EL VOCERO DE LA ACCION CULTURAL ESLOVENA Leto 2019 - Št. 1 Januar-Junij IN PRICENJA SE NOVO OBDOBJE Zakljucujemo dosedanje obdobje in pred nami se prikatejo novi izzivi. Kakor vsako tivo bitje, korak za korakom, stopnja za stopnjo, od rojstva do mladosti in od odrašcanja do cilja. Vsakemu se na poti tivljenja pridruti še cas in prostor na katerem se vse to razvija in se skuša uporabljati zdravo pamet, da bi vsaka odlocitev bila najbolj primerna. Res je, da to morda pomeni, da se clovek tudi veckrat zmoti, da se upoštevajo vse omejitve in da mora vsak izmed nas vedeti zanje in tudi vedeti kateri so tisti talenti, ki naj jih vsak lepo seje v rodovitnem prostoru, pridno pazi in skrbi zanje ter jim sledi, da bo tudi tetev bogata. Svet v katerem smo vsi vkljuceni se spreminja. In to stalno. Kolo zgodovine. Ni dolgo tega, ko sem bil še otrok, drugi pa v visoki starosti in naša organizacija je bila te zelo zrela. Vedno sem kot mladenic, z mocnim obcudovanjem in s spoštovanjem, gledal nanjo in na njene vatne dejavnike. Bila mi je v zgled in ponos, kakor so bile tudi druge organizacije, ustanove in društva. Takrat je bil med nami še mocan duh slovenstva in okolica je bila še vedno tuja. Svet je bil popolnoma drugacen, res ni bil tako povezan in politicno obremenjen s kapitalisticnim sistemom; padali so vsi retimi in morala je bila vse bolj vidna. Naši predniki so se borili za domovino, ki jim je, zaradi politicnih okolišcin, postala maceha. Zgradili so razlicne celice tiste »svoje« domovine po svetu. Enostavne besede lahko hitro izratamo, a vsaka prinaša teto posebnega krita. Samo deset let po najvecji cloveški nesreci okolišcine niso bile ravno naklonjene: drug svet, tuj jezik; torej ni bila kriza samo na podrocju ekonomije. Po drugi strani je bil viden razvoj na podrocju industrije po vsem svetu. Kljub temu so bili ideali zelo visoki in temeljili v moci besede, spoštovanja, in pridnega dela … Kultura je imela svoj status in prostor le v višji drutbi novega tujega sveta, tetko bi si predstavil relativno hitro vkljucevanje, asimilacijo v novem tujem socialnem krogu na tem podrocju. Bili so zvesti svojim idealom in cutili so, kaj pomeni »Biti Slovenec«. Dandanes se v razmerah argentinske javnosti godi vse mogoce in naše nove, mlajše generacije cutijo blitnje pripadnosti do nje. Po drugi strani, v današnjem casu s cloveškega vidika, kdor izpolni 65 let je te zrel za upokojitev … Ali mislite, da se to lahko prenese tudi na organizacijo? Ali velja resno misliti, da izumira? Ali je morda starokopitna? Leta 2017 se je izvršil izredni obcni zbor, na katerem se je sestavil novi odbor v prelomnem casu. Ugotovili smo -na sreco- da nismo sami. Veliko je bilo dela, namen pa je vedno bil nadaljevati s poslanstvom; in to še drti. Gledamo v prihodnost. Torej, kakor so se te spraševali in se še vedno sprašujemo: kdo bo izrekel koncno sodbo? Ne gre za zasluge, delamo kar mislimo, da je pac prav; ne samo potrebno ampak po doltnosti in iz spoštovanja do tistih, ki so se trtvovali in se trudili skozi 65 let. Nadaljevanje ni lahko. Prvo kar potrebujemo je vzbuditi vec zanimanja s strani skupnosti, da bi bilo vec udeletbe na naših srecanjih. Na ta nacin bi morda pridobili nekaj potencialnih clanov in s tem tudi, ce Bog da, bi dobili nove delovne moci. Ni vse zlato kar se sveti in nikdar ni bilo lahko za kulturo in kulturno dejavnost. Enkrat bolj uspešno, drugic manj. Vatno je, da ne omagamo in ne obupamo. Veliko je prizadevanj in veliko odprtih vprašanj: katera je prihodnost, kako naprej ...? To moramo še prav gotovo razkriti: v blitnji prihodnosti, delati za vkljucitev in v daljšem obdobju, delati z mladino in mlajšimi rodovi. Seveda, ne bo se obdrtal prvotni nivo. Tudi generacijsko se je tetko prilagajati ... Kar nekaj dela je, in ni odvisno samo od vodje ali glave organizacije, ampak je tudi delo celotne slovenske skupnosti. Ce bi vsi samo s tem pomagali, bi bilo vse latje. Pred nami se so tudi bojevali, prav tako kakor mi, za dostojanstvo, sicer so današnji svet in okolišcine drugacne, ne latje ne tetje. Vsako obdobje prinaša nekaj dobrega in nekaj slabega. Zakaj mlade ne pritegne naše delo? Zakaj odrasli omagujejo, skoraj bi rekli, da obupujejo? V bistvu bi si clovek mislil, da je vse odvisno od skupine, ki vodi organizacijo ampak kot te omenjeno, ni samo to. Ce gledamo v prihodnost, ce si še telimo ohraniti pripadnost neki skupnosti in njenim organizacijam ali društvom, se moramo prej ali slej sprijazniti s tem, da je to kamen nad kamnom, ki ga moramo skušati izkopati iz tal, da pridemo do zemlje, jo pognojiti in predelati, da bi spet postala rodovitna in tako, v to zemljo, posejati nova zrna, lepo, pazljivo gojiti in v pricakovanju uspeha, da pridemo do cilja, ki je tetev novega kulturnega klasa. Torej, da bo uspeh in da bo zativelo v naši naravi, moramo dobiti in pridobiti veliko delovne moci, to je naloga naše generacije. Ne smemo vse opustiti in gledati samo na »zlate stare case«, kajti pred nami je prihodnost, tivljenje, ki je odvisno od našega prizadevanja, dela in truda. »Argentinski cudet« ni le fraza ampak je dosetek nekega skupnega projekta in dela, ni še zakljuceno in pot še ni dokoncana. Zato smemo s ponosom in veseljem pozdraviti delo, ki je bilo izvršeno do sedaj, imamo pa še dolgo pot pred seboj, pot po kateri se piše zgodovina vseh narodov. Od vsakega izmed nas je odvisno kako podpremo to delo in kako postavimo temelje za nadaljnji razvoj. Zakljucim pa s tem: ce bi se v prihodnje nekdo upal vprašati, ali se splaca, naj mu te za vnaprej odgovorim konkretno »da, seveda se splaca. Gre se tudi za našo doltnost«. Telim si, da bi bili vsi slovenski kulturniki slotni, da bi enotno delali s skupnim ciljem, za našo Slovensko kulturno akcijo, za našo Slovenijo ... Vivat in ćternum. HISTORIAS COMUNES V knjigi »Historias Comunes« je predstavljena tudi zgodba arhitekta Viktorja Sulcica, ki je zasnoval štadion La Bombonera in trtnico Abasto v Buenos Airesu. Knjiga je bila predstavljena 9. maja ob praznovanju dneva Evrope v prostorih kulturnega centra Kirchner (CCK), osnovni material in knjigo lahko dobite na naslovu: https://eeas.europa.eu/delegations/argentina_es / video pa si lahko ogledate tudi na: https://www.youtube.com/watch?time_continue=22&v=7eHU5SMa8PI MEDDOBJE 2018 Periodicni tisk v naši skupnosti se sooca z mnogimi tetavami. Zato je še bolj razveseljivo, kadar zagleda luc sveta revija, ki je visoko kulturne narave in v našem jeziku ponuja dela slovenskih avtorjev v Argentini in po svetu. Revija Meddobje (mimogrede: edina kulturna revija v slovenskem jeziku, ki izhaja izven slovenskega etnicnega ozemlja), se kljub tetavam ohranja in letno obiskuje krog bralcev in prijateljev. Lanska številka je izšla proti koncu leta in prinesla, kot obicajno, vrsto stvaritev naših izseljenskih avtorjev. Tradicija je te, da je na prvem mestu zaglavje poezije, ki ohranja presenetljivo število in kakovost avtorjev. Z Japonske je Vladimir Kos prispeval Tafrani s forsitijo me klicejo. Lev Detela (Avstrija) objavlja mogocno Nocni avto za Jeruzalem. Sledeci avtorji so iz Argentine in sicer Gregor Papet: Q in Un (obe v španskem jeziku); Damijan Ahlin: Slovesni requiem, Šopek belih rot in Sivi kamen; Lojze Lavric: Vas Chivay in Biseri na mojih dlaneh; ter Vladimir Voršic: Bajka o carobnem pevcu. Zaglavje zakljuci Angela Cukjati iz Italije z dvema pesnitvama: Spomin na ljubezen ter Nedokoncana, v španskem in slovenskem jeziku. Prozo to pot zastopa Gregor Papet s crtico Poslednje nemogoce (prevedel Marjan Hribar). Zaglavji Obrazi in obzorja ter Eseji in razprave sta intimno povezani v osebi slovenske etnologinje Branke Sušnik. Njej je posvecen tivljenjepis izpod peresa Toneta Mizerita ter ponatis intervjuja z njo, ki ga je v Meddobju avgusta 1959 objavil dr. Tine Debeljak. V arhivu se je namrec pojavil še neobjavljen esej pokojne Branislave: Primitivec kot clovek. Gradivo je izredne vrednosti, saj je v slovenšcini le malo njenih del. Ta del Meddobja je edinstven, pravi dragulj. V zaglavju Naši umetniki predstavimo Toneta Oblaka, njegovo tivljenje in delo. Gradivo sta zbrali pokojna Katica Cukjati in Mirjam Oblak. Njemu je posvecena tudi umetniška priloga te številke. Intervju je to pot opravila Veronika Kremtar. Njen sogovornik je kulturnik, casnikar, vzgojitelj in javni delavec Albin Magister. V pogovoru sledimo njegovi tivljenjski zgodbi in spoznamo njegovo delo, tako vatno za slovensko skupnost v Argentini. Svoje spomine objavi sedaj te pokojni arh. Marijan Eiletz. Z dolge poti je dopolnilo njegovi knjigi »Moje domobranstvo in pregnanstvo«. Od Celovca do Buenos Airesa tece ta pot. Spis je vaten doprinos naši izseljenski zgodovini. Gradivo zakljuci zanimiva zgodba Helene Janetic, iz Narodne in univerzitetne knjitnice v Ljubljani, pod naslovom Ljubo doma, kdor ga ima. V njen Cukec Nukec, zanimiva osebica, stvaritev avtorice, otrokom (in starejšim) razlaga pojav izseljenstva in kulturno ustvarjanje Slovencev po svetu. Meddobje ureja Tone Mizerit; urednik za Evropo je Lev Detela. Pri lektoriranju sodeluje Metka Mizerit. Oprema in prelom je skrb Monike Urbanija; tiska pa Talleres Graficos Vilko. Izvod za leto 2018 je izšel na 128 straneh bogate vsebine. SPOMINI IN MISLI BRANKA REBOZOVA Na 342 straneh, s 16 dodatnimi stranmi fotografij, je posmrtno izšla knjiga, ki jo je napisal Branko Rebozov (Sevnica, 1926 - Buenos Aires, 2013). Avtor, ki je objavljal poezijo in prozo v revijalnem tisku v Argentini in Sloveniji, prevajal mlade slovenske pesnike, ki ustvarjajo v španšcini, in izdal pesniško zbirko Crn plamen (2012), v tem delu obnavlja svoja dotivetja iz vojnih let in iz prvega povojnega casa. Takrat je bil star 17 do 19 let. Ob tem kriticno razmišlja o revoluciji, partizanstvu in domobranstvu, saj so ga mocno zaznamovala najprej dotivetja iz casa, ko je bil prisilno mobiliziran kot partizan in ko je bil nato domobranski prostovoljec, nato pa britanska prevara v Vetrinju in povojni poboji. V Sloveniji je bila predstavljena 14. marca t.l. med nami v Argentini pa bo 22. junija. Te vnaprej lepo vabljeni. 95. LET POLNEGA TIVLJENJA - dr. VLADIMIR KOS Vladimir Kos se je rodil v Murski Soboti 2. junija 1924. Odrašcal je v Mariboru, kjer so ga zajele stiske druge svetovne vojne. Okupator je njegovo drutino izselil v Srbijo, on pa se je v zadnjem trenutku umaknil in odšel v Ljubljano, kjer je nadaljeval šolanje na klasicni gimnaziji. Junija 1942 so ga italijanski okupatorji odvedli v internacijo v taborišce Gonars, od koder se je vrnil šele v maju 1943. Po maturi je vstopil v bogoslovje. Maja 1944 se je pridrutil domobrancem. Ob koncu vojne je med slovenskim eksodusom odšel na Koroško, se izmaknil vrnitvi in odšel v Rim, kjer je nadaljeval študij teologije. Leta 1950 je doktoriral iz filozofije in bil posvecen v duhovnika, cez tri leta pa vstopil v Drutbo Jezusovo in se odlocil za misijonsko delo na Japonskem. Z vatikanskim potnim listom je 13. maja 1956 prispel v Tokio, kjer je pouceval filozofijo na univerzi Sophia in misijonaril v tokijskih predmestjih. »Ob dopoldnevih sem predaval na univerzi, se gibal v 'visokem miselnem svetu', preostali cas pa sem bil med cunjarji in pobiralci smeti. Pol moje pisarne na univerzi je bilo skladišce. Seznanjal sem sodelavce z tivljenjem revnih v jezuitskem zavetišcu in prek njih in njihovih priporocil sem prišel do ljudi, ki na Japonskem razpolagajo z denarjem«. Kot politicni izseljenec je vse do leta 1993 tivel brez slovenskega drtavljanstva. V Slovenijo se je prvic po vojni vrnil leta 1995. Od svojega odhoda cez Karavanke je vse do danes ohranil tesno povezanost s slovensko kulturo, od vsega zacetka je clan literarnega odseka Slovenske kulturne akcije. Širša slovenska javnost spoznava p. Vladimirja Kosa šele zadnja desetletja predvsem kot pesnika – prvi dve pesniški zbirki (Marija z nami je odšla na tuje in Detevni dnevi) sta izšli v taborišcu Peggez na Koroškem, leta 1955 je izšla pesniška zbirka Kritev pot prosecih, izdala jo je SKA v Argentini. V Sloveniji je prva Kosova pesniška zbirka izšla šele leta 1997, razlicne slovenske zalotbe, med njimi tudi zalotba Drutina, so izdale še okoli dvajset Kosovih pesniških zbirk, stroka pa ga je kot »najvecjega pesnika emigracije« uvrstila v novi leksikon slovenske knjitevnosti. Leta 2014, ob svoji devetdesetletnici, je prejel nagrado Prešernovega sklada za zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoci se tokijski harfi. »Do leta 1990 zamolcanemu pesniku je vsekakor danes te dano pripadajoce castno mesto v naši literarni zgodovini. « ZAPUŠCINO KNJITEVNIKA IN SOCIOLOGA ALEŠA DEBELJAKA Zbirka rokopisov, redkih in starih tiskov NUK je pridobila celotno zapušcino knjitevnika in sociologa Aleša Debeljaka. Doktoriral je iz sociologije kulture v New Yorku in predaval na Fakulteti za drutbene vede. Kot pesnik se je v svojih delih te od zgodnjih poskusov ukvarjal predvsem s tematiko eksistencializma, prizadeto je ubesedil tudi vojno v nekdanji Jugoslaviji; v esejistiki je bil med snovalci postmodernizma na Slovenskem; med drugim je tudi prevajal in pisal o ameriški knjitevnosti. Bil je glavni urednik »Problemov« in je eden najbolj prevajanih slovenskih pesnikov in esejistov. Za svoje delo je prejel Jenkovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada, bil je tudi ambasador RS v znanosti. Zapušcina Aleša Debeljaka obsega osebne dokumente, rokopise del, dnevniške zapiske in korespondenco ter zbrano dokumentacijo o njegovem delu. Prejeli so tudi njegov osebni racunalnik, ki je vseboval mnogo avtorjevih zapisov. S pomocjo sodelavcev, ki skrbijo za racunalniško podporo, jim je uspelo vse to tudi shraniti v obliki digitalnega arhiva. Kot vsak del tako pridobljene zapušcine bo tudi arhiv dokumentov Aleša Debeljaka trajno ohranjen za prihodnost ZLATI RED ZA ZASLUGE Milan Kundera, ki je od leta 1981, potem ko so mu odvzeli ceškoslovaški potni list, francoski drtavljan, je ravno dopolnil 90 let. Predsednik republike Borut Pahor je podpisal ukaz o podelitvi odlikovanja RS zlati red za zasluge ceško-francoskemu literatu in intelektualcu Milanu Kunderi za izjemen prispevek k razumevanju Evrope in casa ter za trdno prijateljstvo s Slovenijo. Kundera velja za enega najvecjih pisateljev naše dobe. »S svojimi deli je v prelomnih desetletjih druge polovice 20. stoletja dosegel vpliv, kot ga imajo lahko le najbolj natancni opazovalci casa in ljudi. V svojem pisateljskem opusu je dal romanu kot izvorno evropski literarni obliki tankovestno estetsko dovršenost in s tem plemenito poslanstvo izratanja vesoljnih nacel in vrednot cloveškega duha, katerega substanca je svoboda, …« so sporocili z Urada predsednika RS. Kundero pa s Slovenijo povezuje, da je »v odlocilnem, prelomnem obdobju slovenskega osamosvajanja in vojne za Slovenijo zastavil svojo besedo in mednarodni ugled v obrambo naše zgodovinske in kulturne posebnosti ter politicne neodvisnosti«. Ukaz o podelitvi odlikovanja je bil objavljen v Uradnem listu RS, so še navedli na uradu. Predlagatelj podelitve odlikovanja Kunderi je bil med Francijo in Slovenijo tiveci filozof in fotograf Evgen Bavcar. Za STA je povedal, da se je v obdobju osamosvajanja, ko smo bili Slovenci napadeni in povsem izolirani, v Franciji dvignil glas Kundere za Slovenijo. Pisatelja so po njegovih besedah z razmerami v Sloveniji seznanili z Društva slovenskih pisateljev: »Kundera je nato v svojem prispevku, ki je izšel tudi v Novi reviji, prikazal vso slovensko kulturno zgodovino, ki jo dobro pozna, in zapisal, da je treba Slovenijo rešiti ter da sodi le-ta v Zahodno Evropo. « O Kunderi se pogosto govori kot o kandidatu za Nobelovo nagrado za knjitevnost. OB 80-LETNICI NA DUNAJU TIVECEGA PISATELJA Ob letošnji aprilski 80-letnici pisatelja Leva Detele je celovška zalotba Fran pod naslovom Nocna vožnja v Jeruzalem pravkar izdala zbirko avtorjevih izbranih pesmi, ki so nastajale med letoma 1964 in 2018. Poleg nekaterih znacilnih starejših delno preoblikovanih besedil je v drugem delu knjige objavljena nova duhovno-miselna poezija iz let 2017 in 2018 (petnajst pesmi iz cikla Italijansko potovanje in deset daljših pesmi iz jeruzalemskega cikla, ki je dal knjigi ime). Skoraj istocasno je izšel pri celovški Mohorjevi zalotbi v nemšcini napisani Detelov roman Die kahl geschlagene Welt (Do golega posekani svet) o grozljivem dogajanju v prvi svetovni vojni z milijoni v vojne namene izrabljenih trtev. Na poseben nacin je opisano takratno dogajanje v Posocju in na Krasu. Avtor se posluti nenavadne pripovedne optike, ko s pomocjo ironizirano predstavljenega raziskovanja tedanjih tragicnih dogodkov v nekem današnjem univerzitetnem inštitutu z zapleti med moškimi macisti ter njim nepokornimi tenskami na samosvoj nacin obudi usode glavnih protagonistov dogajanja, sarajevskega atentatorja Gavrila Principa in njegove trtve, avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda ter obeh zadnjih avstrijskih cesarjev Franca Jotefa I. in Karla I. Osrednja tocka in vezni clen razgibanega romana, s številnimi stranskimi zgodbami, pa je dunajski cesarski grad Schönbrunn, ki se razrašca v zacarano središce usodne svetovne zgodovine. Detela pravkar pripravlja tudi slovensko inacico prvotno v nemšcini napisanega dela. Pri Kulturnem centru Maribor je v znani zbirki Frontier napovedana izdaja Detelove spominske knjige Disident, ki jo je uredil direktor mariborskega centra Dušan Hedl. Poleg izvirnih leposlovnih tekstov na Dunaju tivecega pisatelja z aktualnimi razmejevanji do raznih negativnih drutbenih pojavov bo v publikaciji objavljen tudi obširen avtorjev tivljenjepis z bibliografijo vseh do zdaj izdanih publikacij in obsetna fotobiografija s posameznih avtorjevih tivljenjskih postaj. Avstrijsko-ameriški pisatelj in prevajalec Herbert Kuhner je za dunajsko zalotbo PROverbis skupaj z drutbo Theodorja Kramerja, poimenovano po znanem avstrijskem tidovskem protifašisticnem pesniku, pod naslovom Duh in telo – Die Trennung von Leib und Geist – The Body Severed from the Soul pripravil trijezicno izdajo Detelovih pesmi in kratke proze. Poleg Kuhnerjevih prevodov v anglešcino so vzporedno objavljena Detelova kriticno-ironicna izvirna slovenska besedila in avtorjeve nemške inacice istih tekstov. V zalotbi dunajske nemške revije LOG, ki jo Detela te nad štirideset let ureja z Wolfgangom Mayer- Königom, izide v revijini knjitni zbirki LOG – BUCH kot dvaintrideseto izdanje izbor avtorjevih nemških eksperimentalnih tekstov Verdichtungen und Worttexturen (Razpesnjenja in besedne teksture). Prva knjiga te avtorjeve jezikovno-kriticne poezije je izšla v isti seriji pred nekaj leti kot LOG – BUCH 29. Zbirka Nocna votnja v Jeruzalem ponuja presek skozi avtorjevo vecdesetletno pesniško ustvarjanje. Ob izboru nekaterih preoblikovanih pesmi iz dosedanjih pesniških zbirk je predvsem v drugem delu knjige objavljena bogata Detelova pesniška bera iz najnovejšega casa. Skozi številne tivljenjske premene išce avtor pot iz stisk in nedonošenosti navzgor v duhovni Jeruzalem prenovljenega tivljenja v novem humanem casu. Dr. FRANC DERGANC Dr. Franc Derganc, slovenski zdravnik in organizator kirurške dejavnosti, rojen 26. februarja 1877 v Semicu, Bela krajina, umrl 30. junija 1939 v Ljubljani Misel »Visoko v zraku leti trop drobnih ptic v daljavo. Kaj jim gore, kaj doli, kaj jim morske globi?.... Lete,hite! Hiti za njimi moje oko, moje srce. Brezuspešne telje! Ostani v prahu prah. « Sava 15. julija 1892 je bila v dijaškem glasilu Vesna, ki je izhajal v Celju, objavljena pesmica pod katero je bil preprost podpis Sava. Psevdonim, ki ga takrat uporabil Franc Derganc, star 15 let. Franc Derganc je obiskoval ljudsko šolo v Semicu, kot dvanajstletnik pa je odšel na gimnazijo v Novo mesto. Obiskoval jo je v šolskih letih od 1889/90 do 1891/92. Višjo gimnazijo nadaljuje v Ljubljani, kjer najde sorodno dušo Dragotina Ketteja in izdajata tajno glasilo Klepetec, zaradi cesar sta oba kaznovana s šolskim zaporom. Prijateljuje tudi z Ivanom Cankarjem, ceprav pravi, da sta po duši popolni nasprotji. Študirat odide na Dunaj na Medicinsko fakulteto. Tudi tam se literarno udejstvuje in leta 1901 skupaj z Nikom Zupanicem iz belokranjskih Gribelj izdajata kulturno-politicno revijo Jug. S prispevki v njem se hudo zameri obema politicnima strujama v Ljubljani. Po diplomi 1903 se izpopolnjuje na klinikah na Dunaju, na Danskem, v Nemciji, Franciji in Švici in se vrne v Ljubljano šele 1913 leta. Tu vzpostavi temelje kirurgije. Postane privrtenec ideje dr. Janeza Evangelista Kreka in veliko objavlja v katoliškem casopisu Slovenec. Leta od 1910 do 1914 pomenijo vrhunec Dergancevega medicinskega delovanja. Ob zacetku vojne ga vpoklicejo in je vojaški zdravnik do razpada Avstro-Ogrske, kar njegovo kariero zavre. V tem obdobju se ponovno zblita s Cankarjem. Napredoval je v svoji maticni detelni bolnici, ustanovil zaseben zdravstveni sanatorij Emona ter s strokovnim delom in poucnimi clanki prispeval k ozavešcanju preprostega prebivalstva in medicincev. V kirurgiji je uvajal številne novosti, najvecjo odmevnost pa dosegel z operacijo slepica o cemer so se 20. marca 1913 razpisali domaci in tuji casopisi. Leta 1929 je ustanovil - in prvo leto tudi urejal - prvi slovenski strokovni medicinski list Zdravniški vestnik, ki izhaja še danes. Izdal je tudi filozofski knjigi Borba zapada in vzhoda in Svetozor, v katerih razpravlja o zanimivih tivljenjskih tematikah. Umrl je še v polnem zamahu ustvarjanja, star komaj 62 let, - kako bizarno - po nesrecnem padcu s kompliciranim zlomom noge in posledicno še komplikacije s pljucnico. Z teno Hedo sta imela 7 otrok, trije so postali zdravniki. Po sinu dr. Francu Dergancu ml. se imenuje bolnišnica v Novi Gorici. Njegov sanatorij Emona je bil po vojni nacionaliziran, danes pa so v njem prostori zdravniškega društva. Njegovo rojstno hišo so potomci podarili Zvezi paraplegikov Slovenije, ki jo uporablja kot pocitniški dom. Na vrtu domacije sta Obcina Semic in Sadjarsko društvo Bk uredila vzorcni sadovnjak. DRAGO JANCAR PONOVNO MED NAMI Po dolgem casu, se bomo lahko srecali z uglednim pisateljem DRAGOM JANCARJEM, izjemno dejavnim in najbolj prevajanim sodobnim slovenskim avtorjem, dobitnikom najprestitnejših slovenskih in mednarodnih nagrad. Spominjam se, tik ob osamosvojitvi Republike Slovenije, ko smo se mu predstavili v prostorih gledališca General San Martin leta 1992, ob prireditvi pod naslovom »Teden Slovenske kulture«. Ob tej prilotnosti so nas obiskali Alojz Rebula, Zora Tavcar, Aleš Debeljak, Jure Potokar, Marko Jenšterle, Irena Mislej in te takrat prepoznavni Drago Jancar. Res nepozabni cas visoke kulture. V istem casu smo bili tudi deletni debate pod naslovom »Slovenska literatura in politika«. Pomembna sta bila med drugimi takrat kratka proza »Pogled angela« (1992) in esej »Terra incognita« (1989) ter »Razbiti vrc« (1992). V obdobju od leta 1981 do 2016 je bil Drago urednik in tajnik Slovenske matice in se je njegova pisateljska pot samo še vzpenjala. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik Slovenskega centra PEN, v okviru katerega je tudi veliko pripomogel k slovenski osamosvojitvi. Torej, je eden izmed najbolj plodovitih slovenskih pisateljev. Kot esejist se velikokrat ukvarja tudi s problemi politike in civilne drutbe. Leta 1999 smo ga bili še enkrat deletni; skupaj z Vaskom Simonitijem je pripravil odmevno razstavo in zbornik »Temna stran meseca«, o znacilnostih avtoritarne vladavine v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Takrat nam je predaval na temo »Pisatelj in demokracija …« ter predstavil zbornik. Dobil je vec slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugimi Prešernovo nagrado za tivljenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta Augsburg (1994), Herderjevo nagrado za knjitevnost (2003) in nagrado Jean Amery za esejistiko (2007). Leta 2015 so mu v Evropskem parlamentu podelili naziv Drtavljan Evrope. Je tudi štirikratni dobitnik nagrade Kresnik za romane »Katarina«, »Pav in jezuit«, »Zvenenje v glavi«, »To noc sem jo videl« (katerega francoski prevod je 2014 prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo in kandidiral za francosko literarno nagrado Femina, nemški prevod pa je bil razglašen za najboljšo knjigo po izboru avstrijskih kritikov na listi ORF, ki je bila po mnenju mesta Darmstadt v oktobru 2015, najboljša knjiga v Nemciji), ter »In ljubezen tudi« (2018). Tokrat, s skupnimi mocmi, sta Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu in Slovenska kulturna akcija organizirala celotno turnejo Draga Jancarja in priredila dve razlicni obliki predstav: Drago Jancar predstavlja svoje zadnje delo, potopis »Postaje« (2018) in roman »To noc sem jo videl« (2010) ter prevod v španšcino »Aquella noche la vi« (2019) v obliki okrogle mize in pogovora z rojaki. Njegov roman v španšcini »Aquella noche la vi« (2019), pa bo prestavljen v treh krajih. Torej, lepo vabljeni na vsa ta srecanja z brezplacnim vstopom, ki so edinstvene prilike, da se srecate z avtorjem. Bo pa tudi motnost, da si nabavite zatelene izvode knjig. IN MEMORIAM MARJAN EILETZ V ponedeljek, 7. januarja 2019, v 92. letu starosti je umrl arhitekt, pisatelj, urednik in vsestranski aktivni clan slovenske skupnosti Marjan Eiletz. Naš dolgoletni clan se je rodil 8. aprila leta 1926 v Slovenj Gradcu. Leta 1933 se je preselil z drutino v Maribor. Po umiku v Vetrinj (1945) se je po nakljucju rešil s transporta vrnjencev in se naselil v begunskem taborišcu v Lienzu, nato pa takoj odšel v Italijo, kjer je tivel v Rimu do leta 1947. Še isto leto je emigriral v Argentino. Leta 1949 je napravil dodatne izpite za nostrifikacijo mature ter se naslednje leto vpisal na Fakulteto za arhitekturo na drtavni univerzi v Buenos Airesu, kjer je diplomiral leta 1958. Te kot študent je zacel delovati v slovenski skupnosti pri raznih društvih, po diplomi pa je postal na predlog Nikolaja Jelocnika clan SKA v gledališkem odseku. Po lastnih besedah: » …vsa leta sem delal nekako v ozadju, ker se skoraj nisem upal priblitati takratnim vodilnim glavam. Spoznaval sem jih in se ucil pri osebnostih kot Ruda Jurcec, Milan Komar, Zorko Simcic, dr. Tine Debeljak, Alojzij Gertinic, Vinko Brumen, Mirko Gogala in mnogo drugih. Nikdar ni bilo v moji glavi, da bi prišel v odbor. Lepega dne me je pa naš pobudnik, lazarist Lado Lencek povabil in skoraj prisilil, da sprejmem mesto podpredsednika.« (1969) Na tivljenjski delavni je poti nacrtoval industrijske, zlasti pa cerkvene in šolske zgradbe, med drugim, osrednjo cerkev Marije Pomagaj v okviru Slovenske hiše (1971-1974) v Buenos Airesu. Pri slovenskem katoliškem akademskem starešinstvu (SKAS) je sodeloval in bil vecletni odbornik ter predsednik v obdobju 1982 do 1988. V Slovenski kulturni akciji je deloval v likovnem odseku na podrocju scenografije in opreme knjig ter bil v letih 1992-2002 tudi njen predsednik. Urejal je revijo Meddobje in Glas Slovenske kulturne akcije. Leta 2000 je v Sloveniji izšla njegova knjiga »Moje domobranstvo in pregnanstvo«. Kot takratni predsednik SKA je v sodelovanju z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu leta 1994 sodeloval pri pripravi praznovanja 40. obletnice SKA v Cankarjevem domu. Marijan Eiletz je leta 2015 prejel prvo nagrado »Svetlobnica« zalotbe Drutina, in sicer za roman »Krik brez odmeva«, ki je izšel naslednje leto. Zgodba temelji na resnicnih dogodkih, vendar odseva tudi pisateljsko fantazijo, osebne izpovedi je malo, saj se je Marijan Eiletz opiral na zgodovinskih dejstvih. Po Marijanovih besedah: »… dodal bi samo zahvalne besede vsem prijateljem, ki so me spremljali na tivljenjski poti …« Hvala Marjan za tvoje delo in naj ti Bog stotero poplaca za ves tvoj trud. MARKO KREMTAR: RAZMIŠLJANJA OB ZMEDI Letos je pred kratkim izšla nova zbirka izpod peresa Dr. Marka Kremtarja, ki vsebuje razmišljanja, ki smo jih bili delno posamezno deletni pred leti v tiskani obliki tednika Svobodna Slovenija. »Razmišljanja ob zmedi«, so po avtorjevih besedah »… preproste misli, z nekaj ritma.« Ce pogledamo malo globlje, gre za delo z izrednim bogastvom; ne gre za obliko rahlega in hitrega prebiranja, gre za temeljito razmišljanje ob vsaki misli. Avtor ob tem omenja sledece: »… so nastajala skozi vrsto let … Pricela so nastajati pred leti kot poskus, povedati kake resnice in misli brez nepotrebnih besed … Ko sem pricel pri nekaterih svojih spisih crtati odvecne stavke, opombe in besede, je nastala oblika verza, ki je imel navadno svoj naravni ritem. Tako je nastala oblika Razmišljanj, ki niso pesmi, temvec misli, povezane in povedane z ritmom …« Torej dobimo misli v zvezi s clovekom, drutbo, odnosom in obcestvom ob izvirnem grehu. 161. Zgódi se … Izvirni greh, posledica svobode in napuha, je vzrok trpljenja, smrti, zameglitve uma in razlog za obljubo botjo Odrešenja. Ta se izpolni, ko napoci polnost casa, z dejanjem privoljenja in ponitnosti Device, ki je bila po volji Stvarnika spoceta cista, vsa brez greha, kot je bila ustvarjena vseh slabih nagnjenj prosta prva tena. IN MEMORIAM MILENA JEREBIC AHCIN Bila si dolgoletna pomocnica in clanica drutine Slovenske kulturne akcij. Sodelovala si pri tajništvu in skrbela za vse, kar je bilo potrebno v pisarni. Naj ti Vsemogocni stotero poplaca. Hvaletni smo ti za vse zapiske in dodatno neutrudno delo. Rodila si se v Mariboru leta 1927. Ko se je prikazala vojna, ste se umaknili v Ljubljano. Kot študentka slavistike si se pretivljala kot pevka v komornem zboru radia Ljubljane. Ni dolgo odkar si na Taboru Slovencev po svet, pri okrogli mizi »Zapustiti smo morali Slovenijo« tudi ti spregovorila. Tvoje pricevanje in zgodba tivljenja kate na vracanje in trpljenje nedoltnega dekleta in matere, zaplembo stanovanja, cudetno rešitev gotove krivicne usmrtitve in na koncu, po vec kot desetih letih tako imenovane svobode in pravice za vse, slutbeni izgon iz Slovenije. Kot mnogi drugi, si prvega maja 1945 v jutru dobila ukaz ali narocilo: »Vzemita dokumente in nekaj najnujnejših reci, vsaka eno torbo, vkljucita se v povorko, ki gre proti Ljubelju«. V nadalje si tudi omenila sledece: » ... Ko sem leta 1956 prijavila zagovor svoje diplome, so mi z ministrstva dolocili prvo slutbeno mesto. Upala sem, da dobim blizu Ljubljane, kjer sem imela urejeno tivljenje (sobo in honorarni zaslutek na Radio Ljubljana). Dobila sem odgovor BITOLA (na jugu Makedonije, na meji z Grcijo – preko 1100 km oddaljeno od Slovenije!) To mi je dalo razumeti, da je ves moj trud zaman. Ko sem to sporocila bratu v Argentino, mi je odgovoril: »Pridi sem, saj mama te dolgo namerava priti.« Premagala si vrsto ovir in odšla v Argentino.(1957) Poucevala si v srednješolskem tecaju ter skupine in posameznike ucila slovenski jezik. Torej usoda je bila taka, da si zadnja leta bila deletna tudi slovenskega ozemlja v drutinskem krogu in sedaj pocivaš v slovenski zemlji. ska.novice@gmail.com GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. GLAS es propiedad de la Acción Cultural Eslovena Ramón L. Falcón 4158, (1407) Buenos Aires, Argentina Urejuje ga odbor, v koordinaciji tajništva. Edición: Comisión Directiva bajo la coordinación del secretario. Tiskana oblika izhaja s podporo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.