zasavski epilog IZDAJATELJ Elektro-Slovenija, d.o.o. Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica:Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (061) 174 30 00 faks: 061/ 174 25 02 e-mail:brane.janjic@eles.si »ASOPISNI SVET predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Vladimir VaupotiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El.Primorska), Nino MaletiË (EGS-RI Maribor), Drago Skornpek (TE©), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana Peter Zebre OBLIKOVANJE ADA GRAF d.o.o. Ljubljana DELO TISKARNA d.d., Ljubljana je vpisan v register casopisov pri RSI podšt. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAS STIK med izdelke informativnega znacaja. NAS STIK je brezplacen. Naklada 8.000 izvodov Prihodnja številka Našega stika izide 4. avgusta 2000. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 21. julija 2000. epevanje veËine energetskih vprapanj je v zadnjih letih obarvano z moËnimi politiËnimi interesi, kar posredno kaæe na dvoje. PrviË, da energetska stroka, kot pogosto ugotavlja tudi sama, ni preveË uspepna pri zagovarjanju svojih repitev in uveljavljanju lastnih interesov, ter drugiË, da je energetika, pa Ëeprav je malokdo to pripravljen tudi odkrito priznati, tisto vplivno podroËje, ki pri strankah zbuja æelje po obvladovanju. Spomnimo se vprapanj, povezanih s problemom krpke nuklearke, gradnjo TET 3, obnovo HE Moste in gradnjo spodnjesavske verige, Ëe omenimo le najaktualnejpe, in hitro bomo ugotovili, da so pri iskanju ustreznih repitev æal velikokrat v ospredju strankarski, in ne gospodarski oziroma pirpi druæbeni interesi. Na sreËo je v primeru zasavskega zakona na koncu vendarle prevladal razum in smo tako junija po veËletnih dolgotrajnih in tudi muËnih prerekanjih o nadaljnji energetski usodi Zasavja vendarle doËakali sprejem zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, s Ëimer je vprapanje, ki je v zadnjem Ëasu postajalo izrazit predmet politiËnih igric, dobilo tudi uradni epilog. V naslednjih treh letih mora tako dræava za zapiranje premogovnikov v Zasavju in razvojno preusmeritev regije zagotoviti okrog 21 milijard tolarjev, ki naj bi jih porabili za zaËetek uresniËevanja programa, po katerem naj bi proizvodnjo elektriËne energije v termoelektrarni Trbovlje ohranili le pe do leta 2007 in nato tamkajpnji rudnik postopno zaprli do leta 2012. Zakon predvideva tudi izvajanje okoljevarstvenega nadzora obmoËja po dokonËnem zaprtju rudnika, zagotovitev sredstev za plaËilo odpkodnine za neposredno ekolopko in kmetijsko pkodo in tudi sredstva za postopno razvojno prestrukturiranje regije, ki je doslej svojo prihodnost gradila predvsem na energetski dejavnosti. V kolikpni meri je omenjeni zakon tudi dejansko sposoben repiti vsa odprta gospodarska in razvojna vprapanja Zasavja, bo seveda pokazal pele Ëas, vsekakor pa je tista podlaga, brez katere se regija, ki se je vrsto let nesebiËno razdajala in podrejala pirpim nacionalnim interesom, zagotovo ne bi mogla postaviti na noge. ISSN 1408-9548 www.eles.si i) /O" 1 2042 tema meseca brez varovalke Elektrodistribucija PRED SKORAJ©NJI ODPIRANJEM TRGA V prihodnje bodo seveda konkurenËni le tisti dobavitelji, ki bodo razpolagali s kakovostno elektriËno energijo. Zato se v elektrodistri-bucijskih podjetjih pe posebno skrbno pripravljajo na odpiranje trga z elektriËno energijo po tehniËni in tehnolopki plati. Kot ugotavljajo, je pe vedno razmeroma visok odstotek odjemalcev, ki jih pestijo neustrezne napetostne razmere. Ker vlada v minulih letih v ta namen ni zagotovila dovolj potrebnih sredstev, se je slovenska distribucija znapla v zelo neugodnem poloæaju. Po eni strani je vse manj denarja za nujno posodobitev dotrajanih omreæij, po drugi strani pa se distribuciji nalagajo vse veËje zahteve po zagotavljanju kakovostne elektriËne energije. 2 a napo æeljo so nam junija direktorji elektrodistribucijskih podjetij -Ludvig Sotopek (Elektro Ljubljana), ©tefan Lutar (Elektro Maribor), Peter PetroviË (Elektro Celje), mag. Drago ©tefe (Elektro Gorenjska) in David ValentinËiË (Elektro Primorska) - posredovali informacije o trenutnih napetostnih razmerah z vidika priprav na odpiranje trga z elektriËno energijo. Kot skupno poudarjajo, je eden od najpomembnejpih ciljev distribucije v tem, da odjemalcem zagotavlja zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektriËno energijo. Kakovost dobave elektriËne energije pa je povezana z vrednotenjem in ugotavljanjem dejavnikov, kot so napetost, frekvenca, stalnost dobave in optimalnost strop-kov. Na te parametre vplivajo razliËni dejavniki, kot so zmogljivost, vzdræe-vanje in starost naprav in omreæja, investicije v elektrodistribucijski sistem, modernizacija in posodabljanje elektrodistribucijskega sistema, kakovost vgrajene opreme ter rast in zna-Ëilnosti porabe. Kakpno je na tem podroËju trenutno stanje v posa- meznih elektrodistribucijskih podjetjih? PREDNOST SANACIJI NAPETOSTNIH RAZMER V Elektro Ljubljani se æe dalj Ëasa zavedajo problematike slabih napetostnih razmer. Maja 1996 so izdelali elaborat o napetostnih razmerah v nizkonapetostnem omreæju in predlog za sanacijo stanja. Iz poroËila je razvidno, da je treba sanirati pest odstotkov nizkonapetostnih izvodov iz transformatorskih postaj na srednji in nizki napetosti. Od leta 1996 so za sanacijo slabih napetostnih razmer zgradili 312 transformatorskih postaj s pripadajoËim omreæjem srednje in nizke napetosti. Letos bo za sanacijo slabih napetostnih razmer zgrajenih 90 transformatorskih postaj z 72 kilometri srednje-napetostnega in 54 kilometri nizkonapetostnega omreæja. Za dokonËno sanacijo napetostnih razmer ostaja pri-bliæno pe tri odstotke odjemalcev (8.890), za kar bi v naslednjih letih potrebovali 5,2 milijarde tolarjev. Leta 1999 so priËeli ugotavljati kakovost elektriËne energije v skladu z zahtevami standarda SIST EN 50 160. Meritve izvajajo s pomoËjo sta-tiËnih registratorjev (Lem Memobox), ki omogoËajo zapis naslednjih parametrov kakovosti: nihanje omreæne napetosti, kratki in dolgi izpadi napetosti, hitre spremembe in padci napetosti, harmonske napetosti, flikerji, asimetrija napajalne napetosti, signalne napetosti na napajalni napetosti in odstopanje sistemske frekvence. Meritve so izvedli v desetih razdelilnih transformatorskih postajah in pri 32 prihodnjih upraviËenih odjemalcih. Rezultati kaæejo, da v dveh RTP-jih prihaja do odstopanja predpisanih vrednosti zaradi flikerjev, pri odjemalcih pa je standardna meja preseæena v osmih primerih zaradi flikerjev in v treh zaradi harmonskih popaËenj valovne oblike napetosti. Podrobna analiza stanja kakovosti elektriËne energije na predajnih mestih je pokazala, da so izvori popaËenj valovne oblike na strani odjemalcev. Z dokupom registratorjev bodo letos ustvarjene razmere za sistematiËno izvajanje tovrstnih meritev na celotnem preskrbovalnem obmoËju javnega podjetja. To bo pe dodaten prispevek k celovitemu obvladovanju kakovosti njihovih storitev, ki je lahko moËan argument za dosego prednosti v pogajalskih pozicijah na odprtem trgu z elektriËno energijo. Æe sedanji kupoprodajni odnosi, tarifni sistem in dobavni pogoji pomenijo za Elektro Ljubljano institucionalen okvir poslovanja z jasno izraæeno træno komponento. Ta se po tehniËni plati odraæa v nenehni skrbi za posodobitev obraËunskih merilnih mest in implementacijo ustreznega sistema za zajem in obdelavo ptevËnih podatkov. Registracija nakupa elektriËne energije se trenutno izvaja s popisom ptevËnih stanj in registracijo podatkov na napravah PERM. Te nadomepËajo z napravami FAG (proizvajalec Landis-&Gyr). Obdelava podatkov poteka na Elesu s programskim paketom C 2000 na podlagi Oraclove baze podatkov. V Elektro Ljubljani je inptali-ran terminal na podlagi Win NT s popolnim nivojem dostopa do parame-triranja in zajema podatkov. Hkrati pa konËujejo testiranje daljinskega odËi-tavanja z uporabo programskega paketa za zajem in dodelavo podatkov SEP 2 W (proizvajalec Iskraemeco). Daljinska registracija prodaje elek-triËne energije se trenutno opravlja s programoma DGC 3000 in DGC 20. Daljinski zajem ptevËnih podatkov vsak dan opravljajo pri dvajsetih naj-veËjih odjemalcih. Prav tako kot pri prevzemnih meritvah tudi na tem segmentu konËujejo testiranje programskega paketa SEP 2 W, na katerem bodo do konca leta vzpostavili celoten vzporeden sistem. Predvidevajo, da bodo s postopnim odpiranjem trga daljinski zajem podatkov pirili do pribliæno 3000 merilnih mest. Tako pridobljeni in obdelani podatki pa so lahko æe podlaga za sklepanje pogodb z upraviËenimi odjemalci v razmerah dereguliranega trga elektriËne energije. Poleg tega potekajo tudi pospepene priprave za posodobitev tehnolopke opreme dispeËerskega centra vodenja. V okviru te problematike pa omenimo pe funkcije, ki jih omogoËa nova oprema. Funkcija vodenja se v realnem Ëasu piri od nivoja izvoda razdelilne transformatorske postaje na celotno omreæje do odjemalca. Z ures-niËitvijo posameznih modulov DMS implementirajo tudi funkcije, ki so usmerjene v podporo delovanju dere-guliranega trga. V gospodarskem naËrtu so za izvedbo tega projekta predvidena potrebna sredstva, vendar je v postopku realizacije treba poËakati pe na soglasje veËinskega lastnika. Sicer pa v vodstvu podjetja menijo, da do odprtja zunanjega trga po letu 2002 pe ne bo vzpostavljena prava konkurenca na trgu elektriËne energije. Kljub temu se Elektro Ljubljana na ta izziv naËrtno pripravlja tako v organizacijskem kot v kadrovskem pogledu. Pri tem vzpostavljajo tudi neposredne stike z veËjimi upraviËenimi odjemalci z namenom podrobnejpega medsebojnega obvepËanja o potrebah po dodatnih storitvah, tako da bi bila dobava elektriËne energije Ëim bolj celovita. Po tehniËno - tehnolopki plati tu predvidoma ne bo ovir. STANJE UGOTAVLJAJO Z MERITVAMI NAPETOSTI Na obmoËju Elektro Maribora so slabe napetostne razmere pri odjemalcih veËinoma zaradi stanja v nizkonapetostnem omreæju, manj pa zaradi razmer v srednjenapetostnem omreæ-ju. V srednjenapetostnem omreæju so padci napetosti v normalnih obrato- valnih razmerah v okviru zahtevanih toleranc povsod, razen obËasno na obmoËju 20-kilovoltne razdelilne postaje RaËe. V rezervnem reæimu obratovanja srednjenapetostnega omreæ-ja se pojavljajo teæave na obmoËju RTP 110/20 kV Lendava. Do leta 2005 bodo morali izvesti do-loËene ojaËitve srednjenapetostnega omreæja, s Ëimer bodo zagotovili padce napetosti v normalnem in rezervnem reæimu obratovanja, kot to zahtevajo kriteriji naËrtovanja srednje napetostnih omreæij. Za oceno slabih napetostnih razmer v nizkonapetostnem omreæju in ptevila odjemalcev s slabimi napetostnimi razmerami so konec leta 1999 pregledali vse transformatorske postaje SN/0,4 kV in izloËili tiste, ki imajo nizkonapetostne izvode daljpe od 600 metrov. Za te izvode so izraËunali padce napetosti in ugotovili ptevilo odjemalcev, pri katerih je padec napetosti veËji od 10 odstotkov. Izra-Ëune so preverili z meritvami napetosti pri odjemalcih na nekaj transformatorskih postajah oziroma na njihovih nizkonapetostnih izvodih na geografsko razliËnih obmoËjih podjetja. Odstotek odjemalcev s slabimi napetostnimi razmerami so izraËunali glede na ptevilo vseh odjemalcev na obmoËju tega podjetja. Po opisani metodi so ugotovili, da ima pribliæno 12 odstotkov odjemalcev Elektro Maribora obËasno napetosti niæje od 200 voltov. Slabih napetostnih razmer nimajo samo odjemalci, ki so prikljuËeni na nizkonapetostne izvode, daljpe od 600 metrov, ampak tudi odjemalci, ki so transformatorskim postajam prikljuËeni bliæe od 600 metrov. Ocenjujejo, da je teh odjemalcev od 5 do 8 odstotkov, tako da je vseh odjemalcev s slabimi napetostnimi razmerami pri Elektro Mariboru najveË 20 odstotkov. Na-tanËneje bodo ptevilo prikrajpanih odjemalcev ugotovili z obdelavo nizkonapetostnih izvodov transformatorskih postaj v strnjenih, urbaniziranih naseljih, kjer so obremenitve veËje. V Elektro Mariboru so doslej slabe napetostne razmere v nizkonapetostnih omreæjih repevali z gradnjo inter-poliranih transformatorskih postaj in ne samo z rekonstrukcijami nizkonapetostnih omreæij. V ptevilnih primerih so se napetostne razmere ponovno poslabpale æe po nekaj letih. Vzrok je bil ta, da odjemalci takrat, ko so imeli aj v resnici pomenijo pogoste menjave gospodarskih ministrov in njihovih dræavnih sekretarjev za energetiko, so v minulih letih izkusili tudi elektrodistributerji. »eprav so v okviru danih moænosti uresniËili mnogo projektov, elektrodistribucijski sistem v letu 2000 pe nima tistega poloæaja, ki mu pripada po naravi njegove osnovne dejavnosti. Tudi razvojna pot pe ni odprta. Vzroki teæavnega stanja se usodno prepletajo na razliËnih ravneh. Problemi pe zdaleË niso Ërno-beli, temveË se strukturirajo v obliki vse veËjih preprek za normalni razvoj distribucijske dejavnosti. Posledice vladnega omejevanja investicijskih sredstev se najbolj zrcalijo v dotrajanih elektro omreæjih. Ena od najpibkejpih toËk v delovanju celotnega elektrodistribucijskega sistema se kaæe v pomanjkanju razvojne strategije in vizije. KljuËnega pomena so razvojna izhodipËa, napoved porabe, ukrepi uËinkovite rabe energije glede na potrebe odjemalcev po elektriËni energiji ter investicije v elektroenergetske objekte. Najpomembnejpi cilji, ki naj bi jih zasledovali, so dolgoroËna zanesljivost, zadostnost oskrbe in uËinkovitost rabe elektriËne energije, sprejemljivost za zdravje, okolje in prostor ob Ëim manjpem tveganju, gospodarska uËinkovitost in socialna varnost, tehnolopka uËinkovitost in sposobnost hitrega prilagajanja. Vendar pa vladi za zdaj pe ni uspelo pripraviti nujno potrebnega Nacionalnega energetskega programa. Vodstva distribucijskih podjetij so sama, pa tudi preko Gospodarskega interesnega zdruæenja distribucije, vladi æe niËkolikokrat posredovala dobre strokovne predloge za repitev pereËih investicijskih problemov. Kot v posmeh je vlada letos distributerjem pe bolj oklestila potrebna finanËna sredstva in s tem pe zmanjpala njihove investicijske moænosti. Ali bo nova ekipa na MGD-ju pokazala veË razumevanja za razvojno problematiko elektrodistri-bucije? »e elektrodistributerji æelijo izboljpati poloæaj svoje dejavnosti, se bodo morali bolj uËinkovito organizirati in v skupnem nastopu preko GIZ-a izoblikovati odloËnejpa stalipËa v pogovorih z vlado. Ob tem pe to: »eprav so distributerji v programu zdruæenja opredelili stike z javnostjo, temu podroËju doslej niso namenili dovolj pozornosti. ©irpa javnost je o problematiki slovenske elektrodistribucije razmeroma slabo obvepËena. Zato bo treba na tem podroËju delovati bolj naËrtno. MIRO JAKOMIN tema meseca slabe napetostne razmere, niso mogli prikljuËevati novih elektriËnih aparatov. Po sanaciji so se odjemalci elektri-ficirali, kar je privedlo do ponovnega poslabpanja napetostnih razmer. V minulem obdobju namreË zaradi pomanjkanja denarja za investicije niso mogli moËneje dimenzionirati nizkonapetostnih vodov iz interpoliranih transformatorskih postaj. Boljpe napetostne razmere ter kakovost in stalnost dobave elektriËne energije odjemalcem bodo v prihodnje zagotavljali predvsem z gradnjo novih TP-jev, z rekonstrukcijo in novogradnjo nizkih in srednjena-petostnih omreæij ter z rekonstrukcijami in novogradnjami RTP-jev. Letos, ko imajo na razpolago manj sredstev za investicije, nameravajo zgraditi 42 transformatorskih postaj SN/0,4 kV. Za rekonstrukcije in novogradnje je predvidenih 84 kilometrov nizkonapetostnih omreæij. V naslednjem letu pa æelijo zgraditi pri-bliæno 60 transformatorskih postaj SN/0,4 kV. Pridobivajo tudi dokumentacijo za gradbeno dovoljenje za gradnjo RTP 110/20 kV RaËe, za 110 kV daljnovode Murska Sobota-Len-dava, Murska Sobota-MaËkovci ter Lenart-Radenci. K tehniËni plati priprav na odpiranje trga z elektriËno energijo sodi tudi vgraditev opreme v novi distribucijski center vodenja v Mariboru in nabava raËunalnipke opreme za shranjevanje in obdelavo izmerjenih obremenilnih diagramov velikih odjemalcev. Ob tem v vodstvu podjetja opozarjajo na hude teæave pri zagotavljanju potrebnih investicijskih sredstev. V Elektro Mariboru se na odprtje trga elektriËne energije pripravljajo tudi v organizacijskem pogledu, saj se bodo morali sooËiti najprej z domaËimi konkurenti in nato pe s tujimi. Z njimi bodo morali tekmovati, Ëe bodo hoteli obdræati obstojeËe odjemalce in pridobiti nove. Preæivetje in razvoj podjetja bo odvisno predvsem od sposobnosti hitre prilagoditve novi situaciji, pe posebej pa sposobnosti kakovostnega zadovoljevanja potreb odjemalcev. Postavljeni so pred odloËitve, katere træno usmerjene aktivnosti izvajati, kako jih organizirati, in kako jih optimalno vkljuËiti v obstojeËo organizacijsko strukturo podjetja. Za te odloËitve in za delo bodo potrebovali specializirana marketinpka znanja. V ta namen jim je mariborska ekonomska poslovna fakulteta v sodelovanju z EGS, r.i., izdelala projekt za oblikovanje optimalne, træno naravnane organizacijske strukture marketinga, nabave in prodaje v Elektro Mariboru. Trenutno potekajo intenzivne priprave na organizacijske in kadrovske spremembe v podjetju. Glede na skorajpnje odpiranje trga z elektriËno energijo predvidevajo, da se bo z odprtjem poveËal obseg administrativnega dela. Podzakonski predpisi k energetskemu zakonu pe niso sprejeti, kar lahko povzroËi zamudo pri odpiranju trga. Kot ugotavljajo v vodstvu podjetja, po tehniËno - tehnolopki plati pe niso dovolj pripravljeni za prehod v træne razmere poslovanja. Manjka jim predvsem sistem daljinskega spremljanja obremenitve upraviËenih odjemalcev. Tudi s stopnjo zanesljivosti in kako- vosti dobave elektriËne energije odjemalcem za zdaj pe ne morejo biti zadovoljni. Odstotek odjemalcev s slabimi napetostnimi razmerami je namreË razmeroma visok, pa tudi zanesljivost dobave bi morali izboljpati s poveËa-njem avtomatiziranosti srednjena-petostnega omreæja, s Ëimer bi zmanj-pali Ëase prekinitve dobave elektriËne energije odjemalcem. POMANJKANJE DENARJA ZAUSTAVILO NUJNA DELA V Elektro Celju so se leta 1998 od-loËili, da v kontekstu priprav novega energetskega zakona in deregulacije na podroËju energetike sistematiËno ocenijo trenutno stanje kakovosti v srednje in nizkonapetostnem omreæju z namenom, da doloËijo kriterije in iz-hodipËa za pogajanja z dobavitelji in odjemalci elektriËne energije pod novimi pogoji. Meritve, ki jih izvaja EIMV, potekajo v RTP-jih 110/20 kV in posameznih izvodih 20 kV do veËjih odjemalcev z namenom ugotavljanja vpliva kakovosti napetosti na njihov tehnolopki proces. Trenutno æe imajo rezultate za RTP-je 110/20 kV v Krpkem, Sevnici, Ravnah, Vuzenici, Rogapki Slatini in Trnovljah, meritve pa pe potekajo v RTP-jih Velenje, Mozirje in Podlog. V letih 1998 in 1999 so na najdaljpih srednje in nizkonapetostnih izvodih opravili meritve napetosti in na podlagi teh zamenjali stare avtomatske regulatorje napetosti na transformatorjih 110/xkV z novimi, ki imajo dodatne funkcije in s tem primernejpo regulacijo. Zamenjava naj bi bila konËana letos, vendar je delo zaradi obËutnega zmanjpanja sredstev ustavljeno. Prav tako je zaradi omejenih sredstev ustavljeno uresniËevanje projekta vodenja in avtomatizacije srednjenapetostnega omreæja, ki naj bi skrajpal Ëas ne-naËrtovanih prekinitev napetosti zaradi zunanjih dogodkov ali dejanj. V okvir priprav na træne razmere poslovanja sodita tudi tehnolopka posodobitev in piritev funkcij s poudarkom na analitiËnem delu v distribucijskem centru vodenja. Tako so æe izdelali idejni projekt, naËrtujejo pa dokonËanje projekta za razpis v tem letu in dokonËanje posodobitve distribucijskega centra vodenja v letu 2002. Pribliæno 15 odstotkov njihovih odjemalcev na nizki napetosti nima trajno ustreznih napetostnih razmer. V ta namen so v tem letu naËrtovali 60 novih interpoliranih srednje in nizkonapetostnih transformatorskih postaj, kar bi pomenilo izboljpanje stanja za pribliæno 2.500 odjemalcev. Sredstva za plan 2000 so veË kot prepolovljena, kar pomeni, da veËina prizadetih odjemalcev v tem letu ne bo doËakala izboljpanja napetostnih razmer. V tem primeru gre preteæno za tarifne odjemalce na hribovskih in manj razvitih obmoËjih. Ker bodo izvajalci dejavnosti distribucije in upravljavci distribucijskih omreæij zaraËunavali opravljanje svojih storitev, prav zdaj izdelujejo merila za vrednotenje stropkov in naËin delitve. Oblikovanje meril za to vrednotenje bo zahtevna naloga tako za nosilca naloge kot za naroËnike. POTREBEN TUDI SODOBNEJ©I NA»IN OD»ITAVANJA V Elektro Gorenjski sodijo, da je trenutno stanje na podroËju oskrbe z elektriËno energijo z vidika zahtevanih napetostnih razmer solidno ob normalnem stanju napajanja. Ko pa pride do okvar na napajanju in se opravijo prenapajanja po 20 kV DV, se napetostne razmere poslabpajo, pe zlasti na obmoËju Kranjske Gore, Bohinja in Æeleznikov. Kot sodijo, ima zaradi neustreznih napetostnih razmer obËasne teæave deset odstotkov njihovih odjemalcev. Poleg tega je veliko pritoæb odjemalcev zaradi spremembe svetilnosti luËi. Zato so na pirpem obmoËju letos spomladi opravili sistematske meritve kakovosti napetosti. Prve meritve so pokazale, da je med razliËnimi parametri kakovosti na srednji- in nizkonapetostni ravni prav fliker tisti parameter, ki naj-veËkrat presega s standardom dovoljene vrednosti. Dobljeni rezultati meritev dokazujejo, da obratovanje elektroobloËne peËi v jesenipki æe-lezarni negativno vpliva na kakovost napetosti na distribucijskem omreæju Elektro Gorenjske, delno pa tudi na obmoËju Elektro Ljubljane. Hkrati meritev potrjuje upraviËenost oziroma pravilnost v preteklosti æe izdelanega projekta napajanja RTP Jeklarna iz RTP Okroglo z lastnim transformatorjem 400/110 kV, s Ëimer bi se RTP Jeklarna dejansko loËila od ostalega 110 kV omreæja. Na obmoËju Bohinja so lani zamenjali TR 35/20 kV z regulacijskim TR, na obmoËju Jezerskega pospepeno ob- navljajo 20 kV DV. S postopnim opupËanjem 35 kV DV in s prehajanjem na direktno transformacijo 110/x kV se bodo napetostne razmere zanesljivo izboljpale. Prav tako se bodo napetostne razmere precej izboljpale tudi z ojaËitvami presekov na nizkonapetostnem omreæju. Poleg tega bo treba predvsem vpeljati sodobnejpi naËin merjenja porabljene elektriËne energije, tako pri kvalificiranih odjemalcih elektriËne energije kot pri drugih tarifnih odjemalcih. Sem ptejejo merilne naprave in opremo, ki bo omogoËala daljinsko odËita-vanje porabe, zbiranje in obdelavo podatkov, tako za obraËun kot analizo kakovosti. Na ta naËin bodo lahko odjemalcu elektriËne energije posredovali æelene podatke, odzivne Ëase pri posameznem posegu pa karseda zmanjpali. Razpoloæljiva denarna sredstva v le-topnjem planu bodo porabili za naj-nujnejpa vzdræevalna dela in zgraditev najbolj potrebnih energetskih objektov. Ker je letos na razpolago manj sredstev, kot so jih imeli lani, ovrednoteni plan pa je postavljen na dokaj optimistiËni podlagi, sodijo, da v Ëasu do odprtja trga z elektriËno energijo ne bo mogoËe narediti tistega, kar bi bilo potrebno. Kot pravijo v vodstvu podjetja, se popolnoma zavedajo, da bodo delovne razmere in poslovanje bistveno drugaËni. V tem trenutku pospepeno zbirajo in analizirajo informacije iz zahodnih dræav, kjer je trg æe odprt, da bi dobili odgovore na Ëim veË pe vedno odprtih vprapanj. Splopna ugo- tovitev je, da trg lahko deluje le, Ëe so pravila jasna in razumljiva. PriËakujejo, da bodo podzakonski akti in drugi dokumenti to zagotavljali, menijo pa, da distribucija v Sloveniji ob odpiranju trga z elektriËno energijo nima takih pogojev, kot so jih imeli v dræavah, kjer so trgovanje z elektriËno energijo æe uvedli. Omenjeno so potrdili tudi nekateri priznani strokovnjaki. V Elektro Gorenjski si nadvse prizadevajo, da bi bil prehod na træne razmere Ëim bolj naraven in neproblematiËen. Veliko bo treba pe narediti, sam uspeh pa ne bo odvisen samo od distributerjev. Kot ugotavljajo v vodstvu, bo poleg menjave filozofije dela in zagotovitve potrebnih finanËnih sredstev za kakovostno oskrbo elektriËne energije treba zaposliti tudi sodelavce z novimi znanji. »e bodo to zmogli in znali zagotoviti, lahko optimistiËno priËakujejo prehod v træne razmere poslovanja. NAJOBSEŽNEJŠA JE POSODOBITEV DCV-JA Ureditev napetostnih razmer pri odjemalcih v skladu s standardi je stalna in prednostna naloga tudi v Elektro Primorski. Zaradi poveËanja porabe elektriËne energije, in to predvsem pri gospodinjskih odjemalcih, se kljub obnovi nizkonapetostnega omreæja in zgraditvi novih transformatorskih postaj pojavljajo novi tovrstni problemi. Leta 1995 so pripravili podrobnejpi elaborat s pregledom obmoËij s slabi- 5 63 tema meseca proizvodnja in oskrba mi napetostnimi razmerami in usmeritvami, kako v naslednjih obdobjih take razmere odpraviti. Takrat so napteli 249 obmoËij (vasi, zaselkov, posameznih odjemalcev) s pribliæno 4.500 odjemalci, pri katerih so bile zaznane ali izmerjene slabe napetostne razmere. To je pomenilo ptiri odstotke vseh odjemalcev v Elektro Primorski. V petih letih jim je uspelo zmanjpati ptevilo in urediti razmere na pribliæno 160 obmoËjih, Ëeprav se je v tem Ëasu ptevilo poveËalo pe za dodatnih 30 obmoËij. Tako so ob koncu leta 1999 ocenili, da se je odstotek odjemalcev s slabimi napetostnimi razmerami zni-æal na 2,1 odstotka, kar pomeni 2.480 odjemalcev. Razmere je treba urediti pe na 120 obmoËjih. Glede na letni obseg gradnje elektroenergetskih naprav raËunajo, da bi glede na dosedanje investiranje razmere uredili v naslednjih treh letih. Sicer pa iz popisa obmoËij hkrati ugotavljajo, da veËidel vsi odjemalci sodijo v skupino tarifnih odjemalcev. Tudi Elektro Primorsko Ëakajo ptevil-ne naloge, s katerimi naj bi letos oziroma v prihodnjem obdobju zagotovili boljpe napetostne razmere. Temeljna usmeritev je v naËrtovani gradnji ustreznih prikljuËnih DV 20 kV, v gradnji novih TP-jev do 250 kVA na betonskih stebrih in v obnovi nizkonapetostnih omreæij. NaËrtujejo tudi gradnjo poenostavljenih TP-jev do 35 kVA na betonskih drogovih z nizkonapetostnim odklopnikom predvsem na obmoËjih, kjer so ploskovne obremenitve zelo nizke, veËidel za posamezne odjemalce. Izjemoma pride v poptev uporaba nizkonapetostnih transformatorjev (950/ 400 V, moËi 15 kVA ali 30 kVA) za posamezne odjemalce, ki se napajajo preko dolgih vodov v nizkonapetostnih omreæjih in je poseg v prostor z upravnega vidika izredno zahteven. Med uËinkovite ukrepe sodi tudi prehod z 10 na 20-kilovoltno omreæje. Trenutno imajo 21 odstotkov omreæja pe na 10 kV. Ker je letos zaradi finanËnih omejitev obseg investiranja v izboljpanje napetostnih razmer manjpi od potreb, bodo morali to problematiko pospe-peno repevati v naslednjih letih. Kakovost dobave elektriËne energije obsega poleg tehniËnih parametrov in koliËin tudi stalnost dobave. Potrebno bo veliko vlaganj v povezovalne vode. Trenutno imajo le 52 odstotkov vo-6 dov v zanki, kar sestavlja 55 odstotkov DRŽAVNI SEKRETAR O NUJNI POSODOBITVI DISTRIBUCIJE Dr. Robert Golob, dræavni sekretar za energetiko, je na novinarski konferenci 30. maja med drugim odgovoril tudi na vprapanje, kako ocenjuje trenutno tehniËno usposobljenost elektro-distribucijskega sistema za prehod v træne razmere poslovanja. Zaveda se, da se v tem trenutku elektrodistribucij-ska podjetja pripravljajo na odprtje trga z elektriËno energijo po svojih najboljpih moËeh. Pri tem mu je znano, da ima trenutno pribliæno pest odstotkov odjemalcev elektriËne energije pe vedno neustrezne napetostne razmere (odstotek je razliËen od podjetja do podjetja). To stanje se bo postopoma izboljpalo, nekje z veËjimi, drugod z manjpimi stropki. Trenutno je v tem pogledu najpomembnejpe Ëim hitreje zgraditi RTP 400/110 kV Krpko, saj bi s tem zagotovili ustreznejpe napetostne razmere za velik del obmoËja Slovenije. Obenem se pojavlja tudi vprapanje vodenja elektrodistribucijskega sistema, ki ga je treba nujno posodobiti, podobno, kot je to uspelo Elesu z novim centrom vodenja na nivoju elektroprenosnega sistema. vseh odjemalcev. Posledica tega je tudi visok, 60-odstotni, deleæ odklopov v letu 1999 in 73 odstotkov odklopov v letu 2000 glede na vse dogodke. Sicer pa energetski zakon in pripravljeni podzakonski akti nalagajo tudi prilagoditev poslovno informacijskega sistema. Najobseænejpa je tehnolopka posodobitev DCV-ja, ki mora biti konËana do odprtja trga z elektriËno energijo. Hkrati je zastavljena tudi posodobitev telekomunikacijskih poti za potrebe procesnega ter poslovnega dela in za træni segment. Podpora navedenim posodobitvam je tudi geografsko informacijska tehnologija. Æal pa letopnji finanËni obseg investicij ne zadovoljuje omenjenih potreb. Kot menijo v vodstvu podjetja, bi bilo dobro, da bi pri prilagajanju, ki ga narekujeta sprejeta zakonodaja in vkljuËevanje v EU, uporabili tuje iz-kupnje in temu prilagodili vsebino in termine. In koliko so v Elektro Primorski po tehniËno-tehnolopki plati æe usposobljeni za prehod v træne razmere poslovanja? Kot pojasnjujejo, bodo za uËinkovito delovanje v trænih razmerah potrebni veliki vloæki v tehnolopko opremo in usposabljanje osebja. Prej je treba pripraviti in medsebojno uskladiti sistem evidenc upraviËenih odjemalcev, obvladovanje flvoznih redov«, spremljanje parametrov pogodb o dostopu do distribucijskega omreæja, obraËun prekoraËitev konic in energije ter druge zahteve. ©E VEDNO BREZ RAZVOJNEGA PROGRAMA Med prednostne naloge elektrodistri-bucijskih podjetij sodijo torej predvsem sanacija slabih napetostnih razmer, posodobitve dotrajanih elek-tro omreæij in druge potrebne prilagoditve potrebam odjemalcev elek-triËne energije. Poleg omenjenih teh-niËnih zahtev se hkrati pojavljajo tudi aktualna vprapanja, katere træne dejavnosti v prihodnje organizirati in izvajati, kako jih optimalno vkljuËiti v organizacijsko strukturo podjetja, kako se pripraviti na potrebne organizacijske in kadrovske spremembe, kako za nadaljnji razvoj podjetij zagotoviti potrebna finanËna sredstva, kako sprostiti pretok ustvarjalnih znanj, inovativnosti in podobno. Ostaja pa pe vrsta odprtih razvojnih vprapanj, o katerih se bo morala jasno opredeliti vlada. Æal v Ëasu pred sko-rajpnjim odpiranjem trga z elektriËno energijo pe ni pripravljen nacionalni energetski program kot temeljni razvojni dokument. »e vlada æeli, da se bo Slovenija vkljuËila v Evropsko unijo tudi na energetskem podroËju, se bo morala bistveno bolj zavzeti za repevanje pereËih problemov slovenske elektrodistribucije. Povsem jasno je, da premajhen obseg investiranja sredstev v zastarelo in dotrajano distribucijsko omreæje ne omogoËa zadovoljitve vse veËjih zahtev odjemalcev po kakovostni elektriËni energiji. Ali v napi dræavi, ko govorimo o poslanstvu elektroenergetskega sistema, odjemalci niso na prvem mestu? MIRO JAKOMIN IN DOPISNIKI IZ DISTRIBUCIJE TUDI MAJA PORADA VIŠJA MJoraba elektricne energije v nasi državi letos nezadržno narašca, saj smo maja v Sloveniji porabili 842,8 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 26 milijonov oziroma za 3,2 odstotka vec kot v istem casu lani. Poraba se je zvišala tako pri neposrednih odjemalcih, kjer sta še vedno najvecja porabnika Talum in TDR Ruše, kot pri distribucijskih odjemalcih. Povedano v konkretnih številkah, pa je poraba petih velikih porabnikov znašala 171,8 milijona kilovatnih ur ali za 1,8 odstotka vec, distribucijska podjetja pa so iz prenosnega omrežja prevzela 671milijonov kilovatnih ur oziroma za 3,5 odstotka vec kot maja lani. Doseženi rezultati so za 3,4 odstotka presegli tudi napovedi, zapisane v letošnji elektroenergetski bilanci. Glede na pricakovano gospodarsko rast in letošnje izjemno vroce junijske dni ter z njimi povezano vecjo uporabo klimatskih naprav pa lahko podobne številke pricakujemo tudi šesti letošnji mesec. SISTEM SE DREZ NUKLEARKE k, Ajub temu, da jedrska elektrarna Krško zaradi zamenjave uparjalnikov in drugih remontnih del maja ni obratovala, so se naši proizvodni objekti dobro odrezali in v omrežje oddali 834 milijonov kilovatnih ur oziroma za 2,8 odstotka vec elektricne energije kot v istem casu lani. Med hidroelektrarnami, ki so maja v omrežje prispevale 390 milijonov kilovatnih ur elektrike, s proizvedenimi 319,4 milijona kilovatnih ur še naprej mocno izstopajo Dravske elektrarne, ki so poleg jedrske elektrarne Krško in termoelektrarne Šoštanj naš najvecji proizvajalec. Delež termoproizvodnje k pokrivanju povpraševanja pa je tokrat znašal 444 milijonov kilovatnih ur. Za zagotovitev zadostnih kolicin elektricne energije smo morali nekaj elektrike kupiti tudi na tujih trgih, in sicer je majski uvoz dosegel 100,9 milijona kilovatnih ur. GWh 400 GWh 1000 800 600 400 200 maj 1999 maj 2000 [J NEPOSREDNI |__j DISTRIBUCIJA |JSKUPAJ * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu STOPNJA LETNE RASTI SE POVECUJE DEM SEL SENG NEK* TE© TET TE-TOL TEB* maj1999 |__| maj 2000 9/iš, 'išja poraba elektricne energije v posameznih letošnjih mesecih prispeva tudi k dvigovanju stopnje letne rasti porabe, ki po petih mesecih znaša že 4,6 odstotka. V prvih petih letošnjih mesecih smo namrec v Sloveniji porabili 4 milijarde 404 milijone kilovatnih ur elektricne energije, kar je za 195 milijonov vec kot v istem obdobju lani. Poraba je nekoliko bolj narasla pri neposrednih odjemalcih, ki so lanske rezultate presegli za 6,6 odstotka, distribucijski odjem iz prenosnega omrežja pa je bil višji za 4,2 odstotka. Doslej nam je potrebne kolicine elektricne energije uspelo zagotoviti brez vecjih težav, pri cemer smo iz domacih virov dobili 4 milijarde 759,4 milijona kilovatnih ur, nakup v tujini je znašal 408,4 milijona kilovatnih ur, izvozili pa smo 630,5 milijona kilovatnih ur. GWh 1000 800 600 400 200 maj 1999 maj 2000 |PROIZVODNJA [^PORABA [] UVOZ HIZVOZ y 0 iz elektrogospodarskih podjetij pod medijskim žarometom STROKOVNI IZLET ZA NOVINARJE Eles je tudi letos pripravil æe tradicionalno sreËanje s slovenskimi novinarji, ki pokrivajo energetsko po-droËje, in sicer je bil tokratni strokovni izlet namenjen obisku najveËje primorske razdelilnotransformator-ske postaje RTP DivaËa ter ogledu gradbipËa za hidroelektrarno Plave II. Pot do DivaËe so novinarji izrabili tudi za obseænejpi pogovor z direktorjem Elesa mag. Vekoslavom Ko-ropcem, pri Ëemer so se poglavitna vprapanja nanapala na prihodnjo vlogo Elesa in priËakovano gibanje cen elektriËne energije. Kot je povedal mag. Vekoslav Koropec, se mora Eles skladno s predvidenimi uredbami, ki jih je vlada æe sprejela, reorganizirati in prevzeti naloge prenosnega podjetja in upravljanja slovenskega elektroenergetskega omreæja ter dodatno tudi organizatorja trga. V tej zvezi je Eles zaËel z vsemi pripravami za potrebno reorganizacijo, ki mora biti izpeljana do 1. januarja 2001. Glede funkcij, povezanih z organiziranjem trga in oblikovanjem borze z elektriËno energijo, naj bi Eles v kratkem tudi ustanovil hËerinsko podjetje, ki bo stoodstotno v njegovi lasti. Prav tako pa Eles skupaj z zunanjimi sodelavci æe pripravlja tudi pravila za delovanje borze, ki bodo v celoti znana do konca leta. Na vpra- panje, kakpno vlogo bo pri odpiranju trga imela agencija za energijo, je mag. Vekoslav Koropec dejal, da bo imela agencija nedvomno veliko vlogo, saj bo doloËala stropke prenosne dejavnosti in tudi stropke za upravljanje z omreæjem, s Ëimer bo v veliki meri vplivala na prihodnje poslovanje Elesa. DrugaËe pa je mag. Veko-slav Koropec poudaril, da je Eles na izzive odprtega trga z enim naj-sodobnejpih centrov vodenja v Evropi, visoko usposobljenim strokovnim kadrom in zanesljivim prenosnim omreæjem æe dobro pripravljen in bo zagotovo lahko izpolnil tudi vse zahtevane naloge, Ëeprav ima slovensko elektrogospodarstvo za prilagoditev razmeram odprtega trga na voljo precej manj Ëasa, kot so ga imela druga elektrogospodarstva. Po njegovem mnenju lahko v prihodnjem obdobju priËakujemo tudi precejpnja nihanja cen, ki se bodo ustalile pele po popolnem odprtju trga, vsekakor pa bi se morala elektriËna energija pri nas letos vsaj pe enkrat podraæiti, Ëe æelimo zadostiti finanËnim na-Ërtom, zapisanim v vrednostnem planu. Novinarji so si z zanimanjem ogledali tudi RTP DivaËo, kjer poteka postopna obnova, ki se je zaËela æe leta 1995 z zamenjavo zapËite na 220 kV odvodih. Dela so Elesovi vzdræe-valci nato nadaljevali leta 1998 z zamenjavo naprav vodenja v vseh 400 kV poljih in zapËite v odvodnem 400 kV polju BeriËevo ter zamenjavo visokonapetostnih naprav, vodenja in meritev v 220 kV odvodnih poljih. Leta 1999 je bila nato izpeljana še zamenjava odklopnikov v merilnem in enem transformatorskem polju ter sistema vodenja. Eles je veliko vložil tudi v gradnjo opticnih povezav po daljnovodih, tako da je RTP Divaca sedaj povezana z Ljubljano, Novo Gorico, Koprom in Pa-dricami v Italiji. V prihodnje je v RTP Divaca predvidena še prenova 110 kV stikališca, posodobitev mocno dotrajanega daljnovoda Doblar -Gorica - Vrtojba - Divaca - Pivka -Ilirska Bistrica - hrvaška meja ter tudi postavitev transformacije 400/110 kV, s cimer bi dokoncno zagotovili zanesljivo napajanje Primorske. Prijazni gostitelji iz Soških elektrarn so predstavnikom slovenskih medijev podrobneje opisali potek gradnje dveh novih elektrarn na Soci (o tem smo v našem glasilu že veliko pisali), pri cemer smo lahko slišali, da hujših zamud z deli ni ter da naj bi prvi kilovati iz HE Plave II prišli konec prihodnjega leta, iz HE Doblar II pa še nekaj mesecev pozneje. BRANE JANJlti PREMOGOVNIK VELENJE 21. LIKOVNO SRECANJE V razstavišcu Muzeja premogovništva Slovenije so 17. junija odprli razstavo likovnih del. Avtorji, kot so Zvest Apollonio, Milena Braniselj, Janez Kovacic, Andrej Pavlic, Rudi Skocir, Stojan Spegel, Maja Subic, Milan Todic, Lojze Zavolovšek in Vinko Železnikar, so v casu od 12. do 18. junija ustvarjali svoja dela v okolici Velenja. Dela ustvarjalcev letošnje likovne kolonije bodo do 27. julija razstavljena v razstavišcu Crna garderoba, ki je sestavni del Muzeja premogovništva Slovenije. 21. likovno srecanje je bilo poimenovano Premogovnik Velenje 2000, posveceno pa je praznovanju dneva rudarjev. Ob odprtju razstave je za glasbo v kulturnem programu poskrbel Ladislav Jakša, ki je z izbranimi skladbami predstavil vsakega likovnega ustvarjalca posebej. Dr. Milan Medved, direktor za razvojno podrocje Premogovnika je ob razstavi povedal: »Vedno smo namenjali veliko pozornost ljudem in njihovi varnosti pri delu, humanizaciji dela ter stalnemu izobraževanju vseh zaposlenih. Delo v rudniških rovih je tudi sedaj, kljub sodobni opremi, pe vedno zelo zahtevno in nevarno. Zato smo v Premogovniku vedno skrbeli tudi za dejavnosti, ki bogatijo duha in leppajo æivljenje. Takpna so tudi redna likovna druæenja, ki so vsako leto sestavni del in kulturno-umetnipki vrh praznovanj 3. julija, dneva rudarjev.« Dr. Milan Medved, je pojasnil, da je leto 2000 prelomno tudi za Premogovnik, saj je pripel Ëas, ko je treba preudarno razmisliti, kako voditi podjetje v prihodnjih dvajsetih ali tridesetih letih, oziroma do konca æivljenjske dobe poptanj-skih energetskih objektov. Vse kaæe, da bo v prvih desetletjih 21. stoletja Premogovnik Velenje ostal edini domaËi proizvajalec energetskega premoga. Na celovite spremembe so se zaËeli intenzivno pripravljati. Pre-priËani so, da bodo vstop v evropsko druæino priËakali z jasno vizijo poslovanja in dobro pripravljeni tudi na njeno uresniËitev. NATA©A KAPUN PREMOGOVNIK VELENJE POLEG CERTIFIKATA KAKOVOSTI ©E OKOLJSKI CERTIFIKAT Slovenski inptitut za kakovost in meroslovje je 1. junija izdal certifikat za sistem ravnanja z okoljem v Premogovniku Velenje. To je drugi certifikat, ki so ga prejeli v Premogovniku Velenje, potem ko so leta 1998 pridobili certifikat kakovosti ISO 9001. S sistemom ravnanja z okoljem so v Premogovniku Velenje zajeli kar enajst okoljskih segmentov: voda, zrak, odpadki, nevarne snovi, transport, energija, hrup, razvoj, surovine, povrpina in seizmika ter podporno podroËje vsem prej navedenim - izobraæevanje in komuniciranje. Vsi segmenti so uspepno prestali presojo. Certifikat obvezuje Premogovnik Velenje, da prepreËuje morebitne negativne vplive na okolje in jih po potrebi tudi sproti odpravlja. Po besedah dr. Franca Æerdina, direktorja Premogovnika Velenje, je pridobitev certifikata ISO 14001 velikega pomena: flZa nami je obseæ-na in zahtevna naloga, za katero v premogovniptvu ne obstaja praksa. Tako mi v podjetju kakor tudi presojevalci inptitucije SIQ smo opravili veliko dela, vloæili veliko znanja in vesel sem, da so aktivnosti za prido- MAJSKA Kljub vrsti podražitev v maju je bil majski dvig cen nižji od INFLACIJA aprilskega. Tako so se po izracunih slovenskega statisticnega 0,5-ODSTOTNA, urada, kjer sicer priznavajo, da so zadnje podražitve bencina LETNA PA ŽE privarcevali za junij, cene življenjskih potrebšcin maja letos v B1-ODSTOTNA primerjavi z aprilom povecale le za pol odstotka. Tako naj bi se nekoliko znižala tudi izracunana letna stopnja inflacije, ki je še aprila znašala 9,2 odstotka, maja pa so bile cene v primerjavi z letom prej višje »le« še za 9,1 odstotka. Delo, 1. junij GEOTERMALNA V Lendavi so v zacetku junija pripravili okroglo mizo o ENERGIJA IZGINJA izkorišcanju geotermalne energije, na kateri so poudarili, da je U PRAZNO *!$>* isvkati vzr°k> zakaj je ta energetski vir še po 20 letih slabo izkorišcen, predvsem v nesposobnosti povezovanja, skupnega dogovarjanja, nacrtovanja, postavljanja projektov in opredelitev ciljev. Slišati je bilo tudi da je Petrol, kot glavni nosilec projekta IGES (inetgrirana proizvodnja in izkorišcanje geotermalne energije) v vrednosti 32 milijonov ekujev, tega zacasno ustavil, ker naj bi bil kapitalsko nesposoben uresniciti projekt postavitve 10 MW geotermalne elektrarne. Mišljeno je bilo, da bi preostanek energije porabili v kmetijstvu za rastlinjake, za ogrevanje bazenov in v Lendavi tudi za ogrevanje objektov. Pharov sklad je za omenjeni projekt že odobril 900 tisoc ekujev in za raziskavo vrtine tudi odobril dva milijona ekujev nepovratnih sredstev. VeËer, 13. junij PLACE Po podatkih državnega statisticnega urada so aprilski zaslužki SE NIŽAJO izplacani v maju v Sloveniji v povprecju znašali 182.304 tolarje oziroma neto 114.768 tolarjev, kar je bilo nominalno za 0,7 odstotka manj kot mesec prej in za 8,1 odstotka vec kot leto prej. Vedno je zanimiva tudi primerjava v nemških markah, ki kaže, da je bilo bruto place za dobrih 1753 mark, od tega prispevkov za 649 mark, ciste place pa za 1103 marke. Neto zaslužki izraženi v priljubljeni nemški valuti so bili tako za 1,2 odstotka manjši kot mesec prej ter le za 2,1 odstotka ali za 22,5 marke višji od lanskih. Delo, 16. junij LASTNINSKE Slovenska razvojna družba je po pooblastilu vlade marca pidom SPREMEMBE prodala 13-odstotni delež premoženja v šestih najvecjih PREKLICANE elektrogospodarskih podjetjih termoelektrarni Trbovlje, elektrarni Brestanica, termoelektrarni Šoštanj ter Dravskih, Savskih in Soških elektrarnah. Ker se je lastništvo spremenilo, je ministrstvo za gospodarstvo med ministrovanjem dr. Tee Petrin na podlagi zakona o gospodarskih družbah pripravilo družbene pogodbe, ki bi urejale upravljanje s soudeležbo novih lastnikov, to je pidov. Drnovškova vlada je te pogodbe potrdila, z njimi pa tudi dolocila, da direktorje imenujejo nadzorni sveti teh podjetij in ne vec neposredno vlada. Na predlog novega gospodarskega ministra dr. Jožeta Zagožna pa je nova vlada to uredbo nato preklicala, s tem pa tudi ohranila možnost, da bo vendarle še naprej lahko imenovala in razreševala direktorje omenjenih podjetij. Po trditvah novega ministra za gospodarske dejavnosti naj bi bil razlog sicer drugje oziroma v možnostih nastanka pravne praznine. Prav tako pa naj bi vlada tudi že v kratkem pripravila podpisovanje novih pogodb s pidi, tako da ne bo prišlo do kakršnegakoli oškodovanja. Dnevnik, 21. junij PRIREDIL DRANE JANJlti 9 8 iz elektrogospodarskih podjetij bitev okoljskega certifikata pri sodelavcih naletele na odobravanje in sodelovanje. S pridobitvijo certifikata ISO 14001 podjetje ne bo dosegalo veËjega ekonomskega uËinka, bo pa imelo urejen sistem ravnanja z okoljem, laæje bo komuniciralo z javnostmi in pridobilo dodatno pozitivno toËko pri vstopanju v Evropsko unijo. flV Premogovniku Velenje se zavedajo svojega vpliva na okolje. S pozitivnim odnosom do okolja æelijo sproti odpravljati negativne vplive na okolje, ki so posledica njihove dejavnosti. Urejevanje odnosa do okolja se ni zaËelo pred dvema letoma z odloËitvijo za pridobitev certifikata ISO 14001, temveË ima podjetje æe veË let ravnanje z okoljem zapisano v enem od svojih stratepkih ciljev. NATA©A KAPUN PRETI HUDA EKOLO©KA KATASTROFA! O spodbudni vlogi strokovnih sre-Ëanj med predstavniki posameznih energetskih podroËij zgovorno priËa tudi majsko 2. sreËanje predstavnikov slovenskih hidroelektrarn ob Zbiljskem jezeru pri Medvodah pod pokroviteljstvom Savskih elektrarn Ljubljana in TuristiËnega druptva Zbilje. ©tevilni udeleæenci iz vladnih, energetskih, turistiËnih in drugih ustanov so si izmenjali stalipËa, poglede in izkupnje o moænostih izko-ripËanja hidroenergije, varovanja okolja in turistiËnega razvoja. Med ptevilnimi razpravljavci je svoje poglede podal tudi Borut MiklavËiË, direktor Savskih elektrarn Ljubljana. Najprej je opozoril, da na njihovo po- djetje v zadnjem Ëasu vse bolj pritiskajo uporabniki prostora, turistiËna druptva, ribiËi, pole in drugi. Pri tem ipËejo finanËno podporo, Ëep da Savske elektrarne Ljubljana razpolagajo s potrebnim denarjem. To seveda ne dræi, saj se SEL podobno kot druga energetska podjetja borijo za preæivet-je v izredno hudem ekonomskem poloæaju. Kot drugo je MiklavËiË izrazil potrebo po sklenitvi dogovora, s katerim naj bi na dræavni ravni razmejili pristojnosti in obveznosti med akterji na podroËju vzdræevanja slovenskih vodotokov. Kot tretje pa je opozoril na problem posedanja strojnice v HE Moste. Po zadnjih raziskavah ji strokovnjaki pripisujejo le dve ali tri leta æivljenjske dobe. »e se bo strojnica ustavila in ne bo mogla veË obratovati, je potreben preliv vode preko obstojeËe pregrade, ta pa æal ni zgrajena za trajno prelivanje. Zato je v tem primeru moæen le temeljni izpust vode, ki pa bi zaradi odnapanja kontaminiranega mulja prej ali slej po-vzroËil izredno hudo ekolopko katastrofo v vodovju. Ob pregradi in v akumulacijskem jezeru so namreË na-kopiËene velike koliËine fenolov iz je-senipke æelezarne. Celotna akumulacija je zasuta kar s tremi milijoni kubiËnih metrov sedimentov; od tega je preteæni del umetnega izvora. Æal se za problem posedanja strojnice HE Moste gospodje z Bleda ne zmenijo kaj dosti. ©e veË: Situacija postaja naravnost komiËna, saj svetniki obËine Bled zahtevajo Ëisto vodo in zato vztrajno zavraËajo projekt za celovito sanacijo in doinptalacijo HE Moste. Kot je v sklepnih besedah poudaril Marjan RoæiË, predsednik TuristiËne zveze Slovenije, so na podroËju vzdr-æevanja slovenskih vodotokov objektivno razliËni interesi, kar je seveda povsem normalno. Vendar ta razliË-nost vse udeleæence zavezuje in spodbuja k tesnejpemu sodelovanju in iskanju skupnih optimalnih repitev. Sicer pa bomo o posameznih referatih razpravljavcev in sklepih z omenjenega sreËanja bolj podrobno poroËali v naslednji ptevilki Napega stika. MIRO JAKOMIN ELEKTRO MARIBOR IZ©EL NOVI ZAKON O JAVNIH Aprila je dræavni zbor Republike Slovenije sprejel zakon o javnih naroËilih, ki je bil nato 12. maja objavljen v 39. ptevilki Uradnega lista RS in bo zaËel veljati pest mesecev po objavi. Ta zakon v 1. Ëlenu doloËa obvezna ravnanja naroËnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naroËil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naroËanje storitev. Poleg tega je v tem Ëlenu predmet zakona doloËen pe v treh odstavkih (naËin vodenja statistiËnih podatkov o oddaji javnih naroËil, ustanovitev in pristojnosti Urada za javna naroËila). Kot pojasnjuje Jelka Oroæim - Koppe, direktorica splopno kadrovskega sektorja delnipke druæbe Elektro Maribor, je novi zakon o javnih naroËilih v doloËenih zadevah bolj opredeljen, kot je bil prejpnji. Dosedanja zakonodaja je povzroËala velike teæave zaradi Ëlenov, ki so dopupËali razliËne razlage. V takih primerih so se obi-Ëajno posvetovali z Inptitutom za gospodarsko pravo pri mariborski pravni fakulteti. Poleg tega so jim doslej povzroËali velike preglavice tudi zapleteni in dolgotrajni postopki. Tako so ogromno Ëasa in energije porabili samo za pripravo obseæne dokumentacije za javni razpis. Precej se je podaljpal tudi nadaljnji postopek pri zbiranju, odpiranju in vrednotenju ponudb ter pri izbiri ponudnika. V primerih, ko je potem priplo do revizije, se je celoten postopek podaljpal pe za en mesec. Repevanje problematike javnih naroËil je v dosedanjem obdobju pe dodatno oviral pozen sprejem gospodarskih naËrtov v elektrogospodarstvu. Ob tem je Jelka Oroæim - Koppe izrazila upanje, da se bodo razmere z novim zakonom o javnih naroËilih v prihodnje izboljpale, kar naj bi pripomoglo k normalnemu poslovanju elektrogospodarskih podjetij na tem podroËju. VKLJU»EVANJE SLOVENIJE V EU DomaËa politiËna kriza na proces vkljuËevanja Slovenije v Evropsko unijo ni vplivala, saj pogajanja potekajo samostojno, je 8. junija na seji skuppËine Gospodarske zbornice Slovenije povedal dr. Janez PotoË-nik, vodja oæje pogajalske skupine. Na sreËanju so predstavniki slovenskega gospodarstva z velikim zani- manjem spremljali predstavitev aktualnih problemov, povezanih z vkljuËevanjem in piritvijo Evropske unije. Dr. PotoËnik je menil, da so premiki na tem podroËju v zadnjem obdobju veËji, kot so bili v prejpnjih letih. Kmalu bodo v Bruslju tudi uradno predali vsa dodatna pogajalska izho-dipËa za tako imenovani acquis. V nadaljevanju je pojasnil vlogo procesa vkljuËevanja, cilje vkljuËevanja, stropke in koristi piritve, sodelovanje med kandidatkami za Ëlanstvo v EU, interes Slovenije, pomen Ëasa in ciljnih datumov ter druga aktualna vprapanja (diferenciacija - da ali ne?). Omenil je tudi podroËja, kjer pogajanja trenutno niso veË potrebna (so æe zaprta), podroËja, kjer pogajanja pe potekajo, a je veËina kljuËnih vprapanj æe repena (med njimi je tudi energetika), podroËja, kjer pogajanja potekajo in pe niso blizu dogovora (prost pretok oseb, prost pretok kapitala, pravosodje in notranje zadeve itd.) ter podroËje, kjer se pogajanja pe niso zaËela (na primer kmetijstvo). Sicer pa morajo biti pogajalska izho-dipËa vsake dræave kandidatke sprejeta soglasno v vseh dræavah Ëlanicah in so temelj za oblikovanje Pogodbe o pristopu, ki ima status mednarodne pogodbe. Pogodba o pristopu bo vsebovala rezultate pogajanj glede prilagoditev sporazumom Evropske unije z drugimi dræavami, prilagoditev pravnemu redu Evropskih skupnosti, prehodnih obdobij, izjem, tehniËnih prilagoditev ter drugih ukrepov. Soglasje k pristopu nove Ëlanice morata dati tako Svet kot Evropski parlament. Pogodbo o pristopu morajo potrditi in podpisati vse dræave Ëlanice in dræava kandidatka. O vstopu v Evropsko unijo bodo prebivalci Slovenije odloËali na referendumu. Po uspep-nem referendumu, podpisu in ratifikaciji Pogodbe o pristopu bo Slovenija lahko postala polnopravna Ëlanica Evropske unije. MIRO JAKOMIN ELEKTRO PRIMORSKA VETER ©E VEDNO PIHA V PRAZNO Kot je znano, dræava v novejpem Ëasu podpira uresniËevanje ukrepov na podroËju uËinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Po novem ener- getskem zakonu so ekonomsko upra-viËeni ukrepi za izrabo tovrstnih energetskih potencialov pri izvajanju energetske politike enako pomembni kot zagotavljanje zadostne oskrbe z energijo na podlagi neobnovljivih virov energije. V okvir realnih moæ-nosti za veËje izkoripËanje obnovljivih virov energije sodijo tudi razmipljanja in naËrti za izkoripËanje vetrne energije na Primorskem. V mnogih primerih, ko gre za od-loËanje o nadaljnji usodi energetskih investicijskih projektov, pa so æal naËelne opredelitve eno, praktiËne izkupnje pa drugo. Kljub temu je David ValentinËiË, direktor delnipke druæbe Elektro Primorska, opti-mistiËen in od dræave priËakuje Ëim prejpnjo odloËitev glede izkoripËanja vetrne energije. Elektro Primorska je s predstavniki ppanskega podjetja Energia Hidro-electrica de Nevarra æe lani podpisala sporazum o tehniËnem sodelovanju. Dosedanje meritve vetra na posameznih lokacijah Primorske so dale ugodne rezultate, na konËne rezultate pa bo treba pe poËakati. V Elektro Primorski upajo, da bodo s ppanskim partnerjem letos ustanovili skupno podjetje za postavitev vetrnih elektrarn. V tem primeru gre za projekt vetrnega polja z 20 mega-vati, kar je seveda tudi za Slovenijo lepa priloænost. Res pkoda, Ëe bi jo izgubili zaradi pretiranega zavlaËe-vanja s konËno odloËitvijo. Projekt je trenutno pe vedno v fazi razprav in usklajevanj med pristojnimi ustanovami. Upajmo, da ne bo postal ærtev togih administrativnih postopkov, ki nimajo kaj dosti skupnega s pravimi poslovnimi in trænimi izzivi. MIRO JAKOMIN SDE SINDIKALISTI OBLEGALI ESMERALDO Protestnega shoda vseh ptirih sindikalnih central (ZSSS, KNSS-Ne-odvisnost, Pergam, Konfederacija 90) so se 14. junija pred novo upravno zgradbo Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani (paljivci so ji nadeli ime Esmeralda) udeleæili tudi ptevilni Ëlani Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Skupno se je protesta udeleæilo preko dva tisoË sindikalistov; med njimi so mnogi nosili transparente z napisi: Esmeralda, spoptuj delavce, Delodajalci, ne igrajte se z usodami delavcev, Gospodje iz GZS, pridite iz raja na zemljo, in podobno. Kot so opozorili predstavniki omenjenih central, so plaËe direktorjev prerasle æe vse meje. Najbolj sporno je vprapanje uskladitve izhodipËnih plaË z minimalno plaËo, saj se o tem delodajalci niso pripravljeni pogajati. Sindikati kljub temu pe naprej ostajajo pripravljeni na pogajanja, delodajalci pa se motijo, Ëe raËunajo na njihovo razbitje. Skratka, sindikalisti so delodajalcem jasno povedali, da so se naveliËali11 4 iz elektrogospodarskih podjetij zakonodaja njihovih sprenevedanj na pogajanjih, in da se bodo jeseni zbrali v pe veË-jem ptevilu, Ëe na podroËju plaË ne bo priplo do izboljpanja. »eprav so priËakovali, da se bodo sreËali s predsednikom GZS Joækom »u-kom, ta med udeleæence ni pripel, ampak si je dogajanje za trenutek ogledal s terase ob svoji pisarni. Bilo je res zelo barvito in zanimivo, za nameËek pa so po konËanem shodu zadoneli tudi napevi znane italijanske revolucionarne pesmi Bella ciao, bella ciao ... Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Zdruæenja delodajalcev Slovenije so na protest sindikalistov odgovorili s pozivom k argumentiranemu socialnemu dialogu. Menili so, da sindikalnih zahtev po desetod-stotnem povipanju izhodipËnih plaË za celo gospodarstvo ni mogoËe ures-niËiti, ne da bi poveËali izgube v gospodarstvu in zapiranje delovnih mest. Kot so poudarili, so za pogajanja za vipje plaËe po posameznih dejavnostih, vendar na podlagi sedanje splopne kolektivne pogodbe in njenega tarifnega dela. MIRO JAKOMIN TUNEL ZA HE PLAVE II TIK PRED KONCEM Sredi junija so bila dela pri investiciji v HE Plave II in HE Doblar II nekako na polovici. Vrtanje pest kilometrov dolgega tunela iz Loæic do Ajbe je bilo le nekaj sto metrov pred koncem. KonËana je gradnja strojnice za Plave II, v njej sedaj poteka montaæa opreme. Gradbinci pa nadaljujejo s kopanjem in betoniran-jem vodostana. Pri HE Doblar II so konËana izkop-na dela in so zaËeli betonirati strojnico. Urejajo in gradijo pe dostop preko potoka Upnik do vtoËnega objekta. Glede na sedanji potek del pa investitorji Sopkih elektrarn predvidevajo, da bo HE Plave pripravljena za obratovanje do sredine in HE Doblar II do konca prihodnjega leta. Predvidevajo, da bodo nekoliko presegli predraËunsko vrednost projekta, ki znapa 240 milijonov mark. VeËji stropki gredo predvsem na ra-Ëun lanskega naËina financiranja naloæbe, ko so skoraj vsa dela finanËno pokrili s sprotnim najemanjem kreditov. MGD MINISTRSTVO PREVZEL DR. JOŽE ZAGOŽEN Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki ga je doslej vodila dr. Tea Petrin, je po novem pod taktirko dr. Jožeta Zagožna. Dr. Jože Zagožen je koncal Ekonomsko poslovno fakulteto, leta 1979 opravil magisterij iz ekonomije in leta 1984 tudi doktoriral iz ekonomskih znanosti. Leta 1975 se je zaposlil v Gorenju, leta 1991 je bil direktor Uprave za logistiko na obrambnem ministrstvu in pozneje še Tiskarne Ljudska pravica. Kot je povedal na predstavitvi, se bo zavzemal predvsem za liberalizacijo gospodarstva in njegovo razbremenitev ter postopno krcenje državne pomoci pri sanaciji podjetij, saj naj bi bilo po njegovem mnenju za uspešnost podjetij v prvi vrsti treba zagotoviti ugodne gospodarske razmere. Sicer pa je vlada sprejela tudi sklep o prenehanju funkcije treh dræavnih sekretarjev v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, Irmi Gubanec, Renati Vitez in dr. Robertu Golobu, ter na ta poloæaj imenovala Severina Maffija. BRANE JANJI» NE KR©KO OB KONCU MODERNIZACIJE NOV POSLOVNI ODBOR Petnajstega junija letos je bila NE Krpko ponovno sinhronizirana z elektroenergetskim omreæjem in je v enem tednu dosegla polno moË obratovanja. Med dvomeseËnim remontom so v Krpkem uspepno sklenili dolgoroËno modernizacijo elektrarne, ki je obsegala zamenjavo uparjalnikov, dvig moËi in vrsto novih varnostnih repitev. Poleg tega pa so med letopnjo zaustavitvijo opravili ptevilna rutinska vzdræevalna dela in seveda zamenjali gorivo. V reaktorsko sredico je bilo vloæenih 32 sveæih gorilnih elementov od skupno 121 stalno namepËenih. Med pomembnejpimi vzdræevalnimi deli, ki so bila opravljena, kaæe omeniti obseæno revizijo turbine in obeh diesel agregatov, ki sta pomemben vir elektriËnega napajanja lastne rabe. ©tirinajst dni pred koncem remonta in s tem povezanega konca modernizacije je vlada razrepila star in imenovala nov poslovni odbor NEK. Za predsednika je bil imenovan mag. Urop Koræe, za Ëlane pa dr. Robert Golob, mag. Drago Fabijan in Miran Stanko. MINKA SKUBIC Vlada sprejela uPRrVeE dbe Datum, ko naj bi odprli notranji trg z elektriËno energijo, se vse hitreje bliæa, skladno s tem pa se pojavlja tudi vse veË dokumentov, potrebnih za zaËetek delovanja energetskega trga. Tako je konec maja vlada sprejela tudi nekaj bistvenih uredb, ki regulirajo podroËja prenosa, distribucije in energetske borze. V prenos elektriËne energije po prenosnem omreæju, odgovornost za vzdræe-vanje, razvoj in gradnjo primarnega in sekundarnih sistemov prenosnega omreæja, upravljanje prenosnega omreæja pa obsega vodenje in obratovanje prenosnega sistema (skrb za varno in zanesljivo obratovanje prenosnega sistema, za usklajeno delovanje napega sistema s sosednjimi, skrb za sistemsko zapËito in naprave, za obratovalne in ptevËne meritve v sistemu, oblikovanje obratovalne statistike in ukrepe v primerih pomanjkanja energije na trgu), zagotavljanje sistemskih storitev (postavljanje tehniËnih zahtev prenosnega omreæ-ja, zagotavljanje trenutne in hitre rezerve ter vzdræevanje rezerve moËi za regulacijo frekvence, skrb za ustrezne napetostne razmere ter zagotavljanje restavracije sistema po morebitnih motnjah), zagotavljanje dostopa do omreæja upraviËenim odjemalcem in proizvajalcem elektriËne energije in pripravo sistemskih navodil. Glede na to, da je veËino naptetih funkcij kot edino usposobljeno opravljalo podjetje Elektro - Slovenija, skladu z zahtevami energetskega zakona je vlada pred Ëasom sprejela prve uredbe, in sicer o naËinu izvajanja gospodarske javne sluæbe prenos elektriËne energije in gospodarske javne sluæbe upravljanja prenosnega omreæja, o naËinu izvajanja gospodarskih javnih sluæb s podroËja distribucije elektriËne energije ter o naËinu izvajanja gospodarske javne sluæbe organiziranja trga z elektriËno energijo. Gre za temeljne dokumente, s katerimi se v Sloveniji tudi uradno zaËenja proces postopnega odpiranja energetskega trga, ki naj bi ga v celoti odprli najpozneje januarja 2003. Æal so bile omenjene uredbe v Uradnem listu objavljene tik pred oddajo gradiva za junijsko ptevilko, tako da nam ni uspelo dobiti prvih odmevov po podjetjih, si pa bomo pobliæe pogledali nekaj najzanimi-vejpih Ëlenov. PRENOS IN UPRAVLJANJE PRENOSNEGA OMREÆJA LO»ENI ENERGETSKI DEJAVNOSTI Prenos in upravljanje prenosnega omreæja sta po novem dve loËeni javni gospodarski sluæbi, pri Ëemer prenos elektriËne energije zajema 13 01776975 zakonodaja mu je vlada dodelila prenos in upravljanje tudi v spremenjenih razmerah, pri Ëemer mora priti do loËitve obeh funkcij oziroma do podpisa internega akta, ki bo opredeljeval ti dve loËeni sluæbi, najpozneje do 1. januarja 2001. Sicer pa je izvajalec prenosa elektriËne energije dolæan investicijsko in tekoËe vzdræevati prenosno omreæje in tudi organizirati stalno sluæbo za takojpnje posege v primeru okvar. Vsaki dve leti je dolæan pripraviti tudi naËrt razvoja prenosnega omreæja za naslednjih deset let, sredstva za financiranje vseh teh dejavnosti pa bo dobival iz plaËil cene prenosa elektriËne energije, ki jo bo upravljalec omreæja interno obraËunal iz cene za uporabo omreæja. Cena za uporabo omreæja bo tako sestavljena iz cene prenosa in cene upravljanja prenosnega omreæja, uporabniki omreæja pa jo bodo plaËevali upravljalcu prenosnega omreæja za vsak posamezen dostop do omreæja.Ta se bo uveljavljal na dva naËina, s sklenitvijo pogodbe o dostopu do omreæja in s trenutnim dostopom do omreæja v okviru izravnave odstopanj. S pogodbo o dostopu do omreæja bo uporabnik za doloËen Ëas, doloËeno koliËino in smer prenosa elektriËne energije dobil zagotovljen dostop do prenosnega omreæja, pri Ëemer bo dolæan plaËati pogodbeno zagotovljeni dostop do omreæja v celoti, ne glede na to, koliko elektriËne energije je bilo v pogodbenem Ëasu dejansko preneseno. UpraviËeni odjemalci in proizvajalci bodo imeli pravico do dostopa do omreæja za izvrpitev pogodb evidentiranih na organiziranem energetskem trgu, v imenu in za raËun upraviËenega odjemalca ali proizvajalca pa bodo dostop do omreæja lahko uveljavljali tudi trgovci z elektriËno energijo in træni zastopniki. Uredba navaja tudi pojem prednostnega dispeËiranja, proizvajalce elektriËne energije s tovrstno pravico pa bo ob sprejemu letne energetske bilance doloËala vlada, ki bo doloËila tudi najveËjo koliËino elektriËne energije, ki jo upravljalec omreæja lahko uvozi za prodajo na organiziranem trgu. Prav tako lahko vlada naloæi najmanjpe deleæe porabe energije iz obnovljivih virov ali odpadkov, ki jih mora upravljalec omreæja prodati na organiziranem trgu po trenutni træni ceni. Sicer pa bo upravljalec omreæja 14najmanj enkrat na dan moral objaviti tudi vse podatke o zasedenosti prenosnega omreæja po posameznih smereh. DISTRIBUCIJA BO OPRAVLJALA TRI JAVNE SLUŽBE Uredba o naËinu izvajanja gospodarskih javnih sluæb s podroËja distribucije elektriËne energije loËuje med tremi javnimi gospodarskimi sluæbami, pri Ëemer distribucija elektriËne energije obsega transport elektrike po distribucijskem omreæju ter vzdræevanje in razvoj distribucijskega omreæja, dobava tarifnim odjemalcem se nanapa na zagotavljanje in prodajo elektriËne energije tarifnim odjemalcem ter informiranje odjemalcev o gibanjih in znaËilnostih njihove porabe, upravljanje distribucijskega omreæja pa obsega vodenje in obratovanje distribucijskega omreæja, zagotavljanje dostopa do omreæja upraviËenim odjemalcem in proizvajalcem elektriËne energije ter izvajanje sistemskih obratovalnih navodil. Tudi tu se je vlada odloËila za preizkupen recept in glede na trenutne razmere tudi edino moæno repitev ter za distribucijo elektriËne energije pooblastila dosedanjih pet distribucijskih podjetij, ki morajo zagotoviti izvrpevanje naptetih javnih sluæb v posebnih organizacijskih enotah oziroma potrebno transparentnost izvajanja razliËnih nalog. DrugaËe pa uredba navaja, da se lahko za opravljanje distribucije na doloËenem obmoËju podeli tudi koncesija, tako kot v primeru javnih podjetij pa mora tudi koncesionar poleg distribucije elektriËne energije hkrati zagotavljati dobavo elektrike tarifnim odjemalcem. Prav tako kot pri prenosu mora tudi distributer skrbeti za nemoteno in brezhibno delovanje svojega omreæja in organizirati ustrezno stalno sluæbo za nujne posege ter je dolæan vsaki dve leti pripravljati naËrte razvoja distribucijskega omreæja za naslednjih deset let. Za opravljanje svojih dejavnosti naj bi distribucijska podjetja potreben denar dobila iz plaËila distribucije elektriËne energije, ki bo sestavni del cene za uporabo distribucijskega omreæja in bo vsebovala tudi stropke upravljanja, vipino cene in naËin njenega obraËunavanja pa bo doloËal splopni akt Agencije za energijo. Upravljalec distribucijskega omreæja je na zahtevo kvalificiranega proizva- jalca, ki ima nazivno moË na mestu prikljuËitve na distribucijsko omreæje najveË 1 MW, dolæan za nedoloËen Ëas skleniti pogodbo o odkupu vse elektriËne energije in to po ceni, ki jo v soglasju z Agencijo za energijo doloËi minister, pristojen za energetiko. Stropki odkupa tovrstne energije pa se upoptevajo pri doloËitvi cene za uporabo distribucijskega omreæja. Skratka, tudi za distribucijo bodo veljala podobna pravila igre kot za prenosno omreæje, njihov poglavitni namen pa je zagotoviti nediskri-miniran dostop do omreæja vsem zainteresiranim strankam in s tem zagotoviti pogoje za zaËetek delovanja trga. ©E LETOS BORZA ELEKTRI»NE ENERGIJE Dejansko pe najveË novosti prinapa uredba o naËinu organiziranja trga z elektriËno energijo oziroma energetske borze, ki bo imela med drugim naslednje naloge: evidentiranje vseh pogodbeno dogovorjenih obveznosti o prodaji in nakupu elektriËne energije, sprejemanje in potrjevanje ponudbe za prodajo in nakup elektrike, izravnavanje ponudb in po-vprapevanja, doloËanje konËne cene proizvedene energije za vsak doloËen Ëasovni okvir in informiranje vseh vpletenih v trgovanje, javno objavljanje trænih gibanj in drugih potrebnih informacij. Organizator trga bo moral omogoËiti trgovanje na borzi vsakemu uporabniku, ki bo imel ustrezno licenco za opravljanje energetske dejavnosti, bo izpolnjeval pogoje za upraviËenega odjemalca in pogoje za sklenitev pristopne pogodbe. Prav tako pa bo moral vsaj enkrat na dan objavljati tudi træna gibanja na podroËju elektriËne energije. Sicer pa bo na podlagi koncesije naloge borze opravljala gospodarska druæba, ki jo bo ustanovilo podjetje za prenos elektriËne energije (Eles) najpozneje do septembra letos, pri Ëemer velja, da trajanje koncesije ne sme biti krajpe od treh in ne daljpe od pet let. DR. ROBERT GOLOB O VSEBINI VLADNIH UREDB Kot je na novinarski konferenci po sprejetju uredb povedal dræavni sekretar za energetiko dr. Robert Golob, vladne uredbe izhajajo iz energetskega zakona in so tisti okviri, ki doloËajo naËin, kako se bodo dejavnosti, ki ostajajo monopolne, regulirale s strani dræave, in kakpne pogoje morajo izpolnjevati podjetja, ki te dejavnosti opravljajo. Prvi dve uredbi sta vezani na izvajanje javne gospodarske sluæbe distribucije in prenosa. Tu gre predvsem za to, na kakpen naËin in pod kakpnimi pogoji se bo upravljalo omreæje, in tudi na kakpen naËin se bodo upraviËevali oziroma potrjevali stropki za vzdræe-vanje, gradnjo in upravljanje teh omreæij. Zelo pomembna novost -ne toliko z vidika energetskega zakona kot v primerjavi z dosedanjo prakso - je ta, da sedaj pristojnost o doloËanju cen za uporabo omreæij preide iz Ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki je to posredno izvajalo preko globalnih planov, na novoustanovljeno Agencijo za energijo. Poleg tega uredba, ki govori o izvajanju javno gospodarske sluæbe upravljanja z omreæjem, to zelo pomembno funkcijo nedvoumno podeli podjetju Eles, ki ima v bistvu s tem tudi formalno vso odgovornost za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z elektriËno energijo na obmoËju Slovenije. »eprav bomo imeli trg in borzo, bo pe vedno treba izravnavati trenutna odstopanja med porabo in povprapevanjem. To bo izvajal Eles, ki bo moral imeti v zakupu doloËene zmogljivosti. Pri tretji uredbi, ki se ukvarja z organizacijo trga, je dr. Robert Golob omenil predvsem borzo z elektriËno energijo; trg bo namreË strukturiran v veË segmentih. Tako bomo imeli bilateralne pogodbe, ki bodo lahko dolgoroËne, borzo, ki bo dnevna (s ponudbami za en dan naprej) in trenutni trg, ki bo v pristojnosti Elesa kot sistemskega upravljavca. Borza bo loËena entiteta, za katero bo moral Eles ustanoviti hËerinsko podjetje, ki mora ostati v njegovi 100-od-stotni lasti, torej v javni lasti. Elesova naloga bo, da bo omogoËal nekakpen flborzni parket«, na katerem se bo trgovalo z elektriËno energijo en dan naprej. Te funkcije Eles doslej ni imel, je nova in bo zahtevala precej truda, da bo zadeva tudi dejansko zaæivela. Sicer pa omenjene vladne uredbe uvajajo pe druge pomembne vsebinske novosti, predvsem z vidika uveljavljanja nekaterih zapËitnih me- hanizmov, ki jih dopupËajo tako energetski zakon kot evropske direktive. Pri tem je dr. Robert Golob omenil zapËitni mehanizem za domaËe proizvajalce, ki uporabljajo domaËa goriva; tu gre seveda za premog (15 odstotkov primarne proizvodnje). Uredba natanËno doloËa, na kakpen naËin se ta proizvodnja elektriËne energije prodaja na trgu, in pod kakpnimi pogoji (cena bo doloËena pozneje). OËitno je, da bo sedaj Eles odgovoren za prodajo te energije na trgu. Drugi mehanizem, ki je ravno tako v skladu z evropskimi usmeritvami in energetskim zakonom, je naËin, kako zagotoviti dovolj velik deleæ energije iz obnovljivih virov. Tudi pri tem delu uredbe je zelo jasno napisano, Ëigava je ta obveznost, kdo jo izpolnjuje, in pod kakpnimi pogoji jo organizira in uresniËuje na trgu. Po mnenju dr. Roberta Goloba bosta v strokovni javnosti odmevali ravno poglavji glede obnovljivih virov. »etrta uredba pa je vezana na ustanovitev Agencije za energijo, to je regulatornega telesa, ki naj bi bilo neodvisno od Ministrstva za gospodarske dejavnosti, in katerega glavna naloga je nadzor nad delovanjem trga z elektriËno energijo. Pri tem gre za nadzor preko doloËanja cen za uporabo omreæij, preko izdajanja licenc in preko tistega telesa, ki bo razsojalo v morebitnih sporih na trgu. Poleg tega je dr. Robert Golob pe povedal, da ga je vlada imenovala za vrpilca dolænosti direktorja Agencije za energijo, ki ima sedeæ v Mariboru. Vprapanje o kadrovski zasedenosti naj bi repili z obstojeËimi delavci iz mariborskega EGS-a ali z zaposlenimi v okviru MGD-ja, nekatera znanja pa bo treba poiskati tudi zunaj teh ustanov. Pri tem naj ne bi pretirano poveËevali dodatnega ptevila zaposlenih. Tako naj bi Agencija za energijo do 15. oktobra organizirala potrebne sluæbe, pripravila interne akte in akte o naËinu delovanja trga ter zaËela normalno opravljati svojo funkcijo. BRANE JANJIC MIRO JAKOMIN 15 odpiranje trga novi daljnovod Tolmin - Kneza Vzpostavljanje PARTNERSKIH ODNOSOV s K porabnikom usmerjeno upravljanje je vsaj v energetskih krogih bilo doslej precej neznan pojem, ki pa z odpiranjem trga postaja vse zanimivejpi. Kakpne so sploh moænosti za njegovo uvedbo v energetskih vrstah, naj bi odgovoril Pharov projekt, katerega nosilci so SRC Intrenational iz Danske, Exergia iz GrËije, ETSU iz Velike Britanije ter Inptitut Jozef ©tefan in Korona iz Slovenije. a 16 apovedano odprtje energetskega trga s seboj prinapa tudi zahteve po spremembi dosedanjega ravnanja, pri Ëemer naj bi se pe zlasti spremenili dosedanji precej zaprti odnosi med prodajalci in kupci. Tako naj distribucijska podjetja ne bi veË ponujala le elektriËno energijo, ampak vzpostavila cel sistem energetskih storitev, med katerimi naj bi bilo tudi vzgajanje potropnikov. Gre za dejavnosti, ki v sodobnem svetu niso veË novost in jih æe s pridom uporabljajo ptevilna evropska energetska podjetja, s pomoËjo Pharo-vega projekta k porabnikom usmerjenega upravljanja (Demand Side Mangement) pa naj bi raziskali moænosti za njihovo uvedbo tudi pri nas. Glede na to, da gre za precejpnjo novost pri pojmovanju odnosov do kupcev, smo za pojasnitev samega projekta in vsebine tovrstnega upravljanja poprosili direktorja agencije za uËinkovito rabo Franca Beravsa, ki je tudi eden izmed petih Ëlanov nadzornega sveta tega projekta. Kot nam je povedal, gre za projekt, namenjen predvsem slovenskim distribucijskim podjetjem, ki se v tem trenutku nahajajo v fazi obseæne preobrazbe. Sama izhodipËa projekta, katerega vrednost je ocenjena na 600 tisoË ev-rov, so nastala æe leta 1997, v naslednjih letih pa je nato tekel postopek za pridobitev Pharovih sredstev, opredelitev konkretnih ciljev in izbor izvajalca, tako da je prvo vmesno poroËilo bilo izdelano pele maja letos. K porabnikom usmerjeno upravljanje je v Evropi nastalo kot posledica dejstva, da so se ob zahtevah po konkurenËnosti na energetskem trgu pojavljale tudi okolje-varstvene zahteve in z njimi povezano iskanje dejavnikov, ki lahko vplivajo na povprapevanje po energiji. Tako so Danci, Nizozemci in An-gleæi dejavnosti, usmerjene k porabnikom, zaËeli izvajati æe pred leti in dobavitelje elektriËne energije v teh procesih skupali preoblikovati v izvajalce energetskih storitev, pri Ëemer je preobrazbo s konkretnimi finan-Ënimi sredstvi in tudi drugimi ukrepi podprla tudi dræava. Pri tem je plo za akcije propagiranja energetsko uËinkovitih gospodinjskih aparatov, rabo varËnih æarnic, usmerjanja dnevne obremenilne krivulje in podobne zadeve, ki so imele za cilj poveËanje uËinkovite rabe energije. Bistvo preobrazbe v teh podjetjih, za katero je z razliËnimi mehanizmi stala dræava, je bilo, da niso zgolj prodajala elektriËne energije, ampak so skupala s kupci ustvariti nek partnerski odnos in porabnikom ponujati nasvete in celo finanËno pomoË za izvajanje varËevalnih projektov, s Ëimer so v javnosti gradile pozitiven imidæ. Z veËanjem konkurence in bojem za vsakega kupca pa postaja upravljanje usmerjeno k porabnikom tudi pomembno orodje ne le za ustvarjanje ugleda pri porabnikih, temveË tudi za ohranjanje kupcev. Zato je namen projekta, ki smo ga v Sloveniji zaËeli izvajati pred dobrim letom in pol, v prvi vrsti ugotoviti, ali so slovenska distribucijska podjetja sposobna in primerna za izvajanje tovrstnih dejavnosti, kakpne so aktualne razmere, kaj omogoËa zakonodaja, kako se lahko distribucijske organizacije usposobijo, s katerimi instrumenti se lahko v izvajanje teh aktivnosti vkljuËi dræava (poseben takse, dodatne tarife ali energetski tolar), kako se lahko za izvajanje svetovalnih in spodbujevalnih dejavnosti organizira distribucija in podobno. Skratka, poudarja Franc Beravs, gre za celo vrsto kompleksnih vprapanj, ki so bila v dosedanjih fazah tega projekta razdelana do te mere, da so primerna za razpravo. ©e posebej pa je pomembno, da se hkrati z obravnavanjem kljuËnih teoretiËnih vprapanj, izvajajo tudi pilotski projekti, saj je to najboljpi naËin, da distribucijska podjetja v æivo vidijo, zakaj pravzaprav pri tem gre. Tako je bilo izbranih pest pilotskih projektov, pri Ëemer sta vkljuËeni tudi dve distribucijski podjetji, in sicer Elektro Ljubljana s projektom, ki se nanapa na meritve, energetske preglede, træno analizo in kampanjo spodbujanja uporabe varËnih æarnic, ter Elektro Maribor, ki ima poleg meritev, energetskih pregledov pri porabnikih in træne analize pe projekte o moænostih kogeneracije. Iz povedanega je mogoËe razbrati, da gre za ptevilne dejavnosti izobraæevalno vzgojnega znaËaja, ki bi vsekakor lahko postale dodatna dejavnost distribucijskih podjetij, s tem pa bi si ta v razmerah odprtega evropskega energetskega trga tudi utrdila poloæaj na domaËih tleh. BRANE JANJlti ZA BASKO grapo Elektro Primorska, Poslovna enota Tolmin, v teh dneh uspešno koncuje gradnjo dvosistemskega 20-kilovoltnega daljnovoda Tolmin-Kneza, ki bo na tem odseku nadomestil dotrajano omrežje. To je eden najvecjih projektov Elektro Primorske v zadnjih desetih letih in njena letošnja najvecja naložba (vrednost znaša okrog 180 milijonov tolarjev). Daljnovod je pomemben tako za proizvodnjo in distribucijo elektricne energije, kot tudi za izboljšanje oskrbe v Baski grapi. Obenem pomeni tudi prispevek k izboljšanju življenjskih razmer na tamkajšnjem obmocju. K akpno vlogo in pomen ima daljnovod Tolmin-Kneæa, je pojasnil Radko Carli, direktor PE Elektro Tolmin. Objekt pomeni predvsem veliko pridobitev za Bapko grapo, saj se bo zanesljivost dobave elektriËne energije bistveno poveËala. Moæen bo veËji prenos energije na obmoËju med Tolminom in Cerknim, po prehodu na obratovanje z 20-kilovoltno napetostjo pa bo do Podbrda zagotovljena popolna rezerva v primeru izpada enega od napajalnih daljnovodov. Ko bo Ëez kako leto zgrajen pe daljnovod med Zarakovcem in Cerknim, bo zagotovljena tudi popolna rezerva med Tolminom in Cerknim. Kot je povedal vodja projekta Izidor MarkiË, je daljnovod Tolmin-Kneæa grajen za napetost 20 kilovoltov in bo sposoben prenapati moË do 16 MVA. ZaËenja se pri RTP Tolmin in poteka po gradbeno zelo zahtevnem terenu preko Ljubinja, Pod-melca in Klavæ, pa do Kneæe, kjer bo prikljuËen na obstojeËi jamborski daljnovod, ki je bil zgrajen leta 1997. V tem primeru gre za dvosistemski DV, kar pomeni, da so na istih ste- brih obepeni vodniki dveh daljnovodov, ki lahko obratujeta neodvisno drug od drugega. Na enem sistemu bodo prikljuËeni odjemalci elektriË-ne energije, na drugem pa bo prikljuËena HE Knepca, ko bo pri-Ëela proizvajati elektriËno energijo. Prav tako bodo postopoma na drugi sistem prikljuËili pe nekaj æe delu-joËih elektrarn med Tolminom in Kneæo, ki so sedaj prikljuËene kar na distribucijsko omreæje. Tako se bodo izognili neposrednim medsebojnim vplivom med elektrarnami in odjemalci, saj lahko drug drugemu po-vzroËajo nevpeËnosti, Ëe so na istem vodu. S tem se bodo izognili marsikateremu izpadu elektriËne energije pri odjemalcih. Omenjeni daljnovod je kot glavni izvajalec zgradilo ljubljansko podjetje C and G, kot podizvajalca pa sta sodelovala Kaskader iz Idrije (gradbena dela) in Elektroservisi iz Ljubljane (montaæna dela). Za postavljanje daljnovodnih stebrov na izredno teæko dostopnih stojnih mestih so najeli helikopter slovapkega izvajalca. O zelo zahtevni gradnji omenjenega objekta priËajo naslednji podatki. Daljnovod poteka preko 240 zemlji-pkih parcel, kjer so morali pridobiti dovoljenje lastnikov. Za temelje jamborjev so izkopali preko 800 ku-biËnih metrov zemlje in skal; na teæko dostopnem terenu je bilo potrebno tudi miniranje. Vgradili so preko 1.400 ton betona in postavili okrog 150 ton opreme (41 jambor-jev, 50 kilometrov æice in podobno). VeËino materiala so do stojnih mest pripeljali s tovornimi æiËnicami, ki so jih morali postaviti za vsak jambor posebej. Skoraj polovico vseh jam-borjev so pripeljali in montirali na postavljeni temeljni del daljnovod-nega stebra s helikopterjem. Æe pri izkopih temeljev je bilo treba za pest jamborjev opraviti dodatne geomehanske preiskave, poglobiti in raz-piriti temelje ter urediti odvodnja-vanje in drenaæo meteorne vode. MIRO JAKOMIN Postavljanje daljnovodnega stebra s pomoËjo helikopterja v bliæini kraja Prapetno (foto: Izidor MarkiË). 17 C::??B vzdræevanje v Elesu Vsi transformatorji v 220 kV OMREÆJU eni Eles ima v prenosnem omreæju vgrajenih 32 energetskih transformatorjev velikih moËi od 400 do 31,5 MVA. V 220 kV omreæju deluje osem transformatorjev s 150 MVA moËi za transformacijo na 110 kV napetost, ki so v zadnjih letih sistematiËno obnovljeni kar pomeni, da Eles vstopa na odprt trg z elektriËno energijo z obnovljeno transformacijo in pripadajoËo opremo. Za na 110 kV, smo enega v KleËah zamenjali z novim, na drugem pa prav sedaj potekajo zakljuËna obnovitvena dela v tovarni transformatorjev ETRA v »rnuËah. Podobne obnove so bili po letu 1993 deleæni pe trije izmed osmerice tovrstnih transformatorjev. Tako bomo v kratkem imeli pet starejpih transformatorjev te moËi popolnoma obnovljenih ali zamenjanih, ostali pa so novejpi in teh zahtevnih prenov pe niso potrebni,« pojasnjuje stanje transformatorjev v Elesu Milan Kenda, direktor Sektorja za vzdræevanje. Ob tem dodaja, da so bili enake nege deleæni tudi transformatorji na nivoju 400 in 110 kV. »eprav je bilo v preteklem desetletju veliko strokovnih razprav o ukinitvi 220 kV mreæe po letu 2000, Milan Kenda meni, da do tega pe nekaj let ne bo priplo. To omreæje je pe v polni funkciji pri napih sosedih Italijanih, Avstrijcih, Madæarih in Hrvatih in z njihovimi elektroenergetskimi omreæji smo povezani poleg po 400 in 110 kV tudi po 220 kV daljnovodih. Tudi zato je potrebno naprave na tem napetostnem nivoju vzdræevati v polni kondiciji do zadnjega dne delovanja. »eprav je obnova transformatorjev draga, je v primerjavi z nakupom novega transformatorja vseeno cenejpa. Pri prenovi starega transformatorja ostane kotel, regulacijsko stikalo, ki je na novo testiran, in tudi izolatorji, popolnoma novi pa so vsi vitalni deli z navitjem v prvi vrsti. REALNA SLIKA PO ODPRTJU Regulacijski transformator T 212 moËi 150 MVA italijanskega proizvajalca OTE Bergamo, je bil narejen leta 1971 in je obratoval do lanskega leta v RTP KleËe. Na osnovi laboratorijskih testov, ki so nakazovali dotrajanost izolacije in magnetnega kroga, so se v Elesu lani odloËili za njegovo obnovo v Etra 33 Energetski transformatorji v »rnuËah. flPo odprtju transformatorja lani novembra, smo ugotovili veliko slab-pe stanje njegove notranjosti kot smo predhodno predvidevali. Pri odpiranju magnetnega kroga smo ugotovili uniËeno na nekaterih mestih pa popolnoma zaægano medslojno izolacijo iz natron papirja. Slabpe kot smo predvidevali je bilo tudi stanje izolacije na 110 in 220 kV navitjih,« je povedal Aleksander GrËar, direktor proizvodnega sektorja v Etri 33 in dodal, da je stanje tovrstnih transformatorjev katerih æivljenjska doba je 40 let, odvisno od njegove obremenitve pri obratovanju. Navadno sta v elektroenergetskem objektu po dva transformatorja, drugi sluæi kot Popkodbe izolacije izoliranega vodnika 110 kV sekundarnega navitja transformatoja iz KleË. 18 a brezhibno delovanje visokonapetostnih naprav v Elesovem sektorju za vzdræevanje skrbi posebna sluæ-ba za diagnostiko. Delavci te sluæbe sodelujejo tudi s kemijskim laboratorij EIMV, ki iz energetskih transformatorjev, odklopnikov in inptru-mentnih transformatorjev redno odvzema vzorce olj in opravlja kro-matografske analize.Rezultati analiz ter elektriËnih meritev in samega obratovanja so osnova za ugotavljanje stanja visokonapetostnih naprav in odloËitev za posege na njih. flV sedemdesetih letih, ko se je gradila slovenska 220 kV visokonapetostna mreæa, so bili v prvih letih transformatorji zelo obremenjeni, kar se je odraæalo na njihovi kondiciji v zadnjem desetletju. Omenjeno dejstvo, je bilo eden od razlogov, da smo zaËeli pred leti z njihovo sistema-tiËno obnovo. Izmed osmih transformatorjev 150 MVA , po dveh v RTP Podlog, BeriËevo, KleËe in DivaËa, ki so namenjeni transformaciji s 220 rezerva prvemu in obratno. Za vzdr-æevanje njihove dobre obratovalne pripravljenosti je najbolje, Ëe so stalno obremenjeni okoli 75 odstotno. V Etri 33, kjer so obnovili tudi preostale Elesove transformatorje je obnova ali izdelava novega transformatorja s 150 MVA in skupno teæo 200 ton, njihova najveËja proizvodna zmogljivost. Pri tovrstnih delih uporabljajo veliko lastnega znanja, med drugim tudi konstrukcijo novega navitja. Kot je povedal Aleksander GrËar, dela pri obnovi transformatorja iz KleË potekajo skladno s ter-minskim naËrtom. Trenutno poteka supenje aktivnega dela transformatorja v komori. Po supenju bodo transformator sestavili in pripravili za napetostne meritve v lastnem laboratoriju. Zatem bo na vrsti logis-tiËno zahteven transport 32 metrov dolge kompozicije v RTP KleËe. PriËakujejo, da bo transformator v KleËah v prvi polovici julija. MINKA SKUBIC ZA PODVOJITEV 67 MILIJARD MARK Nempka vlada bo v naslednjih desetih letih prispevala 67 milijard mark, s katerimi æelijo podvojiti pridobivanje elektriËne in toplotne energije iz obnovljivih virov. Za trg elektriËne energije bodo od tega porabili 37 milijard, za trg ogrevanja pa 30, vkljuËno s petimi milijardami, ki jih potrebujejo za gradnjo toplotnega omreæja. ©tudija, s katere so dosegli finanËno podporo, je pokazala, da je vlada postavila obetavne, a realne cilje in da bo treba uporabiti takpne tehnike, ki se bodo v prihodnosti obrestovale. Po programu pospepevanja fotovoltaiËnih naprav in po zakonu o pridobivanju energije iz obnovljivih virov je vlada tako zdaj sprejela pe sveæenj ukrepov, s katerimi bodo te obnovljive vire pe naprej razvijali. Z JULIJEM NA TRG Belgija bo s prvim julijem odprla svoj trg elektriËne energije za industrijske porabnike z letno porabo, veËjo od 20 milijonov kWh. Z januarjem 2003 pa naj bi svojega ponudnika elektriËne energije prosto izbirali æe vsi belgijski porabniki, ki porabijo na leto veË kot 10 milijonov kWh. Tako je doloËila trenutno vladajoËa levosredinska vlada v zaËetku aprila. Potem ko je morala Belgija februarja letos po direktivah Evropske unije odpreti svoj trg, so si svojega ponudnika lahko sami izbirali le porabniki s porabo, veËjo od 100 milijonov kWh na leto. Cene za stranke, ki si pe ne morejo same izbirati ponudnika, pa se morajo pribliæati cenam sosednjih dræav, najpozneje julija 2002 pa naj bi jih tudi dosegli. Letni raËun za gospodinjstva naj bi do takrat padel za pribliæno 3000 frankov ali preraËunano 15.000 tolarjev. Vlada se je tudi odloËila, da bodo do leta 2025 poskupali opustiti sicer sedaj pe prevladujoËi naËin pridobivanja elektriËne energije - jedrsko energijo, s katero so do zdaj proizvajali 55 odstotkov energije. To energijo bodo poskupali nadomestiti z obnovljivimi viri, tako, da bodo vsako leto od 2004 naprej poveËali proizvodnjo te energije za najmanj tri odstotke. Za zdaj na njihovem trgu pe prevladuje podjetje Electrabel, katerega 40-odstotni deleæ je v lasti francoskega podjetja Suez Lyonnaise des Eaux. Electrabel je jeseni lani prevzel najveËjega nizozemskega oskrbovalca z energijo EPON in je tako pesti najveËji oskrbovalec z energijo v Evropski uniji. 19 Vodstvo ELESA si ogleduje prenovljen transformator tik pred supenjem v komori. investicije v TEB z novinarske konference, ki je ni bilo Novi turbini vode POTREBUJETA veË V okvir postavitve novih plinskih enot v TE Brestanica sodi tudi podprojekt kemiËne priprave vode. Postavitev nove stavbe z novimi napravami je bila potrebna, ker so bile zmogljivosti starih naprav premajhne za obratovanje novih plinskih enot in njihova oprema zastarela. Po uspepno opravljenem tehniËnem pregledu bo nov objekt zaËel poskusno obratovati pe ta mesec. K izirano vodo, ki zmanjpuje temperaturo v komori in s tem tvorbo dupikovih spojin. Vbrizgavali bomo pribliæno enako koliËino demineral-izirane vode kot goriva. Nova okoljs-ka zakonodaja za nove objekte restriktivno predpisuje koliËino iz-loËenih dupikovih spojin,« pojasnjuje razloge za postavitev novih naprav Miran RibiË, vodja projekta ke-miËne priprave vode v TEB. Za kemiËno pripravo vode bodo Ërpali vodo iz bliænjega obstojeËega Ërpa-lipËa. Sledila bo njena dekarbonati-zacija in zatem demineralizacija. Tako pripravljeno vodo bodo vbrizgavali v turbini, ko bosta obratovali z ekstra lahkim oljem, pri obratovanju na zemeljski plin vbrizgavanje vode ne bo potrebno, ker je izgorevanje plinskih turbin uËinkovitejpe. Glavni dobavitelj opreme je bil velenjski Esotech v sodelovanju z avstrijskim podizvajalcem Tepro, gradnjo je nadziral ljubljanski CEE. Po besedah Mirana RibiËa veËjih teæav med gradnjo niso imeli. RaËunajo, da bodo zaËeli konec junija s poskus- 20 emiËna priprava vode v TE Brestanica bo od poletja naprej potekala v novi zgradbi v neposredni bliæini novih plinskih enot. V njej so ptirje bazeni, in sicer nevtralizacijski, bazen splakovalne vode, dekarbona-tizirane in filtrirane vode. Poleg tega so potrebne za proces priprave vode pe naprave, ki so razdeljene v dva sklopa. V sklopu za dekarbonatizaci-jo so namepËeni reaktor in vse sestavine za doziranje kemikalij vanj. Dozirajo se apno, polielektrolit in æelezov klorid. K sistemu sodijo pe trije pepËeni filtri. Sklop za deminer-alizacijo pa sestavljajo kationski, anionski in mepani izmenjevalniki in pa skladipËni prostor za kislino in lug. Poleg tega sta v zgradbi dva nova laboratorija in komandna soba za vodenje procesov kemiËne priprave vode, od koder bo priprava vode v celoti raËunalnipko vodena. Lahko pa bo vodena tudi iz komandne sobe elektrarne. Projekt vkljuËuje pe zunanji rezervoar z vsebnostjo 500 ku-biËnih metrov za demineralizacijo vode. flRazlogi za postavitev novega objekta za kemiËno pripravo vode so premajhne zmogljivosti starih naprav za kemiËno pripravo vode in pa zastarela oprema. Nove naprave bodo proizvajale 175 kubiËnih metrov dekarbonatizirane in 2x35 kubiËnih metrov demineralizirane vode na uro, medtem ko so stare naprave lahko proizvedle vsako uro 120 ku-biËnih metrov dekarbonatizirane in 2x7 kubiËnih metov demineral-izirane vode. VeËje koliËine vode so potrebne tudi zato, ker sta novi plinski enoti skonstruirani tako, da je pri obratovanju samo z ekstra lahkim oljem treba vbrizgavati v zgorevalno komoro plinskih turbin demineral- nim obratovanjem, to je pred zagonom prve nove turbine. Celotna vrednost projekta je 3,5 milijona mark. Po zaËetku obratovanja nove kemiËne priprave vode bodo staro stavbo za dekarbonatizacijo vode porupili, objekt demineralizacije pa obnovili in ga uporabili za drug SPRETNO IZKORISTILI trenutno zmedo V namen. MINKA SKUBIC zaËetku junija so na Ministrstvu za okolje in prostor sklicali novinarsko konferenco, na kateri naj bi predstavniki vlade osvetlili aktualno dogajanje v zvezi s postopkom za pripravo lokacijskega naËrta za sanacijo in doinptalacijo HE Moste. Pozneje so novinarsko konferenco odpovedali, kar samo po sebi ni niË nenavadno. »udno pa je, da so jo odpovedali ravno v trenutku, ko so navzoËi novinarji v sejni sobi æe priËakovali nastop napovedanih govornikov in konkretne informacije. To naj bi se po pojasnilu predstavnice za odnose z javnostmi zgodilo zaradi zadræanosti dræavnih sekretarjev ob nastopu nove vlade. Kot je bilo zapisano v vabilu na novinarsko konferenco, ki naj bi potekala 8. junija ob 12. uri v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, so pristojna ministrstva (za gospodarske dejavnosti, okolje in prostor, kulturo, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) podpisala dokument z naslovom StalipËa in pripombe k osnutku lokacijskega naËrta za sanacijo in doinptalacijo HE Moste. Ob dogovorjeni uri so novinarji v sejni sobi æeljno priËakovali, da jim bodo dokument, kot je bilo napovedano, predstavili mag. Dušan Blaganje, dræavni sekretar v Mi- nistrstvu za okolje in prostor, dr. Robert Golob, dræavni sekretar v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, in Jože Novak, direktor Urada RS za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor. Konec koncev so ravno ta imena na novinarsko konferenco privabila veË predstavnikov sedme sile. In kaj se je potem zgodilo? ToËno ob 12. uri je Mateja Gornik, predstavnica Sluæbe za odnose z javnostmi pri Ministrstvu za okolje in prostor, povedala, da je novinarska konferenca odpovedana zaradi zadræanosti dræavnih sekretarjev ob nastopu nove vlade. Nato je novinarjem posredovala nekaj formalnih pojasnil glede priprave samega osnutka lokacijskega naËrta in jim izroËila krajpi povzetek stalipË z naslovom: Zakaj Slovenija potrebuje projekt sanacije in doinptalacije HE Moste? V trenutni zmedi se je hitro znapel predstavnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek in v funkciji zelenega om-budsmana - tako se je sam opredelil -novinarjem pojasnil, da projekt razgrnitve naËrta in predlogov sprememb ni pravilno resorsko utemeljen in je v podrobnostih celo tehniËno in pravno laæniv. Oglasil se je tudi predsednik Odbora za repitev Save Dolinke Janko Rožic in po- vedal, da z odgovori ministrstev na pripombe in vprapanja, ki so jih podali v Ëasu javne razgrnitve, niso bili seznanjeni. Æal pa mnenj nasprotne strani na te kritiËne trditve ni bilo slipati, ker so bili vladni moæje ravno tisti Ëas odsotni in ob nastopu nove vlade zaposleni z drugimi stvarmi. Popoldne istega dne je po faksu iz Ministrstva za okolje in prostor z zamudo prispela tudi pisna odpoved novinarske konference z navedbo omenjenega razloga, obenem pa so pe enkrat posredovali povzetek sta-lipË. Ob tem je sledilo pojasnilo, da so ministri vseh pristojnih ministrstev na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor zavzeli stalipËa do pripomb na vpra-panja iz javnih razprav, ki so potekale v obËinah Jesenice, Æirovnica in Bled. Ta stalipËa so bila poslana obËinam, ki so podale pripombe in predloge, na podlagi omenjenega zakona pa imajo moænost, da v 30 dneh dodatno utemeljijo svoje predloge. Na podlagi tega bodo pripravili konËni predlog lokacijskega naËrta za sanacijo in doinptalacijo HE Moste. Omenjeni povzetek stalipË pristojnih ministrstev vsebuje energetske vidike obnove HE Moste, okoljske vidike obnove HE Moste, vplive projekta sanacije in doinptalacije HE Moste na okolje, razloge za sanacijo in doinptalacijo HE Moste z izravnalnim bazenom ter postopek sprejemanja lokacijskega naËrta. Ker so nujno potrebne dodatne osvetlitve pereËih vprapanj, si bodo predstavniki pristojnih ministrstev prej ali slej morali vzeti potrebni Ëas za informiranje javnosti. In Ëe si bodo v primeru æe sklicane novinarske konference spet premislili, upajmo, da bo njihovo sporoËilo doseglo novinarje vsaj pol ure pred dogovorjenim Ëasom. MIRO JAKOMIN 21 03 savska veriga MHE Marof Koncesija za spodnjo savo po polŽevo Med zakoni, ki je bil že kar nekajkrat uvršcen na seje državnega zbora, pa ni docakal razprave, ker je bil preložen na naslednjo sejo, je zakonski predlog o pogojih koncesije za izkorišcanje energetskega potenciala spodnje Save. Po sklepu maticnega odbora za infrastrukturo in okolje naj bi sicer zakon v državnem zboru obravnavali po hitrem postopku. Zakon so v postopek vložili poslanci LDS-a, Jože Avšic, Branko Jane in Tone Anderlic. b 22 esedilo je na nek naËin nadaljevanje neuspepnega poskusa, da bi prek javnega razpisa leta 1994 pridobili kon-cesionarja za izrabljanje vodne zmogljivosti spodnje Save na odseku do meje s Hrvapko. Vlada ni pridobila primernega koncesionarja, pogajanja z mepanim slovensko avstrijskim podjetje Sava, d.o.o., pa so bila neuspepna. Zdajpnji predlog zakona æeli pospepiti gradnjo preostalih petih vodnih elektrarn, te so Boptanj, Blanca, Krpko, Breæice in Mor-kice. Po mnenju enega izmed treh predlagateljev zakona Joæeta AvpiËa na ma-tiËnem odboru dræavnega zbora za infrastrukturo in okolje je zgraditev sistema hidroelektrarn na spodnji Savi pridobitev dodatne proizvodnje vrpne energije ter s tem uresniËitev stratepkih usmeritev pri oskrbi Slovenije z elektriko iz vodnih elektrarn. Poleg tega je mogoËe zakon razumeti tudi kot zagotovitev poplavne varnosti obmoËja ter moænost urejanja infrastrukture in gospodarskega razvoja na obmoËju, kjer je bilo to zaradi veË-letne rezervacije prostora za objekte energetskega izkoripËanja spodnje Save doslej onemogoËeno. Mnenje k zakonskemu predlogu je po- slala tudi pe prejpnja vlada, ki je pred-loæeni zakon podprla. Menila je, da je treba v zakonu jasno doloËiti, kateri objekti oziroma posegi v prostor so v obravnavanih primerih lokacijskih naËrtov glede na doloËbe zakona o stavbnih zemljipËih v javno korist, ter da je predvideno obdobje za podelitev koncesije 30 let prekratko. Zato je vlada predloæila vrsto svojih dopolnitev, med drugim tudi, da se Ëas za podelitev koncesije podaljpa s 30 na 50 let. Vlada je svoja dopolnila argumentirala s tem, da bi se jim glede na to, da imajo posamezni sklopi hidroelektrarne amortizacijsko dobo nad 30 let, s prekratkim koncesijskim obdobjem ta doba prisilno skrajpala. To pa bi pomenilo pritisk na vipjo ceno elektriËne energije. S pred-loæenim amandmajem se zato omogoËa, da bo proizvodnja elektriËne energije po precej niæji ceni, kot bi bila, Ëe bi se koncesija podelila le za dobo 30 let. Prav tako naj koncendentu ne bi bilo treba odkupovati doloËenih objektov, ki ne bodo v neposredni zvezi s proizvodnjo elektriËne energije. Zanimiva je bila tudi razprava v odboru za okolje in infrastrukturo, v katerem so njegovi Ëlani podprli zakon o pogojih koncesije za izkorišcen) a energetskega potenciala spodnje Save. V razpravi je bilo med drugim izraženo mnenje, da je treba v zakonu opredeliti, kaj s podelitvijo omenjene koncesije pridobijo lokalne skupnosti. Tako na primer 5. clen zakona navaja, da do podpisa koncesijske pogodbe placuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišc HE Vrhovo oziroma Savske elektrarne. Ustavno sodišce Slovenije je v primeru obcine Radece razveljavilo nekatere dolocbe odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišca, s cimer so bistveno znižane obveznosti Savskih elektrarn. Predstavnik ministrstva za okolje in prostor je pojasnil, da se bo na podlagi novega zakona o vodah nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca zamenjalo s placilom koncesijskih dajatev. Na odboru za infrastrukturo in okolje so njegovi clani menili, da bi morali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišca, ki je za lokalno skupnost temeljni vir financiranja, ohraniti. Clani odbora so se tudi zavzeli, da bi kazalo na sami seji državnega zbora problematiko placevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišca za objekte javne infrastrukture, ki je odprto in žgoce tudi na drugih obmocjih energetskega izrabljanja vodnih zmogljivosti slovenskih rek, zaceti urejati z ustreznim dodatnim sklepom. Tega je odbor tudi potrdil, in sicer, da naj vlada Republike Slovenije v najkrajšem možnem casu predloži v obravnavo zakonski predlog, ki bo uredil placevanje koncesij za energetsko izkorišcanje vodnega potenciala slovenskih rek, tako da bodo vse lokalne skupnosti in hidroelektrarne v enakovrednem ekonomskem položaju. Po zakonskem predlogu o pogojih koncesije za izkorišcanje energetskega potenciala spodnje Save naj bi vodne pravice do konca izrabljanja energetskega potenciala spodnje Save podelili trenutnemu lastniku že zgrajene hidroelektrarne Vrhovo, podjetju Savske elektrarne, ki je v lasti države. Konce-sionar naj bi pridobil koncesijo za vseh šest vodnih elektrarn na spodnjem delu Save. Elektrarne naj bi gradili deset let, na vsaki dve leti pa zaceli gradnjo nove. Zahtevo po hitrem postopku v državnem zboru predlagatelji zakona utemeljujejo s potrebo po pravocasni ureditvi vodnega režima na obmocju, ki je v Sloveniji zaradi visokih voda eno od najbolj ogroženih. Vecletna rezervacija prostora je onemogocala ureditev predvsem cestne in komunalne infrastrukture, za lastnike obvodnih obmocij pa je pomenila negotovost, ki je ovirala razvoj kmetijske dejavnosti in gospodarski razvoj. JOŽE SKOK Najlepši OBJEKT V IDRIJI Sredi maja sta Sopke elektrarne in Mestni muzej Idrija organizirala dan odprtih vrat male hidroelektrarne Marof. Omenjena elektrarna s Ëastitljivo zgodovino je bila lani proglapena za najleppe urejen industrijski objekt v idrijski obËini. Ma ala HE Marof na Idrijci je bila poleg hidroelektrarn PeËnik na Grapi, pritoku Idrijce in Idrije-mesto do leta 1977 v lasti idrijskega Rudnika æivega srebra, ki je redno sledil novim doseækom tehnike. Na kraju, kjer sedaj stoji HE Marof, ob cesti Idrija-Tolmin, streljaj iz mesta Idrija, sta nekoË stali æaga in mlin. Za postavitev rudnipke elektrarne so Avstrijci izdelali ptiri razliËne projekte, vendar pa jim jih zaradi prve svetovne vojne ni uspelo uresniËiti, so jih pa zato s pridom izkoristili Italijani. Dobrih tisoË tristo metrov dolg dotoËni kanal je bil grajen postopoma. Sto trideset metrov ga je bilo zgrajenega pe pred letom 1893, za dotok vode turbini v tovarni cino-bra. Leta 1916 so ruski ujetniki odprt kanal podaljpali pe za 825 metrov za æe takrat predvideno HE Marof. ©ele leta 1931 so konËali gradnjo pokritega kanala in naslednje leto je priËela elektrarna obratovati. Elektrarna pe danes obratuje z isto opremo, in sicer z dvema Fran- cisovima turbinama z moËjo 346 KM pri pretoku 2,5 metra na sekundo in padcu 12,2 metra ter generatorjema moËi 290 kVA in napetostjo 2500V. Lani je proizvedla 2.051.475 kWh elektriËne energije. Z zapiranjem rudnika, ki je s svojimi elektrarnami, ki niso bile prikljuËene na elektroenergetsko omreæje, pokril pribliæno Ëetrtino lastnih potreb po elektriËni energiji, so vse tri omenjene hidroelektrarne preple pod okrilje Sopkih elektrarn. flMed veËje posege, ki smo jih napravili v elektrarni po prevzemu od Rudnika æivega srebra, kaæe uvrstiti njeno avtomatizacijo sredi osemdesetih let in pa namestitev plavajoËega jezu v zaËetku devetdesetih let. PlavajoËi jez smo namestili 1.600 metrov gorvodno od elektrarne in je namenjen zajezitvi Idrijce za MHE Marof, hkrati pa prepreËuje prej pogoste poplave Idrije, saj je reka Idrijca izrazito hudournipka reka. Odkar imamo plavajoËi jez, mesto ni bilo veË poplavljeno,« je o veËjih vzdræevalnih delih v Marofu povedal Peter Polanc iz Sopkih elektrarn, ki skupaj s sodelavcem skrbi za obratovanje in tekoËe vzdræevanje ptirih avtomatiziranih malih elektrarn na idrijskem in ene v Cerknem. Pravi, da se pri starejpih elektrarnah vidi, da so lastniki in graditelji poskrbeli za kakovost naprav, njihovo enostavno in funkcionalno izvedbo in estetiko. Pri novejpih MHE, zlasti tistih iz programa 100 MHE, pa izvedbe niso bile najboljpe. Tako se je velikokrat zgodilo, da je bilo zaËetnim, niæjim, stropkom za novogradnjo, treba kaj hitro dodati veËje zneske za vzdræevanje in obnovo. O lanskem priznanju obËine Idrija MHE Marofu za najbolj urejen industrijski objekt pa Peter Polanec meni, da je to odraz njihove nenehne skrbi tako za zunanji videz objektov kot njihovo dobro obratovanje. Pravi, da sam osebno jemlje objekte kot svoje in tako tudi skrbi zanje. Kadar mu zmanjka Ëasa in zamisli, mu vsaj pri urejanju roæ, grmovnic in drugega zelenja priskoËi na po-moË tudi æena. Res pa je, da so sta-rejpe elektrarne tudi arhitektonsko in krajinsko tako zasnovane, da jih je teæko prepoznati kot strogo energetske objekte. MINKA SKUBIC 23 Skoraj 70 let stara hidroelektrarna v vsej svoji oËarljivosti. 5672 esotech na obisku pri Koroni Poleg SE PRODORNEJ©I SVETOVANJE Vel 24 elenjski Esotech je eno izmed 15 slovenskih podjetij, ki bodo v okviru japonskega modela nenehnih izboljpav, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, letos zaËela uresniËevati tovrstni projekt. Kot je na novinarski video konferenci v zaËetku junija povedala direktorica Esotecha Zofija Mazej Kuko-viË, japonski model nenehnih izboljpav v podjetju vkljuËuje elemente poslovne odliËnosti, kulture podjetja in standardov ISO. KonËni cilj pa je ustvarjanje urejenega okolja in delovnih mest, ki jih bo 200 zaposlenih imelo rado. Letos Esotech, katerega poslovanje z elektrogospodarstvom obsega 70 odstotkov njegovega trænega deleæa, dela na energetskih projektih, kot so kemiËna priprava vode v TE Brestanica, sodeluje pri elektro delih na investicijah HE Doblar II in HE Plave II, revitalizaciji dravske verige, stikalipËu TE-TOL. Direktorico nekoliko skrbi investicijsko supno leto v elektrogospodarstvu, pe posebno zato, ker ni odloËitev o projektih, za katere so v Esotechu zainteresirani. Vendar pa meni, da se je treba znajti tudi v taki situaciji, pe posebej, ker imajo v podjetju ogromno inæenirskega znanja. PodroËje dela pirijo na projekte uËenja na daljavo, in po besedah Janeza So-draænika, direktorja predstavniptva v Ljubljani, tudi na razpiritev dejavnosti na dræave nekdanje Jugoslavije, zlasti Makedonije, kamor prodirajo z ekolop-kimi projekti in obnovo ter gradnjo hidroelektrarn, v Srbijo pa z izvozom informacijske tehnologije. V Esotecu pravijo, da znajo svoja znanja prilagajati standardom in dogajanjem, zato se tudi veËje konkurenËnosti z odprtjem trga ne bojijo. MINKA SKUBIC Z aËetki delovanja Korone segajo v konec osemdesetih let. Bila je ena prvih delnipkih druæb v mepani lasti. Ustanovitveno jedro so sestavljali nekdanji sodelavci Iskre Avtomatike. Danes je podjetje v 56-odstotni lasti koncerna Nesma iz Saudske Arabije. Njegovi temeljni dejavnosti sta inæeniring v energetiki in vodenje procesov v industriji, ki ju æelijo razpiriti na konzultantske storitve in razvoj lastnih aplikacij. Od minule jeseni podjetje vodi dr. Boptjan StrmËnik. Temeljna dejavnost Korone, ki pteje danes dvajset zaposlenih, skoraj vsi imajo fakultetno izobrazbo, je organizirana v treh relativno avtonomnih enotah. V inæeniringu energetiki, ki pomeni njihovo prvo profitno enoto, ponujajo sisitemske repitve na podroËju gradnje elektroenegetskih objektov. Izdelava celovitih ponudb, koordinacija dobaviteljev ter dobave posameznih sklopov opreme so dejavnosti, preteæno usmerjene na trg stratepkega partnerja iz Saudske Arabije, kjer je Korona uspepno konËala gradnjo treh transformatorskih postaj 110/13,8 kV. Dodatne storitve, ki jih uvajajo na energetskem podroËju, izhajajo iz procesov deregulacije trga. Podjetje se je z uvajanjem sistemov meritev in svetovanjem o moænostih energetske oskrbe usmerilo predvsem na stran odjemalcev. flV drugo profitno enoto je vkljuËeno celovito obvladovanje procesov v industriji, hidro in termoelektrarnah. Pri tem poslu nastopamo skupaj z italijanskim partnerskim podjetjem ORSI, sodelujemo pa tudi z drugimi dobavitelji opreme, kot so Siemens, SAT-VA Tech, ABB, Alstom. V okvir te dejavnosti sodi tudi razvoj novih aplikacij, ki vkljuËujejo informacijsko tehnologijo. Tretja profitna enota je projektiva, ki jo sestavlja mlada ekipa pod vodstvom izkupenega projektanta. Ekipa si je pridobila izkupnje na trgu Saudske Arabije, v zadnjem Ëasu pa ji je uspelo dobiti nekaj naroËil tudi v Sloveniji,« je povedal direktor dr. Boštjan Strmcnik, ki ga trenutno poslovno (nadaljevanje na 33. strani) PBjiLB aiBDPD PBIOMffllE CUHICE IMAJO NAJVEC TEŽAV Z OKOLJEM Pet pridruženih clanic - Ceška Republika, Estonija, Madžarska, Poljska in Slovenija - se na podrocju energetike srecujejo s precej podobnimi težavami. To je poglavitna misel iz primerjalne raziskave o energetski politiki teh držav, ki jo je nedavno izvedla berlinska univerza. Iz dobljenih rezultatov je tudi razbrati, da imajo države kandidatke pri usklajevanju energetske zakonodaje z evropsko najvec težav z izpolnjevanjem ekoloških zahtev, pa tudi z odnosi na institucionalni ravni, kjer so v ospredju vprašanja vzpostavitve tvornega dialoga med posameznimi vpletenimi sektorji ter uveljavljanja sicer že sprejetih energetskih usmeritev. Strokovnjaki Lutz Mez, Michael Krug in Sybille Tempel, ki so sodelovali v raziskavi in svoje izsledke tudi predstavili maja na posvetovanju o napredku pridruæenih Ëlanic pri pribliæevanju evropskemu trgu elektriËne energije v Mariboru, menijo, da lahko pridruæene Ëlanice na energetskem podroËju veliko storijo predvsem z nadaljevanjem vzpostavljanja mreæe svetovalnih pisarn ter vkljuËevanjem in povezovanjem strokovnjakov oziroma formalnih in neformalnih interesnih skupin. Po njihovi oceni so velike moænosti pe zlasti na lokalni ravni, v prvi vrsti pa bi morale dræave kandidatke veË pozornosti nameniti izobraæevanju in ozavepËanju ljudi na podroËju uËinkovite rabe energije. Sicer pa so se v raziskavi osredotoËili predvsem na tiste politiËne in institucionalne dejavnike, ki lahko najbolj vplivajo na spremembo energetske politike. CEŠKA ENA NAJVECJIH ONESNAŽEVALK »epka je v zadnjih letih razvila dokaj uËinkovito institucionalno podlago za promocijo energetske uËinkovitosti in uporabe obnovljivih virov, pri Ëemer sta na dræavni ravni pomembni predvsem »epka agencija za energijo in tako imenovani SEVEn oziroma »epki center za uËinkovito rabo energije. Slednja je neprofitna organizacija, ki ima pomembne spodbujevalne, koordinacijske in tudi finanËne naloge. »epka agencija za ener- ** gijo je v sodelovanju z lokalnimi svetovalnimi energetskimi podjetji po vsej dræavi postavila tudi mreæo svetovalnih centrov, ki jih je bilo v zaËetku leta 1999 æe 56. Poleg tega imata na »epkem pomembno vlogo tudi Dræavni okolje-varstveni sklad in neke vrste Sklad za uËinkovito rabo, ki pomaga energetskim projektom z ugodnimi posojili. Sicer pa lahko obdobje po letu 1992 na »epkem oznaËimo kot okolju naklonjeno, saj so izoblikovali dobro zakonodajno podlago za uresniËevanje ekolopke politike. Tako je bil sprejet Clean Air Act, ki temelji na evropskih smernicah o kakovosti zraka, in je sproæil vrsto investicij v tehnologije, ki prispevajo k zmanjpanju onesnaæevanja. Okoljevarstveni program nacionalnega elektroenergetskega podjetja CEZ je med drugim predvideval gradnjo razævepleval-nih naprav v vseh 32 termoenotah, ki imajo skupno zmogljivost 5930 MW. Kljub ukrepom za zmanjpanje emisij v zraku pa je »epka pe vedno ena najveËjih onesnaæevalk v Evropi. Razloge gre iskati tudi v dejstvu, da so njihove dejavnosti v zvezi z okoljem bile bolj osredotoËene na iskanje posameznih repitev, ne pa na dolgoroËne tehnolopke repitve. Precej skromen pa ostaja tudi deleæ obnovljivih virov energije. Nova vlada, ki je bila izvoljena leta 1998, se je zato odloËila za nov dræavni okoljevarstveni program, ki sicer opredeljuje zahteve na energetskem podroËju in se zavzema za naËela zdr-ænega razvoja, vendar pe vedno ne vsebuje konkretnih repitev in ne opredeljuje odgovornosti in nadzora nad izvajanjem. Podobne pomanjkljivosti pa ima tudi dokument o dræavni energetski politiki, ki ga je sprejel energetski sektor, saj ne vkljuËuje ekolopko usmerjenih davËnih reform, prilagajanje evropskim cenam je prepoËasno, poleg tega pa predvideva poveËanje pridobivanja energije iz jedrskih elektrarn in zanemarja ukrepe za uËinkovitejpo rabo. Zaradi navedenih pomanjkljivosti je Ministrstvo za okolje skupaj z Ministrstvom za industrijo in tehnologijo izdelalo pe en alternativni program, ki predvideva veËjo podporo uËinkoviti rabi energije in alternativnim virom, vendar pa je njegova uresniËitev zaradi precej omejenih sredstev v vipini 20 milijonov dolarjev na leto precej vprapljiva. ESTONIJA OBREMENJENA S TERMOELEKTRARNAMI Estonski energetski sektor je bil dolga leta del sovjetskega, zato je energetska infrastruktura veËidel prilagojena regionalnim potrebam, ne pa republipkim. Kar 98 odstotkov njihovih energetskih objektov temelji na uporabi nafte iz skrilavcev, ki ima okrog 60-odstotni deleæ tudi v strukturi primarne energije. Pridobivanje in 3147?2 0449 ** POGLEDv EVROPO .**- uporaba tega energenta je tudi precej regionalno opredeljeno, kar ima dodatne negativne ekološke posledice, zato bi morali za ohranitev okolja bistveno spremeniti obstojeco energetsko strukturo in preiti na okolju prijaznejše vire energije. Baltske države so morale po osamosvojitvi najprej vzpostaviti temeljne državotvorne funkcije, zato podrocje elektroenergetike še nima dovolj razvitih institucionalnih okvirjev za vecje spodbujanje ucinkovite rabe in obnovljivih virov. Tako tudi še nimajo Agencije za energijo ali podobnega organa na državni ravni, kot denimo druge tranzicijske države. Izvajanje okolje-varstvenih zahtev pa potrebuje ravno ustrezno podporo v obliki institucij.V okviru Ministrstva za ekonomske zadeve so sicer ustanovili loceno zakonodajno telo, Inšpektorat za trg elektricne energije, ki pa je tako politicno kot tudi financno še vedno precej odvisen od ministrstva. Estonija precej zaostaja tudi pri izvajanju drugih evropskih energetskih smernic, ki jim še najbolj sledijo pri privatizaciji, bistveno slabše pa pri zagotavljanju nacela nediskriminatornega dostopa do omrežja. Sicer dobro zastavljena obstojeca okoljevarstvena strategija je tudi še vedno prevec locena od energetske, obcutiti pa je tudi pomanjkanje konkretnih dolgorocnih ciljev in opredelitev instrumentov za njihovo dosego. Estonska energetska politika je tudi še vedno zelo usmerjena na obstojece zaloge nafte v skrilavcih, ki kljub svojim škodljivim ekološkim ucinkom še naprej ostaja poglavitni energent. Prestrukturiranje energetskega sektorja tako ostaja zelo zahtevna naloga, v okviru katere bodo morali uskladiti pereca okoljevarstvena, družbenoekonomska in regionalna vprašanja. MADŽARSKA S PRECEJŠNJIM DELEŽEM JEDRSKE ENERGIJE Madžarska je bila med prvimi državami kandidatkami, ki je zacela ustvarjati zakonodajne in institucionalne okvirje za privatizacijo energetskega sektorja (januarja 2001 naj bi odprli približno 10 odstotkov trga), s cimer želijo predvsem zmanjšati dolgove in pritegniti tuje investitorje, ki bi lahko modernizirali stare in dotrajane elektrarne. Madžarski parlament je sicer že leta 1993 sprejel novo energetsko politiko, ki je predvidevala privatizacijo, vendar pa je ob tem pozabil na spremljajoci zakon, ki bi ucinkovito nadziral dogajanja na energetskem podrocju. Tako imenovani plinski akt je pod okriljem ministrstva za gospodarstvo predvidel le ustanovitev Madžarske energetske pisarne kot novega regulatorja plinskega in elektroenergetskega sektorja, ki je pristojen za izdajanje licenc, varstvo potrošnikov in promocijo energetske ucinkovi- ** tosti, bolj konkretnih podzakonskih aktov pa niso sprejeli. Tako se je privatizacija zacela dejansko brez ustreznih okoljevarstvenih ukrepov. Madžarska je pri pridobivanju energije omejena na rjavi premog slabe kakovosti, nafto in plin ter na jedrsko energijo, kar polovico potrebne primarne energije pa pokrijejo z uvozom. Energetska ucinkovitost se sicer postopoma povecuje, vendar poraba energije še vedno mocno presega evropske standarde. Najbolj izražen ekološki problem pa še naprej ostaja onesnaževanje zraka, saj energetski sektor proizvede vec kot tri cetrtine žveplovega dioksida oziroma kar 540 od 650 tisoc ton na leto in prispeva tudi tretjino vseh emisij ogljikovega dioksida. Zato Madžari svojo energetsko prihodnost še naprej vidijo v jedrski energiji, ki trenutno sestavlja kar 40 odstotkov vse proizvedene elektricne energije in pokriva 12 odstotkov povpraševanja po energiji. Štirje jedrski reaktorji naj bi uradno delovali le še do leta 2010, ko naj bi pripravili vse potrebno za njihovo nadomestitev. Po drugi strani (tudi iz ekoloških razlogov), pa obstajajo tudi nacrti, da bi jim življenjsko dobo podaljšali in celo zgradili nove nuklearke. POLJSKA IMA DSTREZNO ZAKONSKO PODLAGO Poljska zakonodaja ponuja vrsto dobrih temeljev za izvajanje ucinkovitih ukrepov okoljevarstvene politike. O varovanju okolja govori že ustava, ki v clenih o zdrznem razvoju opredeljuje pravice in dolžnosti družbe in posameznikov do ohranjanja in zašcite okolja in narave. Zelo pomemben dokument je tudi Nacionalna okoljevarstvena politika iz leta 1991, ki je bila pred kratkim predelana v skladu s smernicami EU, pa tudi vrsta drugih zakonov in dokumentov, ki se neposredno nanašajo na to podrocje. Poljska tudi zgledno sodeluje z drugimi državami in mednarodnimi okoljevarstvenimi organizacijami ter v svojo zakonodajo postopoma uvaja vse evropske ekološke standarde, tako da je med bolje pripravljenimi kandidatkami. V zacetku minulega leta so na Poljskem tudi okrepili vlogo lokalnih oblasti, saj so z uvedbo tretje administrativne ravni pristojnosti in odgovornosti okrajev in obcin še povecali. Drugace pa je za vprašanja energetske politike odgovorno ministrstvo za gospodarstvo, ki je pristojno za izvajanje ciljev, navedenih v državni energetski strategiji, medtem ko je podeljevanje licenc in dolocanje cen energentov v pristojnosti druge ustanove. Poleg tega imajo na Poljskem še vrsto drugih organov, ki skrbijo za usklajevanje okoljevarstvene in energetske politike ter izvajanje in financiranje razlicnih projektov, povezanih z ekološkimi POGLEDv EVROPO vprašanji. Glede na precejšno razdelanost in tudi ucinkovitost sistema reševanja energetskih in ekoloških vprašanj, tako ostaja zdaj kot ena glavnih nalog na Poljskem izboljšanje sistema spremljanja in nadziranja velikih onesnaževal- cev. TODI SLOVENIJA PRED VELIKIMI SPREMEMBAMI Leta 1991 je bil energetski sektor v Sloveniji reorganiziran v decentralizirani sistem z loceno proizvodnjo, prenosom in distribucijo, vendar pa je energetski sektor ostal pod nadzorom Ministrstva za gospodarske zadeve. Država je tudi še vedno lastnik vecine elektroenergetskih podjetij, razen manjšega deleža distribucijskih podjetij. V pripravi so sicer številne korenite spremembe, ki naj bi pomagale odpreti notranji trg z elektricno energijo že prihodnje leto oziroma tudi navzven najpozneje do leta 2003, vendar pa so dogajanja v energetiki še vedno zelo obremenjena s politiko, ki v prvi vrsti sledi politicnim in administrativnim ciljem monetarne politike (protiinflacijski program) in regionalni politiki zaposlovanja. Poleg tega je pri izpolnjevanju ciljev energetske politike in reševanju energetskih vprašanj še vedno opaziti razlicnost interesov posameznih ministrstev, strank in tudi interesnih skupin, kar zagotovo negativno vpliva na izpolnjevanje zastavljenih ciljev. Drugace pa je v Sloveniji zaznati zlasti pozitivne premike na podrocju ucinkovite rabe energije, saj država sledi ciljem energetske ucinkovitosti že od zacetka ¦**¦ devetdesetih let, ko je takratno Ministrstvo za energijo podprlo ustanovitev Agencije za prestrukturiranje energije (APE), ki je delovala kot podpora programom ucinkovite rabe energije in obnovljivih virov. Zelo zgodaj se je v tovrstne programe vkljucil tudi center za energetsko ucinkovitost pri Inštitutu Jožef Stefan, ki je skupaj s tujimi partnerji izdelal nekaj pomembnih študij s tega podrocja na nacionalni ravni, v zadnjem casu pa sodeluje tudi pri pospeševanju ucinkovite rabe energije na lokalni ravni. Leta 1995 je nato na tem podrocju vodilno vlogo prevzela Agencija za ucinkovito rabo energije (AURE), ki je na nacionalni ravni tudi glavni koordinator dejavnosti in programov z Evropsko unijo. Sploh so prizadevanja za povecanje ener- fetske ucinkovitosti še zlasti vidna v industriji, i je že vecinoma privatizirana in izpostavljena tuji konkurenci, kar je posredno tudi razlog, da skušajo zmanjšati stroške za energijo.Ucinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov poudarja tudi novi energetski zakon, vendar pa Slovenijo caka še veliko dela predvsem v javnem sektorju in pri ozavešcanja gospodinjstev. Precej slabo je razvito tudi podrocje obnovljivih virov, ki si šele utirajo pot in obstajajo bolj na ravni pilotskih projektov. Te naloge so zdaj izziv tako za AURE in APE, kot tudi za razne zasebne svetovalne in inženirske družbe, ki so se specializirale za pridobivanje energije iz biomase oziroma za projekte daljinskega ogrevanja in energetskega planiranja na lokalnih ravneh. Ravno vloga obcin je še posebej pomembna za uresnicevanje obeh ciljev (ucinkovita raba in obnovljivi viri), vendar pa je to podrocje pri nas še novo in kljub prizadevanjem podjetij in raznih nevladnih organizacij, med obcinami, razen nekaj redkih izjem, ni pretiranega zanimanja za tovrstne projekte. Eden izmed razlogov za takšne razmere je verjetno tudi to, da ucinkovita raba energije in spodbujanje rabe obnovljivih virov nista prednostna elementa okoljevarstvene politike in regionalnega razvoja na državni ravni, kar ima za posledico, da je sodelovanje s podobnimi evropskimi programi še vedno pod dejanskimi možnostmi. Iz povedanega je torej moc sklepati, da ima Slovenija pri uvajanju energetske ucinkovitosti in obnovljivih virov podobne težave, kot druge pridružene clanic, a kljub vsemu uspešno sledi evropskim smernicam. Prav tako pa je mogoce razbrati, da bomo morali na tem podrocju še veliko storiti in da nas caka še zahtevna naloga, saj je prestrukturiranje energetskega sektorja kompleksen problem, ki zahteva predvsem ustrezno podporo države pa tudi koordinacijo na vseh podrocjih življenja. Simona Bandur, Brane JanjiÊ ** POGLEDv EVROPO .**- NAJVEË POMOËI IZ PHARA V okviru Evropske unije deluje veË razliËnih programov, ki spodbujajo razvoj, predvsem pa uËinkovito in smotrno rabo energije. Slovenija je sodelovala v nekaj evropskih programih in na tak naËin je k nam priteklo kar nekaj kapitala, predvsem iz projektov Phare. Ta denar so v drugih dræavah v razvo-ju, katerim je ta program namenjen, veËinoma porabili tujci, pri nas pa so si prizadevali, da bi vkljuËili Ëim veË domaËih podjetij. Tako je od leta 1993 do danes kar tri milijone od osmih milijonov evrov, ki jih je Slovenija dobila iz Phara, ostalo v rokah napih izvajalcev del, je povedal Franc Beravs, direktor Agencije za uËinkovito rabo energije. V preteklosti so se v Evropski uniji razvili ptevilni programi in v marsikaterem od njih je sodelovala tudi Slovenija. Prvi tovrstni programi so bili programi Joule, Thermie, Synergy, Save in Phare. Slovenija je s partnerji iz dræav Ëlanic v okviru programov Thermie in Save predlagala izdelavo nekaterih ptudij in tuji izvajalci so pripli k nam in jih tudi izvedli. To so bile predvsem razne delavnice in konference, s katerimi smo pridobili kar nekaj izhodipË na podroËju razvoja energetike. Program Synergy je predvsem spodbujal razvoj politike na podroËju energetike in nam tudi dajal pomoË. V Sloveniji je namreË tri leta delal stalni svetovalec za energetsko politiko, ki ga je plaËal Synergy. NajveË pa je pri nas obËuten program Phare, ki je bil prvotno namenjen Poljski in Madæarski (Poland and Hungary Assistance to Restructuring of Economy), z nadaljnjo demokratizacijo Vzhodne in Srednje Evrope pa so svojo pomoË razpirili pe na druge dræave. Slovenija je postala Ëlanica Pharove druæine, ki zdruæuje danes æe 13 dræav, æe zgodaj in æe leta 1992 smo dobili prvo pomoË. Prvo pomoË na podroËju elektroenergetike pa smo dobili naslednje leto. Poleg tega pa so pe za naslednja tri leta financirali energetskega svetovalca, ki je bil tako pri nas skupaj pest let, od 1993 do 1999. S PHAROVIM DENARJEM DO PRVIH ©TUDIJ Phare je leta 1993 Sloveniji namenil 900 tisoË evrov za pomoË energetiki. V naslednjih letih se ** je pomoË s strani Phara pe okrepila in leta 1994 smo dobili dva milijona evrov, naslednje leto 4,4 milijona, leta 1997 800.000 evrov, lani pa so dobili pomoË le za en projekt, in sicer za vzpostavitev agencije za energijo, kar bo stalo 200.000 evrov. Iz prve denarne pomoËi (leta 1993) sta se razvila dva projekta. flPrvi je bila izdelava strategije uËinkovite rabe energije, na katero se pe danes naslanjamo in se æe uspepno izvaja,« je povedal Beravs. V njej so izdelana temeljna izhodipËa za programe za uËinkovito rabo energije in prikazuje stanje energetske uËinkovitosti v vseh sektorjih porabe. Predstavljeni so varËevalni programi, ovire, ki prepreËujejo energetsko uËinkovitost, in predlogi za izboljpanje tega stanja. Drugi projekt iz sredstev leta 1993 pa je bila ptudija o reformi zakonodajno-institucionalne plati. Predstavljeni so bili predlogi, kako bi morali urediti podroËje energetike. Ta projekt se je izvajal leta 1994 in 1995 in je med tem doæivel nekaj sprememb, saj se je zaËel odpirati trg z elektriËno energijo. PILOTNO OGREVANJE V GORNJEM GRADU Leta 1994 se je ptevilo projektov poveËalo, najveË pa so jih uresniËili leta 1995, ko so dobili najveË denarja. VeËina ga je bilo namenjenega za energetsko uËinkovitost, nekaj pa tudi za energetiko kot celoto. Na podroËju energetike so najveË pozornosti namenili pripravi strategije za vkljuËitev energetskega sektorja v evropske tokove. V te namene so izdelali veË ptudij: o plinskem gospodarstvu, o naËrtovanju energetske porabe, nekaj pa tudi o emisijskih licencah pri proizvodnji energije. V paketu obnovljivih virov energije pa so izvajali projekt, ki je bil vreden okrog dvesto milijonov evrov. Namenjen je bil izkoripËanju sonËne energije za pripravo tople vode. Pri tem so sodelovali z agencijo APE/NEMAD, enako vsoto denarja pa je prispevala tudi dræava. S tem so pomagali gospodinjstvom, ki so si zgradila lastne solarne sisteme. S Pharom pa so sodelovali pri izdelavi ptudije o moænostih izrabe biomase v Sloveniji in na podlagi tega izvedli tudi pilotni projekt: zgradili so kotlovnico za daljinsko ogrevanje v Gornjem Gradu. Poleg tega so na pestih razliËnih lokacijah naredili tudi veË demonstracijskih projektov na podroËju energetske uËinkovitosti. ENERGETSKI SVETOVALCI Da bi pospepili in razpirili miselnost o pomembnosti uËinkovitega ravnanja z energijo, so za energetske preglede izpolali okrog sto ljudi iz 50 razliËnih podjetij, izobrazili pa so tudi uporabnipko stran. Ljudi, ki so v podjetjih pristojni za POGLEDv EVROPO rabo energije, so namreË uvedli v energetski me-nedæment, ki uËi, kako smotrno rabiti energijo in sodobne energetske tehnologije, kako naroËiti energetske preglede in kako jih nadzorovati. Æe leta 1995 so izvedli 15 pilotnih energetskih pregledov, od takrat naprej pa je to stalna dejavnost agencije za uËinkovito rabo energije. Lani so tako izvedli energetsko svetovanje v kar 48 delovnih organizacijah, izbrali pa so podjetja, ki imajo letni stropek za energijo med 35 in 550 milijoni tolarjev, to je skupaj 3.600 milijonov, kar pomeni 4,4 odstotka letnega stropka za energijo v slovenski industriji. KURA ZA GOSPODINJSTVA Eden najpomembnejpih projektov, ki so jih dolej uresniËevali, pa je zagotovo akcija osvepËanja. Pri nas se ljudje pe zdaleË ne zavedajo pomena varËevanja z energijo in uËinovitega ravnanja z njo, zato je zelo pomembno, da jih najprej seznanimo s prednostmi smotrnega ravnanja z energijo, pele potem lahko tovrstne akcije tudi uËinkovito uresniËujemo. Pri tem so se lotili tudi analize obvep-Ëanja, pri Ëemer so ugotavljali, ali je zavedanje o uËinkoviti rabi energije æe na zadovoljivi ravni. Ugotovili so, da so æe zaznavni premiki, vendar pe niso povsem zadovoljivi, zato bodo na tem podroËju pe naprej delali. Celovito so se lotili razliËnih naËinov osvepËanja javnosti. Kdor se le malo spozna na komuniciranje z javnostjo, ve, da je za to potrebna neka celostna podoba, ki privabi ljudi. Tako je letos nastala verjetno æe vsem znana flkura« na naslovnici bropure VarËevanje z energijo, ki sta jo ustvarila sodelavca revije za mlade PIL. Letos so se namreË lotili Ëisto drugaËnega pristopa. Smotrno rabo energije namreË æelijo predstaviti na enostaven naËin, predvsem pa æelijo pokazati, da so bistvo tega boljpe bivalne razmere z manj porabljene energije, ne pa neudobje na raËun varËevanja. flLjudem æelimo pokazati, da pomeni uËinkovita raba energije rabo tehnologij in opreme na naËin, da se ne poslabpa kakovost bivanja, ampak se to izboljpa, poleg tega pa se pe zmanjpa poraba,« poudarja Franc Beravs. To so izhodipËa njihovega osvepËanja, zato so letos izdali tudi veliko promocijskega materiala in organizirali tudi veË konferenc na to temo. Izdali so tri vodnike, ki izobraæujejo o doloËenih tehnologijah in postopkih, prvi je namenjen uËinkoviti rabi pri proizvodnji komprimiranega plina, drugi pri elektromotorskih pogonih, tretji pa je namenjen obËinam, saj prikazuje naËine ravnanja z energijo v lokalnih skupnostih. Poleg tega so letos izdelali pe 38 informativnih listov, ki informirajo porabnike energije, kako ravnati pri gradnji hipe. VkljuËili pa so se tudi v razne mednarodne projekte obvepËanja javnosti, in sicer v okviru mreæe FEM OPED, ki je namenjena pridruæenim Ëlanicam, pred kratkim pa se je Slovenija vkljuËila tudi v mreæo OPED, ki deluje v imenu Ëlanic EU in pripravlja razliËna informativna gradiva za rabo energije. Sodelovanje v evropskih projektih se kaæe torej tudi na ravni obvepËanja. DVANAJST MILIJONOV EVROV ZA KREDITE Za konec naj predstavimo pe Sklad za uËinkovito rabo energije, ki sicer deluje v okviru AURE, vendar na zelo specifiËen naËin. S pomoËjo sklada lahko dobijo kredit podjetja, ki dokaæejo, da se usmerjajo v uËinkovito rabo energije in da bodo s tem imela tudi doloËene prihranke. Kredita pa ne dobijo neposredno iz sklada, ampak iz banke. Pred zaËetkom delovanja sklada je AURE namreË najprej objavila razpis, s katerim so banke povabili, da vloæijo deset milijonov evrov v sklad, vendar lahko s tem denarjem tudi same upravljajo. Izbrali so Bank Avstrio, ki sprejema vloge in ugotavlja kreditno sposobnost, AURE pa tehniËno preveri, ali podjetje res vlaga v uËinkovito rabo energije in koliko bodo s tem prihranili. S strani dræave prihaja subvencija v vipini 300 milijonov tolarjev, s katero bodo pokrili obresti, Phare, ki je poskrbel za zagonska sredstva sklada, pa je v sklad prispeval pe dva milijona evrov, torej je imel sklad na razpolago 12 milijonov evrov za kredite. Leta 1999 je bilo vloæenih 16 vlog za subvencionirana posojila, tri so bile zavrnjene, ena pa je pe v postopku vrednotenja. V skladu je ostalo pe pribliæno 900 milijonov tolarjev. AGENCIJA ZA ENERGIJO Zdaj teËeta pe dva projekta, s katerimi se prazni blagajna Pharovega denarja iz leta 1997. Prvi je namenjen uvedbi k porabniku usmerjenega upravljanja v distribuciji, drugi pa vzpostavljanju standardov uËinkovite rabe energije v zgradbah. Kot smo æe omenili, pa prav zdaj pripravljajo tudi Agencijo za energijo, ki bo nadzorovala trg z energijo preko doloËanja cen za uporabo omreæij in izdajanja licenc, delovala pa bo tudi kot razsodnik v primeru sporov na trgu. Sedeæ agencije bo v Mariboru, za direktorja pa je bil imenovan dr. Robert Golob. Delovati naj bi zaËela 15. oktobra. Trg elektriËne energije se torej nezadræno pribliæuje uniji, kljub trenutnim zdraham na politiËnem prizoripËu. Kako hitro nam bo uspelo ugoditi vsem zahtevam in enakovredno sodelovati na evropskem trgu, je odvisno v prvi vrsti od parlamentarnih odloËitev in seveda od finanËnih sredstev, saj je pribliæevanje drago. Na tem podroËju se bo zdaj morala bolj angaæirati dræava, saj na pomoË iz Phara in drugih podobnih programov ne moremo veË dolgo raËunati. Simona Bandur ** POGLEDv EVROPO .**- USTVARJAJMO PRIJAZNI STRES Skorajda nemogoËe se je ob vseh novostih in spremembah na delovnem mestu in v æivljenju nasploh izogniti stresu. Samo tisti, ki so res moËne osebnosti in jih zelo malo stvari ali dogodkov vræe s tira, se lahko upirajo stresnim situacijam in æivijo naprej mirno æivljenje. Kaj pa tisti, ki niso tako prepriËani v svoje zmogljivosti in menijo, da ne bodo kos pritiskom ob uvajanju sprememb? Stres je najveËkrat posledica posameznikove zaznave, ocene in doæivljanja dogodka oziroma njegovih nazorov in prepriËanj. Tako definira stres Stanka Vrhovec, diplomirana psihologinja. Stres torej nastaja flv glavah« ljudi. Obvladovanje stresa pomeni pravzaprav obvladovanje samega sebe v spreminjajoËem se okolju. VeË sprememb v svetu pa pomeni tudi teæje prilagajanje. Stres je torej predvsem problem prilagoditve na spremembe, ki jih sreËujemo v æivljenju. Sploh v zadnjih letih se æivljenje vrti vedno hitreje, kar pomeni tudi veË sprememb in veË teæav s prilagajanjem. Torej se bomo sreËevali z vedno veË stresnimi situacijami -kako jih premagati? Milan Terpin, diplomirani psiholog in vodilni svetovalec ter direktor podjetja Taktika Plus, ipËe odgovor v samem izvoru stresa. Po njegovem mnenju pomeni stres razliko med sposobnostmi in priËakovanji. flUravnavanje priËakovanja je kljuËnega pomena pri stresu in to je velikokrat stvar vodje in sodelavcev oziroma tega, kaj priËakujejo eden od drugega«. MALO STRESA NE ©KODI Poznamo dve vrsti stresa na delovnem mestu. Prvi se pojavi, ko zaposleni ne dosegajo priËakovanj oziroma so zahteve previsoke glede na njihove sposobnosti. Po drugi strani pa stres povzroËa tudi situacija, ki ji sicer po navadi ne namenjamo pozornosti. Gre za situacijo, kjer so sposobnosti veËje od priËakovanj. »lovek dobi obËutek, da njegove sposobnosti niso izkoripËene, in zdi se mu, da meËe vstran svojo energijo. Vsi si namreË æelimo Ëimbolj optimalno izkoristiti svojo energijo. Zaradi nedoseganja ciljev ali zaradi neizko-ripËenosti svojih sposobnosti so ti ljudje stalno v stresu, in sicer v tako imenovanem negativnem stresu. Obstaja pa pe ena vrsta stresa, ki nastaja, kadar so zahteve okolja pribliæno v skladu z oceno sposobnosti. Posameznik je ob teh rahlo vznemirjen, kar ga pa spodbuja in navdupuje in se poËuti 30 sposobnega obvladovati zahteve. To pa je tako imenovani prijazni stres, ko nastaja pozitivna motivacijska energija in æelja po doseganju rezultatov. Malo stresa je torej celo zaæelenega, saj je to v bistvu motivacijski stres oziroma zdrava zaskrbljenost, ko smo pred veliko nalogo in to nas vodi v dejavnosti, s katerimi obvladujemo nove naloge in repujemo teæave. V tem primeru torej sprop-Ëamo ustvarjalno energijo. flPrijazen stres je neke vrste tehtnica med sposobnostmi in priËakovanji. PriËakovanja so tako visoka, da posameznik pe verjame, da jih bo lahko izpolnil. Poglavitnega pomena pri tem je torej ver-jetje. Zavedati se je treba svojih sposobnosti, poznati sebe in biti pripravljen vlagati v energijo za nove naloge. Prilagajanje je namreË sestavni del æivljenjskega optimizma. Treba je videti in izkoripËati priloænosti,« pravi Milan Terpin. OD RAZTRESENOSTI DO NEZGOD Ce je stresa preveË, pride do blokade ustvarjalnosti, in to pomeni oviro pri izpolnjevanju nalog. V prvi fazi deluje stres na nas kot neke vrste pok, saj upade napa uËinkovitost in organiziranost. VeËina ljudi zaËne æe takoj ukrepati in se spoprijemati s pokom, in to je tako imenovani protipok. Naslednja faza je faza odpora, kjer si prizadevajo, da bi obvladali uËinke stresnih situacij. »e organizmu to uspe, se delovanje umiri, Ëe pa ne, ostaja pe vedno pospepeno, kar lahko povzroËa izËrpanost in razliËne motnje. Stres se odraæa v zaskrbljenosti, napetosti, apatiji, dolgoËasju, nespoptovanju samega sebe ali v obËutku nekoristnosti, lahko pa povzroËi tudi razne vedenjske spremembe: raztresenost, raz-draæenost, izgubo apetita ali poærepnost, impul-zivno obnapanje in podobno. Stres se kaæe tudi v nezmoænosti koncentracije, presojanja ali odloËanja, zelo pogosta pa so tudi razna fiziolopka znamenja, kot so glavoboli, boleËine v æelodcu, poveËano potenje ... Seveda so tu pe daljnoseænejpe posledice, ki pa ne le da pkodijo zaposlenim, ampak tudi organizaciji. Ljudje, ki so pod stresom, so manj storilni, njhovo delo je manj kakovostno, nimajo veË volje do dela, zato se poskupajo izogniti delu, zaradi raztresenosti pa se poveËa tudi ptevilo nezgod pri delu. OBVLADAJMO STRES Da lahko stres premagamo, moramo poznati njegove vzroke ter naËine, s katerimi ga lahko premagamo ali vsaj omilimo. Repevanja se lahko lotimo pri samih vzrokih teæav, ki so privedli v tako situacijo, kar imenujemo dolgoroËno ali preventivno repevanje stresnih situacij, kjer gre za odstranjevanje vzrokov stresa. Moæni vzroki tiËijo najveËkrat v Ëloveku samem, zato je treba oceniti svoje zmoænosti in se nauËiti delovanja v takih POGLEDv EVROPO situcijah. Najbolj uËinkovita je neprekinjena komunikacija s sodelavci, dogovarjanje, prilagajanje in pripravljenost na kompromise. Lahko pa stres izvira iz organizacije, zato je vËasih celo bolje, da se, Ëe ne prenesemo pritiskov, umaknemo. Repitev pa je tudi drugaËna organizacija dela ali Ëasa in vkljuËevanje v posebne programe za premagovanje stresnih situacij. Druga vrsta odstranjevanja stresa pa je kurativa, kjer negativno Ëustveno energijo, ki se nabira v nas, na razliËne naËine nevtraliziramo, praviloma je to zunaj delovnega okolja. »im bolj skupajmo izkoristiti prosti Ëas, se posveËati pportu, kulturi ali katerim drugim dejavnostim, ob katerih proizvajamo pozitivno Ëustveno energijo in nevtraliziramo negativne uËinke stresa na delovnem mestu. USTVARJAJMO PRIJAZNI STRES Tudi elektrogospodarstvo je v tem obdobju moËno podvræeno spremembam in stresne situacije se ne pojavljajo le pri posameznikih, ampak je pravzaprav celoten sistem nekoliko pod stresom. To je navidez nerepljiva situacija, saj se vsak zaposleni po malem boji sprememb in z negotovostjo zre v prihodnost, pri Ëemer pa moËno dvomi, da bo sploh lahko prenesel toliko novosti naenkrat in da bo zmogel izpolniti vse naloge. Milan Terpin meni, da je potrebno vodstveno energijo usmeriti v krepitev zavedanja sposobnosti zaposlenih za prilagoditev spremembam in poudarjati kurativni del oziroma dnevno skrb za dobro psihofiziËno kondicijo. flNegativni stres, ki je nujni sopotnik v takih Ëasih, je treba dnevno razstrupljevati,« svetuje Milan Terpin. Pri uvajanju sprememb v organizacijsko okolje imajo vodje pomembno vlogo v olajpanju prilagajanja sodelavcev na spremembe. Za to pomembno nalogo potrebujejo ustrezno sistematsko znanje: poznavanje procesnih zakonitosti uvajanja sprememb, poznavanje metod, tehnik ter strategij in taktik in poznavanje ustreznih pristopov za informiranje in motiviranje sodelavcev. Podjetja morajo znati oceniti stanje na podroËju spreminjanja, se pravi, kaj se spreminja, kako dolgo bo to trajalo in podobno, in se naËrtno lotiti obvladovanja teh sprememb. To vkljuËuje tudi naËrt aktivnosti za delo s posamezniki in naËrt, kako se spopadati z odpori, ki se pojavljajo v kolektivu. To je tako imenovani sistemski pristop, ki je podlaga za niæanje stresa pri posameznikih. Ljudje morajo namreË vedeti, kaj se spreminja, koliko Ëasa bo to trajalo in kako bodo potekale same spremembe. Informiranje o spremembah je torej kljuËno pri obvladovanju stresa in prav v tem tiËi po mnenju Milana Terpina vzrok za neobvladovanje stresa v posameznih organizacijah. flPreveË energije namreË vlagajo v vsebino sprememb, premalo pa v t\ ** metode, kako uvajati spremembe. Ljudi je treba seznaniti, ne pa jih le postaviti pred dejstvo, da se bo nekaj spremenilo. Pojasniti je treba, kako bo to potekalo in kako bodo to repevali.« KljuËnega pomena je torej Ëlovek in s tem se pe vedno premalo ukvarjamo. »e se temu ne posvetimo dovolj, bodo stresne situacije logiËna posledica. Rekli smo, da stres nastaja v napih glavah, zato je prav, da se ga tam tudi lotimo. S krepitvijo æivljenjskega optimizma, obËutka, da smo sposobni obvladati nove situacije z uporabo napih prednosti in da znamo v njih videti nove priloænosti za osebno uspepnost, se nam neprijazni ali celo pkodljivi stres priËne preoblikovati v prijazni stres, ki nam daje energijo za ustvarjalno dejavnost. Seveda pri tem ne gre pozabiti na nenehni proces pridobivanja znanja ter stalno krepitev sposobnosti in vepËin za vsakodnevno repevanje æivljenjskih in delovnih problemov. ToËka moËi je vedno v sedanjem trenutku. Simona Bandur na obisku pri Koroni (nadaljevanje s 24. strani) najbolj skrbi moæen padec investicij v tehniËno opremljenost elektrogospodarstva. PriËakuje, da bo dana prednost vlaganjem v tehniËne sisteme in povezave z uvajanjem prostega trga energentov. V elektrogospodarskih podjetjih najdemo Korono pri projektih, kot so nadzorni sistem vodenja TET, daljinski nadzor in vodenje HE Fala, raËunalnipki sistem vodenja DCV Elektro Maribor, avtomatizacija ËrpalipËa gasilne in tehnolopke vode TEB, avtomatizacija agregatov HE ZlatoliËje, ptevËna in merilna mesta po raznih objektih EES, s katerimi upravlja Eles, projektiranje in vodenje 110/20 kV stikalipËa Labore v lasti Elektro Gorenjske, komunikacijski pretvorniki za sistem vodenja Ele-sovega RCV, HE Soteska, izdelava ptudije prenosnih zmogljivosti EES ter vodenje in nadzor HE Doblar II in HE Plave II. Po besedah dr. StrmËnika so njihova dela doma in v tujini pribliæno uravnoteæena. Koncern Nesma, ki jih je dokapitaliziral, zdruæuje 17 podjetij razliËnih dejavnosti, od proizvodnje do storitev, in ustvarja na leto okrog pol milijarde prometa. Korona je poslovno povezana z njihovim podjetjem Natel, ki se ukvarja z energetiko. Konkurenco sprejemajo kot realnost. Njihov interes je povezovanje s sorodnimi podjetji za nastop na tujem trgu in normalno konkurenco brez dampinga doma, kar dolgoroËno prinapa vsestranske koristi. flNape ambicije za prihodnost so usmerjene na podroËja, kjer poveËujemo stopnjo dodane vrednosti, to je poleg projektantskih in inæenirskih del pe konzultantstvo in razvoj lastnih aplikacij. V drugi polovici naslednjega leta naËrtujemo selitev v lastne prostore. DolgoroËno predvidevamo, da bi poveËali ptevilo zaposlenih do 30 delavcev. »e pa bi se obseg posla zelo poveËal, bi se kapitalsko povezali z manjpimi podjetji. Na zunanjem trgu smo usmerjeni predvsem na piritev dela tudi na druge deæele Bliænjega vzhoda,« je o viziji podjetja povedal njegov direktor, ki je v prostem Ëasu docent na Fakulteti za elektrotehniko. S slednjo poslovno dobro sodelujejo. Iz nje izhaja tudi dobrpen del njihovih strokovnjakov, saj praviloma zaposlujejo pripravnike, ki jih s sistemom neformalnega izobraæevanja v treh letih izpolajo za samostojno delo. To seveda ne pomeni, da je s tem izobraæevanja konec. Pridobivanje funkcionalnih znanj ostaja stalnica v Koroni, ne nazadnje tudi njihovo podroËje dela zahteva sprotno obnavljanje in nadgrajevanje znanja. MINKA SKUBIC mednarodna konferenca o soupravljanju SDE So procesi v sloveniji nasprotni kot v eu? V Ljubljani je od 25. do 27. maja potekala mednarodna konferenca o uveljavljanju evropskih svetov delavcev, ki jo je organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije v sodelovanju z Evropsko konfederacijo sindikatov. Na konferenci, ki je bila namenjena vprapanjem uveljavljanja direktive Evropske unije o evropskih svetih delavcev (94/95), so sprejeli veË zakljuËkov o ravnanju dræav kandidatk za vstop v EU. Po besedah predstavnikov ZSSS se soupravljanje delavcev na ravni Evropske unije krepi, kar pa ne bi mogli trditi za razmere v Sloveniji. budila ptevilna poslovodstva, da so sama takoj predlagala pogajanja o sklenitvi takpnega sporazuma, ker so ocenila, da bi vsebina takpnih sporazumov lahko bila zanje bolj ugodna, kot so vse doloËbe direktive. Posledica tega je, da je med septembrom 1994 in septembrom 1996 bilo sklenjenih preko 400 takpnih sporazumov, po tem datumu pa se je proces ustanavljanja evropskih svetov nekoliko upoËasnil. Ne glede na to je ta direktiva sproæila gibanje, ki vzpostavlja sistem industrijskih odnosov na evropski in celo na svetovni ravni, kar je vsekakor velik uspeh za evropske sindikate. Evropski sveti delavcev odigravajo pionirsko vlogo pri evropeizaciji industrijskih odnosov, Ëeprav je raven pravic zaposlenih, ki jih je doloËila direktiva, objektivno niæja od tistih, ki jih doloËajo nacionalne zakonodaje veËine dræav Ëlanic Evropske unije. Milan Utropa meni, da je za nas v Sloveniji, ki pe ni Ëlanica EU, vsekakor temeljno vprapanje in obenem interes, kako v sestavo evropskih svetov delavcev vkljuËiti tudi predstavnike iz slovenskih podjetij, ki so v sestavi multinacionalk. Direktiva velja le za dræave - Ëlanice EU, vendar ne omogoËa vkljuËevanja v sesta- 34 a mednarodni konferenci so sodelovali ptevilni predstavniki sindikatov, delodajalskih organizacij in vlad iz dræav kandidatk, predstavniki Evropske konfederacije sindikatov in Komisije EU ter predstavniki evropskih svetov delavcev iz nekaterih evropskih multinacionalk. Razprave udeleæencev so se preteæno vrtele okrog temeljnega vprapanja: Kako uveljavljati direktivo v dræavah kandidatkah za vstop v Evropsko unijo? Kot pojasnjuje izvrpni sekretar v ZSSS Milan Utroša, direktiva doloËa, da so morale dræave Ëlanice EU njeno vsebino uveljaviti v nacionalni zakonodaji najpozneje do 22. septembra 1996, v tem Ëasu pa so imeli delojemalski predstavniki in poslovodstva v multinacionalkah pravico skleniti posebne, prostovoljne sporazume o ustanovitvi evropskih svetov delavcev oziroma ustreznih predstavnipkih organov, preko katerih se izvaja informiranje in posvetovanje zaposlenih. Ti sporazumi so po vsebini lahko tudi odstopali od doloËil direktive. Prav ta doloËba je spod- NA MEDNARODNI KONFERENCI O UVELJAVLJANJU EVROPSKIH SVETOV DELAVCEV SO SPREJELI NASLEDNJE SKLEPE: 1. Direktiva EU 94/45 o evropskih svetih delavcev je eden najpomemb-nejpih elementov evropskega socialnega modela, zato jo je treba æe sedaj uveljavljati tudi v podruænicah multinacionalk v dræavah kandidatkah za sprejem v EU. 2. Dræave kandidatke naj pospepijo postopke za uveljavitev te direktive v nacionalni zakonodaji, saj ni nobenih opraviËljivih razlogov, da se sprejem te zakonodaje odlaga za zadnjo fazo procesa pridruæevanja. V nacionalnih zakonih se po vzoru dræav Ëlanic doloËijo tudi dodatni elementi, ki jih ne vsebuje direktiva (na primer: naËin in postopek izvolitve delavskih predstavnikov v evropski svet delavcev). 3. Stalne spremembe v strukturi multinacionalk zahtevajo tudi spreminjanje veljavnih sporazumov o ustanovitvi evropskih svetov delavcev v posameznih multinacionalkah, kar je priloænost, da se v njihovo sestavo vkljuËijo tudi delavski predstavniki z obmoËja, kjer to pe ni uresniËeno. 4. V skladu z doloËbami Amsterdamske pogodbe, ki doloËa vlogo socialnih partnerjev in pomen socialnega dialoga v EU, je treba tudi v dræavah kandidatkah okrepiti vlogo socialnih partnerjev v procesu piritve. 5. Predpisi na podroËju delovnega prava v EU so le minimum pravic, zato prenos pravnega reda EU v nacionalno zakonodajo dræav kandidatk ne more biti razlog za kakrpno koli krËenje pravic na tem podroËju. 6. Sindikalne organizacije v dræavah kandidatkah bodo v sodelovanju z Evropsko konfederacijo sindikatov v svoje programe usposabljanja vkljuËile tudi usposabljanje delavskih predstavnikov za njihovo delo v evropskih svetih delavcev in v te programe vkljuËile tudi uËenje tujih jezikov. 7. Evropska konfederacija sindikatov bo v sodelovanju s svojimi Ëlani-cami iz dræav kandidatk vzdræevala in aæurirala podatke o multina-cionalkah in njihovih podruænicah v dræavah kandidatkah. vo evropskih svetov delavcev tudi predstavnikov iz podjetij izven EU. Vse je odvisno od rezultata pogajanj o ustanovitvi evropskega sveta delavcev. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so glede tega ugotovili razliËne pristope, zato so na ta problem sindikalne kolege iz dræav Ëlanic EU æe opozarjali. V dræavah EU so morali vsebino direktive uveljaviti v nacionalni zakonodaji do novembra 1996, Slovenija pa mora sprejeti ustrezen zakon do njene polnopravne vËlanitve v EU, kar je tudi predvideno v sprejetem programu usklajevanja slovenske zakonodaje s predpisi EU. Ker se v ZSSS zavedajo velikega pomena uveljavljanja omenjene direktive v tistih slovenskih podjetjih, ki so v sestavi multinacionalk, so z namenom zagotavljanja strokovne in organizacijske pomoËi v teh podjetjih zaËeli izvajati potrebne dejavnosti, kot so aæuriranje podatkov o podjetjih v sestavi multinacionalk, ustanovitev zdruæenja svetov delavcev in sindikatov iz tovrstnih podje- tij, usposabljanje delavskih predstavnikov itd. Predstavnik Komisije EU Franz Burger je udeleæence konference med drugim seznanil, da je v sklepni fazi tudi postopek sprejemanja Direktive o statutu evropske druæbe (soglasje k njej je dalo æe 14 od 15 dræav Ëlanic), ki uvaja tudi inptitut delavskih predstavnikov v nadzornih svetih evropskih druæb. Glede na to v ZSSS menijo, da se na ravni EU krepi vloga in vpliv zaposlenih pri upravljanju gospodarskih druæb, kar je v neposrednem nasprotju s procesi v Sloveniji. Pri nas se namreË s spreminjanjem zakona o gospodarskih druæbah (pod krinko njegovega usklajevanja s predpisi v EU) predlaga odprava inptituta delavskih predstavnikov v nadzornih svetih gospodarskih druæb. Zato se bo ta primer zlorabe usklajevanja slovenske zakonodaje s pravnim redom EU kmalu znapel na dnevnem redu pristojnih organov EU, kot so pe povedali v ZSSS. MIRO JAKOMIN Æenske se lotevajo ægo»ih problemov K ako je s problematiko æenske politike v energetskem sistemu? Kot pojasnjuje Zdenka Pergar, predsednica komisije za æensko politiko pri Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije, gre na tem podroËju za veË obËutljivih vprapanj. Omenila je predvsem diskriminacijo æensk, ki je povezana z zaposlovanjem, s teæavami na delovnih mestih (delovne razmere, napredovanje, izobraæevanje, usposabljanje), z neupoptevanjem ne-plaËanega dela æensk in vplivom na pla-Ëano delo, z zapËito materinstva, s poloæa-jem æensk na vodilnih delovnih mestih in v sindikatu, s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu in podobno. V odboru komisije za æensko politiko, ki deluje v okviru Sindikata dejavnosti energetike (prviË je zasedal decembra 1999), so si Ëlanice zadale nalogo, da bodo najprej pridobile splopne informacije o ptevilu æensk v energetiki, njihovi izobrazbeni strukturi in delovnih mestih; na podlagi teh podatkov naj bi pripravile ustrezne analize in nadaljevale potrebne akcije. Prva konkretna naloga, ki so se je lotile, je bila poslana peticija æensk iz Elektro Primorske glede uvedbe delovnega Ëasa od 8. do 16. ure. Tak delovni Ëas je prinesel delavcem, predvsem pa delavkam, veliko teæav, saj zunanje okolje ni prilagojeno takemu delovnemu Ëasu (teæave v zvezi s prevozom, varstvom, polo itd.). »lanice komisije so poskusile navezati stike z vodstvom Elektro Primorske in poiskati moænost dialoga. Zadeva trenutno miruje, saj so v Elektro Primorski uvedli letni delovni Ëas. Na drugi dopis niso veË prejele odgovora. Komisija za æensko politiko je navezala stike z nekaterimi nevladnimi organizacijami, Uradom za æensko politiko in drugimi sindikati. Aktivno deluje tudi na mednarodnem sindikalnem podroËju v okviru zdruæenj PSI in ICEM; Ëlanice zastopajo SDE na mednarodnih sindikalnih seminarjih in konferencah. Prav tako se bodo skupale Ëim bolj seznaniti z zakonsko regulativo doma in na mednarodnem podroËju, predvsem v Evropi. 35 MIRO JAKOMIN z miško po Internetu ADSL (TELEKOMUNIKACIJE 4.) Krajevni dostopovni vodi (local access lines) oziroma naroËnipke zanke v telefonskem omreæju povezujejo veliko veËino konËnih naroËnikov telefonskih storitev z javnim telekomunikacijskim (TK) omreæjem in so v veliki meri sestavljene iz dvoæiËnih bakrenih sukank. Kateri koli ponudnik komunikacijskih storitev, Ëetudi gre za storitve govorne telefonije ali povezovanja naroËnikov s hrbtenicami IP (Internet Protocol), mora imeti dostop do svojih strank po eni od oblik krajevnega naroËnipkega voda. Sicer je res, da danes obstajajo æe tehniËne moænosti za dostop do interneta Ëez primerno posodobljeno videokabelsko omreæje ali po brezæiËnih omreæjih s frekvencami v radijskem pasu 2,4 GHz. KLjub temu pa sta obe repitvi predragi, premalo kakovostni in premalo razpirjeni, da bi lahko v naslednjih letih nadomestili bakrene sukanke. To pomeni, da so nove TK-druæbe prisiljene poslovati z velikimi zasidranimi telekomi, nekdanjimi dræavnimi monopolisti, ki imajo v rokah veËino evropskega flbakra«. Z 36 najemanjem bakrenih dostopovnih vodov pa nimajo teæav samo ponudniki obiËajnih telefonskih storitev, temveË tudi podjetja novega digitalnega gospodarstva, ki poskupajo z zasidranimi tele-komi tekmovati na podroËju pirokopa-sovnih komunikacijskih povezav za podjetja in gospodinjstva tudi na podroËju æiËne telefonije. Ta podjetja æe ponujajo storitve na podlagi tehnike xDSL za digitalne naroËnipke vode (Digital Subscriber Lines). Posamezne podtehnike xDSL se med seboj razlikujejo v prenosnih hitrostih, po somernosti (simetriË-nosti) prenosa in po dosegu, skupno pa jim je, da z digitalno obdelavo omo-goËajo bistevno hitrejpi prenos podatkov po sukankah. Tako omogoËa tehnika VDSL zelo hitre povezave z veË deset Mb/s in s somerno podatkovno prepustnostjo v obe smeri, vendar je pe predraga za mnoæiËno rabo. Precej bolj cenovno dostopna je podtehnika ADSL, ki se je æe dobro izkazala v manjpih podjetjih, pisarnah in dnevnih sobah v ZDA. ADSL prenapa podatke po asi-metriËnem vodu, pri katerem je hitrost prenosa k uporabniku (download) pre- cej vecja od hitrosti, s katero uporabnikov racunalnik ali TK-naprava pošilja podatke od sebe (upload) v omrežje. Pri današnjih komercialnih razlicicah naprav ADSL je najvecja hitrost prenosa k sebi približno 8 Mb/s, od narocnika ven pa skoraj 1 Mb/s, kar pa je odvisno tudi od kakovosti bakrene sukanke in njene dolžine. Pri razdaljah, daljših od 5 ali 6 kilometrov, in slabši sukanki, so dejanske hitrosti precej manjše. Kljub vsemu zagotavlja ADSL podatkovne prepustnosti, ki prekašajo hitrost ISDNja za desetkrat oziroma stokrat, zato ni težko razumeti, zakaj številni evropski TK-strokovnjaki opozarjajo, da so digitalne storitve ISDN v telefonskih evropskih omrežjih že preživete, in da bi morali telekomi množicnemu trgu cim prej ponuditi ADSL in druge razlicice xDSLja. A to se je že zacelo dogajati. Ce so do nedavnega veliki zasidrani telekomi še mencali pred odlocitvijo o ADLSju, pa so nove TK-družbe toliko bolj pohitele, ceprav se srecujejo s precejšnjimi težavami, ki smo jih že spoznali. Novi ponudniki širokopasovnih povezav xDSL so v Nemciji zagrozili s toæbo proti Deutsche Telekomu (DT), ker naj bi jim ta zavlaËeval dodeljevanje skupnih prostorov (collocation space) v svojih komunikacijskih vozlipËih. To flsobivanje« nove TK-druæbe nujno potrebujejo za namestitev svoje usmerjevalne opreme, ki mora biti prikljuËena na Telekomovo ogrodno omreæje. Novi ponudniki ADSLja trdijo, da jim DT z dolgimi dobavnimi roki astronomsko zvipuje stropke delovanja in jim spodkopava gospodarske temelje. Kljub vsemu se novinci ne dajo. Britanski dobavitelj interneta Easynet je, denimo, zbral veË kakor 50 milijonov funtov za træno prodiranje v ©vico in Italijo ter za postavitev pirokopasovnega IP-omreæja v NemËiji, ki bo sprva povezovalo 10 nempkih mest s sistemom xDSL. Easynet je v zaËetku roænika (junija) 2000 od nempke TK-agencije (RegTP) æe prejel licenco za zgraditev in upravljanje lastne telekomunikacijske podstati. Po doloËilih licence naj bi tudi Easynet dobil prostor za sopostavitev pirokopasovne TK-opreme v centralah DTja. Easynet napoveduje, da bo zagotavljal dostop do svoje TK-hrbtenice v vseh evropskih dræavah, kjer so krajevne zanke po zakonu æe izvzete (line unbundling) iz izkljuËne uporabe, ki jo je imel bivpi monopolni telekom. V teh primerih naj bi dostop do sukank imela na enakovreden in træno popten naËin tudi konkurenca. Britanska druæba pa je samo eno od podjetij, ki kani vzdræevati evropsko internetno hrbtenico, do katere bi podjetja in gospodinjstva dostopala z vodi xDSL. Skoraj ob istem Ëasu je nadnacionalna TK-druæba KPNQwest objavila, da æe opravlja komercialne preskuse storitev ADSL v 23 düsseldorfskih podjetjih, s hitrostmi podatkovnega prenosa 7,5 Mb/s k stranki. Tudi KPNQwest, ki pa æe ima zgrajeno TK-hrbtenico v Nem-Ëiji in Evropi, naj bi malim in srednjeve-likim podjetjem ponujal povezave xDSL po vsej Evropski zvezi. KPNQwest uporablja DSL-opremo druæbe Nokia, zato ni presenetljivo, da æe omogoËa pirokopasovni dostop Ëez su-kanke prav na Finskem, medtem ko je tik pred trænim nastopom na ©vedskem in v Franciji. Tako kot veËina dobaviteljev dostopa ADSL v Evropi, tudi KPNQwest v bliænji prihodnosti naËr-tuje ponudbo zelo hitrih somernih digitalnih naroËnipkih vodov, kot je VDSL. DAVID PAHOR EVROPSKA UNIJA POWERMAP (http://powermap.com) SpletipËe druæbe RDI (Resource Data International) je enostavno oblikovano, brez okvirjev, in s Ërno-belo grafiko, med katero se skriva nekaj barvnih ikon in sliËic. Videz kraja daje vedeti, da je vse podrejeno Ëim hitrejpemu dostopu do celovitih in obpirnih informacij iz sveta energetike, saj je RDI hËerinsko podjetje slovite zaloænipke organizacije FT Energy. Druæba RDI pe posebej slovi po vzdræevanju stratepkih podatkovnih zbirk o energetski industriji, po zemljepisnih informacijskih sistemih (GIS), po energetskih analizah in ptudijah ter po svetovalnih storitvah. Druæba stalno posodablja svoje podatke o ponudbi in povprapevanju na trgih proizvodnje energije ter pridobivanja premoga in plina, do katerih imajo naroËniki informacij dostop z izvedenskimi raËunalnipkimi sistemi POWERdat, COALdat, GASdat in BaseCase. Poleg tega bo skoraj vsak energetski zanesenjak zavil pe v noviËarski kotiËek Newsletters (http://www.ftenergyusa.com/), ki hrani prispevke iz izdaj Coal Outlook, Energy Insight, Gas Daily, The Energy report ... H.at.iaaa m r Jvksti m vniii CENTRALNO VESOLJE (http://vesolje.net/) Centralno vesolje je osrednje slovensko poljudnoznanstveno spletipËe o zadevah in reËeh vesoljskih, kjer so zbrane novice, poroËila, Ëlanki, pogovori in arhivi s tega podroËja. Internetno zbiralipËe slovenskih vesoljskih navdupencev nas preseneti z izvrstno likovno podobo in postavitvijo ter lepim oblikovanjem z nizom barvnih sliËic. OËitno se je avtor Simon Zajc zelo potrudil, da nam z najnovejpimi prispevki o astronomiji, raziskovanju vesolja in astronavtiki postreæe v prijetnem okolju. »e nas vsaj malo zanima vesolje ali pa bi si radi samo ogledali lunine mene za naslednjih sedem dni, da bi ugotovili, kako prijazne bodo nape æene, vsekakor obipËimo vesolje.net. Kraj nedvomno zasluæi nagrado web.si.award! BRUSELJ POSPEŠUJE ODPRTJE TRGA Evropska komisija pritiska na države clanice, naj cimprej odprejo svoje trge z elektricno energijo. Tako bodo do konca leta 2000 predstavili program za nadaljnji razvoj direktiv, ki so jih izdali leta 1996 o skupnem trgu elektricne energije. Najvecji pritisk leti na Francijo, ki naj bi po nacrtih vlade do konca leta 2003 trg odprla za porabnike, ki porabijo na leto vec kot devet milijonov kWh elektricne energije. Tako bi bil takrat njihov trg odprt za 34 odstotkov porabnikov. Za to leto so predvidevali odprtje trga le za porabnike nad 20 milijoni kWh na leto, vendar so to številko po pritiskih EU znižali na 10 milijonov kWh. Tudi Avstrijcem se godi podobno, saj jih evropska komisija neusmiljeno priganja. Avstrijska koalicija želi trg cim prej liberalizirati in tako naj bi ga, tako kot v Nemciji, v celoti odprli že oktobra 2001. Po zakonu, ki so ga sprejeli leta 1998, so lahko s februarjem 1999 ponudnike energije izbirali porabniki nad 40 milijoni kWh na leto, letos to velja za porabnike nad 20 milijonov, februarja 2003 pa naj bi se ta vrednost znižala na devet milijonov kWh. REVEŽI V PRIMERJAVI Z EU Kar 48 regij držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo ima po podatkih Evrostata bruto družbeni proizvod nižji ob 75 odstotkov clanic unije. Evropskemu povprecju ustrezata le Praga v Ceški republiki (119 odstotkov BDP Evropske unije) in Bratislava na Slovaškem (96 odstotkov). Najnižji BDP imajo v poljski regiji Sweietokryskie, kjer dosegajo le 24 odstotkov evropskega BDP-ja. Praga ima v primerjavi s to regijo petkrat vecji BDP. Kar pet poljskih regij, vse tri regije Bolgarije, Litva in vzhodni del Romunije imajo BDP blizu cetrtine evropskega povprecja. Sicer pa dosegajo najbogatejša poljska regija 49 odstotkov evropskega BDP, madžarska 69, slovaška 96 in ceška 119 odstotkov. Mnogo revnejše od njih so regije baltskih držav, saj dosega povprecni BDP v Litvi le 25 odstotkov evropskega povprecja, v Latviji 29 in v Estoniji 34. Tudi Romuni so jim z 34-odstotnim BDP blizu. Slovenija, ki jo na Evrostatu pojmujejo kot državo, ki tvori eno samo regijo, dosega 66 odstotkov povprecja EU. 37 izobraževanje novosti s knjižnih polic Izobraževalni center prehaja v zavod Konec maja sta bili v Ljubljani konstitutivni seji komisije za izobraževanje in strokovnega sveta Izobraževalnega centra elektrogospodarstva Slovenije /ICES/. Med drugim so sprejeli porocilo o delu centra v minulem obdobju in razpis za šolsko leto 2000/2001. Že kmalu bo skladno z energetskim zakonom organiziranost ICES-a spremenjena. Vz 38 zaËetku obeh sej je pestnajst Ëla-nov komisije, predstavnikov vseh elektrogospodarskih podjetij, izvolilo Nevo Tabaj iz Elektro Primorske za predsednico komisije za izobraæeva-nje, mag. Dragu ©tefetu, direktorju Elektro Gorenjske, pa potrdilo nadaljevanje predsednikovananja strokovnemu svetu. V nadaljevanju seje je Milan Steber-nak, vodja ICES-a, podal poroËilo o delu centra v minulem letu in pojasnil razpis izobraæevalnih programov za naslednje polsko leto.V iztekajo-Ëem se polskem letu bo polanje kon-Ëalo 65 delovodij v elektroenergetiki, in sicer po programu Srednje strokovne pole ICES-a, ki je bila verificirana decembra lani. Poleg tega izo-braæevanja so delavci centra lani izvedli tudi 51 krajpih izobraæevanj, teËajev in seminarjev v obliki usposabljanja, izpopolnjevanja in specializacije. Obiskovalo jih je 529 udele-æencev. Precejpen zalogaj za ICES je tudi Vipja strokovna pola za eletroen-ergetiko, ki deluje æe Ëetrto leto. V tem polskem letu jo obiskuje 162 ptudentov iz 13 elektrogospodarskih podjetij in 37 iz drugih podjetij. Kot je povedala ravnateljica Anka Ban-dur, je doslej diplomiralo 126 ptu- dentov prve in druge generacije od skupno 145 vpisanih študentov. Diplomanti so v svojih delih obdelali predvsem teme iz prakse, ki so jih koristno uporabili v maticnih podjetjih. Letošnji spomladanski vpis kaže, da bo v Ljubljani vec kot petdeset novih študentov, v Mariboru pa so še prosta vpisna mesta, zato je še možen vpis v mariborski oddelek. V VSSE po štirih letih delovanja in 315 vpisanih študentih v teh letih opažajo, da se zanimanje za tovrstno šolanje v elektroenergetskih podjetjih zmanjšuje, povecuje pa se v drugih podjetjih, kjer imajo tudi energetike. NADALJEVANJE USPEŠNEGA DELA TUDI V NOVI OBLIKI Izobraževalni center je bil ustanovljen leta 1988 z namenom, da delavce elektrogospodarstva izobražuje za vodenje, upravljanje in delo v delovnih procesih elektroenergetskega sistema. »Z našim delovanjem so elektrogospodarska podjetja dosegla racionalizacijo razvoja in izvajanja lastnih izobraževalnih programov, standardizacijo programov izobraževanja in izobraževalnih procesov, poenotenje zahtev- nosti usposabljanja kadrov v sistemu in moænost uvajanja sodobnih informacijskih tehnologij v izobraæevalnih procesih,« je povedal Milan Stebernak in ob tem dodal, da za dosego teh ciljev v Izobraæevalnem centru poskupa-jo angaæirati kar najveË predavateljev strokovnjakov iz elektrogospodarstva. Za svoje delovanje si je ICES z osmimi strokovnimi delavci, ki delajo na podroËjih Vipje strokovne pole za elektroenergetiko, Srednje strokovne pole, programih usposabljanja in izpopolnjevanja ter krajpih specializiranih programih, izdelal strategijo razvoja. Ta temelji na uvajanju razpoloæljivih informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij v izobraæevalne procese, kamor sodi tudi izobraæevanje na daljavo. Tudi v prihodnje æelijo k razvoju in izvajanju izobraæevalnih programov pritegniti Ëim veË strokovnjakov iz elektrogospodarskih podjetij. Za ures-niËitev zastavljenih nalog bodo v centru uËenosti elektrogospodarstva pe naprej skrbeli za razvoj izobraæevalnih programov, uËnih gradiv, organizacijo in izvedbo izobraæevalnih procesov, razvoj izobraæevalnih tehnologij, ptudijskih sredipË, usposabljanje predavateljev, sodelovanje s podjetji elektrogospodarstva in sodelovanje v mednarodnih projektih. Glede na 119. Ëlen energetskega zakona, ki doloËa, da je treba v pestih mesecih po uveljavitvi zakona raËu-novodsko loËiti træne od regulator-nih dejavnosti, ta pa je za Eles prenos elektriËne energije, bo organiziranost ICES-a treba prilagoditi temu zakonu.V ta namen so po besedah Marjete Marcon, direktorice Elesovega splopnega sektorja, kamor sedaj organizacijsko sodi ICES, izdelali predlog repitve, ki bo pomenila kontinuiteto uspepnega dela tega centra. Najbolj ustrezna oblika se jim je zdela ustanovitev zavoda, kjer bodo imeli ustanovitelji, podjetja elektrogospodarstva, s pogodbo do-loËeno skrb zanj. Z organizacijo zavoda bo tudi laæje dobiti del sredstev za njegovo delovanje, tako iz proraËuna, to je ministrstev za polst-vo in za delo, kot od programa PHARE, od katerega je ICES æe doslej dobival dotacije. V ICES-u imajo za novo organizacijsko in statusno ureditev æe pripravljen poslovni naËrt in delovni osnutek pogodbe o ustanovitvi zavoda. MINKA SKUBIC ELEKTROTEHNI©KA REVIJA ER -— ,j€^.^, ---- 1 > * Nova elektrotehnipka revija er je namenjena pirokemu krogu elektrotehnipke javnosti, predvsem tistim, ki se pri svojem delu sreËujejo z elektrotehniko za praktiËno rabo in tistim, ki æelijo izpopolniti svoje vèdenje o novostih s podroËja elektrotehnike. Revija izhaja ptirikrat na leto. Prva ptevilka je izpla 21. marca 2000, druga pa bo v prvih dneh julija 2000. Vsaka ptevilka ima glavno temo. V prvi ptevilki je bil to energetski zakon, ki je bil tudi rdeËa nit intervjuja z dr. Robertom Golobom, dræavnim sekretarjem za energetiko na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. V nadaljevanju, v stalni rubriki Tehnipka regulativa pa je bil objavljen tudi komentar k zakonu ter predstavitev Republipkega energetskega inppektorata. V drugi ptevilki pa je glavna tema varnost in zdravje pri delu. Objavljena sta intervjuja z glavnim republipkim in-ppektorjem Borutom Brezovarjem in direktorjem Urada za varnost in zdravje pri delu Milanom Srno. Temo dopolnjujejo pe strokovni Ëlanki in zbrani predpisi s tega podroËja. Strokovni Ëlanki v elek-trotehnipki reviji er so napisani na poljuden naËin ter zaradi boljpe preglednosti in uporabnosti revije razporejeni v stalne rubrike Zanimivosti iz strokovne prakse, Tehnipka regulativa, Inptalacije, izdelki in oprema ter tehnologije, Informacijska tehnika in telekomunikacije,Strokovno izrazoslovje, Izobra-æevanje in Svetovalec - strokovnjaki odgovarjajo na vapa vprapanja. Glavni namen revije er je neposredna strokovno pomoË bralcem pri njihovem delu, pe posebno na podroËjih elektriËnih inptalacij nizke in srednjih napetosti, krmiljenja in regulacije, merilne tehnike, avtomatizacije, informatike, telekomunikacij, elektriËnih strojev, pretvarjanja elektriËne energije, varstva pri delu, vzdræevanja in podobno. Opozorili bi pe na rubriko Svetovalec, kjer strokovnjaki z razliËnih podroËij neposredno odgovarjajo na vprapanja bralcev. Uredniptvo pa spodbuja bralce, da bi postavljali ËimveË vprapanj in predlogov, ker bi tako revija dosegla svoj glavni namen - strokovno pomoË pri delu ter povezovanje in sodelovanje ljudi in podjetij na razliËnih projektih ter izmenjavi izku-penj in znanj. TEHNI»NA MERITVE ZAKONODAJA IN NA ELEKTR»NIH NIZKONAPETOSTNA IN©TALACIJAH DIREKTIVA IN OZEMLJITVAH EVROPSKE UNIJE IVAN RAVNIKAR, UNIV. DIPL. INZ. EL. DR. FRANC SEME V Ëasu, ko si Slovenija prizadeva uskladiti svojo zakonodajo z evropsko tudi na tehniËnem podroËju, pomeni knjiga dr. Franceta Semeta zelo dobro strokovno podlago za razumevanje tehniËne zakonodaje in nizkonapetostne direktive Evropske unije. Namen knjige je razpiriti temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje evropskega svobodnega trga na podroËju nizkonapetostne direktive, in ponuja zelo razumljive napotke, kako uskladiti kako po-droËje z evropskimi direktivami. V knjigi je poudarek na tehniËni zakonodaji, ki pokriva podroËje elektrotehnike: -nizkonapetostna direktiva, ki se nanapa na zahteve na podroËju elek-tro proizvodov, -direktiva o splopni varnosti proizvodov, -postopki ugotavljanja skladnosti. Vsebina knjige je osredotoËena na harmonizacijo nizkonapetostne direktive in na pravila, predpise, organizacije, upravne in organizacijske strukture, ki so za izvajanje ter razumevanje te direktive bistvenega pomena. Zato je po svoji vsebini namenjena prvenstveno elektroindustriji, in vsem, ki morajo poznati nizkonapetostno direktivo skupaj z zakonodajo EU in jo upoptevati pri svojem delu. Knjiga vsebuje prak-tiËne nasvete za delovanje nadzora na trgu, pisanje kakovostnih navodil za uporabo itd., kar navsezadnje zadeva tako uporabnika kot proizvajalca ter dræavo. PriroËnik je napisan tako, da je lahko v pomoË vsem merilcem pri opravljanju meritev na nizkonapetostnih inptalacijah. V njem so zbrani praktiËni napotki in zahteve teh-niËne regulative za meritve na elek-triËnih inptalacijah in ozemljitvah. PriroËnik vsebuje naslednja glavna poglavja: Izbira inptrumentov, Vrednotenje merilnih rezultatov, Varstvo pred elektriËnim tokom, Merjenje ozemljitvene upornosti ozemljil in specifiËne upornosti zemlje, Meritve neprekinjenosti zapËitnega vodnika, glavnega in dodatnega vodnika za izenaËevanje potencialov ter ozem-ljitvenega vodnika, Merjenje izolacijske upornosti, Preskus zapËite z elektriËno loËitvijo tokokrogov, Merjenje upornosti tal in sten, Merjenje impedance okvare zanke, Preverjanje delovanja naprav za diferenËno tokovno zapËito, Merjenje impedance kratkostiËne zanke, Seznam evropskih in mednarodnih standardov. Ustanovitelj in izdajatelj elektroteh-nipke revije er in zaloænik obeh strokovnih priroËnikov je Agencija POTI, za informacije in naroËila pa lahko pokliËete po telefonu 01/500-32-14, 500-32-16. ANA KORDI© 39 ?44665 stoletje elektrike Bohinj 40 VOJNAMA Avgust 1999. Nevihta v Triglavskem pogorju, bliski in grom, deæ in veter. Neurje se je razbohotilo, voda je s seboj odnapala pesek in grupË. LuË v koËi je ugasnila. Tema. Jutranji sonËni sij je obetal lep dan. Voda na gladini Triglavskih jezer se je lesketala v poletni svetlobi. Kot naravna luË, ki je zasvetila po noËni ujmi. V planinskem svetu nad Bohinjem zaËutim to naravno energetsko dvopolnost plusa in minusa. Poraja se mi prispodoba praelementov - zraka, zemlje, kamna, vode in svetlobe in ta doæivljanja sem ujel v motivih fotografij ciklusa Svetloba sopotij. LU» NAPREDKA Elektrika je prinesla z elektrifikacijo luË napredka. Na podeæelju je bila zgraditev omreæja zaradi velike uporabnosti v praktiËne, gospodarske namene deleæna velikega odobravanja. Æarnica je v dvajsetih letih prinesla v vse veË bohinjskih domov svetlobo ... Elektrarna Bohinj je bila v letih med obema vojnama zelo pomembna za razvoj elektrifikacije bohinjskega obmoËja in kljuËni energetski vir. Slabo stanje naprave je bilo s posojilom sanirano, izvedena so bila popravila vodnih napeljav, strojnice in elektriËnega omreæja. Po razpadu Avstro-Ogrske so Kranjske deæelne elektrarne (KDE), v katerih sklopu je bila tudi HE Bohinj, preple v dræavno posest in leta 1920 pod upravo komisije za upravo kranjske deæelne imovine v Ljubljani. Komisija je odloËala o vseh podrobnostih, in ne samo o nastavitvi osebja, nabavah elektriËnega materiala, pla-Ëah ali razvoju podjetja. V letih, ko je komisija za upravo kranjske deæelne imovine vodila KDE, je njihov razvoj skoraj popolnoma zastal. Leta 1921 so mislili dati podjetje v zakup ali pa ga celo prodati, oziroma so mislili na ustanovitev nekakpne elektriËne zadruge ali delnipke druæ-be, pri kateri bi sodelovale gorenjske obËine, porabniki elektriËnega toka in drugi interesenti. Kakor so v za-Ëetku nekatera zasebna podjetja nasprotovala elektrifikaciji nekdanjega deæelnega odbora kranjskega, tako je nastala nevarnost, da bi nekateri zasebniki dobili HE Zavrpnico in vse drugo premoæenje KDE v svojo last. To namero so prepreËili le hudi protesti gorenjskih obËin. APETITI PO HE BOHINJ Leta 1922 se je obËina Srednja vas ponudila, da bi skupaj z obËino Bohinjska Bistrica vzela HE Bohinj v zakup ali pa da bi jo celo kupila. Pokrajinska uprava je sprva njen predlog zavrnila. Ko pa je opustila misel na zgoraj omenjeni daljnovod z Bleda v Bohinj, je zaËela informativna pogajanja z obema obËinama. ObËini sta æeleli s pridobitvijo elektrarne zagotoviti stalno dobavljanje elektriËne energije za svoji obmoËji. Novembra 1925 je Komisija za upravo kranjske deæelne imovine sklenila prepustiti HE Bohinj obËinama brez vsake odpkodnine. Ker obËini nista bili veË pripravljeni prevzeti na svoje rame velikih bremen, ki bi jih elektrarna prav gotovo stalno nalagala, je namera o predaji elektrarne propadla. HE Bohinj tisti Ëas ni ustvarjala dobiËka, ker so bili vzdræevalni stropki preveliki. Ker so prej odlapali s popravili, so jih potem, ko je postalo jasno, da bohinjski obËini ne bosta prevzeli elektrarne, takoj naroËili. To odloËitev so sprejele KDE na seji 22. februarja 1926. ZA RAZSVETLJAVO 15 KRON ZA kWh V Bohinju so avgusta 1923 raËunali za 1 kWh za razsvetljavo na ptevec 15 kron, za pogon pa za prvih 100 kWh po 8,80 krone, za nadaljnjih 100 kWh po 6,60 krone in za vso drugo nadaljnjo porabo 4,40 krone, navaja Komisija za upravo kranjske deæelne imovine v zapisniku seje, 17. avgusta 1923. DOBA OBLASTNIH ODBOROV V zaËetku leta 1927 je bilo v posesti KDE, poleg HE Zavrpnice in elektrarne v Bohinju, 88 kilometrov daljnovodov, 50 transformatorskih postaj in 81 kilometrov omreæij. Prvega aprila 1927 je nekdanji oblastni odbor ljubljanski prevzel Kranjske deæelne elektrarne v svojo last in upravo. V letih 1927-1929 so bili zgrajeni daljnovodi s potrebnimi transformatorskimi postajami za elektrifikacijo gornje Bohinjske doline, pipe inæ. Franc Rueh, referent za elektrifikacijo banovine o elektrifikaciji Dravske banovine v Spominskem zborniku Slovenije (Zaloæba Jubilej, Ljubljana 1939). V feljtonu Albin Novpak - planipki junak (Slovenske brazde, 1992) sem v æivljenjskem orisu tega najboljpega predvojnega smuËarskega skakalca med drugim opisal tudi njegova bohinjska uËna leta pri Kranjskih deæelnih elektrarnah. flLeta 1928 sem se pel uËit v Kranjske deæelne elektrarne - KDE, ki so upravljale vodni elektrarni in izvajale elektrifikacijo deæele. K nam je sodila elektrarna Savica v Ukancu v Bohinju. Daljnovod z napetostjo 3,75 kV je potekal od Bohinjske Bistrice do RibËevega Laza, kjer se je cepil po spodnji dolini do Ukanca in po zgornji dolini do Stare Fuæine in »epnjice. Daljnovod je bil dolg prib-liæno 20 kilometrov, upravljali smo z osmimi transformatorskimi postajami in okrog 16 kilometrov krajevnega omreæja. Nadrejeni mi je bil mojster Pokorn iz Æirovnice, z Lojzetom Strgarjem pa sva delala instalacije po Bohinju, popravljala omreæje, vzdr-æevala transformatorske postaje; delali smo na jezovnih napravah elektrarn, skratka, bili smo za vse, ne samo monterji,« mi je svojo enoletno doæivljanje v pripovedi pred desetletjem zaupal znani Bohinjec Albin Novpak. DRAVSKA BANOVINA flKonec leta 1929 so bili oblastni odbori ukinjeni in kranjske deæelne elektrarne so preple z vsemi svojimi napravami v last Dravske banovine. Tedaj so bile v posesti KDE elektrarne na Zavrpnici, Bohinju in Zagradcu s skupnim uËinkom 2962 kVA, 173 kilometrov daljnovodov in kablovodov, 103 transformatorske postaje ter 155 kilometrov krajevnih omreæij. Z elektriko je bilo oskrbovanih 139 krajev s 37.000 prebivalci.« Prvi ban dravske banovine inæ. Dupan Serenc, nekdanji prvi ravnatelj KDE, je elektrifikacijo banovine ptel za eno svojih glavnih nalog. Takoj od zaËetka leta 1930 je ustanovil in neposredno sebi podredil posebni referat za elektrifikacijo banovine in izrabo vodnih sil. Pod ta referat so sodile Kranjske deæelne elektrarne, katere je uporabljala za elektrifikacijo in za svojo elektrifikaci-jsko politiko. Lastniki KDE so znali zlasti v letih 1929 spretno izrabljati svojo upravno in politiËno avtoriteto pa tudi zveze za rast in korist svojega podjetja. K njegovi rasti je pripomoglo tudi veliko zaupanje prebivalstva, ki je v podjetju v javni posesti videlo moænost najhitrejpe elektrifikacije deæele. Leta 1932 so za kWh, porabljeno za razsvetljavo, za-raËunavali 3,25 dinarja, za javno razsvetljavo 1,63 dinarja, za pogon motorjev pri porabi 30 kWh me-seËno po 2 dinarja, do 100 kWh meseËno po 1,70 dinarja, pri porabi 100- 200 kWh meseËno pa po 1 dinar za kWh. »eprav je bila HE Bohinj ves Ëas obstoja KDE v sestavu podjetja, je niso nikoli povezali z drugim omreæjem, prav tako pa tudi nikoli niso popolnoma opustili misli na njeno vkljuËitev v skupni sistem KDE. Zlasti æiva je postala ta misel leta 1932, zasledimo v zapisniku 9. seje II. rednega zasedanja banskega sveta 18. februarja 1932. O proizvodnji elektriËne energije v elektrarnah KDE pred letom 1934 ni strnjenih toËnih podatkov, obstaja le nekaj ptevilk. V Dravski banovini so zaËeli statistiËno spremljati proizvodnjo in porabo elektriËne energije pele z letom 1934. Podatki, posneti po AS, BAN V/19, mapa Statistika elektriËnih central, kaæejo, da je bila proizvodnja elektriËnega toka v elektrarnah KDE majhna, je pa stalno narapËala. STANDARDNE NAPRAVE KDE so same projektirale in gradile vse svoje omreæje, in to po standardih, ki so veljali v NemËiji. Za omreæne naprave, drogove in transformatorske postaje, so imele izdelane veË tipov. Za izdelavo konstrukcij vodov so imele KDE v Æirovnici delavnico, ki so jo po zgraditvi delavnice v »rnuËah po letu 1934 ukinile. Opravljali so kovapka in kljuËavniËarska dela, popravljali transformatorje in ptevce. Po generalnem elektrifikacijskem naËrtu, ki so ga izdelali leta 1935, bi za gorenjske vode (Bled -Bohinj), tuhinjski daljnovod, poljanski daljnovod in za vode na kamnipkem okraju in za Horjul, potrebovali 5 milijonov dinarjev investicij. Od skupno planiranih 76 milijonov dinarjev sredstev, ki bi jih potrebovali za gradnjo omreæij, bi odpadlo na del, ki bi naj bi ga elektrificirale KDE, 36 milijonov dinarjev. V letu 1936, ko je gospodarska kriza æe popustila, pa so zaËele narapËati cene elektriËnega materiala, zlasti bakra. KDE so na Gorenjskem napravile pe Gradbena pisarna Elektrarne Bohinj v Bohinjski Bistrici (1922), Ërno-beli motiv na stekleno plopËo F. ©olarja, hrani Marjan ©olar, Bled. nekaj napeljav v Bohinju, kjer so postavile transformatorsko postajo v Ukancu, je med drugim zapisano v poslovnem poroËilu KDE za VIII. redno zasedanje banskega sveta, leta 1935. ©EST ZAPOSLENIH Gradbena pisarna Elektrarne Bohinj je bila v Bohinjski Bistrici. Leta 1939 je bilo v obratu Bohinj zaposlenih pest delavcev, od tega 1 tehnik, 3 strojniki, 1 monter in 1 pomoæni monter, je zapisano v Arhivu Slovenija, v banskem spisu 372/1. Mednje niso vpteti delavci v upravi KDE, inkasanti in drugi, ki so gradili elektriËne vode. Iz podatkov razberemo, da so KDE investirale na Gorenjskem na postavkah: elektrarne Bohinj, Kranj, Æiri in Zagradec v letih 1936, 1938 in 1939. Kranjske deæelne elektrarne so poveËevale svojo zmogljivost proizvodnih in distribucijskih omreæij. Bohinjska elektrarna je imela letno zmogljivost okrog 1,200.000 kWh, proizvajala pa je le za potrebe bohinjskega okolipa s potrebami proizvodnje okrog 200.000 kWh. Sredi leta 1939 so KDE oskrbovale z elektriËnim tokom naslednje kraje iz sreza Radovljica: Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Srednja vas, Brod, »epnjica, Savica, Stara Fuæina, Studor, Ukanc. V proizvodnji KDE je deleæ Bohinjske elektrarne leta 1940 znapal le 2,2 %, je zapisal Zgodovinski Ëasopis (1976) v zvezku 1-2, v poglavju Proizvodnja, nakup in poraba elektriËne energije. DRAGO PAPLER 41 v spomin sreËanja 42 Teæko se je posloviti od dolgoletnega sodelavca in prijatelja, teæko je izbirati besede, ki jih je treba izreËi ob slovesu. Nismo pe prav dojeli, da se je upokojil, ko nas je æe pretresla novica o kruti in neozdravljivi bolezni in kmalu za tem pe o tem, da nas je 15. maja za vedno zapustil. Martin Lesar se je rodil 30. decembra 1941 v Mariboru. Po konËani srednji pomorski poli je kot pomorpËak strojnik na trgovskih ladjah Splopne plovbe preplul vsa morja, se nato umiril in ustvaril druæino, nadaljeval ptudij strojniptva in se nato zaposlil kot inæenir projektant. Aprila 1973 je pripel v nap kolektiv, v takratni Elektronski raËunski center Dravskih elektrarn Maribor. Prav na zaËetku svojega dela v ERC DEM se je posebej izkazal pri programih za izraËun osebnih dohodkov. Slednje je takrat izraËunaval ERC DEM za kar 18.000 delavcev v elektrogospodarstvu in premogovniptvu. Martin je postal vodja oddelka za organizacijo in je sodeloval pri uresniËevanju veËine informacijskih projektov, ki so nastajali v takratnem ERC DEM. Naslednja uspepno izvedena naloga je bila raËunalnipka podpora prodajne sluæbe elektrogospodarstva, kar je zmanjpalo Ëas za priliv denarja v povpreËju za deset dni. To je bil takrat tak uspeh, da so kmalu pripravili podobno obdelavo tudi na raËunalniku Elektrogospodarstva Bosne in Hercegovine. Sodeloval je tudi pri uvajanju nekaterih obdelav za takratni Jugel in posamezna repu-blipka elektrogospodarstva, ki jih je zahtevala Mednarodna banka za obnovo in razvoj ob zaËetku izgradnje 400-kV omreæja. Po letu 1985, ko je nastala takratna DO Informatika, je bil analitik v sluæbi za razvoj in sistemske projekte. Delal je predvsem na projektih uvajanja informacijske tehnologije v posamezne takratne DO elektrogospodarstva in premogovniptva. Zadnja leta je aktivno sodeloval pri vseh velikih investicijah v Informatiki, predvsem pri analizah in pripravi investicijske in razpisne dokumentacije, ocenjevalnih elaboratih ter tudi pri realizaciji teh investicij. Prav popteno je znal namuËiti potencialne dobavitelje opreme. Njegov analitiËni in inventivni naËin repevanja nalog je prihranil precej teæav in seveda tudi precej sredstev. Tu je treba poudariti tudi podeljeni patent pt. P-9400376, ki je nastal ob iskanju poceni in za okolje prijazne repitve za izdelavo pisemskih popiljk - raËunov za elektriËno energijo na enem samem listu brez ovojnice. Z nami je preæivel veË kot 26 let, vse do upokojitve avgusta lani. V tem Ëasu se je delo v Informatiki izredno hitro spreminjalo. Martin je sodeloval æe pri prvih skromnih obdelavah, ki so se zaËenjale pe z zajemanjem podatkov na luknjane kartice. Svojo sluæbeno kariero je konËal ob delu-joËem integriranem informacijskem sistemu druæb za distribucijo elek-triËne energije in prehajanju v naslednjo, vipjo stopnjo izrabe informacijske podpore za poslovanje teh druæb. Kot sodelavec in prijatelj je bil Martin vedno pripravljen poslupati in pomagati z nasvetom. Skoraj za vsak nap problem je napel repitev, vËasih pele po nekaj dneh premiplje-vanja. Sodeloval je tudi v napem pportnem druptvu in pred leti je tudi aktivno tekmoval. »eprav je veljal za umirjenega, se je rad udeleæil napih skupnih sreËanj in ekskurzij. Dolga leta je kot nekdanji pomorpËak, ki se ne more popolnoma loËiti od morja, veljal v kolektivu za velikega navtika, ki prijateljem ni skrival svojih izku-penj. Lepi spomini nanj bodo ostali. SODELAVCI Izlet Celoten kolektiv Elektro Maribora je pretresla novica o smrti našega tehnicnega direktorja Martina Belica, univ. dipl. inž. el. Umrl je star še ne 44 let in v najvecjem delovnem zagonu, saj je prevzel delo direktorja tehnicnega sektorja šele pred dobrim letom in pol. Pred tem je bil tehnicni vodja v poslovni enoti Slovenska Bistrica ter vodja projek-tantsko-razvojne službe. Tako je bil v distribuciji zaposlen deset let. Po diplomi pa je bil zaposlen nekaj manj kot deset let v Tovarni stikalnih naprav. Uveljavljal se je na strokovnem in kulturnem podrocju. Njegovo delo je pustilo pecat tako v Elektro Mariboru kot tudi na Inženirski zbornici, v kateri je bil izjemno dejaven. V Elektro Mariboru je delal z veliko vnemo in z jasnim ciljem, reševati težave podjetja. Tudi po koncu delovnega dne v podjetju ni miroval. Njegova umetniška žilica ga je vodila v pevski zbor in tam si je lahko dal duška svoji ljubezni do petja. Sedaj, ko ga ni vec, ga bomo pogrešali kot dobrega strokovnjaka in neutrudnega delavca. Pogrešali bomo njegov veder nasmeh in njegov smisel za humor. V vsakem trenutku, pa najsi je bil še tako težak, je našel primerno besedo, ki je rešila mucno situacijo in vlila novih moci za nadaljnje delo. Našega Tineta bomo vsi zaposleni v Elektro Mariboru ohranili v trajnem in lepem spominu. JELKA OROZIM KOPŠE POD GOLICO Dr ruštvo upokojencev Dravskih elektrarn Maribor je 16. maja organiziralo izlet svojih clanov pod Golico v Javorniški rovt. Izleta se je udeležilo 31 clanov in tokrat smo prvic imeli tudi vodjo izleta, gospoda Borisa Meška. Slednji se je na tokratno pot zelo dobro pripravil in nas med izletom seznanjal z naravnimi, zgodovinskimi, kulturnimi in drugimi znacilnostmi posameznih krajev, skozi katere smo se peljali. Pot nas je iz Maribora vodila po Dravski dolini do Dravograda, nato pa smo se podali preko Velenja in Mozirja do Gornjega Grada, kjer je bil tudi naš prvi postanek za kavico in ogled tamkajšnje cerkve. Nato smo nadaljevali preko Kamnika do hidroelektrarne Moste, kjer nas je pricakal gospod Bencina, ki nam je podrobneje razložil delovanje te elektrarne in prihodnje nacrte, ogledali pa smo si tudi zanimiv film o tem projektu, ki žal že predolgo caka na odobritev. Po tem, nadvse zanimivem postanku, med katerim so se še posebej izkazali prijazni gostitelji iz Savskih elektrarn, smo se odpeljali proti Jesenicam in bili nekaj cez poldne na Pristavi nad Javorniškim rovtom. Po nekaj skupinskih spominskih posnetkih smo odšli še na sprehod po prelepih pašnikih in se med cvetocimi narcisami, po katerih Golica posebej slovi, dodobra nadihali svežega planinskega zraka. Po drugi uri smo se zaceli pripravljati na odhod in se na poti domov ustavili še v gostilni Pri Cilki v Spodnjem Brniku, kjer smo ob kosilu še malce pokramljali in strnili vtise o še enem lepem košcku naše domovine. Nad izletom smo bili navdušeni in želimo si, da bi jih bilo v prihodnje še vec. Za organizacijo in odlicno vodenje ter pomoc pa se vsem, še posebej Dravskim elektrarnam, najlepše zahvaljujemo. JANA JELEN Pod Golico ©irna planjava s srebrno belino, prekrita v maju, ponuja oËem se belina valov plesoËih narcis v maju, nad belo kopreno migatajoËa vetrovna sonËava v maju, v tem roænem gaju besede veselja nam z ustnic kapljajo v maju. VELIKA BRITANIJA NO»EJO TERMOELEKTRARN Francosko dræavno podjetje Electricite de France (EdF) je moæni kupec anglepke termoelektrarne, ki jo je na trgu ponudilo ameripko podjetje Eastern Group. To podjetje ima v Veliki Britaniji tri termoelektrarne: Ironbridge B (970 MW), Rugeley (996 MW) in West Burton (2000 MW). V slednji bi morali zgraditi razæveplevalne naprave, zato se je Eastern odloËil, da ga bodo raje prodali. Bolj verjetno je, da se bodo tega postopka lotili v Rugeleyu B. Tudi britansko podjetje PowerGen in ameripko Edison Mission se æelita znebiti termoelektrarn. Edison, ki je lastnik elektrarn Fiddler’s Ferry in Ferrybridge, se je marca sooËil z upadanjem dobiËka, ki je nastalo zaradi hitrega padanja cen na britanskem trgu elektriËne energije. EdF je ob pomoËi podjetja London Electricity æe kupil 790 MW plinsko elektrarno Sutton Bridge. »EZ BOSPOR Z daljnovodom preko Bosporja, ki je dolg 1.880 metrov, sta se konec lanskega leta energetsko povezala evropski in azijski del TuËije. Daljnovodno povezavo je izdelalo podjetje Siemens in je stala petdeset milijonov mark, ki jih je prispevala svetovna banka. Ta povezava je æe tretja na tem obmoËju, njene prenosne zmogljivosti pa znapajo 5.600 MW. ©tirje 400 kV trifazni elektriËni sistemi prenapajo tok iz ptirih evropskih jedrskih elektrarn na azijsko stran TurËije. Celotno konstrukcijo nosita 160 metrov visoka droga, na najniæji toËki pa je trasa visoka 73 metrov. Prvi dve trasi delujeta od leta 1957 oziroma 1982. ODPIRA SE TUDI TRG ZEMELJSKEGA PLINA Liberalizacija trga z elektriËno energijo se nadaljuje z odpiranjem trga zemeljskega plina. Dræave Ëlanice EU morajo do avgusta 2000 v svoje zakonodaje uvrstiti direktive, ki jih je sprejela unija pred dvema letoma. Najprej je predpisano dvajsetodstotno odprtje trga, leta 2005 naj bi ta deleæ narasel na 28, leta 2010 pa na 33 odstotkov. V NemËiji se na te direktive æe pripravljajo in nameravajo tudi trg z zemeljskim plinom (kot trg elektriËne energije) v celoti sprostiti. Tako spet priËakujejo padanje cen, Ëeprav bi bilo priËakovati ravno nasprotno, saj se nafta nenehno draæi in zato se bo verjetno tudi zemeljski plin. Nempki oskrbovalci s plinom, ki veËino plina uvozijo iz Nizozemske, Norvepke in Rusije, so se æe dogovorili, da bodo cene zemeljskega plina vezali na cene nafte. 43 6111 športne igre hidroproizvodnje LETOS SpLArVvILIi jubilej Na igrišcih v bližine HE Medvode je 9. junija potekalo že deseto poslovno-športno srecanje slovenskih hidroelektrarn, na katerih je sodelovalo kar 125 športnikov iz vseh treh podjetij. Tudi letos so zmagali favoriti, Dravske elektrarne, ki so osvojile kar 23 od 24 možnih tock. P osk nih sekcij, ki uspepno merijo svoje moËi tudi na nekaterih obËinskih tekmovanjih. Pri tem gre poudariti, da je v druptvu aktivnih 120 Ëlanov njihovega kolektiva od skupno 140 zaposlenih, kar jih zagotovo uvrpËa med pportno najbolj zagreta podjetja ne samo v elektrogospodarstvu, ampak v Sloveniji nasploh. Sicer pa imajo v Savskih elektrarnah, podobno kot drugod, organiziranih vrsto sekcij - nogometno, kegljapko in streljapko, svoje pportne spretnosti pa merijo pe v pikadu, namiznem tenisu in tenisu. Zelo aktivna je tudi planinska sekcija, ki organizira vsaj en izlet na mesec, uspepni pa so tudi kolesarji in smuËarji. VeËino pport-nih dejavnosti opravljajo v lastnih prostorih, ki so odprtega tipa in namenjena rekreaciji vseh prebivalcev Medvod, pri Ëemer ne bi mogli tako uspepno delovati, Ëe ne bi æe od samega zaËetka imeli tudi podpore vodstva podjetja, ki jim je vedno pripravljeno pomagati, pa tudi prizadevnih Ëlanov in vodij sekcij ter dareæljivih sponzorjev, ki so se izkazali tudi tokrat. DrugaËe pa so letos, pravi Marko Bogataj, znova sproæili pobudo, da bi se sepli zastopniki vseh 44 oslovno pportna sreËanja predstavnikov hidroelektrarn so se zaËela leta 1991 v Medvodah in tudi jubilejno deseto sreËanje je potekalo na isti lokaciji, kar je po besedah enega izmed gostiteljev Vladimirja Vau-potiËa tudi eden izmed dokazov, da energetiki vendarle damo nekaj na tradicijo. In ravno predstavniki hidroelektrarn so bili leta 1991 tisti, ki se kljub reorganizaciji elektroenergetskega sistema niso vdali v usodo in so kot prvi obudili pportna tekmovanja elektrogospodarstva. Na le-topnjem sreËanju je bilo tako kot na vseh doslej precej veselo, Ëeprav ni manjkalo tudi tekmovalnega duha, ki so ga med tekmovanji v posameznih disciplinah pe razpihovali zagreti navijaËi. Æal, gostiteljem, Savskim elektrarnam, tudi tokrat ni uspelo osvojiti prehodnega pokala, so se pa z osvojenimi 15 toËkami prebili na odliËno drugo mesto in tako za pet toËk potolkli tertjeuvrpËene predstavnike Sopkih elektrarn. Kot nam je povedal glavni organizator in predsednik pportnega druptva SEL Marko Bogataj je njihovo druptvo bolj aktivno od leta 1995, ko jim je uspelo organizirati kar nekaj pport- Na dobesedno razbeljenih teniških igrišcih se je pod silovitimi udarci teniških navdušencev kar kadilo. Zaradi hude vrocine so bile tokratne zmage še toliko vec vredne, saj je dejansko šlo za merjenje moci v izjemnih razmerah, ki so terjale ogromno napora. Kljub vsemu pa tekmovalcem poguma ni zmanjkalo in se so borili do zadnje žoge. Direktor zmagovite ekipe Dravskih elektrarn Ivan Kralj sodi med tiste vodilne delavce, ki znajo prisluhniti potrebam in æeljam zaposlenih in so jih pripravljeni tudi vedno spodbujati. Tudi to je verjetno eden od razlogov, da je prehodni pokal letos ostal v rokah dravskih elektrarn, ki bodo tudi organizator desetih zimskih iger hidroproizvodnje. Na kegljipËu je bilo precej buËno, saj so za tekmovalkami stale okrepljene navijapke ekipe, ki so dobre mete svojih predstavnic vsakokrat glasno nagradile. Kegljanje v æenski konkurenci je bila letos tudi edina disciplina, kjer je gostiteljem uspelo iztrgati prvo mesto tokrat izjemno dobro pripravljenim in razpoloæenim tekmovalcem dravskih elektrarn. pportnih druptev po posameznih elektroenergetskih podjetjih in skupali na sindikalni ravni organizirati skupne igre elektrogospodarstva. Ne nazadnje so takpna sreËanja edina priloænost, da se poslovni partnerji in sodelavci med seboj bolje spoznamo. BRANE JANJI? REZULTATI DESETIH POLETNIH ©PORTNIH IGER HIDROPROIZVODNJE Predstavniki Dravskih, Savskih in Sopkih elektrarn so se letos pomerili v naslednjih disciplinah: Mali nogomet (prve DEM, druge SEL, tretje SENG), kegljanje - æenske (SEL, DEM, SENG), kegljanje - mopki (DEM, SEL, SENG), namizni tenis (DEM, SENG, SEL), tenis (DEM, SEL, SENG), streljanje - æenske (DEM, SEL, SENG), streljanje - mopki (DEM, SEL, SENG) in pikado (DEM, SEL, SENG). Kot æe reËeno, so se tudi letos v skupnem septevku najbolje odrezale dravske elektrarne, ki so na dosedanjih igrah zmagale æe sedemkrat, bile enkrat druge in si dvakrat delile prvo mesto s sopkimi elektrarnami. Slednje so bile letos tretje, drugaËe pa so poleg dveh deljenih prvih mest enkrat osvojile prvo mesto, bile petkrat druge in dvakrat tretje. Najmanj pportne sreËe na letnih igrah pa so doslej imele savske elektrarne, ki so bile osemkrat tretje in dvakrat druge. 45 šeste letne športne igre elektrodistribucije Za prijatelje SI JE TREBA »AS VZET Letos je 6. letne pportne igre slovenskih elektrodistribucijskih podjetij prevzela in uspepno uresniËila Elektro Primorska. Veseli Primorci so 3. junija v lepem, sonËnem vremenu prisrËno sprejeli povabljene pportnike, poslovne partnerje in prijatelje. ©portna tekmovanja so potekala v prijaznem tekmovalnem ozraËju, prireditev pa je dosegla vrhunec v Hitovem pportnem centru v ©empetru pri Novi Gorici. V skupni uvrstitvi je prvo mesto doseglo Elektro Ljubljana, drugo Elektro Celje in tretje Elektro Maribor. ©p 46 portna tekmovanja v dvanajstih disciplinah so potekala na razliËnih lokacijah v Novi Gorici, Solkanu in ©empetru. ©portniki so se tudi tokrat pomerili v pravem tekmovalnem in prijateljskem duhu in ponovno dokazali, da je bolj pomembno sodelovati kot zmagati. Ob obilici takpnih ali drugaËnih vsakodnevnih teæav je treba pe naprej negovati vrednote, kot so pozitivno razmipljanje, prijateljstvo, povezanost in sodelovanje. To je vsekakor najboljpa podlaga tako za ustvarjalno delo distributerjev na poslovnem podroËju kot tudi za ohranjanje dolgoletne tradicije distribucijskih pportnih iger. Dan veselja in spropËenosti je ob ægoËi vroËini in visoki pportni naelektrenosti potekal od zgodnjih jutranjih ur pa vse do veËera. Po koncu tekmovanj so se udeleæenci sreËanja ohladili in okrepËali ob dobri jedaËi in pijaËi v Hitovem pportnem centru v ©empetru. NavzoËe je pozdravil David ValentinËiË, direktor Elektro Primorske, in izrazil upanje, da je vsak tekmovalec dosegel tiste ambicije, ki si jih je paË zadal. Miza s pokali se je kar pibila, na zaslonu so se pojavili pportni razultati, ozraËje Podelitev pokalov in priznanj je v Hitovem športnem centru popestril tudi plesni nastop mažoretk HIT-a iz Nove Gorice, ki so letošnje državne prvakinje med slovenskimi mažoretnimi skupinami. Med zanimivimi pportnimi disciplinami je bilo tudi tekmovanje v malem nogometu. DelËek dinamiËnega dogajanja s tekme med ekipama Elektro Celja in Elektro Primorske. pa se je zaradi izredno dobre volje pe bolj segrelo, k Ëemur je seveda pripomogla tudi odliËna primorska kapljica. Na poziv simpatiËne napovedovalke so pred obËinstvo izmeniËno prihajali predstavniki distribucijskih podjetij, vodje pportnih ekip in pportniki, ki so dosegli dobre uspehe. Ob buËnem proslavljanju, ploskanju in piskajoËi hupi skupine razgretih Celjanov so najbolj uspepnim tekmovalcem podelili medalje, pokale in priznanja za njihove pportne doseæke. Ob koncu so Primorci predstavnike distribucijskih podjetij pe dodatno razveselili in jim podarili liËno izdelane majolke z ælahtnim primorskim vinom. Kot je po zakljuËku sreËanja povedal Žarko Kodermac, predsednik ©portnega druptva Elektro Primorska, je sreËanje s prijatelji iz distribucijskih podjetij prineslo veliko veselja, spropËenih trenutkov in notranjega zadovoljstva, kar bo pe dolgo ostalo v prijetnem spominu. V imenu organizacijskega odbora se je zahvalil vsem, ki so sodelovali na 6. letnih pportnih igrah elektrodistribucije, pe zlasti podjetjem in posameznikom, ki so tako ali drugaËe prispevali k uspepni iz- 47 športne igre termoproizvodnje Pokale za dosežke v skupni uvrstitvi so prejeli Jože Cucnik iz Elektro Ljubljane (v sredini), Branko Kotnik iz Elektro Celja (na levi) in Jože Hajnrih iz Elektro Maribora. 48 vedbi pportnih tekmovanj. Skratka, elektrodistributerji so tudi tokrat dokazali, da znajo in zmorejo hoditi po poti, ki vodi naprej, saj je njihov simbol luË, ki pomeni æivljenje. ©PORTNI REZULTATI S POSAMEZNIH TEKMOVANJ V skupni uvrstitvi je bila na prvem mestu Elektro Ljubljana, na drugem Elektro Celje, na tretjem Elektro Maribor, na Ëetrtem Elektro Gorenjska in na petem Elektro Primorska. V kolesarjenju so bile najbolj uspep-ne tekmovalke Erika Juvan (Elektro Celje), Tonka Zadnikar (Elektro Ljubljana) in Tatjana ©krjanec (Elektro Ljubljana), med mopkimi pa Mirko Fripek (Elektro Celje), Martin Baloh (Elektro Celje) in Slavko ©umiË (Elektro Gorenjska). V namiznem tenisu je bila pri æen-skih ekipah prva Elektro Gorenjska, druga Elektro Ljubljana in tretji Elektro Maribor. Pri mopkih ekipah je bil prvi Elektro Maribor, druga Elektro Primorska in tretja Elektro Ljubljana. V tenisu je bila pri æenskah ekipah prva Elektro Ljubljana, drugi Elek-tro Maribor in tretja Elektro Gorenjska. Pri mopkih ekipah je bilo prvo Elektro Celje, druga Elektro Primorska in tretja Elektro Gorenjska. V streljanju so bile najbolj uspepne tekmovalke Milica Urlaub (Elektro Maribor), Tatjana Podjed (Elektro Ljubljana) in Ernestina Trpavec (Elektro Maribor), med mopkimi pa Miran Novak (Elektro Ljubljana), Mitja ValenËak (Elektro Maribor) in Edvard Vogrinc (Elektro Celje). V kegljanju so najboljpe rezultate dosegle tekmovalke Nada Korbus (Elektro Celje), Tatjana Podjed (Elektro Ljubljana) in Lojzka Bajde (Elektro Ljubljana), med mopkimi pa Andrej Merkelj (Elektro Primorska), Stane Kern (Elektro Gorenjska) in Tomo Goljuf (Elektro Ljubljana). V balinanju je prvo mesto dosegla Elektro Primorska, drugo Elektro Ljubljana, tretje pa Elektro Celje. V malem nogometu je bila na prvem mestu Elektro Primorska, na drugem Elektro Maribor, na tretjem pa Elektro Celje. V odbojki je bila pri æenskah ekipah prva Elektro Gorenjska, drugo Elek-tro Celje in tretja Elektro Primorska. Pri mopkih ekipah je prvo mesto dosegel Elektro Maribor, drugo Elektro Celje in tretje Elektro Primorska. V krosu so bile najbolj uspepne tekmovalke Erika Juvan (Elektro Celje), Mojca HoËevar (Elektro Ljubljana) in Karmen Zupanc (Elektro Go- renjska), med moškimi pa Beno Piškur (Elektro Ljubljana), Valter Hvala (Elektro Primorska) in Ivo Smon (Elektro Gorenjska). V šahu je prvo mesto doseglo Elektro Ljubljana, drugo Elektro Maribor in tretje Elektro Gorenjska. V košarki je bilo na prvem mestu Elektro Celje, na drugem Elektro Ljubljana in na tretjem Elektro Primorska. V plezanju na drog je bil prvi Elektro Maribor, druga Elektro Primorska in tretja Elektro Ljubljana. Podrobnejši rezultati s 6. letnih športnih iger elektrodistribucije so objavljeni v biltenu, ki ga je 3. junija izdala Elektro Primorska. Sicer pa na svidenje drugo leto na športnih igrah v Elektro Celju! MIRO JAKOMIN Želijo si elektro iger Drugo soboto junija so imeli športniki naših termoelektrarn cetrte letne športne igre. Tokrat sta za organizacijo poskrbela športno društvo TE Brestanica in njihov sindikat. Za REZULTATI TEKMOVANJ: Kegljanje ženske: l. TEŠ, 2. TE-TOL; kegljanje moški: 1. TET, 2. TES, 3. TE-TOL; šah: 1. TET, 2. TES, 3. TE-TOL; namizni tenis moški: 1. NEK, 2. TET, 3. TEB; namizni tenis ženske: l. TET; tenis ženske: 1. TES, 2. TEB, 3. TET; tenis moški: 1. TES, 2. TEB, 3. TET; odbojka ženske^ 1. TET, 2. TES, 3. TEB; odbojka moški: 1. TES, 2. TEB, 3. TET; nogomet: 1. TET, 2. TES, 3. TE-TOL; košarka: 1. NEK, 2. TES, 3. TE-TOL; pikado ženske: 1. TEB, 2. TET, 3. TE-TOL; ribolov: 1. TES, 2. TE-TOL, 3. TET; amisel za športno in družabno srecanje delavcev slovenskih termoelektrarn se je porodila pred leti, ko po razpadu sozda elektrogospodarstva naenkrat tudi športnih srecanj ni bilo vec. Za organizacijo novega nacina panožnega srecevanja in športnega tekmovanja je prva poskrbela TE Šoštanj, zatem TE-TOL, Ljubljana, lani TE Trbovlje in letos TE Brestanica. Letošnji organizatorji so za tekmovanja uporabili bližnje športne objekte ob osnovni šoli in vrtcu, streljaj stran so tekmovali tenisaci, v Krškem kegljaci in kegljacice in ob brestaniškem ribniku so ribici namakali trnke. Tako kot na dosedanjih igrah je tudi letos 250 udeležencev tekmovalo v kegljanju, namiznem tenisu in tenisu, kjer so nastopale tako moške kot ženske ekipe. Moški so se pomerili še v nogometu, šahu in ribolovu. Ženske pa so lahko napenjale oci in mišice v pikadu. Posebnost letošnjih športnih iger so bila še tekmovanja v košarki in odbojki na mivki. Dodatni disciplini so predlagali organizatorji, ker so imeli na voljo športne objekte za omenjeni disciplini. Glede na dobro udeležbo v obeh športnih zvrsteh - v košarki so tekmovale moške ekipe, v odbojki pa so bile tudi ženske - je bila popestritev nadvse dobrodošla. Po koncu za nekatere tekmovalce bolj vrocih in soncu bolj izpostavljenih tekmovanj, za druge manj, je v gozdicu ob brestaniškem jezeru sledila za vse udeležence zaslužena ohladitev s proglasitvijo rezultatov in družabnim srecanjem. 49 na to, da bomo v poslu kmalu konkurenti. Pri nas v TET se teh iger v Ëim veËjem ptevilu udeleæuje tudi poslovodstvo podjetja, nekateri kot tekmovalci, drugi kot gledalci. Napa navzoËnost na igripËih in ob njih pomeni, da smo tudi direktorji Ëlani podjetja, v katerem delamo skupaj s tekmovalci. Stropke za pport in rekreacijo v elektrarni pokriva sindikat, s katerim imamo sklenjeno pogodbo in v okviru njenih doloËil izpolnjujemo meseËne finanËne obveznosti. Mislim, da so stropki tovrstnih iger dovolj zmerni, tako za organizatorja kot za udeleæence, sploh Ëe jih primerjamo s koristmi, ki jih povezovanje in zdruæevanje prinapata.fl LOJZKA RIHTAR©I» KEGLJACICA IZ TE ŠOŠTANJ: »Na športne igre Elektra sem hodila še, ko sem delala v rudniškem sozdu, potem sem prišla v TES, in odkar so igre termoelektrarn, sem na njih tudi jaz. Tako sem letos kegljala cetrtic in bila z 201 podrtim kegljem na 50 metrov najboljša. Elektrarna ima sicer dobro kegljaško ekipo, s katero tekmujemo na srecanjih z drugimi podjetji iz domovine in tujine. Tu smo bile žal samo dve ženski ekipi in tri moške. Pri nas v elektrarni je za šport dobro poskrbljeno. Na igre se navadno odpravimo z avtobusom, saj nastopamo skoraj v vseh disciplinah, kar pomeni, da je udeležba številcna. Na športnih igrišcih, ob njih in pozneje na sklepni prireditvi se srecujemo delavci, ki smo na približno enakih delovnih mestih po podjetjih in se navadno slišimo po telefonu. Prav je, da se tudi vidimo in osebno spoznamo. Velika škoda je, da ni vec športnih iger vseh podjetij elektrogospodarstva.» NEDELJKO BARIC NOGOMETAŠ IZ TE TRBOVLJE »Na letošnjih igrah smo z zmago na turnirju popravili lansko tretje mesto, ki smo ga dosegli doma v Trbovljah. V elektrarniški ekipi nastopata poleg mene še dva tekmovalca Rudarja in lani smo imeli naslednji 50 Izjave udeleæencev: DRAGO FABIJAN DIREKTOR TE BRESTANICA: fl©portne igre so koristne v veË pogledih, med drugim krepijo medsebojno sodelovanje delavcev razliË-nih podjetij. V napem primeru delavcev termoenergetike. ©e veliko leppe in koristneje bi bilo, Ëe bi bile organizirane na ravni celotnega elektrogospodarstva. »ar tovrstnih iger pa ni samo druæenje, temveË tudi tekmovanje in prepoznavanje pripadnosti tekmovalcev podjetju. Igre v sedanji obliki organizira in njihove stropke pokrije sindikat podjetja. Se pa organizatorji izmenjujejo tako, da se stropki med podjetji razdelijo. Menim, da so stropki v primerjavi s koristmi, ki jih igre nedvomno prinapajo, zanemarljivi. V nekaterih panogah se hkrati s pportniki namreË dobivajo tudi vodstva podjetij na delovnih sreËanjih.fl MAJA PRISTOV©EK KEGLJA»ICA IZ TE-TOL: flTekmovanje v kegljanju je bilo dobro organizirano. Steza me je cisto ocarala, še posebej, ce jo primerjam s stezo na Slovanu, kjer sicer kegljam. Tudi sodniki so bili zelo korektni, na žalost pa sta tekmovali le dve ekipi, pa še tu so bile Soštanjcanke, ki redno trenirajo, veliko boljše od nas. Glede na to, da smo me tekmovale v Krškem, si nisem mogla ogledati drugih športnih tekmovanj,^ videla sem le zakljucek košarke. Športne igre mi veliko pomenijo, menim namrec, da je tovrstno druženje pomembno, saj tako lahko spoznaš delavce iz drugih elektrarn. Vidi pa se tudi, da je po podjetjih razlicen posluh vodstev za tovrstno udejstvo-vanje delavcev. Pri nas v TE-TOL je zanimanje za šport precejšnje, tudi za druge zvrsti, kot so tu na igrah. Zelo popularno je kolesarstvo in predlagali bomo, da ga drugo leto uvrstijo na športne igre.» PRIMOŽ GAJSEK IGRALEC NAMIZNEGA TENISA IZ NEK: »Letos sem prvic tekmoval na športnih igrah termoelektrarn. Namizni tenis sem pred leti igral aktivno in lahko recem, da se je na teh igrah igral na kakovostni ravni. Igralci iz Trbovelj so stari macki. Poleg nas je zmagala še naša ekipa v košarki. Sicer pa NEK ni imela predstavnikov v vseh športnih zvrsteh. Verjetno je razlog za to tudi remont, ki poteka prav v tem casu, in ni prvic, da so igre med našim remontom, kar je za naše športnike neprimeren cas. V nuklearki sicer nimamo športnega društva, sodelujemo pa v razlicnih športnih panogah, v razlicnih rekreativnih tekmovanjih in smo dokaj uspešni. Sedaj, ko sem spoznal te igre, mislim, da bom nanje še hodil, saj so oblika druženja in izmenjava mnenj z ljudmi iz iste stroke, z razlicnih podjetij. Ker smo drugo leto na vrsti za njihovo organizacijo, bo potreben dogovor s sindikatom za njihovo izvedbo v Krškem.» SAMO PAJER DIREKTOR TE TRBOVLJE »Športne igre kot neformalno združevanje zaposlenih je prav gotovo pozitivno, saj prispevajo k sprošcenem vzdušju nastopajocih, ne glede 51 sport dan ligaško tekmo, pa dvema igralcema trener ni dovolil igrati na igrah termoelektrarn. Letošnjo kakovost nogometa na igrah lahko ocenim za doBro, izjema so le pravila, ki pa so bila slaba. Glede na to, da sem igral že na kar nekaj športnih igrah doslej, lahko recem, da so bile po dolgem casu ekipe dokaj enakovredne. Pohvalil bi fizicno pripravljenost nastopajocih, ki je bila še posebej potrebna na asfaltu in vrocem opoldanskem soncu. Vesel sem bil, ko sem videl, da je za nas navijalo skoraj celotno naše vodstvo, ki ima posluh za šport in tovrstno udejstvovanje delavcev. V prihodnje pa bi rad, da bi bile spet igre vseh podjetij elektrogospodarstva.» EDITA MALIK IGRALKA NAMIZNEGA TENISA IZ TEB: »Na organizacijo iger smo se pripravljali tri tedne. V elektrarni imamo aktivno športno društvo, ki je poskrbelo za športne discipline, sindikat pa za drugo, s sklepno slovesnostjo skupaj. Športno društvo ima pogodbo za najem športnih objektov s šolo, tako da za najem športnih objektov ne bo velikih stroškov. Je pa v elektrarni velik posluh za šport in so bili vsi vodilni delavci podporniki športnega društva. Namizni tenis, v katerem tekmujem, je na športnih igrah termoelektrarn že nekaj let med najbolj kakovostnimi disciplinami. Sama tekmujem v ekipi moških, v elektrarni namrec nimam sotekmovalke za žensko ekipo. Letos je bilo to tekmovanje še posebej naporno, sploh glede na to, da sem bila ena od organizatork tekmovanja. Mislim, da smo tekmovanje izpeljali v zadovoljstvo vseh in upam, da bomo našli tudi skupni jezik za organizacijo zimskih iger termašev.» MINKA SKUBIC 52 Najbolj©i, . strelci Clani športnega društva Elektro Maribor smo se tudi letos zbrali na rednem obenem zboru, na katerem smo ocenili delo tako posameznih sekcij, kot tudi celotnega društva. Po pregledu predvsem raznih ligaskih tekmovanj smo ugotovili, da so bile sekcije najbolj uspešne pri namiznem tenisu, košarki, odbojki, tenisu in kegljanju. R Ha lazred zase pa je strelska sekcija, ki že skoraj 40 let deluje kot samostojna strelska družina in prav tej organiziranosti pripisujemo vzroke za uspešnost. V zadnjem casu so najbolj uspešni njihovi najmlajši clani, saj so med najboljšimi v državi. Za te dosežke je najbolj zaslužen njihov trener in tehnicni vodja strelcev Valter Valencak, ki je za svoje delo pred kratkim prejel tudi Cizljevo priznanje. V drugih panogah so bili naši športniki manj dejavni, tudi zaradi tega, ker so lani odpadle letne igre distribucije. V tem casu je športno društvo zakljucilo prvo štiriletno mandatno obdobje in ugotovili smo, da je bila ustanovitev pravilna in koristna odlocitev, saj je ob spremenjeni dejavnosti sindikata športno rekreativna dejavnost v podjetju popolnoma za- mrla. Po zamisli »ljubljanskih športnih delavcev«, da bi organizirali športna srecanja delavcev distribucijskih podjetij in ustanovili športna društva, pa se je to na sreco spremenilo. Po pravilih smo ob izteku mandata izvolili tudi novo vodstvo, pri cemer sta predsednik in podpredsednik društva le zamenjala vlogi. Krmilo društva je prevzel Stanislav Toplak, direktor PE Ptuj in dolgoletni tekmovalec v namiznem tenisu. Obcni zbor je poleg izvolitve novega vodstva popestrilo še zanimivo predavanje našega clana Blaža Na-vršnika o njegovih alpinisticnih odpravah na Himalajo. Sestanek smo zakljucili v prijetnem vzdušju in druženje, ki je eno izmed osnovnim nacel društva, še popestrili. FRANJO VALEN»I» 01776759 najprej je zdravje rekreacija Previdno S SONCEM Prvih soncnih žarkov se po navadi najbolj veselimo. Obraz nastavljamo soncu, da nas segreje po predolgem mrzlem obdobju, vsaj dokler vrocina se ni prevelika. Da bi se nauzili toplih žarkov, se ponavadi odpravimo na dopust v se toplejše kraje, nekam ob morje ali v toplice, kjer se lahko ob soncenju se ohladimo. Sonce nas ne le segreje, ampak da nasi kozi lep temnejši ten. Zelja po lepi porjaveli kozi pa se velikokrat sprevrže v pravo parjenje na soncu, kar je vse prej kot dobro za kozo, se posebej v zadnjem casu, ko se ozonska luknja nevarno tanjša in UV-B žarki neusmiljeno prodirajo v našo kozo. ^01 54 ltravijolicni žarki B so tisti, ki so za kožo najbolj nevarni, saj prodirajo skozi vse zracne plasti in tudi v vrhnjo plast kože ali povrhnjico. Pri tem se poveca tvorba kožnega pigmenta, kar se kaže v porjavelosti. Vse lepo in prav, saj prav to tudi hocemo, ampak ne smemo pozabiti, da se ob povecani izpostavljenosti nezašcitene kože tem žarkom povecuje tudi nevarnost poškodb, kot so povecana pigmentacija, opekline, izsušitev in v najslabšem primeru nastanek kožnega raka. Sicer pa poškodbo kože po predolgem soncenju tudi sami krepko obcutite, saj opekla kože pece in je nezdrave rdece barve. Hujše, kronicne poškodbe kože pa se pokažejo po vecletnem izpostavljanju mocnejši soncni svetlobi. Taka koža je izsušena, nagubana ali poro-ženela. VSAK IMA SVOJ FAKTOR Da bi se izognili neprijetnostim, se moramo pred pocitnicami dobro pripraviti na nastavljanje soncu, in sicer s cim boljšimi zašcitnimi izdelki. Kljub temu pa je treba paziti, da se soncu ne izpostavljamo predolgo. Takrat nam tudi najboljša mazila ne morejo pomagati. Z izdelki, ki šcitijo pred ultravijolicnim sevanjem, preprecimo, da bi del teh žarkov prodrl v povrhnjico in ji povzrocil škodljive posledice. Pri nakupu je treba v prvi vrsti paziti na zašcitni faktor, ki je oznacen na izdelku z oznako SPF (angleško: sun protecting factor) ali LSF (nemško: Lichtschutzfaktor). Faktor nam pove, kolikokrat dlje smo lahko ob uporabi dolocenega izdelka izpostavljeni soncnim žarkom brez pordelosti kože v primerjavi s soncenjem brez njegove uporabe. Na primer: ce se soncite nezašciteni in koža pordi že po 15 minutah, bi se z uporabo izdelka z zašcitnim faktorjem 8 lahko soncili brez posledic dve uri (8 krat 15 minut), z uporabo izdelka z zašcitnim faktorjem 15 pa tri ure in 45 minut. Priporoceni cas soncenja pa je seveda odvisen tudi od naše dosedanje prilagojenosti kože, ki jo dosežemo s postopnim soncenjem pred pocitnicami. Mnogi pri tem prisegajo na solarij, ceprav tudi ta oddaja UV žarke. Po nekajkratnem obisku solarija je koža porjavela in zato tudi manj obcutljiva na soncne žarke, vendar vas to ne sme zavesti, saj sonce opece tudi zagorelo kožo. Torej, tudi ce ste že lepo zagoreli, vseeno uporabite zašcitno sredstvo, ampak z nižjim faktorjem. V zadnjem casu pa so vedno bolj pogoste tudi alergije na sonce, ki so posledica vedno bolj nevarnega sevanja sonca zaradi tanjšanja ozonske luknje in seveda tudi slabe pripravljenosti na soncenje. Te alergije se po navadi kažejo v obliki gobave kože in izpušcajev, ki jih spremljata skeljenje in zbadajoca bolecina. Ce ste imeli na zadnjih pocitnicah kljub ucinkovitim zašcitnim sredstvom tak- šne težave, je najbolje, da pred dopustom obišcete svojega zdravnika, ki vam bo predpisal zdravila proti alergiji. Ko smo že pri zdravilih, verjetno ni odvec opozorilo, da lahko zdravila (nekatera zdravila za sladkorno bolezen, nekateri antibiotiki, kontraceptivi, zdravila za bolezni kože ipd.) izzovejo preobcutljive reakcije na mocno svetlobo, zato je priporocljivo, da se pred dopustom posvetujete z zdravnikom o zdravilih, ki jih jemljete. NASVETI IN PRIPOROCILA ZA SONCENJE Z zašcitnim izdelkom se morate namazati vsaj 20 minut pred soncenjem, da zašcitna sredstva prodrejo v povrhnjico. S soncenjem zacenjajte postopoma in cas pocasi podaljšujte, s cimer boste kožo na prijazen nacin spodbudili, da bo zacela v vecji meri tvoriti pigmente. Soncenje za vsako ceno po navadi povzroci le opekline, ne pa želene porjavelosti! Prav tako intenzivno mazanje še ne pomeni, da s tem stopnjujete faktor. Ce želite vecjo zašcito, uporabite izdelek z višjim faktorjem. Pri kopanju ali intenzivnejšem potenju pa morate mazilo še enkrat nanesti. Prav tako naj vas ne zavedejo osvežilne vodne kapljice, saj te še okrepijo ucinke soncnega žarcenja. Ce ste v bližini površin, ki odbijajo svetlobo (voda, sneg, led), ste sevanju še dodatno izpostavljeni. Upoštevati je treba tudi, da so soncu najbolj izpostavljeni deli telesa, na katere padajo žarki pravokotno, zato nos, ustnice, ramena, zatilje, prsi in narti še posebej zašcitite. Tudi oci so zelo obcutljive. Zašcitite jih s soncnimi ocali, ki niso le modni dodatek, ampak imajo tudi kakovostna stekla. Na koncu pa ne smemo pozabiti na najmlajše. Otroci imajo obcutljivejšo kožo, zato poskrbite, da bodo na soncu nosili lahka, svetla in zracna oblacila ter primerno pokrivalo. Otrok, ki še niso dopolnili enega leta, ne izpostavljajte neposrednim soncnim žarkom! Poskrbite torej za otroke in zase in sonce ne bo vec nevarnost, ampak zgolj užitek, kar je tudi namen dopusta. PRIREDILA SIMONA BANDUR (HTTP://WWW.LEKARNA- LJ.SI/NASVETLSONCENJE.HTM) Skrajni severni rob Slovenije na meji s sosednjo Avstrijo skriva eno naših najlepših ledeniških dolin v Kamniško - Savinjskih Alpah. Ogled idilicne, odmaknjene in redko obiskane doline nam bo popestril zanimiv naravni pojav - v snezišce izdolben kotel. M atkov kot (ime ima po kmetiji) je naj-manjpa ledenipka dolina v povirju Savinje. Leæi vzporedno z Logarsko dolino in je stisnjena med dva vzporedna gorska grebena, po enem poteka meja z Avstrijo. Kako lahko pridemo do sem? ObiËajen dostop je iz celjske strani mimo LuË, iz ljubljanske pa vodi prek prevala »rnivec ali doline Podvolovljek. Od zaËetka Logarske doline pri gostipËu sester Logar nas strma asfaltna cesta (delno pe v gradnji) povede skozi ozko sotesko strmo navzgor do odcepa v Matkov kot na levi (glavna cesta se nadaljuje do Pav-liËevega sedla, kjer je mejni prehod). Ko zavijemo po gozdni cesti v Matkov kot, se dolina kmalu odpre. Zapeljemo se do kriæipËa pri izviru Jezere in KoËnarjevi æagi (iz Logarske doline 3 kilometre), kjer pustimo vozilo. Dostop se je za obiskovalce iz gorenjske strani zaradi novo zgrajene ceste na avstrijski strani obËutno skrajpal. Poteka takole: v Avstrijo vstopimo prek mejnega prehoda Jezersko. Zapeljemo se do prvega veËjega naselja Bela (Bad Vellach) v dolini Belske koËne (Vel-lacher Kotschna), kjer zavijemo desno. Kilometer naprej od Lesnikove doma-Ëije se po novem odseku ceste pod PavliËevimi stenami spustimo na Pav-liËevo sedlo (stara cesta, ki pelje mimo kmetije PavliË, je za promet, razen za pepce, zaprta). Na napi strani nekaj ni-æje zavijemo desno ter se mimo kmetij Perk, Matk, Gradipnik in KoËnar pripeljemo do izvira Jezere. Matkov kot je dolg pribliæno 6 kilometrov, gozdna cesta je sicer speljana pe naprej, vendar ni v najboljpem stanju. Matkov kot je oblikoval ledenik, kar se najbolje vidi v njegovi zgornji polovici pod poboËji Mrzle gore. Tam najdemo lepo oblikovane krnice (to so visokogorske doline). Juæni del doline je iz zgornjetriasnih apnencev, severozahodni (to so æe Karavanke), pa je iz masivnih in kristalastih anizijskih dolomitov. Morenski nasipi pri izviru potoka Jezere in ledenipki balvani v koritih Jezere ter bliænje soteske La-motje kaæejo na to, da se je ledenik v svoji najvipji legi zdruæeval s tistim iz Logarske doline. Po umiku ledenika je bilo v dolini ledenipko jezero vse do zgodovinskega Ëasa (tako pravi tudi ljudsko izroËilo). Markiran kolovoz nas vodi skozi dolino, vedno pirpi pogledi pa se odpirajo na okolico. Desno nad nami kipijo v nebo neznane gore z zanimivimi imeni: JerebiËje, Matkov Grintovec, Jerpevec, Matkova Kopa in KrniËka gora. Nad zatrepom stoji flkraljica doline« Mrzla gora. Na levi strani se vrstijo niæji, a prav tako neznani vrhovi: Savinjek (zahodno od njega bomo videli Matkovo okno), Koran, Zgornji PavliËev Kogel, Veliki vrh, Kivernik in Vrlovec. Nad zatrepom doline daleË naprej pod gladkimi stenami pa je najbolj znana znamenitost Matkovega kota - Matkov pkaf (imenovan tudi samo ©kaf). Kolovoz se izteËe na obseænem pro-dipËu, kjer je na robu med drevjem skrita lovska koËa. OznaËena pot nas vodi po desni strani Kota nad strugo in po njej, poËasi navzgor Ëez veË grap. Dvignemo se Ëez strmo stopnjo, ki nas skozi gozd privede do skalnega zatrepa, kjer se dolina zoæi. Vipje se spet odpre in pokaæe krnici na levi in desni strani, prav pred nami pod steno pa je Matkov pkaf (spomladi ali celo v zgodnjem poletju bomo lahko v grapi naleteli pe na sneg). Zaradi nevarnosti padajoËega kamenja se raje umaknimo pod previsne stene (spomladi je zato pe posebej nevarno). Pogled nazaj nam odkrije ves Matkov kot. Do sem bomo hodili dve uri, pot ni zahtevna, vipinske razlike pa je 600 metrov. Matkov pkaf (na vipini 1.480 metrov) je kraterju podoben sneæni kotel, popolnoma okrogel, pirok zgoraj v premeru okrog 20-30 metrov, nato pa se zoæuje. »ez steno nad sneæipËem v nekaj stopnjah pada okrog 40 metrov visok obËasen slap, ki ga napaja sneænica izpod krnice. Voda izdolbe v sneg ob-seæno luknjo, na dnu pa se porazgubi v produ in grupËu Matkovega kota in pride spet na dan pribliæno dva kilometra niæje. Poleti je ©kaf globok do 17 metrov in pirok do 12 metrov (vipi-na in pirina sta sicer odvisni od sneænih padavin). Najprimernejpi Ëas za ogled je zaËetek junija, pozneje je vedno manjpi, dokler jeseni po navadi popolnoma ne izgine. Matkov pkaf ima status naravnega spomenika in je zavarovan kot najveËji, najleppi in najbolj znan tovrstni pojav pri nas. Druga znamenitost te doline je Matkovo okno, imenovano tudi Okno za Sovi-nekom. To je ovalna odprtina na vrhu grebena med Logarsko dolino in Matkovim kotom. Visoko je 15 metrov, piroko 8 metrov in debelo 5 metrov. Dostop do njega pa je zahteven in vodi iz Logarske strani. Za orienti-ranje nam bodo v pomoË zemljevidi: Kamnipke in Savinjske Alpe (planinski), Savinjska dolina (izletnipki), oba 1:50.000 in Atlas Slovenije. VLADIMIR HABJAN 55 kriæanka pale 561 Ženo preseneti mož, ki se predcasno vrne s službene poti. Ko zazvoni rece ljubimcu:»Hitro, skrij se v omaro, ce ne bo cel hudic.« Mož vstopi in zagleda nago ženo na postelji. »Ja, kaj pa ti pocneš sredi belega dneva?« vpraša zacudeno. »Veš, tako sem te pogrešala, da sem želela biti pripravljena v istem trenutku, ko doš vstopil.« Mož veselo pohiti, da bi odložil obleko, ko presenecen v omari zaloti neznanca. »Ja, kaj pa vi v moji omari?« »Veste, me je vaša žena poklicala, da bi unicil velikansko leglo moljev.« »Že, že, ampak, zakaj ste pa brez obleke?« Neznanec se pogleda in prestrašeno odskoci:»Oh, ti packi, so pa res hitri.« Pijancek vstopi v bar in rece: »Natakar, pijaco za vse goste in zate, meni pa racun.« Natakar izpolni gostovo željo, nakar pa ta pravi: »Žal mi je, toda sem cisto brez denarja, tako da s placilom ne bo nic.« Natakar ponori, krepko prebuta pijancka in ga vrže na cesto. Naslednji dan se zgodba ponovi. »Natakar, pijaco za vse goste in zate, meni pa racun.« Natakar si misli verjetno ni toliko neumen, da bi spet prišel brez denarja in znova izpolni gostovo željo. A tudi tokrat ostane brez placila in spet sledi že opisani postopek neprostovoljnega izhoda iz lokala. A glej ga zlomka, tudi tretji dan se pijancek znova pojavi na vratih: »Pijaco za vse goste, racun pa meni.« Natakar zacudeno: »Zakaj pa tokrat ni pijace zame?« »Zato, ker si potem prevec nasilen.« Ribic za Savo ujame zlato ribico, ki mu seveda obljubi izpolnitev želje, ce jo izpusti. Ribic, ne bodi len, rece takole: »Ker gre za eno samo željo, želim naslednje. Prelepo vilo na Pagu, polno lepotic in denarja. Ker pa ne maram potovanj po morju, naredi še most od Ljubljane do Paga.« Ribica odvrne: »Vse bi še šlo, ampak most je pa prezahtevno opravilo. Zaželi si raje kaj drugega.« »Dobro, potem pa bi rad razumel ženske.« »Do kam že praviš, naj gre most?«