uskladili časovnico implementacije. V sezoni 2020/21 bo tako v Ligi NLB nastopala ista dvanajsterica klubov kot v zadnji sezoni (RK Celje Pivovarna Laško, RD Ribnica, RK Trimo Trebnje, RK Gorenje Velenje, MRD Dobova, RK Jeruzalem Ormož, MRK Krka, RD Koper, RK Slovenj Gradec 2011, RD Urbanscape Loka, RK Maribor Branik, RD Butan plin Izola), pridružili pa se jim bosta še najboljši ekipi zadnje sezone 1. B državne rokometne lige. To sta postali ekipi RD LL Grosist Slovan in MRK Ljubljana. Klubi Lige NLB so sicer prvi predlog za spremembo podali konec marca. Tedaj so z dvotretjinsko večino izglasovali pogojni sklep, da se Liga NLB v sezoni 2020/21 razširi na 14 klubov, vendar bi se na koncu sezone ta vrnila na ducat udeležencev. Pri tem bi neposredno izpadli zadnjeuvrščeni moštvi, 11. in 12. uvrščeni ekipi pa bi za mesto v sezoni 2021/22 igrali dodatne kvalifikacije z najboljšima ekipama 1. B lige. Predstavniki klubov slednje so predlog na korespondenčnem glasovanju zavrnili, zato je bilo potrebno poiskati novo potencialno rešitev. Dario Madžarevič, predsednik RD Izola: »Izola bo v novi sezoni v boljši poziciji kot lani, saj ne bomo več novinci v ligi. Vemo, kaj ekipa potrebuje in skladno s tem bomo zastavili aktivnosti delovanja. Za fanti je leto novih izkušenj, tekmece pa - z izjemo morda MRK Ljubljane, poznajo, saj je drugi novinec v ligi Slovan že naš stari znanec. Jeseni se torej začenja novo poglavje izolskega rokometa in navijače že sedaj vabim k obisku.« Ribari šminkajo mesto Ribari med omejitvenimi ukrepi zaradi koronavirusa niso počivali. Nekaj časa so sicer pustili pri miru trafo postaje, a so zato v preteklih tednih pomagali kot prostovoljci pri deljenju zaščitnih mask in letakov, prebarvali pa so tudi zid okoli igrišča v Jagodju. A, da se življenje vrača na stare tire priča tudi nedavna poslikava trafo postaje v ulici Osvobodilne fronte, pri vrtcu v Livadah. Po skromnem mnenju članov uredništva, je to ena boljših in najbolj “izolskih” poslikav enega večjih mojstrov grafitov pri nas, Danijela Gregoriča, poznanega kot Dani Riba. Kdo ima v najemu Podbelvedere? V uredništvo smo prejeli pismo očitno dobro obveščenega Izolana, ki je Županu Občine Izola postavil nekaj vprašanj v zvezi z oddajanjem lokala Pod Belvederjem, pismo pa v vednost poslal tudi nam. V daljšem pismu med ostalim navaja, da se je januarja 2020 zaključilo 5 letno obdobje za katerega je Občina Izola oddala v najem priljubljeni in vsem znani Plač pod Belvederjem. VPRAŠANJE: Ob tem anonimni pisec spomni, da je prvi najemnik zaradi dolgov in nezmožnosti poslovanja lokal zaprl in z Občino Izola sklenil novo najemno pogodbo, kot solastnik druge firme. Še pred potekom pogodbe je zašel v dolgove, lastniki sprožijo stečaj in s tem oškodujejo upnike. Nato Občina Izola izvede 5 letni razpis za najem te lokacije in opravljanje gostinske dejavnosti in sklene pogodbo z novo firmo, katere lastnik je brat dotedanjega najemnika. Tudi njegovo podjetje je menda že nekaj let v finančnih težavah, blokirane ima poslovne račune, zato ni moglo legalno opravljati gostinske dejavnosti po sklenjeni najemni pogodbi. Tako je zadnje leto, poslovanje potekalo preko nove firme, ki je dejansko dobila lokal v podnajem. Nihče od pristojnih na Občini Izola tega ni opazil. Glede na to, da se isti najemnik menda znova zanima za najem tega lokala avtor pisma sprašuje, kdo je dejansko plačeval najemnino Občini Izola in kako si je občina dovolila oddati prostor v najem družbi, ki ne izpolnjuje obveznosti do dobaviteljev in države in zakaj še ni objavljen nov razpis? ODGOVOR: Iz kabineta župana Danila Markočiča so odgovorili, da bo Občina Izola nov razpis za najem tega prostora javno objavila in v vsakem primeru bo prostor oddan najboljšemu ponudniku, ki bo prinašal dodano vrednost izolskemu turizmu. Predstavniki občine so ali bodo posredovali informacije vsakemu potencialno zainteresiranemu ponudniku za najem omenjenega prostora, dogovorov mimo javnega razpisa pa ne bo v nobenem primeru. Časovno bo razpis objavljen tako, da bo pravočasno vse pripravljeno za oddajo prostora pod Belvederjem naslednjo sezono. “Priprave na razpis so bile v zadnji fazi, vendar nas je prehitel koronavi-rus, saj je celoten sektor turizma prizadet zaradi epidemije. Ob tem naj omenimo, da je bil namen Občine še pred objavo razpisa urediti območje pod Belvederjem in z obnovo glavnih stopnic poskrbeti za večjo varnost vseh, ki ta prostor uporabljajo. V prihodnje želi občina to območje dodatno urediti in sicer se bodo načrti odvili fazno. Letos se je izvedla popolna prenova glavnega stopnišča, a ima izolsko komunalno podjetje po sezoni v načrtu dodatno delo na stranskih stopnicah. Vrednost dosedanje pogodbe za oddajo prostora pod Belvederjem je bila v znesku 15.800 evrov na letni ravni. Od sklenitve najemne pogodbe je Občina od pogodbene stranke prejela plačila, zadnje pogodbeno leto pa je plačilo najemnine nakazala druga pravna oseba. Poslovanje je v lanskem letu očitno potekalo preko te druge pravne osebe, vendar najemnik o tem Občine Izola ni obvestil. Trenutno ima Občina Izola odprto še manjšo neporavnano obveznost s strani najemnine. Tudi v novih razpisnih pogojih bo (tako kot doslej) eden izmed pogojev, da ponudnik nima neporavnanih obveznosti. Občina Izola je prostor oddala v najem pred leti, v času ko si bili vsi zahtevani pogoji izpolnjeni. V času izvajanja pogodbe zaradi rednih plačevanj vse do konca leta 2019, občina ni imela utemeljenega razloga za spremembo pogodbenih odnosov. S spremembo pravne osebe, ki bi naj na omenjenem prostoru izvajala dejavnost, pa ni bila seznanjena. V pogodbi o najemu prostora je v 6. členu določeno, da »najemnik ne sme oddajati v podnajem zemljišča ali prodajnega mesta, ki ga je pridobil v najem s to pogodbo v podnajem«, zato je najemnik kršil to pogodbeno določilo, če drži dejstvo, da je dejavnost na tem prostoru opravljala druga pravna oseba. SZJ Občina Izola Problemi s ščurki? K temu pisanju me je spodbudilo opažanje, da se po vsaki dezinsekciji javnega kanalizacijskega sistema v Izoli močno zmanjša število insektov predvsem divjih čebel. Lepo sončno vreme, polno cvetočih rastlin, le pesmi in plesa čebel ni slišati. Prav potruditi se moram, da poiščem kakšno osamljeno žuželko. In pojavijo se vprašanja na katera odgovorov ne poznam, zato jih postavljam javno, saj je vsebina teh odgovorov pomembna za vse prebivalce Izole. VPRAŠANJE: Zakaj ste se odločili za tako drastičen ukrep - dezinsekcijo celotnega kanalizacijskega sistema kar dvakrat letno? Preventivna dezinsekcija z zakonom ni predpisana. Če na določenem območju ščurki predstavljajo problem, naj se ukrepa na tistem območju. Običajno so to gostinski lokali, hoteli....To zagotovo ne velja za celotno mesto. Kateri insekticid in koliko se ga je porabilo za letošnje tretiranje celotnega kanalizacijskega sistema? Od vseh fitofarmacevtskih sredstev, ki se uporabljajo v kmetijstvu, so insekticidi najbolj obremenjujoči za okolje in ljudi. Zato se poskuša z različnimi ukrepi čim bolj omejiti njihovo uporabo. Podobno naj bi veljalo tudi v boju proti ščurkom. (Različni ukrepi s katerimi ustvarjamo zanje neugodno okolje in tako onemogočimo njihovo prerazmnožitev.) Koliko denarja je bilo porabljeno za dezinsekcijo v letu 2019 in kolikšna finančna sredstva so predvidena za ta namen v letu 2020? Morda bi po tehtnem premisleku, v prihodnje, ta finančna sredstva lahko namenili za bolj konstruktivne namene. Veliko se govori o ekologiji, varovanju narave... Naj bo tudi naše delovanje čimbolj naravi prijazno. Ker tudi jaz plačujem za vaše storitve, želim, da že v letu 2020 opustite naslednje - drugo tretiranje kanalizacije z insekticidom in ga ne izvedete. (Rožana Kleva) ODGOVOR: Sistem javne kanalizacije je umetno zgrajen sistem za odvajanje odpadnih vod, zgrajen znotraj urbanih naselij in kot tak ni naravni habitat divjih čebel. Zakon o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) v 9. členu med drugim določa, da upravljavci stanovanjskih in drugih objektov izvajajo splošne ukrepe, s katerimi v skladu s posebnimi predpisi zagotavljajo sanitarno higiensko vzdrževanje javnih objektov, vključno z dezinsekcijo in deratizacijo. Kot upravljavec javne kanalizacije v občini Izola, je Komunala Izola, za izvedbo dezinsekcije javne kanalizacije izbrala zunanjega pogodbenega izvajalca in sicer podjetje Radit d.o.o. Koper. To podjetje je v aprilu 2020 izvedlo dezinsekcijo javne kanalizacije na mestih največje pojavnosti ščurkov in ne kot navajate, na celotnem javnem kanalizacijskem omrežju Izola. Dezinsekcijo je podjetje izvedlo na tistih delih in z njimi povezanih odsekih javnega kanalizacijskega omrežja, kjer so bili ščurki, po predhodnih opažanjih in javljanjih uporabnikov javne kanalizacije, zaznani. Najpogosteje se pojavljajo v starem mestnem jedru Izole, v Obrtno stanovanjski coni, v Livadah in v Jagodju. Ker so ščurki potencialni prenašalci patogenih mikroorganizmov, si jih razumljivo nihče ne želi imeti v svojem bivalnem okolju. V sistemih javne kanalizacije na izolskem podeželju in določenih ulicah v industrijski coni, dezinsekcija ni bila izvedena, ker tam ščurkov ni bilo opaženih. Dezinsekcijo je navedeno podjetje opravilo z ustreznimi sredstvi , ki so registrirana v Republiki Sloveniji in EU. Iz poročila izvajalca je razvidno, da se ta sredstva aplicirajo neposredno v kanalizacijske cevi. Z vpihovanjem v kanalizacijske cevi preparat deluje zelo lokalno. Koncentracija preparata se zunaj zaprtega prostora cevi v kratkem času močno zmanjša ter posledično nima škodljivega vpliva na okolico. Dezinsekcijo se izvede dvakrat letno, zaradi naravnega cikla razvoja ščurka. Druga dezinsekcija se ponovi v roku dveh do štirih tednov po prvi dezinsekciji, saj se v tem času izležejo ščurki, ki so bili ob prvem tretiranju še v fazi jajčec. V celotnem letu 2019 je bilo za dezinsekcijo namenjeno cca. 8.100,00 EUR, v letu 2020 pa načrtujemo manj sredstev za dezinsekcijo javne kanalizacije. Odziv uporabnikov javne kanalizacije na izvedbo dezinsekcije je pozitiven, saj nas le ti obveščajo o opažanju ščurkov in si želijo vsakoletne izvedbe dezinsekcije javne kanalizacije proti ščurkom, pri kateri sodelujejo tudi sami in velikokrat samostojno naročajo ustrezno dezinsekcijo lastne interne kanalizacije. Dorian Kaligarič, Komunala Izola ____________________________________ ZGODOVINA______________ Atilo še vedno lahko vsi prodajamo Prepričan sem, da je skoraj vsak Izolan že slišal pripovedovati o slavnem hunskem vojskovodji, ki je pod Kašletom pri Kortah zakopal svoj zaklad, po nekaterih pripovedih pa naj bi bil tukaj celo pokopan. Nič od tega zagotovo ne drži, lahko pa je tudi vse res. Kot narejeno za sodobne turiste. Pri različnih ponudnikih tako imenovanih raziskovalnih turističnih tur smo namreč že prebrali, da bodo gostje, med potepanjem po Istri skušah najti zaklad, ki ga je pod Kaštelirjem zakopal sam Atila. Kaštelirji, so bila gradišča, z močnimi zidovi utrjena naselja, ki so bila poseljena že v prazgodovini. Gradih so jih na vrhovih hribov, na težko dostopnih mestih, od koder so imeli nadzor nad ozemljem. Kortežanski »Kašler« po strokovni oceni predstavlja eno večjih, morda celo največjo prazgodovinsko utrjeno naselbino v zaledju slovenske Obale. Za okope tega gradišča naj bi se skrili begunci iz Ogleja, ki so bežali pred Atilo in v tisti čas verjetno sodi legenda o hunskem vojskovodji Atih, ki naj bi bil pokopan tam nekje v bližini Kaštelirja, skupaj s svojimi zakladi. Le Padna ni padla Imperij slavnega Atile je segal od Kitajske do Italije in Nemčije do Turčije, če bi takrat te države obstajale. Osvojil je vsa mesta in vasi na tej svoji poti, le v Padno ni prišel! Zgodbe pravijo, da je neka va-ščanka okoli Padne polila gnojnico in kričala na Atilo in njegove konjenike: »Ne hodite gor v vas, gori je kuga!« Atila pa si je rekel: »Pa ne bom šel v Padno, naj ljudi kar kuga pomori.« Ko je zavohal gnojnico, pa je imel za napad na Padence še manj volje, rekel si je: »Če že tu okoli tako smrdi, kako mora šele v vasi smrdeti! Ne grem tja!« Veliko je Atilinih grobov Atila je eden tistih velikih vojskovodij, katerih smrt ostaja zavita v skrivnost. Tudi zato si ga na nek način »lastijo« številni kraji in območja od Istre do Srbije in Madžarske, ki je celo ime dobila po njegovem plemenu (Huni - Hungary). Tudi v Slovenski Istri Kašler pri Kortah ni edini kraj, kjer naj bi bil zakopan njegov zaklad. Tudi v Kašlerju pri Hrvatinih je še viden dvojni obrambni nasip, tam je bila najdena nekropola z grobovi v jamah, prekritih s ploščami iz peščenjaka. Med izkopaninami izstopa dvostranski relijef z upodobitvami Mitrovega kulta. Najbližja podobna najdba je v Bosni. Po legendi naj bi to utrdbo uničil prav Atila. Tudi Slomšek ga je iskal Pustolovci so bili ves čas na preži in stikali za Atilovim grobom. Dobro so prečesali tudi naše kraje. »Na delu niso samo znanstveniki, ampak tudi navadni laiki,« je Slovenski dom, denimo, poročal že leta 1934. O Atih je leta 1847 govoril tudi Anton Martin Slomšek, ki mu je star mož, ko je šel proti Kapeli (na meji proti sv. Jurju na Ščavnici), pokazal mesto, kjer je baje zakopan kralj Atila. Dodal je še, da so truplo dah v trojno krsto -iz železa, srebra in zlata. Slomšek je še izvedel, da je Atila dve noči spal v Vurberku, pokopan pa nj bi bil med Muro in Dravo, pod kapelo, ki stoji na treh stebrih. Šutjov gaj Kasneje, leta 1890 je nek Ljutomerčan zapisal, da je četrt ure od kapelske cerkve, nedaleč od Radgone, proti jugovzhodu, kraj, ki ga ljudstvo imenuje Gradišče oziroma Šutjov gaj.« O tem Gradišču, pripoveduje narod, da je bil grad, ki je stal na tem mestu, prvotno last grofa Kocijana ah Kacjana, ki je gospodoval tej okolici. Ko je Atila prilomastil v te kraje, ga je nemudoma ubil.« Atila je bival potem v tem gradiču - vse do svoje smrti. Legenda pravi, da so ga pokopali med tremi hrasti v Šutjovem gaju. Menda je pod grobom nekakšna klet, napolnjena s samim srebrom in zlatom. Kjer so gomile, so že od nekdaj razkopavali in iskali - sveti grah Govori se, da je cerkev na Kapeli zidana prav iz ruševin Atilove-ga gradu iz Šutjove grabe. Zgodovinar Fran Kovačič je zapisal: »Če so kmetje v vinogradu globoko kopali in se je pokazala ilovica, so rekli: 'Skoro smo prišli do Atile!'« Zgodovinopisje si res še zmeraj ne upa pokazati, kje je Atila umrl, kje je pokopan, ampak na Štajerskem so prepričani: Atila je pokopan pri Kapelskem Vrhu! Zavod za turizem in šport Radenci je namreč že poskrbel za priljubljeno Atilo-vo pot, ki vodi od preše na Kapeli mimo cerkve sv. Marije Magdalene v skrivnostni gozd. Če boste dovolj zvedavi, boste nemara našli njegov zaklad in napadla vas bo - šiba božja, še piše na njihovem vabilu. Grob je tudi v Srbiji Atila, ki so mu pravih tudi Bič božji je, po pripovedovanju zgodovinarjev, leta 453 počival nekje med Savo in Donavo in tam spoznal lepotico iz plemena Ostrogotov po imenu Ildiko. Bila je, bogsigavedi katera žena hunskega boga. Poroka je trajala cel dan, jedlo in pilo se je do onemoglosti, naslednji dan pa so Atilo našli mrtvega v postelji, ob njem pa objokano in prestrašeno nevesto. Že naslednji dan so ga pokopali in ga, po hunskem običaju za mrtve vladarje, pokopali v tri krste. Atilo v zlato, to so položili v srebrno in obe skupaj v železno. Potem pa sledi znanstvena fantastika. Huni naj bi več dni kopah in preusmerili Dravo ter nato na izsušenem dnu, blizu sotočja Drave in Donave, zakopali krste v globok grob ter nato spet spustih Dravo v njeno korito. Druga možna lokacija groba v Srbiji je Vojvodina, kjer naj bi ga pokopali pod dno reke Tise, tretja teorija pa omenja Krupac, kraj nedaleč od Pirota, kjer je nekoč potekala “Via militaris”. Ob tej vojaški cesti je bil tudi izvir zdravilne vode, kjer naj bi si Atila odpočil in po že omenjeni poroki tudi umrl. Kako do zaklada O Atili in njegovem zakladu pripoveduje cela vrsta zgodb in legend, kortežanska pa pravi da, če hočeš izkopati Atilov zaklad, se moraš na delo odpraviti ponoči, ob polni luni in biti popolnoma tiho. Pokopali so ga na enak način, na rečno dno, s preusmerjanjem toka reke Nišave. Kakorkoli že, zgodovina pravi, da je Atila umrl leta 453 v Panoniji, po pogrebu pa so ritualno pobih vse njegove žene, konje, sluge in vojake, ki so opravili pokop in zato njegovega groba nikoli niso našli. Kaj pa Madžari Ena najnovejših najdb je grob Ahile na Madžarskem, kjer so, med gradnjo temeljev mostu čez Donavo v Budimpešti odkrili grobišča Hunov iz 6. stoletja. Arheologi z univerze v Budimpešti omenjajo, da bi eden od grobov lahko pripadal Atilli, ki je leta 453 umrl v Panoniji. Panonija pa je ozemlje sodobne Madžarske. Najpomembnejša stvar pri tej najdbi je meč, ki naj bi bil Marsov meč s katerim je dobil moč, da postane močnejši vojskovodja od vseh drugih. Toda v Budimpešti niso našli niti zlate niti cinkove krste. Druga madžarska najdba je na obali jezera Valpug, ki se nahaja v regiji Odessa in meji z Romunijo. Tam pa arheologi pravijo, da je grob legendarnega Ahile že izkopan in oropan. Odkrit zaklad naj bi bil vreden 5 milijonov dolarjev. Turistična zanimivost Atila in legenda o njegovem zakladu je živa marsikje po Evropi in Balkanu, pri nas pa jo, bolj ah manj, ohranjajo domačini in podjetnejši turistični organizatorji od drugod. V izolskih turističnih prospektih ga ne boste našli. »Saj ni kaj pokazati«, verjetno porečejo. Kaj pa, če je res nekje pri Kaštelir-ju, kjer so menda našli velik kamen z napisom: Premakni me! Ko so ga premaknili se je iz zemlje menda zaslišalo: Zdaj mi je lažje. d.m. Vzdrževanje reda Konjenica na pomoč v Izolo Policija je na pomoč pri vzdrževanju reda na obalni cesti na pomoč poklicala kar konjenico. In čeprav je bila naloga konjenikov predvsem preventivna, ne gre dvomiti, da je bil marsikateri kolesar nekoliko bolj pazljiv na hitrost kot sicer. V nedeljo so Izolo prvič po službeni dolžnosti, obiskali policisti konjeniki. In čeprav je morda delovalo, da gre za turistično atrakcijo, sta policista na svojima lipicancema prišla predvsem zagotavljati red in skrbeti, da se raznorazni omejevalni odloki dosledno upoštevajo. Kot so sporočili iz policije, konjenike, ki prihajajo iz Ljubljane, večkrat povabijo v skupne nadzore tudi na območje Policijske uprave Koper. Z njimi sodelujejo predvsem pri nadzoru državne meje, večkrat pa so jih v preteklih letih povabili tudi na Obalo, kjer z lokalnimi policisti opravljajo predvsem preventivne nadzore. »Ob vsakem obisku so med domačini poželi veliko zanimanja in navdušenja, so še povedali, zanimivi pa so bili tudi turistom. Trenutno imamo zaradi korona virusa sicer posebne pogoje gibanja, pa vendar na policiji predvidevajo, da bo v toplejših mesecih več kršitev različne zakonodaje. Zato so tudi tokrat povabili policiste konjenike, da se jim pridružijo pri preventivnem opozarjanju na spoštovanje zakonodaje in začeli so ravno v Izoli. Na Policijski postaji Izola namreč v maju pričakujejo, da se bo lahko povečalo število različnih kršitev zakonodaje. Glede na prejeta obvestila občanov in dosedanje operativne ugotovitve v zadnjih tednih, poostreno nadzirajo mestno jedro Izole in druge lokacije, predvsem v smislu ugotavljanja prekrškov po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in kaznivih dejanj s področja zlorabe prepovedanih drog, pa tudi kršitve vladnega odloka o omejevanju gibanja. Policisti poostreno nadzirajo tudi prekrške s področja varnosti cestnega prometa, saj ugotavljajo, da se na obalni cesti med Izolo in Koprom pojavljajo kršitelji z mopedi, ki presegajo dovoljeno hitrost 25 km/h, in s tem ogrožajo tako druge udeležence v prometu, kot tudi sami sebe. Policista konjenika sta se v nedeljo s svojima veličastnima lipicancema po imenu Maestoso Slavina in Pluto Famosa sprehodila najprej po obalni cesti, kjer sta opozarjala na pravilno vožnjo kolesarjev. Zatem sta se sprehodila s konjema po celi Izoli, preko mestnega jedra, pa vse do San Simona. Požela sta ogromno zanimanja, tako med naj mlaj Šimi, kot tudi med odraslimi, saj sta konjenika delovala res mogočno. Ker je cilj pojave konjenikov na Obali predvsem preventivne narave, so lahko otroci lipicance tudi pobožali in se z njimi fotografirali. Konjeniki se vračajo v nedeljo Konjenikom so se pridružili tudi izolski policisti, med njimi tudi pomočnica komandirja PP Izola, Magdalena Eltigani Sabor, ki je potrdila, da je prisotnost konjenikov predvsem preventivne narave. »Predvsem na obalni cesti bosta nadzirala promet kolesarjev, električnih skirojev in mopedov. Bolj kot na hitrost pa se bosta osredotočila na varnostno opremo, naprimer kolesarske čelade in pozorna bosta tudi na to, kako vozniki enosledov, pešci in tudi tisti na rolerjih upoštevajo kolesarske in peš poti, saj vemo, da je to ena od težav na tem odseku.« Pomočnico komandirja smo ob tej priložnosti vprašali tudi o zakonodaji vezani na električne skiroje, ki so še vedno nekakšna siva cona v zakonu o cestno prometnih predpisih. Povedala je, da je prav, da se električni skiroji vozijo na kolesarski stezi, s tem, da morajo upoštevati omejitve hitrosti. Hitrost pa je lahko težava tudi na obalni cesti, kjer posebej kolesarji znajo »potegniti« krepko nad dovoljenimi 25 km/h. »Seveda bomo opozarjali tudi njih«, je dodala Magdalena Eltigani Sabor, ki pa se ne boji, da policistov konjenikov ne bi jemali resno, čeprav morda delujejo skoraj kot turistična atrakcija. Iz policije še sporočajo, da se je v preteklosti že izkazalo, da je bila prisotnost konjenice na Obali učinkovita v preventivnem smislu, pa tudi lokalna skupnost je tovrstno obliko dela zelo pozitivno sprejela. Na podlagi tega so se odločili, da s takšnim sodelovanjem nadaljujejo. V Izoli bodo konjeniki ponovno že to nedeljo. Kot da ni korone Na obalni cesti je bila v nedeljo, ob obisku konjenikov policistov, takšna gneča, kot smo jo opazili morda le ob njeni otvoritvi. Število sprehajalcev, predvsem kolesarjev, je bilo takšno, da je bilo že samo prečkanje »rekreacijske poti« prava pustolovščina. Če bi bil namesto nedelje petek in bi šlo za »kolesarjenje«, bi ga brez dvoma označili za zelo uspelega. Pa čeprav nekoliko neodgovornega. Marino Sinkovič: Ririškf znnnRF on boi f do .Saviidriif iNMamnpz EJBl£KB_L RDM 23K lšrM£nM. #/m?/w/č?)WG> m sliki: moiovimno, ipšfi mm, im nom m /m/o kavo Božič-srsvMc Sw jč P&trekrEL z&&mmr v&V/Jf&m/eo && y^6gl A^jeo&vocs . ffPKWOni7£&(? £ Fe7npGt?&f=/£ />&- Mo M/PM.Sož./č ftzmvbo jem /to7£erM/A' jee&i jfM? ^rro/^/c/ NEUOMOČ J£ P#D£L v/fO0 AOKč TS-OO/V f ^ To&//£?-jp£ /7/Z?/***' P?4^JM - ^ ! " “ ^. ^Ne Na ribiški ladji Zarja je bil kapitan Gino Antolovič, na fotografiji pa so še: Berto Ipsa, Federico Ipsa, Mario Kavo, Giovani Božič, sin Armando, Bruno iz Strunjana, Ivan Volk in njegov sin Peter Pierin, ki je vsakokrat pritekel zagrabiti vrv, ki jo je ob prihodu ladje v Izolo k bitvi vrgel njegov oče. Armando Božič je bil moj letnik in je delal na Zlatoper-ki. Neko noč je padel v morje in so ga iskali več kot pol ure: ,Armando, Armando, dove te son?” „Son qua. Tornate, mi prenderete.” Zlatoperka je zadaj imela čoln s prižganimi lučmi in zavijala levo, desno, ter ga našla kakšnih 30 do 40 metrov od ladje, kot je kasneje povedal kuhar Dušan Simič. Armando je, tako kot jaz, kasneje delal tudi na novih ladjah. Na Primorki sta bila takrat tudi kapitan Marko Antolovič in Ivan Volk, ki je bil zelo delaven in hkrati družaben sodelavec s katerim sva bila zadolžena za zlaganje mreže. V začetku osemdesetih je bil tudi feralist in prav on me je prvi poslal na to nalogo: „Marino, domani te andara in mio kaico per feralista”. To je bila prva, nepozabna noč. Sam v čolnu, kakšnih 300 metrov oddaljen od ribiške barke, ki je prav tako imela prižgane luči za privabljanje sardel. Tudi drugi feralist, Nevio Ipsa je bil oddaljen približno 300 metrov. Ko sem zjutraj, še v temi, dvignil sidro, sem moral vsakih 10 metrov počivati. Takrat sem spoznal kako težko je delo feralista, saj sem moral ob tem še slediti navodilom kapitana, ki je pazil, da mreža ne zaide pod propeler. mbimni “•SaSiSe ... .,—^,81,— m I f >,/£7 '*00&Sf&Me Zose/f zyW&WL- M fcm'.£&murr mt& *-€ mambr/m: 13 Četrtek, 14. maj 2020, št. 1349 __________________________________________________________Kulturniki v karanteni Manj dela, manj prihodkov : Skupna zadolžitev države bo dosegla 37 milijard evrov. Najslabše je S v turizmu, ki lahko računa na najmanj 60-odstotni izpad prihodkov. | piše: Franc Krajnc Javni dolg osrednje države se bo povzpel s slabih 32 milijard evrov na 37 milijard in bo presegel dovoljeno mejo v BDP 60% za 22%. Izračuni kažejo, da bi tako javni dolg RS znašal povprečno na prebivalca 18.316 evrov. BDP se bo od napoveda-^ nih skoraj 50 milijard znižal na 45 milijard oziroma za ^Lxv. ^ okrog 11%. Gospodarsko mrtvilo, zlasti tudi v turizmu, vpliva tudi na proračunsko stanje nekaterih občin. Velik izpad bo zat0 tU(ji iz naslova turstične takse. Tu tudi Izola, | ki tradicionalno računa na domače goste, ni nobena izjema. Tako v I Nemčiji kot v Avstriji že napovedujejo skorajšnje odprtje nastanitvenih I objektov, pri nas v Sloveniji pa je to še prava uganka. Dolgoročni dolgovi slovenskih občin in njenih zavodov so še pred nedavnim znašali skupaj 850 milijonov evrov, od tega na obalnem območju okrog 58 milijonov evrov. Kaj pa pomoč iz EU? O tem se sliši bolj malo, čeprav vemo, da sta tako ECB kot tudi Evropska komisija namenili za pomoč »revnim« članicam zaradi koro-navirusa kar nekaj milijard evrov t.i. pomoči, a kot vse kaže to ne bo »gratis« - bo kot nekakšno poceni posojilo! Če ne bo kmalu novega zagona gospodarstva in če bodo prepovedi zaradi Covida-19 še trajajale, se nam slabo piše. Zato tudi vneto čakamo uradno poročilo vlade kakšno je dejansko stanje v zvezi z okuženostjo prebivalstva in kdaj se bodo lahko odprla vsa poslovna vrata? Vzemimo samo primer stanja v portoroškem turizmu, kjer računajo na najmanj 60-odstotni izpad. Sedaj, kot smo lahko videli, policija I celo popisuje goste, ki si drznejo ležati se na osrednji portoroški plaži. I Že od prej močno zadolžen turizem se danes sooča s pravim mrvilom, kar bo zadeve še poslabšalo, zato bi od gospodarskega ministra Poči-| valška, ki bi rad sestavil skupino osmih državnih gostinsko-turističnih | podjetij (na srečo ni nobeno iz Izole) pod enotno streho, pričakujemo konkrtetne napovedi in morda tudi rešitve. Zato še vedno velja klic -država pomagaj. 1 Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, lastnik in 1 urednik portala Slovenski utrip in občasni komentator tednika Mandrač. Delitev hrane na Rdečem križu Izola Občane Izole obveščamo, da od torka do petka znova delimo viške hrane iz trgovskih podjetij Spar in Hofer. Mnogokrat hrana ostaja, zato vas vabimo, da se zglasite na našem sedežu Ob starem zidovju 15a, kjer lahko med 8.30 in 9.30 prevzamete kruh, pekovske izdelke in ostale dobrine. S ponedeljkom 18. maja, bomo pričeli oddajati tudi rabljena oblačila in sicer med 10. in 12. uro. Bralce Mandrača vljudno pozivamo, da z našo ponudbo seznanijo tudi ostale someščane, ker je res škoda zavreči dobro hrano. RKS-OZ Izola Galerija Insula razstava NARCIS KANTARDŽlČ »Brezčasje« od 15. maja do 3. junija 2020 Z upoštevanjem splošnih navodil zaščite za zaprte prostore nas lahko obiščete od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro. Narcis Kantardžič, Brezčasje Likovna pot umetnika Narcisa Kantardžiča, rojenega leta 1958 v Derven-ti (Bosna in Hercegovina), izhaja iz sodobne jugoslovanske umetniške produkcije osemdesetih let prejšnjega stoletja. Diplomiral je na sarajevski Akademiji likovnih umetnosti, kjer so s kolegi ustanovili umetniško skupino Zvono, ki je delovala v duhu avantgardnih praks in takratnega novega primitivizma. Okoliščine balkanske vojne so Kantardžiča pripeljale v Celje, kjer živi in ustvarja še danes. V zadnjih letih je v njegovem delu viden preplet tradicije in sodobnosti, ostaja zvest svojim brezčasnim pokrajinam, ki jih dopolnjuje natančnost arhitekturnih elementov. Slednji skupaj z romantično napetostjo ozadja kljubujejo med zatišjem in kaotičnostjo. Tanja Kerič razstava Moja AleSSiO Nekaj za dušo, nekaj za srce Z upoštevanjem splošnih navodil zaščite za zaprte prostore nas lahko obiščete od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00 ure. Popravilo Svetilnika Pa ne tistega belega kovinskega z lučjo na vrhu, ki usmerja ladje, ampak tistega z veliko začetnico, torej mestne plaže. Delavci Komunale so te dni dele plaže dopolnjevali z novim kamenjem, druge dele so prekopavali, vse z namenom, da bomo pripravljeni na sezono. Ko nam bodo oblasti dovolile sezono, seveda. Izkoristimo virus, zaprimo Veliki trg Veliki trg je po prepričanju mnogih izoianov najbolj neizrabljena turistična točka našega mesta. Namesto sprehajališča, prostora za zbiranje in prireditve, gostilniških miz in pogledov na mandrač ter sončni zahod, prostor zaseda pločevina. Predvsem naša. O zapiranju Sončnega nabrežja in Velikega trga za promet govorimo že vsaj od takrat, ko smo pešcem vrnili Ljubljansko, Koprsko in Verdijevo ulico ter Manziolijev trg. Kljub nekaterim vztrajnim kršiteljem te prepovedi pa si danes niti predstavljati ne moremo, da bi po teh delih našega mesta vozili z avtomobili, kot smo to počeli drugo polovico devetdesetih let. Ni ga bilo junaka Čeprav ob vsakokratnem zaprtju trga, naprimer ob ribiškem prazniku, vsi ugotavljajo, da Veliki trg in Sončno nabrežje kar oživita, pa ga doslej med župani in občinskimi funkcionarji ali politiki ni bilo junaka, ki bi si upal sprejeti takšno odločitev. Največkrat so pokleknili ob grožnjah stanovalcev iz okolice, da bodo ostali brez glasov volivcev in kupčija je bila sklenjena. Razen tega pa dejansko nihče doslej še ni pripravil temeljite razprave o načinih zapiranja tega dela mesta za mirujoči in gibljivi promet. Imenovali smo komisije za vse mogoče strategije, komisije, ki bi, ob upoštevanju strategije, ki smo jo v občini sprejeli pred dvema letoma, našla najprimernejšo rešitev za postopno umikanje prometa iz tega dela mesta, pa še nismo imeli. Tam bi se lahko dogovarjali, kdaj naj se zgodi takšna zapora (turistična sezona), ali le v večernih urah, ali le ob koncu tedna, ter kako zagotoviti dostavo trgovcem, gostincem in drugim obrtnikom s tega dela mesta itd. Najemnik ni vedel za kino V Primorskih novicah so naši bralci prebrali zapis o tem, da najemnik lokala pri kinu Odeon ni vedel za program Art kina Odeon in zato odpiralnega časa ni prilagodil sosedom. Nekateri obiskovalci filmskih predstav so se namreč zelo jezili, ko pred ali po predstavi niso mogli v bližini kinodvorane pokramljati o tem, kaj so ali bodo gledali. Takšna izjava preseneča predvsem zato, ker j e na vseh objavah o zbiranju ponudb za lokal v Ulici Prekomorskih brigad 4, z namembnostjo gostinske dejavnosti - kavarne ali podobne dejavnosti pisalo: Možnost organiziranja kulturnih večerov v povezavi s kinom Odeon. Kako pomaga virus? Obdobje Koronavirusa je za trenutek ustavilo promet po starem mestu in naenkrat smo ugotovili, da hoja od doma do lekarne ali do pekarne ni tako naporna kot se nam je zdelo, tudi iz Jagodja do Livad ali starega mesta ni predaleč. Razen tega na cestah ni bilo razkazovalcev pločevine niti ekvilibristov na kolesih in skuterjih, saj ni bilo nikogar, ki bi jih občudoval. Dejstvo je, da je nemirujoči promet po Sončnem nabrežju in Velikem trgu v veliki večini nepotreben, za povrh pa še najbolj nevaren za sprehajalce in natakarje. Večji problem so parkirišča, saj jih v sezoni ni dovolj. Toda, z bonifikacijami domačinom bi lahko dosegli, da bi se odločali za plačljiva parkirna mesta v bližini. Do naslednjih lokalnih volitev je še daleč. Morda pa bo župan Danilo Markočič zmogel ta napor in brez velikih stroškov za občinski proračun, staremu mestu, gostincem, hotelirjem in vsem, ki od turizma vsaj delno živijo, dal nekaj dodane vrednosti. Izola mu bo hvaležna. (D.M.) DPM Izola - gremo naprej! Po potrebni, čeprav mukotrpni, izolaciji se postopama vračamo v normalno socialno življenje. V Društvu prijateljev mladine Izola 18. maja ponovno odpiramo vrata za program Osebna učna pomoč. Kuharske, kreativne in športne dejavnosti pri katerih je udeležba skupinska so trenutno še onemogočene. Glede na to, da vas bo večina še deležna šole na daljavo ponujamo urnik, ki je bil aktualen v času epidemije: Od ponedeljka do petka od 10 do 12 ure, ter od 14 do 18 ure. Za točen termin se bomo dogovorili po telefonu ali e-mailu: Suzana: 031-267-479, Vita: 070-708-704 / dpm.zvezdice@gmail.com KIŠD: Brezplačne priprave na maturo Bodoči maturanti in maturantke, pozor!!! Pred vami je pomembna preizkušnja, na katero se je vredno dobro pripraviti, zato vam bomo KIŠD-jevci z veseljem priskočili na pomoč. V klubu ponujamo BREZPLAČNO UČNO POMOČ vsem, ki si maturo želijo opraviti čim bolje. Podporo nudimo tako za splošno kot za poklicno maturo, in sicer za vse predmete, ki se bodo izvajali na letošnji maturi. Prijave za termine sprejemamo preko naslednjega Google obrazca - https://