Z07. mttftL I UMM ff mrt. U. uftrabn \m. L, Isto. »Sovcnstd Narod* vtftfa po pottl: za Avstro-Ogrtko: ra Nemčijo: olo Icto skupaj naprej . K 30- I cdo leto mprej . . . K 34-- pol leta m • • • ■ 15"— I Cetrt leta „ m ^ w 750 I M Ameriko in vm druge delele: na mesec „ „ .» • . 2-50 | cdo leto naprej . . . . K 40.— VpraSanjcni glede Inserator k naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Oprarnlitro (spodaj, dvortšče levo). Eaanova ulica iL 5, UUfoa tt gs. Uhata vs«k dUa svtaer lirMa^i a«đ«l|« la arasalk«. Infterati se račurujo po porabljenem prostoru in sieer: 1 rum visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat pa 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (cnak prostor) 10 vin. Pri večjiti insercijah po dogovoru. Na pismena naročrta brez istodobne vposlatve ni roči I ne se ne ozira. „Narodna tiskaraa" teUtoa it, 89. UpravniStvu naj se pošiljajo ruro^nffie, re!da ničije, inserati Lt d, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja v Ljubljani dostavljen na dom ali ča se hodi ponj s ćelo leto naprej . . . . K 28'— I četrt leta „ .... . T \ pol leta „ ..... 14-— I na mesec „ ..... 2*30 Posamasna štev!!ku v^SJa 12~<#ir*arjev. Dopis! naf se frankirajo. Roka piši se ne vT'Jaj '. OrednUtvo: «£nmfl3va ailet 4L 3 (v pritličju leva\ falefoa &L 34. Ob Soči nikakih večjiti bojev. NAŠE URADNO POROĆILO. Dana], 10. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razgiaša: VZHODNO BOJIŠCE. V okolici Očne so Rusi ]n Komuni zopet prkleK s svojkni napadi. S teSkimt izgiiha,^ smo '0\ zavraSi. ITALIJANSKO BOJIŠCE. Ob Soči Je potekd včerajinji ćan zopet brez večSh bofov. Prt Bezzecci nara je prineslo B^pešno pođrzetje čet v šunku nad 60 vjetih hi dve strojni puški. JUGO - VZHODNO BOJIŠCE. Severno fn zapadno od Jezera Malik so pottsirfle premoćne sovraž-na sfie, z Rosi ojačenl beli in čtrđ Francozi, naše postolanke nazaj na gfarno pozicija Tadl južno od Berata je prišlo do živahne praske. Sef greneraJnega štaba. NBMŠKO URADNO POROClLO. Berofia, 10. septembra. (Kor. u.) Wolffov orad poroca: VeUki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠČE. irmadna fronta prestolo-naslednlka Rnprehta Bavarskega. Ob flandrski fronti rn ▼ Artoisu se Je siopnievalo bojno delovanie ar-tIHerOe včasih v posameznih od-sekitL Po oenjenlb sunkfh so sovraž-nf fevidni oddeflc! večkrat prodrli protf naši crti; porsod smo »h za-vraffi. T včera&ijBi boSli severno od St. Qu€*rtfria so An^oći potisiriti naše v«*stvene čete pri flarglcoartu In VfHeretu v mafbni ^rmi nazal. Svo^o pozidfo vzhodno od Hargi-conrta smo danes ejotraj zavzeii nasa^ Armadna trofttanetnškega prestolonaslednika. V Champasrtf so v nekater&i od-sekiii prochU franeoski fevidni od-dfiJKi proti naškn pocicHam. Pre-sitali smo 0b. Ha severni fronti ▼erduna so se odigrava!? čet ćzn InfantcrUsld boiL Vzjtodro od Samoeniema so šunde nače napada&e čete v fraocosko crto na dbeh straneli v^ine 344. Pri-zadfe|ate so sorražrrika tezke tz^rirbe in se vrvS\e z več kot sto vjetniki. Pofeg te«a so osroJKKtfle eno četo strefeer, ki se Je bila od 7. septembra sem, Icrog in kroe obkofjCTia od Pranco»oy, t jmašfreni vztrajanja obranila vseli sovražnfkovfh napa-dov. V 9omdn Fossee in Channie ?e Je vrs^ Hat boj z golhn orožjem in ročrrinii granatami. Vsled napadav Francozov se položaj ni Jzprerneti!!. VZHODNO BOJI^CE. Armadna fronta general- feldtnarš. princa Leopolda Bavarskega. Med RIsknn zsStvom taDvino Je prišlo v gozdnati hi moCvtnil pokrajini đo usp*rih botevnagJh varstvenib čet i n»khnl strafenfikV mi oddelkL Armadna fronta general-obersta nadvoj. JoŽ f^- Z močifcH 5e^ami so terrSB Rusi m Romirni opetovano naoade na pozfcije, ki smo ffti blK med dolinama Trote; in Oito« za^ojevai. Sottm* »Ika smo oq rvat točkah t Ctpmm in v blfiHrtt^etn boli TrgB OMi ^iAKm>ONSKO BO.n»Cr!. SereroMpadao ođ tewe* **J so se oal* prsdnto toii —M*"y šunkom na visine jugozapadno od Ohridskega Jezera. Meseca avgusta se s ooletov proti sovražnik't ni vrrilo 64 našfh leta!, 4 prhezni baloni so hili zbiti. V istem času šie.le iz?ji?ba naš«*i so-vražnlkov 37 pri veznih balonov in natoanj 295 letal, od katerih s no zbtli za svojo fronto 126. za sovraž-no fronto pa 169. Prvi generalni kvartimi mojster v. Ludendorff. NE.M?KO VEČERNO PO^OČILO. Beroiin, 10. septembra. (Kor. u.) VVolffov urad poreča: Veliki glavni stan. Pred Verdunom se je zjntraj ponesrečil mo-Can napad rraneozov v gozdu C h a li m e. S ic e : n a z a p a d u i n vzho du ničesar posebnega. Na soški fronti nikakih v e č j i h bojnih d e j a n j. Iz voj-coporočevalske^a stana 10. septembra: Na soški fronti ni prišlo do ni-Jrakih večjih bojnih dsjanj. Samo hrib Sv. Gabrijela je til tuđi včeraj pod živahnim artiljerijskim ognjem. Sic^r smo inosrli beležiti ra. vsej fronti samo zmeren moiilni oger.j. NTa hribu Sv. Gahriiela se je Italijan z vso werno tnidil, da bi iz^radil svoje pozioije. Na koroški fronti so uspešno delovale naše iurišajoče patrulje. toko na hribu Granudi, kjcr te vtrpel sovraznik težke izdube. Na tirolski fronti je vdrla jedna naših napaćalnih dkupin v sovražne Jarke, je poniofla policije in se vrnila s tremi vjetimi crficirji in 50 mažmi ter dvema strojnirfia miškama. Nadaljeranje soške b i t-I: e. Italitanski bojni listi so tako] začetkom enajste ofenzive razglasili, da ta otoieiva, akr> treba, bo trajala tud? cfelj-e časa, ker Cadorna se je od-ločil. da mora v enajsti bitki prebiti avstrijsko fronto in ^avzoti Trst. Krrralu ho že me^ec dn; nove ofenzive, pa Catf^rra še nima Tr.-ta. Zadnje dm* je ron^halo itaHian«ko divja-nje tih Soči, ali s tern še ni končana rfeniiv3. Švicar«;Vi listi r>oročajo se-da|. cte se nasnanja nadnr Je bila pred enajsto WDto. Tud? na južnem front-nem pasu pri Štfvanu nima Italijan nikake priddbitve vač. Mi fmamo vso svoto profšnjo po^cfjo 1» smo se teocniti obkaH«va!iwmu posknsn so vražnwovo*mi. la bojev 2a hfib St. Gabrijela. U vofnlti paročil: Na hrfbo Sr. GabrfMa » m vrši voč boi ta hribov)ew k&trez* izguba li bila za nas brezpometnbna in kate-rega pridobitev bi dala sovražniku taktično !e nezratne ^riJcbitvc. marvcl boj ?re za čast orozja; v tem boju clr^ijo avsiro-ogrski vojaki pozicije proti silni promoči. Na zapadu, se\cru in severovzhodu se^ri lirib v sovražno Crto, v polukrogu ga drži Italijan, na nek-iterih mestih yz bil splezal Čez pobočja, ali vrh je osta! v posesti naisih čet kljub 50 na-padorni v dvanaistih dneii. Izbrano, posebno za gorsko vejno izvežbane vojake je poslal Itaiiian v boj, pa brez us>>eha. Orcžna ca>;t je vistala na strani naših bran«teljev. d;.«si se i talijanski napadi nadalruieio še vedrio hujfce vsaki dan. T r i j e vojaki 87. p o 1 k a P o g n a I i v beg ćelo italijan* ? k o s t o t n i jo. Poročaio s fronte, da itaJijanska infanterija pač kriči in je trenotno hrabra ali kaj hitro ope-ša. Ni vztrajnosti v nie\ niknke^a obs^žneRa pf>j?uma, ki drži vojaka na mestu, da kljubuje sovražnemu navalu in prestane na'hniši sovražnikov naprr. Italiianski infanterist ^re naprej. ako so za njim priganjači, ako Da juriša kak nosamezen odde-lek, kje, pa ne opravi nic, tuđi ako irra nred seboj \c. neznatno številce na?nrn4nikov. Tako se i? Dripetilo v sedaniih hnđih Vrlih pri Gorici, da so trije voiaki 87. ooTka. spodnje-štajerski Slovenci, izza neke skale pojms!: s strojnimi nnskami v beg ce!o italijansko stotniio. In kako so tekli Itatijani po pobočju proti Gorici ... 11 a 1 i j a ti s k a artiljerija je no Doročilih s fronte strašna. An-oT>cino!Tia, čeprav ^o ??. izvršile znatne sile in era je bi! pripravi fkrb^o ^nočn-i artili'-rij-Vi r^cni. Severo - vz'.cdio Ooricf J^e je č^til na^ prit^V nadal'e. Trije s(^vrrv?ni'\r»vi pnsVtiri. o^lftbtti ta nntis* z !-»fa?:tcrijskim pr^tinapadom. ?o bili tiit*o 7?»vin?^ni. Na iu'nem ćt\v Kra^e vir^k« nl^r^te !e raz";'?1"1 nrtii'fri'a \^erai veliko drlovsnjc. Na^i lft*>lci sn bomb^^dk.1!! vće-rai «ovr*žne baterije v Tmovskem gazdu. 5",VT!t?nt^ ^e '"* ^rif;l T ?:v1ifiiti ncTSi:al-nin r>zn]cm. FVsici smn rnftcli 115 t^pov nTrm.""m^d tt^i KO sr?1rir*a ?n vclike^a VRf'^ra. 94 r.-»or;iaT>v ?n mi"^'"*_t^v. 2H2 str-inih pušk in 1M96 ?v*\. Velik dri tej?a orožia s* fe tipo^ab^ja proti ^ovražriku. Nn armađni fronti n?dr«jvode .T--*-^efa «;f> ri^'t^nHi d^e 9. senternhra po TTirrii artiliffii^ki prir»r^'l"; pi^V Trt ro-TiTTn0r b*t?1ior" k ' r?r1:olu r)i*o*; na?.irn rcla'.To znvzeti'n poziciiam. Zavrnili *rrn '"i do r*^dnic?a z velikimi ir*uba-n-i. Ni ostalih frontah lc zmerno bojno delo^-fft^ie. ^Volffov vr*6 noreca: Med doli-nprp-* Trotns in H*t^7 ^e P«M !r» "Ro-rn"ni nburno trtidijn. da bi "?m ropet iftrr^Tt far^et? fyidfe. Po močni af-t?T?^ri.isk1 tjr^rtTi ftfš fmtt^vnv^ ttr1-^»T^Ti rin o'ifb ♦tr*»*-'(»t<' do!?***8 Poft^n^. "\'" tX*^k11^iH fM> **oČflt ^rtili«-rij'ki pf^r^'i ^ •ti *«r>ftd med K^mno in f?ro*c*t:i>T!. Vi nr^ tf te s krt»n"?m! i7e;iibarri xa ^ovra^iVt !?f>?iesr<*cil. Kjer sq Ptijt rn T?«?ni«ni ?• drntod n^ obfh ^•^n<*f <^#ti^i^ K^*intt !n «T»o* uđf- O df»^dlfT:*' vuhnd«^ »n !*ex-eT^d\-orih železrii.?kih Drosr. ki aredo v pnVraiine pri Jakobštatu in Dvinsku. Z ostalih front ni poročati ničesar posebne^a. Položaj na Rtjsfeem. KORN-LOV PROTI KERENSKCMU. Petrogrsd, 8. septembra. (K. u.) Agentura. Generalisimus Kornilov je zahteval s no^ebnirn odnoslanceir!, pos^ancem ćume Lvovoni. da r^aj Kerenskij izroči vrho^Ti?nuI povclj-uiku vso civilno in vojaško oblast, da sestavi ta novo vlado. Ker je vide!a provizorična vla-ćti v tem poskus pripomoći v deželi do velj^ve pTCtirevoluciionarr!enm režimu, je ^deniia naro<:iti Koren-skemu, da ~aj stori-potrebne rtujne korake, da šciti revoluciioname pravice državljanov. K er e n j s k i j je t a k o j u k a-zal, da mora vrhovni nove 1 i n i k t a k o j i z r o č i t i svojo oblast vrhovnemu po-v e 1 j n i k u severne fronte jreneralu Klembovskemu ter je razplasil nad cestom in o krajem Petro-grad verjno stanje. Izpraznenje Petrogfada. Bern, 10. septembra. (Kor. urad.) »Gazette de Lausanne« poroča iz Londona: PoroČila iz Petro.^rada pravico, da pripravlja provizorična vlada iz-prarnenje Pefrc^rada. PROTIRCVOLUOJONAKNO CffBANJE NA RUSKE.1L Li^ii poročaio Iz Petro^rada: Mada je od-edila e^erji'ćne korake prett protireTo-lucijOTvarnemn k delavce in vojake, da naj stopilo z orož'cm v roki ra cesto, sovražniki revolucije. Ola-som poročil večeraih Hstov, se Je zvecer sestala tuđi provizorična vlada na sejo, da se posvetuie o korakih, doloćenih prnth^ik-ciji maksimalistov. V z?.dnii ud se poroča, da so se maksirrallsti v očigled tej energični protii!:ciji odločili, opustiti svoje pre-vratne nacrte.___________ Wolffov urad poroča: Ansleški napori na Flandrskem so nagli hiter konec. Odkar se je pone-srečila drusra velika ansleška ofenziva na FIandr*?kem, je angleška napadaln^ s;la ▼lomljen?. Kliub vsem naporom Francozov pred Verdtmom, se je eti-tentna ge^eralna ofenziva na z?padtil fronti razdrobila. V Arto^u je bilo bojno delovanje tndi slabotno. Enako se je ustuvil napad v okolici St. Ouentina. Nova ofenziva pri Verdunu kaže na-vadno sliko: Mali zaČetnj tispehi, ki jih pmtistmki ^onet nričiio, in potem delni boji, kl trajalo c'neve in tedne. FHANCOSKI KABINET. Kor je parlarnentarična skupina sq-cijalistov odkloniia vstop v novi kabinet T^ibot in sta tud!'ministra Thomas in Painleve izjavila, da ne vstopita v novi kabinet r>od prcdcedsr\fom Ribota, ie ta sporoči! predsedn:!:« Poincartjn, da rr-i ie nemogoče, sestaviti nov ka-binet.^ Ženeva, 10. septembra. (K. ur.) Predsednik Poincar^ je poklical Painleveja k seh? ti:- mu poveril se-stavo k;ibineta. Pninlevč si je pri-dr/al ruigrovor do večera. S?TT!osto?nost Busije. Amsterdamsk? >Tiid<: poroča iz Berlina, da se je komisija, se-stavljena iz zastopnikov zveznega sveta U\ državuega zbora nemske.^ainki razpravlja o odK^-o-rti Nemjijc na papeževo mirovno noto, irrekta ?a obnovitev p o-p o 1 f. e samostojnosti B e 1 k i -j e, seveđa pod rarličniml pokoji. Ameriltancl na Francoskem. Žcnora, 10. septembra. (Kor. ur.) Kakor poročajo Hsti \z Pariza, grade Ameri-Van^i oh zspn'J^! fronti novo StJritfmo že-leznico iz Bordsa'^ i direktno na zapadno fronto. Ker pa T5oVo!ksratov« ravno nasprotno temu. kar je bil namet; zborovanju: popo-no nesoglasje v nemških krogih samih, da. ćelo odločen ođpor velike večine !e ten. kar se bode gotovo pokazalo tuđi javnosti v dogleđnem času. Kar se ie on^otno omaiovaze-^valo, t. j. sedaj povod, da prično raz-foČe\rati v nemžkih krogih dve struji: martfša — »volksratovska« — ki je za izvedbo memšk. velikonočne-ga pcoffl^ama, in si prisvaja pravico, govoriti v imenu ce^okupnoga nemštva. in večia, ki je proti temu in odklartfa kompeienco volksratov-cev in, ki naravnost poadaria. da pod iioben'ffi pog;oiem n^>če. da h\ *e }e-maW ned^Hske Iziave volksratov- To so suha dejstva, ne morda iz- virajoča le iz provincijalnih krogov, mar već tuđi direktno iz ust odličnih ne: ^kih vodiinih krogov. 2e dejstvo samo. da so odklonili volksratovci za Jugasiovane to, kar za se na se-veru odločno zahtevajo, se smatra za izvor popolne desorikntacije, ki vlada v imenovanih kroiiih. ali bolje že Zćt popolno konfuznost in absoiut-no nezmožnost, spoznavati resnost notranje in zunan.ie državniškega problema monarhije. Znaćilno je, kar piše k vsemu temu n. pr. četrtkovi »Grazer Voiksblatt« (št 612 z dne 6. septembru 1919) meJ dnigim: »Tu
  • e za svoj program. Z drugirni besedami: Siti smo dela z IJudmi, ki nasropajo tako, kot se je t-"> \ide1o dne 2. t. m. v Mariboru! V tem pa tiči rudi še več: s tako od-^očnim protina^toponi so obsojena vsa pn/adevania naših volksratov-skih »patriotov« in, -'•"♦ivo nidi ne navs^zađnie njih hu. ..;e na nada-l?e\ranje vojne. Imenovani list je pisal pred kratkim v neki polemiki proti vsenemškenui raihovskemu časo-pisjti: »Wer den Krfeg im Sinne all-deutscher Geliiste mir um eir»en Tag verlangert, hat slon aller Mensch-Tcftkeit seibst beraubt. S tem je po-vedano mnogo. Grof Barbo in njegovi zvesti pa si lahko izračunato, v 3 akšno dn^žbo političnih korifej so zašli. = NemskI »Nationalverband«. ki so ga uvidevajoči Nemci že sami do grla sit:, bi se rad pred svormi volilci postavil v lero luč. Zato se je eden njegovih čianov izrnisiil pred-,'4:;, r- :-- Ji-;-:avrirr: nraanikom prvih petih činovnih razred ov pre nove, da b'u stt^Jvši v pokoj, smeli sprejeti vodilna rnesta pri bankah. Ta predfog ni nič novela; že kakih 20 let je tega, kar je bil stavljen po-doben predlog, ali obveljati ni mo-geU ker so mu bile na spretne ravno ■leirŠA? stranke, te jr-avne nrovzro-čiteljice vse korupcije v državi. Iz-med mnogih slučajev, da so visoki državni uradniki v nafiet>ših letih, ravno ko so biii najboJj izvežbani v svoji stroki. §H v pokoj in prevzeli službe pri priv'atnih bankah. naj emenimo le dva. Ko je bil dr. Spitz-' r.iiill§r sekcijski šef, je šei čil in zJrav nekcga dne v pokoj in postal ravnatelj Kreditnoga zavoda. Hitro je postal tuđi mnag"r>kraten milijonar. Bil je tako čvrst in zdrav, da se je no-zneje zorot vrnil v državno službo ;-rr f:rrar!čni rriinlster in kočnal svojo j -no karijero kot ministrski predsednik s sijaino blamažo. Zdaj ima zopet visoko penzifo \n deluje 7 opet v iittančni straki, kajti zdrav hi čvrst je, da je kaj. — Drugi slučaj se je zgodi! pred kratkim. Bivši fi-nančni ministar Marek. rudi čvrst in zdrav gospod. je Šcl v pokoj in koj na to postal ravnatelj De*x)siten-banke na Dun?ju. Zdrav in delazmo-žen Je odnescl iz državne službe po-znanje vsakovrstnih uradnih skrivim osti in dobre stike z rstzličnimi fak-torji, ki imaio v javnih finančnih stvareh prvo hesedo- Ys\ taki urad-niki, ki so z dobro ookoinino Šli pre-zgedaj iz državna službe in vstopili v službo pt' z'dv?nci ;v rned Čehi. Po-7c^l SnomrnjaHc1 ?>e družbe sv. Clri-la in Metoda. Deianja zaležcjo več, kđkor vse besettei = Dr. ĐaŠadć za narodno edfnstvo. Kakor znano, sta bila predstavnika bosansko - hercehovinskih Muslimanov šerif Arnavtović in dr. Bašaffić nedavno v Pešti in na Dunaj u. šerif Arnavtović se je ten po-voUom pri vsaki priliki izreke I proti deklaraciji Jugoslovanske^a kiuba. >'lajia muslimanska inteiL'>.-nca se ]e temu separatizmu startisih muslimanskih prvakov, ki trJijo. da so Muslimani — prisebea nar«^d, hudo uprla. Odffovarjal pa ji k vedno ie serii Arnavtović, drugi ud/iežnik du-najskega potovanja dr. Bašagić ie rnolčai. To molčanje je bilo pre več ostentativno, da bi se ne zdelo vsej javnosti v Ercegbosni sumljivo in zato so izšli v »Hrv. Dnevniku« ponovni apeli na dna. Basagića, naj vendar spregovori tuđi on. Tako je moral konečno tuđi dr. Baša^ić z barvo na dan in pokazalo se je, da se nikakor ne strinja ponolnoma s svojim tovarisem šerifom ArnaV'o-vićem, oziroma da se je, če se je strinial ž njim takrat. ko sta hodila po I^ešti in Dunaju, sedaj žt znatno poboljšah To je dokaz, da dobiva dc-klaracijska politika tuđi med Muslimani vedno več tal. Iziava dria. Savio ta bega Baša&ića, ki jo objav-lja »Hrvatski Dnevnik«, se glasi: Vcrjamem. da bi ujedinjenje iugos'o-vanskih dežel, izvzemši Srbijo in Crno goro, v okviru habsburške monarhije bilo edino racijoi.^rno re-šenje jugoslovanske^ra problema sploh in bosansko - hercegovinske-fe.*a državnepravnega vprašanja. Av-tonomiie in sabora, ki bi ne imel vsaj toliko kompetence, kolikor je ima danes hrvatski sabor, pa se Erceg-bosna, ki že toliko vekov uživa sedaj Širšo, sedaj oijo avtonomijo, ne bo dracre volje mkotnur na ljubo odrekla.« — Doktor Basagić pristavlja, da je to njegovo osobno mnetije. -ci ga ni n-k-^mur po-vedal. Iz tega Dristnvka sledi pač dovolj jasnr>, da je na Durnju in v Pešti bil še nopolnoma solid-iren s šerifom Arnavtovićem. da pa si je pod vttsom javnega mnenjr-t doma, akoravno pravi, da niti sam ne ve, kaj misl'jo v državnopravnem pogledu bosansko - herce^ovinski musliman i (kako sta potem on in Šerif Arna\-tović moel?. v Pešti in na Dunaju toteačiti volio muslimanskega naroda?«) ćelo zndevo nekoliko pre-mislil. To je dnu. Bašagiću v osta-lem samo v čast. — Ukraflnsko giharje. V »No-voje Vremja« je priobčil publicist A. Ksjunin večji članek. v kateram opisuje mogočno gibanje Ukravncev za svojo svobodo in protestuje proti slabetnerrii ođpom zač^sne vlade. Opisuje tuđi izredno vplivno vlogo, ki jo haje ijrra metropolit Šeptickij v novejšem času; dolži ga, da ni hi! le v Galiciji bojevnik Droti -cmosko-filom«, organizator ukrajinskih lc?iit marveč ^a je rudi Ukrajinslca Cen-traljna Rada ustanovljena po njegovih na^rtih in da bi ćela Ukrajina pod krinka narodne samoodiočbe prešla pod oblast — Avr>tro-Oj?rsko. Tiskovna Dlsarna dunajsVejra Ukrajin-skega Pariament^r. Združenja od-govarja na te do?ž:tvc tako: »Iz me-rodainih ukrajinskih krogov poroc a-jo, da so fzvaia^ja »Nov. Vremena« 1 rez sleherne dcianske podlace in so bila poslana v javnost le v ta na-men, da bi bilo naslikano narodno gibanje ruskih Ukrajincev kot av-strijsko spleHcarenie in bi tako n?.-hujskala rcakc*;-oTiRrne ruske kroge preti Ukrajincem in proti zača^ni vlacfi, ki je že deloma ugodila ukra- j iiriRkim narodno-avtOTiomistiskim zr:-litcvam.T Iz zeomje iziave U. P. Z. Je razvidno, da hoče ukrajinsko gibanje ostati docc'a lojalno nasnroti veliki niski zvezni ljudovladi. likra-jinska Centrcilfna Rada se ie izpopol-r',U: z zastopniki dragih narodnosti v Ukrajini in je po°t?.!a... scfežclni or-Ran državne ob'asti«. I2xia!a je tuđi nov manifest, ki se ni obmil le do u k r a j i n s k e ? a naroda kakor prvi, marveč na državljane v Ukrajini hrez razlike narodnosti. S tem so pridobliene t!*di narodnostne manjfine v Ukrasni za hođočo ukrajinsko državno mise!. O metropo!!^. rrofu Šeptyckem so dunaiski listi že ;Til?ja. m^c-°ca vel?Vr> pisali, ko je H-val še v StorbbcAmu. A'i oot':ttj je n?krat vsa utihnilo. listi nišo pisali o njem niti črkice več. kajti metropolit se je ramen ina rzemi! Berclinu in Dunajn ter odpotoval v Švico, o*d kooer ie hotel 1 ti v Italiio. Ali ta ga ni pust'*!a rreko mc;e in mptr^polit £ertyckyj ?o je ko^čno le uhral oro-t! Dunajn* kjer so mti priredili Ukrajinci s?,iajen sprejem. Drn^ri dan je bil v avdfjenc? pri cesarju. ki g:a je odli-koval z laskavim ročnim pismom in visokim redom. = Važne narsovedi. O^r^ki miri is ter Foldes ie irnel v >!a2:yba-rvu j?:ovor. v ka tereni je izjavit, da smatra nova o^rskn. vi?da v o 1 i! n o reformo zi ^vojc prvo r?n-^^o in. čc ^e čoh\ v ^cdrnjem držav^cm zbem večine. da izvede nove volitve in ustanovi nevo vladno većino. Da-tje ie mmster napoveđal. da se izpolnijo v veliki meri madžarske želje glede ogrske armadeterse izrekel proti s kl epu nagodbe za dolgo dobo, poudarjaje, da je že grof Esterhaz,y izjavit, da nagodbe za 2«> let ne predloži. Konćno ie mi-nister razpravlial še o valuti in priznat, da bo njena obnovitev silno težka. — Radovedni smo, kaj pore-ko na Dunaju glede ministrovih na-povedi o armadl in o nagodbi. i>a je oboje hud udarec za Nemce, je jasno. = Mirovna manliestaciia na Ogrsketn. Koj pu govoru, ki ga je imel cesar Viljem povodom zavzet-ja Rige, se je v Budimf>ešti ustano-vil odbor, kateremu stoji na čelu primas Czemoch. Ta odbor hoče prirediti v Budimpešti veliko mirovno manifestacijo dne 23. t. m. Ta shod bo v Narodnem muzeju in bo izrazit prepričanjc. da je čas že zrel za mirovna pokajanja in da je na pod 1 agi papeže-ve mirovne note lahao napraviti mir. Povabljeni so tndi razni klerikalni nemški voditelji in posebni zaupnik Vatikana Erz-ber^er. = Ustava na Po&kem. Na pod-, lagi dogovorov grofa Czernina in nemškega kanelerja iziđe 10. septembra razglas nemškega in avstrij-skejra cesarfa o ustavi na (prej ruskem) Poijskem. Ustanovljena bo provizorična vlada, ob-stoječa iz tri člane broječega regent-ske^a sveta, ki dotoci mimstrske^a pređsednika Kadar ta ustanovi novo vlado, razpiše morda volitve za poljski državni zbor. A gotova ustano-vitev dr.^avnega zbora še ni. ~ Pruska in Poi.fskii. Pod naslovom *Sainostojna PoljsKa« objavlia bivši nemški londonski veleposlanik knez Lichno\vski v ^Berliner Tagbl.« serzacijonalen članek. v katerem pravi m. dr.: Prusija je vzrastta, ker .je Poljska razradla, vzhodna Pruska je rckdanja poljska pokrajina. Ze la cicjstva bi nas morala cfbvarovati dcmne\ anja, da se da poljska državna misel spraviti v sklad s prusko-ncmško. S Poljaki bi se ne bilo težko sporazumeti, tcžko pa si je misliti sporazum s Poljsko. Nova razdelltev Poljske hi ne le onemTODČila mir z Rusijo, k' nam je neohodno potrehsu, temveč bi tuđi povećala naše notranje narodno-politične težave, ogro-žaia neinški temelj naše države in nas preplavila z židovskim proletarijatom. Ako se Poljska pridruži Avstriit. bi se c. in kr. monarhoa spremenila v pretežno slovansko zvezno drža/vo ali pa zvezo držav, obremanjeno. s vsepoljskim programom, ki bi gotovo ne zfcoljšal odnošaje^' z narni. Poljska državna rnls^* je postala naiopas-nejši nacrt za bodočnost Nemčije. Zato tvori poljsko vprašante za nas najvažn?jše vprašanje vojne, mnogo važnejš? ne;?o belgiisko ali al-brTiska vprr?sr?je. Kakšno razreši-tev torej zagovariamo? Gotovo SiTicm prepustiti bralcu. da ta sam u^anc. (Knez Lichno\vski stoji oči-vidno na stalisču. da bi bilo za Nem-čijo najbolje prepustiti Poljsko zopet Rusiji...) = Usiavljeii italiianski list. List »Corriere del Friuli« je i talijanska voiaška oblast ustavila, ker je pisal prcveč v pri!G£ miru. »Popelo d' Italia« piše, da je rmenieni list ti-5ikal a\'stro-oprr. armadna poroci!a z d-?belimi črk^m*. italiianska pa z rnalimi in je napada! vojno politiko Italije v vsaki številki. Iz našega vojnoi>oročevai5lcejra stana se roro- da je italijanska cenzura doslej * -ogrska poročila vedno inhibi-*i ?e^je sedaj poslužila laži, da je : ivila Tici'ubi iej časnik. — ^»Deutsche V^terlarid?sche Pji'ioi« je^Ka^ov: iftovfstranki. Te! se je ustanovila v Berolina. Načelnik' ji je vojvoda Ivan Albrebt Meklenhurg-, duša pa vpokojeni veliki admiral i si oče vojne s trodmorskimi čolni Tir-pitz. Ta oTCfanizacija je izdala proglas, v katerem pravi, da nemški državni zbor ni več izraz ljudske volje, di Nemci ne marajo miru vsled hkotes, ne^ro rfindenburfcov mir. Nova stracka ima ramen, d e 1 a t i z a nad ^jrj^-vanje vojne v zmisln nemški li aneksijonistov.* # 2e njeni rrvi olclic to kaže in osebnost Trniroviienesa admirala Tirnitza jamči za to. V zaveznišk: Pešti pa hočeio d^rronstrirati zp. mir. = Diplomatička razkritia« Tekom vojne snio deživeli že nebroj deklaracij rajzličnili državniknv in Še dosfi vec vsako-vrstni'i ir^Mi'v'ici?. pojasnftitoCih "predz^odo-%ino vojne. Nnravna je, da po-Vicu^ajo vse vojskrjoče se države odvaliti od se'ie vsako krivdo ra vojni in so trudi •/>. spraviti v svet nov materija*, ki naj porfore njih sta-liščc. Zac'nji čas je rrpet prf^lo v javnost neVai ta*-.ih razkrttii. Proces oroti bivšemu vojnemu m!r?Ftru Stinoirfir.ovu ic podal marsikako zanimivo pojasnilo. Ziasti značil, rn ic izjava generala Mihailova, ki je bil rif"':i v^ini nta^e v Pcrlinti. Ta je žq v letih I?p5f d^ ' ^ 11. noročal v Petro'-:rad, da se nnnjT.^lb Nttt'-':i r?. vo'noin da ^o v Pe-tro7^d'i /^ ie-;«r ll^i^TTirTTO. vedfi?. da ima KcirCija namen, napasti Ri:sijo. Wolffov t'rnd zavrač^ t^ trditve kot nec^no'.'ane In Donavlta s?c znano remško nro+ftrd^ev, da je ruska mobilizacija prisilila Nt. da z danskim kraljem spioh -ni mo-7£l govoriti o sporni'i vpr?.?aniih, pa2 P^ da te angieški poslanik jako srdito govori! s cesariem in sa do!:?i! naftiižjih nakiepov in spl?tk. Arteški poslanik je rekel cesar ju, daje vsak Angl ež_ prepričan.da i ma Nfiin^ č'ja r.2.-T.en. začeti vojno proti An^le^ld. Cc-.var^pise*. da je storil vse, kđr je nito mo-croče. da razženc to nezanpnost na danskem dvoru, a da svojih r.ačrtov.za zvezo ni 'meni! ker bi ?ih bili danes takoj sporočili v London. Dne 29. julija 190S je cesar sporočil carju sve je mnenje o mirovni pogodni nrd Piisjio in med Japonsko. V tem sporo-člli je rečeno: +7. ozirom na duha. ki vlada zdaj na Ruskem, bi znala nezadovoljna lindska masa žvaliti na tvoja ramena vso odgovornost za slabe posledice. vsi nsnehi pa bi se pripisovali osebnemu nasto-pu Wltteta- Izvrstno bi bilo. če bi pustil p^-slance dume glasovati o mirovni popodb-, da tako žvališ odij odločitve na debelo !n dns ruskermi narodu v ^Ufstvari .cela?. Re--ijltnt h\ bil potem !asti/> Beachta št. X Dopisnica je datirana 1. ju-r.ija 1917. Dvorazredna slovenska trgovska šola s pravico javnosti v Trstu, bolsko leto 1917/18 se prične dne 17. septembra z vpisovanjem uCcn^ev in učenk. Vpisovalo se bo dne 17. in 18. septembra od 9, do 11. dopoldnc in od 3. do 5. popoldne. Učencem se je zglasiti v spremstvu staršev, oziroma njih na-^estnikov, ali jim je pa prinesti njih pismeno dovoljenje. Nanovo vstopajoči ■lienci morajo prinesti s seboj rojstni li t, zadnje šolsko spričevalo, spričeva-Io o cenljenju koz in o očeh. Onim, ki radnje leto nišo obiskovali sole, je pri-nest! vrhutega nravnostno sprićevalo, irdano od županstva ali nolicHe. Solni-m znaš a 200 kron. ?.-?. prinravlialrri !et-rik 80 kron. V pripravlialni letnik momčio vstopiti licenci. Y\ sr* dnrolnili 13. leto. V prvi letnik se sprejmejo vsaj 14 let stari absolventje meščartskih in niž-iih srednjih šo! ter pripr^ijalrnl! teča-jev na trgovskih šolah. Glede pogoje'v za spre^em učenk v I. letnik dekliske irgovske sole kskor tuđi slede dertar-vin prispevkov. velja isto, kar je zgoraj r-menjeco za deško solo. Učenike se ne ' proščajo šolnine. S prihodnjim šolskim 1 tom se otvori tuđi II. dek'iški letnik. v nripravljalni letnik se deklice ne refemajo. Mat? zadušila svoja otrok'a in nato ^jmo sebe. V nedcljo so dobili v Trstu - ulici Jsrrski mrtve 2-Vetn.n rTvsrenijo Schiemer in niena dva fanticka. Mari-*'n. starega tri in pol leta. in rZvorena, ^tnresa 2 leti. Vsi trije so imeli vratove stisnjene z vrvicanr. rnihe na postelji so bile krvave. Kaj je bilo pravzaprav vzrok. da je mati zadušib svoja otroket \n sajno sebe. se ne ve. Bila ie v blagoslovljen em *tanju in je hotela itf dm-tfi dan v bolnišnico v porodniškf od- U-akata aa doku Korčula, ^azreb-•k?^!:orc,"pnndei!ci poročajo s Korčule v Dalmacin. da n??xu»efo tam za kno^ram koruzne meke po i- kron, za belo od 2a—30 kron. liter graha velia 12—15 K". nrnzina s 4 Lkim potrebuie na dan 40 eo 50 kro!7. Kčor nima toliko d^n-irjri ^.a poginja glađu. Čc ne priđe pravo-(fasno pomoč, bo Icieea dne na otoku, :csar slno\i se bnre katy>r levi za đo-lovino, vse mrtvo. / r Dnevne vesti. — Tretifč odfikovan, sedaj s'sre* ;mo hrabrostno svetinja, je bfl na iroiskem bojišću kadet-asprrant fanko Obla k. Odlikovanec. kf je plosno priljubljen tako mi tovarislh .^at pri mošnii, se nahaia že 15 me-^ecev neprestano na bojnem polju. — Kocenov ž!yii$n^p!s y nemŠW r?iJL- V ^K številki dunaiske raz- irj-.ne revije ^Oe.sterreich. Rlustr. ^undscbau^ z dne 7. septembra r>l7. fe obiarvtl pisatelj Fridolin Kan- * ič kratko živHenjepisno čnico o našem rojalcu-duhovniku. znamernte-mu kartografu Blažu Kocuiu. ka-*crega šoiski atlas 7e ra*x7i!>kar izšel v 42. izdaji in je že 54 let v porabi v s e h a v s t r i j s k i h srednjih * o 1. Kaučič. ki neumorno Nem^e se-"nanja z življenjem in delačanjem učenjakov slovenske k? v f, v tem .sestav!:u tuđi omenja sla\Tiega •slovenskega matematika Frana viteza M o č n ik a. čigrar nčne knjige matematičke vsebine obvladuje- o že pol ct^ietja v?;e av- ^trijske .. oočensi od -razred. dskih, pa do 8. razreda s . e c! n ii h sol. Ziv- L'enfepisu je dodana Kocenova slika ter podoba Kocenovega rojstre^a doma, pravega tipa štajersko-slo- vemke kmečke mše. Da. ne samo na "em, uq%q fiidi na znanstvenem iju smo krotki Slovenci junaki! — Umetniška razstava. V umet-niSkem paviljonu R. .1 a k o d i č a se ^tvori te dni letasnfa slovenska rnetniska razstava. katere se ude-le>i 24 razstavljaicev s 153 deli. Raz-ven starih znamcev bo zastopanih na r"? '■azstavi se nekaj mlajših. deloma ./-:■:» nađarjenfh slikarjev in kiparjev, -Ji stopijo letos prvikrat pred ob--insfvo. T)an m ura otvoritve se T ravocasno objavita. — Prlčetek šcH^kesra leta na po-nrožnem ođrlelkij IV. nrestne deške "fc. NTa pemožnem odđefku IV. -stne dc^ke šoTe Qe rrične s^Tskn |f-to 1917/18 dne 15. ser>tembra 1917 s skficanfem sv. Diiha in v ponede- sv dne 17. septembra 1917 z rednim kim poukom. Vnisavalo in spre- ^maio se bo petek dne 14. septembra •^17. od 2. do 5. popoJdne v šo?skih TTostorih v Cerkvcn: ulici št. 21. — Beguncem na zname. Ker "ntogo beguncev ugiblje, bo li kaj z c!-x>ro. vzridoščeni ;avi-xa^K da smo pre^rnanci. btvajo& T mestni občini kraninki, že danes, dne J\ septembra t. 1. prejeli to podporo za čas od 1. .ftilfja dr» ,11. avgrista, zn kar se p. n. g^. drž. posiarceni, visoki c. kr. vladi, tukaišnjermi županst-vii in Posrcdovalnici za goriške Ih-Kiitivc v Kranju, posebno pa c. kr. okr. glavarstvu v Kranju. ki se je z vso vnemo potrudilo, da smo prvi delezni toli zaželiene državne pod-pore. presrčno zahvaljujemo. — Iz važan \c drva s Kraujskega čez deželne meje je prepove-cia.no. Izvoz je dovdien le za dr\a, ki so nanieniena za vojno upra\-o, a to je treba dekazati. Kd:>r se ne bo ra\ nal po tem pređnisu. bo plačal in.0(X» K ali pa b: >est mesecev Zuprt. — PcncsreCh^ ,. ie včeraj na Hunajski cesti blizu kavarne Ćvro-V'd žena Marija PctriC, roj. Petrov-Cić. jMenda se je taka ustra^lla mimo nje drvejega se avtomobila, da ic padla vznak in s', ubila. Hitro na pomoć došli zdravnik je mogel !e konstatirati, da ie mrtva. Umri je v Rfbnlc! na Dofenjskem instalater in kleparski irtojster gosp. Josip Arko. Naše sožalje! Na mesčanski soli v Po9topd se nričr.c solsko leto v soboto dne 15. septembra t. 1. Vpisovanje učen-cev se vrši 1?.. 13. in 14. septembra. — Meščanske sole bodo bas sedaj, ko nam bo po vojski vzgoiati izobra-/en srednji stan. pridobilo obilo na svoji važnosti; posebno obrtni in tr-govski stan dobivata v mešČ^iski soli najboljšo podiago. Torej starši. ki izbirate svojim otrokom bodoči stan, ne pozabite meščans4dh sol! C. kr. samostojni gfmnazijslti razredi z nemškim ki sfover.skif-i ucnrm jezikom v Celju. Vpisova::.!: v 1. razred slovenske eimmizijc Cciju se bo vršilo 17. septembra t. i. od 8. cio 9. ure dopoldnc; vo vpbo-vantu sprejemni izpiti. — Učcnci II. do IV. razreda se bodo vpfsali 13. t. m. od 8. od 10. ure. Ponavljalni in dopolnilni izpki bodo tuđi 18. t. m. od 8. ure na prči. Poroci! se ie 26. m. m. revidert jti/ne železnice v Mariboru Ivan K i t a j z gdčno. Kristino R e b o 1 j. NaJ bi Lilo srecno! Maribor. (Kje je obljublje-n o?) Po vsej naši dezeli. v Marfboni in okolici pa šc prav posebno, so maksimalne oene sanio za to ustvarj€nc, da je prisiljen se jih držati producent, do-ćirn jih mestna objina s svojim! iavnimi prtKlajalmcaTni aprovizacijskega odbora nikdar ne pozna in jih tuđi poznala ne bode* Tako je bilo že maja raeseca potom namestnije določeno, da ima veli ati do 15. avgusta 100 kg krompirja 46 kron, od 15. avjjusta naprej p* ie — 15 kron. Do 15. avgusta so v prodajal-nicah mestne ap;ovizacijskega odbora prodaj ali krompir po 50 kron, od takrat naprej pa se prodaja po 64 kron 100 kg (ali 1 kg *■> nrodajal do 15. avgusta po 50 vin. , takrat dalje se prodaja 1 kg p~ ,,;. K]e je krivda? V tem, da se ; dajal krompir pri zdcr.i mizi groiv. Claryja že kar tri mesece, predno Je dozorel! Od 16. avgusta da-lie hi morala biti tuđi dobava moke in kruha večja. Do danes ne čutimo o tem prav nič, ali pa, če že. potem tako malo, da izgin* čisto brez sic ci u in vendar bi moraii dobivati takozvano »polrro mero«-. Tndi tukai je krivda v tem, da se je \-naprej obljubljalo nekaj, kar že ni bik) in o čemur se se prav nič ni ve-delo, kako bode končalo, ker je bilo $e v klasju in, ker so jrotovi zo^oćie pri nas fin povsod dru^e menda rudi) de-la!i pri zelenih mizsh dobro letimo, to-da brez dežjaf ki Ra je letos manjkalo malo ne ?tiri mesece. Obliubfjene^a ni danes, ?e manj pa bo došlo na zimo! Ti?}c! v Zagrebu. Policija je odredila, da rujci ne smelo v Zagrebu prebivati v hotelih cIJjc kakor tri dni in tri noči. Najemati za dl je ča^ hotelske sebe je sploh preoovedano. Kim> Kfeal. Soored za danes 11. septembra. Prvo prcdvaiartje zna-menitesra filma »Razkoinlkov , roman v štirih delih oo svetovito zna-nem rotnanu ruskeira pisatdia Do-stojevskeara: »ZioCki in kazen-. Po-!c2r te^a še cn naravni p-.^iRtck ter enodejanska burka »Lkanjcni papa«. f>a se vsakemu nnd; priijžnost, r gledati si ta ufiJmijcni umotvor *R a z k o In i k o v«, predvajal se bo ta spored do 14. septembra. Po-bližie na lepakib. Predstave kot po navadi od 4. ure dalje, zadnjn ob pol 9. uri na vrtu. Svira godba. Spored mladini ni orimeren. — Kino Ideal. Zgiibtl se ie na Liublianskem polju v blizini Šmartna dne 9. t. m. po-noči pes brak. istrijanske pasme, kratke* bele dlake z rujavimi Hsami. Ima rjava ušesa, od katerih je eno na koncu malo belo. Na vratu ima ze-lezen ovratnik. Na oredniih noj:ah zadaj se mu poznaio brazgotine, ker se je pred časom obrezal. Pes je srednje velik, leto star fn sltSi na ime Turin. Kdor gra vidi (morda pri kokih vojak ih), nai era proti dobri nagradi vjanie in sporoči na naslov: Franc Zorcc, trgovec. Dol 4, pri Ljubljani. Spominjafte su MRde6eoji križa". Aprovizaciia. -r Prodajalcl filadkotia u VI. do X. okraja se vabik>, da se zglasc za-nesljivo v sredo, dne \2. t. m. v slad-korni centrali pri Rosp. ravnatelju Lillegu radi sladkornih nakazil. + Prodala slad kori a za stranke se vrši od petka dne 14. t. ni. daije. - Oddaja krompirja. Mestna aprovizaeija bo oddajala jutri, v sre-do U. t. ni. v svojem skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti krompir po sledečem sporedu: Od 8. do 9. ure zjutraj odjernalci kruha pri Okornu, Spodnja Siska, od 9, do 10. oujernalci kruha pri Kavčiču, Spod-nja Siska, št. 185. od in. do 11. ure odjemalci kruha pri Tušariu, Spod-nja Siska, od 2. do 3. odiemalci kru-lia pri Skunicu. Spodnia Siska, štev. I99f od 3. do 4. odje:ualci kruha pri Stupici, Martinova cesta, od 4. do 5. odjemalci kruha pri Cizelju, Zalokar-jeva ulica, od 5. do 6. odiemalci kruha pri Blažiču, Martinova cesta. S seboj prinesite rodbinske izkaznice Št. 124 in 125. Stranke, ki imajo za-znamovane izkaznice z »okolico^, ne dobe krompirja. Vsika oseba dobi 3 kg. Kilogram stane 34 vin. r- Zmletje pšenice in rži. Urad za ljudsko prehrano je doiočil, da se v bodoće pšenica zmelie na 82r>^ na-niesto 11a 90rc, rž pa na Sn^c name-sto na 90rrf s cimer se bo zboljšala kakovost moke in kruha. Cene se ne zvlšajo. -r Kranjsko deželno niesto za krmi!a naznanja. da bo oddajalo na-kaznice za otrobi v sredo dne 12. septembra in sicer od številke 300 do 450. -r Prehrana. V soboto so razara vljali zastopniki kmetiistva na I »imaju o vprašanjih jrledc prehrane. Toljedclski minister grof 5ylva-Ta-rouca je izjavil, da vsled ustanovit-vc urada za prehrano nima poljedel-sko ministrstvo skoro nič več opraviti s temi vprašnnji. Kar ie še dru-gega povedal, je vse brezpomcmb-no. Kmetijski zasto»pniki so pripove-dovali. da se hudo trudijo za splošni blag^r, a treba je njihovim stvarnim zahte\ram ugoditi. Obzirno se je govorilo o razdelitvi krorrmiria; priznalo se je državi pravico, da uredi vperabo krompirja za voiaštvo in za civilno prebivalstvo. kar bo več krompirja, naj se prepusti na razpo-lagranje producentom. Tuđi o po-rrasiikanju krme se ;e srovorilo in za-tnerak) porazurnljefljez O^rsko gle-cte vprašanj o živini in o mesu. Be-sede ki besede! — Na Dun-jju se na-đaljuicjo posvretovanja zastopnikov kona-umentov. trgovine, obrtnosti in kmettjstva o prehrani. Ministrski predsednik Seidler ie izjavil, da je narnen ankete dosežen. Skoro so-rfasno je bflo priznano. da i e sistem državnepra gospodarstva z živili obraniti. Za-hteve glede premembe tega sistema se sučejfo v dveh smereh: na eni strani se naj opusti vsako polovica rstvo, na drugi strani pa naj se državno gospodarstvo še strožje izvrši. Glede blaga, ki se lahko pokvari, se je zahtevalo svobodo prometa. Vsa ta stališča je težko združiti. -f- Gospodstvo \o'ml ceniral. Pri sobotni konferenci na Dunaju zaradi prehrane je poslancc Pantz po-vcdal nekaj prav podučnega in zna-čHnega. Naznanil je namreč. d a predloži vlada poslanski zbornici zakonski nacrt, ki določa posebne kazni za delikteproti lastniniinza zlorabo ura dne oblasti in to za funkciionarfe vojnih centrai. Če si šteje vlada v dolž-nost, predložiti tak zakon, mora pač imeti iako tehtne vzrok e. Nacrt tega zakona se v iustičnem mini-strstvu rss pripra\lia in bo poleg kazni nalozil takim članom vojnih central tuđi dolžnost. da morajo jamčiti za škodo, ki jo po svoji krivdi provzročc, in plaćati odškodnino. -^ Kromplr na Osrskem. IzŠla je vKidna naredba, ki doloća zaplembo vv.ecra letos pridelanega krompirja na Ogrskem in tuđi na.ivišje cene. Mm mml • Konfiskacija Fpomenikov. Na Nerr-5kcm hodo v nafbHziem ćaMi konfiscfrnli v>e spornenikp iz brona in bakra. • Umri ic v Ovitku prof. Pragan Mel-kus, hrvatski slikar in pisatelj v 53. letu svoic starosti. Profesor Melkus je do!?a leta deloval tuđi časnlkarsko in sicer kot feljtonist in recenr^nt v »Hrvatski Obrani*. • Neireča na železnfcl. Na postali Edlitz železnice v Aspan^: sta trčila dva vlaka. Oba stroja sta bila težko poškođn-vana in mnogo i'agonov razbitih. Cnaj^t oseb )€ bilo težko ranfenih, 40 oseb pa lahko. • Krompir za ž era nj«. Na dan je r^i^lo. da je firma Mauthfier v Jedlcrseeiu pri Duiiaju dohiia ze nad t^soč vagonov krompirja, ki ?a fe porabila za kuhanje zdanja. Navaden krist.ian dobi na !4 dn! kakih 10 d'^ 20 kro'T!Dir^!:r.v in tnora ranie po tri »i štiri ure čakati, izdelovalec zdanja Mauth-ner ga r>? Hobi na stotine vagonov. • Oficiri! l?i moštvn ▼ vojnem vfetni-Stva. ^.oinn rriFii^tršfvo je dalo posredova- , oicm zunanjega ministrstva predlagati ni- ski vojni upravit na) se od 1. novembra na podJagi rnedsebojno^ti zvišajo v voinern vjetništvu nahajajočim se olicirjem deoarni prejemki in to z ozirom na draginjo. Tndi volak oni naj se prejemki zvišai< . * Me«tna čevljarna v lemešvaru. Tuđi v Temešvaru ni govoriti z obrtniki; magi-sirat se je pogajal s čevljarji, da bi se z njimi pogodil za poštene cene, a ker ni mogel nić doseći, ie ustanovil mestno čcvljar-no. Novi podpl^t' s peHmi v^ljajo zi moške M K, za ženske 9 K, za otroke 7 K. Zdaj je magistrat vzel v roke gostilničarje. * * Se en korupcilsid proces. Pr dunajskim divizijskim sudiičem se je zu-. včeraj nov proces, ki razkriva škandaloz: fioljufije, storjene s preskrbo guinija Zu vojno upravo. Obtožen je črnovojniški pra-porscak Pavcl rlock, bivši poslovodja avto-mobilne firme Benz na Dunaju, da je pod-piral in pospeševal velikanske goljufije na eiarju. Le - ta je bil o^oljuian vsai za 600.000 kron! * Kapela v Bolovcu. Velika Skodova oro/arna v Plznu namerava 180 i r t v 3 ni cksplozijsko kata«irofe postaviti v spnmiJ kapelo v Bolovcu pri Plznu. Listi vpra?.;.-jejo s primerno osornostjo: Je - li ta mili jardarska firma že kupila nove obleke tištim delavccm, ki so smrti pri eksploziji sicer utekli, a izgubili svoje obleke. In dalje vpraSajejo listi, Kaj je firma že storila za vdove in otroke tistih, ki so pri eksploziji ponesrečili. * Zopet o usaju. Zadnjič smo pojasnili, kako ogromne, uprav v nebo vpijoče dobičke nese izdelovanje podplatov. Krive so tega pać v prvi vrsti uradne cene. Vse avstrijske tovarne usnja, Čevljev itd. so obogatele, da še denarja naložiti ne irore-jo. A vzlic temu — manjka usnia. Med vojno se je število goveđi in konj v naši inonarh-il zmanjšalo za kakih 50 odstotkov, kož je bilo torej produciranih o^r^mno mnogo. Draginja usnja in podplatov je ne-znosna in se da odpraviti, če bi na odločil-nih mestih le vladala dobra volja. * Proti tajcem na Dunajn. Na Dunaju je polno beguncev iz Galicije in iz drugih kronovin. Seveda so ti begunci vsi prc-možni in nišo potrebni ter tuđi ne dobivaj« • nikakili podpor. Zdaj se je pa tuđi proti tein be^uncem začela na Dunaju v.elika gonja. Dunai^ki listi jih proglašajo za nadloco, ki oškoduie prehrano domačeta prebivalsrva. Bejruncem očitajo. da žive razkošno. da plačujeio, Če treba, tuđi najvišje cene za živila in pobero pri producentih tuđi zadnje blago. Tuđi jim listi očitajo. da se bavijo z vojnim nderuštvom. NajveČ ten besuncev je iz Galicii'j * To je ptič. V prelepem korupcijskem procesu višjega oskrbnika Leinweberja in njeeovih sokrivcev, je med drusimi zanimi-vostmi prišlo tud? na dan, da človek. ćelo Kadar je z a p r t, lahko na burzi veliko zasluži. Med obtcženci ?e tuđi oficija! Kodes. Pri njem so našli 440.000 kron. Finančna prokuratura ie pa izračunala, da je Kodes ogolfufal vojaški erar za okroglo 600.000 K. Kodes je tej trditvi u^ovarjal hi med drugim rudi povedal, da je tedaj, ko je bil pod c. kr. ključem zaprt isral na borti in zaslužil 130.000 kron. Ta Kodes — ta je pa ptič! * To je dohodek! Budimpeštanski to-vaniar Manfred Weiss je bil že pred 15 leti talro velik gospod, da se je o njem javno pisak): »Vojni miniater je sicer prvi v svojem mitristrstvu. a še vcjjo besedo ima Manfred \Veis.« Z zalaganjem armade z vsakovT^tmmi potreb§činami se je tore« Manfred Weiss že doigo bavil in raravno /e, da je porabil sedanjo vojno za kar naj-lzdatnejše izicorisčanje »konjunkture«. Listi poročajo, da so ran za lansko leto predpi-sali davka od vojnesa dobička 34 m i 1 i j o-n o v kron. Samo davka od dobička. Če so mu zaračunali od izkazanega dobička ce-lih 30 odstotkov. potem je znesel Manfreda W«lssa zaslužek v enem samem letu 102 mitijona kron. Ker je pa Manfred Weiss bistra glava, je čisto gotovo zrsal račune in izkaze tako prirediti, đa ni oškodovan. Saj zna še vsakovrstae dnije stvari. * Aprovizacfit na CcSketn. Na Ce-5kem je hudo. da>i je to rajbosatejSa av-strljska dežela. Časopisi «;o pred kratkim poročali o nemirih. ki so vsled pomanikania živil nastali na Ceškem, zlasfi v Pragi. O tem piše češki ^Narod«: Nemski profesor dr. Kafka je oblekel suknjo ogorčenja in Sel na namesrnBr\-o. GosprJ namestrik, ki ga nedavno za nemirov r.ji glađu v Pra-gi ni bilo doma, ie spreiel teea gospoda z izbrano Ijubeznivostjo. Gospod Kafka se je pritoževal, da so nemski okraji v kraiie-stvn Č-eškem nengodneje preživljanu ne^o če§kl in da to navdaia ncmško ljudstvo / ogorčenostjo. To da je plačilo za njega vzorno vedenle? . . . Gospod namestnik Je obliubll. da odpravi neprimernosti in po-skrbi za ponravo razmer. Zcled truečesa nem&kejca okraja je Trutnov. Bilo je tam takn hudo. da je moral biti naglo poslan ce-sarski kurir, da bi se na lastne oči prepru črsT. nakar ie priSla brž v 20 varonih moka. Čudno, da se pri rsej bedi nKM'ejo z okolice Trutnova razpošiljati polni zaboji ranfh krompirjev in bele moke. Dva sta prišla nedavno v Prago za nems^kega konzula. 2ali-bog Je vsebino zabojev ovadil neki zavid-nik. Ali kijub temu se ta žhrila izroče gospodu konzulu kot pozdrav iz izgladovanega nemškega okraja. * Korupcljski procesi na Đunajo, ki se zadnje čaše kar vrste, so lep dokaz, kake cnile razmere so se razvile v državi pod gospodstvom nem$kih strank. Tako se vrši pred divizijskim sodi>Iem na Dunaju velik proces proti komisi.ionarju Juliju Brucku. $c ob času balkanske vojne, ko je bil avstrij-ski vojni minister slavni gospod Auffenberg. je bil lulij Brtick že politično - kupcijskl mešetar. Naše voino ministrstvo je namreČ tedaj prodalo Juliju Briicku pnške in ta ie potem te puške prodal Brlgariii. Seveda je sploh puške dobil v ta namen. Komisijo-naria Briicka ie \T>eljala v vojno ministr-stvo polkovnikova vdova Helena Cziffra. ki je začetkom vojne, hoteč mnogo zaslužiti, ^oskuslla podknpiti sopro?o vse intendance v vojnem ministrstvu, <;ospo .Tnrzebekovo. Oosna Cziffra ie za ta poskus podkimlienja prišla pod c. kr. ključ. Zdaj je ta talentirani Julii BrOck s ćelo vrsto somišlienikov ob-tožen velikih goliufij vsake vrste. Obfalu-icmo prav iskreno, da nam je vsled pomanjkanja prostora in papirja nemogoče. priob-čifi obširnejši izvod iz peročil o tej obrav-mvi. Ljudic bi kar strmeli, ko bi spoznali, kake goliufiic so se zgodile. Nič manjša ni senzactia. ki io vzbuja proces proti voja-skemu oskrbniku Lcinweberju in tovarišem. Zopet sroliufija nad coljufijo, ena drznejša in nesramnejša od drucre. Človeku se kar te>j-j ieže. če ta okrečila čita in pomisli, da fc na rni strani na ^totisoče ljudi dalo življenje in zdravje za domovino, da prena?a na milijone liudi najhujša trpljenia in naj-večje pomanjkanje, nekateri -izvoJjenci« pa kradejo ia *oUufrravitelja dr-žavnega pravdništva Grloviča zoper Edvarda Prosečkuj zavolio draženja \r navzočnosti opravitelja drzavnega pravdništva Orloviča. po danas dognani glavni razpravi do pi9©«!!©^! obtožitelja na vporabo zakona raz-sodila v oda^tnosti oi>toženca v zmislu J$ 459 k. p. r.. tako: Edvard Prosečkuj. 61 let star, ro-jen v Krapini, pristojen v SamoSor, r. k., oženjen, trgovec v Samoboru in v Breganskem selu, nekaznovan, ic kriv prestoplci draženja po § 18. §t. l,ccs.' ukaza od 21. avgusta 1916, št 261 d. z., storjenega s tem, da le v: ztmi 1916/1917. do aprila 1917. v svoji fr-lijalki v Bre^ansk^m vrhu tržil feč-menovo in proseno kaio — r kg ro 4 krone, zahteval torej v izrablianin izrednih, po vojnem stanju provzro-čenih razirter, za neobhodno potrebno stvar očitno čezir;erno ceno, In se obsođi: po § 18. št. 1 cit. ukaza z vporabo dolocbe § 261. k. z. na 400 K deoar-ne kazni, v slučaju neizterljivosti pe. v 14 dni zapora in po 5 .>89 k. p. r. v plačilo stroškov kazenske^a posto-panja in izvrši tve kami. V zmisln določbe § 23 cft. ees. ukaza so ima obsodba na stroške Hdvarda Prosečknj objaviti v fistih: »Slovenski Narod«. »Slovenec« in -Dolenjskc Novice« in nabiti na ob-činsko desko v občini Velika Dolina. Kostanlevica, 20. junija, 1917. Luznar trt. p. f rgevski pobočnik galanterijske stroke, vežč slovenskega, nem-Skepa in hrvaSkecra ieziVa, !5ča nrlmerao slnibo t LJubltaai ali okolici, po mož-rtosti oskrba, a p'ača po dogovoru. Cenjene ponudbe pod „St- 3Ot7l! na upr. »SI. Nar.« Trgovina ali gostilna ozir. kako malo podjetje z nekoliko po-sestvom na Kraniskem a!i Spod. Stajerskem so ieli kttvitl evenfk menfatl« Ponudbe pod ,Boiaii 3059* na upravn. »SIoV. Nar.« 3059 Velika isbera rofavic in rc&novrstnih parfemov Stran 4.__________________________________ .SLOVENSKi NAKQD\ dne li. septembra 1917. 207. štev. Rudolf Bodenmdller Splošni zavod za uniformiranje, Ljubljana. == Jzfeiovaaje nni/onn, unifonnskUi oprmnih refi ta dvflrih oMek. ■ Rudolf Boden mflller ■V Pr*da «• dtfero ekranjea : KLAVIR. : Peizre se ▼ Mvfclfaal mi Karlovskl eaetl št. iOj I. Mvslr. pop. cd L—3. are. Mir— gesptd iiie meMcvsno meječno sobo v srcđttH mestn. Pismene ponućbe pod „Mirni gospo* 3t55« na upr. »Si. Nar.« •Ćopi se I«pa mogofce s vto opreme vrecl. Por.udfce na upravu. »S!ov. Nar.« pod .kupi 3054" T054 Energičen 3043 nadzor r<"i se iSČe« Znanje nemščine se zahu*v.< — Fonudbe z življ-njepisom, propis spričeval, plačilnimi zaht~vami je oa sloviti na svtn&. te sre^rns laž •ne lftfja, (L i o, i, f litiji-_________ Izdelovalci kiša (jesiha) pristne^a, zdravega ii sad ja za odjem na debelo, se prosiio, naj svoje na- skwe pošljej" na upravn. »Slov Naroda« pod „KH MSa«. 305« EKSladenič vo^Sčine prost ilfe ft u lb« sa sluga, sodavi2ar|a, hlapta h keajam. .Mop tako,. Ponudbe pod M. K. št IM, Idi-i i«. ______________3062______________ t&T Proda se • stsdro ■•t, tim (eseaeki m**kl plaAĆ, Metak , itt-regniran'* (sa *•*), damski fafcet, garnitura za spalnftee (2 zgornji odeji za posteljo in ena za mizo) ze!. barve. Naslov se izv? v upravi »Slov. Naroda«. Zasfopniki , ki so dob(£vpe!jani v mdustriatnih krogih, pri Speciterjih, iekarn3rjih, drogtstih, rudni-k;h, poljedeljskih zadru^ab in veleposest- nikihf dobe koristonosno zas:op?tvo v ke- mični tovarni Bwajea Pellak, Krl Vtso- fridl, Praga, Jaav mann nlica JU St, Gelko. 2^57 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naša predraga soproga, mati, sestra, svakinja in teta, gospa Mariju Petrič mi. Petroučič danes po dolgi težki bolezni, previđena z sv. zakramenti ob */t 12 uri dopoldne v 54. letu svoje starosti preminula. Pogreb predrage rajnke bode v sredo ob 5. ori popol-dne iz hiŠe žalosti Dunajska c. 15 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 10. septembra 1917. flatdoJg Potr}!, soprog. — Atteta, Min ka, Dntfelf, otroci. Ivanka Arfco roj. PotoifHk naznania v lastnem fn v fmerm svojfh otrok fteflie, Ive, Jofkota in Vftme vsem so rodu ikom, pij-jgleljem in znancem, da je njen is.-creno ljubljeni soprog, odnosno oče, brat, stric i- t. d. gospod Initalalei, kleparslti moj »tor etc. v petek dne 7. t m. ob 4. uri pop. previđen s sv. zakramenti po đolgi hi muCni bolezni mirno v Gospodu raspal. Pogreb prediagega rajncega se je vršfl ▼ neddjo 9. septembra ob 5, mi popokfrie na tuka??Tije pokopafi^Ce. Sv. maže zaduSnfce se bođo brale v župni cerkvi v Ribnki. RIBNICA, dne 10. septembra 1917. ža*»)oti osteli. UffOwHi3l SZaUkA Tovarniško mizarstvo na prodaj. Pira kranjaka mizarska zaimga v St VWn nad LJui>*?^9 proda sroje tovssri:;^^ mlz^s^o podjetj«. Tovarna stoji poleg kolodvora Vižmarfe, }e t dobrem stanju in je opremljena a stroji za obdelovanje lesa Gunihia moč: paroi stroj in elektromotor. Na razpolago so oblima skladišča. snšimca 2a les, centralna kurjar*, eiektri^jia razavetljava m vodovod. Podjetje je snano daleč izren Kranjskega, zktsti v Primorju, Dahnacifi in Bosni. Prodajni pokoji in nadaljna pojasnila se dobe v zadroini piitroi Re«ni kupci naj pošljejo svoje ponnđbe pismeno do 15. oktobra 1917 X aa rJtfev m&t+%*. 2961 domaćega sadjevoa iz . ^tTJe Farstenfelđ ima odnati St«r«, Cfll|s, aiMlsfca euti it 12 Kupee mora im«ii la^tno po»odo. Polovko kupne cene naprtj, ostanek po povzetju. 3056 Meblirano stcnounnle s2 sobami >n kuhinjo, ■• lice • 15. s«p- teaibraM. Ponudbe se proiijo oddati pod *lt*len t L$BbIiaBl 306$« rm upravn. »Sk>v. Naroda- 3068 Vojaški daijnogled (Zeiss ali Goerz) 15Č6 ćastnlk. TaWoi4n}er>onudbe Rimska cesta 61. 5, pri ti. desno. ,wo ~G©STTLNS~ z lepimi prostori v «Natodnem domu« v Sl> v. Gradcu, se da f nafem x 1. okto-brotHv Xatanč.iej*a pojasnila se zvedo pri Joief Drnčkov!£a, trgovcu v Slov. Gradcu. 3007 licem pošteno, zanesljivo v^eo hinjo k dvema oiroiunna. Prednost imajo deklice iz bo'j§e rodbine z lepim vedenjem in Iju- beznijo do otrok 3046 Kie, pove upravništvo »Slov. Naroda«. stare, rabljene -n nove vseh vrst iri od pa cike iz nlute leupuje A. Kofattp Karlin 496, Praga. — Nakupovalci se Jščeio. 3066 Ule se za takojšnjl vstcp vofašllne prost srednjih tet, samostojen, kateri se razume na vinorejo in kletarstvo in kateri bi tuđi nadzoroval ce!o ekonomijo. Reflektira se le na starejSo moč z večletno prakso. Posebno se opozarjajo na to mesto begunci % južrvih kraiev. 3030 Naslor pove upravni5tvo *Slov. Naroda«. oa)SuNvflflk wi viaiai MisviOfla avHvaOuLi Pri O3teb«k)9tl od starosti hi 2efod€nlh tež-kočah ;e « vrna destiliran star konjak že stolet^a 2nano preizku*eno okrepčilo. 12 Imi atar^gm v 4 polHtr»kih stekl«nica>i poit)em franko za 48 K, mlaj*«ga 3 letn^ga, čudovito borečine toiaJeče vdrgavalno sredstvo zorer trganje v ndlh, 4 poilitrske stekle-nice 40 K- Vino od 56 J^rov naprej, beH rizifng in rdeči bur^under a Hter K 4.20. Benedikt HerM, TelepoaestBlk, graščlna GoHie pri Konjlcatr, Štajersku. JOot>re britve in APflRflTI ZA STRIŽBUE LAS. I. a brftev iz srebrnstaga jekla K 3, 4, 5 ; varnostni brtvski aparati ponikljarri K 3, 5 ; KE znam ka ,P«rfekt" z 6 klhramf, j mk K 12, 15, 20; Dvorene re- i KM zervne kline tucat K4'50,5.6. 1 « ^5 Prima aparati za striženje las j 9, 11, 12 K. Premena doraHc- ^^ na ali denar nazaj. PošfTJa po ^^ c. in kr. dvorni založnik, I E | £«■ Konred. izrozrta trrđka, ' ! JP \ Most »1. 1«67, (Brfii) Cefto. i m 1 Olavtrf katalog vsakoimir gratis j W I in franko. j Jrt C Ifl i II afl UZslU J BI U pleskarski in likarski rnojster Ljubljana, Rimska c 16. se priporoča cenjenemu občinstvu za via v to stroko spadajoča dela Jamčim da dHarm s^mo s prtetnim firnežem. S^l^tea In l«taa postreib*. te,;----a. 4g>n=iE5i&.l.. -3 i ZagoteT^am Vas, da priporočam ; Va5 ! VUNOME creme vsem svojim znancem. Je to izvrstno isredstvo za ohianitev polti, i stojeće v vsakem oziru mnogo nad dragimi franeoskimi proizvodi, kojih u&m4k ni niti od daleč tnk*wy kakor-2en re creme »Vinomet, ko#l je kljub svoji izvrstni kakovosti zslo po ceni. : i ! Jladra Conbo^a ! članica »Nar. ttodal. v Pragi«. j izdeHije: fca*oratorl| Hera, Fraaja- I ▼riovloe, Balek. «L SS, teL «443. ' ! Veliki lonček 3 K, srednji K 1 50, za posKušnjo 60 vin. — Pošilja se po pošti proti vposlatvi z«a«ka z dodatkom 60 vinarjev za porto. Zal^»a v 1.;