V 30 dneh 30 številk
4	strani ob ponedeljkih In dnevih po prazniku
6 strani ob delavnikih
5	strani ob nedeljah
za borih
12 dinarjev mesečno
nudi v Sloveniji samo
„GLAS NARODA*7
ara
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1
GLAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2107. Celje, Prešernova 6/1
NARODA
Današnja številka vsebuje:
Ljubljana v jeseni
Pozdravljeni, Jadranski stražarji!
Spored svečanosti kongresa JS
Vesti iz Italije
Jugoslovanski tekstilni uvoz
O notranji ureditvi banovinske samouprave
St. 127 Izhaja vsak dan	V Ljllhl^RDl V CGtftßkj dllG 5. SCptßlnbrä 1935 Rokopisov ne vračamo Leto I
Liubliana v jeseni
Naša vsakoletna velesejmska gospodarska revija si iz leta v leto ustvarja čvrstejšo tradicijo. Pozna jo Evropa in ves mednarodni svet; in kdor ve, kako težko in s kolikimi napori si majhen narod pribori v mednarodnem svetu ime in veljavo, ta utegne šele pravilno oceniti vrednost te naše gospodarsko - propagandne institucije. Raznolika in drobna gospodarska in socialna struktura slovenskega življenja nujno zahteva od vseh naših produktivnih panog še prav posebno podjetnost in marljivost. Drobno gospodarsko življenje dobi svoj pomen in silo razmaha šele z notranjo konsolidacijo in tesno povezanostjo' vseh udov našega gospodarstva, zakaj le tako notranje gospodarsko povezani in spojeni udi gele ustvarijo silno skupnost, ki si z intenzivno in solidno propagando more utreti pota čez domače meje v mednarodni Svet, na mednarodno tržišče. V sedanji dobi gospodarske avtarkije, ko se v mednarodnem svetu organizirajo močne in zaokrožene gospodarske edinice, je pot na mednarodni trg združena z nenavadnimi napori. Mimo tega pa na zunanjem trgu odločujoče vpliva poleg solidnosti in kvalitete produkta predvsem cena, ki v veliki meri zavisi od samega načina produkcije. Da je naša produkcija v mnogočem zaostala, da je način produkcije drag in v nekaterih panogah nenapreden, to je znano. Prav zato pa je tem težje orati cesto v gospodarski mednarodni svet. Polagoma gre, tujina postaja pozorna na naše produkte, in pri uspehih, ki smo jih dosegli, ima svoj delež tudi naša vsakoletna velesejmska gospodarska revija.
Kakor nam služi ta gospodarska revija v odlični meri pri prizadevanju, da se kar najbolj uveljavimo na mednarodnem trgu, tako ne smemo prezreti njenega velikega pomena za notranji domač trg. Naše doma-ee notranje tržišče je še pomankljivo ure-jeno, majka mu povezanosti, smotrenosti, organizacije in naglice. Vse to so naloge raznih ustanov in nasplošno naše gospodarske politike. Toda kljub temu je treba poudariti velik pomen naše velesejmske gospodarske revije pri ureditvi notranjega trga, predvsem v propagandnem oziru, ko doma seznanja domačega konzumenta s Proizvodi in izdelki domačega in tujega Producenta. Realne kupčije in pospešen konzuiu je seveda neizbežna posledica take smotrene gospodarske propagande.
Danes se bodo spet odprla vrata naše Pajvečje in najučinkovitejše gospodarske izvije. — »Ljubljana v jeseni«, ki ji daje prav posebno obeležje in pomen- »Jadranska razstava«. V teh težkih gospodarskih dneh, ko se tako kmet kot delavec,
’ obrtnik in trgovec in skratka vse gospodarske panoge trdo borijo za svoj obstoj, je' ta naša gospodarska revija obenem naš yelik gospodarski optimizem. Pravtako pa le kolektivna podoba naše gospodarske skupnosti in podjetnosti, naše kmetske, delavnosti in naporov. To je podoba poveza-hosti vseh naših gospodarskih in produktivnih sil, ki na tej gospodarski reviji ma-Pifestirajo svojo življenjsko silo in kolektiv slovenskega gospodarskega življenja, ki ho-Jje rasti, napredovati in se razvijati; skratka je podoba naše gospodarske rasti in žilavosti, naše gospodarske borbenosti. Upa-k je, da bo v bodoče posvetila še več polarnosti naši temeljni panogi gospodarstva :	kmetijstvu, da bo tako revija našega go-
spodarskega kolektiva še popolnejša.
spremembe v nemški diplomatski službi
(tlERLIN, 4. septembra. DNB poroča; Za snovan v. dosedanji
j ■•i-.Ki
l®jbka v Ankari je imenovan v. Keller, zn
V
v Bukarešti pa v. Steller.
po-po-poslanik v
japonski armadi še vedno vre
^stavka vojnega ministra sprejeta
' ksir/^blN, 4 sept ONB poroča iz Tokia: Vse je 8,0 priredili izredne izdaje s poročilom, da V0j esar sprejel ostavko generala Hajašija kot hoL e§a ministra in ga imenoval za člana vr-- ta ;'e5oa vojaškega sveta. Listi tudi poročajo, ItavT I)0,!p!san odlok o imenovanju generala “Sime za vojnega ministra.
Dan informacij vi Ženevi
Malprel fa/ita.
potem iavna seia
čl. 11 pakta DN
London, 4. septembra. W. Današnji »Times« piše o današnjem izrednem sestanku sveta DN in poudarja usodni značaj te seje; list se sprašuje, ali se Evropa zadosti zaveda tega, da bo morala danes izbirati med načelom mirne ureditve sporov, kolektivne varnosti in arbitraže, in med urejanjem mednarodnih sporov z orožjem.
Člankar pravi dalje, da DN ta trenutek še ne more sklepati o sankcijah, ker v
Ženeva, 4. septembra. W. Po kratki tajni seji se je začela ob 16.30 po vsem svetu z ogromno nestrpnostjo pričakovana javna seja sveta DN. Predsedoval ji je argentinski poslanik v Bernu Ruis Quinas, ki je najprvo sporočil, da je razsodiščni odbor za ugotovitev spora pri Ualualu sprejel soglasen sklep in da ga bo v najkrajšem času sporočil vsem državm, članicam DN.
Predsednik je nato izjavil, da je svet DN na zdnjem sestanku sklenil proučiti itali-jansko-abesinske odnošaje kot celoto. Pred-no pa preidemo na to točko, je dejal predsednik, moramo slišati poročilo ministra Edena o konferenci treh zapadnih držav.
Del svoje izjave ö poteku pogajanj v treh, je minister Eden sestavil v dogovoru s fran cosko vlado. V tem poročilu je navedeno, da sta Velika Britanija in Francija predlagale, naj bi Velika Britanija, Italija in Francija sodelovale pri izgradnji Abesinije pod okriljem DN. Eden je nato izjavil, da bo Velika Britanija storila vse, kar bo v njenih močeh, da omogoči mirno rešitev.
Zaradi ljubega miru...
Nova senzacija v oetmleiski
aferi

Ameriška družba se &vs&owedu§a vsem dobljenim ugodnostim
Salomonska razsodba arbitražne komisije — Pred Aloisiievim ekspozeiem — Level ie optimist — Eden se posvetuje z Baklwinom
Potek iavne seje
Vzhodni Afriki še ni prišlo do sovražnosti. Toda obstoji čl. 11 pakta, ki zahteva izredne korake sveta DN že tedaj, če vojna nevarnost šele grozi. Pariz in London si še nista edina v tem, ali naj se izvajajo vsa pravna sredstva, s katerimi razpolaga DN za zaščito miru, in v katerem obsegu.
Člankar zaključuje, da nobeni zasebni kupčijski interesi ne bodo imeli in ne morejo imeti vpliva na politiko britanske vlade.
Velika Britanija je pripravljena prevzeti svoj del odgovornosti. Nato je Eden izjavil, da ni niti govora o kakšnem političnem ali gospodarskem sporu med Veliko Britanijo in posebnimi interesi Italije. Velika Britanija se v Km primeru ne postavlja v bran za svoje interese, marveč nastopa samo kot članica DN.
Laval
Nato je govoril predsednik francoske vlade Pierre Laval. Omenil je, da želi tudi "’-ancija ostati v mejah pakta DN. V na-F prot ju z Edenom, ki o tem ni storil niti najmanjše navedbe, je Laval opozoril na izjave italijanskega delegata, H jih bo ta storil glede pritožb Italije proti Abesiniji.
Aloisi
Naslednji govornik je bil predstavnik Italije, poslanik baron Aloisi, kateri je dal daljšo izjavo, v kateri pojasnjuje spomenico, ki jo Italija izroča DN.
sveta DN
Pariz, 4. septembra.Havas poroča iz Ženeve: Včerajšnji diplomatski dan je bil v glavnem dan informacij. Laval in Eden sta nadaljevala razgovore, ki sta jih predvčerajšnjim začela. Doznava se, da bosta oba predložila svetu svoje poročilo o razgovorih na pariški konferenci treh in onih po diplomatski poti. Edenovo poročilo bo zelo kratko; navedel bo brez komentarja predloge, ki jih je svoj čas podal v Rimu. Obe poročili pa bosta edini v tem, da se londonsko in pariško stališče v italijansko-abesinskem sporu le malo razlikujeta. Obe vladi navdaja ista želja po ohranitvi miru in po tem, da se v paktu DN najde temelj za spravljivo ureditev. Eden in Laval sta tudi razpravljala o vprašanju, po katerem postopku bi se najboljše dalo priti k temu cilju. Razen tega sta iskala obliko, kako naj bi se predlogi, ki v Parizu niso obrodili uspeha, mogli z večjimi nadami na uspeh ponoviti.
Eden je odpotoval v Aix-les-Bains, da porača Baldwinu o francoskih dispozicijah za današnje razgovore.
Po Reuterjevem poročilu iz Ženeve je ozračje slej ko prej motno. Baron Aloisi je imel danes sestanek z Lavalom. Kolikor se je moglo doznati, ni Italija prav nič izpre-menila svojega stališča. Značilo je tudi, da uradno demantirajo, da bi se bila baron Aloisi in angleški premier Baldwin snoči sestala v Aix-les-Bains.
Sestanek med Lavalom in Aloisi jem je bil zelo kratek. Italijanski zastopnik ni dal Lavalu nikakih novih informacij po poslednjem Mussolinijevem govoru. Aloisi je samo potrdil italijansko namero, da poda z dokumenti podkrepljen ekspoze o italijanskem stališču.
Verjetno je, da se bo velika debata začela šele z objavo arbitražne razsodbe P o liti s a v komisiji za pomiritev in arbitražo.
Po poročilu Havasa italijanski politični krogi ne pripisujejo tej razsodbi nikakega pomena in pravijo, da ne bo prav nič vplivala na potek debate v Ženevi in tudi ne na razmerje med Italijo in Abesinijo.
Laval: „Vse za mir in za pakt!((
Snoči je odpotoval k Baldwinu v Aix-les-Bains Eden. Ostal je pri njemu na večerji. V Ženevi mislijo, da je angleški premier dal Edenu koristne nasvete za nadalnje razgovore. Navzlic temu pa v krogih DN zelo dvomijo v uspeh pogajanj.
Uradno francosko stališče je najboljše razvidno iz tele kratke Lavalove izjave: »Vse za mir in za pakt!«
V	splošnem sodijo, da bo Laval v bistvu podpiral angleško poročilo, ker na francoski strani uvidevajo, da angleška vlada nima nobene zveze z Rickettovo petrolejsko koncesijo. Dopisniku pariškega »Excel-siora« je Laval izjavil med drugim: »Verujem v sporazum, če se bodo prizadete stranke vzdržale vsake žaljive polemike, ki bi škodila miru in objektivnosti razprave.«
Tajna seja...
Javna seja sveta DN bo šele danes popoldne. Pred tem se bo vršila ob 16. tajna seja. Tako so na skupni konferenci določili Laval, Eden in baron Aloisi.
V	_ krogih DN mislijo, da bo debata o itahjansko-abesinskem sporu trajala več dni m da ni prav verjetno, da bi bilo v tej zadevi ze ta teden pričakovati odločitev.
Salomonska razsodba
Snoči se je zvedelo za približno vsebino razsodbe arbitražne komisije, ki jo je Po-litis že predložil svetu DN. Razsodba se salomonsko izogiblje vprašnja krivde zaradi ualualskega incidenta in ne nastopa niti proti Italiji niti proti Abesiniji. V zvezi s tem sodijo, da je zdaj izključitev Abesinije popolnoma nemogoča, ker bi zanjo ne bilo nobene osnove. V nekaterih optimističnih krogih mislijo zato, da bo zdaj morebiti Italija vendarle pristala na kompromisne predloge, ki jih je izdelal Laval.
Današnje javne seje pričakujejo vsi z ve-. liko radovednostjo, ker bo po Edenovem in Politisovem poročilu verjetno že danes podal Aloisi izjavo, ki bo odločilna za nadaljnji potek pogajanj.
Pariz, 4. sept. Ha vas poroča iz Washingtona: Zastoonika družbe »Standard Oil Co of New-york« Walter, predsednik upravnega odbora, in podpredsednik Dundas sta obvestila zunanjega ministra Corbella Hulla o petrolejski koncesiji v Abesiniji. Izjavila sta, da je abesinska koncesija last omenjene družbe in z njo zvezane »Vacuum Oil Co.« Nominalni lastnik koncesije je novoustanovljena družba »Afričan Exploration and Development Corporation«.
Pri razgovoru z omenjenima odličnima zastopnikoma petrolejske industrije je zunanji minister Hull izjavil, da bi stvar s to koncesijo mogla povzročiti resne mednarodne zapletljaje in da ni pretirano reči, da bi mogla ta koncesija postati nevarna za svetovni mir.
Walter in Dundas sta nato stopila v zvezo s svojimi poslovnimi prijatelji in po razgovorih z njimi sporočila zunanjemu ministru, da so pripravljeni odreči se tej koncesiji in sporočiti abesinski vladi, da se odpovedo dobljenim ugodnostim.
BUDIMPEŠTA, 4. sept. w. Po zaupnih poročilih namerava madjarska vlada na današnjem sestanku sveta DN predložiti spomenico o ma-djarski vojaški enakopravnosti. 0 tem vprašanju je imela posvete z avstrijsko vlado, da bi mogli obe vladi nastopiti enotno. Avstrijska vlada naj bi danes istočasno izročila podobno spomenico o vojaški enakopravnosti avstrijske republike.
Končna odločitev madjarske vlade bo odvisna od stališča avstrijske vlade.
Obenem s temi posveti se med Avstrijo in Madjarsko vodijo razgovori glede skupnega sestanka obeh predsednikov vlad, ki naj bi sle-
Zunanji minister Hull je takoj nato brezžično obvestil o tem predsednika Roosevelta. Predsednik je poblastil ministra, da sporoči prižel eti in osebam, da ga je njihov sklep, da se o ’ povedo koncesiji, zelo razveselil, češ, da bi V vprašanje utegnilo popolnoma skaliti razgovore, ki se pravkar vodijo v Ženevi.
USA si želi samo miru ...
Berlin, 4. sept. DNB poroča iz Washingtona: Zunanji minister Hull je včeraj izjavil poročevalcem listov, da vprašanje petrolejske koncesije v Abesiniji, naj se razvije kakorkoli, ne bo moglo vplivati na politiko ameriške vlade v italijansko-abesinskem sporu. USA si želi samo miru.
Uradno poročilo
Addis-Abeba, 4. sept. Reuter poroča, da je abesinska vlada prejela uradno poročilo ameriške vlade o sklepu ameriških koncesijonarjev, da razveljavijo pogodbo o petrolejski koncesiji.
Madjarska vlada zahteva vojaško enakopravnost
dil sestanku obeh zunanjih ministrov na Blatnem jezeru. Če pa bi nastale v tem pogledu ovire, bi se ponovno sestala samo zunanja mi-ministra obeh držav. Domnevajo, da je ta sestanek avstrijskih in madjarskih državnikov v zvezi z blejskimi sklepi stalnega sveta držav Male antante in s francosko-italijanskim načriom ix>-donavskega pakta, za katerega se posebno Madjarska nič kaj ne navdušuje. Odločnost, ki so jo v tem vprašanju pokazale države male antante je v madjarskih krogih povzročila umljivo neorientiranost, ki jih zdaj sili k novim posvetom z avstrijskimi državniki, da ne bi Madjarska oetala v svojem stališču izolirana.
Spet Madjarska
ReakeiiM Budimpešte na
sklene MA
Politižni utrinki
Tolmačenje programa JRZ
»Zajednica«, glasilo JRZ za Savsko banovino prinaša tolmačenje programa JRZ in pravi med drugim tudi to-le:
JRZ je nastala kot neobhodna potreba našega naroda. Ljudstvo pristopa v stranko brez velikih shodov in brez obljub. Kar nas pa še prav posebno veseli je dejstvo, da je hrvatski del našega naroda z istim navdušenjem sprejel osnovanje JRZ, kakor so to storili Slovenci in Srbi. Ta eno-dušnost je dokaz, da bo JRZ igrala veliko vlogo v bodočnosti. V razvoju naše države pa tudi večjo, kakor so mislili ustanovitelji. Ustanovitev JRZ ni rezultat opore na orožnike, niti je spodbuda prišla s strani oblasti. Vlada je posebno poudarila, da prepoveduje vmešavanje oblastnih organov v organizacije JRZ. Tako mora tudi biti v demokratični in parlamentarni državi.
Organiziranje JRZ
Minister za šume in rude g. Jankovič se je vrnil s svojega potovanja po Primorju in Liki, kjer je v različnih krajih imel politične sestanke. Takoj po svojem prihodu v Beograd je minister pose til številne narodne poslance, ki se nudijo v Beogradu. Pri ministru Jankoviču je bil na obisku tudi minister za poljedeljstvo g. Svetozar Stankovič, za njim pa tudi minister za prosveto g. Stošovič in minister brez portfelja g. dr. Behmen.
Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi imajo te konference namen določiti smernice in tehniško delo za organizacije JRS. Pri teh posetih se tudi proučavajo poročila iz vse države o organizaciji stranke. Ugotovljeno je, da so poročila povoljna in da so že v mnogih srezih izvršena vsa pripravljalna dela za definitivno imenovanje strankinih odborov.
Takoj po povratku predsednika vlade se pričakuje tudi prihod Ace Stanojeviča v Beograd in bi se potem takoj sestala ekse-kutiva (Aca Stanojevič, dr. Milan Stoja-dinovič, dr. Anton Korošec in dr. Spaho), ki bo definitivno izdelala načrt za organiziranje JRS po vsej državi.
Hrvatsko vprašanje
Beograjski »Narod«, glasilo g. Ljube Da-vidoviča prinaša v svoji zadnji številki uvodnik z naslovom »Hrvatsko vprašanje«. Med drugim poudarja avtor, da Hrvatsko vprašanje obstoji, ker je to izpričalo milijon volilcev 5. maja. če pa to vprašanje obstoji, potem, nadaljuje pisec, je jasno, da se ga mora rešiti in to ne mimo ali celo proti Hrvatom. Hrvati so se zedinili danes vsi na eni črti brez ozira na podeželje ali mesto in tudi brez ozira na stanovsko pripadnost. Med njimi in razdvojenosti v ocenjevanju današnjih političnih prilik. Oni so se združili, da bi ohranili svojo narodno zavest. Članek V nadaljnem konstatira, da imajo demokrati in zemljorad-niki enake poglede na hrvatsko vprašanje. Obča želja naroda je, da med obema skupinama pride do kar najožjega sodelovanja, do zemljoradniško-demokratske zajednice. Razumljivo je — pravi člankar —, da bi taka zajednica odgovarjala željam hrvatskega kmečkega ljudstva, ki vidi v zbiranju kmetskih in demokratskih srbijanskih sil v zajednico, jamstvo za hitro in zadovoljivo rešitev vseh gospodarskih in socialnih vprašanj.
Ne smemo končno pozabiti, da je za reševanje hrvatskega vprašanja potrebna močna hrvatska stranka, kajti taka edi-nica bi imela polno legitimacijo, da govori in dela v imenu Hrvatov, članek zaključuje z opominom, da če bi se tudi v bodoče poskušalo Hrvate uporabljati za dekoracijo in bi v današnji narodni skupščini prišlo do zakona o banovinskih samoupravah, bodo nastopili novi nesporazumi, od katerih bo imela škodo samo država.
Đr. Dragoljub Jovanovič o novih politienšh zakonih
V	zvezi z izdelavo osnutkov novih političnih zakonov je dr. Dragoljub Jovanovič izjavil med drugim tudi to-le:
Dr. Maček zahteva volilni sistem, ki je bil v veljavi 1. 1927., to je po okrožjih. S tem v glavnem soglašajo tudi ostali zastopniki združene opozicije. Osebno sem pristaš velikih političnih formacij, ki prepletajo vso državo in izhajajo iz razrednih in stanovskih pokretov. Kot korekturo parlamentarizma, ki se je preživel, je treba v parlament prepeljati gotov odstotek zastopnikov najprej manjših, pozneje tudi večjih gospodarskih in kulturnih organizacij. To pa zahteva vsaj pokrajinske, če ne vsedržavne liste, najmanj pa večja volilna okrožja. S tem v zvezi smatram, da skupščina ne more biti več kraj, kjer se odigrava politično življenje naroda, kakor je to bilo poprej. Trenotno se lahko uvede volilni zakon, na podlagi katerega so se izvršile volitve 1. 1927.
V	nadaljnem je dr, Dragoljub Jovanovič poudaril, da zahteva popolno svobodo tiska, zborovanj in dogovorov, želim — je zaključil — da bi današnja Jugoslavija bila ravno taka, kakor predvojna Srbija in da odigra na slovanskem Balkanu in v vsem Podonavju slično vlogo, ki jo^ je Srbija odigrala ob koncu XIX. in v začetku XX. stoletja.
Jugoslovanski pokret
Kakor smo že včeraj poročali so se na Hvaru nadaljevala pohorska posvetovanja politikov JNS. Hvarska konferenca je trajala 2. in 3. septembra. O tem je bil izdan ta-le komunike;
Kot nadaljevanje pohsrske akcije so se
Po političnih počitnicah
T
Živahno politično sibanie v
Beogradu Danes bo vežina narodnih
poslancev v prestolici — Sese in sestanki vseh skupin — Nov nacionalni blok s programom 6. ianuaria
Beograd, 4. sept. b. Že v teku jutrišnjega bodo vsi narodni poslanci v Beogradu. S tem se bo znatno poživila politična situacija. Posamezni poslanski klubi in posamezne skupine bodo izkoristile bivanje poslancev v Beogradu, da bodo sklicale seje in sestanke, na katerih se bo reševalo o stališču, ki naj ga zavzamejo napram posameznim političnim vprašanjem, ki se zadnje dni pojavljajo na dnevnem redu. Serija teh sestankov se započne s konferenco enega dela demokratskih poslancev na čelu z ministrom prosvete g. Borivojem štoševieem. Druga sku-vina bivših demokratov je danes popoldne kon-ferirala z bivšim ministrom za šume in rude Ignjatom Stefanovičem. Na tej konferenci so bili danes popoldne prisotni poslanci: Kösta Kumanudi, Žika Rafajlovic, Milivoj šerič, dr. Aleksander Milovič, Milivoj Rafajlovič, g. Bori-savljevič. Momčilo Sofič, Miladin VIčikovič, Še-kija Kurtovič, Dušan Spasojevič, Milovan Lazarevič, Aleksander Stankovič, Velja Ačimovič, dr. Joca Gcorgijevič, dr. Ačimovič, Velimir Jovič, Milenko Glišič, Rado Jovičič, Dušan Miloševič, Novica Popovič in Milan Badjak. Svojo odsotnost so opravičili poslanci Stevan Simič, Voja Nenadič, dr. Dragan Krulovič, Luka Miju-škovič in Krsta Čolaković.
Veliko zanimanje vlada tudi za sejo širšega odbora JNS, ki je sklicana za soboto v prostorih senatorskega kluba JNS. Prvaki te stranke so imeli že pred nekoliko dnevi prijateljski sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da se vsa aktualna vprašanja, v prvi vrsti pa vprašanje aktivnega dela med narodom predloži širšemu forumu, ki se sestane v senatorskem klubu JNS in v klubu narodnih poslancev, ki so ostali verni svoji stranki. Kakšno je razpoloženje v vodstvu stranke, je bilo izraženo na prejšnjem sestanku in bo gotovo prišlo do obnovitve strankinega dela. Predsednik stranke g. Nikola Uzunovič je v razgovoru s časnikarji dejal, da stranka ni prenehala z delom in da je njena neaktivnost pri poslednjih volitvah pomenila vse kaj drugega, kakor likvidacijo stranke. Bila je to trenutna abstinenca, podobna tisti, kakor so jo izvajale opozicionalne stranke že več let. V zvezi s sestankom vodilnih osebnosti JNS kroži v javnosti, zlasti pa v političnih krogih verzija, da se dela na ustvaritvi novega nacionalnega bloka, ki bo imel program šesto-januarskega režima. Tu kroži vest, da bo v tem bloku tudi g. Bogoljub Jevtič s svojimi poslanci iz Jugoslovanskega kluba. .
Ministri se tudi vra-eaio v @restoiho
Beograd, 4. septembra, b. Minister za javna dela Miloš Bobič in minister za trgovino in industrijo g. Milan Vrbanič sta se danes vrnila v Beograd.
Priprave za proslavo rojstnega dne N j. Vel. kralja v prestolici
Beograd, 4. sept. b. V Beogradu se že vrše velike svečanostne priprave za rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Na dan 6. septembra bo na Banjici velika revija vsega našega vojaštva ►in mornarice. Poleg tega bo formirana na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja po vsem Beogradu svečana parada. Pri njej bodo sodelovale ne samo vojaške čete, ampak tudi ves narod in organizacije.
Zahvala belgijskega poslanika ministru dr. Korošcu
Beograd, 4. septembra, b. Zastopnik predsednika ministrskega sveta in ministra zunanjih zadev g. dr. Anton Korošec je dobil ob priliki svečane službe v beograjski katoliški župni cerkvi za pokojno belgijsko kraljico Astrido od grofa Rompiere de Vichany, belgijskega opolnomočenega ministra in poslanika v Beogradu pismo, v katerem se mu najprisrčneje zahvaljuje za izkazano sožalje ob nenadomestljivi izgubi belgijske kraljice.
Ustanovitev višje šole za telesno vzgojo
Beograd, 4. septembra, b. že nekoliko mesecev se bavi ministrstvo za telesno vzgojo naroda s problemom ustanovitve višje šole za telesno vzgojo. Pripravljalna dela so v glavnem sedaj končana, vendar pa šola dosedaj ni mogla biti ustanovljena, ker je manjkalo potrebno zemljišče. Sedaj je ta težava premagana in Jugoslavija bo kmalu imela svojo višjo šolo za telesno zgojo.
Napredovanja in namestitve
Beograd, 4. septembra, b. Napredoval je za šumarskega svetnika v 6. pol. skup. pri banski upravi v Nišu inž. Milko Lončar, za šumarskega svetnika 5. pol. skup. in šefa gozdne uprave v Kranjski gori pa inž. Bogomir Šinkovec, za šumarskega svetnika 5. skup. in šefa gozdne uprave v Deliblatu inž. Janko Grajžar.
inž. Janko Grajžar. Postavljen je pri strojnem oddelku generalne direkcije drž. železnic za pomožnega oficiala v 10. skup. g. Just Boštjančič in za viš. pristava pri sreskem načelstvu v Djakovu v 7. skupini je napredoval Stanko Roje, višji pristav pri sreskem načelstvu v perušičkem srezu.
jugoslovenski nacionalisti zbrali na Hvaru in soglasno potrdili pohorsko resolucijo kot programsko osnovo za nadaljne zbiranje jugoslovenskih nacionalistov vse države v edinstveni jugoslovenski nacionalni pokret. Proglas sarajevskih nacionalistov z dne 7. avgusta se potrjuje, ker je zasnovan na istih načelih, kakor pohorska resolucija. V stvarni diskusiji o položaju v državi je hvarska konferenca soglasno izpričala svoja mišljenja napram JRZ in naprak akciji združene opozicije. Glede organizacijskega dela pripadnikov JNS se komunike omejuje samo na akcijo zbiranja vseh Jugoslove-nov v edinstveni jugoslovenski pokret.
Izogibajmo se v govoru in pisavi tujih izrazov!
Velik shod opozicije Šabcu
Beograd, 4. septembra, b. Koncem tega meseca bo velik shod združene opozicije v šabcu. Na tem shodu bosta poleg ostalih govorila tudi prvaka združene opozicije Ljuba Davidovič in Joca Jovanovič.
Stoiadinoviievo bivanie - v Parizu
PARIZ, 4. sept. AA. Predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minieter dr. Milan Stojadi-novič je danes priredil v hotelu »Crion« intimno kosilo. Prisostvovale so mu ugledne jugoslovanske osebnosti, ki se zdaj nahajajo v Parizu. Poleg jugoslovanskega poslanika v Parizu dr. Božidarja Puriča so se kosila udeležili tudi jugoslovanski poslanik v Budimpešti dr. Aleksander Vukčevič, odpravnik poslov v Londonu dr. Pavle Karovič, narodni poslanec Miloje Sukič, poslaniški tajnik v Parizu Milan Stevanovič, jugoslovanski vojaški odposlanec v Parizu general Marko Mihajlovič, ravnatelj Agencije Avale v Parizu dr. Svetislav Petrovič in kabinetna šefa dr. Dragan Protič in Gasič.
Odlikovanje naših diplomatov v Parizu
Pariz, 4. sept. AA. V zvezi z obiskom predsednika jugoslovanske vlade dr. Milana Stoja-dinoviča v Parizu, je predsednik francoske republike odlikoval jugoslovanskega poslanika v Parizu dr. Božidara Puriča z redom častne legije, kabinetnega šefa jugoslovanskega zunanjega ministrstva Dragana Protiča z redom častne legije četrte stopnje.
PARiZ, 4. sept. AA. Predsednik francoske republike Albert Lebrun je odlikoval tudi svetnika kr. jugoslovanskega poslaništva v Parizu Milana Stevanoviča z redom častne legije 4 stopnje; z istim redom pete stopnje pa sta odlikovana uradnika centralnega pre&biroja v Parizu Borivoje Mirkovič in Ivan Markovič.
Stresa in Mala antanta
PARIZ, 4. sept. AA. Bivši minister Charles Dumont objavlja v »Agence Economique et Fi-nanciere« članek o razgovorih med dr. Stojadi-novičem in La valom in pravi med drugim:
»Ministrska predsednika Stojadinovič in Laval sta včeraj razpravljala več ur. Kdor pozna oba, ni nobena indiskrecija, če povemo, da je ta izmenjava misli veljala skupnosti interesov Francije, Jugoslavije. Češkoslovaške in Romunije, prav tako pa tudi Italije in Velike Britanije. Stresa in Mala antanta morata ostati neomajni kakor dva združena stebra Društva narodov.
Minister štošović s prijatelji vstopi v JRZ
BEOGRAD, 4. sept. AA. Dnes je prosvetni minister Dobrivoje Stošovič prejel poročilo narodnega poslanca za bratovski srez, ki se glasi:
Na današnji konferenci, sklicani zaradi posveta s prebivalstvom glede ustanovitve jugoslovanske radikalne zajednice, so sklenili, da se vstopi v jugoslovansko radikalno zajednico, dokler bo ta varovala zapuščino viteškega kralja Zedini-telja in program na načelu narodnih in državnih potreb.
Načelništvo Sokolske župe Ljubljana sporoča, da se vršijo v nedeljo 8. t. m. župne tekme v posebnih panogah. Tekmovalci, tekmovalke in sodniški zbor morajo biti zbrani in pripravljeni za tekmo ob 8'45 na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Zdravo!
Vremenska napoved
Novi Sad: Prevladovalo bo oblačno, ozračje se bo ohladilo na večjem severnem delu, kjer bo mestoma tudi deževalo. Možne so nevihte. Jasno bo na južnem delu države.
Dunaj: Pretežno oblačno in deževno. Hladneje.
Opozorilo
Akcijski odbor za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. opozarja vsa društva in organizacije, da se proslava kraljevega rojstnega dne ne vrši samo v četrtek zvečer s svečano povorko, ampak da je prireditev Jadranske Straže na Kongresnem trgu dne 6. septembra dopoldne zvezana s proslavo prej ta večer, zato se pozivajo vsa ona društva, ki bodo sodelovala pri bakljadi na prej ta večer, da se udeleže tudi proslave naslednjega dne na Kongresnem trgu, kakor tudi svečanega obhoda ob pol enajstih dopoldne po mestu. — Za Akcijski odbor za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. dr. Ravnihar Vladimir s. r. predsednik.
Mornarski zbor v Liubliani
Mornarski zbor v Ljubljani bo v nedeljo 8. | septembra ob 17. uri (ne ob 15) v dvorani 1 Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cešti.
Na zboru, ki je javen in dostopen vsakomur, bodo govorili predsednik Mornarske sekcije JS v Ljubljani dr. Hlavaty Robert o pomorski ideologiji, podpredsednik sekcije doktor Sovdat Miroslav o stanju našega pomorstva, predsednik zagrebške sekcije g. kap. Crni6 Rudolf o jugoslovenski trgovski mornarici in tajnik kluba kapetanov trgovske mornarice na Sušaku kap. Kurtini Marko o socijalni zaščiti naših pomorščakov.
Zbora se bodo bržkone udeležili tudi vpoko-jeni admirali naše vojne mornarice Priča Dra- . gotin, Wickerhauser Mavre in Stankovič Nikola. Vso našo javnost vabimo, da se tega mornarskega zbora, ki je prvi te vrste v naši državi, gotovo udeleži. Le z moralno podporo vse javnosti bo mogoče tudi oni stotini naših rojakov, ki so našli kos kruha na ladjah naše trgovske mornarice.
Poklonitev železni-cariev na Oplencu
Jugoslovanski železničar, ki je ob tragični izgubi nesmrtnega kralja Aleksandra I. kot njegova peta armada najtežje občutil udarec usode, se je že tisti hip zavedal, koliko je izgubil z Njim, ki je bil temu stanu vedno oče in največji dobrotnik.
Radi tega je bila bol nad Njegovo izgubo ravno za železničarja tem težja, ker so nenadoma ostali brez svojega največjega zaščit’ nika.
železničarji, ki so bili vedno požrtvovalni delavci pri konsolidaciji razmer in učvrstitvi temelja naše države, katere je polagal baš po- | kojni kralj Aleksander, so začeli takoj ob Njegovi prerani smrti razmišljati, na kak način bi se oddolžili Njegovemu spominu. S to mislijo se je posebno bavilo Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, ! ki se je pod centralnim vodstvom udeležilo že ; poklonitve na Oplencu.
Tudi člani Oblastnega odbora narodnih železničarjev v Ljubljani so se bavili s to mislijo, niso je pa izvedli takoj ob početku, ker se je hotelo in tudi izvedlo s strani same direkcije potovanje vseh železničarjev Dravske s banovine, katerih je bilo nad 1000, poklonitve na Oplencu. Radi tega je Udruženje jugoslo- j vanskih narodnih železničarjev svoj čas odlo- j .žilo izvedbo te zamisli, ki jo pa uresničuje sedaj, skoraj ob priliki obletnice prerane smrti j blagopokojnega kralja.
Dne 6. septembra t. 1. odide iz ljubljanske j direkcije nad 100 članov Udruženja jugoslo- j vanskih narodnih železničarjev in brodarjev na Oplenac, da se poklonijo senci Viteškega kralja-mučenika, ter da pomolijo nad grobom junaka jugoslovankega naroda, nad grobom prerano umrlega dobrotnika in očeta našega stanu.
Odhod članstva je iz Ljubljane 6. septem-' bra t. 1 z brzovlakom ob 20. uri, povratek P3 dne 8. septembra z brzovlakom ob 9.37 uri.
Sprejem v Oražnov, diiaški dom
Tudi v zimskem semestru šolskega le,a 1935-36 dobi večje število revnih akademikov tukajšnje univerze brezplačno kosilo v akademskem kolegij«, odnosno v Javni kuhinji pri Delavski zbornici. V prvi vrsti bi prišli pri tem oni akademiki v poštev ki bi zaradi pomanjkanja prostorov ne mogli biti sprejeti v dom, vendar pa prosto stanovanje ne izključuje brezplačnega obeda, če so gmotne razmere dotic-nega akademika zelo neugodne. Prednost imajo v vsem medicinci in nezakonsko rojeni. Za obe ugodnosti (brezplačno stanovanje in obed) se prosi v eni prošnji in sicer na predpisanem obrazcu, ki se dobi proti odškodnini Din 1'— pri hišniku h-Rostoharju Ivanu v Wolfovi ulici štev. 12-Kdor želi, da se mu pošlie tiskovina po pošti, nai priloži za pošiljko potrebne znamke. Na obrazcih prošenj so natisnjen^ vsa potrebna navodila glede sestave ozi' roma izpolnitve, glede potrdil in dokumentov, ki morajo biti prošnji priloženi. Ne-kolkovane prošnje naj bodo naslovljene na-Upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza).
Opozarjamo pa, da se bodo vpošteval® samo prošnje, napisane na prednisasb” tiskovinah, ki bodo pravilno in točno navodilih izpolnjene, opremljene s potreb' nimi dokumenti in predložene ustanovil* upravi vsaj do vključno 3. oktobra t. : Nezadostno frankiranih poštnih nošilik. bodo vsebovale predmetne pro m j e ah padajoče dokumente uprava O. D. D. bode sprejemala.
Vesti iz Italije
trst fe dal državi prvega ministra
Dosedanji podtajnik v ministrstvu javnih del g. Giuseppe Cobolli-Gigli je s kraljevim ukazom imenovan za ministra lavnih del in vod.	^	.__
Trst in tržaški fašisti so sprejeli to imenovanje s posebno radostjo, ker je tržaško mesto s tem doletela prvič čast, da šteje v vrstah svojih rojakov tudi enega mi-
nigfcra
Novi minister je bil rojen v Trstu 1. 1892. in tu dovršil mestno gimnazijo »Dante Alighieri«. Potem je študiral politehniko v Milanu in v Turinu. V svetovni vojni se je bojeval kot dobrovoljce v italijanskih, vr-stah Kot vnet iredentist je pisal o neod-rešenih nokrajinah mnogo pod imenom Giulio Itälico, po vojni je izdal prvi italijanski kažipot po Julijski Krajini, že v početkih fašizma 1. 1922. je vstopil v njegove vrste. Že tedaj je ustanovil Delavsko stavbno zadrugo. V službi je bil pri civilnem tehničnem uradu v Trstu. Od 1. 1927. do 1930. je bil pokrajinski fašistični tajnik v Trstu, po presledku dveh let pa je postal predsednik tržaških mestnih podjetij, plinarne, elektrarne in vodovoda. V aprilu 1933 je bil izvoljen v rimski parlament, obenem pa je bii postavljen za komisarja in nato za generalnega ravnatelja tržaškega tramvajskega podjetja. Kmalu pa ga le vlada pozvala, da v novem korporacijskem redu zastopa vodovodno industrijo v sindikalni korporaciji za vode. 24. januarja 1935 je postal podtajnik v ministrstvu za javna dela in. odtod mu je na lestvici ostal samo še en klin, da je sedaj postal minister.
V	njegovem zloženem priimku Cobolli-G’gli se razodeva dvoie: slovansko pokoljenje in spomin na dobrovoljstvo v svetovni vojni. Zato mu je tudi uspelo med prvimi, da je v interesu fašistične stranke navezal že v prvih povojnih letih marsikateri stik med Trstom in njegovim slovanskim zaledjem, in povezal podeželje s Trstom.
V	dobo njegovega političnega tajnikova-nja spada zatrtje slovanskega časopisja v Jniiiski Krajini.
IV. nepiološki kongres v Trstu
Od 4. do 7. t. m. je v Trstu velik nepio-loški kongres v palači Assicurazioni Generali na Trgu svobode pod pokroviteljstvom nacionalnega udruženja materinstva in de-tinstva. Nepiološki? No, da, nepios je grška beseda, ki pomeni:	detinski. Kongres je
zamišljen kot sestanek zdravniških in znanstvenih avtoritet iz vse države. Na njem se bodo obravnavali problemi iz raznih znanstvenih področij, ki se tičejo^ de-tinstva, kakor umrljivost novorojenčkov, otroške bolezni, eksperimentalna psihologija deteta in drugi. Sledil bo obisk raznih tržaških zavodov in ustanov, posvečenih otroškemu zdravju in otroški vzgoji, resolucije, volitve in izlet v Istro. Med predavatelji so tudi inozemci.
Nepiologija v svojem današnjem širokem pojmovanju je mlada stroka, ki se je razvila iz pediatrije ali otroškega zdravstva, predvsem v Ameriki in v romanskih deželah. Njena važnost je postala očita zlasti v povojni dobi. Prvi kongres je bil v Rimu 1. 1918., potem .so sledili razni kongresi pod raznimi imeni v Trstu, S. Sebastianu v Španiji, y n,iu de Janeiru. Buenos Airesu in Montevideu. Neniologija kot vseobsegajoča veda o dojenčku pa je nastala šele v zadnjih desetih letih in leta 1930, je bila v Italiji ustanovljeno oficialno Italijansko nepiološko društvo s predsednikom dr. Ernestom Cacacejem iz Napolija na čelu.
—o—
Smrtna nezgoda z avtomobilom. V ponedeljek 2. t. m. je na voglu ulice Torre Bianca in Korza podrl tovorni avtomobil na tla ISletnega Albina Pertota iz Barkovelj. Med mnogimi telesnimi poškodbami je bila velika rana na lobanji za mladega nesrečneža usodna. Izdihnil je v bolnišnici še čez eno uro. Avtomobilist je aretiran.
Velika vročina. Navajeni smo, da s septembrom nastopi hladnejše vreme. Letos je vremenski koledar nekoliko prevrnjen. V nedeljo je bila v Trstu toplina 31 stopinj Celzija, torej vročina iz prvih dni avgusta.
Trgovsko sindikalno udruženje obvešča trgovce, ki med tednom ne bi mogli zapuščati svojih trgovskih poslov, da jim je na razpolago v svojih uradnih prostorih v Gorici s svojim posebnim urnikom: ob sobotah od 15.30 do 18. in ob nedeljah od 9. do 11. ure.
Radio
Četrtek, 5. septembra.
Ljubljana: 10.00 prenos otvoritve ljubljanskega velesejma, 11.00 prenos promenadnega kon-oeria vojaške godbe, 12.00 reproducirana glasba, 12.45 vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila, spored, 13.15 odlomki iz zvočnih filmov (plošče), 14.00 vreme, borza, 18.00 Magistri so delali, da boste vsi plesali, 18.40 slovenščina za Slovence (dr. Kolarič), 19.00 čas, vreme, porasla, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, ^9()0 prenos iz Beograda, 22.00 čas, poročila, köred, 22.15 koncert radijskega orkestra.
Magreb: 20.00 koncertni večer, prenos iz Beo-^rada, 22.00 poročila, vreme in napoved pro-Srama.
Beograd: 20.00 orkestralni koncert orkestra .'raljeve garde, 22.00 čas, poročila, 22.15 prenos JI restavraci je, 23. reproducirana glasba.
čitajte in razširjajte
»Glas naroda«!
Dr, O. Pirkmajer, predsednik Obl. odbora J. S. v Ljubljani
Pozdravljeni Jadranski stražarii!
Bela Ljubljana, kulturno in gospodarsko središče Slovencev, po razdalji, po težnjah in čustvih Jadranu najbližja izmed treh prestolnic, sprejema danes in prihodnje dni mile, drage goste iz vseh delov naše domovine.
Prvič se zbirajo v Ljubljani pod simbolom v morje potopljenega buzdovana kraljeviča Marka združeni javni delavci iz vse države h kongresu Jadranske straže, da kot predstavniki enega največjih in najvažnejših nacionalih društev ter edine po-morsko-propagandne organizacije v Jugoslaviji pregledajo svoje dosedanje delo in začrtajo nove programatične smernice za bodočo akcijo.
Jadranska straža, idejna čuvarica našega morja, zasejana pred 12 leti, je v tej dobi vzrastla v mogočno drevo. S ponosom lahko ugotovimo, da je našla zlasti med Slovenci ugodna tla, mnogo vnetih negovalcev, navdušenih pristašev ter vernih prijateljev. Zlasti slovenska mladina se je
v poslednjih letih zbrala v mogočno armado mladih jadranskih stražarjev, ki zbrana pod svojimi številnimi praporji koraka pred vsemi ostalimi mladinskimi organizacijami. In prav je tako! Slovenci in morje so neločljivo združeni. Brez solnčnega Jadrana za našo mladino ni zdravja in ne sreče; v Jadranskem morju in v mislih na našo kri bo zajemala mladina svojo moč ter razvijala svoje sile, da bo jaka in sposobna za veliko prihodnjost. — In kadar gre za srečo naše mladine, smo složni in pri delu vsi -— ne poznamo razlik — vsi kot en moz zagrabimo in vsi vztrajamo, dokler ne dosežemo ciljev.
Zato to enotno svečano lice nase bele Ljubljane. Kakor nevesta, ki sprejema svojega izvoljenca, se je okinčala, da se pokaže v najlepši zunanjosti. Ali to ni samo zunanjost. Ljubljana ima dušo, ima srce, ki v vsej toploti bije ter navdušenja utriplje v pozdrav milim gostom, jugoslovanskim jadranskim stražarjem.
Sprejmite naš iskren pozdrav in naše najboljše želje, da bo kongresno delo blagoslovljeno in uspešno. Naj nas jadransko slavje v Ljubljani, kraljev dar zastave in laskavo priznanje našega Naj višjega Pokrovitelja, veličastna razstava »Naš Jadran«, revija naših pomladkov ter njih ognjevitost za visoke cilje JS in neomahlji-va privrženost do našega Kralja utrdi v našem hotenju ter krepi v naših naporih, da bomo pomlajeni z naj lepšimi nadami ter prerojeni v trdni zavesti storili vse, da razgibljemo za našo idejo poslednjo vasico, da bo v vesoljnemu jugoslovanskemu narodu zazorelo prepričanje o bitnosti našega morja in njegovi nacionalni,_ gospodarski in kulturni važnosti za našo zemljo. Takrat klic Slovencev po zvezi z jugoslovanskim Jadranom ne bo samo zahteva Jadranske Straže v Ljubljani, temveč odločen postulat vsega jugoslovanskega naroda. V tej želji pozdravljeni jadranski stražarji!
Spored svečanosti
O pisarnah ljubljanskega oblastnega in kra-javnega odbora JS v palači Ljubljanske kreditne banke niti ne govorimo. Saj itak vemo, da že vse leto pripravljajo vse podrobnosti za čim lepši uspeh kongresa JS. Tudi o pripravah odbora za razstavo. »Naš Jadran« na velesejmu ni treba več pisati, ker o njej čitamo vsak dan v listih, vendar pa moramo ugotoviti, da si mora ljubeznivi stričko Marjanovič vsak dan krajšati pas, toliko ima skrbi in dela. Glavni kongresni odbor JS rešeta in pretresa ter seje na magistratu pod vodstvom predsednika magistralnega direktorja g. Jančigaja in njegovega štaba vse podrobnosti, kar bomo videli na cesti in na prireditvah ter poslušali na družabnih večerih in drugih prireditvah. Že nad teden dni postavljajo po mestu drogove, danes pa vise že tudi zastave, da vodje dekoracije, učenca mojstra Plečnika g. ing. arh. Mihevca sploh ni več domov. K vsem tem odborom in odsekom se je pa na povabilo mestnega župana g. dr. Ravniharja pridružil še akcijski odbor za proslavo rojstnega dne Nj.Vel. kralja Peha IL, ki dela roko v roki za čim najveličastnejšo manifestacijo.
Prvič, odkar je tlakovan, je Kongresni trg spet okrašen z zastavami za rojstni dan našega kralja pokrovitelja JS. Vsi načrti za dekoracijo mesta so izdelani pod vodstvom mojstra Plečnika. Posebno slikovit je okvir Kongresnega trga proti zeleni Zvezdi, kjer že stoji dolga vrsta visokih poševnih rdečih drogov z zastavami, kakor bi se priklanjale pred novo zastavo JS, ki jo je poklonil sam kralj. Na sredi roba Zvezde je postavljena tribuna, kjer bo oltar, saj bo jutri sam knezoškof g. dr. Rožman opravil zahvalne molitve za kralja in blagoslovil novo zastavo ljubljanskega oblastnega odbora JS. Štirje visoki rdeči jambori s trobojnicami stoje ob vhodu na Vegovo ulico, kakor vitki stebri in je med njimi najlepši pogled na Napoleonov spomenik, ki bo drevi razsvetljen z reflektorji. Kandelabri na Kongresnem trgu so med seboj na ladijski način zvezani z nizi praporcev JS Venec drogov z zastavami stoji že tudi pred univerzo. Najdragocenejši okras Kongresnega trga je pa spomenik sv. Trojice. Njegov visoki steber je ves pokrit z malimi lovorjevimi venci, ki imajo pentlje v narodnih barvah, večji levorjevi venci krase njegov podstavek, a tudi drugi deli znamenja so povdarjeni z agavami in palmami te.r gir-landami, zlasti pa z nizi praporcev JS. Pred tribuno bodo stoli za častne goste, za njimi pa skupine delegatov JS, oficirjev in narodnih noš, še dalje za temi skupinami pred hišami pa vojaška godba, godba »Sloge« in druge godbe, cerkveni pevci ter pevci Hubadove župe in pa seveda pevci podmladka JS. Množica na trgu bo pred spomenikom sv. Trojice slikovito zaključena s sokolstvom in gasilci, pred univerzo pa z uniformiranimi skavti. Afnbulance samaritanov Rdečega križa bodo na oglih univerze v Gosposki in Vegovi ulici, v Bahovčevi lekarni in ob Novakovi trgovini ter za tribuno v Zvezdi, nadalje v kinu Matici ter v uršulinskem samostanu, razen tega bo pa Rogaška Slatina brezplačno delila svojo okrep-čujočo slatino, ki jo drugače prodaja v korist JS.
Na mestnem trgu
Bogato dekorirana je tudi skupina Robbovega vodnjaka z lovorjevimi venčki in zelenjem, drevi bo pa razsvetljen z reflektorji. Pred portalom mestne hiše stoje ogromne palme, na pročelju bo pa bleščal žareč napis: Živel kralj Peter II. Čarobno bo pa delovalo starodavno, s starimi sgrafiti okrašeno magistralno dvorišče, ki je že vse v zelenju in cvetju, drevi bo pa razsvetljeno z reflektorji.
Tudi po Masarykovi cesti vihrajo zastave na visokih drogovih, posebno bogato sta pa okrašena izhoda glavnega kolodvora. Na Gradu pred drevjem stoji deset visokih jamborov, da se zastave čudovito odražajo od zelenja, drevi bo pa grad seveda razsvetljen z reflektorji, kakor tudi nunska cerkev. Na pobočju grajskega hriba bo žareči napis: »Čuvajmo naše morje!« Vsi poskusi razsvetljave so se sijajno obnesli.
Okna hiš so okrašena s praporci JS in tudi velike trobojnice nosijo emblem JS. Že ves teden delajo tudi člani Društva izložbenih aranžerjev ter so ustvarili v izložbenih oknih prave umetnine v poveličanje JS, mnogo pa čitamo tudi zahtev zveze z morjem.
Svečanosti
se prično že danes v četrtek ob 10. z otvoritvijo velesejma in razstave »Naš Jadran«, ob 17. je pa na glavnem kolodvoru sprejem delegatov JS. Po sprejemu, ki naj se ga udeleži članstvo
JS, narodne noše in občinstvo, bo velik sprevod z železničarsko godbo »Slogo« po Miklošičevi cesti, Kralja Petra trgu, Tavčarjevi ulici, Tyr-ševi in Gosposvetski cesti na velesejem. Okrasite okna z zastavicami JS! Ob 18. naznani mestu in okolici z grada 21 topovskih strelov, da se pričenjajo proslave kraljevega rojstnega dne. Ob 18.12 in z drugimi vlaki ponoči pridejo podmladki iz vse države, jutri ob 8.40 se s posebnim vlakom pripeljejo podmladkarji iz Maribora in zelene Štajerske, ob 9.27 pa iz Zagreba. Občinstvo naj sprejme in pozdravi tudi podmladke, saj je otroška duša hvaležna za vsako pozornost. Nabavite si kongresne znake pri damah po ulicah, ker brez znaka jutri ni dovoljen vstop na Kongresni trg k slavnosti, a člani JS naj si omislijo jutri rokavne znake.
Ob 19.30 drevi bo slavnostna baklada v proslavo kraljevega rojstnega dne. Društva se zbe-ro ob 19. na Kongresnem trgu ter se razvijejo z vojaško godbo in godbama Sokola I. in »Sloge« v sprevod, ki koraka po Vegovi ulici in Rimski ter Bleiweisovi cesti mimo Banske palače po Aleksandrovi cesti, Prešernovi ulici in čez Marijin trg po Stritarjevi ulici pred magistrat, kjer bo govoril mestni župan g. dr. Ravnihar, godba Sloge zaigra državno himno, a združeni pevci Hubadove župe in Pevske zveze zapojo pod vodstvom g. Prelovca himno »Hej Slovani.« Ker ognjemet drevi odpade in bo šele v soboto zvečer na telovadišču Ljubljanskega Sokola ob velesejmu, bo pred magistratom tudi razhod, ne pa pred Narodnim domom. Sprevoda se udeleže vsa ljubljanska društva v krojih in v civilu ter z zastavami.
Na kraljev rojstni dan
bo jutri ob 9. v stolnici slovesna pontifikalna maša za kralja, vendar brez zahvalne pesmi, ker bodo to peli pri slavnosti na Kongresnem trgu. V pravoslavni kapeli bo svečana služba božja ob 7.30, v evangeljski cerkvi pa ob 10., obenem bo od 7. do 9.30 tudi velika vojaška parada vseh edinic na Taboru. Med 9.45 in 10. položi glavni odbor JS z delegati iz vse države na spomenik Kralja Petra I. venec. Polaganja naj se udeležijo člani JS in občinstvo.
Proslava na Kongresnem trgu
se prične ob 10.30. Knezoškof dr. Rožman celebrira svečani Tedeum za kralja, a podmlad-karji ter vse zbrano občinstvo poje staro Heyd-novo zahvalnieo »Hvala hod’ Gospod Bogu«. Nato zapojejo združeni pevski zbori Hubadove župe in Pevske zveze »Ti, ki si nas ustvaril«, nakar knezoškof blagoslovi kraljevo zastavo ljubljanskega oblastnega odbora JS in več pra-porjev Podmladka, odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II. pa izroči zastavo predsedniku Oblastnega odbora, oziroma zastavonoši g. Janezu Brileju. Ko bo ta prisegel zvestobo, bo imel slavnostni govor predsednik Oblastnega odbora JS pomočnik bana g. dr. Pirkmayer, nakar vojaška godba zaigra državno himno. Po himni zapojejo združeni pevski zbori »Morje Adrijansko«, nato pa govori novi predsednik Glavnega odbora JS, a slavnost na trgu zaključi vesela himna JS, ki jo pojo Podmladkarji ter združeni pevski zbori.
S Kongresnega trga se proti Šelenburgovi ulici takoj prične razvijati sprevod s sokolskimi jezdeci in fanfaro na čelu. Za njimi koraka godba Sokola I., nato pridejo sokolski prapori ter koraka sokolstvo. Za njimi bo v sprevodu ljubljanska gasilska župa s svojimi prapori, nato pa skavti s svojimi znaki Stegov in končno velika skupina narodnih noš. Štiri zastave oblastnih odborov JS otvori jo drugi, del sprevoda, zastavam pa slede delegati JS iz drugih banovin. Na sredi sprevoda bo vihrala sama pravkar blagoslovljena in razvita kraljeva zastava ljubljanskega oblastnega odbora JS, ki ji sledi ves ljubljanski oblastni odbor z delegati iz Dravske banovine in članstvom JS. Sledila bo velika skupina oficirskega zbora, nato pa vojaška godba pred vsemi prapori podmladka. Za svojimi prapori koraka okrog 15.000 podmladkarjev in podmladkaric JS z godbami »Sloga«, »Zarja« in salezijansko godbo ter godbo JS iz Sarajeva in Borova, končno pa sprevod zaključijo najrazličnejša narodna, kulturna in nacionalna društva, korporacije in organizacije s pevci. Sprevod se bo pomikal po Šelenburgovi in Prešernovi ulici ter čez Marijin trg na Miklošičevo cesto, po Tavčarjevi ulici, TyrSevi in Aleksandrovi cesti na Bleiweisovo cesto, kjer bo pred banovinsko palačo mimohod mimo zastopnika Nj. Vel. kralja. Odtod se sprevod pomika dalje po Rimski cesti na Napoleonov trg, kjer bo razhod. Med sprevodom bodo rešilne postaje RK pri kavarni »Zvezda«, pri j «stični palači.
na Kralja Petra trgu, pri hotelu »Slon« na Tyr-ševi cesti in pri mestnem liceju na Bleiwei-
SO V«! CGStl.
Ob 15. bo v opernem gledališču akademij* podmladka z najboljšimi točkomi' ljubljanskih podmladkov, nastopijo pa tudi podmladki iz Celja, z Vrhnike in iz Št. Vida. Ob 19. je ba-kljada vojaštva v proslavo kraljevega rojstnega dne. Z vojaško godbo bo šel sprevod iz vojašnice kralja Petra po Poljanski cesti. Vodnikovem trgu, Pred Škofijo, Stritarjevi ulici, Marijinem trgu, Wolfovi ulici čez Kongresni trg v Šelenburgovo ter po Prešernovi ulici, Sv. Petra cesti, Fiignerjevi ulici čez Šentpetereki most in Ambrožev trg ter spet po Poljanski cesti nazaj v vojašnico. Ob 20.30 je v veliki dvorani Zvezde pozdravni večer, ki ga priredi delegatom glavne skupščine mestna občina ljubljanska, v
Izredni vlaki za podmladek Jadranske Straže. Ob priliki kongresa Jadranske Straže vozi dne 6. septembra 1935 iz Maribora gl. kol. do Ljubljane gl. kol. izreden vlak z odhodom iz Maribora gl. kol. ob 5. uri in prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 8. uri 40 min. in isti dan za povratek izreden vlak z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 17. uri 50 min. in prihodom v Maribor gl. kol. ob 21. uri 30 min. — Navedena izredna vlaka imata postanek na vseh postajah in postajališčih od Maribora do Litije. S tema vlakoma se vozi le podmladek Jadranske Straže v spremstvu učiteljev, šolska vodstva naj se glede voznega reda informirajo pri pristojnih žel. postajah.
Ljubljanskemu prebivalstvu! Danes pridejo v Ljubljano z brzovlakom ob 17. uri številni delegati Jadranske Straže, yabimo vse občinstvo, bratska narodna društva in zlasti narodne noše, da se udeleže tega sprejema, ki je uvod v kongresne svečanosti Jadranske Straže v Ljubljani, članstvo Jadranske Straže je obvezano, da sodeluje pri tem sprejemu z društvenimi čepicami in trakovi na rokavu. Oboje dobite v pisarni Jadranske Straže, Tyrševa la/IV.
Narodne noše, deca v mornarskih krojih in članice JS vabi ženska sekcija Jadranske straže k sprejemu zunanjih delegatov! Narodne noše in mali mornarčki z zastavicami se zbirajo danes ob 16.30 pred kolodvorsko restavracijo, članice s kongresnim znakom in cvetkami so vabljene, da se v čim večjem številu udeleže sprejema. V petek ob 10. uri prihod na kongresni trg po šelenburgovi ulici!
Na Kongresnem trgu bo gospod knezoškof zapel tudi slavnostni Te Deum k proslavi rojstnega dne kralja Petra II. ob priliki slovesnosti Jadranske Straže. Peli bodo Haydnovo »Zahvalno pesem« v slovenskem jeziku, zato opozarjamo vse poverjenike podmladkov Jadranske Straže, da pripravijo šolsko mladino na to, in skrbe, da bodo podmladkarji peli Te Deum skupno s Premrlovim zborom, želimo, da se tudi ostalo občinstvo s petjem »Zahvalne pesmi« pridruži pevcem, tako da bo pesem mogočno objeknila po Kongresnem trgu.
Uprava Hubadove Župe J. P. S. poziva vse (mešane, ženske in moške) zbore, naj se zbero (z zastavicami, kateri jih imajo), drevi najdalje ob 19. uri v Vegovi ulici pred Glasbeno Matico. V petek, 6. t. m. je zbirališče vseh moških zborov, ravnotam ob 10. uri. Točna in polnoštevilna udeležba vseh društev je narodna dolžnost. — Dr, Švigelj Anton, predsednik.
Vojni dobrovoljci! Dne 6. septembra praznuje Nj. Vel. kralj Peter II. prvič kot kralj svoj rojstni dan. Na večer pred 5. septembrom prirede vsa ljubljanska društva mirozov, pri katerem bodo sodelovali vsi v Ljubljani živeči vojni dobrovoljci. Pozivamo tovariše, da se zbero ob 19.15 pri Univerzi ob vhodu v Vegovo ulico. Pridite dne 10. septembra ob 20. uri na sestanek v Zvezdi. — Odbor.
Rezervni oficirji se pozivajo, da se udeleže vsi mirozova na čast rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., ki se bo 5. septembra t. 1. ob pol 20. uri. Zbirališče pri Univerzi ob začetku Vegove ulice. Dne 6. septembra se udeleže rezervni oficirji službe božje v stolni cerkvi. Tovariši, posebno oni, ki pridejo v uniformi gredo z aktivnimi ofirirji na Kongresni trg ter se udeleže blagoslovitve zastave Oblastnega odbora J. S. v Ljubljani. Opozarjamo rezervne oficirje, da se je rešil spor med Središnc upravo in upravo Pododbora iz leta 1928. s popolnim zadoščenjem takratni upravi. Pričakujemo večjega ponovnega vstopa ter javljamo, da so uradne ure razen praznikov v torkih in petkih od pol 18. do pol 19 ur« v pisarni UROIR, Zvezda, n. nadstr
Dnevni dogodki
X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predavanje ministrstva za poljedelstvo. Prenos iz Beograda.
X »Službeni list« prinaša v 71. številki z dne 4. t. m.: 1.) uredbo o višjem državnem strokovnem izpitu računsko blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za finance, 2.) uredbo o izpremembi uredbe o izpre-membah in dopolnitvah uredbe o zaščiti kmetov, 3.) navodila za sestavo proračuna mestnih občin za leto 1936./37., 4.) dopolnitev pravilnika o poslovanju zasebnih laboratorijev, 5.) dopolnitev pravilnika o bol-ničnih pristojbinah, 6.) ponudbo izvozni-ških deviz Narodni banki in 7.) razne objave iz Službenih no vin. V »Prilogi« je objavljen razpis službe zdravnika v državni bolnici za duševne bolezni Ljubljana-Stu-denec in razpis pragmatičnega mesta blagajnika pripravnika v občini Novo mesto. V trgovinski register se je vpisala »Jugo-pol«, izvozna in uvozna trgovska družba v Celju. Priloga vsebuje še nekatere gospodarske razglase in objave, ki jih objavljamo na drugem mestu.
« «« Poskusite samo enkrat nebarvane
OKI laične testenina
in nikdar več ne zaželite boljšega!
X Potres. V torek 3. septembra ob 18.36 so seizmološki aparati potresomerskega zavoda na Tašmajdanu zabeležili začetek hudega potresa v daljavi 685 km od Beograda. Maksimalni pomik tal v Beogradu je bil ob 18.39,6 in je znašal 79 mikronov s periodičnimi valovi po 4 in pol sekunde. Konec zapisovanja potresa v Beogradu je bil ob 18.50.
X POZOR! Tovarna testenin Pekatete je uvedla novo cenejšo vrsto pakovanja, ki stane le 25 par na kg. Kadar kupujete Pekatete, zahtevajte jih le v paketih.
X Kongres lekarniških sotrudnikov. Od
7.	do 9. septembra 1.1., bo v Beogradu v palači »Zanatskega doma« XIII. kongres »Saveza apotekarskih saradnika kraljevine Jugoslavije«, s sledečim sporedom: 7. sept.: Predkonferenca širše savezne uprave. —
8.	sept.: Otvoritev kongresa. Otvoritvi bodo sledili različni referati delegatov podružnic, v katerih se bodo obravnavala važna stanovska vprašanja. Zvečer se kongres zaključi s skupno večerjo. — 9. sept.: Romanje na Oplenac in poklonitev na grobu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zadinitelja.
Dober dan zimski ——--------- Lutz
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VIL
X Na SOletni jubilej CMD dne 15. sept. pred koncem velesejma pridejo v Ljubljano ix vse banovine družbini delegati. Udeležencem jubilejne skupščine je dovoljena polovična vožnja v II. in III. razredu v vseh brzih in potniških vlakih. Na vstopni postaji kupi vsak udeleženec velike skupščine celo vozovnico in žel. legitimacijo. Pri izstopu v Ljubljani se vozovnica ne sme oddati, ker velja tudi za povratek, če se izkaže lastnik s potrdilom družbinega vodstva, da se je velike skupščine udeležil. — Potrdila o udeležbi se bodo dobila pri skupščini.
Tehtnice vseh vrst dobavlja in popravlja
‘Maltsc Tevitm
Zvonarska Ul. (Poleg bivše tovarne ,Samassa‘)
X Maturanti ljubljanske gimnazije in realke iz leta 1900. praznujejo 12. sept. 1.1. v Ljubljani obletnico mature. Ob desetih je za umrle sošolce sv. maša na Rožniku, ob trinajsti pa skupen obed v hotelu Bellevue. Udeležbo javite na spodnji naslov najkasneje do 9. sept. 1.1. Zaradi jesenskega velesejma je železniška vožnja polovična. — Dr. Egon Stare, odvetnik, Ljubljana, Knafljeva ulica 10/1.
X Važno za posetnike letošnjega Ljubljanskega jesenskega velesejma. Posetniki velesejma imajo 50% poposut na železnicah. Za izrabo tega popusta je izdala železniška uprava posebne železniške izkaznice, ki jih izdajajo blagajne vseh železniških postaj po 5 Din za komad. Vsak posetnik kupi na odhodni postaji tako železniško izkaznico za 5 Din in celo vozno karto do Ljubljane, številko vozne karte vpiše postajna blagajna v železniško izkaznico in isto žigosa. Uprava velesejma potrdi obiskovalcu v železniško izkaznico obisk velesejma. Na povratku žigosa železniško izkaznico še blagajna ljubljanske postaje, nakar velja ta vozna karta za brezplačen povratek po isti ali krajši poti. Železniška izkaznica brez potrdila o obisku velesejma za brezplačen povratek ni veljavna. Popust velja za do-potovanje v Ljubljano od 31. avgusta do 16. septembra zaključno, za povratek pa od 5. do 21. septembra zaključno.
Volitve za jesen '— ----------=5»- Lutz
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII.
X 1000 dinarjev letnega zaslužka nudi 12 angorskih kuncev malemu človeku-rejcu. Ako vestno ravna s svojimi živalcami, prejme rejec angorskih kuncev tekom leta 4 kg volne, ki jo lahko takoj vnovči pri društvu rejcev angorskih kuncev kraljevine Jugoslavije s sedežem v Kočevju, kjer prejme denar za poslano volno. Najlepšo priliko, da se vsak prepriča o tem, bo imel na ljubljanskem velesejmu v času od 5. do 15. septembra. Takoj pri vhodu v paviljon F je nameščena razstava angorskih kuncev in angorske volne, kjer prejme vsak intere-
sent vse informacije. Uverjeni smo, da pričnete v najkrajšem času z rejo angorskih kuncev in si tako pomagate v današnjih težkih razmerah do skromnih dohodkov. Na dober uspeh!
LlubSiana
DNEVNA PRATIKA
Četrtek, 5. septembra. Katoličani: Lav-rencij.Pravoslavni: 23. avgusta, Lup. muč.
DEŽURNE LEKARNE Dr. Piccoli, Tyrseva cesta št. 6; Hočevar, Celovška cesta št. 62; Gartus, Moste, Zaloška cesta št. 18.
—o—
*	Mestno poglavarstvo v Ljubljani poziva vse hišne posestnike, da na večer pred rojstnim dnem Nj. Vel. kralja Petra II. danes 5. septembra razobesijo na poslopjih drž. zastave. Predsednik mestnega poglavarstva dr. Ravnihar Vladimir, s. r.
*	Nekaj pripomb. Danes in jutri se bodo zbrale v Ljubljani ogromne množice, da proslavijo rojstni dan našega mladega kralja Petra H. in razvitje prapora Jadranske Straže, ki jo je poklonil Nj. Vel. kralj Peter II. Vse mesto se je odelo v zastave, le na Kongresnem trgu, kjer bodo glavne svečanosti boli srce vsakega zavednega Jugoslovana, ko vidi viseti na drogovih »modre, bele in rdeče rjuhe« namesto naše lepe trobojnice. Izgovor, da so trobojnice predrage, je popolnoma jalov, ker bi se iz tega blaga lahko naredile manjše zastave. Nikjer na svetu se ne postopa tako z največ j o svetinjo — državno zastavo — le pri nas v Ljubljani se dobijo brihtne glave, ki hočejo uvesti novo zastavo, seveda samo za Ljubljano.
Kapital v zimi --------—---==»• Lutz
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII.
*	Uprava občine Vič prosi občane, naj na večer pred rojstnim dnem Nj. Vel. kralja Petra II. ob priliki obhoda društev po občini razsvetlijo svoje hiše ali stanovanja. Na rojstni dan 6. septembra naj pa razobesijo zastave ter se udeleže sv. maše v župni cerkvi ob 8. uri.
*	V kapeli slov. starokatoliške cerkve v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 9 bo v petek, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. ob 9. uri slovesna sveta maša z zahvalno pesmijo in molitvami. Zastopniki oblasti, društev in organizacij ter verniki in prijatelji naše cerkve se prijazno vabijo k udeležbi. Odbor.
*	Uprava Združenja trgovcev v Ljubljani
opozarja vse gg. trgovce in člane, da morajo biti v petek na rojstni dan Nj. Vel. kralja vse trgovine ves dan zaprte.
kava r n a
VELESEJEM Vsak dan velemestno atrakcije!
* Ministrstvo za vojsko in mornarico razpisuje 25 mest uradniških pripravnikov VIII. položajne Grupe, sodne stroke. Pro-silci-diplomirani pravniki s položenim izpitom za rezervnega častnika naj vlože prošnje do 13. septembra 1935. Razpis je na vpogled v mestnem vojaškem uradu, soba
BV. 1.
*	Seja ljubljanskega pododbora Zveze
netskih fantov in deklet bo v nedeljo, septembra ob 9. uri v prostorih Zveze v ivčarjevi ulici 1. Udeležba za vsa društva
i vezna.	„ . ,
*	Trgovci! Oblastni odbor J S Vas iskreno ■osi, da ob dneh Jadranskega kongresa ■iredite svoje izložbe v znamenju Jadran-e Straže»
*	Razstavni prostori na letošnjem jesen-:em ljubljanskem velesejmu od 5. do 16. ptembra bodo posetnikom dostopni vsak m od 8. do pol 19. ure.
*	Odsek TKD Atene za prehrano dijastva
kuhinii Nieneca Veličanstva kra-
ljice Marije zbira dogovorno z upravo šolske poliklinike darove v naturah j ah in denarna sredstva, da omogoči več brezplačnih in znižanih mest v tej ustanovi. Prosimo cenjeno občinstvo, da sprejme s primernim razumevanjem in naklonjenostjo našo akcijo na znanje. Darovi se oddajajo v pisarni Atene, Prečna ulica št. 2. Imena darovalcev na željo objavimo.
*	Dražba zaplenjenega orožja. — Sresko načelstvo ljubljansko v Ljubljani bo v svojem uradu, Hrenova ulica štev. 11, 24. septembra ob 9. uri prodalo na javni dražbi nekaj zaplenjenega orožja. Ob isti priliki se bo prodalo na dražbi tudi nekaj drugih predmetov (2 budilki, 1 suknjič, 1 bicikelj in 1 ogrodje od biciklja). Predhodno pa opozarjamo prizadete stranke, da lahko uveljavijo svojo pravico, to je, da v prvi vrsti same razpolagajo z njim odvzetim orožjem. To pravico bi se moralo uveljaviti najdalje do 12. septembra.
Modni atelje
BAZANELLA, Gajeva ©.I.
zopet redno dela
*	Gledališke predstave za velesejem. Prva predstava v letošnji predsezoni bo vprizo-ritev Sophoklejevega »Kralja Edipa« v režiji prof. šesta na letnem gledališču v Tivoliju. Za tem bodo vprizorili v drami »Izdaja pri Novari«, »Siromakovo jagnje« in »Postržek«. V operi bo v petek 6. sept. slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. »Manon«. V soboto 7. septembra bo splitska opereta »Mala Floramye« in v nedeljo 8. sept. »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Nato »Trubadur«, »Faust«, »Hoffmannove pripovedke«, »Traviata«, »štirje grobjani« in »Boccaccio«.
točno po Vaši nogi — specijalna vsakovrstna obuvala izdeluje:
DERMASTIJ A. IVAN, Ljubljana prej Pobeška, čevljarstvo, Cankarjevo n. 13
*	Dobrodelno tombolo v korist revni šolski mladini, ki jo je dovolilo ministrstvo za kmetijstvo, priredi mestna občina ljubljanska 29. septembra. Mestna občina je dobila dovoljenje, da sme prodati .do 30.000 srečk, komad po Din 2-—. Mestna občina bo preskrbela, da bodo dobitki čim številnejši, vsi pa gotovo lepi in praktični. Seznam dobitkov se bo pravočasno objavil v časopisih in pomembnejši dobitki pa razstavili v izložbenih oknih trgovin na najprometnejših točkah. Ker bo cena srečk v primeri z vrednostjo dobitkov malenkostna, pričakuje mestna občina, da bo občinstvo pridno segalo po teh srečkah in ji s tem pomagalo pri njenem velikem delu, da pomaga naši revni deci na vseh poljih potrebe.
*	Tatvina denarja. Vinko Koman, posestnik v Dravljah 22, je prijavil, da mu je med 28. in 30. avgustom izginilo iz nezaklenjene železne blagajnice iz predala omare za perilo v podstrešni sobi 3500 dinarjev. Tatvine je osumil domače, ker ni po njegovem mnenju nihče drugi vedeti, kje naj bi bil shranjen denar.
*	Sumljiv gost v trgovini. V trgovini za železnino pri Schneider-Verovšku na Tyr-ševi cesti se je 31. avgusta ob 5. popoldne pojavil neki sumljiv moški in se nekaj časa sukal po trgovini, kar je vzbudilo pozornost uslužbencev. Nenadno je neznanec pograbil s pulta 2 škatli jedilnega pribora in nato zbežal iz trgovine. Trgovski pomočnik Rudolf Danijel ga je zasledoval in ga zasačil v kleti hiše štev. 3 v Dalmatinovi ulici. S pomočjo stražnika ga je aretiral in preiskal. Ker nista pri njem ničesar našla, sta preiskala klet in našla v kotu skriti škatli. Odvedla sta ga na policijo, kjer so ugotovili da gre za bivšega 301etnega mesarja Štefana Gradišnika iz Mežice pri Prevaljah. Tu so ugotovili tudi, da je bil zaradi tatvine obsojen že na tri mesece zapora.
Maribor
»roslava krali, roistnega dne v Mariboru
_	» L_i	o n lP-
Maribor, 4. septembra.
Obmejni Maribor se z veliko vnemo pri-»ravlja, da čim slovesneje proslavi rojstni lan Nj. Vel. kralja Petra II. Po prijavah odeč bodo pri proslavi sodelovala vsa ma-•iborska nacionalna, kulturna in ostala Iruštva. Razpored za povorko je naslednji.
Pred sreskim načelstvom se zberejo bo-mli-konjeniki, za njimi vojaška godba, na-o častniki in predstavniki uradov ter de-mtacije. Na južni strani sreskega načelstva ;e zberejo Sokoli, gasilci, godba »Danice« n akademiki; na križišču Vrazove in Kre-cove ulice godba poštarjev; ob vzhodni jtrani realke šolska mladina, na križišču Gregorčičeve in Grajske ulice godba »Dra-ra«, na Trgu Svobode pevska^ društva, zenska društva, godba železničarjev, godba sekstilnih delavcev in železničarji. Vzhod-la polovica Trga Svobode je rezervirana za istalo javnost, ki se namerava udeležiti rovorke. — Društva naj skrbijo, da bo od-lod točno ob pol 20. uri, kar bo javljeno
3 fanfarami.
Povorko otvori jezdni odsek Sokola, njemu sledi vojaška godba, nato častniki, predstavniki uradov in deputacije, Sokoli, gasilci, godba »Danice«, akademiki, godba poštarjev, šolska mladina, železničarska godba, društva in organizacije, pevska društva, ženska društva, godba »Drave«, železničarji, godba tekstilnih delavcev in ostalo občinstvo.
Mariborčani! Okrasite in razsvetlite okna v ulicah, kjer bo šla povorka. Zlasti pa se na Glavnem trgu, kjer bo manifestacija pred magistratom. Udeležite se povorke vsi, da bomo na dostojen način pokazali svojo vdanost kraljevskemu domu in našemu ljubljenemu mlademu kralju Petru II.
A Zaprta ulica. Zaradi cestnih del so zaprli Betnavsko cesto med Stritarjevo in Jezdarsko ulico.
A Strokatoliška cerkev. Dne 6. septembra __ v petek — na rojstni dan kralja Petra II. bo ob 9. uri v Narodnem domu peta sv. maša za kralja z zahvalno pesmijo.
A Seja mestnega sveta. Mariborski župan je sklical sejo mestnega občinskega sveta za torek 10. septembra ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Dnevni red je oddaja del za zgradbo deške meščanske in dekliške osnovne šole v magdalenskem predmestju.
A Naplavljeno truplo. Te dni je Drava pri Sv. Janžu na Dravskem polju naplavila truplo učiteljice Jožice Kos iz Studencev. Imenovana je bila že del j časa živčno bolna in je že nekajkrat poskušala samomor. Pred dnevi je odšla od doma in skočila v Dravo.
A Tino Patiera v Mariboru. Te dni se je mudil v Mariboru svetovno znani tenorist Tino Patiera, ki je rodom iz Dalmacije. Vrača se v Prago z naše riviere.
A Slovo vzornega Sokola. Iz Maribora je premeščen k Sv. Lenartu v Slov. goricah požrtvovalni prednjak Sokola-Matice br. Ivan čelhar. Sokoli so mu priredili poslovilni večer.
A Ipavčeva pevska župa poziva moške zbore mariborskih in okoliških pevskih društev, da se zbero k povorki v četrtek, na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. ob 19.15 uri na Trgu Svobode. Arhivarji naj prineso Jenkovo »Molitev« in Vilharjevo »Slovenec, Srb, Hrvat«.
A Mladoletni morilec obsojen. V tajni razpravi se je pred malim senatom zagovarjal danes dopoldne komaj 18 letni delavec Dezider čukuk. Ker je poskušal letos 26. maja v šalanecih pri Murski Soboti umoriti 64 letno prevžitkarico Julijano Temljin, ki jo je vrgel na tla in jo davil, je bil obsojen na 5 let robije.
A Aretiran ljubitelj tujih koles. V Rogaški Slatini so orožniki aretirali Antona Horvata s Pobrežja, ki je 31. avgusta ukradel kolo Antonu Domitru. Pri zaslišanju na ! policiji so ugotovili, da je aretiranec ukradel kolo tudi čevljarju Avgustu Guzlu v Gosposki ulici. Obe tatvini priznava in ga bodo predali sodišču.
A Nočni vlom. Preteklo noč je bilo vlom- j Ijeno v gostilniške prostore gostilne »Tržaški dvor« Antonije Babičeve na Tržaški ] cesti. Neznani storilci so odnesli za 150 dinarjev kovancev, nekaj cigaret in drugih predmetov, tako da znaša skupna škoda \ okoli 600 dinarjev.
A Kino Union: Danes, četrtek, zadnjič veseloigra »Štiri in pol mušketirja«. Od jutri, petka dalje senzacionalni velefilm »Grof Monte Christo« popolnoma na novo inscenirani film.
A Grajski kino:	Danes senzacionalni
dvojni spored »Sherlock Holmes, slavni detektiv« in »V zadnji minuti«, najboljši Cowboy film. Oba filma v enem sporedu. Pride: »Mati«.
Celi®
V četrtek, dne 6. septembra t. 1. praznuje Nj. Vel. kralj Peter II prvič svoj rojstni dan . kot kralj Jugoslavije. Kot po vsej državi se bi tudi v našem mestu ta dan na slovesen nar proslavil.
Prej ta večer, to je dne 5. t. m. priredijo ceb ska nacionalna in kulturna društva povorko in bakljado. Zbirališča ob 19. uri na Glaziji. Občinstvo mesta Celja s tem vabim, da se udeleži povorke. Prebivalstvo mesta Celja dalje vabim, da okrasi svoja poslopja z državnimi zastavami že na večer pred rojstnim dnem Nj. Vel. kralja v vseh ulicah pa, kjer se bo pomikala povorka, okrasi in razsvetli izložbe in okna. V trgovinskih in obrtnih obratovalnicah mora v smislu ; čl. 33. naredbe o odpiranju in zapiranju trgo- j vinskih in obrtnih obratovalnic v Dravski bano- j vini, Službeni list štev. 5/2 iz leta 1930. poči- ! vati delo ves dan. — Mestno poglavarstvo Celje, i predsednik: Dr. Goričan s. r.
■	Društvo »Soča« v Celju prosi,^ da bi se vse naše članstvo korporativno udeležilo bakijade, ki bo ob priliki proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., ki bo v četrtek 5. t. m. ob 7. uri zvečer na Glaziji. Dan nato naj se udeleži tudi službe božje v Marijini cerkvi, ki bo ob 8. zjutraj. — Odbor.
■	Za rezervne oficirje in vojaške uradnike. Mestno poglavarstvo obvešča vse rez. častnike in vojaške uradnike, da bo svečana služba božja za proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja dne | 6. t. m. ob 8. uri v Marijini cerkvi, nato pa v j pravoslavni in evangelski cerkvi. Udeležba je je v smislu § 472 in 474 pravil službe II. del, obvezna in je izostanek opravičiti.
■	Jadranska Straža. Legitimacije za četrtin-sko voznino za kongres Jadranske Straže se dobijo od včeraj na Cankarjevi cesti štev. 4. (Uprava »Slov. hmeljarja«.)
■	Pevcem! Člani »Celjskega Zvona«, »Oljke« in CPD se pozivajo, da pridejo h kratki vaji v četrtek po bakladi v Narodni dom.
■	Smrtna kosa. V bolnišnici je umrla 62 let let stara Zena posestnika Antonija Lah iz Starega trga pri Pilštanju. N. v m. p.! Žalujočim naše sožalje!
■	Cigan z ženskim kolesom. V noči na torek je ujel stražnik na cesti Kletnega cigana Ferdinanda Gartnerja, ki se je vozli po mestu n» ženskem kolesu brez luči in tablice. Toda cigan se je izmuznil. Potem pa so ga zopet vlovili, kn že ni imel več kolesa. Najprej je pravil, da .ie kolo njegovo, potem je pa le priznal, da ga j® ukradel izpred gostilne Kavalar v Levcu.
Ptui
Tatvina na pokopališču. S pokopališča je ,'* i * 3 * *' ginil spomenik mestne župnije, katerega s našli na pokopališču na Hajdini, in sicer 11 ^ grobu nekega Vajgla. Pri zaslišanju je žen^ pokojnega izjavila ,da je kupila spomenik ^ kamnoseka Vesenjaka iz Budine, kar Pf odločno zanika. Zadevo bo razčistilo sodisce-,.
Užela se je. Fajfar Terezija, viničarska , iz Gomile, se je pri žetju trave za živino U ; j v kazalec leve roke. Ker razmeroma mah ^ ! ni posvečala dosti pažnje, si ji je kri, ter so jo morali oddati v bolniško o.
Gospodarstvo
Jugoslovanski tekstilni uvoz
V zadnji številki >Privrednega pregleda« razpravlja znani tekstilni strokovnjak Č. M. Joksimović o jugoslovanskem tekstilnem uvozu v zadnjih desetih letih. Med drugim navaja tudi naslednjo zanimivo statistiko tekstilnega uvoza
v letih	1925 do 1934:	Tekstilni	% vsega
Leto	Ves uvoz v	uvoz milijonih dinarjev	uvoza
1925	8.753	3.551	41
1926	7.632 ’	3.055	40
1927	7.286	2.919	40
1928	7.835	2.636	34
1929	7.595	2.542	33
1925-29	39.101	14.703	38
1930	6.960	2.390	34
1931	4.800	1.593	33
1932	2.860	9.62	34
1933	2.883	1.152	40
1934	3.573	1.425	• 40
1930-34	21.076	7.522	36
1925-34	60.177	22.225	37
Z ozirom na navedeno statistiko pravi avtor, da je uvoz tekstilnega blaga v primerjavi s celokupnim uvozom skoraj enak tako v prvem pet-letju (1925—29 = 88°/o) kakor v drugem pet-letju (1930—34 = 36%), ko je bila že v veljavi nova carinska tarifa. To pomeni, da se niso uresničila pričakovanja, inicijatorjev nove carinske tarife, da bo namreč domača tekstilna industrija počenši z letom 1925 vsako leto bolj krila domačo tekstilno potrošnjo. Ta neuspeh domače tekstilne industrije je v precejšnji meri prizadel vse gospodarstvo. V zameno za tekstilni uvoz moramo dati pridelke naših kmetov, ki si le težko in samo delno morejo nabaviti najnujnejše tekstilno blago, medtem ko je bila naloga domače tekstilne industrije, da v čimvečji meri krije potrebo tekstilnega blaga najširših ljudskih vrst, predvsem kmetov samih.
Navedena statistika o uvozu tekstilnega blaga pa je zanimiva tudi zaradi primerjave s celokupnim uvozom. Naš domači trg je, kot kaže statistika velik konzument tekstilnega blaga.
Gospodarske vesti
— Načrt državnega proračuna za I. 1936. 37. V vseh ministrstvih je dogotovljen podroben načrt državnega proračuna za novo proračunsko leto 1936./37. Predlog proračuna bo v naj-bližnjem času predložen Narodni skupščini v razpravo.
= Revizija trgovinskih pogodb. Praška »Prager Presse« javlja iz Beograda, da se na merodajnih mestih proučava vprašanje revizije trgovinskih pogodb z vsemi tistimi državami, s katerimi je naša trgovinska bilanca pasivna.
= Promet v jugoslovanskih lukah. V mesecu juliju je odplulo iz naših jadranskih luk 9815 brodov s skupno tonažo 1,899.243 ton.
= Olajšave za hipotekarne dolžnike. V državni hipotekarni banki pripravljajo uredbo, ki bo nudila hipotekarnim dolžnikom nove olajšave.
= Izvoz jabolk v Nemčijo. Privilegirano izvozno društvo (PRIZAD) daje izvoznikom kontingent za 25.000 mtc. jabolk za izvoz v Nemčijo do 24. septembra s carino 4'50 RM na 100 kg.
Jabolka je mogoče izvoziti tudi v razsutem stanju.
= Uredba o volitvah v zbornice. Minister za trgovino in industrijo je predpisal novo uredbo o volitvah v zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Mandat zborničnih svetnikov traja šest let, vsaka tri leta pa se vrše volitve za polovico svetnikov, ki jim je potekel šestletni mandat. Glasovanje je tajno in osebno. Aktivno pravico glasovanja ima vsak član zbornice.
— Uvoz koruze v Italijo. Savezi kmetijskih konzorcijev ih konzorcijev izvoznikov žita v Italiji so dobili dovoljenje za uvoz pol milijona mtc. koruze.
= Nemčija je centralizirala izvoz hmelja. V Nemčiji poskušajo popolnoma centralizirati izvoz hmelja. V to svrho je dolžan vsak hmeljar, ki ima več ko 40 arov površine zasajene s hmeljem, odstopiti »Nemškemu društvu za promet s hmeljem« 10% svojega pridelka po veljavni dnevni ceni.
= Pokroviteljstvo nad Zvezno razstavo rodovne živine v Murski Soboti, ki se bo vršila dne 8. t. m. je prevzel minister za kmetijstvo gosp.
Svetozar Stankovič. Priprave so v polnem teku. Zanimanje med živinorejci je veliko. Znano je, da so naši Prekmurci prvovrstni živinorejci, prihodnjo nedeljo pa hočejo pokazati uspeh selekcijskega dela. Živinorejce bodo tudi zanimale tekme v oranju s kravami, preizkušnja vožnje ter uspešnost hoje. Živina bo razstavljena iz srezov: Dol. Lendava, Murska Sobota in Ljutomer. Vse živinorejce vabimo na razstavo. Poslužite se polovične vožnje, ki velja od sobote opoldan do ponedeljka do 12. ure.
Borzna poročila
DEVIZE
Ljubljana, 4. septembra. Amsterdam 2958'51 —2973T1, Berlin 1754-20—1768'08, Bruselj 734T8 —739'24, Curih 1424'22—143U29, London 216'23 —218’29, Newyork 4335'01—437U32, Pariz 288-43 —289'87, Praga 180'83—18U94, Trst 355'81 — 358'90.
Curih, 4. septembra. Beograd 7, Pariz 20’26, London 15'2225, Newyork 307, Bruselj 5U60, Milan 25-05. Madr. 4U9750. Amsterdam 207'5750, Berlin 123'35, Dunaj 57’40, Stockholm 78-50, Oslo 76'50, Kopenhagen 67'95, Praga 12‘7050, Varšava 57‘9250, Atene 2'90, Carigrad 2/47, Bukarešta 2'50, Helsingfors CVl, Buenos-Aires 0-8225.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Zagreb, 4. septembra. 7% invest. pos. 80'50 n, Vojna škoda 369'50—370'50, sept. 368—371, okt., nov., dec. 371 r, 4% agr. ob v. 45 n, 7% Bler. pos. 73—74, 8% Bier, pos 8U75—83-50—83—84, 7% pos. hipot. banke 75 n, 6% begi. obveznice 63-50—64'25, Agrarna priv. banka 232 n, Dunaj-Zagreb 839'50—849\50—844'50, Dunaj-Beograd 845—835, Grčija-Zagreb 33'25 n, Grčija-Beograd 34'35—33‘65, Priv. klir. London-Zagreb 233'65— 235‘25—234-45, Privatni klir. London-Beograd 235‘30—233'70, Priv. klir. Madrid-Zagreb 565 r, Priv. klir. Madrid-Beograd 570 pon., Trboveljska 95 n, Izis 40 r, Šećer. Osijek 120 n.
HMELJARSKO POROČILO tržnega nadzornika
Žalec, 4. septembra.
Tendenca čvrsta. Ponudba v Žalcu znatno popustila. Par trgovcev — kakor običajno — je prekinilo nakupovanje dokler ne prejmejo novih naročil. Drugi inozemski komisijonarji kupujejo naprej po ceni Din 20’— do Din 25’—.
V veži predsednika Hmeljarskega društva v Žalcu je od danes naprej videti zanimivo razstavo in primerjavo inozemskih hmeljev s savinjskim hmeljem. Razstava pokazuje naslednje poučne napise:
»Svetovni konzum piva se stalno dviga; v Nemčiji za 6 odstotkov.
Pomembnejših starih zalog ni!
Pridelek proti lanskemu v ČSR 20—25.000 q manjši!
Cene hmelja koncem avgusta 1935 za kg: češki 51—60 Din, nemški 68—108 Din, savinjski 18—25 Din.«
Številko govorijo same zase.
Pod navedenim poročilom se nahajajo vzorci čeških, nemških in savinjskih hmeljev, med katerimi je savinjski hmelj oz. vzorec tega glede barve najlepši.
Za pristnost razstavljenih vzorcev jamči predsednik Hmeljarskega društva, ki se je pravkar vrnil s potovanja iz Nemčije in ČSR.
s= Sport s*
Sabi jaški turnir za prvenstvo Dravske banovine
V dneh 6., 7. in 8. t. m. bo v Mariboru prvenstvo Dravske banovine, ki ga prireja Mariborski akademski sabljaški klub.
Prijavilo se je mnogo borilcev iz Ljubljane in Zagreba, kar obeta hudo konkurenco, zlasti v seniorski floret skupini, katere se udeleži kompletno seniorsko moštvo SK Ilirije. Po dveh letih bosta zopet zastopala barve SK Ilirije gg. Marion in Pengov Marjan, ki sta bila v tem času odsotna. Zanimanje za turnir je v Mariboru zelo veliko, ker je v nedeljo 8. t. m. istočasno dvomatch med Dolnjo Avstrijo in reprezentanco Dravske banovine za darilo g. bana. Moštvo v floretu bodo sestavljali sami Ilirijani, ki bo sicer nastopilo z eno rezervo, ker je mesto obolelega g. Mandeljca postavljen g. Pengov Jože, ki je postr na letošnjem državnem prvenstvu v Pogradu senior.
Moštvo v sablji in epe ju pa bo sestavljeno z borilci MASKa in SK Ilirije.
Turnir bo v terasni dvorani hotela Orel. Vstop prost.
Proč z zamudnim in trudapolnim delom
To pa boste dosegli le z uporabo zgoščene politure
„poLism“
ki jo razredčite z 950/o špiritom. Pohištvo politirano s
„POLI KITOM“
dobi takojšen
nedosežen blesii.
Zaloga:
R. Mmi Ljuliljana
Celovška c. 61 - Teleion 35-65
izm
jabolka
že v zalogi pri
Gospodarski zvezi
Ljubljana, Tyrševa 29
INSERIRAJTE V „GLASU NARODA“!
BP^A. tiskarna
_______________________
I	liubliha, (.aiciiHutrvt ur. »
LASTNA KNJIGOVEZNICA ROTOTISK - TELEFON 25-52
u
ERKUR
■ ŠTRUKELJ LUDVIK
SPLOŠNO ČRKOSLIKARSTVO
LJUBLJANA- MIKLOŠIČEVA 16 - DALMATINOVA 10
Ustanovljeno leta 1923 Izdeluje: steklene, pločevinaste, lesene in platnene napisne table. Kovinaste, lesene, steklene, mavčne, celulozne in papirnate črke. Električne, svetlobne reklame (transparenti), napisi na zid. slikanje državnih grbov itd. Naročila sprejema in izvršuje za vso državo.
Čudesa
Obiščite
novo ljudsko kuhinjo
Vošniakova^jiiSica^
(dohod z Gosposvetske ulice pri št. 12)
KOSILO:
juha, goveja ali pa zelenjadna
meso, dve prikuhi	......	Din	4—6
s pečenko in močnato	,	,	.	.	Din	6—8
VEČERJA..................... .	.	Din	4-5
Abonenti celodnevno...........Din	10-—
Dnevno sveže pripravljena jedila, ob vsakem času na razpolago: vampi, golaž, kurja ali telečja obara...................... Din	3 —
Kava, čaj ..... Din 1 50 do Din 2 — Razne močnate jedi in kompoti . . Din 2—3
Uporablja se izključno domača mast in domače testenine
to omiki, fetlje,
pohištvo itd., kupujem in prodajamGrem gledat na dom.
Mara Andlovič,
Galusovo nabrežje 27.
Telefon 2059
Suha drva, premog,. karbopakete dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva ulica št. 5
Dobre šivilje
zmožne konfekcije in perila sprejmemo v stalno nameščenje! Za odgovor poslati 3 Din v znamkah in sliko na;
Konfekcija Hasek J.
Karlovac
Marmontova aleja 20
Hocolaite „Qtas fraeöda"!
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din Drž. in ban. davek 3 Djn. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasih reklamnega značaja stane petitna vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. - Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu
MOTORNO KOLO znamke Indian, gen. popravljeno in prenovljeno Din 2500'— se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov v upravi lista.
AVTO Austro-Daimler poltovorni, zelo pripraven za gasilce, Din 6000’—, tudi proti hranilni knjižici. Naslov' v upravi lista.
HRANILNE knjižice mestne hranilnice, Ljub Ijanske kreditne banke ali Kmetske hrani niče kupim. Ponudbe pod »Do 150.000'— na ogl. odd. lista.
PREPROGE (Laufteppiche) različne in blago za zavese (Rolete) vse novo po ceni prodam. Vprašati pod »Zelo ugodno« na ogl. odd. lista.
SAM0NAV1JAČE (Selbstroller) za zavese, prvovrstni domači proizvod, zelo solidne in trpežne se proda. Interesenti naj se oglasijo pod »Dobra znamka« na ogl. odd. lista.
VILA na lepi točki ljubljanske okolice naprodaj. Prostran vrt, sadovnjak, gozd, krasna lega ob vodi. Primerno zlasti za letovišče ali za upokojenca. Radi odselitve izredno ugodna kupna priložnost. Ponudbe pod »Mojmir« na upravo »Glasa naroda«.
ZASTOPSTVO dobro idočega predmeta za Dravsko banovino proti proviziji in polovici stroškov, išče dobro vpeljan potnik. Cenjene ponudbe pod »Dravska«.
„Slavija
99 JuQeslovozMs'ka &cn?avovalna banka
v £juhlia.ni
Gosposka galica J2, ielefon šiev. 2176, 2276.
Podružnice:	Za&veb, Ses.Fti.jevc>, Csij&h, IWovi Seid, in S&lul
Dr. Henrik Steska:
G itaif j* siredlfvl banov, samouprave
Glavna organa banovinske samouprave, ki ju že ustava sama predvideva, bodeta banovinski svet (banovinsko veće) in banovinski odbor, širši banovinski svet je bolj sklepajoči in nadzorni organ glede sa-mostalnega delokroga banovinske samouprave, ožji banovinski odbor pa predvsem izvršujoči organ glede samostalnega' delokroga in vršilec poverjenega banovinskega področja. Neobhodno je potrebno, da zakon o banovinski samoupravi točno razmejuje kompetenco obeh teh organov. Posebno važna funkcija banovinskega sveta je pač odločanje o banovinskem proračunu, sklepanje o banovinskih uredbah in načelna navodila ter sploh pomembnejši, na organizacijo banovinske samouprave se nanašajoči posli. Ne le banovinski svet, tudi banovinski odbor je kolegialen organ, vendar pa ni potrebno, da bi vse svoje posle vršil v odborovih sejah. V seji bi se pretresala in rešavala predvsem vprašanja občega značaja in vsi važnejši predmeti poedinih upravnih gran, a o ostalih vprašanjih bi odločil poedini banovinski odbornik. Vobče bi predsednik in vsak banovinski odbornik upravljal po eno grano samoupravnih poslov ter, kakor navedeno, ali sam odločal ali pa le vse potrebno pripravljal za sklepanje v odborov! seji.
Banovinski odbor je po veljavni ustavi izvršujoči organ banovinske samouprave, a za to je odboru treba pomožnih organov, kakršen je uradniški aparat. Ako bi banovinska samouprava ne imela lastnega banovinskega uradništva, bi tudi ne imela izvršujoče oblasti, vrhu tega pa ustava izrečno predvideva banovinske uradnike. Načeloma se torej izključuje možnost, da bi državno uradništvo pod vodstvom državnega reprezentanta v banovini skrbelo za dejansko izvrševanje odlokov banovinske • ~	,r)-oT7e. Država si je neko ingerenco
na banovinske uradnike pridržala z ustavnim predpisom, da banovinski odbor banovinske uradnike le predlaga, a ban jih postavlja. Banovinsko uradništvo opravlja konceptno in strokovno pripravljalno kakor tudi manipulativno delo banovinskega predstavništva, dalje neposredno upravlja banovinske zavode in urade, podjetja in druge naprave.
Banovinskemu predstavništvu (svetu in odboru) potemtakem pomaga pri notranjem poslovanju poseben, iz banovinskih uradnikov sestavljen urad. Ta banovinski urad mora že iz organizacijskih razlogov stati pod neposrednim nadzorom predsednika banovinske samouprave in pod enotnim vodstvom preskušenega banovinskega uradnika. Zavoljo velikega delokroga banovinske samouprave bi se moral banovinski urad deliti po strokah in granah na pravniške in strokovne oddelke. Manj priporočljiva je delitev zgolj po upravnih granah, ker obsega marsikakšna grana osebje prav različnih strok, n. pr. pravnike, raznovrstne tehnične strokovnjake, zdravnike itd. Načelnik finančnega oddelka, ki upravlja banovinsko blagajno in banovinsko računovodstvo, je računodajnik, dočim je stvarno pristojni član banovinskega odbora naredbodavec. Z ozirom na civilnopravno odgovornost banovinskih uradnikov bi kazalo, da se razmišlja o tem. ali naj vobče poleg odbornika, ki vodi izvestno grano banovinskih poslov, tudi še načelnik pristojnega oddelka banovinskega urada so-podpisuje kot strokovno odgovoren. To bi pri banovinskem uradništvu večalo čut odgovornosti, a obenem tudi krepilo njeravo samozavest in s tem veselje do dela. Glavno, kar banovinski uradniki rabijo, pa sta seveda plača, ki omogoča dostojno življenje, in pa stalnost, brez katere tudi ne more biti toli potrebne tradicije v upravi.
Predsednik italijanske armade na Brennerju Ob priliki italijanskih manevrov je obiskal g. Mussolini tudi italijansko-avstrijskomejo.
Novi izumi vojaške tehnike
Pri italijanskih manevrih na Brennerju so preizkusili nove protiletalske topove Je to brzostrelni top, s katerim se izstreli v minuti 100 strelov. Tak top nam kaže slika na desni. — Na levi sliki vidimo model sodobnega torpeda, ki je izum angleškega kapetana Burtona. Njegova posebnost je, da nima lansirne cevi.
Zavoljo velikega obsega in kakovosti poslov iz banovinskega samostalnega delokroga pa ne zadošča pomoč banovinskemu odboru vtelesenega banovinskega urada, marveč bodo odboru podrejeni še razni banovinski zavodi, naprave in pridobitna podjetja. Istotako banovinski odbor ne bo mogel pogrešati sodelovanja raznih posvetovalnih teles (sosvetov) za raznotera strokovna vprašanja. Zakoni in uredbe o poedinih upravnih stvareh bodo uredile sestav teh sosvetov, n. pr. iz priznanih strokovnjakov in izmed predstavnikov prizadetih poklicnih stanov.
Ako so banovinskemu odboru poverjeni tudi avtoritativni (oblastveni) posli, je naravno, da banovinski odbor ne vrši te vrste poslov le na prvi stopnji, nego da v mnogih slučajih rešuje in odreja tudi kot pritožno ali nadzorno oblastvo na drugi stopnji v stvareh, o katerih odločajo v prvi instanci občine in pa sreska načelstva. Od obsega na banovinsko samopravo prenesenih poslov notranje uprave (v širšem smislu) zavisi, ali naj bode prvostopnim državnim oblastvom obče uprave (sreskim načelstvom) dodeljeno večje ali manjše število banovinskih uradnikov. Ako bi se pa malodane vsa notranja uprava poverila banovinski samoupravi, potem kajpada tudi ni izključeno, da postanejo sreska načelstva banovinski uradi, ki so jim pa n. pr. za upravljanje državno- in varnostnopoli-cijskih poslov dodeljeni posebni, pod banovim nadzorom stoječi državni uradniki.
Nov izum proti
strupenim plinom
Mladi vseučiliščnik Walter Prinzip je iznašel genialen način obrambe pred strupenimi plini. Njegov izum je v tem, da se blago iz čvrste tkanine, dvakrat tkano, napoji; z neko kemično zmesjo, da ne pro-pušča plinov. To bi bil na j preprostejši način zaščite pred plini za vse sloje prebivalstva.
Denašnia disciplina
Juca: Zakaj pa ne ubogaš, kar se ti naroči?
Breht: Zato ker že komaj čakam, da bi se uvrstil med nezaposlene, kjer vsi komandirajo in nihče ne posluša.
Nerodno srečanje
Pri ameriških manevrih sta se srečala japonski kapetan Yosoto Nakayana in sovjetski vojaški ataše generalni major Vladimir M. Begunov.
Abesinsko petrolejsko ozemlje (omreženo), ki ga je gosp. Rickett pridobil za ameriške magnate.
Emil Vacfoek:	117
K« »e kili® po maiievaniu...
Doris je zmajala z glavo tako, kakor bi mu hotela reči, da ga nima za zmožnega, da bi pojmoval te vzvišene stvari, ki jih ona čuti in ki jih smatra on za nesmisle generacije, ter rekla: »To življenje ljudi, to je življenje lutk. Stokrat je bolje, prodajati lutke, kot biti lutka. Nočem se več dolgočasiti.« Gospoda Astenburga je obšla smrtna groza, hujša kot takrat, ko je slišal, da so Bernarda zaprli. Spoznal je, da ostane Doris neupogljiva in da jo je za vedno izgubil. Nič več ne bo v njegovi bližini, nikoli več ne bo pogledala, ali ima robček prav v žepu, nikoli več se mu ne bo z glavo dotaknila lica, ko pojde spat. Seveda, ker ga nikoli ni imela resnično rada. In čeprav je zmerom razumel, da je neumno, če pričakujejo starši pri odraslih otrocih ljubezen po svojem merilu, je zdaj, ko je to tudi njega zadelo, čutil, da mu je bila storjena v nebo vpijoča krivica, če je pravica, ne bo mogla biti Doris nikoli srečna, ker mu je to storila. Takoj se je sicer ukrotil ter si očital, vendar pa je odhajal s slutnjo, da Doris v tem pustolovstvu ne bo našla sreče.
Toda preden je odšel, se je zgodilo nekaj hujšega, nekaj naravnost kanibalskega. Z Bernardom, ki je bil gotovo vreden pomilovanja, je ravnala Doris še huje kot s svojim očetom. »Jutri obiščem Bernarda,« ji je rekel, »ali mu hočeš kaj sporočiti?«
Doris je energično stresla glavo. Osuplo jo je pogledal. »Ali pomeni to, da ti je njegova usoda malovažna?« je vprašal.
»Ni mi malovažna,« je odgovorila Doris jasno in odkrito. »Smili se mi. Ampak ne razumem, kako je mogel to storiti. Čehi so se bojevali za svobodo; to je največji zaklad ljudi. Kako se je mogel proti njim tako vesti!«
Doris je govorila z njim sicer še nemški, toda gospod Astenburg je občutil, da se je že preusmerila. Misli in čuti kakor njen ljubček. Kako izprevržen razvoj — sin jim je vzel in hčerka jim to nadomešča. In šele zdaj mu je prišlo na misel najstrašnejše — če bo Doris porodila dete, bo to češko dete. Morda bo imela deset otrok. Sami Čehi.
»Doris!« je zaklical z grozo. »Ti me spominjaš na nekatere njihove buditelje. Ti tudi niso znali češki kakor ti, toda v ljubezni do naroda so bili med vsemi najbolj goreči.«
Doris je stresla z glavo: »Vem, kaj hočeš reči. Meni Čehi imponiraj o. Poznala sem mnogo Nemcev, a bili so to same moške lutke. Čehi so kakor Američani in Francozi skupaj. Kupila sem si njihovega Brežino v nemškem jeziku. Mi nimamo takega pesnika.«
Gospod Astenburg je poslušal z grozo v srcu, najbolj pa je nanj učinkovalo, da je izgovorila Doris r popolnoma pravilno. On se tega do smrti ne nauči. In spoznavši, da je Doris že izgubljena ne le zanj, temveč tudi za narod in morda tudi za svoj družabni sloj, je rajši prenehal govoriti, da ne bi bil deležen še drugih razočaranj, šele zunaj se je spomnil, da ima v žepu pražene mandlje. Položil je zavitek na klado na dvorišču in odšel s sklonjeno glavo.
Toda čez nekaj časa si je moral priznati: če bi hotel Dorido iztrebiti iz svojega srca zato, ker se je izpremenila, bi ravnal kakor človek, ki bi z vodo izlil I tudi dete. Skratka — ni mogel biti brez nje. Naj je I
bilo še tako nedostojno in neumno, moral jo je ljubiti, če tudi je bila nehvaležna, lehkomiselna, brezčutna in morda celo izprijena. Po vsem je to usoda postaranih staršev, da morajo stopati nizdol k nespametni in nedostojni mladosti in ne mladost k njihovi razumni starosti. Nekoč se je od srca nasmejal neki češki pesmici. Dekle prosi svetega Antona, da bi ji dal moža, in sveti Anton jo svari, češ, da bi jo tepel in da bi pil. Dekle pa odgovori: »Naj bi me tepel, naj bi pil, samo da bi bil.« Z njim je bilo prav tako. Naj bi Doris tukaj pela njihovo himno, naj bi se poljubljala s svojim mlekopivcem, naj bi recimo z Julijo likala nogavice za hišnikovo rodbino, naj bi dala Čehom štiri otroke za štiri ljudi, ki jih jim je vzel njen brat — samo da bi bila tukaj. Naj bi ogrela spet te nekdaj tako tople in zdaj tako ohlajene stene, kjer se sliši samo en glas — glas pritajenega joka Katuške. Ali joka Katuška za gospo, za Bernardom ali za Dorido?
Naj je tako ali tako, bržkone ji je dobro delo, zakaj jedla je s slastjo in tudi dobro spala, dočim je spal gospod Astenburg prav slabo, komaj tri, štiri ure in tudi jed mu ni več dišala. Nekega dne se je napotil spet v Liben. Tretjič v življenju.
Pretveza so mu bili božični prazniki. Kupil je nekaj daril za oba, ne mnogo in ne sijajnih, da jima ne bi po nepotrebnem kazal svoje slabosti, ter se odpeljal tja. Pripeljal se je ob devetih zjutraj. Pazil je, da ne bi spodrsnil in si zlomil nog na tistem kurjem dvorišču, ter začel lesti po stopnicah, ki so bile res zasnežene. Potrkal je in v njegovo presenečenje se ni oglasila Doris, temveč moški glas. Strašna slutnja mu je ustavila srce. Doride ni bilo doma, v postelji se je valjal gospod Tkadlec. To je bila edina postelja v sobi in gospod Tkadlec je bil v pyjami.
Izdaja »Narodna Prosveta« v Ljubljani, zadruga a o. a., predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mibalek. vsi v Ljubljani