KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino letnik 24 št. 3 leto 1976 Za praznik DAN REPUBLIKE 29. november čestita obenem pa želi SREČNO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1977 INDUSTRIJSKA PRODAJALNA dekorativna ljubljana, celovška cesta 280 Telefon 54 241 (avtobus št. 1 —velik parkirni prostor) nudi po tovarniških cenati POHIŠTVENE TKANINE, DEKORATIVNE TKANINE, ROČNO TKANE VOLNENE TAPISERIJE, BLAZINE, PRTIČE, POSTELJNA PREGRINJALA. VELIKA IZBIRA — SVETOVALNA SLUŽBA — ODPRTO OD 8. DO 19. URE, OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24. letnik Ljubljana 1976 3. zvezek Jože Ciperle: Srednje šole in višji študiji na slovenskem ozemlju do leta 1918 — Stran 137 High Schools and High School Studies on the Slovene Territory Until 1918 Jaro Sasel: Omemba Slovanov v pesmi Martina iz Braga na Portugalskem — Stran 151 The Mentioning of the Slavs in a Poem by Mar- tinus Bracarensis from Portugal Miroslav Pahor: Organizacija oblasti v ob- čini Izola po listinah iz leta 1253 in 1260 — Stran 158 The Administrative Organization of the Commu- ne Izola As Established on the Basis of Do- cuments from 1253 and 1260 Jelka Melik: Skladi kranjskega deželnega premoženja — Stran 165 The Funds of the Provincial Property of Car- niola Tone Zorn: Prispevek k problematiki pre- ganjanja koroških Slovencev po plebi- scitu — Stran 170 A Contribution to the Problems Related to Per- secultion of Slovenes in Carinthia After the Plebiscite Andrej Vovko: Povzetek iz nekaterih do- kumentov o dejavnosti Stojana Pribi- čeviča o tržaškem vprašanju — Stran 172 A Summary Deduced from Some Documents Re- lated to the Activity of Stojan Pribičevič and Referring to the Trieste Question Bogo Jakopič: Zavod za gluho mladino v Ljubljani od leta 1945 do 1960 — Stran 178 The Institution for Deaf Youth in Ljubljana Be- tween 1945—1960 Ignacij Voje: Ferdo Gestrin — šestdeset- letnik — Stran 185 Ferdo Gestrin — A sexagenarian Iz starih fotografskih albumov — Stran 188 Photos from old albums Delo naših zavodov in društev — Stran 190 Notes on the activity of institutes and associa- tions Nove publikacije — Stran 192 New publications Na ovitku: Stara Fužina (J. V. Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae modernae, 1679) Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Olga Janša-Zom. Odgovorni urednik Jože Zontar Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za krajevno zgodovino — Predstavnik Majda Kunaver — Tisk tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani — Uredništvo In uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/m — TekočI račun S0101-678-474S3 — Letna naročnina 75 din, posamezna številka 30 din. SREDNJE ŠOLE IN VIŠJI ŠTUDIJI NA SLOVENSKEM OZEMLJU DO LETA 1918 J02E CIPERLE Izhodišče zgodovinskega razvoja višjega šolstva — v nasprotju s srednjim — pred- stavljajo temeljne značilnosti srednjeveških univerz, ki so nastale v Italiji in Zahodni Evropi v 12. stoletju, v Srednji Evropi pa po ustanovitvi praške univerze leta 1348. Ni pa nepomembno za našo temo tudi nemško luteranstvo; kajti če gledamo orga- nizacijo protestantskih univerz v celoti, mo- remo govoriti o analogiji z novo organizacijo katoliškega šolstva, katerega nosilci so bili jezuiti in ki so zasnovali začetke višjega šol- stva tudi na slovenskih tleh.' Na slovenskem ozemlju so v srednjem ve- ku kljub nepismenosti ogromne večine pre- bivalstva obstajale šole (stolne — večinoma zunaj slovenskega etničnega ozemlja, — sa- mostanske, župnijske in mestne šole). Po nji- hovem značaju jih moremo po skopih frag- mentarnih virih in analogiji s položajem dru- god deliti v latinske in nemške šole; prve so posredovale predvsem branje in pisanje v la- tinščini in vsaj nekatere tudi nekoliko več znanja latinščine; druge — nemške šole —, ki so obstajale pri nas večinoma v mestih, pa so poučevale branje in pisanje v nemškem jeziku; skoraj neverjetno pa je, da učitelji in učenci ne bi uporabljali pri ustnem pouku tudi slovenščine. Vendar nas razlike med te- ma dvema tipoma šol ne smejo zavesti k mnenju, da so bile latinske šole tedaj in po- zneje nekake gimnazije, kar se je v naši znanstveni literaturi, ki obravnava ta vpra- šanja, že nekajkrat pojavLLo.^ Srednji vek izraza gimnazije (pri nas se pojavlja v virih šele v drugi polovici 16. stoletja, vendar vse- binsko ni jasen), kakor seveda šol tega tipa ne pozna. Univerz, ki poleg omenjenih ele- mentarnih šol edine eksistirajo v tej dobi, pa Slovenci nismo poznali. To pa seveda ne po- meni, da nismo imeli tedaj ljudi s poklici, za katere je bila potrebna univerzitetna izo- brazba (višja cerkvena hierarhija je verjetno študirala na tujih univerzah, medtem ko ve- čina duhovščine ni nikdar študirala na kaki filozofski ali teološki fakulteti; na prelomu 138 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 med 15. in 16. stoletjem so se v slovenskih poikrajinah ix>javili prvi juristi, v 16. stoletju pa tudi doktorji medicine).» Moremo trditi, čeprav je naše znanje o tem še fragmentarno, da smo bili Slovenci v življenju univerz v srednjem veku in v dobi humanizma ven- darle udeleženi (študentje in magistri iz na- ših dežel na italijanskih in nemških univer- zah v 15. in 16. stoletju, veliko število pro- fesorjev iz slovenskih poikrajin na dunajski univerzi v 15. stoletju).'* V dobi reformacije so za obravnavano te- mo osnovnega pomena protestantske stanov- ske šole, ki so obstajale v Ljubljani, Celovcu in v Gradcu.' Temeljni motiv za njihovo ustanovitev je bil spremenjen odnos plem- stva do šole. Na Slovenskem je bila v sred- njem veku veliika večina plemstva nepisme- na; v 16. stoletju pa je začelo plemstvo spo- znavati, da more šolanje omogočiti njihovim sinovom nove eksistenčne možnosti. Seveda je pri ustanavljanju teh šol igrala odločilno vlogo tudi želja luteranske cerkve, ki je ho- tela preko njih širiti svoj nauk in vzgajati svojo duhovščino. V Ljubljani je pričela de- lovati leta 1563, v Celovcu vsaj že leta 1553, v Gradcu pa nekaj desetletij prej. Za prvi dve ali tri desetletja obstoja teh šol moremo reči, da njihov nivo ni bil bistveno večji od nivoja že prej in tedaj obstoječih latinskih šol. Nazivi schola provincialis, schola pro- cerum, landschafteschule in adeliche schule pomenijo, da so te šole ustanovili in vzdrže- vali deželni stanovi, pa tudi to, da so se v njih v prvi vrsti šolali otroci plemiče v; med tem ko so se v drugih — tudi že protestant- skih — šolali otroci meščanov in pač tudi kmetov. Nato je prišlo do reform, ki so ra- ven teh šol močno dvignile (v Gradcu z uč- nim redom, ki ga je leta 1574 sestavil Chy- teus«, v Celovcu s šolskim redom leta 157S,' v Ljubljani pa s Frischilinovim učnim na- črtom leta 1584*). Po teh programih sta obe naši stanovsiki šoli (v Ljubljani in Celovcu) postali petrazredni in je le-ta približno ustre- zal programu protestantskih gimnazij v Nemčiji. Zato moremo trditi, da so te šole v poznejši fazi svojega razvoja dajale izo- brazbo, kakršna je bila pogoj za vpis na uni- verzo v času humanizma ter da je reforma- cija ustvarila prve gimnazije na slovenskih tleh, čeprav se v virih te šole nikdar ne ome- njajo kot gimnazije. V vsebinskem pogledu ustreza program teh šol v celoti temeljnemu načelu fevdalne di- daktike; namreč, da se naj na gimnazijah poučujejo jeziki, na univerzi pa stroke. Pre- vladoval je pouk jezikov — latinščine, v viš- jih razredih tudi grščine, v Ljubljani pa tudi nemščine, ker se je le-te morala večina di- jakov v nasprotju od krajev nemškega jezika šele naučiti; poseben predmet je bil verouk (katekizem), pa tudi glasba (zaradi cerkve- nega petja); od matematike so se poučevali le elementi — pač zaradi sinov trgovcev in obrtnikov. Slovenščina je na tej šoli, tj. na šoli, Iki je pripravljala svoje učence na aka- demski poklic, imela določeno vlogo, čeprav izredno omejeno. Toda z vidika takratnega jezikovnega stanja na Slovenskem je upra- vičena zaključna misel dr. Franceta Kidriča: »Glavno ni, ali se je upoštevala slovenščina v višjem protestanskem šolstvu med Slovenci v višji ali manjši meri, glavno je, da se je sploh začela v šoli upoštevati.Za pouk slovenskega jezika (branja), učenja katekiz- ma in poučevanja petja so uporabljali na ljubljanski gimnaziji dve začetnici (Kateki- zem Sebastijana Krelja in Elementale Laba- cense cum Nomenclatura trium linguarurn latinae, germanicae et sclavonicae), Brenzov katekizem v Trubarjevi nemško-slovenski prireditvi iz leta 1567 ter razücne pesmarice. To so torej prvi slovenski oziroma slovensko- nemški gimnazijski učni teksti. V zvezi s to vlogo slovenščine na prvih gimnazijah na slovenskih tleh je vredno omeniti, da slo- venski protestantje niso osporavali nemščini na Slovenskem položaja jezika višjih social- nih razredov in njihove kulture, kakor tudi v Nemčiji luteranstvo ob vsem poudarjanju prevoda biblije za nemški knjižni jezik ni prav nič osporavalo načela, da naj ostane la- tinščina jezik gimnazij in univerz. Nobena protestantska stanovska šola na slovenskem etničnem ozemlju pa ni prerasla gimnazijske stopnje, pač pa je imel četrti razred deželne šole v Gradcu po letu 1574 značaj visolkošolskega pouka.*" Ob koncu 16. stoletja sta z zmago protire- f ormaci j e (z zaprtjem protestantskih šol in izgonom njihovih učiteljev) propadli tudi prvi gimnaziji na slovenskih tleh. Izgubljeni vpliv katoliške cerkve na ljudi, ki sta ga ji bila krepko omajala humanizem in reformacije, si je le-ta poskušala na ideo- loškem področju povrniti po tridentinskem koncilu z jezuiti kot borbeno avantgardo ka- toUške protireformacije. Znano je, da so se jezuiti pri svojem šol- skem delu načelno omejevali na srednje in višje šolstvo (filozofsko in teološko fakulte- to), elementarno šolstvo so prepuščali dru- gim. Tudi v habsburških dednih deželah, ka- mor so prišli že leta 1551 (na Dunaj), so si pridobili skoraj monopolni položaj nad gim- nazijskimi in visokošolskimi študiji. Na naših tleh so začeli ustanavljati gimnazijske raz- 139! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 rede v Ljubljani leta 1597, v Celovcu leta 1604, v Gorici in Trstu leta 1620 in v Mari- robu leta 1758.Edina nejezuitska gimnazi- ja je bila frančiškanska v Novem mestu, ustanovljena leta 1746'^ in župnijska šola v Rušah pri Mariboru (1645—1758)'', ki je ime- la vsekakor značaj gimnazije, a je prenehala obstajati, ko je bila leta 1758" ustanovljena v Mariboru jezuitska gimnazija. Omeniti je treba še šolo v beneškem Kopru, ki je dobila leta 1699 značaj gimnazije in je bila od leta 1708 v rokah piaristov.'^ Poskusi za ustano- vitev jezuitske gimnazije v Celju leta 1726 in v Idriji 1716 niso uspeli. Popolna jezuitska gimnazija (studia inte- riora), urejena na osnovi njihove ratio stu- diorum iz leta 1599, ki je bila strogo obvezna za vse jezuitske šole, je obsegala pet stopenj pouka — tri gramatikalne in dve humanitet- ni; pri čemer so včasih prvo stopnjo delili na dva razreda, s tem so dobili šest razredov. Glavni cilj jezuitskih študij je bil pouk la- tinščine in deloma grščine; pri gramatilkal- nem pouku naj bi se dijaki naučili latinščine, pri humanistiki pa naj bi izoblikovali spo- sobnost aktivnega obvladanja latinskega je- zika v govoru in pisavi. Ves ta pouk je prevevala verska vzgoja, kar je seveda omo- gočilo, da verouk na jezuitskih gimnazijah ni bil potreben kot poseben predmet. Kon- centracija pouka na en sam predmet pa je dala možnost uvedbe sistema razrednih uči- teljev, ki vodijo ves pouk v svojem razredu. Vsi drugi predmeti kot npr. modemi jeziki vključno z nemščino, zgodovina, geografija, matematika in naravoslovje se niso pouče- vali ali so se iz njih omenjale le posamez- nosti. Učni jezik je bil latinščina; uporaba drugih jezikov, tudi nemščine, pa je bila pre-, povedana. Na začetku pouka so se jezuiti morali nekoliko posluževati živega jezika; pri nas So pri tem uporabljali nemščino, pač spričo dejstva, da jezuitske študije zahtevajo že določeno predizobrazbo. Slovenščina je imela za jezuite glede na pomen, ki so ji ga prisodili protestanti, prizvok krivoverstva; ni znano, da bi se je kdaj posluževali pri svo- jem pouku v šoli. V nasprotju z drugimi prejšnjimi in teda- njimi šolami, kjer se je plačevala šolnina, pa je bil na jezuitskih šolah pouk brezplačen. Jezuiti so si namreč znali pridobiti mate- rialna sredstva za organizacijo svojih študij, kakor tudi za vzdrževanje dijaških domov — seminarjev, ki obstoje pri vsakem jezuitskem kolegiju, iz drugih virov. Tako je število dijakov jezuitskih gimnazij vse do prvih de- setletij 18. stoletja stalno naraščalo (v Ljub- ljani je bilo dijakov preko 500, največ nad 900; v Celovcu okrog 500, največ nad 700). Po- datki o socialnem izvoru dijakov, ki jih je včasih moč najti v jezuitskih virih, kažejo, da je število plemiških sinov variiralo od ene petine do ene tretjine ali celo polovice; ostali so bili sinovi meščanov in kmetov.'* Glede odnosa jezuitov do visokega šol- stva je bilo že omenjeno, da je predmet njihovega zanimanja filozofska in teološka fakulteta; pravna in medicinska fakulteta ne spadata v program njihovega dela. V sestav filozofskega študija, ki je trajal tri leta, so spadali po študijskem redu sledeči predmeti ali kurzi: logika, fizika z matematiko in geo- grafijo ter metafizika in moralna filozofija (etika). Glavna vsebina pouka je bila shola- stična filozofija na podlagi Aristotela in To- Samostansko poslopje piarl- stov v Kopru, kjer je bila nastanjena gimnazija —^ 140 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 maža Akvinskega. Teološki študij, ki je trajal štiri leta, pa je obsegal sholastično teologijo po Tomažu Akvinskem, razlago biblije stare in nove zaveze, predavala pa se je še hebre- ščina, moralna teologija ali kazuistika in cer- kvena zgodovina.*^ V mestih, kjer so že pred prihodom jezui- tov obstajale univerze, sta bili jezuitom iz- ročeni teološka in filozofska fakulteta. Zunaj njihovega vpliva pa sta ostali pravna in me- dicinska fakulteta (združeni v eno univerzo) — npr. na Dunaju in v Pragi. V mestih pa kjer, prej ni bilo univerz in kjer so bili je- zuitski kolegiji pozneje s privilegiji vladar- jev in papežev povzdignjeni v univerzo (vlključno s pravico podeljevanja akademskih stopenj), so nastale čiste jezuitske univerze, ki obstoje večinoma v vsej jezuitski dobi sa- mo iz filozofske in teološke fakultete. Je- zuiti so se tu borili proti pridružitvi pravne in medicinske fakultete, ki bi bile zunaj nji- hovega vpliva — npr. v Olomoucu, v Gradcu ter v določeni meri tudi v Zagrebu. Tu je sicer jezuitski kolegij dobil privilegij vla- darja, s katerim mu je le-ta podelil pravice, ki jih imajo jezuitske univerze drugod po Evropi, vključno s pravico podeljevanja aka- demskih stopenj; toda zagrebškim jezuitom ni uspelo dobiti za ta, vsekakor najpomemb- nejši del njihovega privilegija, potrditev svo- jih predpostavljenih, prav tako pa tudi niso dosegli papeževe potrditve; taiko je ta del njihovega privilegija ostal le na papirju.*' Za razumevanje nastanka višjega šolstva na Slovenskem pa je izredno pomembna tret- je varianta odnosa jezuitov do višjih šol; pri tej so se filozofski in včasih tudi teološki kur- zi tesno naslonili na gimnazijo; tako so se tudi številni jezuitsiki kolegiji spremenili v polovične ali celo popolne univerze. Imena za take jezuitske šole niso ustaljena, v virih se govori o akademski gimnaziji, gymnasium ilustre, akademiji, v južni Nemčiji pa se je razširil izraz licej. To so torej nekatere visoke ali višje šole, ki pa niso nikdar dobile pri- vilegijev, s katerimi bi bile povzdignjene v univerze in na katerih se tudi niso nikdar podeljevale akademske stopnje.*' Ze v prvi polovici 17. stoletja so jezuiti na Slovenskem (v Celovcu, Gorici in Ljubljani) začeli predavati v svojih kolegijih kazuistiko (moralno teologijo) ter nekoliko kasneje tudi kanonsko pravo; trije letniki filozofskega štu- dija (logika, fizika, in metafizika z matema- tiko) pa so se ustanavljali v Celovcu in Go- rici postopoma od srede 17. stoletja dalje, v Ljubljani pa na isti način od začetka 18. sto- letja. Kakšen je formalno-pravni značaj jezuit- skih študij pri nas? Vsekakor so v tem času obstajale v Ljub- ljani, Celovcu in Gorici višje študije, ki so se po pojmovanju tedanje dobe razlikovale od gimnazijskih; torej ne gre za nikakršne višje gimnazije. Moremo trditi, da je vsebina filo- zofskih študij pri nas ustrezala vsebini tega študija na tedanjih filozofskih jezuitskih in protestantskih fakultetah. To pa ne velja za predavanja iz moralne teologije in kanonske- prava; čeprav oba ta dva kurza po pojmova- nju jezuitov samih spadata med višje štu- dije. Moralna teologija in kanonsko pravo sta prav tisto, kar so duhovniki v praksi naj- bolj potrebovali; osnovna predmeta na te- danjih teoloških fakultetah pa sta bila sho- lastična teologija in razlaga biblije s hebrej- ščino. Lahko torej imenujemo teološki študij pri nas za nekalk skrajšan kurz za potrebe prakse. V tem je bila razlika med Ljubljano in Gradcem (s popolno teološko fakulteto); razvoj v Zagrebu pa je bil do srede 18. stc^ letja (do nastanka novih teoloških stolic) po- doben slovenskemu. Kljub vsem prizadeva- njem ne razpolagamo z nobenimi dokazi, da bi se na Slovenskem v okviru jezuitskih štu- dij podeljevali akademski naslovi. Res, da obstoje teze, tudi tiskane, v Gorici, Celovcu, pa tudi v Ljubljani, toda le-tte in njih ob- rambo je treba razumeti kot sestavni del jezuitskega študijskega sistema, ki je ljubil deklamacije ter vzgajal smisel za javno na- stopanje, ne pa v zvezi s pridobivanjem aka- demskih stopenj. Jezuiti so torej ustvarili pri nas višje štu- dije, na katerih se pa niso podeljevali aka- demski naslovi, ker je bil za to potreben po- seben privilegij, ki ga pa jezuiti nikjer pri nas niso prejeli in ki je po mnenju Fr. Paul- sena, znanega zgodovinarja (filozofa) nemške- ga visokega šolstva, predstavljal edino ostro mejo med študiji in pravimi univerzami.^" Za bodoče juriste in zdravnike, pripadnike poklicev, ki so se tudi pri nas vse bolj po- javljali, je bila s tem določena pot preko je- zuitske gimnazije, filozofskega študija, nato pa je sledil študij na tujih univerzah. Tudi nivo izobrazbe duhovnikov pri nas je v protireformacijski dobi precej narasel v primerjavi s srednjim vekom. Tridentinski koncil je sicer sklenil, da mwajo škofje v vseh škofijah ustanoviti seminarje, in sicer kot šole in kot konvikte za pouk in vzgojo dečkov, ki vzbujajo nado, da bodo postali du- hovniki. Vendar pri nas v glavnem vso je- zuitsko dobo ti škofijski seminarji kot šole ne obstoje; vse to je stvar jezuitov. Tako so bodoči duhovniki morali sedaj študirati na 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Lističi iz J. G. Dolničarja (1655—1719), člana Akademije operozov, ki vsebuje koncept prave univerze jezuitske- ga tipa (okrog leta 1704) jezuitski gimnaziji ter poslušati kazuistiko in kanonsko pravo; na slovenskem Štajerskem se v tem času že pojavijo župniki doktorji teologije, kar je razlagati s tem, da je bil do ustanovitve jezuitske gimnazije v Mariboru ta del slovenskega ozemlja po gimnaziji na- vezan nai Gradec, tu pa je obstajala tudi je- zuitska univerza. Poleg jezuitskih šol so ob- stajale še šole drugih redov (benediktincev, avguštincev in zlasti frančiškanov), ki pa so bile le interne šole za vzgojo njihovega last- nega naraščaja; monopol javnih šol so imeli izključno jezuiti.-' V 18. stoletju pa je jezuitsko šolstvo, ki se vse do 16. sitoletja skoraj ni spremenilo, po- stalo močno okorelo; njihov vzgojni in učni ustroj je vse bolj zaostajal za potrebami svo- jega časa (zanemarjanje naravoslovnih ved, tehnike ter živih jezikov). Ker od samega jezuitskega reda ni bilo pričakovati sprememb, je avstrijska državna oblast, ki se preje več kot eno stoletje ni vmešavala v jezuitski šolski sistem, posegla sredi 18. stoletja tudi v to šolstvo (ustanovi- tev dvome študijske komisije leta 1760, ki so ji bile podrejene tudi jezuitske šole). Na gimnazijah se je začela sedaj poleg latinščine vse bolj upoštevati tudi materinščina (pri nas seveda nemščina) ter grščina, uvaja pa se tudi nekaj zgodovine, geografije, aritmetike in fizike, kjer se odklanja Aristotel in po- udarja eksperiment. Tudi reforma filozofskega študija je po- menila zgolj modifikacijo starega reda v smi- slu novih zahtev; tako v Ljubljani kot v Ce- lovcu in Gorici obstoje tri stolice — za splošno in specialno (eksperimentalno) fiziko, matematiko in za filozofijo (logiko in meta- fiziko); ponekod se je verjetno predavala še zgodovina, naravoslovje pa se ne omenja. Na teoloških študijah (s kanonskim pravom in kazuistiko) se pa vse do ukinitve jezuit- skega reda ni zgodilo nič bistvenega. Seveda so bile vse te reforme, ki so bile izvedene pod pritislkom države, vse prej kot demokratične; število dijakov srednjih in vi- sokih šol sedaj zaradi zahtev državnih ob- lasti po omejitvi števila revnih dijakov, ki so jim doslej jezuiti kljub vsemu vendarle omogočili študij, sedaj rapidno pada. Študij srednjih in višjih šolah je postal izrazit socialni privilegij, beraški študentje so začeli izginjati. Stari sistem z latinščino kot učnim jezikom (ob zanemarjanju živih jezikov) pa je bil vendarle bolj nevtralen kakor novi, ki je uvajal na Slovenskem živi nemški jezik kot učni jezik in ki je za nastajajočo nacio- nalno skupnost Slovencev prinašal nove ne- varnosti.^- 142 j KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Ukinitev jezuitskega reda leta 1773, čeprav ni bila nepričakovana, je povzročua avstrij- državi precejšnje težave, pač spričo doteda- njega monopolnega položaja tega reda nad gimnazijskimi in visokošolskimi študiji. Os- novne značilnost nove ureditve, ki je bila sedaj uvedena, so ostale v veljavi do marčne revolucije leta 1848, seveda z izjemo raz- dobja Napoleonovih Ilirskih provinc (1809— 1813). Monopol jezuitskega reda je sedaj nado- mestil monopol države, ki je prevzela vse važnejše šole v svojo upravo. Za nekdanje jezuitske nižje študije se je sedaj uveljavil kot edini izraz gimnazija, za njihove višje študije pa licej. Reforma vsebine gimnazij- skega pouka se nadaljuje v smeri, ki so jo za- čeli pod pritiskom države po letu 1764 že jezuiti; kot poseben predmet se je uvedlo se- daj le naravoslovje, toda latinščina je ostala primarni predmet. Moremo trditi, da v vse- binskem pogledu gimnazije vse do leta 1848 omahujejo med konceptom latinske šole, to- rej šole, ki naj uči predvsem latinščino, in konceptom šole, 'ki naj daje splošno izobraz- bo na osnovi pouka vrste različnih predme- tov (med njimi tudi latinščine). Nemščina se je v tem času poleg latinščine začela vse bolj uveljavljalti kot učni jezik; slovenščina se je ob koncu 18. stoletja in v začetku 19. stoletja pojavila le kot neobvezen predmet na mari- borski gimnaziji. Mariborskemu mestnemu župniku in gimnazijskemu direktorju dr. A. Kavčiču je uspelo pridobiti avstrijsko vlado za svojo genialno zamisel državnih sloven- skih štipendij iz verskega fonda za maribor- ske gimnazijce; kot pogoj za podelitev teh štipendij pa je postavil uspešno opravljeni izpit iz slovenskega jezika. Izpiti so se oprav- ljali dvakrat v obdobju od leta 1794 do 1802, slovenske štipendije so se podeljevale enajst let. Ta vloga slovenščine na mariborski gim- naziji predstavlja seveda v zgodovini naših gimnazij v tem času izjemen pojav in je za- radi tega njen pomen še toliko večji (budi- tev narodne zavesti med slovenskimi dijaki v Mariboru).-' Tudi najpomembnejši gimnaziji pri nas (v Ljubljani in Celovcu) je po razpustitvi je- zuitskega reda takoj prevzela država; novo- meška gimnazija je ostala v rokah franči- škanov, leta 1792 pa je prišla v njihove roke tudi tržaška; gimnazijo v Kopru so še nadalje upravljali piaristi, ki so leta 1780 prevzeli za naslednjih trideset let (1780—1810) tudi gimnazijo v Gorici. Gimnazijat v Mariboru je bila leta 1773 razpuščena, toda že čez dve leti obnovljena v rokah piaristov. Sicer pa so na vseh naših gimnazijah še nadalje pouče- väii exjezuiti in drugi redovniki pa tudi po- svetni duhovniki, prvi profesorji laiki so se pojavili šele okrog leta 1790. Filozofski študij (v Ljubljani in Celovcu, v Gorici pa so bili v začetku osemdesetih let višji študiji ukinjeni) je prevzela država; štu- dij je trajal dve leti in obstajal še nadalje iz že omenjenih treh stolic (filozofije, mate- matike in fizike), leta 1805 pa so se tem pri- družile še tri nove stolice — za grško filo- logijo, za svetovno zgodovino in versko zna- nost. V organizacijskem pogledu je bil študij formiran kot posebna enota v okviru licej a. Absolventi naših filozofskih študij so mogli nadaljevati z drugim študijem le na liceju, torej samo s teološkim; kdor pa je hotel štu- dirati pravo, medicino ali teologijo na uni- verzi, je moral prej dokončati še tretje leto filozofije, ki je obstajalo praviloma le na uni- verzah. Tudi teološki študij v Ljubljani in Celov- cu je bil formiran kot posebna enota V okvi- ru licej a. Hkrati pa se je pri nas začela po letu 1774 izvajati Rautenstrauchova reforma teološkega šudija v Avstriji, ki je v glavnih obrisih ostala v veljavi vse do konca habs- burške monarhije. Teološki študij je obsegal pri nas sedaj štiri stolice — poleg moralne teologije, ki se je razširila še s patristiko (cerkveni očetje prvih stoletij), pastoralko (praktično delo duhovnikov) in zgodovino cerkvene literature ter cerkvenega prava s cerkveno zgodovino sta se mu pridružili Se dve novi stolici, tj. za dogmatiko in herme- nevtiko (razlaga biblije) z orientalskimi je- ziki (predvsem hebrejščino). Za vpis na te- ologijo) pa se je odslej zahtevala tudi pri nas . ddkončana filozofija. Po ukinitvi generalnih seminarjev Jožefa II. leta 1970, ki so bili kot čiste državne ustanove namenjeni za vzgojo in izobrazbo duhovščine (za slovenske dežele v Gradcu), so bili v Ljubljani in Celovcu, leta 1818 pa tudi v Gorici obnovljeni teološki študiji kot sestavni deli licej a. Pomemben, a kratkotrajen prelom v opi- sanem stanju gimnazijskega in višjega šol- stva pomeni obdobje Napoleonovih Ilirskih provinc (1809—1813). Ilirske province so bi- le ustanovljene z Napoleonovim dekretom in ne s sklepom senata, kar je dajalo njihove- mu odnosu do Francije poseben položaj. Tu niso veljali vsi francoski zakoni pa tudi nji- hovo šolstvO' ni bilo sestavni del Napoleono- ve »univerze«.^' V šolskem letu 1809/10 je ostal v veljavi še stari avstrijski šolski sistem. Šele Mar- montova odredba (arréte) 4. julija 1810 je določila mrežo šol v Ilirskih provincah. Za KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 143^ slovensko ozemlje je ta ukaz določal osem gimnazij (v Ljubljani, Kranju, Novem me- stu, Postojni, Idriji, Trstu, Gorici in v Kop- ru), Iki so kljub drugačnemu imenu ustre- zale francoskim sekundarnim šolam ter ko- legijem in nekako nižjim razredom avstrij- skih gimnazij ter pet licejev (v Ljubljani, Trstu, Beljaku, Gorici in v Kopru); le-ti so bili po svojem programu nekaka kombinacija višjih razredov prejšnjih gimnazij in prejš- njih filozofskih in teoloških študij. Ljubljan- ski licej pa naj bi se organiziral kot central- na šola. Teorija francoske jezikovne šolsike politi- ke je pomenila prelom s preteklostjo. Po tej odredbi naj bi se namreč na osnovnih šolali in gimnazijah poučevalo v deželnem jeziku (la langue du pays); na licejih in centralnih šolah pa v francoščini ali italijanščini, lahko pa tudi v latinščini. Jezikovna praksa je v glavnem tem določilom tudi ustrezala. Res je, da je slovenizacijo gimnazije oviralo po- manjkanje profesorjev, ki bi bili sposobni poučevati slovensko, kolebanje francosikih oblasti, naj kot deželni jezik pri nas uvedejo slovenščino in ilirščino, in končno seveda pomanjkanje slovenskih učbenikov, kljub pri- zadevanjem V. Vodnika, da tako rekoč čez noč sestavi vsaj najnujnejše. Toda z novo ureditvijo (z ukazom o šol- stvu dne 12. novembra 1811), ki naj bi šol- stvo čim bolj približala francoskemu in ga predvsem pocenila, sta bili gimnaziji v Kra- nju in Idriji ukinjeni; v Postojni, Gorici, Trstu, Kopru in Novem mestu pa so jih za- menjali kolegiji, tj. nižje gimnazije. Licej v Ljubljani, ki je bil v šolskem letu 1810/11 kot že rečeno organiziran kot centralna šola, a kot licej v pravem smislu v tem šolskem letu ni obstajal in je morala te funkcije opravljati zelo razširjena gimnazija, se je se- daj organiziral kot pravi licej (višja gimna- zija) s petimi razredi; drugi liceji v Trstu, Gorici in Kopru pa so bili ukinjeni. V notranjo organizacijo in vsebino sred- nješolskega pouka Francozi niso vnesli bist- venih sprememb razen uvedbe živega jezika (francoščine) kot obveznega predmeta. Pri starem so vztrajali tudi z načinom pouka. O kakem didaktičnem preusmerjanju profe- sorjev ni sledu; za njihovo izobrazbo Fran- cozi niso prav nič ökrbeli. Nimamo nikakršnih dokazov, da bi hoteli Francozi pri nas iz politične preračunljivo- sti kakorkoli zoževati socialno strukturo di- jakov in študentov. Res je sicer, da so vsa tri šolska leta pobirali šolnino na vseh šolah, pač spričo finančnih težav, s katerimi se je ves čas obstoja Ilirskih provinc otepalo pri nas francosko šolstvo. Vendar je bila naloga teh šolnin povsem drugačna kot v Avstriji; služila je kot ekonomski ukrep, ki naj po- maga vzdrževati gimnazije in gimnazijske profesorje in ne kot na avstrijskih gimnazi- jah in licejih, kjer so predstavljale sredstvo politike, ki je hotela »politično nesposob- nim«, tj. revnim dijalkom preprečiti uspo- sabljanje za akademske poklice. Francozi so pri nas pripravili tudi širokopotezen načrt za večjo ekonomsko dostopnost študij, kakr- šnega v Avstriji ni bilo nikoli. Mesta oziro- ma občine naj bi iz svojih sredstev določila cele ali polovične vzdrževalnine za svoje go- jence v konviktih pri učnih zavodih, kjer bi. Poslopje jezuitske gimnazije v Mariboru iz leta 1758 144 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 dijaki dobivali stanovanje in popolno oskr- bo. Priprave za zgraditev takšnih konviktov so bile v polnem teku, npr. v Ljubljani pre- zidava drugega nadstropja v starem licej- skem poslopju. Najvažnejša pridobitev francoske šolske reforme pa je bila ustanovitev centralne šo- le (écoles centrales) v Ljubljani — tj. prave univerze. Glavni nagib za ta ukrep je bil preprečiti, da bi naraščaj za akademske po- klice ne odhajal študirat v Avstrijo. Statut francoske univerze v Ljubljani, pravilnik o organizaciji in disciplini centralnih šol iz 1. avgusta 1810, je razlikoval filozofsko, teo- loško, medicinsko, pravno in tehnično fakul- teto. Primerjava s stanjem v prejšnji dobi nam pokaže, da je bil filozofski študij neko- liko skrajšan in razbit, teološki pa skrajšan S štirih na tri leta; zato pa so bile na novo uvedene medicinske, farmacevtske, pravne in celo tehnične študije. Centralna šola je s tem imenom obstajala samo eno leto; no- vembra 1811 je bila preimenovana v akade- mijo, ki ji je stal na čelu upravnik in ne več rektor. Seveda je bila ta akademija zgolj vi- soka šola in je ne smemo enačiti z akade- mijo v tedanji Franciji, ki predstavlja celot- no šolstva na določenem ozemlju. Učni jezik je bila na tej šoli, podobno kot na višjih sred- njih šolah, seveda francoščina oziroma ita- lijanščina in le pod pritiskom razmer latin- ščina. Proti koncu dobiva vse večji pomen tudi nemščina. Niti ilirščina, še manj sloven- ščina nista mogli služiti že v tem času kot jezik, ki bi odpiral pot do znanosti in umet- nosti. Sele položaj, iki ga je dobila slovenšči- na v osnovni in nižji srednji šoli bi utegnil v doglednem času, seveda, če začeti razvoj ne bi bil prekinjen, ustvariti pogoje ter upravičiti zahtevo po uvedbi tega jezika tu- di v višje srednje in visoke šole. Francoska univerza v Ljubljani zaradi svojega kratkega obstoja ni mogla podelje- vati svojim študentom diplom, z izjemo teo- logije; kljub temu pa je zapustila pomemb- ne klice za bodočnost.^' Kot protiutež pravicam slovenskega jezika pod Francozi, so avstrijske oblasti dovolile ustanovitev stolice slovenskega jezika na fi- lozofskem študiju graškega liceja. Predlog za ustanovitev te stolice je dal J. Primic — njen prvi učitelj. Ustanovitev te stolice pa so podprli tudi nekateri znani Gradčani. Le- ti so svojo podporo utemeljevali z argumenti kot npr. da je dvema petinama štajerskih prebivalcev materinščina slovenščina; da du- hovnik in uradnik, ki služi med Slovenci, mora znati njihov jezik, češ da bi na ta na- čin nehal tudi pritok duhovnikov in uradni- kov s Kranjskega; slovenščina je zanemarjen jezik in zaradi tega so tudi štajerski Sloven- ci v razvoju zaostali; pa tudi s trditvijo, da bi prav slovenska stolica bila sredstvo za širjenje nemščine, češ, kdor hoče Slovence učiti nemščine, mora znati slovensko.^* Akcija za ustanovitev filozofskega študija v Mariboru leta 1811 pa ni uspela. Ze leta 1808 je bila ustanovljena gimnazija v Celju. Za njeno ustanovitev se je potegovala lavan- tinska duhovščina. Kleru je bilo mnogo do tega, da z gimnazijo dobi ustanovo, ki bo dajala slovenski duhovniški naraščaj, kajti na vsem področju lavantinske škofije ni bilo nobene srednje šole. Bila pa je tudi želja sa- mih Celjanov kakor tudi širokega celjskega zaledja, da mesto dobi gimnazijo.^" Spričevalo gimnazije v Go- rici iz leta 1796 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 145 Po avstrijski reokupaciji je bil zopet uve- den stari avstrijski sistem tako glede uredit- ve šol kakor tudi glede predmetov in učnega jezika. Gimnazijska reforma iz let 1818 do 1819 pomeni v zgodovini naših gimnazij od- ločno nazadovanje. Popolne gimnazije so si- cer postale vse šestrazredne; odpravi pa se pouk naravoslovja in omeji pouk matemati- ke ter razširi pouk latinščine in grščine. Slo- venščina ne igra nobene vloge.'" V Ljubljani je bil po odhodu Francozov takoj obnovljen filozofski, teološki in medi- kokirurški študij v okviru liceja v starem obsegu. Predlogi, da bi se ljubljanski licej razširil s tretjim letnikom filozofije in s štu- dijem prava — s tem bi dobili absolventi filozofije možnost, da se neposredno vpišejo na druge fakultete univerz, ljubljanski licej pa bi se po vsebini pouka izenačil z Grad- cem, kjer je bil tedaj tudi samo licej; uni- verza obstoji šele od leta 1827 in jo sestav- ljajo filozofska, pravna in teološka fakulteta — so bili odklonjeni; pač pa deluje tu od leta 1817 stolica za slovenski jezik.'' V Go- rici obstoji od leta 1818 dveletni filozofski študij za Primorsko pa tudi teološki študij in semenišče za vse primorske škofije. V Trstu od leta 1817 deluje trgcvsko-navtična akademija. V Celovcu pa vso predmarčno dobo obstaja licej iz dvoletnega filozofskega študija in štiriletnega teološkega študija, s katerim je bilo povezano semenišče za krško in lavantinsko škofijo; medikokirurški študij je bil tu leta 1829 ukinjen. V Celovcu in Go- rici stolic za slovenski jezik ni bilo, v celov- škem semenišču je imel le Slomšek tečaje slovenskega jezika.'"^ Kct že rečeno, so imele te stolice za režim povsem praktične nalogo: koristijo naj bodočim uradnikom in duhov- nikom, ki bodo prišli v stik s slovenskim ljudstvom. Z reformo filozofskega študija leta 1824 je postal ta študij tako na licejih kot na fakul- tetah dveleten. S tem se filozofski študij pri nas vsaj legalno ni več razlikoval od tega študija na katerikoli avstrijski univerzi. Če- prav je bila vsebina tega študija tudi pri nas na izredno nizki ravni, je vendarle cmc- gočal absolventem naših filozofij direkten prehod na druge fakultete univerz. Revolucija leta 1848 je postavila na dnev- ni red tudi veliko zaostalost obstoječega avstrijskega srednjega in visokega šolstva v predmarčni dobi. Osnutelk temeljnih načel javnega pouka v Avstriji (Exner, Benitz, Thun) je ukinil dvoletne filozofske študije, oziroma jih je prenesel z licejev na gimna- zijo, ki je tako postala osemrazredna sploš- no-izobraževalna šola, ki daje predizobrazbo za študij na kaiterikoli visoki šoli. Na uni- verzah pa so bile organizirane drugim fakul- tetam enakopravne filozofske fakultete (ob- segajo tudi matematično-prirodoslovne pred- mete). Z ukinitvijo licejev se je seveda drastično povečala razlika med univerzitetnimi sredi- šči, katerih število je bilo močno omejeno (npr. težave pri organizaciji dunajske filo- zofske fakultete), in gimnazijskimi središči. Vprašanje, kje naj bo gimnazija in kje uni- verza, je postalo posebno pri Slovencih emi- nentno nacionalno vprašanje. V mnogonacic- nalni avstrijski državi pomeni leto 1848 namreč začetek odprte politične krize drža- ve zaradi nacionalnih vprašanj. Vprašanja srednjega in visokega šolstva — predvsem vprašanje učnega jezika teh šel — so posta- la sestavni del nacionalnih problemov; po- vezanost slovenskega nacionalnega vpraša- nja z vprašanjem srednjih in višjih šol pri nas je po- letu 1848 postala povsem jasna." Vse gimnazije na Slovenskem, z izjemo gimnazije v Št. Pavlu na Koroškem, so v na- slednjih lelih postale csemrazredne (v Ma- riboru, Celju, Kopru, Trstu, Ljubljani, Ce- lovcu in v Gorici). Hkrati se je na njih uva- jal tudi nov predmetnik. Primerjava med tem predmetnikom in predmetnikom iz predmarčne dobe nam pokaže temeljitost te gimnazijske reforme. Število tedenskih ur se je v primeru s prejšnjo gimnazijo (šestraz- redne) skoraj podvojilo; delež latinščine pa je temeljito nazadoval. Predmetnik vsebuje tri nove učne predmete: materinščino, pri- rodcpis s fiziko in filozofsko prcpedevtiko. Na porazdelitev in, način pouka prirodopisne in fizikalne snovi je močno vplivala dvojna naloga nižje gimnazije, ki naj bi pripravlja- la dijake za višjo gimnazijo in višjo realko; dajala pa naj bi jim tudi splošno izobrazbo za uspešnejše delovanje v poklicnem in jav- nem življenju. Način pouka je bil v nižji gimnaziji bolj praktičen in nazoren, v višjih gimnazijskih razredih pa naj bi že s pomoč- jo matematike utemeljeval naravoslovne za- konitosti. Znameniti 17. člen gimnazijskega osnutka je določal, da je vsak deželni jezik lahko uč- ni jezik na gimnazijah. Pri izbiri učnega je- zika pa naj bi se predvsem upoštevale po- trebe prebivalstva, ki je pri učnem zavodu udeleŽEno. Toda možnosti, ki jih je dopuščal gimnazijsk osnuteik, so se zdele njegovim so- dobnikom na Slovenskem tako nedosegljive, o a ni bilo nikogar, ki bi se boril za njihovo dosledno uresničitev. Tega ni zakrivila samo njihova še ne dovolj razvita nacionalna za- vest, temveč predvsem staro naziranje, da je 146 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Spričevalo Matije Copa iz obče pedagogilte glavni cilj gimnazijskega pouka usposablja- nje latinskih govornikov, ki pa ga ne bi bilo mogoče doseči, če bi bil jezik preprostega ljudstva na tej šoli učni jezik. Toda tega tudi vladajoči nemški krogi (vključno s prosvetnim ministrom Thunom) nikdar niso nameravali. Slovenščina ni bila priznana kot mcuterinščina slovenskih dija- kov, ampak le kot drugi deželni jezik. Tako je z nazadovanjem latinščine pridobila na pomenu v gimnazijah na Slovenskem nem- ščina, ne pa slovenščina. Le-ta je postala le fakultativni učni predmet za Slovence na vseh gimnazijah pri nas, z izjemo koprske; učni jezik je postala na vseh naših gimna- zijah nemščina (italijanščina). To stanje se v sledečih petdesetih letih v glavnem ni spremenilo. Priznati pa moramo, da v letu 1848 in še nekaj časa pozneje objektivni po- goji za uvedbo slovenskih gimnazij (gimna- zij s slovenskim učnim jezikom) še niso bili ali niso bih v celoti ustvarjeni in sicer tako glede učnega osebja kakor tudi glede učnih knjig in stopnje razvitosti slovenščine kot znanstvenega jezika.^^ Leto 1848 pa je razvnelo med Slovenci tu- di živo željo in zahtevo po lastni imiverzi v Ljubljani. Ideja je izšla iz vrst študentov in profesorjev ljubljanskega liceja. Ustanovlje- ni naj bi bili dve novi stolici, tj. preobliko- vanje medilkokirurškega študija v medicin- sko fakulteto' in ustanovitev nove pravne stolice. Toda že avgusta 1848 je bil ukinjen filozofski študij, kmalu nato pa tudi medi- kokirurški; naslednje leto je bil licej v Ljub- ljani odpravljen. Akcija za ustanovitev me- dicinske in pravne fakultete pa se je kljub temu nadaljevala. Oktobra 1848 je vlada v spremenjenem političnem položaju dovolila ustanovitev stolic v slovensikem jeziku za ci- vilno in kazensko pravo — torej za stroki, ki sta bili za praktičnega jurista in za pre- vajanje zakonov najbolj potrebni. A po zma- gi reakcije so bila slovenska juridična pre- davanja prenesena iz Ljubljane na graško univerzo; leta 1854 pa jih je vlada ukinila. Tako smo Slovenci izgubili višje šolstvo (ukinjena sta bila tudi liceja v Celovcu in Gorici). Odtlej je bilo mogoče na domačih tleh študirati le bogoslovje. Z ukinitvijo li- cej ev so se namreč teološki študiji osamo- svojili in skupaj s škofijskimi seminarji pri- šli pod vodstvo škofov (v Ljubljani, Celovcu in v Gorici; nekoliko pozneje pa so bili usta- novljeni v Mariboru in Trstu). Ker so pri- pravljali slušatelje za delo med ljudstvom, niso mogli pri pouku pogrešati slovenščine, zlasti ne pri pouku o dušnem pastirstvu, ki je neposredno usposabljal za prakso.^' Na gimnazijah torej do leta 1848 sloven- ščina sploh ni obstajala, zato je upravičena trditev, da je bil že velik napredek, da je sedaj postala vsaj učni predmet. A z njenim največjim dotedanjim napredkom se je bra- ti pričela njena podrejena vloga na tej šoli, ki jo je premagovala vse do leta 1918. Po zmagi reakcije in z začetkom uvajanja urad- ne politike germanizacije, politike, katere cilj je bil v bistvu isti kot v času Jožefa II.: nemški jezik naj služi za vez med raz- ličnimi deh monarhije, je režim 9. decembra 1854 izdal odlok, s katerim je izničil dolo- čila gimnazijskega osnutka o materinščini dijakov kot učnem jeziku in vsiljeval nem- ščino kot učni jezik na gimnazijah v nenem- ških pokrajinah. Bonitz je utemeljeval ta odlok na ta način, da je treba pri izbiri učnega jezika na gimnazijah upoštevati po- leg nacionalnega vidika (jezik prevladujo- čega števila dijakov) tudi didaktično znanst- veni vidika Po prvem vidiku naj bi imeli vsi deželni jeziki v Avstriji pravico, da posta- nejo gimnazijski učni jezik, drugemu vidiku pa večina ne ustreza, ker še niso toiliko raz- viti, da bi mogli postati »organ gimnazij- skega pouka«. Temu pogoju pa naj bi ustre- zala v Avstriji samo nemški in italijanski jezilk. Tako bi gimnazija, v kateri bi bila nemščina samo učni predmet, ne usposab- ljala dovolj za univerzitetni študij .^^ To sta- lišče je v praksi obveljalo in nasprotniki slovenskega učnega jezika na gimnazijah pa tudi realkah so ga ponavljali do zloma hab- sburške monarhije. Zahteve po slovenizaciji srednjiih šol pa (SO Ise nadaljevale. Da bi Slovenci izpodbüi ugovor, da slovenski učni jezik na srednjih šolah ni mogoč zaradi po- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 147 j manjkanja primernih učnih knjig, argu- ment, ki je bil vsaj do konca sedemdesetih let preteklega stoletja vsaj do neke mere upravičen, se je začela akcija za izdelavo ustreznih učbenikov; do leta 1861 so izšla štiri berila (čitanke) za srednješolski pouk slovenščine. Slovensko berilo za prvi gim- nazijski razred in deloma tudi za drugi je pripravil gimnazijski ravnatelj v Ljubljani in kasnejši sekcijski načelnik v prosvetnem ministrstvu Kleeman; na njegovo pobudo se je lotu tega dela urednik Novic J. Bleiweis, ki je pripravU berila za tretji in četrti gim- nazijski razred. Izmed slovenskih profesor- jev pa sta se v tem prvem obdobju nasta- janja slovenskih učbenikov zavzemala za pripravo gimnazijskih beril le Fr. Miklošič in Iv. Macun. Nato pa so začeli izhajati uč- beniki za verouk, prirodopis, zgodovino, la- tinščino, fiziko in matematiko. Večino teh je izdala Slovenska matica; aprila 1850 je bil namreč ukinjen monopol za tiskanje in izdajanje gimnazijskih učbenikov, ki ga je imela do takrat c.kr. šolska založba na Du- naju, s čimer so tudi učbeniki za gimnazije postali predmet knjigotrštva; zasebni knji- garnarji pa se niso zanimali za tisk in izdajo slovenskih učbenikov, dokler niso bile do- voljene slovenske vzporednice na posamez- nih nižjih gimnazijah. Slovenska matica si je s tem nedvomno pridobila izjemne zaslu- ge v boju za uveljavitev slovenščine kot učnega jezika.'^ Po zrušitvi Bachovega absolutizma kot posledice avstrijsikega poraza v Italiji je Franc Jožef »svojim narodom« obljubil »ča- su primerne zboljšave v upravi in zakono- daji«; avstrijski dvor se je skušal s pomočjo jezikovnih in upravnih reform izogniti po- litičnim, zahteve po njih pa so postajale vse glasnejše. Znameniti cesarjev ukaz o učnem jeziku na gimnazijah z 8. avgusta 1859 je dopuščal, da tisti, ki skrbijo za do- ločeno gimnazijo ali za nameščanje učitelj- skega osebja, sami odločajo, s kakšnimi di- daktičnimi sredstvi naj pripeljejo dijake do obvladanja neimščine. Gimnazije so sedaj lahko dosegle svojo nemško jezikovno na- logo tudi kako drugače, brez nemščine kot učnega jezika. Cilj je torej ostal isti, sred- stva pa bi se lahko spremenila. Slovenci so ta cesarjev ukaz sprejeli z neverjetno ra- dostjo in navdušenjem. A veselje je bilo preranol Režim je bil spričo izgubljene voj- ne pripravljen popuščati in tudi je popu- ščal jezikovnim zahtevam močnih historič- nih narodov monarhije (odstopanje od dote- danjih prednostnih pravic nemščine v gim- naziji), nikakor pa ne malemu, z nemštvom prepojenemu slovenskemu narodu; tako gimnazije pri nas o tem odloku uradno sploh niso bile obveščene. Pri tem je ostalo kljub 19. členu decembrske ustave iz leta 1867, ki je ostala v glavnih okvirih v ve- ljavi do razsula monarhije in ki je zago- tavljala enakopravnost deželnih jezikov v šoli ter prepovedovala, da bi bil kdorkoli prisiljen učiti se drugega deželnega jezika. Sicer pa so bile na Slovenskem v šestde- setih letih preteklega stoletja ustanovljene tri nove gimnazije (v Beljaku, Kranju in Ptuju); slovenščina pa je napredovala samo kot učni predmet. Oblasti niso več vztra- jale na nesmiselni zahtevi, da se slovenščina za slovenske dijake poučuje le v nemščini, kakor se je slovenščina na skoraj vseh na- ših gimnazijah poučevala do leta 1859. To- rej nam je to prelomno razdobje prineslo pouk slovenščine v slovenskem jeziku (na gimnazijah) ter slovenščino kot obligatni predmet za slovenske dijake (ocena iz tega predmeta je veljala odslej kakor iz vsake- ga drugega ter je vplivala na možnost pre- hajanja v višji razred). Prva gimnazija s slovenskim učnim jezi- kom je postala s cesarjevim ukazom 20. sep- tembra 1870 nižja realna gimnazija v Kra- nju; nemščina je bila učni predmet, dijaki so morali poznati strokovne izraze tudi vseh drugih predmetov v nemščini. Vlada jo je že leta 1878 ukinila. Ko pa je bila sredi devetdesetih let dokončno obnovljena, je bi- la organizirana seveda po utrakvističnem principu. V času Taaffeja (1879—1893), ko smo Slo- venci v Avstriji vsekakor največ dosegli, so gimnazije na Kranjskem postale utrakvi- stične (nekateri predmeti so se poučevali v slovenskem, drugi v nemškem jeziku) z iz- jemo gimnazije z nemškim učnim jezikom v Kočevju, ki je bila ustanovljena leta 1871. Na Spodnjem Štajerskem sta gimnaziji v Mariboru in nekoliko kasneje v Celju dobili slovenske paralelke k nižjim razredom, tu so se predmeti kot verouk, slovenščina, la- tinščina, matematika, geografija in naravo- slovje poučevali v slovenščini, ostali pred- meti pa v nemškem jeziku; na gimnaziji v Ptuju in na I. državni v Gradcu je ostala slovenščina ves čas le obvezni učni predmet za slovenske dijake. Na goriški in državni, tržaški gimnaziji je ostala slovenščina le obvezni učni predmet za slovenske dijake v vseh razredih. Prizadevanja za ustanovi- tev slovenskih in italijanskih paralelk na nižjih razredih gimnazije v Gorici v tem času še niso uspela.^® Tudi na koroških gim- nazijah (v Celovcu, Beljaku in v Št. Pavlu) 148 ; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 se položaj slovenščine v primeri s prejšnjo dobo ni spremenil; bila je le obvezni učni predmet za slovenske dijake, a poučevala se je v treh ali štirih kurzih (ne kot raz- redni predmet), ki so se jih, seveda neob- vezno, udeleževali tudi nemški dijaki. Kot realno pridobitev v tem času moremo sma- trati tudi nameščanje slovenskih okrajnih šolskih nadzcrnikov, slovenskih gimnazij- skih direktorjev ter vračanje srednješolskih profesorjev, ki so doslej poučevali v vseh delih monarhije, samo doma ne. Seveda so bile vse te pridobitve v času Taaffejevega režima rezultat bojev, zahtev, vrste inter- pelacij in intervencij (predvsem slovenskih državno- in deželno-zborskih poslancev), pa tudi materialnih žrtev slovenskih občin. Ka- ko silovit je bil odpor proti slovenizaciji gimnazij na Slovensikem, nam lepo kaže dejstvo, da je ob vprašanju slovenskih pa- ralelk na gimnaziji v Celju leta 1895 padla Windischgrätzova vlada.^' Opisano stanje gimnazij na Slovenskem se nato do leta 1908 ni spremenilo. Zadnja avstrijska gimnazijska reforma pa je omo- gočila postopno uvajanje slovenščine kot učnega jezika v višje razrede utrakvističnih gimnazij na Kranjskem. Slovenščina je na teh postala v določeni mori enakopravna tudi pri maturitetnih izpitih. Položaj slo- venščine na izvenkranjskih gimnazijah pa se s to reformo razen ene izjeme ni spre- menil. Tik pred prvo svetovno vojno smo namreč Slovenci dobili edino popolno slo- vensko državno gimnazijo v Gorici, ki je nastala z razdelitvijo prejšnje gimnazije na italijanski, slovenski in nemški zavod. Od leta 1905 pa je eksistirala v Šentvidu pri Ljubljani sicer zasebna — a povsem slo- venska — škofijska gimnazija. , V okvir srednjih splošnoiziobraževalnih šol spadajo tudi realke in dekliški liceji. Realke, katerih organizacijo je v podrob- nosti določal že omenjeni osnutek organi- zacij gimnazij in realk iz leta 1848, so na Slovenskem obstajale — seveda najprej kot nižje, ki so nato v šestdesetih letih pretek- lega stoletja prerasle v popolne — v Ce- lovcu, Ljubljani, Idriji, Gorici, Trstu in v Mariboru. Tudi na realkah je bila nemščina učni jezik, slovenščina pa učni predmet. Od- stopanja od tega načela so bila zelo redka, saj niti slovenščine niso dosledno poučevali v slovenskem jeziku. Edina utrakvistična realka je delovala v Idriji. Te šole so uspo- sabljale absolvente za poklice v gospodar- stvu ter omogočile nadaljnje šolanje na vi- sokih tehniških šolah (tehniških inštitutih)."" Odlok prosvetnega ministra Hartila iz le- ta 1900 je pobudil nastanek dekliških lice- jev tudi pri nas, in sicer v Ljubljani, Ce- lovcu, Gorici in Trstu. To so bile šestraz- redne srednje dekliške šole, namenjene predvsem deklicam višjih in srednjih sta- nov, na katerih naj bi le-te pridobile višjo splošno izobrazbo in znanje, s čimer bi se utrdil njihov položaj v družbi ter se jim od- prla pot do samostojnega poklica."* Prizadevanja za slovensko univerzo so po letu 1848 zamrla za dvajset let. V šestdesetih letih, ko se je začelo zopet oživljati ustavno življenje, posebno po letu 1867, je univerzi- tetno vprašanje postalo na slovenskem ozemlju zopet aktualno. Položaj Slovencev je bil težak. V tem času, ko so od močnej- ših narodov Poljaki dosegli polonizacijo že obstoječih univerz v Krakovu in Lvovu, Če- hi pa so se borili za utrakvizacijo praške univerze, so se Slovenci morali boriti za no- vo univerzo. Kljub temu se je o tem vpra-. Licejsko poslopje v Ljub- ljani KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 149 I šanju razpravljalo skoraj na vseh taborih, na dijaških shodih, v kranjskem deželnem zboru in v parlamentu. Na velikih zborih in na shodih, kjer je šlo za načelna vprašanja in perspektivo za bodočnost, se je zahtevala slovenska univerza, kakor se je zahtevala Zedinjena Slovenija, drugod — predvsem v državnem zboru, kjer je šlo za konkretne predloge — pa se je zahtevala samo pravna fakulteta ali samo pravna akademija po hr- vaškem zgledu.''2 Nasprotniki in vlada so seveda argumentirali z že opisanimi mo- menti, ki so bili posledica historične zapo- stavljenosti Slovencev ter prezirali tedanje napore Slovencev, da bi premagali to zapo- stavljenost. Poskus ustanovitve slovenskih paralelnih stolic za predmete justicialnega prava (tj. za predmete, ki so jih juristi naj- bolj potrebovali) na graški pravni fakulteti ni uspel. Le-ta je namreč storila vse, da bi preprečila izvedbo vladnega sklepa. Tudi v času Taaffeja (1879—1893), ko so Cehi do- segli delitev praške univerze na nemško in češko, položaj glede tega vprašanja ni bil lažji. V tem času je kranjski deželni zbor sprejel leta 1890 resolucijo za slovensko pravno akademijo, predlog pa je bil tedaj že neumesten in seveda ni bil uresničen. Prav tako je propadel tudi predlog v par- lamentu leta 1891, da bi se za nekatere predmete na graški pravni fakulteti uvedle paralelne slovenske stolice. Ob tedanji na- cionalistični aitmosferi na graški univerzi pa je bil ta koncept neuresničljiv. Badenijeva kriza leta 1897 je pomenila polom avstrijskega parlamentarizma. Par- lament odslej zaradi zaostrenih nacionalnih nasprotij ni bil več zmožen za delo. Pri ra- stočem valu nemškega nacionalizma so imeli velik delež tudi študentje in profesorji nem- ško-avstrijskih univerz, kar so močno ob- čutili tudi nenemški študentje teh univerz. Taiko je v tem času vprašanje slovenske univerze znova postalo aktualno in ta aktu- alnost odslej do prve svetovne vojne ni več prenehala. Leta 1898 se je v kranjskem de- želnem zboru izkristalizirala zahteva po slo- venski raniverzi s trOmi fakultetami (filo- zofsko, pravno in teološko). Misel o pravni akademiji se skoraj ne ponavlja več. Vlada je seveda vse te zahteve odklanjala kot pre- rane. Politične zaveznike v tem vprašanju so Slovenci našli pri Hrvatih in Srbih v Dal- maciji in Istri ter pri Cehih (povezovanje zahtev po slovenski univerzi z zahtevo po drugi češki univerzi v Brnu), medtem ko so bila pri Slovencih glede solidarnosti z itali- jansko zahtevo po univerzi v Trstu mnenja deljena. V borbi za slovensko univerzo pa ne gre gledati samo politične borbe. Perspektiva slovenske univerze v prihodnosti je namreč spodbujala k delu slovenske znanstvenike vseh strok, slovensko strokovno in znanst- veno literaturo. Predvsem pomembna je bi- la generacija mladih znanstvenikov, ki se začne pojavljati ob prelomu stoletja in ki se je šolala, oziroma nekateri od njih že tudi habilitirali na tujih univerzah. Prav ta ge- neracija je zagotovila uspešno delo nove slovenske univerze po njeni ustanovitvi leto dni po nastanku jugoslovanske državne skupnosti. V stari Avstro-Ogrski političnih pogojev za to ni bilo nikdar.^' OPOMBE 1. Fr. Paulsen, Geschichte des gelehrten Unter- richts an den deutschen Schulen und Universi- täten vom Ausgang des Mittelalters bis zur Ge- genwart, 2. Izd., I—II. Leipzig 1896—97; P. Barth, Die Geschichte der Erziehung in soziologischer und geistesgeschichtlicher Beleuchtung, 5. izd., Leipzig 1925; dr. T. Ziegler, Die Geschichte der Pädagogik mit besonderer Rücksicht auf das höhere Unterrichsitwesen, III. izd., München 1909; K. Günter, F. Hof man. G. Hohen- dorf, H. König, H. Lundershausen, H. Schuf- fenhauer, Geschichte der Erziehung, Berlin 1960; dr. F. Zwitter, Višje šolstvo na Slo- venskem do leta 1918, Petdeset let slovenske uni- verze v Ljubljani (1919—1969), Ljubljana 1969, str. 13—15. — 2. I. Vrhovec, Der schwäbische Chronist Burghardt Zink und eine interresante Schule zu Reifnitz in Unterkrain, Mitteilungen des Musealvereins für Krain 1910, str. 1. — 3. Fr. Zwitter, o. d., str. 16; Fr. Kidrič, Zgodovina slo- venskega slovstva, Ljubljana 1929—1938; Fr. Kidrič, Razvojna linija slovenskega preporoda v prvih razdobjih. Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede, V—VI, Ljubljana 1930, str. 53; J. Gruden, Vzgoja in izobrazba duhovščine na Slovenskem v srednjem veku. Katoliški obzornik VI, 1902. — 4. Prim, glavna dejstva v Zgodovini narodov Jugoslavije, II, Ljubljana 1959 in v tam navedeni literaturi; G. Erleger, Die Matrikel d. Univ. Leipzig, I—II, Leipzig 1895—1909; H. Her- menlik, Die Matrikeln d. Univ. Tübingen, Stutt- gard 1906; Album Academiae Vitebergensis I (1502—1560), Leipzig 1841, II (1561—1602), Halle 1894. A. Ožinger, Studenti iz slovenskih dežel na dunajski univerzi v poznem srednjem veku (1365 do 1518), Kronika 23, 1975, sitr. 149—153. — 5. Li- teratura za protestantske stanovske šole je pre- cej obsežna; prim. dr. V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem I, Ljublja- na 1963 in Pedagoško delo protestantov na Slo- venskem v 16. stol., Ljubljana 1952; Fr. Kidrič, Slovenske knjige v protestantski stanovski šoli v Ljubljani 1563—1598, Časopis za slovenski jezik, književnOiSt in zgodovino IV, ter v teh delih na- vedena podrobnejša literatura. — 6. R. Peinlich, 150 ! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Zur Geschichte des Gymnasiums zu Graz, Jahres- bericht des k. k. Ober-Gymnasiums zu Graz 1866, str. 3; J. Loserth, Die protestantischen Schulen der Steiermark im 16. Jahrhundert, Monumenta Germaniae Pedagogica 55, 1916, str. 31—34. — 7. N. Lebinger, Die Reformation und Gegenrefor- mation in Klagenfurt, XVII, Programm des k. k. Gymnasiums zu Klagenfurt, 1867, str. 33; R. Lat- zel, Zur Geschichte d. Gymn in Klagenfurt, XLII, Progr. d. Staatsgymn. zu Klagenfurt 1891—92, str. 11. — 8. J. Nečasek, Geschichte d. Gymn zu Laibach I, Programm und Jahresbericht des k. k. Obergymnasiums zu Laibach, 1859. — 9. Fr. Kid- rič Zgodovina, str. 139. — 10. R. Peinlich, o. d., str. 3. — 11. F. Zwitter, o. d., str. 19—20; V. Schmidt, Zgodovina I, str. 119. — 12. M. Dodič, Dvestopetindvajset let novomeške gimnazije (1746—1971), 225 let novomeške gimnazije, Novo mesto 1971, str. 7. — 13. Hofrichter, Chronik der Pfarre Maria-Rest, Marburg 1872, str. 27—28. — 14. Matjašič, Gesch. d. Marburger Gymn., Izvest- ja mariborske gimnazije 1858, str. 92. — 15. Fr. Mayer, L. i. r. gimnasio superiore di Capodistria, Anno scoi. 1900—1901, Capodistria 1901. — 16. Prim. B. Duhr, Geschichte der Jesuiten in den Ländern deutscher Zunge, I—IV, Freiburg im Breisgau 1907—1928 in zgodovina nekaterih gim- nazij, npr. J. Nečasek, o. d.; Fr. Dolinar, Das Je- suitenkolleg in Laibach und die Residenz Pleter- je 1597—1704, str. 26—55, Rom 1975 (še ne objav- ljena disertacija); N. Lebinger, o. d.; J. Sedivy, Iz zgodovine mariborske klasične gimnazije. Ča- sopis za zgodovino in narodopisje, 1966—1967; H. BraumüUer, Kärntens Bemühungen um eine Landesuniversität, Carinthia I, 1957, str. 147; F. Spesot, Primordi, incremento e sviluppo delle istituzioni gesuitiche di Gorizia (1615—1773), Stu- dii Goriziani III, 1925; I. Levato, I gesuiti a Go- rizia, Studii Goriziani XXV—XXVI, 1959; G. Cer- vani, Note sulla storia del Collegio dei Gesuiti a Trieste, Italia del Risorgimento e mondo danu- bianco-balcanico, 1958; B. Benussi, L'Istria nei suoi due milleni di storia, 1924. — 17. Fr. Paul- sen, o. d., str. 413, 414, in 418. — 18. Dejiny Uni- versity V Brné, Brno 1969; F. Krones, Geschichte der Karl-Franzens-Universität in Graz 1886; M. Vanino, Povijest filozofske i teologij ske na- stave u Isusovačkoj akademiji u Zagrebu 1663—1773, Hrvatska bogoslovna akademija 14, Zagreb 1930; N. Klaič, O postanku zagrebačkog sveučilišta, Zagreb 1969. — 19. F. Zwitter, o. d., str. 21—22. — 20. J. Polec, B. Se- nekovič, Vseučiliški zbornik, Ljubljana 1902; J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, Zgodovina sloven- ske univerze v Ljubljani do leta 1929, Ljubljana 1929, str. 1—229; B. Reisp, Višje šole na sloven- skem ozemlju v 17. in 18. stol., Kronika X, Ljubljana 1962; Menzel, Geschichte d. k. k. Gymnasiums zu Görz, Izvestja goriške gimnazije 1856, str. 7—8, 16. — 21. M. Smolik, Teologija in Slovenci, Zbornik razprav teološke fakultete v Ljubljani, Ljubljana 1962, str. 378. — 22. F. Zwit- ter, o. d., str. 31. — 23. J. Sedivy, Prvi izpiti iz slovenščine na mariborski gimnaziji, Jezik in slovstvo, 1963, str. 200—202; J. Sedivy, Posledice in pomen mariborskih slovenskih štipendij. Je- zik in slovstvo, 1964, str. 266—269. — 24. J. Ci- perle. Reforma Gratiana Marxa in gimnazije na Slovenskem, Ob 200-letnici Splošne šolske na- redbe 1774—1805, Ljubljana 1974, str. 29—37. — 25. Prim. H. Zschokke, Die theologischen Studien und Anstalten der katolischen Kirche in Öster- reich, 1894. — 26. L. Hahn, Das Unterrichts- Wesen in Frankreich, Breslau 1848, str. 117—132. — 27. J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo, str. 21 do 51; V. Schmidt, Zgodovina II, str. 55—109; Fr. Kidrič, Zgodovina, str. 506—511; J. Tavzes, Slovenski preporod pod Francozi, Ljubljana 1929, str. 40—42; Gestrin — Melik, Slovenska zgodo- vina (1792—1818), Ljubljana 1966, str. 31—32. — 28. I. Macun, Stolica slovenskega jezika na gra- škem liceju. Kres I (1881), str. 297, 347; Fr. Kid- rič, Dobrovsky in slovenski preporod njegove do- be, Ljubljana 1930, str. 106. — 29. J. Mhnar, 150 let celjske gimnazije, Celjski zbornik, 1958, str. 5—61. — 30. Fr. Ilešič, Gimnazijske študije v do- bi našega preporoda. Pedagoški letopis, VIII, Ljubljana 1907, str. 97—112. — 31. Fr. Kidrič, Ustanovitev slovenske stolnice v Ljubljani, Ljubljanski zvon 1934, str. 208—15, 300—7, 374 do 382. — 32. I. Grafenauer, Stolica za slovenski jezik na ljubljanskem liceju in Slomškovi tečaji v celovškem semenišču. Zgodovinski časopis, 1958—1959, XII—XIII, str. 272—282. — 33. F. Zwitter, o. d., str. 45. — 34. V. Schmidt, Zgodovina III, str. 83—84, 123—144; Iv. Pri- jatelj, Slovenska kulturnopolitična in slov- stvena zgodovina (1848—1895), I, Ljubljana 1955, str. 84. — 35. H. Zschokke, o- d., str. 775—786; M. Smolik o. d., str. 377—378; Spomenica ob sedemdesetletnici lavantinskega bogoslovnega učillšča v Mariboru, Maribor 1929; A. Fekonja, Slovenščina v semeniščih. Dom in svet, XV, 1902, str. 488—491; R. Klinec, Zgodo- vina goriške nadškofije (1751—1951), GOrica 1951, str. 134—135. — 36. Zeitschrift für österrei- chische Gymnasien, 1855, str. 134—135. — 37. Fr. Ostanek, Šolske knjige. Slovenska matica 1864—1964, Ljubljana 1964, str. 399 do 428. — 38. A. Ipavec, K ustanovitvi sloven- ske gimnazije v Gorici, Prvo izvestje c. kr. slovenske državne gimnazije v Gorici v šolskem letu 1913/14, str. 2—9. — 39. I. Prijatelj, o. d.. V, Ljubljana 1966, str. 24—162. — 40. Letna poročila realk 1850—1918; A. Aškerc, Slovenska nižja realka v Idriji, Ljubljanski zvon, 1902, str. 792. — 41. T. Hojan, Žensko šolstvo in delovanje učiteljic na Slovenskem, Razstavni katalog Slo- venskega šolskega muzeja, Ljubljana 1970, str. 26—27; R. Mole, O mestni dekliški šoli v Ljub- ljani, Kronika, 1957, str. 47—48. — 42. Fr. Zwit- ter, o. d., str. 47. — 43. J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo, str. 56—142; F. Zwitter o. d., str. 49. KRONIKA ČASOPIS ZA SU3VENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 151 OMEMBA SLOVANOV V PESMI MARTINA IZ BRACE NA PORTUGALSKEM JARO SASEL, V komemorativni notici, napisani največ kakih 5 let po smrti Martina iz Brage (20. marec 579), nadškofa Galicije (od ok. 570), aludira na njegovo pesem historik Gregori- us Turonensis v Zgodovini Frankov z bese- dami (V 38) versiculos qui super ostium sunt a parte meridiana in basilica sanati Martini ip- se composuit (sam je sestavil pesmico, ki je nad južnim vhodom v baziliki sv. Martina). Pesem je nastala leta 558 in je mišljena — kar izhaja tudi iz njene vsebine — kot monu- mentalno epigrafsko posvetilo tega leta do- grajene katedralei v samostanu Dumio pri svebski metropoli Bracava Augusta (danes Braga), ki ga je bil Martin ustanovil kmalu po letu 550, bil njegov opat, od leta 556 pa škof. Zavetnik katedrale, njegov soimenjak in so- narodnjak sv. Martin iz Tura — po rojstvu iz mesta Savaria (danes Szombathely) v Pano- niji — je bil hkrati patron Galije. Z Marti- nom iz Brage ga je vezala poleg imena tudi skupna domovina Panonija. Post evangelicum bisseni dogma senatus^ Quod regnum Christi toto iam personat orbe, Postque sacrum Pauli stilum, quo curia mundi Vieta suos tandem stupuit siluisse sophistas, Arctous, Martine, tibi in extrema recessus Panditur Inque via fidei patet invia tellus. Virtutum signis meritorum et laude tuorum Excitat affectum Christi Germania frigens, Flagrai, et accenso Divini Spiritus igne Solvit ab infenso obstrictas Aquilone pruinas, Immanes variasque pio sub foedere Christi Adsciscis gentes. Alamannus, Saxo, Toringus, Pannonius, Rugus, Sclavus, Nara, Sarmata, Datus, Ostrogothus, Francus, Burgundio, Dacus, Alanus, Te duce, nasse Deum gaudent. Tua Signa Suevus Admirans didicit fidei quo tramite pergat, Devotusque tuis meritis haec atria daro Culmine sustollens, Christi venerabile templum Constituit, quo Clara vigens, Martine, tuorum Gratia signorum votis te adesse fatetur Electum, propriumque tenet te Gallia gaudens Pastorem, teneat Galllcia tota patronum. Po evangelijski čisti resnici, ki dvanajst Izbrancev z njo kraljestvo je Kristusa vsemu oznanjalo svetu, in po pisalu presvetega Pavla — ob njem je premagan zbor sveta obstrmel, umolknil zbor je sofistov •—, tebi Martin, do konca odprti so severni kraji, zemlja, poprej neprehodna, zdaj vere potem je odprta. S hvalo vseh tvojih zaslug in s čudeži tvoje kreposti mrzla Germanija zdaj za vero se v Kristusa vnema, v ognju gori, ki ti si vžgal ga z Duhom božanskim. TI od sovražnega Severa slano ledeno preganjaš. Ti za pobožno zavezništvo s Kristusom sam pridobivaš vrsto velikih rodov: Aleman in Saks in Turlngec, Rug, Slovan, Naran, Sarmat in Dat in Panonec, Frank, Ostrogot, Burgund, Dačan in Alan se raduje zdaj, da Boga je pod tabo spoznal, ob čudežih tvojih Sveb se učU je, kako In kam pot vere ga vodi. Tvojim zaslugam predan sezidal te svete je dvore, v vrh jih sijajni povzdignil je, v Kristusa slavno svetišče. z njim.i priznava, Martin, da njegovim molitvam in prošnjam živo pomagala milost preslavna je čudežev tvojih Ti, ki pastirja te svojega Galija z radostjo kliče, bodi Galiciji vsej priprošnjik in mogočen zavetnik! (Prevedel K. Gantar) Poemo sestavlja 22 prozodično skoraj ne- oporečnih heksametrov. Netočnosti: 3 dolgi i v besedi stilum; 12 končni dolgi o v Saxo je uporabljen kot kratek; 14 enako v Burgundio; 15 Suevus je trozložno; 20 da bi bilo skladno z metrom, bi morala elizija v te adesse po- stati dolg zlog. Barlow svetuje hiat in kratki te. Variae lectiones (navajam le tiste, ki so relevantne za mojo analizo): 13 sclabus ko- deks 8093, narra k. 10029, sarmatus dnu k. 10029, danus k. 2832»; 14 ostrogotus k. 2832 in 8093, histrogotus k. 10029, brugundio k. 10029 [Dacus] dus popravek v k. 8093^, duas k. 10029. K prevodu. Prevod skuša biti kolikor mo- goče dobeseden, ponekod je besedni red iz metričnih razlogov zamenjan. Antični pisci in poeti večkrat naštevajo dolge vrste barbarskih plemen, ki so v 4., 5. in 6. stoletju ogražala imperij ali ga uniče- vala. Tako Hieronim v 60. pismu, Dracontius v delu Romulea V 34—35 ali Sidonius Apol- linaris, Carmina V 47ss^. Tudi Martin se je trudil, da bi jih spravil v ritem in verz, kar se mu je v glavnem posrečilo. Plemena, ki jih navaja, so v tem času razen treh dobro znana, tudi drugod omenjana, številni njihovi pripadniki so se z Atilo borili na Katalavn- skih poljanah in se z njim vrnili v Panoni- jo.' Težave povzročajo Nara, ki bi jih morda skušali identificirati z iVori(ci), če Martin ne bi notiral predvsem le plemena, ki so vdirala v imperij, in ne plemena, iz katerih je bil imperij sestavljen;^ verjetno gre torej, me- nim, za germansko pleme, ki je v neki pove- zavi z Naristi.' Za Datus v isti vrstici pribli- žuje varia lectio kodeksa 2832' Danus (delno nakazuje to tudi 10029, glej zgoraj), pleme, ki ga omenja tudi anonimni geograf iz Ravene (IV 13).* Izraza sta se v zgodnjem in visokem srednjem veku dejansko cesto zamenjavala (prim, celo ime srednjeveškega učenjaka Mar- tina iz Dacije; pravuno bi bilo iz Danske). Za nas posebej zanimivo pa je in o tem bo 152! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 lfl76 govora niže, da je epigrafsko prvič omenjen SclavusJ Martinova pesem je hvalnica sv. Martina iz Tura. Kompozicijsko je tridelna, 6 + 10 + 6; v prvem izraža veselje, da je ves severni svet po Martinovi zaslugi spoznal Kristusa, v dru- gem precizira, da so to predvsem Germani, pa tudi številna druga plemena, posebej Svebi, ki so zgradili katedralo, ker so — tako ugo- tavlja v tretjem delu — spoznali čudežno moč njegove vere in si ga izbrali za zavetnika svoje domovine. Tudi iz vsebine pesmi je razvidno, da je bila pisana kot posvetilni epigram ob dogra- ditvi cerkve, posvečene sv. Martinu iz Tura, svetniku, ki je prav sredi 6. stoletja igral po- membno vlogo v življenju svebske kraljev- ske družine. Sv. Martin iz Tura, ki je bil zelo priljubljen pri ljudstvu dežele Galicije, je namreč — tako so verovali — čudežno ozdra- vU za gobavostjo obolelega kraljeviča. Na kak način se je v Galiciji razširilo ravno česče- nje sv. Martina iz Tura, je težko točno reci, vendar je gotovo, da so ga v deželo zanesle misijonske akcije med Svebi, predvsem tudi Martinova. Za lažje razumevanje naj podam kratek oris zgodovinskega dogajanja v Hisipa- niji tik pred zlomom zahodnega rimskega im- perija in malo po njem. Rimsko dominacijo v Hispaniji so leta 409 v več valovih zrušili germanski vpadniki, predvsem Svebi, Vandali in Vizigcti.^ Okoli 420 so Svebi poselili Galicijo, kjer so 185 let ostali neodvisni cd Vizigotov, ki so kontroli- rali ostali del polotoka, razen najjužnejšega področja, ki je bilo v bizantinskih rokah. Pre- stolnica Svebov, ki so ob naselitvi bili po- gani, je postala Bracava Augusta. Katoliški kler je pred njimi po večini pobegnil iz de- žele; preostalega je podpirala cerkev vsega imperija, predvsem seveda Rim, pa tudi npr. Jeruzalem.' Leta 448 je misijonskim in poli- tičnim akcijam uspelo, da se je svebski kralj Rehiarius z ljudstvom pokristjaniP" in ustva- ril s tem za Svebe konfliktno situacijo z ari- janskimi Vizigoti. A že deset let nato (458) je politični igri uspelo, da je njegov naslednik Remismundus povabil iz Galije Narbonensis, ki so jo tudi kontrolirali Goti, v Galicijo ari- janskega škofa Ajaksa, in dežela se je poari- janila. Ajaks je užival tudi podporo vseh Go- tov. Slabih 100 let kasneje pa je kralj Hara- ric imel gobavega sina. Zaobljubil se je od- stopiti cd arijanstva, če bi sin ozdravel, pose- bej, ker je slišal o čudodelstvih na grobu sv. Martina v Turu. Takšna je vsaj cficialna rim- skokatoliška verzija, ki zakulisne politične borbe ne omenja. Vendar ne kaže pozabiti, da so začeli prav v teh letih pcnovno pritiskati Goti na Kordovo in na hispanske katolike za časa vladanja Agile L, proti kateremu se je dvignil tudi uzurpator Athanagild, ki je brez nadaljnjega prejel bizantinsko vojaško pod- poro. Tako je leta 552 priplula tja flota, Iki jo je vodil Justini j ano v admiral, specialist za gotska vprašanja Liberius." Točno v istem času — komaj je dvomiti, da v sklopu teh borbenih akcij krščanstva proti arijanstvu v Hispaniji* — pa je iz Svete dežele prispel v Brakaro pokristjanjevat arijanske Svebe so- imenjak svetnika iz Tura, Martin, ki je poz- neje dobil vzdevek Bracarensis. Princ je ob njegovem prihodu dejansko oz- dravel in oče je z ljudstvom vred postal kri- stjan,*- se postavil s tem proti vizigotskemu arijanstvu, s čimer je avtomatično podprl rimsko ortodcksno skupino med njimi, kar je že leta 576 pripeljalo do vojnega spora. Ne polnih 10 let kasneje so Vizigoti okupirali Galicijo, kjer pa oirtodcksnosti niso prega- njali. Martinus Bracarensis je bil rojen v Pano- niji, kot je napisano na nagrobniku, čigar me- trično besedilo (Barlow str. 283. Vives^ 275) si je sam sestavil. Pannoniis genltus, transcendens aequora vasta, Galliciae In gremium divinis nutibus actus, Confessor Martine, tua hac dicatus in aula, Antistes cultum institut ritumque sacrorum, Teque, patrone, sequens famulus Martinus eodem Nomine, non merito, hie in Christi pace quiesco. Rojen v Panonijah, širna prostranstva morja sem prebredel, božji namig me v naročje Galicije semkaj prignal je, v dvoru sem tvojem, Martin spoznavalec, prejel posvečenje, božje čaščenje in svete obrede kot škof sem uvajal, tebi, zavetnik, sledil kot Martin sem pod istim imenom, ne po zaslugah, in tukaj zdaj v Kristusa miru počivam. (Prevedel K. Gantar) Isto provenience spričujeta zanj tudi dva njegova sodobnika in prijatelja, Venantius Fcrtunatus in Gregorius Turonensis. Prvi je Martinu napisal pismo, kjer diskutira z njim o filozofiji, in mu priključil pcemo, v kateri so našteti veliki pokristjanjevalci celih dežel: sv. Pavel Ilirije, Matej Etiopije, Martin iz Tu-, * Na kar bi lahko kazal tudi izraz na njego- ; vem nagrobniku divinis nutibus actus (glej niže), i ki se nanaša lahko tudi na Justinijana, božjega predstavnika, borca za krščansko zmago po vsem imperiju; se pravi, da je bila Martinovi akciji do- deljena politična vloga v borbi za podreditev vi- zigatskega kraljestva. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 153 ! Martinova pot iz sirmijskega območja v Brakaro (pikčasto). Pot Liberijeve flote leta 552 (črtkasto). Kon- takti med svebsko Brakaro in frankovsklm kraljestvom (črta-pika; Turones, danes Tours). Iz Tarvisija je bil doma pesnik Venantius Fortunatus; Iz Savarije, danes Szombathely, pa sv. Martin Turonensis ra Galije ter Martin iz Brage Galicije. Pišoč 0 njem, nadaljuje: Pannoniae, ut perhibent, veniens e -parte Quiritis. Pismo je bilo napi- sanookolileta575.prim. Monumenta Germani- ae Historica, Auctores antiquissimi IV101—106. Malo kasneje je Gregorius Turonensis v delu Historia Francorum V 37 zapisal: Hoc tem- pore [579] et heatus Martinus Galliciensis epi- scopus ohiit, magnum populo UH faciens plan- ctum. Nam hie Pannoniae ortus fuit et exinde ad visitanda loca sancta in Orientem prope- rans, in tantum se litteris inbuit ut nulli se- cundus suis temporibus haberetur (V tem ča- su je preminil tudi blaženi Martin, škof Ga- licije, kar je povzročilo onemu ljudstvu ve- liko žalost. Izviral je iz Panonije, odšel od tam na vzhod, da bi obiskal svete kraje in se toliko izobrazil, da ni imel para v svojem ča- su). Te vrstice je Gregor pisal med leti 580 do 584; primerjaj tudi njegovo delce De virtuti- bus s. Martini I 11, kjer v poglavju De Gallis Suavis conversis, ki ga je napisal med leti 573 in 579, omenja, da je prišel Martinus de regione longinqua (Monumenta Germaniae Historica, Scriptores rerum Merovingicarum 1 594—596). Po Gregorju iz Tura je podatek povzel okoli leta 1000 tudi Aimonius, menih iz benediktinskega samostana Fleury (dep. Loiret), v delu Historia Francorum (glej Mig- ne, Patrologia Latina CXXXIX 719): Ea tem- pestate beatus Martinus migravit Galliciensis ad Dominum. Hie Pannonia oriundus, loca sancta in Oriente circumiens, itd. Analize so pokazale," da je bil Martin škof 23 let (Gregor je zaokrožil močno navzgor; govori namreč o 30 letih), da je bil za škofa posvečen 5. aprila 556, in da je domneva, ki jo je predložil C. P. Gaspari v delu Martin von Baracara's Schrift De Correctione Rusti- corum (Christiania 1883) str. II, kjer stavlja Martinovo rojstvo med leta 510—520, vseka- kor torej v čas, ko je bila južna Panonija pod dominacijo Teoderika Velikega, dokaj točna. Ce poskusimo v naslednjem stopiti za ko- rak preko dognanj, ki so jih predložili dose- danji raziskovalci, kaže najprej precizirati, da Martin iz Brage ni bil gotskega pokolenja oziroma pripadnik kakega drugega plemena, ki jih našteva. Ze s samim naštevanjem, če- tudi ne bi upoštevali, da gre pretežno za ari- janska plemena, je nakazano, da sam stoii zunaj njih. Po vsem sodeč je bil Roman. To spričuje duh njegovih del, široka izobrazba in šolanje, ki je iz njegovega pisanja razvid- no, pa tudi njegova življenjska pot. Vpraša- mo se seveda, ali so Romani tedaj še mogli organizirano živeti v Panoniji in v kateri Pa- noniji. Ilirik je bil po Diokletijanovi in Konstan- tinovi upravni razdelitvi imperija vključen v centralno prefekturo skupaj z Afriko in Ita- lijo, provinci Pannonia inferior in Pannonia superior, ki sta spadali v Ilirik, pa razde- ljeni na Panonijo Savijo, Panonijo Valerijo, Panonijo I in Panonijo II. Vendar je bil Ili- rik iz upravno-vamostnih razlogov v teku 4. stoletja iz centralne prefekture večkrat izlo- čen in organiziran sprva občasno kot samo- stojna prefektura, ki je bila po Teodozijevi smrti leta 395 dodeljena zahodnemu imperi- ju, medtem ko je vzhodni imperij stalno te- žil za tem, da si jo pridobi. Rezultat je bil, da je bila v tej politično^administrativni bor- bi med obema imperijema Panonija iz var- nostnih razlogov pri Italiji, medtem ko je vzhodni imperij odločal o mezijsko-traških in makedonskih področjih. De facto je bil nek- daj enotni Ilirik torej razdeljen. Ko je leta 437 zahodni imperij pogodbeno prepustil Sa- vijo in Valerijo v poselitev in upravo Hu- nom, je Panonija II s Sirmijem in Bassianami kot glavnima mestoma avtomatično pripadla vzhodu. Po hunskem zlomu so leta 455 Goti sklenili z vzhodnim imperijem pogodbo za Savijo in Valerijo, ju prejeli ter kmalu ta- ko odločno obvladali položaj v centralnem Balkanu, da se jih je Bizancu le z velikim političnim naporom in s tem, da je žrtvoval zahodni imperij, iposrečilo odstraniti. Teode- lik Veliki jih je leta 489 odvedel na zahod' in zasedel Italijo. Vendar je Savijo in Pa- nonijo II (s Sirmijem in Bassianami) Teoderik Veliki že leta 504 priključil gotskemu kra- ljestvu, kar je bilo zaradi naraščajočega pri- tiska novo naseljenih in razvijajočih se ple- men v Panoniji potrebno iz varnostno-taktič- nih razlogov. Pod gotsko upravo je prostor ostal do gotsko-bizantinske vojne leta 535, ko je ves Balkan zasedla vzhodna armada in ga držala do avaro-slovanskih zmag. Sirmijski 154 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 prostor je leta 536 uspelo zasesti Gepidom, ki 90 s tem 30 let pozneje povzročili propad bi- zantinske oblasti v centralnem Balkanu. Medtem ko so bassiansko regijo v neposred- nem sosedstvu sirmijske s soglasjem Bizanca začasno poselili Heruli. Za našo analizo je pomembno zgolj, da je bil v začetku 6. stoletja večji del province Valeria celo de iure komajda še pod vzhodno oblastjo — v resnici je bil tedaj gepidski in delno že slovanski — in da je Fanoni j o Sa- vijo in Panonijo II leta 504 Teoderik Veliki priključil italskemu gotskemu kraljestvu, kjer sta ostali do začetka bizantinsko-gotske vojne, ko so ju za leto dve zasedle vzhodne čete in vključile v vzhodno civilno in cerkve- no upravo. Že leta 536 so slednjo, kot rečeno, osvojili Gepidi. Kot kažeta Hierolklov admi- nistrativno-geografski pregled vzhodnega im- perija, sestavljen pred letom 535 (Synekde- mós)** in Justini j anov odlok o cerkveni ure- ditvi Ilirikaiä (Novella XI z dne 14. 4. 535) — oba iz časa, ki nas tu zanima, je človek, ki je pripadal vzhodni upravi, pod izrazom Panno- nia razumel predvsem Srem {Sirmiensis Pannonia) ter kot v sotočju Drave in Save z Donavo (Bassianensis Pannonia). Iz teh dveh področij, prejkone iz slednjega, je iz- viral Martin, ker se samo ta politični polo- žaj sklada s skopimi podatki, iz katerih la- hko približno rekonstruiramo njegov življe- njepis. Poleg tega pa izhaja to tudi iz dej- stva, ker, prvič, ne poudari, da je tudi on iz ožjega območja rojstnega mesta Martina iz Tura, kar bi bilo spričo ponosa, da je nje- gov soimenjak, pričakovati, in drugič, da je mladi Martin odšel dopolnjevat svojo izo- brazbo na vzhod, predvsem v Palestino, kjer je bUo znanje grščine vsekakor nujno. Ker je v njegovem delu in pisanju tudi sicer močno zaznavna grška atmosfera,*" upravičeno sklepamo, da je izviral iz tistega dela Pano- nije, ki ga je Bizanc direktno upravljal. To je bila predvsem posavska Panonija od Sis- cije na vzhod, ki si jo je leta 504 prilastil Teoderik Veliki, a leta 535 osvojil Belizar. Ravno ta datum bi tudi lahko bil odločilen za Martinov odhod na vzhod, kamor ga je gnala religioznost in želja po izobrazbi, kjer so bili veliki šolski centri, kjer je bilo varne- je kot na Balkanu in kamor so se mu vrata za Justinijana začasno široko odprla. Dejstvi, da je bil rojen (1) v Panoniji in (2) med leti 510-520, torej v času, ko je od de- žele zelo malo ostalo pod rimsko jurisdikci- jo, pa nas silita, da kritično preverimo tudi splošno sprejeto mnenje, da naj bi bila Pa- nonija v tem času že povsem uničena in po- rušena. Da je bila popolnoma uničena, ni govora. Prvič je arheološko dokazano, da je cela vr- sta mest — in to ne le onih, katerih obstoj spričuje kontinuiteta imena — v tem pod- ročju obstajala vsaj do kraja 6. stoletja, če ne še nekaj dlje. Tako Scarbantia, Mogentia- na, Siscia, Sirmium, iz sosednjega obrobja Poetovio, Celeia, Teurnia, Emona, Naissus, Singidunum. Drugič je arheologija dokazala obstoj dol- ge vrste majhnih naselbin — nekaterih celo mestnega značaja —¦ ki so se razcvetele po- sebej, v 4,, 5., in 6. stoletju. Tako Rifnik vzhodno pri Celju, Vranje nad Sevnico, ver- jetno tudi Brin jeva gora pri Slovenskih Ko- njicah, Bled, vrsta vil v Panoniji. Sem lahko uvrstimo tudi 'trdnjave po Panoniji', tisti Panoniji, ki je bila bolj de iure kot de facto bizantinska, in ki so jih leta 548 od Justini- jana za vojno-politično zavezništvo proti Frankom prejeli Langobardi. Pozabiti namreč ne smemo, da so bila sko- raj vsa plemena zainteresirana na antičnih mestih in aglomeracijah — drugo je, kako so na to gledali meščani sami — ki so jih eko- nomsko izkoriščala, bodisi da so se v njih naselila, bodisi da so jih vklopila v svojo administrativno organizacijo. To velja za vizigotsko kraljestvo v Hispaniji, celo za svebsko na Portugalskem, kot smo pravkar videli, za ostrogotsko v Italiji in na Balkanu, to velja tudi za Gepide, Herule in Lango- barde; za Rugijce nam spričuje Eugippius v življenjepisu sv. Severina. To je veljalo tudi za Hune, ki jim je leta 437 Aetius odstopil v upravo Valerijo in Panonijo II. V mestih na teh področjih so živeli tudi socialno-politično ugledni ljudje, ki so imeli dostop celo na Atilov dvor, na primer Ro- mulus iz Poetovione, Tatulus in Orestes iz posavske Panonije (Priskos, frg. 7), enako Constantiolus, verjetno tudi tolmač Rusti- cius. To kaže, da je življenje sicer ne več v sklopu rimske, ampak neke druge organi- zacije, do neke meje teklo po starem tiru, ker se naseljenci niso spremenili. Da je nekaj takih starih družin tedaj celo v Valeriji še normalno živelo, kaže na pri- mer življenjepis Antonija, sina uglednih star- šev (oče Secundinus, ime je zelo razširjeno po noriškem področju), ki je — rojen circa Danubii fluminis ripas in civitate Valeria — osemleten že po Atüovi smrti osirotel in bU poslan najprej ad inlustrissimum virum Se- verinum v Norik, po njegovi smrti leta 482 pa k svojemu stricu Konstanciju, ki je bil tedaj škof v Lavriaku (Ennodius, De vita beati Antoni 7, glej Monumenta Germaniae Historica, Auctores antiquissimi VII 186). KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 155 Marsikje je bila rimska centralna oblast zrušena, drugod je veljala delno ali jo je na- domestila druga, ki ni nujno bila niti slab- ša niti nezaželena kot v posameznih prime- rih spričujejo viri.*' Ljudje so si pomagali, kakor so vedeli in znali. Tako je bilo tudi z rodbino Martina iz Brage, ki je bil, kot vse kaže, v domačem prostoru deležen celo zelo dobre izobrazbe. Izobrazbena tradicija je bi- la v balkanskih provincah, posebej tudi v Pa- noniji, še do neke meje živa. Mladostno šolanje in osnovno cerkveno izobrazbo je Martin prejemal v okolju, v ka- terem je tedaj prevladovala grška atmosfera. To atmosfero ima vsa ilirska teološka šola, kot jo naziva Zeiller,*^ začenši z Viktorinom Poetovionskim. Pri Martinu je posebej opa- zen vpliv Nikete iz Remesiane (Bela Palanka v Srbiji).!« Značilno je, da je bil v Ilirilku že kmalu po letu 405 zelo razširjen tudi živ- ljenjepis sv. Martina iz Tura, ki ga je napi- sal Sulpicius Severus (glej njegove Dial. m 20). Hkrati se je človek po tedanjih panonskih mestih gibal v etnično nestabilnem in pest- rem svetu, prihajal v kontakt z vsemi členi Atilove razsute plemenske zveze, pri čemer so na eni strani prevladali Goti,^" ki so bili že krščansko obarvani, delno pismeni in šo- lani, na drugi strani pa stari naseljenci, ki so morali biti v veliki meri romano-keltski. Tako je več kot verjetno, da se je mladi Mar- tin spoznal tudi s starogotskim jezikom in keltščino, medtem ko je šolanje samo pote- kalo v principu v grščini in nekaj v latinšči- ni. Plemena, ki jih v pesmi našteva, so mu torej ostala v spominu iz mladostnih oseb- nih kontaktov ter poznavanja v stari domo- vini, iz katere je — ob zavesti nestabilnosti življenja v Panoniji in s težnjo, izpopolniti se v Sveti deželi — emigriral na vzhod, brž ko je dorastel in se je ponudila tudi politična priložnost. Ta čas se ujema, kot smo že rekli, in komajda je mogoče v to dvomiti, z Justini- janovo zasedbo južno panonskega prostora leta 535. Ni direktnih podatkov, da bi Martin ka- sneje vzdrževal stike z 'domovino' in tudi ni kajsi verjetno, da bi tam imel še kakega svojca sredi 6. stoletja. Indirektno pa nöke 'stike' dokazuje predvsem dejstvo, da je gojil duhovno in kulturno zvezo s tedaj nadvse uglednim piscem Venantijem Fortunatom, po rodu iz bližine mesta Tarvisium (danes Tre- viso) ter si dopisoval verjetno tudi z Rade- gunde v mestu Poitiers — civitas Pictavorum (+ 585), visoko izobraženo hčerjo z Lango- bardi povezanega turinškega kralja, in njeno hčerjo, epatico Agnezo. Za našteta identificirana plemena imamo z izjemo Slovanov v tem času dokaj dobro Panonski prostor okrog 536/ 550 z aprokslmatlvno poda- nim etničnim položajem. Bizantinski prostor (karira- sto), frankovska sfera (redko pikčasto), langobardsko-ge- pidsko-svebska sfera (drob- no pikčasto). Puščica naka- zuje smer, kamor je Bizanc usmeril Langobarde kot svoje zaveznike proti fran- kovskemu pritisku 156 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 dokumentacijo in ni dvoma, da so se tedaj gibala v Panoniji in njenem območju. Omemba Slovanov v Panoniji pa je prese- netljiva toliko, ker je epigrafsko izjemna in tudi sicer redka. Vzori, ki jim je Martin pri verzificiranju sledil, nekaterih plemen, mi- slim predvsem na Slovane, ne navajajo nik- dar. Odločil se je torej zelo spontano, da jih je vstavil v ritem in verz. Teoretično gleda- no, so v tistem času vsa navedena in identi- ficirana plemena (tudi Slovani), v resnici ži- vela v območju Panonije in se tam gibala. Zato je verjetno, da sta mu bili iz tega pro- stora znani tudi obe neidentificirani plemeni {Nara, Datus). Prav to je tudi znamenje, da ni pisal šablonsko, da je dejansko vedel za vrsto plemen, med njimi za Slovane, oziroma se jih spominjal. Mislim torej, da v verodo- stojnost podatka ni dvomiti. Na katere Slovane je utegnil konkretno misliti? Po Niederlejevih^i analizah pronica- jo Slovani sporadično v Panonijo in njeno območje že od 2. stoletja dalje, pozneje in- tenzivneje z Goti v času hunske zveze. Že pred Justini j anom so Slovani masovno pro- drli po Donavi navzgor do Karpatov.^^ gte- vilne osebe slovanskega porekla so v tistem času v bizantinski službi (zlasti v vojski),-^ kjer dosežejo tudi najvišje oficirske čine. Na vzhodni in ita!ski fronti sodelujejo Slo- vani kot enotne vojaške formacije v bizan- tinski armadi.2" Vsi tisti, ki jih je Bizanc intenzivno pritegnil, so postali kristjani. Slo- vani pa so tedaj dokumentirani tudi na pod- ročjih Gepidov, predvsem na današnjem Ro- munskem, delno v rimski provinci Valeria, ter severno od Donave, morda na Slovaškem. Stalni kontakt s krščanskim svetom, bizan- tinskim in germanskim, je pustil gotovo sled tudi v njih verovanju. Tako je bil Martin upravičen podčrtati krščanstvo nekaterih Slovanov v svojem času. Sv. Martin iz Brage, njegova dela in nje- gov vpliv so seveda teme, ki so bile mnogo raziskovane. Želel sem le osvetliti njegovo posvetilno pesem ob gradnji katedrale z vi- dika, da gre za eno prvih omemb Slovanov — leta 558 (prejkone z reminiscenco na dvaj- seta leta 6. stoletja) — in pokazati na ne- kaj elementov, ki bi lahko pripomogli k točnejši določitvi njegovega rojstnega pod- ročja, k poznavanju njegove vzgoje in du- hovnega obzorja. Obenem sem hotel poka- zati na zanimive ekumenske kontakte na prostoru nekdanjega imperija, ki je politič- no-upravno sicer razpadel, krščanstvo pa ga je začelo povezovati in celo razširjati v ne- kak nov imperij (konkretno, kontakt Pale- stina-Luzitanija); dalje, na presenetljivo stvarnost njegovih podatkov in na stike, ki kažejo v smer njegove domovine Panonije, ter na dejstvo, da je prenesel izkušnje, zna- nje in tehniko ilirske teološke šole v Hispa- nijo, kar je še vse premalo proučena tema. Za usodo cerkve in cerkvene organizacije v Hispaniji po vdoru Vizigotov in Svebov je bil zainteresiran ves katoliški svet, pose- bej seveda tudi papež, čigar skrb je bila cer- kvena rast po vseh sektorjih nekdanjega rimskega imperija. Zanimivo in značilno je, da tudi Jeruzalem. To so niti, ki so Martina potegnile na tako nenavadno in oddaljeno mestOi. Znanje germanskega jezika, morda tudi keltščine, verska vnema, solidna izo- brazba posebej z misionarskih vidikov so pri tem igrali svojo vlogo. V Hispaniji je bil tedaj potreben in za- želen tak človek, ki je poleg vsega našte- tega bil domač z barbarskim svetom zaradi stikov, ki jih je imel z njim še v panonski domovini. Predvsem je bilo važno, da so mu bili znani že iz Panonije^' Svebi, ki so osvo- jili Galicijo, in enako Goti, ki so vladali v centralnih pokrajinah Hispanije. OPOMBE 1. Prim, posebej Claude W. Barlow, Martini episcopi Biacarensis opera omnia (1950) 276 in op. 5. — Pesem ni ohranjena v originalnem napisu, marveč imamo tri srednjeveške prepise, katerih dva hrani Bibliotheque Nationale v Pa- rizu. To sta Codex Latinus 2832 (na listu 117^) in Codea; Latinus 8093 (Usta 32rti—32vi). Prvi je pisan v južni Franciji sredi 9. stoletja in ]e v glavnem skrbno delo, vendar je boljši dragi, pisan tudi v 9. stoletju, morda v Lyonu, v vi- zigotsiki pisavi in s hispanskimi dialektičnimi posebnostmi. Kvalitetno najslabši je tretji iz 9./10. stoletja, ki ga hrani Biblioteca Nacional v Madridu pod štev. 10029 (lista 6lr—6iv). Hi- storiat, opise, analizo in objave teh kodeksov obravnava podrobno Claude W. Barlow v delu Martini episcopi Bracarrensis opera omnia (1950) 277—279, na katerega se v glavnem naslanjam tudi pri naslednjem pregledu dosedanjih edicij. Prvi je edine tri ohranjene pesmi sv. Martina (gornje pwsvetilo, lastni metrični epitaf [glej ni- že] ter posvetilo za samostanski refektorij) prej- kone na osnovi drugega pariškega kodeksa (8093) objavil J. Sirmond v delu Beali Eugenii Toletani opuscula (Paris 1619) 57—58, oziroma v drugi ediciji tega dela z naslovom Opera va- ria H (Paris 1696) 907—908. Do konca 19. stolet- ja so poslej pesmi zgolj ponatiskovali, nihče ni izkoriščal rokopisnih zapisov. Tako korpus Magna bibliotheca veterum patrum et antiquo- rum scriptorum ecclesiasticorum, ed. M. de La kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 19-6 157; Bigne, vol. XV (Köln 1622') ter v ponatisih po- znejše Maxima bibliotheca. Joannes Tamayo de Salazar, Anamnesis sive commemoratio om- nium sanctorum Hispanorum II (Lugdunum 16,52) 329. H. Florez, Espana sagrada XV (Ma- drid 1759) 448^49 (v drugi izdaji iz leta 1787 na str. 450—451). Dalje v: Collectio Pisaurensis VI (Pisauri 1766) 252—253. A. Gallandi, Biblio- theca veterum Patrum XII (Benetke 1778) 288 (izpisano po Tamayu). Gaetano Brandao, Vida e opusculos de S. Martinho Bracarense (Lisbona 1803) 283—284. Migne, Patrologia Latina LXXII (Paris 1849) col. 51 (po Gallandiju). Kritične edicije so pripravili: R. Peiper, Al- cimi Ecdicii Aviti 'Viennensis episcopi opera quae supersunt, Monumenta Germaniae Histo- rica, Auctores antiquissimi VI 2 (1883) 194—195 (ki je lahko upošteval in obdelal pariški kodeiis 2832 in madridski). J. B. De Rossi, Inscriptiones Christianae Urbis Romae II 1 (1887) 269—270 (ki je baziral na pariškem kodeksu 8093 in ma- dridskem). Iz njega je pesmi ponatisnil in ko- mentiral E. Hübner v delu Inscriptionum Hi- spaniae Christianarum supplementum (Berlin 1900) 65—66. Vse tri rokopise sta vsak v svoji modemi, kritični ediciji upoštevala José Vives, Inscripciones Cristianas de la Espana romana y visigoda, (Barcelona 1942) str. 119 (oziroma v dru- gi izdaji iz leta 1969 na str. 119 št. 349) ter zgoraj omenjeni Claude W. Barlow v že citira- nem delu na str. 282. — 2. Prim. Barlow 276. M. Manitius, Geschichte der lateinischen Lite- ratur des Mittelalters I (1911) 110. O. Bardenhe- wer, Geschichte der altchristlichen Literatur V <1932) 379—388. — 3. Posebej, na primer Rugi, Goti, Burgundi itd. — 4. Hübner (str. 66) ko- mentira v zadregi in ne prepričljivo: Nara et Datus num ad Naram Africae urbem et Datum Thraciae aurifodinis darum reverendi ignoro. Navidez so izjema Panonci, ki jih notira, morda tudi Daki, vendar so bili eni in drugi že dolgo zunaj imperija. — 5. Prim. L. Barkóczi, 'Die TSTaristen zur Zeit der Markomannenkriege', Fo- lia archaeologica 9 (1960) 91 ss. — 6. Thesaurus linguae Latinae, onom. III 60 vrste 1—3 s. v. Datus ugotavlja: gens ignota, portasse Scythica. — 7. K imenski obüki prim. — poleg starih ana- liz — tudi P. Beneš v zborniku Classica atque mediaevalia Jaroslao Ludvikcmsky octogena- rio oblata (Brno 1975) 126. — 8. Prim, k nasled- njemu M. Torres, 'Las invasiones y los reinos germänicos de Espafia' v monumentalnem delu Historia de Espana, ki ga je organiziral R. Me- néndez Pidal, vol. III (1940) 38—39. P. B. Gams, Die Kirchengeschichte von Spanien (Regensburg 1862—1879). E. A. Thompson, The Gots in Spain (Oxford 1969). W. Reinhart, Historia general del reino hispanico de los Suevos (Madrid 1952) passim. K. Schäferdiek, Die Kirche in den Rei- chen der Westgoten und Sueven bis zur Errich- tung der westgotischen katolischen Staatskirche (1967), posebej 170. D. Claude, Geschichte der Westgoten (1970) passim. — 9. Ohranjeno je npr. pismo prezbiterja Avita v Brago (RE II 2398 št. 6). Prim, tudi notice v delu C. P. Caspari, Martin von Bracara's Schrift De Correctione Rusticorum (1883) str. III. op. — 10. Idat. Chron. 448. Isid. Hist. Suev. 87. — 11. J. Zeiller, Les origines chrétiennes dans les provinces danu- biennes de l'Empire Romain (Paris 1918) 581 si. meni, da so pri tem sodelovali tudi krščanski Franki. Prim, predvsem E. Stein, Histoire du Bas-Ern.pire II (1949) 562 in 820. — 12. Isid. de vir. m. 35 (PL LXXXIV 1100) in Historia Go- thorum Vandalorum et Suevorum 90. — 13. Bar- low 2. — 14. Po tem delu (657) ima prefektura Ilirik na pričetku Justini j anove vlade 13 pro- vinc, ena od teh je sirmijsko-basianska Panoni- ja. — 15. Kjer precizira: et pars secundae Pan- noniae quae in Bacensi [prav: Bassianensi] est civitate. Prim, tudi Novello CXXXI z dne 18. 3. 545. V. Popovič. Melanges d' Ecole Frarlgaise de Rome — Antiquité 87 (1975) 447 meni sploh, da je treba pod Panonijo na vzhodu vedno razu- meti Bassianae, ne tudi Sirmija. R. Egger zago- varja v svoji študiji 'Civitas Noricum', ki je po- natisnjena v njegovem zborniku Römische An- tike und frühes Christentum I (1962) 116 ss, da se mesta v kasni antiki skrajno reduciranih provinc jamejo nazivati enostavno po le-teh. Po- sebej prim. S. Dušanič, 'Bassianae and its Terri- tory', Archaeologia lugoslavica 8 (1976) 67—«1. — 16. Vidno predvsem po tematiki njegovih orien- talsko-grško vplivanih del (npr. Sententiae pa- trum Aegyptiorum, De trina mersione. De Pa- scha; dalje prevod dela Verba seniorum, ki ga je opravil njegov menih Paschasius, katerega je v Dumiu sam naučil grško). Nedvomno je dobro poznal tudi Pachomijeva samostanska pravila. Več o teh vplivih in delih daje Barlow str. 3—¦ 4. — 17. Prim, tudi B. Grafenauer, Zgodovinski časopis 4 (1950), predvsem pa G. Schnürer, Kir- che und Kultur im Mittelalter I (1927) 101 ss. — 18. Zeiller (gl. op. 11) 556, in ki je bila za- radi vodilnih učiteljev in zaradi velike vloge Bizanca in Soluna kot sploh bližnjega vzhoda jezikovno predvsem grško obarvana. Grščina je prodrla celo v preproste ljudske sloje, kot ka- žejo spontani, improvizirani napisi v Sirmi ju. — 19. Poznal ali pa pozneje porabljal je tudi dela Dionizija Malega, Hijeronima, Gregorja iz Tura, Avguština, razna sinodalna akta, vladar- ske edikte, papeška dela, vrsto poetov, s Sene- kovo filozofijo se je aktivno ukvarjal. — 20. Prim. H. E. Giesecke, Die Ostgermanen und der Arianismus (Leipzig 1939). — 21. L. Niederle, P'üvod a pocätky Slovanu jižnieh, svazek 1 (1906) na več mestih, predvsem str. 135. 146. 168. 293 itd. Prim, k naslednjemu tudi K. Jažd- ževski. Atlas do pradziejow Slowian (Lodz 1949), za 6. stoletje posebej karti 13 in 14 ter korek- tivno k obema B. Zästerovä, 'Les debuts de . l'établissement definitif des Slaves en Europe meridionale',Vznifc o pocatky Slovanu 5 (1960i 34, dalje, H. Lowmianski, Poczatki Polski (1963) I 166—183, II 252, dalje, A. Točik, 'Slovania na strednom Dunaji', izšlo v zborniku O počiatkoch slovenskych dejin (Bratislava 1965) 25. — 22. Že do leta 525 na primer. K naslednjemu prim. Gra- fenauer (op. 17) 28 ss, ki navaja številne podrob- 158 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 nositi (na primer bolgarska ropanja po Trakiji i že konec 5. stoletja in dalje). — 23. Na primer \ Hilboudios, Dobragedzas, Souarounas; glej Nie- derle 242. — 24. Leta 537 je pripeljal poveljnik Martin iz Valerije Belizarju v Italijo 1600 ko- njenikov, v veliki meri Slovanov (Prokopij, BG I 27, 1—2), ki so dokumentirani tudi pri oble- ' ganju mesta Auximum in v bojdh po Lukaniji. Leta 548 je vodil langobardski princ Ildigis 600O Slovanov v Italijo; prim. Grafenauer (op. 17) 39. — 25. Do leta 537 so v Panoniji preostali Svebi živeli v povezavi z Goti, prim. B. Grafe- nauer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev (1952) 417. ORGANIZACIJA OBLASTI V OBCINI IZOLA PO IJSTINAH IZ LETA 1253 IN 1260 MIROSLAV PAHOR Izola je v historiografiji istrskih slovenskih mest najmanj raziskana. To je deloma razumljivo, ker je mestni arhiv leta 1903 po- gorel. Vendar se je v Trstu in Benetkah pa tudi v Piranu ohranilo nekaj prav zanimivih dokumentov, ki tudi o Izoli marsikaj povedo. Tako je pod kolokacijsko številko 3.E 1/12", ki obsega 32 pergamentov, ohranjena v Mest- nem arhivu v Trstu (Archivio diplomatico) zanimiva listina, ki v marsičem pojasnjuje začetke komunalne ureditve v izolanski ob- čini. 31 dokumentov zadeva zgodovino Pira- na, zato je omenjeni zašel mednje najbrž po pomoti. Bodi kakorkoli, vreden je, da si ga ogledamo. V prostem prevodu se glasi: V imenu gospodovem, amen. V letu od nje- govega rojstva tisočdvestotriinpetdesetem, v enajsti indikciji, na dan prvega maja v pa- lači občine Izola, v generalnem svetu. V pri- sotnosti Wecela Amaldija, "Walterama sina Simonovega in Nikolaja sina Rupredovega, ki je občinski komornik, in drugih, so kon- zuli Izole Johannes Bonvinus, Walteramus Blasius in Walteramus sin Ursa po volji z dovoljenjem velikega in malega sveta po- stavili in imenovali Veneri j a Paisane in Me- narda Nastasie za svoja zanesljiva poslanca, sindika, advokata in prokuratorja v pravdi, ki teče med gospo opatico samostana gospa Svete Marije v Ogleju in občino Izola pred gospodom Gregorijem iz Montelonga, pre- svetlim patriarhom svetega oglejskega se- deža in mejnim grofom Istre. Poslanca, sin- dika, advokata in prokuratorja (imata pra- vico) v zvezi s sporazumom ali dokončno sodbo ali na sami razpravi predlagati priče, protestirati, se pritožiti v celoti ali v posa- meznostih, ki bi jih Smatrali za primerne v omenjeni zadevi oziroma pravdi. Kar bosta omenjena poslanca, sindika, advokata in pro- kuratorja omenjenih konzulov napravila, (bosta napravUa) po volji velikega in male- ga sveta, z obljubo, da bosta spoštovala uka- ze, da ne bosta nasprotovala nobenemu čle- nu, ki bi (njihovemu delu), ugovarjal. Jaz Abelardus, notar Izole, sem bil temu prisoten in kot že rečeno sem na ukaz ome- njenih konzulov to napisal in potrdU.* Dokument nam v prvi vrsti pove, da je bila občina Izola podložna samostanu gospa sv. Marije v Ogleju. Dalje nam pove, da je bUa v teku pravda med opatico omenjenega samostana in občino. Predvsem pa nam li- stina pove, da je Izola v tem času občina, ki je imela svoj veliki in mali svet, svoje konzule, notarja in komornika in da je imela ali si je vsaj lastila pravico imenovati pro- kuratorje, ki so jo zastopali v pravdi. Vse to v kratkem, komaj kakih 200 besed obsega- jočem dokumentu, ki pa pove še mnogo več, kot je videti na prvi pogled. Da bi büo stanje, ki ga podaja omenjena listina, bolj razumljivo, je treba poseči za dve stoletji in pol nazaj. Izola je bila majhno mestece na otoku, ki mu je pripadalo na se- veru ozemlje tja do Gažona, na vzhodu do pobočij zahodnega dela Šavrinov nad doli- no Dmice, na jugu pa na eni strani do sre- dine vasi Cedlje in pobočja Kaštelirja nad Kortami, na drugi strani do rta Ronek in se- vernega dela Strunjanske doline. To ozemlje vključuje naselja Malija, Cetore, del Cedelj, Korte, Staro vas in Medoše s pripadajočimi zaselki. Ozemlje je majhno, reliefno precej razgibano in zelo primemo za nekatere ag- rarne kulture, kot so oljarstvo in vinograd- ništvo. Celotno imenovano ozemlje je na za- četku 11. stoletja spadalo pod oglejski patri- arha!. Leta 1031 se pojavi darilna listina, s katero je patriarh Popon daroval Izolo z vsem njenim ozemljem in drugimi pritikli- nami samostanu gospa svete Marije v Ogle- ju (extra muros), da bi izboljšal dohodke ti- stega samostana.2 Kakšna je bila uprava samostana nad mestom v 11. stoletju, po obstoječih dokumentih ni mogoče dognati. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 159 i Iz dokumentov 12. stoletja, predvsem iz li- stine, ki je datirana v leta 1172 ali 1274, pa vidimo, da je imel samostan pravico imeno- vati gastalda, ki je skrbel za vse njegove interese v mestu in pripadajočem zaledju. Da gastaldi niso bili vedno zvesti svoji pri- segi, dokazuje spor med samostanom in ga- staldom Almerikom iz Milj, ki si je leta 1173 hotel (morda s pomočjo Kopra) prisvojiti samostanske dohodke in druge pravice v Izo- li. S sodbo partiarhovega sodišča so bile vse pravice vrnjene samostanu.' Spor med Almerikom in samostanom do- kazuje, da so bile vezi med Izolo in njenim fevdalnim gospodom dokaj rahle in da so obstajali poskusi, da bi si posamezni ga- staldi pridobili fevdalno oblast nad mestom. To se je dogajalo tudi zaradi tega, ker je bila Poponova darovnica že stvar daljne prete- klosti in v sami Izoli, kjer so počasi nasta- jali novi politični pogoji, nezaželena. Toda prav ti novi pogoji in pa spor z Almerikom z Milj so prisilili opatico samostana sv. Ma- rije, da se je obrnila na patriarha Ulricha s prošnjo, da bi darovnico obnovil. Ta je leta 1175 vzel zadevo v pretres in potrdil da- rovnico iz leta 1031 »z vsemi sodbami, tlako in vsem obdelanim in neobdelanim ozem- ljem«. Iz dokumenta izvemo, da so Izolani poleg »drugih stvari in obveznosti« plačevali 100 um vina po urni izolanske mere.* Tudi po tem aktu ni šlo vse gladko. Ze leta 1189 se pojavi dokument, s katerim je koprski škof Aldiger podaril izolanske dese- tine grofu Engelbertu. Ta jih je s škofovim dovoljenjem ponovno podelil samostanu go- spa svete Marije v Ogleju, ki je imel »ba- ronalni dominij nad občino«.^ Razumljivo je, da je škof Aldiger Engelbertu podelil le tiste izolanske desetine, do katerih je imel pra- vico. Torej je imel Engelbertov odstop de- setin imenovanemu samostanu namen pove- čati samostanske dohodke. Vendar je pri tem zanimivejše dejstvo, da se v Engelberte vem odstopu prvič imenuje izolanska občina. To pa pomeni, da se je v nekaj več kot stoletju in pol od Poponove darovnice začel v Izoli tisti proces politične, socialne in gospodarske narave, ki je pripeljal do oblikovanja ko- mune. Razloge za to lahko iščemo, kakor v drugih mestih, v oddaljenosti in šibkosti fev- dalca, v potrebi po obrambi osebnih in skup- nih pravic meščanov, v potrebi po zunanji obrambi in v drugih faktorjih, ki so prisilili prebivalstvo, da se je sestajalo na zborih, sprejemalo določene äklepe in sproti reše- valo nastajajoča vprašanja. Tako je verjetno nastal mestni arengo ali zbor meščanov ali morda celo zbor deželanov (vicinorum). ; Arengo se je kmalu po svojem nastanku za- čel boriti proti pravicam oglejskih opatic, predvsem pa proti imenovanju tujega ga- stalda in za to, da bi bil gastald domačin iz Izole, ki bi bolje poznal razmere v mestu ; in na podeželju. Tako se je zgodilo, da je le- ^ ta 1220 občina sama imenovala gastalda v \ osebi Adelda iz Izole in to za tri leta, kar je i bUa verjetno običajno službena doba samo- stanskih gastaldov. Opatica Giselrada ime- novanja ni priznala in v sporu, ki je temu sledil, se pojavijo v Ogleju izolanski stare- šine (seniores). Na razpravi je opatica pri- znala imenovanega gastalda, vendar pod po- gojem, da bodo naslednji gastaldi imenovani v njeni prisotnosti oziroma v prisotnosti nje- i nega odposlanca. Poudarjeno je, da morajo i biti prisotni tudi izolanski starešine.'' Ni dvoma, da so to dejstva, ki dokazujejo, da se je hotela nastajajoča komuna že na samem začetku rešiti fevdalne odvisnosti, predvsem pa fevdalnih dajatev samostanu ali jih vsaj spraviti pod neposredno kontro- lo občine. Imenovanje gastalda iz vrst me- ščanov je predstavljalo drugi korak k samo- stojnejšemu življenju. Kaže, da je bil boj veliko hujši, kot bi mogli sklepati po ohra- njenih dokumentih. Opatice so se gotovo upi- rale vsem novostim, ki jih je predlagala in izsiljevala občina. Dejstvo je, da so se Izo- lani — da bi dosegli svoje pravice — celo (začasno) podvrgli vrhovni politični oblasti Kopra, preko katerega so se hoteli otresti vsaj fevdalnih dajatev. To dokazuje listina ] z dne 19. oktobra 1225. Tega dne so se pred patriarhovim sodiščem v Ogleju zbrali pred- stavniki občine Izola, predstavniki mesta Ko- pra in pa tedanja opatica Merengarda. Sod- ba, ki je sledila obravnavi, priznava vse i fevdalne pravice samostana do Izole. Tako je i opatica ponovno dobila pravico do imenova- i nja gastalda, sodnika, izvedencev za regalije , in notarja. V listini ni rečeno, da bi moral i biti gastald Izolan. Po starih običajih naj bi \ bih Izolani le sodnik in izvedenci. Prav tako ! je epatica dobila pravico do vseh dajatev, ki j so bile določene z darovnico iz leta 1031 in ' potrditvijo leta 1175. ' Kot protiutež zavarovanim pravicam se je i opatica Merengarda odpovedala pravici do j kanoničnega, civilnega in vsakršnega druge- ] ga posebnega ali privatnega prava, ki ga je ! že ali bi ga hotela uvesti. Dalje se je odpo- i vedala zakonom o ženskem spolu, splošnemu ; privilegiju žensk, privilegiju mladoletnikov, i ki jih je potrebovala cerkev in vsem odred- j bam, ki jih je odposlala v Izolo. Za more- bitne medsebojne spore je bilo določeno ape- lacijsko sodišče. To je prevzelo mesto Koper, 160 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Čigar vrhovni politični oblasti se je Izola ne- kaj prej podvrgla. V sodbi so bile dalje do- ločene pravice opatičnih uradnikov v Izoli, predvsem gastalda. Ta je imel pravico: 1. po- birati mitnine, desetine in vse druge dajatve; 2. skrbeti za vse druge dohodke samostana na izolanskih tleh; 3. ^upaj s sodnikom skr- beti za kriminalno sodstvo in 4. skupaj z izvedenci odločati o sporih glede dohodkov samostana. Ni treba posebej poudarjati, da so bili vsi uradniki podvrženi kontroli gastalda. To do- kazuje že sam seznam gastaldovih nalog. Za nastajajočo komuno je bil to precejšen uda- rec. Blažilo ga je le dejstvo, da so morali gastaldi soditi v skladu z mestno zakono- dajo. V tem trenutku pa ni kazalo drugega kot nadaljnje upiranje takšni sodbi, po po- trebi tudi s pomočjo Kopra. Gotovo pa je, da so se v tem boju izoblikovali komunalni ob- lastni in politični organi, ki so prevzemali pobudo za osamosvojitev mesta tako cd opa- tico kaikor od Kopra. Tak organ je bil — kot rečeno — že od vsega začetka zbor mešča- nov — arengo. Jasno je, da je moral med dvema zasedanjema arenga nekdo skrbeti za koristi prebivalstva. Temu namenu so gotovo služili voljeni »seniores«, ki trenutno niso imeli določnejšega imena, ali jim ga opatice niso hotele priznati. Vsekakor pa je gotovo, da so se komunalne oblasti počasi uveljav- ljale, ker bi v nasprotnem primeru ne bilo toliko govora o pravdah proti samostanu za- radi gospodarskih in političnih pravic le-tega nad mestom. Takšno je bilo politično stanje v Izoli, ko se je pojavua listina 1. maja 1253. Ni treba mnogo pozornosti, da ugotovimo njeno po- vršnost. Ker gre v bistvu le za imenovanje poslancev, je površnost deloma razumljiva. Kljub temu je zelo važna. V skopih besedah razkriva značilno oblastno-upravno podobo primorskega mesta sredi 13. stoletja. Do- kument namreč imenuje generalni svet, ve- liki in mali svet, konzule, občinskega komor- nika, notarja, voljene poslance oz. prokura- torje in mestnega glasnika, torej več kot do- volj, da si ustvarimo jasno podobo mestne oblasti. Iz analize dokumenta nam postane najprej jasno, da ni imenovan arengo. Vendar to ne pomeni, da ga ni bUo. Analogija z drugimi mesti, predvsem z bližnjim Piranom, doka- zuje, da so bili konzuli voljeni v arengu. To- rej, če so v listini omenjeni konzuli, pomeni da je bü. v mestu prisoten tudi najvažnejši politični organ. Od arenga voljeni konzuli so sestavljali nekakšno vlado, bili so torej izvršni oblastni organ zbora meščanov in v tem času že tudi velikega sveta. Med nji- hove naloge je sodUo tudi iskanje podestata, ki so ga predložili arengu v izvolitev. Dru- ga njihova naloga je bila v tem, da so od odhajajočega podestata prevzeli oblast. Od odhoda enega podestata do prihoda drugega, so imeli konzuli vso izvršno oblast. Ker pa Izola do leta 1260 verjetno ni imela po- destata, smemo sklepati, da so vladali po šest mesecev »in pleno«, tj. da so predstavljali vlado z vsemi pravicami in dolžnostmi. V drugi vrsti je treba imenovati veliki svet. Kdaj je nastal, nam po obstoječih dokumen- tih ni mogoče soditi. Po tem, da je v listini zelo kategorično opredeljen, bi lahko skle- pali, da je imel tedaj vsaj kakšnih 20 let življenja in dela, da je torej nastal vsaj na začetku tridesetih let 13. stoletja. Veliki svet je nastal kot oblastni organ. Ker se arengo ni mogel sestajati pogosto in v polnem šte- vilu, je ustvaril voljeno telo, ki naj bi skrbe- lo za vse najvažnejše zadeve občine. Tako so v njegovo kompetenco spadale vojne na- povedi in mirovne pogodbe, celotna zalkono- daja, občinske dajatve in volitev javnih uradnikov (trenutno brez konzulov). Sem spadajo tudi vsi odnosi do sosednjih občin in do ostale tujine, torej vse zunanje zadeve Vključno z zunanjo trgovino. Gotovo je to- rej, da je bilo to telo poleg arenga najvaž- nejše in da že v dejstvu, da je v listini arengo popolnoma prezrt, lahko vidimo bo- doči razvoj v smeri popolnega prevzema ob- lasti in dednosti članstva. Koliko članov je imel veliki svet v tem času, ni mogoče do- gnati. Morda jih je bilo okoli 80. Volili so jih med najuglednejšimi in najpremožnejši- mi meščani. Mali svet je bil prav tako voljen v arengu. Imel je maksimalno 20 članov, če so mu pripadali tudi konzuli in tedaj obstoječi jav- ni uradniki. To pomeni, da je bUo število svetnikov malega sveta dokaj manjše. Po analogiji s Piranom smemo sklepati, da jih je bilo 12. Malemu svetu je arengo poveril vse notranje zadeve, predvsem vprašanje oskrbe mesta s hrano in drugimi potrebšči- nami, vprašanje trgovine in obrti, verjetno tTidi vprašanje solin in kmečkega prebival- stva. Od notranjih zadev so jim bile odvzete zakonodaja, dajatve in najbrž tudi ladjedel- ništvo in mornarica. V našem primeru imenuje listina še ge- neralni svet. Vprašati se moramo, ali je no- tar uporabil dva termina za eno in isto telo (veliki svet), ali je moč iz celotnega kontek- sta izluščiti za generalni svet drugačen po- men. Ker se arengo v ohranjenih izolanskih listinah ne imenuje nikjer, bi bilo povsem kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 161 možno na primer, da se je v Izoli imenoval drugače kot v drugih mestih. V poštev bi prišel termin generalni svet. Toda že kraj sestanka zanika takšno možnost. Ce bi nam- reč šlo za arengo, bi se gotovo sestal na kakšnem zaprtem trgu ali v cerkvi, kakor je bilo v navadi v vseh drugih mestih. Ra- čunati je namreč treba, da je bU član arenga vsak svoboden odrasel moški, z drugimi be- sedami vsaj vsa!k peti prebivalec mesta. Ce je imelo mesto okoli 1000 prebivalcev, bi štel arengo 200 ljudi. Verjetno pa je bilo prebi- valcev nekoliko več. Torej zamenjava ter- minov ne pride v poštev. Po drugi strani listina locira zbor general- nega sveta v občinsko palačo. Ta pa v tistih časih ni mogla biti tako prostorna, da bi se v njej sestal celoten arengo. Torej gre za neko telo, ki je bilo po številu takšno, da se je lahko sestalo v dvorani. Po analogiji bi morali reči, da je to veliki svet. To bi po- trjeval tudi način sklicanja. Zbor, o katerem je govor je namreč sklical mestni glasnik. Ce bi šlo za zbor arenga, bi bilo gotovo re- čeno, da je bil sklican »sonu campane«, torej z zvonenjem občinskega zvona. Kvečjemu bi v primeru nujnosti dodali »et voce prece- niš«. Ker tega ni in ker je zbor sklical mest- ni glasnik, imamo drugi razlog za zanikanje enačbe generalni svet — arengo, a tudi raz- log za trditev, da ne gre enačiti velikega sve- ta z generalnim svetom. Da bi rešili vprašanje termina »generalni svet,« se moramio opreti na konkretni zbor 1. maja 1253. Zbor je imel namen »postaviti in imenovati« poslance oz. prokuratorje, ki naj bi zastopali Izolo v pravdi proti samo- stanu gospa svete Marije v Ogleju. Iz prejš- njih dokumentov vemo, da je tekla pravda zaradi volitve oziroma imenovanja gastalda, za izolanske dajatve samostnu in za celoten sklop odnosov med podložnikom (Izolo) in fevdalcem (samostanom). Slo je torej za zu- nanje zadeve, ki naj bi jih reševal veliki svet in za notranje zadeve, ki so bile v pristoj- nosti malega sveta. Imenovani poslanci so morali torej pred sodiščem zastopati Izolo v vseh zadevah tako zunanje, kakor notra- nje politične narave. Zaradi tega sta se oba sveta sestala na skupni seji v generalnem svetu, ki so mu gotovo pripadali tudi kon- zuli kot poseben organ arenga. Generalni svet je torej skupna seja vseh treh oblastnih teles, ki so nastala kot organi arenga. To pa ni vse. Konzuli so nastali kot iz- vršno telo arenga. V obdobju, ko je mesto pripadalo fevdalcu in ko je bil ta daleč od svoje posesti, ko je imelo mesto tudi lastne tekoče probleme, je bila ustanovitev takšne- ga organa ¦— poleg organov fevdalca — po- polnoma razumljiva in nujna. Jasno je, da so konzuli dobivali od arenga neke smernice, ki so polagoma postajale običaj, in so se jih morali držati. Te smernice so bile podlaga nastajajočim mestnim statutom. Toda kon- zuli so se znašli v položaju, da so si lahko pridobili preveč oblasti. Zato je arengo —¦ podobno kakor v drugih mestih — omejil njihovo oblast in to na dva načina: prvič ča- sovno, ker so bili voljeni za maksimalno do- bo šestih mesecev s prepovedjo ponovne iz- volitve pred pretekom kontumacijskega časa vsaj enega leta, in drugič s prisego in smer- nicami, ki so postajale pravzaprav zakoni o vladanju. Ker pa so problemi rasli — v Izoli pred- vsem v odnosu do fevdalca —-, je bilo treba ustanoviti telo, ki bi bolj demokratično za- stopalo interese prebivalstva, kot so to lahko delali konzuli. Tako je prišlo do voljenega velikega sveta, kateremu so naložili zunanje zadeve, in malega sveta, ki je skrbel za no- tranje zadeve. Ko pa so se notranje in zuna- nje zadeve izenačile, ni preostajalo drugega, kakor združiti vse tri organe v generalni svet. Tako je v Izoli nastala svojevrstna ob- lastna shema, ki bi jo mogli označiti kot shemo dvojne oblasti tj. nastajajoče komu- nalne in izumirajoče fevdalne oblasti (glej shemo za leto 1253). Pri tem se jasno vidi naslednje: Nastaja- joči komunalni oblastni organi so do leta 1220 strogo ločeni od fevdalnih. Prav tako je od komunalne oblasti ločena sodna oblast, ki ostaja v rokah fevdalca; ta ima edini pra- vico imenovati sodnika in izvedence ter dik- tirati zakone. Poskus spraviti gastalda pod kontrolo komunalne oblasti, ki ga beležimo leta 1220 in se je verjetno ponavljal do leta 1260, je obenem tudi poskus, da bi preko ga- stalda meščana, ki je poznal vse razmere v mestu, vplivali ne samo na politična in go- spodarska vprašanja, temveč tudi na celotno sodstvo — gospodarsko in kriminalno. Preko tega so hoteli gotovo vplivati tudi na celotno zakonodajo. Prav tako je jasno, da se komu- nalna oblast počasi, a vztrajno širi in raz- rašča, medtem ko ostaja fevdalna oblast v okostenelih oblikah, ki jih je dobila že v 11. stoletju. Pogled na dogodke dokazuje tudi, da je nastajajoča komunalna oblast di- namična. V kratkem času se konsolidira in je na najboljši poti, da prevzame v mestu celotno politično, gospodarsko in pravno po- budo, torej na najboljši poti, da mesto osvo- bodi od fevdalca. Posledica spora, ki ga omenja listina 1. ma- ja 1253, je bil sporazum med občino in opa- 162] KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 tico, ki se je po vsej verjetnosti pozival na listino iz leta 1220, po katerem naj bi gastal- de imenovala občina, vendar v prisotnosti opatice ali njenega odposlanca. Kakor je bilo v takšnih primerih običajno, je opatica za- htevala le, da izvoljeni ali imenovani ga- stald priseže, da bo zvesto služil koristim samostana po dotedanjih običajih izolanske gastaldije. Kalko so ta sporazum sipoštovali do leta 1260, ohranjeni viri ne povedo. Ver- jetno pa je, da opatica ni imela prigovorov. Vendar se je občina leta 1260 odločila za po- slednji korak v svoji politični emancipaciji. V tem letu se v Izoli omenja prvi padestat. Vemo, da se je imenoval Johannes in da je spremljal v Oglej izvoljenega gastalda Jo- hannesa Bonvina. Kmalu po prihodu podestata se je sestal veliki svet (morda tudi generalni svet, kjer so konzuli izročili podestatu oblast), ki je med drugim sklepal tudi o volitvi novega gastalda. Izvoljen je bil Johannes Bonvinus, eden od konzulov, ki so leta 1253 imenovali poslance v pravdi proti samostanu, torej po- polni pristaš občinske politike. Takoj po iz- volitvi je občina sporočila epatici Iltigundi v Oglej ime novega gastalda in prosua za nje- govo potrditev. Že ime izvoljenega je moralo biti za opatico težak udarec. Zato je odgovo- rila sicer vljudno vendar odločno, da je volj- na potrditi novega gastalda, če bo ta imeno- van v njeni prisotnosti ali v prisotnosti nje- nega odposlanca, kakor predvideva sporazum med njo in samostanom na eni in občino na drugi strani in če se bo omenjeni Johannes Bonvino pogodil z njo o prevzemu gastaldi- je. To nedvoumno izhaja iz listine 16. janu- arja 1260. Opatičin odgovor je vsetkakor po- menil kršenje sporazuma iz leta 1253. No- vega gastalda pa si je hotela ogledati od blizu. To je Izolane nekoliko presenetilo, a so se takoj odločili nadaljevati svojo igro. Oblastna shema iz leta 1253 dokazuje, da so se že otresli vrhovnega varuštva mesta Ko- pra. Na osnovi razsodbe leta 1225 pa bi se morali apelaci j sko pritožiti prav na Koper. Odločili so se drugače. Ker jim je bila opati- ca manj nevarna kot Koper, ki si je priza- deval uvesti svojo hegemonijo nad vso se- verno Istro, so poslali izvoljenega gastalda, in to v družbi z novim podestatom, narav- nost v Oglej. 16. januarja 1260 ju je opatica sprejela v prisotnosti oglejskega dekana Askvina, sho- lastnika Viljema ter treh odličnih oglejskih meščanov. Med prisotne priče je opatica zri- nila tudi podestata Johannesa. Tu je Johan- nes Bonvino povedal, da sta ga podestat in ob- čina Izola izvolila za novega gastalda izolan- ske gastaldije in da prosi za opatičino potr- ditev, kakor je bila seznanjena s pismom občine. Iltigunda je v odgovoru ponovila, da KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 163] bi ga ona in njen samostan rade volje po- trdila, če bi bil izvoljen v skladu s sporazu- mom in če bi se on (že prej) dogovoril z njo v prevzemu gastaldije. Nato je spet sprego- voril Bonvino. Rekel je, da bi se v skladu z izvolitvijo po podestatu in občini rad po- godil z epatico za naslednja tri leta, kajti podestat in občina sta naredila tak statut, da gastaldi ne smejo ostati v tem uradu več koit tri leta. Ker mu bo> pa gastaldija v na- slednjih treh letih le malo nesla, ji ponuja enkratni prispevek 10 urn vina izolanske me- re. Kot se vidi, je bivši konzul govoril precej ironično, kar epatici ni moglo- biti preveč všeč. Da bi pa ironija dosegla svoj višek, je Bonvino zatrdil, da je v primeru, če bo prev- zel gastaldijo, potreben pomoči in da bo zato izkazoval epatici »večjo čast«. Te besede so do- segle namen, ki ga je občina hotela doseči. Ogorčena opatica se je umaknila, da bi se posvetovala s svojimi »modrimi«. Ko se je vrnila, je v ostrem tonu dejala, da sta se podestat in občina vtikala v njeno jurisdik- cijo v mestu Izoh in prelomila sporazum med samostanom in občino. Zato pod pretnjo 100 mark kazni prepoveduje podestatu in občini, da bi se še nadalje vmešavala v njeno gastaldijo in njene pravice. Pod pretnjo ena- ke kazni je Johannesu Bon vinu prepovedala sprejeti omenjeni urad in se vmešati v nje- ne pravice. Listina je bila napisana v samo- stanu sv. Marije po notarju Ulrichu (Wol- ricus).» Zanimivo je, da se je opatica pogovarjala izključno z izvoljenim gastaldom Bonvinom in da se ni niti enkrat naravnost obmua na prisotnega izolanskega podestata Johannesa, ki ga je odrinila med priče in je smel pri- sostvovati pogovoru kot le tak. S tem je ne- dvoumno pokazala, da ne priznava nove izo- lanske komunalne stvarnosti. Vendar so vse njene besede namenjene občini in ne gastal- du. Dvakrat je poudarila, da je občina pre- kršila sporazum, v to pa je kot krivca vme- šala tudi podestata. Prav tako je poudarila kršenje svoje jurisdikcije po občini in po- destatu in vmešavanje v svoje pravice. Vpra- šanje nastane, ali je mogla biti njena reakci- ja bistveno drugačna. Po ironičnem govoru Johannesa Bonvina bi lahko pristala na nje- govo imenovanje, vendar bi ugled samostana preveč trpel. Po drugi strani je skoraj go- tovo, da bi pristala na vsako imenovanje, razen na imenovanje tistih ljudi, ki so jo pri- silili v sporazum, po katerem so bile njene pravice omejene. Potemtakem lahko sklepa- mo, da je izolanski veliki svet dobro vedel, kakšna bo reakcija opatice, če bo izvoljen bivši konzul. Prav tako lahko sklepamo, da so v Izoli pripravili Bonvina prav na tak go- vor IA mu svetovali, naj govori ironično, to- rej da so mu dali nalogo doseči zavrnitev potrditve novega gastalda. Tako je naloga uspela. S tem so Izolani obšli apelacijsko so^ dišče in dosegli tisto, kar so želeli. Ker opa- tica ni imela več pravice imenovati gastalda samostojno, se je znašla v Izoli brez pravic. Ce pa bi v nasprotju s sporazumom, ki so ga v Izoli kršili, gastalda le imenovala, bi ga občina ne sprejela. Uspeh bi bil torej enak. Poudariti je treba, da je Bonvino verjetno ostal na položaju gastalda brez privolitve opatice, kajti kasnejši dokumenti dokazujejo, da je občina plačevala določeni del dajatev tudi samostanu. Vendar je z zavrnitvijo po- trditve Bonvina opatica izgubila pravico do imenovanja tega uradnika v Izoli. To pa je hotela občina doseči. Listina vsebuje dokaze, da Izolani niso kr- šili sporazuma samo v vprašanju gastalda. Opatica je namreč očitala občini, da se je vmešala v njene jurisdikcije in njene pravi- ce. To pa pomeni, da so se Izolani polastili nekaj več kot samo gastaldovega urada. Po listini iz leta 1225 se je opatica Merengarda odrekla tudi pravici do kanoničnega, civil- nega in vsakega drugega posebnega in pri- vatnega sodstva.'" Ni ji sicer bila odvzeta pravica do imenovanja sodnikov in izveden- cev, vendar so morali ti soditi v skladu z željami občine in nastajajočega komunalne- ga in obstoječega običajnega prava. Res je, da so v kasnejših dokumentih dani vsi ele- menti, poi katerih lahko sklepamo, da so ne- kateri sporazumi vrnili samostanu pravico do sodstva, vendar je očitek iz leta 1260 o kršit- vi sporazuma toliko jasen in oster, da je sklep, po katerem naj bi veliki svet po pri- hodu podestata Johannesa izvolil tudi sod- nika in izvedence, nujen in povsem opravič- ljiv. Ironičen in samozavesten nastop Bon- vina ter izredna ostrost opatičinega odgovo- ra nam dasta vedeti, da je bil novo izvoljeni gastald dobro zavarovan in popolnoma gotov svoje stvari, čeprav je bil podestat nameno- ma odrinjen med priče. Gotovo je imel Bon- vino za seboj celotno mestno prebivalstvo in celotno mestno zakonodajo in sodstvo. In to ga je najbolj zaščitilo'. Veliki svet se je tu gotovo poslužil ustaljene moči arenga in vseh mestnih organov, da je zaščitil delega- cijo. Tega si je moral biti Bonvino popolnoma v svesti. Karkoli bi se mu zgoduo v samo- stanu, se je moglo zelo negativno odraziti na preostale koristi apatico. Oster nastop opatice je bil torej v sami Izoli obsojen na popoln neuspeh. 164 ; kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 Potemtakem se shema mestne oblasti v Izoli leta 1260 precej spremeni. Gotovo je, da je arengo še vedno najvažnejše oblastno telo čeprav nastopa zelo poredko in ga veliki svet že poskuša izriniti. Vendar so člani ve- likega sveta in ostalih teles še vedno voljeni. Volitev sodnika (kakšno desetletje kasneje so bili štirje) in izvedencev pa že prihaja na veliki svet, ki se počasi, a vztrajno organi- zira v odločilno politično telo, ki prevzema tudi del notranjih nalog, predvsem kar se tiče gospodarstva in odnosov do kmečkega prebivalstva. Shema mestnih oblastnih organov v letu 1260 (glej spodaj). Pri tem je razumljivo, da je opatica mo- rala končno popustiti in da je cd občine iz- voljene gastalde tolerirala, vendar le kot ču- varje samostanskih posestev in izterjevalce dajatev, ki so ji šle po starih listinah oziro- ma novejših sporazumih. Tako je gastald izgubil vso politično oblast v mestu. Konzuli so postajali vedno pogosteje le začasna izvršna oblast,, medtem ko se je vlo- ga sodnika spremenila tako, da je sestavljal s podestatom enoletno vlado in kriminalno sodišče. Skupaj z izvedenci je sodnik sestav- ljal civilno sodišče. Jasno je, da se bo vse to s kodifikacijo statutov spremenilo, kajti od- padli bodo izvedenci, uvedeni štirje sodniki, ki bodo resnična vlada komune, in novi up- ravni organi. Z beneško zasedbo bodo zginili konzuli, ker se bo osrednja vlada obvezala pošiljati podestate. Samostan gospa svete Marije v Ogleju ne bo več posegel v občin- sko politično življenje, čeprav se bodo vlekle pravde za desetine in druge dajatve vse do začetka 16 stoletja." Generalni svet se sicer ne omenja, vendar ni dvoma, da so tudi kasneje skupno sejo ve- likega in malega sveta imenovali generalni svet. Ker so bili konzuli le začasni organ, temu telesu niso več pripadali. Nadomestili so jih sodniki, ki so s podestatom sestavljali vlado in sodni zbor. Dokumenta 1. maja 1253 in 16. januarja 1260 nesporno dokazujeta, da se je Izola uspela rešiti fevdalne jurisdikcije, a tudi fevdalne odvisnosti od samostana sv. Marije v Ogleju in da se je osnovala v neod- visno komuno. Gastaldu so sprva omejili ob- last in pristojnosti, nato so uspeli sicer ne- redno voliti meščana Izole, ki je bolj gledal na koristi občine kot pa samostana. Končno so se morale opatice sprijazniti z dejstvom, da je bila njihova vloga pri imenovanju ga- stalda — gola prisotnost, če je občina sploh to upoštevala. Tako se je nehalo obdobje de- litve oblasti med nastajajoče komunalne in okostenele fevdalne organe. Dvojnost oblasti je v Izoli prenehala, ko so v Piranu šele ome- jevali pravice oglejökih gastaldov v občini. Res je bila opatica sv. Marije v Ogleju šib- 165.! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 kejši nasprotnik, kot je bü patriarh sam (pro- ti temu se je moral bojevati Piran), vendar je bil Piran tako po številu prebivalstva ka- kor po gospodarskem potencialu veliko moč- nejši od Izole, ki je morala vzdržati tudi pri- tisk obeh sosednjih občin. Zato je bil njen uspeh za tisto dobo še toliko pomembnejši. OPOMBE 1. Mestni arhiv v Trstu. Fase. 3. E 1/12» in Codice diplomatico istriano pod letom 1253. Kand- lerjev zapis ima precej napak. — 2. CDL. Li- stina iz leta 1031 in AeM III. str. 357. — 3. CDI. Listina 1273—1274. — 4. CDI. pod letom 1175. — 5. CDI pod letom 1189. — 6. CDI pod letom 1220. — 7. CDI. Listina 19. oktobra 1225 — S. CDI. Listina 16. januarja 1260 omenja poleg drugega tudi doseženi sporazum in pa podesta- ta Johannesa. — 9. CDI. Listina 16. januarja 1260. — 10. Kakor v op. 7. — 11. AeM zv. IV. 1888. L. Morteani: Isola e i suoi statuti. In AeM. zv. V. 1889. L. Morteani kot dodatek k istemu delu na str. 198 in nasi. Dokumenti 1346, 1382, 1384, 1394, 1401 in 1511. SKLADI KRANJSKEGA DEŽELNEGA PREMOŽENJA jelka melik V članku Kranjske deželne finance 1861 — 1918 (Kronika 1973, št. 3) sem govorila za čas od obnove ustavnega življenja pa do začetka prve svetovne vojne o premoženju kranjske dežele, o deželnih dohodkih in iz- datkih, o deželnih prikladah na davke, o samostojnih deželnih nakladah, državnih prispevkih in podporah, o posojilih in de- litvi deželnega premoženja na fonde ali sklade (takrat imenovane zaklade). Skladov je bilo veliko; podrobneje sem opisala le glavnega, tako imenovani deželni zaklad; ostale pa sem večinoma samo na- štela. Na tem mestu bi želela prikazati ne- kaj ipomembnejših skladov: sklade dobro- delnih zavodov, sklad prisilne delavnice, gledališki sklad, muzejski sklad in sklad kmetijske šole na Slapu in Grmu. zakladi dobrodelnih zavodov Zakladi dobrodelnih zavodov so bili: bol- nišnični, norišnični, porodnišnični in najde- nišnični. Izdatki posameznih zakladov so bi- li zelo različni. Najvišje je imel bolnišnični ! zaklad: med izdatki so bui najvišji za re- žijo, plače zdravnikom in drugim uslužben- cem. Stroški norišničnega zaklada so bili ne- i kaj manjši. Največji del med njimi so pred- ! stavljali stroški oskrbovanja, manjšegapapla- če in podobno. Zelo majhne izdatke sta imela j porodnišnični in najdenišnični zaklad. Pri pr- \ vem so bili daleč na prvem mestu stroški ; režije, pri drugem pa izdatki za oskrbova-; nje v tujih najdenišnicah. Dohodki vseh za- : kladov so v primerjavi s stroški bili zelo j majhni, največ od povračil oskrbovalnih S stroškov. Proračuni za vsakih deset let nam kažejo naslednjo sliko: i 166! kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 Poslopje deželne bolnišnice v Ljubljani je bil nekdaj diskalceatsiki samostan, leta 1787 spremenjen v bolnišnico. Po Sklepu seje de- želnega zbora 20. januarja 1863 je bila v bolnišnici opravljena dozidava. Stroški z no- tranjimi preureditvami, ki so zaradi tega postale potrebne, so znašali približno 23.000 gld.i V letu 1867 potrebne preureditve in prenovitve so stale 9000 gld.^ Leta 1873 se je v najeto Dedekovo hišo na Poljanah, ki jo je uporabljala dotlej norišnica, preselil del bolnišnice; kožni in kužni oddelek, po letu 1890 pa so bili tu le kozavi bolniki.^ Leta 1876 je prišla ta Dedekova hiša na dražbo in jo je kupila dežela za 6400 gld." Se nekaj novega prostora je dobila bolnišnica v za- četku osemdesetih let s prenaredbo stare norišnice.^ Poroičilo dteželnega odbora leta 1887 pa je za bolnišnico ugotavljalo: »Ta bolnica ima dva velika nedostaitka, ki sta z modernimi pojmi o leži in osnovi bolnic v protislovji, namreč 1., da stoji v sredini mesta ob naj bolj obljudeni in najživahnejši prometni cesti in 2., da za zdanje namene ni bila sezidana, temveč le pozneje prestroje- na«.* Leta 1890 se je začela graditi nova bolnišnica. 16. oktobra 1895 je bilo »slovesno blagoslovljen j e nove deželne bolnice in bol- nišnične cerkve v Udmatu«.' Vendar je bila bolnišnica popolnoma dokončana šele konec devetdesetih let. Stroški so znašali približno 720.000 gld. Pokrili so se z izkupičkom za prodajo stare bolnišnice in Dedekove hiše (128.000 gld), s prispevkom ljubljanske mest- ne občine (36.000 gld). Kranjske hranilnice (160.000 gld), ostanek pa iz deželnega zaklada.** Norišnica je imela svoje prostore zraven stare bolnišnice v posebni hiši. Prostori tu niso zadostovali, zato je imela Idei svojih bolnikov najprej v najeti Dedekovi hiši na Poljanah, potem pa v poslopju prisilne de- lavnice. Nova norišnica je bila vedno bolj potrebna. V šestdesetih letih je cesar naklo- nil za zgradbo nove norišnice Kranjske pri- padajočo tangente 5. državne loterije v zne- sku 35.000 gld.9 Ta in drugi doneski so se zbirah v noriščno-stavbenem zakladu. Leta 1875 je bilo kupljeno od V. Krisperja po- sestvo Zverinjak na Studencu za 57.370 gld, polovica s pomočjo obveznic noriščno-stav- benega zaklada.'" 3. januarja 1881 je bila otvoritev nove deželne norišnice na Studen- cu. Stala je 79.828 gld.'' V novo norišnico so prišli vsi bolniki iz stare norišnice in iz oddelka v prisilni delavnici. Leta 1889 sta se zgradila še dva nova oddelka in leta 1899 so spet potekala prezidavanja. Stroški prve gradnje so bUi 69.407 gld, stroški druge pa 91.000 K.'2 Pred prvo svetovno vojno sta bili bolniš- nica in norišnica potrebni ponovnih izpopol- nitev in sprememb. Število bolnikov je bilo vse večje. »Ko se je bolnica otvorila, je bilo sprejetih okoli 4000 bolnikov na leto, lan- sko leto že 10.000. Ker je poleg tega v po- sameznih strokah tudi naraščala medicinska veda in zahtevala novih prostorov, se po- množilo zdravniško in strežajsko osebje po- leg uradnikov upraviteljstva, je umevno, da so postali posamezni prostori polagoma pre- tesni. ... Število umobolnih je od leta do leta naraščalo. Danes se morejo radi po- manjkanja prostorov sprejemati le bolj nuj- ni slučaji. ... Sedaj je v blaznici na Stu- dencu okoli 240 bolnikov, prostora pa le za 180 do 190. Razmere se popisati ne dajo, človek jih mora sam videti. Trpi pa tudi osebje in se je le čuditi, da toliko časa zdrži. Na higijeno ni mogoče imeti nobenih ozi- rov«,'ä so poročali v januarju 1910. Tega leta je deželni odbor po naročilu deželnega zbora sestavil celotni program za asanacijo deželnih dobrodelnih zavodov. Prva dela so se oddala že maja leta 1911.'* Dotaknem naj se še najdenišnice in porod- nišnice. Oktobra 1869 je deželni odbor v svo- jem poročilu ugotovil: »z ozirom tedaj, 1. na nezmogljive stroške, po katerih je dežela Kranjska za najdence prizadeta, ki bode po natančnem preračimu v desetih letih, to je od leta 1859 do leta 1869 za najdence pla- čala 198.623 gld 41 1/2 kr — in, 2. z ozirom na dopis iz Linea, da po odpravi najdeniš- nice niso nastali nikakoršnji škodljivi na- sledki, kaže se preočitno živa potreba, da se odstrani najdenišnica tudi pri nas. ... S tem pa, dai se odpravi najdenišnica, se ne gre na to, da bi se odstranila tudi porodnišnica. Porodnišnica mora obstati, ker je potrebna tako kakor iz drugih ozirov bolnišnica, da namreč noseče ženske imajo pribežališče, v katerem morejo poroditi in da se vzdrži učilnica za babice, kajti ta je vrh tega, da se ohrani zaklad najdenišnice ... edini po- goj, katerega se ... držati mora deželni za- stop«.'5 Leta 1870 je sklenil deželni zbor, da se najdenišnica odpravi." prisilna delavnica Prisilna delavnica je bila ustanovljena le- ta 1847. Stala je ob Ljubljanici na Polja- nah. Od ustanovitve do leta 1866 jo je up- ravljala C kr. deželna provincialnai vlada, v tem letu pa jo je prevzela dežela." Večji dohodki tega fonda so bili dohodki delav- ničnega zavoda in zaslužki prisilnih delav- cev ter povračila stroškov za oskrbovanje. 167 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 Izdatki pa: plače uradnikov, zdravnikov in paznikov, oskrbovanje prisilnih delavcev, potrebščine za »fabriko« in drugi manjši. Potrebe prisilne delavnice so naraščale in skoraj vsako leto so zgradili kaj novega. Večje denarne stroške je zahtevala leta 1887 zgrajena perilnica in sušilnica —• 10.228 gld, leta 1888 novo poslopje za zavodove obrate —' 37.695 gld, kovačnica in »vozama« ter za te nove zgradbe dokupljen svet — 9.915 gld, leta 1891 posebna stanovanja za 16 pazni- ških rodbin — 20.153 gld in leta 1895 popra- vila po potresu 7.287 gld. Leta 1895 je za razširitev in prezidavanja prisilne delavnice prispevala država 25.000 gld. Ko je dežela prevzela prisilno delavnico, so prihajali tja le moški, ženske pa so že od leta 1855 od- dajali v žensko prisilno delavnico v Lanko- witzu v nemškem delu Štajerske. Ženski oddelek je bil uveden v ljubljan- ski prisilni delavnici za kratek čas, ker so po letu 1871 izpraznili nekaj prostorov šta- jerski prisilni delavci. Ze leta 1873 je bil ženski oddelek odpravljen in ženske so se zopet oddajale v »pokorivnico« v Lanko- witzu. V izpraznjene prostore se je vselila norišnična »podružnica«, ker je bilo v glavni norišnici! premalo prostora. Istega leta je bil na zahtevo deželne vlade zaradi novega za- kona napravljen poseben oddelek za mlade »malopridneže«.^* Ko je bila leta 1881 sezidana nova no- rišnica na Studencu, se je oddelek norišnice na zavodu odpravil in v del izpraznjenih prostorov so nastanili oddelek za mlade pre- stopnike.i" Po sklepu deželnega zbora 1909 je deželni odbor preuredil ta oddelek v »po- sebno vzgajališče za zanemarjeno mladino«. Leta 1910 je bil sprejet predlog finančnega odseka, da se bolniki iz »blaznice — hiralni- ce« premestijo v prisilno delavnico.^" Primeri stroškov in dohodkov zaklada pri- silne delavnice iz objav proračunov: s gledališki zaklad Gledališkemu fondu so pripadale poleg gledališkega poslopja še tri hiše: redu ta na vogalu takratne Florijanske ulice in Stare- ga trga ter sosednji hiši št. 4 in 6 v Flori- janski ulici. Konskripcijske številke vseh treh hiš so bile 136, 137 in 138. Reduta in sosednji hiši so bile dodeljene gledališkemu zakladu po napoleonskih vojnah.^' Hiši v Florijanski ulici so dajali v najem. V redut- ni dvorani je sklenil deželni zbor 26. febru- arja 1867 imeti svoje prihodnje zasedanje.^"^ Tudi za vse druge deželnemu zboru potreb- ne stranske sobe so našli prostora v reduti. Pritlične prostore je imel do 1881 v najemu mapni arhiv, nato pa štirirazredna mestna dekliška šola, ki je bila dotlej v prvem in drugem nadstropju. Prostori v drugem nad- stropju so se zdaj oddali v najem kot sta- novanja.^' Po sklepu deželnega zbora 1897 so vsa tri poslopja prodali ljubljanski mest- ni občini za 27.000 gld.^" Staro stanovsiko gledališče na Kongresnem trgu je bilo zgrajeno 1765, leta 1846 pa pre- zidano in prenovljeno. Imelo je 69 lož.^" Ka- sneje je 13 lož imela dežela, skoraj vse osta- le pa so bile v posesti zasebnikov. »Ta po- sest pa se je tako zvrševala, da so zauzimali lastniki pri predstavah brezplačno svoje pre- deljene sedeže v gledišči ali pa so jih pre- puščali za manj ali dalj časa tudi drugim. Omejena je bila ta iposest po tem, da so lastniki posluživši se svojih lož, zamegli v njih zauzimati svoje sedeže in to le takrat, ko so se vršile v gledišču javne predstave, in da so jim bile lože pristopne le proti glediški vstopnini. Vsa ta omejitev brani da bi iz tega nastala pravica, ki bi bila normirana v občnem državljanskem zako- niku«.^'' Leta 1882 in 1883 so z raznimi prezidavami gledališče zavarovali pred ognjem. Leta 1887 pa je gledališče vendarle pogorelo. Treba je bilo postaviti novo. Samo poslopje naj bi stalo 190.000 gld, a je bila ta vsota kasneje prekoračena.^' K stroškom je prispevala Kranjska hramlnica 20.000 gld, mestna ob- čina 22.500 gld.^* Razen tega je dežela vzela posojilo 100.000 gld pri Mestni hranUnici ljubljanski in zastavila zanj deželno hišo v Salendrovi ulici 3, imenovano Pogačnikovo.^' Zemljišče so dobili za 35.000 gld od Emerika Mayerja, ki je prodal vilo, stavbno in vrtno parcelo ob takratni Tržaški cesti (katastrska občina Spodnja Šiška).^« Poleti 1890 so gle- dališče začeli graditi. Dograjeno je bilo 1892 in jeseni so se že začele predstave.si Lože so oddajali posebej za slovenske in posebej za nemške predstave. Na dražbi, ki jo je raz- pisal deželni odbor za prvo leto 1892/93, so 168 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 dobili 13.229 gld, od tega za slovenske pred- stave 3467 gld, za nemške pa 9762 gld.'- Dohodki gledališkega zaklada so bili maj- hni. Predvsem so bile to najemnine gledali- ških lož in redutnega poslopja s sosednjima hišama. Glavni stroški so bili plače usluž- bencev, stroški za vzdrževanje poslopij in, inventarja ter davki za stavbe in drugi manjši izdatki. Vsako leto je deželni zbor dajal podpore za slovenske in nemške pred- stave. Pregled izdatkov in dohodkov gleda- liškega zaklada po proračunih vsakih deset let daje naslednjo sliko: j muzejski zaklad Dohodki in izdatki tega zaklada niso biii veliki. Iz tega zaklada so dajali za plače, muzejske naprave in inventar ter razne druge stvari. Dohodki pa so bili: nekaj ma- lega obresti, nekaj doneski dežele, vstopnine in drugi drobni prejemki. Muzej je imel sprva svoje prostore v prit- liqu licejisikega 'poslopja in v gimnazijski kapeli v prvem nadstropju. Po odseUtvi re- alke je dobil še sobo poleg stanovanja mu- zejskega »varuha«.*' Pritlični prostori so bili vlažni in temačni. Razen tega je bilo za mu- zejske zbirke premalo prostora; novih pred- metov sploh niso mogli razstavljati. Sprav- ljali so jih začasno v stanovanje muzejskega »varuha« in v nekdanji realki in učilnici. »Bilo je zatorej res blago domoljubno mišlje- nje in dokaz, kako se prav umeva svrha deželnega muzeja, ko je ukrenila kranjska hranUnica povodom obiteljske svečanosti v Najvišjej cesarskej hiši, od narodov avstrij- skih soglasno veselo pozdravljene poroke Njega ces. visokosti presvetlega cesarjeviča Rudolfa s presvetlo cesaričino Štefanijo Bel- gijsko, v občnem zboru 3. dné majnika me- seca 1881. leta po poročilu hranuničnega ku- ratorja dra. Jožefa Supana: da v slučaji, ako se dežela Kranjska najkasneje do 1890. leta dejansko poprime zidanja lastnega muzej- skega poslopja in ako se dobode Najvišje privoljenje, da se sme imenovati ta zavod Rudolfinum, hranilnica prevzame polovico stroškov za nakup stavbišča, za postavljanje poslopja in takisto tudi za notranjo opravo v najvišjej skupnej vsoti 100.000 gld na ra- čun svojega rezervinega zaklada. Kranjski deželni zbor je tej visdkodušni ponudbi s sklepom v seji 19. dné oktobra meseca 1881. leta ustregel, privolilši še dalje potrebno novčno pripomoč iz pričakovane vsote za li- cejSko p>oslopje, katero se ima prodati po- učnemu er aru in iz muzejskega ter dežel- nega zaklada« (iz ustavnega pisma, ki se je vložilo v temeljni kamen).'* 9. marca 1883 je bila sklenjena s Kranjsko stavbeno dru- žbo pogodba o nakupu zemljišča (približno 17.000 gld) in junija istega leta se je novi muzej začel graditi.'^ »Vroče zaželjeni čas je došel, slovesno sprejela je svojega rod- nega vladarja prezvesta Kranjska dežela, sto- pil je v praznično olepšano mesto Emono, med burnim veseljem stanovništva in kot ne malo znamenje cesarske milosti smatra deželni zastop, da je Nj. ces. in kralj, apo- stolsko Veličanstvo cesar Fran Josip I.—14. dan julija meseca 1883. leta blagovolil temu novemu deželnemu zavodu z zidarsko ome- tačo in z udarcem kladiva podeUti cesarski blagoslov«. Slovesna otvoritev deželnega muzeja je bila 2. decembra 1888 ob slavnosti 40-letnega vla- danja cesarja Franca Jožefa I. Stroški za »Rudolfinum« so znašali približno 260.000 gld. K tej vsoti je prispevala Kranjska hra- nilnica 30.000 gld več kot prvotno obljub- ljenih 100.000 gld, torej 130.000 gld, izku- piček od prodaje liceja je znašal 40.000 gld, donesek deželnega zaklada 30.000, prosto- voljni prispev^ki s prispevkom mestne občine 8.441, iz muzejskega zaklada 31.082 in pri zasebnikih naložene glavnice muzejskega za- klada 3.410 gld. Ostale stroške je pdkrü de- želni zaklad s pogojem, da jih muzejski za- klad kasneje vrne iz svojih dohodke v.'" Vehko premoženje je dobil muzejski za- klad, ko je leta 1885 umrli Viktor Smole postavil v oporoki deželni muzej za svojega glavnega dediča z omejitvijo, da ima njegova sestra Balbina Smole do smrti pravico užit- ka vse zapuščine. Skupno premoženje je bi- lo vredno 95.759 gld in 95 kr.«' Primeri stroškov in dohodkov muzejskega zaklada po proračunih. 169 I KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 ZAKLAD KMETIJSKE SOLE NA SLAPU IN GRMU Dvoletna šola za sadje- in vinorejo na Sla- pu pri Vipavi je nastala na posestvu grofa Karla Lanthierija po siklepu deželnega zbo- ra 6. decembra 1872. Septembra 1873 se je po nekaterih popravilih na posestvu na šo- li začel ipouk.äs gola je »mnogo korist- nega dela za slovensko kmetijstvo opravila ne le z rednim ix>ukom mladih ikmečkili sinov, ampak zlasti s številnimi nedeljskimi tečaji za kmečke ljudi sploh in s tečaji za ljudskošolake učitelje, da bi ti postali vod- niki in glasniki gospodarskega napredka na slovenski zemljix-^" Zaradi nerodne lege na meji Kranjske, po- dobne šole v bližnji Gorici in slabih pro- metnih zvez je bila šola na Slapu slabo obiskovana. Razen tega je bil za splošne po- trebe kranjske dežele pouk preozek. Pouče- vali so v glavnem le sadjarstvo in vinograd- ništvo s kletarstvom. 14. oktobra 1884 je de- želni zbor sklenil prese*liti šolo s Slapa na Dolenjsko, poiskati in kupiti zanjo pripraven prostor. 23. januarja 1886 je deželni zbor sklenil kupiti graščinsko posestvo Grm pri Novem mestu. Njegov lastnik je bil Anton Vincenc Smola. Kupna pogodba je bUa skle- njena 8. marca 1886. Posestvo je stalo 30.442,50 gld, najnujnejša preureditev gra- du, nakup inventarja, učil in živine pa okrog 25.000 gld. Oktobra 1886 se je šola selUa s \ Slapa na Grm, 18. novembra 1886 pa je bila slovesna otvoritev nove šole.'"' Sola se je imenovala vinarska, sadjarska in poljedelska šola, pozneje pa kmetijska šo- la. Pouk je bil obširnejši kot na Slapu. Poleg redne dvoletne šole so bul skoraj vsako \ leto redni tečaji za osnovnošolske učitelje in i drugi strokovni tečaji. Leta 1909 se je pouk i bistveno preuredil in skrajšal na eno leto." Vsako leto so popravljali prej zanemarjeni in zapuščeni grad. Dohodki in stroški zaklada šole na Slapu oziroma Grmu so bili v začetku majhni, z leti pa so dokaj narasli. Sprva so se prora- i čuni vodili za šolo in gospodarstvo skupaj, pozneje pa so to ločili. Med dohodki zaklada so bili doneski posestva ter državne (sprva 2.000 gld, pozneje 2.400 gld in 8.000 K) pod- pore ter prispevki deželno-kulturnega za-1 klada. Izdatki so bili predvsem ,za plače ; in režijo. Naslednja preglednica naj pokaže j proračunske izdatke in dohodke: i OPOMBE 1. Obravnave kranjskega deželnega zbora 2, 4. seja, str. 56; Obr. 3, 2. seja. str. 5. — 2. Obr. 8, str. 531. — 3. Obr. 27, priloge str. 396; Obr. 31, letno poročilo str. 154. — 4. Obr. 18, priloge str. 79. — 5. Obr. 21, priloga 18. — 6. Obr. 27, priloge str. 395. — 7. Obr. 37, letno poročilo str. 216. — 8. Obr. 41, priloga 37. — 9. Obr. 3, 2. seja, str. 5. — 10. Obr. 17, priloga 7. — 11. Obr. 22, letno po- ročilo str. 110. — 12. Obr. 31, priloga 43; Obr. 47, dod. II, priloga 223. — 13. Obr. 47, dod. II, pri- loga 223. — 14. Obr. 48, I. del, priloga 53. — 15. Obr. 9, priloga 74. — 16. Obr. 13, priloge str. 408. — 17. Metod Dolenc: »Usoda« ljubljanske prisilne delavnice. Kronika slovenskih mest, IV, 1937. str. 72—76. — 18. Obr. 14, priloge str. 368. — 19. Obr. 22, letno poročilo str. 128. — 20. Obr. 47, prioge str. 883. — 21. Dzimski: Laibach und seine Um- gebungen, Lalbach 1860, str. 65 ss. — 22. Obr. 8, letno poročilo str. 36. — 23. Obr. 22, letno poro- čilo str. 128; Obr. 23, priloge str. 108. — 24. Obr. 39, letno poročilo str. 6. — 25. A. Trstenjak: Slo- vensko gledališče, Ljubljana 1892. — 26. Obr. 29, priloga 68. — 27. Obr. 29, priloga 68. — 28. Obr. 31, priloga 35. — 29. Obr. 32, letno poročilo str. 10. — 30. Obr. 31, priloga 35. — 31. Obr. 33, str. 93. — 32. Obr. 33, str. 92. — 33. Obr. 21, priloga 34. — 34. Obr. 23, priloge str. 219, 220. — 35. Obr. 23, priloga 36. — 36. Obr. 27, priloga 86. — 37. Obr. 25, priloga 18. — 38. Obr. 14, letno poročilo str. 372. — 39. Petdeset let kmetijske šole na Grmu, Novo mesto 1936, str. 27. — 40. Prav tam str. 28. — 41. Prav tam str. 66. s 170 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 PRISPEVEK K PROBLEMATIKI PREGANJANJA KOROŠKIH SLOVENCEV PO PLEBISCITU ..^ , .....__.__,-,___ TONE ZOBM ........ ..^„^ _ „^..,_„^ Znano je, da je po koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920 tako ali drugače zapustila Avstrijo vrsta slovenskih učiteljev, duhov- nikov in delavcev. Lojze Ude piše, da se je takrat preselilo v Jugoslavijo 61 slovenskih učiteljev, domačinov ali takih, ki so bili v službi na Koroškem že ob koncu prve sve- tovne vojne.' Poleg njih je po Udetu odšlo iz Koroške še »okrog« 30 slovenskih du- hovnikov- ter vrsta slovenskih delavcev; značilen je še podatek, da so bili odpuščeni vsi zavedne j ši slovenski železničarji in de- lavci, zaposleni na progah Podrožca—Beljak, Celovec—Podrožca—Borovi j e ali Celovec— Sinča vas—Pliberk—Železna Kapla, medtem ko je ravnatelj boroveljske železarne odpu- stil 70 Slovenskih delavcev, o katerih se je izvedelo, da so 10. oktobra glasovali za Ju- goslavijo.' Nadrobnejši pa so o takratnih diskriminacijah koroških Slovencev podatki v verbalni noti poslaništva kraljevine SHS, izročeni republiki Avstriji dne 19. julija 1921. Po njih so oblasti odpustile iz učiteljske službe 58 slovenskih učiteljev in učiteljic, dalje je cerkvena oblast odpustila 28 duhov- nikov, 30 pa prestavUa, 4 osebe so izgnali, 11 oseb sodno preganjali, 14 oseb pa je bilo prizadeto z »nasilnim aktom«.* Naj sliko, kot jo kaže dosedanja Uteratu- ra, izipopolnimo z nekaterimi opozorüi ar- hiva jugoslovanskega ministrstva za trgo- vino in industrijo.^ Tako izvemo, da je me- žiški rudnik v času od plebiscita pa do maja 1921 zaposlil 78 novih delavcev, od tega ve- činoma begunce iz Koroške. Na vprašanje, ali lahko rudnik zaposli v Borovljah od- puščene slovenske delavce, je uprava rud- nika opozorila, da lahko zaradi stanovanjske stiske zaposli le samske delavce." Dostopna dokumentacija opozarja, da je v tem pri- meru šlo za 11 delavcev, ki jih je v tistem času odpustila boroveljska Kärntner Eisen- u. Stahlwerk Gesellschaft. Slo je za slovenske domačine, zaposlene v tovarni 5 do 40 let, vzrok za njihovo odpustitev pa naj bi bila v času jugoslovanske uprave plebiscitne cone A njihova pripadnost Jugoslovanski stro- kovni zvezi. Značilno je, da je boroveljska tovarna namesto njih zaposlila pripadnike plebiscitnega volkswehra," opozoriti pa je treba tudi, da so odpustitev slovenskih de- lavcev zahtevali tamkajšnji nemški delavci.* Končno se je državni nadzornik mežiške- ga rudnika 1. maja zavezal zaposliti odpušče- ne samske delavce iz Borovelj. Še pred tem pa je predsedstvo deželne vlade za Slovenijo skušalo najti zaposlitev za del odpuščenih Borovčičev v drugih železarskih podjetjih Slovenije. Ob tem je poverjeništvo za no- tranje zadeve predlagalo zaposlitev poroče- nih slovenskih delavcev v jeseniški železar- ni." Vzporedno s to akcijo je bila dana suge- stija, naj se ob tem odpusti ustrezno število na Koroško pristojnih delavcev nemške na- rodnosti ter na njihovo mesto zaposlijo od- puščeni slovenski delavci.'" Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo je 21. februarja 1921 še naročilo, naj se kot odgovor na odpu- ste slovenskih delavcev na avstrijskem Ko- roškem »perlustrirajo« podjetja, last av- strijsko-nemškega kapitala v Sloveniji, ter odpustijo ali izženejo vsi delavci nemške narodnosti, pristojni na Koroško. Naročilo še posebej opozarja na potrebo takega »či- ščenja v Mariboru in okolici«. Kolikor je znano, so v ta namen na Jesenicah pripravili listo tistih nemških Korošcev, ki bi jih bilo treba odpustiti kot odgovor na koroško po- stopanje s slovenskimi delavci. Iz poročila vladnega komisarja Jerneja Andrejke je tu- di videti, da so bili delavci jeseniških obra- tov na Dobravi in Javorniku skoraj sami Slovenci, medtem ko je bilo v obratih na Savi tudi nekaj Nemcev. Iz poročua še iz- vemo, da so bili na Dobravi in Javorniku nižji uradniki Slovenci, nasprotno pa so bih na Jesenicah in na Savi tudi nižji uradniki skoraj v celoti Nemci. Doikumentacija še opo^ zarja, da so se nemški uradniki pričeli v no- vih razmerah učiti tudi slovenščine. Med vprašanja, zajeta v tem članku, spada tudi poseben odlok koroške deželne vlade iz decembra leta 1920, po katerem so morali obiskovalci južne Koroške iz Slovenije imeti poleg avstrjskega vizuma še posebno pri- voljenje koroških deželnih oblasti. S tem naj bi se po koroškem prepričanju preprečevala protinemška dejavnost v deželi. V dostopni dokumentaciji najdemo več kot zanimiv pri- mer izgona jugoslovanskega državljana, ki je službeno obiskal Boro vi je. Šlo je za us- lužbenca Ljubljanske kreditne banke, ki ga je vodstvo banke poslalo v svojo boroveljsko podružnico (njeno delovno področje je zaje- malo tudi Celovec), da bi uredu odprto vpra- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 171 sanje uprave celovških zgradb, ki so bile v bankini lasti. Vendar so celovške oblasti obisk odbUe; o tem je banka obvestila pri- stojne in ob tem zahtevala, da naj naše ob- lasti ravnajo podobno z nemško-avstrijskimi denarnimi zavodi v Jugoslaviji. Značilno je, da je predsedništvo deželne vlade za Slovenijo ocenjevalo celovško od- klonitev za »nov slučaj kršitve mednarodnih pravic in zlohotnega ravnanja z uglednimi jugoslovanskimi državljani«. Pri tem je zato predlagalo, naj trgovinska in obrtna zbor- nica protestirata pri celovški zbornici ter naj zagrozita z represali j ami proti koroškim trgovcem. Prav tako naj ljubljanska zbor- nica predlaga ministrstvu za trgovino, da naj v prihodnje odkloni koroškim delavcem in »interesentom« »vse prošnje za katerekoli trgovske ali obrtne pravice ali koristi v Ju- goslaviji«.i2 Se posebej pa je predstavništvo naročilo pripravo »primernih represalij« pri ustanavljanju podružnic nemško-avstrijskih denarnih zavodov v Sloveniji.^^ Drug tak primer je bil izgon radovljiškega trgovca L. Fürsagerja, ko je tik po sprejetju omenjenega celovškega odloka obisikal Bo- rovlje, ne da bi ga Avstrijci pri izdaji vizu- ma nanj opozorili. Tudi njegova pot je bila službene narave, saj je nameraval obiskati kot član nadzornega odbora ter solastnik Prvo orožno tovarniško družbo P. Wernig Z.O.Z, ki je bila od leta 1907 dalje v rokah slovenskega kapitala. Vendar so ga aretirali že dan po prihodu na Koroško (29. januarja 1921), denarno kaznovali ter preko Štajerske izgnali v Jugoslavijo. V Celovcu so mu tudi uničui avstrijsko vizo.'* Tako kot v primeru Ljubljanske kreditne banke je predsedništvo deželne vlade za Slovenijo tudi to pot za- i htevalo uvedbo »represalij« »proti nemškimi trgovcem in interesentom iz Koroške«, saj zadevni protesti proti celovškemu ravnanju nič ne zaležejo.'' ' OPOMBE 1. Ude navaja po literaturi še dva podatka: po enem naj bi bilo 32 in po drugem 57 takih učiteljev. Imenski spisek 33 odslovljenih učite- ljev objavlja Tone Zorn v članku Koroško uči- teljsko glasilo in slovenska manjšina, Kronika, 1973, št. 1, 28. — 2. List Glas pravice jih je 21. januarja 1921 imensko naštel 25, drugi podatki pa pričajo o nad 30 preseljencih. — 3. Lojze Ude, Po plebiscitu 10. oktobra 1920 — Kärntner Heimatdienst, Heimatbund, Zbornik Koroške, Ljubljana 1959, 77—78. — 4. Hanns Haas, Kärnt- ner Slovi^enen — Geschichte als politische Infor- mation, Zeitschrift, 1975, št. 3, 90; kolikor more- mo presoditi, v noto povzeti podatki o diskrimi- nacijah Slovencev ne govore o odpuščenih de- lavcih. — 5. Arhiv Slovenije, predvsem fascikel 6. Na gradivo me je opozorU dr. Jože Som, za kar se mu najlepše zahvaljujem. — 6. Dopis z dne 26. aprila 1921. — 7. Volkswehrovci so büi pripadniki oboroženih avstrijskih prostovoljnih oddelkov iz časa plebescitnih bojev; dopis po- slovalnice za begunske zadeve v Guštanju z dne 25. februarja 1921. — 8. Dopis vladnega komi- sarja Jerneja Andrejke ministrstvu za trgovino in industrijo, oddelek Ljubljana. — 9. Dopis z dne 12. junija 1921. — 10. Dopis predsedništva de- želne vlade z dne 16. marca 1921. — 11. Dopis Ljubljanske kreditne banke z dne 15. februarja 1921. — 12. Dopis z dne 25. februarja 1921. — 13. V tekstu cit. dopis z dne 21. februarja 1921. — 14. Poročilo L. Fürsagerja z dne 19. februarja 1921. — 15. Dopis z dne 25. marca 1921. 172^ kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 POVZETEK IZ NEKATERIH DOKUMENTOV O DEJAVNOSTI STOJANA PRIBICEVICA O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU andrej vovko V Inštitutu za zgodovino delavskega giba- nja v Ljubljani hranijo mikrofilme in foto- kopije dokumentov, ki jih je ekipa sloven- skih strokovnjakov preslikala v Arhivu Jugo- slavije v Beogradu. V sklopu tega gradiva hranijo fotokopije fonda »Brace Pribičevič«.' Naj najprej ugotovimo, da so sam fond v Arhivu Jugoslavije napačno poimenovali, saj je po pregledu dokumentov razvidno, da gre za znanega jugoslovanskega politika Svetozarja Pribičeviča in njegovega sina Sto- jana. Iz preslikanega gradiva je mogoče ugoto- viti del dejavnosti Stojana Pribičeviča, ki je kot ameriški vojni dopisnik v osvobojeni Ju- goslaviji opravljal pomembno nalogo, ko je ameriško javnost informiral o partizanskem gibanju kot tudi o jugoslovanskih stališčih do dogodkov po koncu vojne, zlasti glede problema meja. Prav tako se ni pomišljal, kot bo delno razvidno iz tega zapisa, prika- zati in braniti jugoslovanska stališča hkrati s svojimi pogledi na omenjena vprašanja, ki pa se skladajo z jugoslovanskimi. Kot je razvidno iz obravnavanega gradiva, je bil Stojan Pribičevič ameriški vojni do- pisnik, deloval je v Italiji, kjer je prihajal v stik s predstavniki jugoslovanskega narod- noosvobodilnega gibanja. O tem piše Josip Smodlaka v svojem »Partizanskem dnevni- ku«- Tako Smodlaka kot tudi Pribičevič sam navajata, da je bil slednji kot vojni dopisnik v Drvarju med nemškim napadom, kjer so ga ujeli, a jim je ušel. Gradivo iz IZDG bi mogU razdeliti na več enot. Del predstavljajo telegrami Louisu Adamiču, del poročUa časopisni korporaciji »LIFE-TIME«, del pa so Pribičevičeva oseb- na stališča, ki jih naslavlja na razne naslove, v katerih se zavzema za Jugoslavijo in brani njene pravice. Louisu Adamiču je Pribičevič v Milford v New Yerseyu pošiljal brzojavke, v katerih je opisoval razpoloženje predvsem britan- skega tiska do dogodkov v Jugoslaviji in ju- goslovansko-italijanskih odnosov in odnosov do zahodnih sil. Brzojavke so iz 14. maja ter 13., 15. in 20. junija 1945. V prvi piše, da je skoraj celotni londonski tisk napadel Jugo- slavijo glede Trsta in obtoževal jugoslovan- ske vojake, češ da izvajajo nasilje nad ita- lijansikim civUnim prebivalstvom. Posebno pa Pribičevič naglasa dejstvo, da je grški regent Demaskinos z zavezniškim dovoljenjem od- šel na bivše italijanske dodekaneške otoke, kjer naj bi uradno razvil grške zastave, kar je v nasprotju z zavezniškim svarilom Jugo- slaviji, da naj mejna vprašanja počakajo do mirovne konference. V drugi brzojavki je med drugim govora, da se napadi na Jugoslavijo v angleškem ti- sku nadaljujejo, sporazum o Trstu pa prika- zujejo kot angleško zmago nad »primitivno taktiko vdora z oboroženimi skupinami«. Britanski tisk naj bi bil zaskrbljen zaradi usode ostale Julijske krajine. Navaja pa tu- di, da je danski radio kritiziral britanska in branil jugoslovanska stališča. Prav tako omeni, da celovški radio pod britansko upra- vo oddaja samo v nemščini, ne pa tudi v slovenščini. V naslednji brzojavki navaja Churchillovo zadovoljstvo nad tržaškim sporazumom,' pri čemer se ta ni zmenil za čustva zelo preiz- kušenih junaških jugoslovanskih zaveznikov. Piše tudi, da so pred nekaj dnevi Angleži spremenili koroško pronacistično vlado v no- vo, v kateri je devet protijugoslovanskih Nemcev in le en Slovenec, kar je v nasprot- ju s koroškim plebiscitom in z deležem Slo- vencev v tej deželi. Prav tako se s tem ne sklada ukrep Britancev, da celovški radio od- daja samo v nemščini. Pribičevič dalje pravi, da mnoge Jugoslovane in pametne Britance skrbi odločenost nekaterih predstavnikov britanske oblasti, da uporabijo imperialno fi- zično moč orožja proti mali zavezniški Ju- goslaviji z namenom, da italijanizirajo Jugo- slovane v Julijski krajini in germanizirajo Jugoslovane v Avstriji, vse z namenom, da preprečijo slovanski pristop do Sredozemlja. Sprašuje se, kako daleč bo šel predsednik Truman pri svoji pomoči Britancem, ki ga- zijo wüsonske principe. V zadnji od teh brzojavk iz Londona, ohra- njenih v omenjenem fondu, navaja Pribiče- vič, da je Manchester Guardian 18. junija obtožil Jugoslovane ropanja in terorizma v Istri in nasprotoval spremembi imen Reke in Postojne iz italijanske v originalno obliko. Pri tem pa je časopis prezrl dejstvo, da so na Reki odprli italijanske šole, medtem ko so bUe vse jugoslovanske šole pod italijan- skim režimom zaprte. Do sedaj še noben čla- nek ali komentar v tisku ni predstavil jugo- slovanskega stališča, Pribičevičev članek v New Statesmanu pa ne bo izšel. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 173 Iz navedenih primerov moremo zaključiti, da je Pribičevič redno obveščal Adamiča o reakcijah britanskega tiska na dogodke v Julijski krajini in Avstriji, prav tako pa je dodajal svoje komentarje, predvsem ogorče- nje nad pristranskostjo tega tiska in postop- ki britanskih oblasti ter njihovim sovražnim razpoloženjem do Jugoslavije. Kot naslednjo obliko Pribičevičevega de- lovanja bi prikazali njegova dopisniška po- ročila korporaciji Life-Time v New Yorku. Poročila so naslovljena na Davida Halburda. Prvo je iz 15. novembra 1944 in iz Beograda. Pribičevič navaja, da je partizanski tisk za- čel s kampanjo za vključitev Trsta, Gorice in Istre v Jugoslavijo in omenja, da tam živi 600.000 Hrvatov in Slovencev. Tisk prav ta- ko objavlja dokumente in fotografije o zve- rinstvih italijanskih okupatorskih oblasti v Sloveniji. Tako omenja dokumente iz štaba divizije »Isonzo« v Novem mestu. Od aprila 1941 do 8. septembra 1943 naj bi po podatkih, ki jih navaja, ustrelili okrog 1000 talcev, ubili 8000 civilistov, zažgali okrog 3000 domov in po- slali okrog 35.000 mož, žena in otrok v kon- centracijska taborišča v Italijo. Navaja be- sede predsednika Titove državne komisije za preiskavo vojnih zločincev profesorja beo- grajske univerze dr. Dušana Nedeljkovica, ki je navedel vojne zločince, med njimi mar- šala Badoglia, generala Maria Roatto (načel- nika štaba v Badoglievi prvi vladi v osvo- bojeni Italiji), generale Robottija, Macaria, Gambaro, visokega komisarja Graziclija in druge. V dopisu 14. maja 1945 govori o stanju v Trstu. Navaja, da angleški dopisniki nagla- sa j o discipliniranost jugoslovanskih vojakov, tudi žensk. Dalje piše, da so italijanski mešča- ni pozdravili prihod škotskih čet ter da se je 12.000 dolgobradih četnikov prebilo iz Srbije in se predalo 8. armadi. Neki poroče- valci so obiskali pokrajino Okrog Trsta in na- šli povsem slovensko prebivalstvo v majhnih belih hišah. Vsi so partizani in so se borili z Italijani, zdaj pokopavajo padle v zadnjih spopadih v sprevodih, na čelu gredo z doma narejenimi jugoslovanskimi, angleškimi in ameriškimi zastavami, ženski zbori pa pojejo žalostinike. Med njimi vlada živa vera v mar- šala Tita in projugoslovanska čustva. Zaradi preganjanj so bile vse šole italijansike, otroci govore s težavo slovensko. Celo nagrobniki so samo v italijanščini. Poročilo zaključuje z ugotovitvijo, da se v Trstu srečujeta dva svetova. Kot prehod od poročil h komentiranju sta- nja pa bi mogli označiti Pribičevičev tele- gram Hulburdu z dne 15. maja 1945. Uvo- doma Pribičevič izjavlja, da je tržaška kriza direktni rezultat zavezniškega neuspeha, da bi se pogovorili o problematiki na področju z jugoslovansko večino prebivalstva, kar so Jugoslovani načeli že pred letom dni. Zavez- niško poveljstvo je toleriralo Titove borce v Julijski krajini po premirju z Italijo leta 1943. Ti so to področje osvobodili, zdaj pa zahodne sile zahtevajo njihovo evakuacijo. Navaja Bonomijevo vztrajanje, naj anglo- ameriške čete zasedejo vse ozemlje predvoj- ne Italije, kot je to v določilih premirja. Pro- ti temu pa postavlja Pribičevič zanimiv ar- gument, da Italija ni podpisala premirja z Jugoslavijo, jugoslovanska armada ni bila pod anglo-ameriškim poveljstvom in je torej Italija legalno še vedno v vojni z Jugosla- vijo. Po mednarodnem pravu imajo tedaj ju- goslovanske čete pravico prodirati v Italiji, kolikor morejo. Ves mednarodni položaj med Italijo in Jugoslavijo bi bilo treba razjasniti, treba pa je razlikovati med anéksijo in za- časno vojaško upravo sovražnega ozemlja, ki je v glavnem naseljeno z Jugoslovani in so ga osvobodili pred prihodom Angležev. Na- glasa, da Jugoslovani niso proglasili inkor- poracije ozemlja, da so se pripravljeni pod- vreči scdbi mirovne konference, da pa imajo kot vsaka druga zavezniška vojska pravico do vojaške uprave. Glavni kamen spotike pa je dejstvo, da Titova armada ne spada pod Alexandrovo poveljstvo. Ce bi Tito tako po- veljstvo sprejel, bi mogle njegove čete ostati zunaj predvojnih jugoslovanskih meja. V drugem delu navaja nova protijugoslo- vansika stališča britanskega tiska, ki govori- jo o »nacističnih metodah«, o jugoslovan- skem nasilju nad italijanskim prebivalstvom. Navaja uredniško rožljanje z meči, v tekstu pa je prečrtal primerjavo te kampanje z Goebbelsovo o čeških zločinih v Sudetih. Na- vaja dalje, da so Angleži napačno prevedli Titov komunike z dne 4. maja, da so britan- ske čete vkorakale v Trst »brez jugoslovan- skega dovoljenja«, medtem ko govori srbo- hrvatski tekst »brez soglasja«. Jugoslovani v Londonu, od koder Pribičevič poroča, so vznemirjeni zaradi takih novinarskih prije- mov. Navaja tudi reakcije ljudi z ulice na vesti, da plove britansko ladjevje proti Trstu kot: »Strašno je, da se bomo borili z Jugo- slovani,« zakaj naj bi se borili z našimi za- vezniki? Ponovno omenja zadevo z grškim regentom na Dodekanezu in protislovno opo- zarjanje Britancev, da mora Beograd glede mejnih vprašanj čakati na mirovno konfe- renco. Dalje navaja ureditev poljskih meja, dejstvo, da so Rusi zasedli Gradec v nasprot- 174 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 ju S sporazumom o vojaških conah in niso dobUi ultimata, naj se umaknejo. Iz tega se jasno kaže, da zahodni zavezniki uporabljajo silo le proti majhnim narodom, ne pa tudi proti velikim v podobnih okoliščinah. Po Pri- bičevičevem mnenju skriva anglo-ameriška zahteva po jugoslovanskem umiku iz Julij- ske krajine poskus, da bi Italijo za druge iz- gube potolažili s ponovno izročitvijo 650.000 Jugoslovanov. Ce pregledamo drugi del Pribičevicevega delovanja, kot je zajeto v dokumentih iz IZDG, pride kronološko prvi na vrsto dopis Kingsleyu Martinu* 30. maja 1945, ki se je vrnil v London iz ZDA. Pribičevič je prav tako v Londonu, kaže, da vsa prej omenjena poročila, razen prvega iz Beograda izhajajo od tam. Martin je pisal članek o Trstu v »The New Statesman and Nation«, Pribiče- vič, ki pove, da čaka na razplet tržaške kri- ze, pa upa, da bo ta članek prikazal tudi jugoslovansko stališče in njegovo ozadje. Dalje pravi, da je mislil sam napisati »na podlagi dragocenih notranjih informacij« nepristransko analizo o silah, ki so v ozadju spora, pri čemer bi skušal razložiti sedanje jugoslovansko stališče in predlagal, kako bi Jugoslavijo najbolje pritegnili k častnemu sporazumu. To naj bi bilo zelo pomembno, ker britan- ski tisk ni v vseh štirih tednih, kar ta kriza traja, objavil niti enega poročila ali članka, ki bi predstavilo tudi jugoslovanska gledi- šča. Tu Pribičevič ponavlja svojo ugotovitev iz enega svojih poročil Adamiču. Nékolil;o zadržani so bili le Daily Worker, Times in DaUy Mirror, ostali tisk pa je naklonil svoj prostor le italijanskim in uradnim britan- skim stališčem, ali pa se je drugače angaži- ral v pro ti jugoslovanski kampanji, ki je vča- sih že mejila na »Goebbelsiano«. Pribičevič izvaja dalje, da je tako stališče britanskega tiska škodljivo, ker bo verjetno v Jugoslaviji povzročilo ostre in dolgotrajne protibritanske občutke, kompromitiralo pa bo tudi britansko vlogo razsodnika med Ju- goslavijo in Italijo na bližnji mirovni kon- ferenci. Neposredno vmešana stran je upra- vičena izgubiti živce, ne pa tudi sodnik, strani, vmešane v spor, pa morejo zahtevati izključitev člana razsodišča, ki je pokazal naklonjenost ali predsodek do ene v spor vmešanih strani. Postopanje omenjenega časopisja bo ško- dilo britanskemu slovesu svobode tiska. Naj imajo Jugoslovani prav ali ne, vendar pa mo- rajo imeti možnost, da informirajo angleško javno mnenje. To je osnovni princip anglo- saksonskega prava in svobode tiska. Tudi »New Statesman « je dal doslej pro- stor le italijanskemu, čeprav umirjenemu stališču prof. Salvemini j a, ki pa še vedno za- vaja. Pribičevič piše, da se pogaja z BBC in nekaterimi založniki, da bi dobil več možno- sti prikazati jugoslovanske argumente in bi tako napravil britanski tisik in radio manj pristranska glede tržaške propagande. Tudi Martina šteje med te izdajatelje in upa, da bodo imeli posluh za velike stvari, ki so po- vezane s tem vprašanjem. Sledi nekoliko polemičen dopis Pribičevi- ča prof. Gaetanu Salveminiju 18. marca 1946. Pribičevič je tokrat v Ameriki, saj v uvodu pravi, da se je pred kakimi tremi meseci vrnil, potem ko je več let preživel kot do- pisnik listov »Time« in »Life« na Atlantiku, v Angliji in v Sredozemlju, tudi v Italiji in Jugoslaviji. Upa, da Salvemini ve, kdo je bil njegov oče, prav tako pa tudi, da je mogoče bral ali slišal, da so ga med nemškim padal- skim napadom na Titov glavni štab v Bosni Nemci ujeli, postavili pred zid in da je ušel. V »Free Italy « iz decembra 1945 je bral Salveminijev članek »Jugoslovanski memo- randum«, katerega ton pa ga je prizadel. Na- vaja, da to ni jezik razumevanja med Jugo- slavijo in italijanskimi liberalci. Zlasti ga je zbodlo imenovanje Jugoslovanov »Herren- volk«, kar je nespametno. Jugoslovani šte- jejo le okoli 14 milijonov ljudi in so jih okrog 2 milijona izgubili v vojni, Italija pa je velik narod in jih ima 45 milijonov. Ko dalje analizira Salveminijev članek, ugotavlja, da so Jugoslovani v resnici imeli svoje kvizlinge, ki so bili prav tako slabi kot Mussolini, mali jugoslovanski narod pa je imel hrabrost, vreči princa Pavla in njegovo procsno vlado in sprejeti vojno z Nemčijo, pri tem pa ni bilo nikogar na vidiku, ki bi jim pomagal. Nemci in Italjani so pregazili Jugoslavijo, partizani pa so začeli boj z os- nimi silami in kvizlingi in so se borili brez »Lend-lease«. Kruto je imenovati to ljudstvo, ki je za stvar zaveznikov izgubilo 10 ali več odstotkov svojega prebivalstva »Herren- volk«. Pribičevič zaključuje, da je sam videl krvave sledove italijanske fašistične okupa- cije v Jugoslaviji, prav tako pa ve, da da- našnja Italija ni dolžna plačati nikakršnih reparacij Jugoslaviji. Pravi, da so tudi Itali- jani revni in lačni, čeprav ne tako kot Jugo- slovani, ker dobivajo več ameriške pomoči. Dalje piše, da ve, da uživajo Jugoslovani simpatije mnogih italijanskih patriotov in da se mu zdi čudno, zakaj človek Salveminije- vega svetovno znanega ugleda ne more go- kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 175; voriti o problemih italijansko-jugoslovanske meje z manj jeze in z več vzvišenosti. Pribičeviceva stališča in argumenti v prid jugoslovanskim stališčem pa pridejo najbolj do izraza v obsežnih pripombah k članku o tržaškem vprašanju, ki naj bi izšel v reviji »Report« v New Yorku. Pribičevič jih 18. marca 1946 naslavlja izdajateljem omenjene revije Združenju za zunanjo politiko. Uvo- doma upa, da se ga še spominjajo, ker je zanje nekaj delal v letih 1939 in 1940. Da- lje pove, da je dobil krtačne odtise članka »Trst — viharna točka Evrope«, ki bo izšel v prihodnji številki »Reporta«. Pravi, da av- torja ne pozna, ker je bil dolgo časa vojni dopisnik in zunaj ZDA, misli pa, da mu ne bodo zamerili nekaj opazk, čeprav ga niso za kaj takega naprosili. Predvsem daje nekaj pripomb glede ter- minov in virov za razpravo. Avtorju pri- spevka po Pribičevičevih besedah niso jasni pojmi »Slovani«, »Jugoslovani«, »Južni Slo- vani«, »Slovenci in Hrvati«, ki jih uporablja kot enakovredne. Prav tako mu očita delitev med zavezniki in Jugoslovani, saj so bili Ju- goslovani tudi zavezniki. Avtor je pogosteje uporabljal italijanske kot jugoslovanske vire in daje vtis, da ne more prikriti svojih proitali j anskih čustev. Tako citira revijo » Progresso « iz New Yorka, ki jo je ameriški list »Fortune« leta 1940 označil za protifašistično. Poleg tega navaja citate iz lista »Trieste Diary«, tema viroma popolnoma zaupa tako glede vprašanja raz- položenja Italijanov v Trstu do zveze z Ju- goslavijo, kot tudi glede pisanja o jugoslo- vanskih zločinih, za katere pa vzbuja vtis, da nima nobenih dokazov. Pribičevič dalje zavrača trditev avtorja članka, da so jugoslovansko-italijansko pole- miko o Julijski krajini začeli Jugoslovani. Pravi, da je hodil po Italiji in Jugoslaviji kot vojni dopisnik in da ima izrezke iz ča- sopisja, ki kažejo, da je debato začel grof Sforza; ta je prišel na dan z zahtevo po ob- novitvi rapallske pogodbe, oziroma predvojne jugoslovansko-italijanske meje. Dalje polemizira z avtorjem glede spora- zuma Tita z maršalom Alexandrom o razme- jitvi okupacijsikih oon v Julijski krajini.' To naj bi bila po Pribičevičevih besedah neikoč popularna in zdaj ovržena zgodba. Po nje- govih besedah je iz znane izjave, v kateri Alexander obtožuje Jugoslovane »nacistično- fašistično-japonskih metod«' in trdi, da je po- skušal kar največ, da bi se dogovoril s Ti- tom, jasno razvidno, da sporazuma ni bUo. Pribičevič navaja, da mu je prejšnjega ok- tobra Tito v Beogradu povedal, da so ga obtožili kršitve sporazuma, ki ga nikoli ni bilo, ker so pustili vprašanje razmejitve na pogovorih odprto v pričakovanju prijatelj- skega razumevanja. Prav taiko tega oktobra mu je v Beogradu polkovnik John Clark, bri- tanski vojaški ataše v Jugoslaviji, potrdil, da ni bilo sporazuma med Alexandrom in Titom glede Trsta. Polkovnik je bil priča prve roke, saj je bil tolmač na teh pogovo- rih. Pribičevič navaja tudi mnenje že omenje- nega Kingsleya Martina, urednika revije »The New Statesman and Nation«, ki je prav tako pisal o tem vprašanju in je po natanč- nem preverjanju ugotovil, da sporazuma o mejah oikupacijskih con med Titom in Ale- xandrom ni bilo in da je tisk v tem pogledu zagrešil resno napako. Pribičevič svari Zdru- ženje pred tako napako. Dalje obravnava vprašanje osvoboditve Trsta, ob katerem avtor članka dvomi o ju- goslovanski vlogi. Pribičevič pove, da je bil takrat v Londonu in da ima izrezke iz bri- tanskih časopisov, ki dokazujejo, da so Ju- goslovani osvobodili ves Trst razen dveh točk, kjer so se Nemci predali Novozeland- cem brez boja. Navaja, da je v bojih za Trst in v prodoru do Tržiča padlo 8.000 Jugo- slovanov, prav tako pa spodbija ugotovi- tev avtorja članka, da so se italijanski Trža- čani dvignili pred prihodom jugoslovanske vojake in v enem dnevu prisilili Nemce na pogovore o premirju, kar povzema po »Pro- gressu«. Pribičevič navaja za pričo ameri- škega mornariškega atašeja v Jugoslaviji, ki je bü prisoten v bitki za Trst. Dalje daje Pribičevič pripombe k trdit- vam v članku, da je v Trstu v nekaj mesecih jugoslovanske vlade izginilo okrog 3000 oseb. Pribičevič ugotavlja, da ni razvidno, čigave so te ocene, da je normalno, da so bile are- tacije in usmrtitve, prav tako pa trdi, da so bui aretirani in usmrčeni fašistični teroristi in vojni zločinci. Dalje navaja, da je minilo že skoraj leto dni, kar je zavezniška vojna uprava prevzela Trst, da pa še ni njenega natančnega poročila, koliko nedolžnih Itali- janov naj bi ubila Titova tajna policija. Prav iz dejstva, da takega iporočua še ni, je očit- no, meni Pribičevič, kaj naj iz tega skle- pamo. Avtor članka meni, da živi na spornem ozemlju 600.000 Jugoslovanov in 400.000 Ita- lijanov. To slednje je po mnenju Pribičeviča najvišja številka, kar jüi je bral, pa še ved- no precej pod večino. Najprej pripominja, da avtor ne naglasi, da na podeželju Julijske krajine ni Italijanov, ki so skoncentrirani v nekaj mestih in da so jugoslovanski kmetje 176 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 migrirali v mesta, ne pa italijansiki meščani prodirali na podeželje. Italijanov ni v bližnji okolici mest, pač pa so tam Jugoslovani. Tako 50.000 Slovencev naseljuje tržaška predmestja. Ce bi opravili razmejitev po et- nografski liniji, bi morali center Trsta lo- čiti od okolice. Pribičevič se dotakne argumentacije o tr- žaškem pristanišču. Navaja, da ima Italija dovolj odličnih pristanišč, da so Benetke med italijansko vladavino prevzele Trstu večino njegove trgovine in da je Trst edino jadran- sko pristanišče, ki je s cesto in železnico povezano z Jugoslavijo, Avstrijo, Češko in Madžarsko. Reško pristanišče ima povezavo le z Jugoslavijo in Madžarsko, poleg tega pa je polno min, ki jih je po navedbah britan- ske admiralitete težko očistiti. Split pa je le jugoslovansko pristanišče in je povezano z zaledjem le s slabo cesto. Celo večina po- moči UNRRA Jugoslaviji gre prdko Trsta in Jugoslovani trdijo, da bi italijanska domina- cija nad Trstom pomenua italijansko kon- trolo nad jugoslovansko trgovino. Avtor je sicer opisal ekonomski propad [Trsta pod Italijo, ne pa tudi njegovega razcveta za časa Avstro-Ogröke, ko je imel veliko centralno- evropsko zaledje. Pribičevič meni, da je ita- lijanski argument, da bi jim pripadel Trst, ker je v njem 180.000 Italijanov in 50.000 Jugoslovanov, precej različen, če ugotovimo, da bi imeli ti Italijani kontrolo nad edinim sredozemskim izhodom za 45 milijonov pre- bivalcev centralne Evrope, od tega kakih 25 milijonov Slovanov. Pribičevič zameri avtorju tudi, da ni ome- nU razlike v številu prebivalstva med Ita- lijo in Jugoslavijo, kot tudi dejstva, da je tradicionalna italijanska politika napadati Balkan in ne obratno. Mali jugoslovanski na- rod, ki ga je stoletja ogrožal in napadal ve- liki italijanski narod (omenja tudi Beneško republiko), se zdaj boji, da bo pomenil Trst, če ga bodo dali Italiji, njeno vojno bazo za ponovno agresijo na Balkan. Preganjanje Ju- goslovanov v Julijski krajini se je začelo po prvi svetovni vojni že pod liberalnimi re- žimi in Mussolini je to politiko le zaostril. Pribičevič podčrtuje, da je Jugoslavija med obema vojnama z mednarodno ipogodbo šči- tila pravice nekaj tisoč Italijanov celo pod diktatorskimi režimi, Italije pa podobna po- godba ni obvezovala. Italija je že pred vojno s svojimi postopki dokazala, da ne more ci- vilizirano vladati ne-Italijanom. Navaja ve- like žrtve, ki jih je povzročil itahjanski oku- pator, ceni jih na skoraj 400.000 Srbov, Hr- vatov in Slovencev in ugotavlja, da se jugo- slovanski narod z upiranjem ponovni itali- jansiki dominaciji bori za svoj biološki ob- stoj, podobnega argumenta pa Italija ne mo- re uporabiti. Pravi, da je med vojno in po njej ugo- tovil, da Jugoslovani ne morejo razumeti, zakaj jih anglo-ameriški zavezniki postav- ljajo na isti moralni nivo kot prejšnjega mu- čitelja, Italijo. Ponovno navaja, da Italija ne bo dala reparacij in misel, da Italija ni pod- pisala premirja z Jugoslavijo in je zato pre- magan sovražnik. Na primeru Reške svobodne države, o ka- teri avtor ni povedal, da jo je DAnnunzio zasedel že pred formalno priključitvijo k Ita- liji, Pribičevič ugotavlja, da ni izključeno, da kakšen nov dAnnunzio čez nekaj let ne za- vzame svobodnega mesta Trst, če bi ga An- glo-Americani razglasili za takega.' Ob avtorjevi tezi, da bi bila jugoslovanska dominacija nad Trstom upravičena cena za fašistično agresijo in zatiranje, dodaja Pri- bičevič, da glede na vsa italijanska prega- njanja Jugoslovanov pred drugo svetovno vojno in med njo, ti ne morejo kaj dosti za- upati obljubam kakega italijanskega ministr- slkega predsednika glede bodoče avtonomije zanje v sklopu italijanske države. Ob av- torjevih ugotovitvah, da bo tržaško vpraša- nje rešilo ravnovesje sil med ZDA, Veliko Britanijo in Vatikanom na eni in Sovjetsko zvezo na drugi strani, pa Pribičevič naglasa, da avtor ne opozori, naj bi se o tem vpra- šanju posvetovali tudi z vladami centralno- evropskih držav. Pribičevičeva prizadevanja nam kažeta tu- di dva telegrama z dne 22. aprila 1948. Prvi je namenjen tajništvu konference zunanjih ministrov o mirovnih pogodbah v Londonu. Pribičevič, ki se podpiše kot vojni dopisnik in bivši predstavnik vsega ameriškega tiska v Jugoslaviji, ponavlja tezo o Trstu kot edi- nem pristanišču za Centralno Evropo, ki za Italijo ni ekonomsko koristno, vsebuje močno jugcslcvansko manjšino in ga obkroža po- polnoma jugoslovansko ozemlje in ga je Ita- lija dobila kot nagrado za podporo Antanti v prvi svetovni vojni. Srbi in Jugoslovani so bili zapadni zavezniki, jugoslovanska ve- čina pa je v Julijski krajini 20 let trpela ita:- lijansko teroristično raznarodovalno politiko. Poleg tega je Italija povzročila velike pokole in pustošenje skoraj v tretjini Jugoslavije in je tradicionalni agresor na Balkanu ter velika sUa, Jugoslavija pa majhna drža- va, ki pa je bila za razliko od Italije vedno zaveznik. Zaradi vsega tega »skromno pred- laga«, naj Italija plača Jugoslaviji repara- cije, meja med obema državama naj poteka tako, da dobi Jugoslavija zelo potrebno ja- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 177 ; dransko pristanišče in da niti en Jugoslovan ne ostane pod Italijo. Prav tako naj bi se glede Trsta posvetovali z življenjsko zainte- resiranimi vladami Madžarske in Češkoslo- vaške. Pribičevič zaključuje, da je to po nje- govem mnenju, ki si ga je pridobil po dolgo- , letni časnikarski izkušnji iz prve roke, edini način, da bi vzpwstavili »naš vpliv« med Slo- vani, ki so drago plačali svojo lojalnost za- veznikom, o kateri ni bilo mogoče dvomiti v obeh svetovnih vojnah. Na tem mestu je Pribičevič strnil vse svo- je argumente v prid jugoslovanskemu sta- lišču, ki jih je obširneje prikazal v pripom- bah k članiku v »Reporterju«. Kopijo tele- grama je poslal senatorju iz New Jerseya, Alexandru Smithu. Iz tega je razvidno, da prejšnjega telegrama ni poslal le ministrski konferenci, ampak tudi »državnemu sekre- tarju«, verjetno ameriškemu za zunanje za- deve. Senatorja prosi, naj bi proučil navede- ne argumente in jih posredoval zainteresi- ranim senatorjem in poslancem. V fondu je tudi srbsko-hrvaški tekst Pri- bičevičevega članka, ki je 15. decembra 1953 izšel v reviji »Foreign Policy Bulletin«. V isti številki je objavu Gerard. J. Magnone članek, v katerem je zagovarjal stališče, da naj ves STO pripada Italiji. Pribičevič piše, da je odločitev 8. oktobia'* izzvala v Italiji in Jugoslaviji strasti, iki naj bi jih umirila. Glavna škoda je, da je izjava oslabila antisovjetsko fronto v zelo občut- ljivem delu sveta, kjer je Jugoslavija na straži in kjer more, kot so pokazali jugoslo- vanski vojni manevri prejšnjega septembra, učinkovito braniti prihode k Trstu. Razcep med Italijo in sevemo-atlantskim paktom ali med Jugoslavijo in Zahodom bi bil zelo po volji Moslkvi. Balkan je bil v zgodovini dostikrat »sod smodnika«; mali narodi so bili sod, veliki pa smodnik. Sodi, da zahodni diplomati še slabo razumejo psihologijo balkanskih naro- dov, ne razumejo, da so se Jugoslovani sto- telja borili za narodni obstoj in neodvisnost, pri čemer so se mnogokrat čutili zapostavlje- ne od Zahoda. Srbi v Beogradu so se dvig- nili v demonstracije proti izjavi 8. oktobra, ker so sodili, da gre za nacionalno dostojan- stvo, ne le za kos ozemlja. Jugoslovani so dobli vtis, da Washington in London posto- pata z njimi, kot je ne dolgo tega postopala Moskva. Niso mogli razumeti, zakaj so po- stavljeni moralno nižje od bivše osne sUe Ita- lije. Pisec navaja, da je v mestu Trstu od 280.000 prebivalcev 180-200.000 Italijanov in 60.000 Slovencev, predvsem v predmestjih. ostalo so Avstrijci, Cehi, Grki in dr. V pre- ostalem delu cone A pa je 20.000 Slovencev in 4.000 Italijanov. Vprašanje Trsta bi morale rešiti direktno zainteresirane strani, poleg Italije in Jugoslavije tudi Avstrija, katere delež v železniškem prometu Trsta je leta 1952 znašal 62«/». Po Pribičevičevem mnenju bi bila najra- zumnejša rešitev, če bi cono A z izjemo Trsta predali Jugoslaviji. Pri eventualni avtono- miji ali popravkih meje pa bi morali poleg 4.000 Italijanov v coni A in 29.000 Italijanov (proti 35.000 Slovencem) v coni B, upoštevati še 80.000 Slovencev v Italiji zunaj STO. Ob kakršnemkoli sporazumu o mestu Trstu bi morali garantirati pravice manjšin in svo- bodno luko za Italijo, Jugoslavijo in Avstri- jo. V primeru njegove internacionalizacije, za kar naj bi bil dobršen del njegovega pre- bivalstva, naj bi za njegovega guvernerja iz- menoma volili italijanske, jugoslovanske in avstrijske kandidate in to v skupščini OZN, ki je ni mogoče motiti z vetom. (Očitno ima v mislih sovjetskega). Nedavna razburjenja ne bodo ugodno vpli- vala na začetek konference ZDA, V. Brita- nije, Francije, Italije in Jugoslavije, anglo- ameriške čete bodo verjetno morale še nekaj časa ostati v coni A. Pribičevič zaključuje z ugotovitvijo, da mora v daljni bodočnosti Trst služiti vsemu srednjeevropskemu zaledju, vključno s Če- škoslovaško in Madžarsko, ki bi bile osvo- bojene Rusov. Kot je razvidno iz prikaza, daje Pribiče- vič v svojem pisanju velik poudarek pomenu Trsta, ki bi po njegovem moral nujno pri- pasti Jugoslaviji. Posebno težo daje argu- mentom o pomenu tržaškega pristanišča za Jugoslavijo in vse centralno-evropsko za- ledje, kar ni nova teza, saj je dovolj, če cmenimo Vivanteja. Prav tako si prizadeva, da pod Italijo ne bi ostalo nič Jugoslovanov, za kar so mu glavni argumenti agresivna italijanska politika na Balkemu, trpljenje Slovencev in Hrvatov pod italijansko oblast- jo in velike žrtve, ki so jih tudi po krivdi Italijanov pretrpeli jugoslovanski narodi med narodnoosvobodilno vojno. Obsoja ravnanje zahodnih zaveznikov z Jugoslavijo, pri če- mer pa je prisotna skrb, da bi to povzročilo razcep med obema tema stranema. Posebno v članku leta 1953 je pri tej skrbi opazna tudi skrb, da bi od takega razcepa imela korist le SZ. Tako zanimiva osebnost, kot je Stojan Pri- bičevič,« bi gotovo zaslužila natančnejši pre- gled svojega življenja in dela. Toda že iz 178 i KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 tega izbora dokumentov je razvidno, da je ostal zvest svoji jugoslovanski domovini in si je po vseh svojih močeh prizadeval za njene koristi. OPOMBE 1. Arhiv Jugoslavije, Bograd, Fond brade Pri- bičevič, fotokopije v arhivu IZDG, Ljubljana. — 2. Josip Smodlaka: Partizanski dnevnik, Nolit, Beograd 1972 str. 88, 104, 120. — 3. Gre za spo- razum 9. junija 1945 med ZDA, Veliko Britanijo in Jugoslavijo v Beogradu o začasni vojaški up- ravi v Julijski krajini, vključno s Trstom. — 4. Kingsley Martin, urednik revije »The New Statesman and Nation«. — 5. S tem sporazumom naj bi Trst prepustili Anglo-Američanom. Gre za Morganov obisk v Beogradu 8. maja, ki je predlagal demarkacijsko linijo, Tito pa je nje- gov predlog zavrnil. Sporazum so sklenili šele 9. junija. — 6. Alexandrovo dnevno povelje z dne 19. maja. — 7. Pribičevič navaja tudi, da je bila Wilsonova linija 1919 maksimalna jugo- slovanska meja po vojni, v kateri je bila Ita- lija zaveznik, po drugi svetovni vojni pa hoče Italija, ki je bila sovražnik, isto linijo. — 8. Uradna izjava ZDA in Velike Britanije o umiku anglo-ameriških sil iz cone A in izročitve cone italijanski upravi. — 9. Ljubljansko v>-Delo« je v št. 116 (20. maja 1976) na 6. strani poročalo brez navedbe dneva smrti, da je Stojan Pribičevič umrl v New Yorku, star nekaj manj kot 71 let. V članku je dalje rečeno, da je v Ameriko emigriral leta 1934, da je bil urednik revije >>Fortune« ter dopisnik revije »Time« in »Life«. V »Time« je decembra 1942 objavil članek o NOB. V začetku leta 1944 je prišel kot vojni do- pisnik v Italijo, 14. maja 1944 pa se je s pada- lom spustil v Bosanski Petrovac in je pri Vrhov- nem štabu NOV in POJ postal prvi ameriški voj- ni dopisnik. Med napadom na Drvar so ga sku- paj še s tremi ameriškimi in angleškimi dopis- niki ujeli nemški padalci in ga obsodili na smrt, vendar pa mu je ob napadu Seste liške uspelo pobegniti. ZAVOD ZA GLUHO MLADINO V LJUBLJANI OD LETA 1945 DO 1960 BOGO JAKOPIČ Po osvoboditvi leta 1945 se je razvila na Zavodu značilna povojna dejavnost za ob- novo in preurejanje med vojno nastalih raz- mer. Že takoj na začetku je bila ustanovljena sindikalna podružnica učiteljstva za poseb- no šolstvo, nadalje pionirska in mladinska organizacija za gluho mladino na Zavodu. V šolskem letu 1946/47 je bila zavedna pionir- ska organizacija po delovanju in uspehih na drugem mestu v Sloveniji. Pionirska organi- zacija — njen odred — sta dobila ime po gluhem partizanskem kurirju, padlem v NOB, Emestu Našiču, nekdanjem gojencu Zavoda. Tako se je izvršila tudi na Zavodu samem korenita revolucionarna preobrazba, v delu in organizaciji, kakršne Zavod dotlej še ni poznal. Naval novih učencev na Zavodu je bil ta- koj zelo velik, ko je ta leta 1945 pričel s svo- jim delom. V Zavod so vstopili novinci (za prvi razred) in zelo mnogo tistih, ki so bUi že pred vojno v njem pa so morali med vojno ostati doma. Po starosti so bili že večinoma odrasli, po šolski izobrazbi pa zaostali. Zavod je bil takoj prenapolnjen. Med drugo sve- tovno vojno se je sukalo število gojencev od 40 do 60, po vojni pa se je takoj dvignilo na 130, oziroma celo na 155. Se vedno pa so osta- li doma mnogi odrasli, nedošolani gojenci. Prostorski problem je Ml vedno težji, saj je že pred vojno primanjkovalo šolskega pro- stora. Zato so se slepi gojenci, ki so se nase- lili v Zavodu leta 1944, zopet preseliti leta 194? v svoj zavod v Marmontovi ulici. Tabela gojencev in učencev prvih let po osvoboditvi lepo kaže, kako se je dvignilo število učencev in gojencev: šolsko leto 1945/46 — 130 šolsko leto 1946/47 — 150 šolsko leto 1947/48 — 148 šolsko leto 1948/I49 — 155 šolsko leto 1949/50 — 147 Do leta 1958 je bilo skupno izšolanih 720 gojencev, letno povprečno 14 gojencev. Te- žave so nastopile ob pomainjikanju učno- vzgojnega osebja. Med vojno je bilo nekoliko razredčeno, po vojni pa so morali nekateri učitelji pomagati zavodom zimaj Ljubljane do ustanovitve in veljave (npr.: Portorožu). Eden izmed učiteljev je po osvoboditvi umrl, eden je bil premeščen na ministrstvo za so- cialno skrbstvo, eden v Trst, nato pa v Por- torož (tov. Ruptnik), kjer je ustanovil leta 1947 nov zavod; pet pedagogov in ena peda- goginja pa je bilo upokojenih. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 179 I Nekateri pedagogi, ki so do nedavna delo- vali ali pa še delujejo na ljubljansikem zavo- du, so bili prvi učitelji na Zavodu za gluho mladino v Portorožu (Zvonko Ermenc, Av- gust Gabrovec, Angela Smerkolj, Vinko Rup- nik in Zora Pianeeki). Nekaj učitejev porto- roškega zavoda je končalo šolanje v Ljub- ljani. V razdobju 1948—1960 je na ljubljanski za- vod prišlo 24 učiteljev in vzgojiteljev, ki so vsaj delno izpolnili vrzel, ki je nastala po od- hodu starejših pedagogov v pokoj ali pa s smrtjo nekaterih pedagogov Zavoda. Številč- no najmočnejša skupina pedagogov je prišla v letih 1955—1960 (kar 12 pedagogov). Tako se je stanje kadra izboljšalo šele po letu 1950. Jubilejno leto 1950 pa je prineslo tudi spre- membo v imenu Zavoda, ki se je po predlogu učiteljstva z dne 29. septembra 1950 odslej imenoval Zavod za gluho mladino v Ljub- ljani. Leta 1951 (30. junija) je bil upokojen ravnatelj Mirko Dermelj, ki je bil na tem mestu od leta 1939. Na njegovo mesto je pri- šel novi ravnatelj Jože Zakovšek, bivši učitelj Zavoda, ki je bil v vmesni dobi na ministrstvu za socialno skrbstvo. Jože Zakovšek je vodil Zavod do svoje smrti leta 1964. V šolskem letu 1947/48 je bil ponovno od- prt logopedični oddelek (kot je bilo že pove- dano v prejšnji objavi zgodovine Zavoda), ker se je učiteljski kader izpopolnil z novimi močmi. Preisifcava govora vseh učencev ljub- ljanskih osnovnih šol meseca maja 1947 je pokazala, da je na vseh teh šolah povprečno 5<'/o učencev z govornimi motnjami. Na pod- lagi teh dejstev je ljudska oblast uvidela, da ni mogoče več odlašati, da je treba logopa- tom, to je tistim, ki imajo govorne hibe, dati potrebno pomoč. V šolskem letu 1947/48 je bil zaposlen v oddelku samo en učitelj, ki je pregledal 85 lotgopatov, zdravil pa jih je 22; v šolskem le- tu 1948/49 je bilo pregledanih 128, zdravlje- nih pa 96; v naslednjem I. polletju pa je bilo pregledanih že 112, zdravljenih pa 74 logo- patov. Samo ta bežna statistika kaže, kako je delo rasilo in zahtevalo vedno več tudi kadra. V ta namen je začela družba z večjo odgo- vornostjo reševati problem logopedske služ- be. Tako so bili organizirani v počitnicah te- čaji za učitelje posebnih šol, ki so se sezna- njali s teoretično in praktično logopedi jo. Ob- last pa je mnogo storila tudi za razširitev lo- gopedskih oddelkov po vseh večjih mestih Slo- venije. Za rast logopedskega omrežja in za znanstveno izpopolnjevanje v tej smeri pa imata velike zasluge tudi zavedna pedagoga VUko Mazi in Zdravko Omerza. Za pedago- ško rast in strokovno izpopolnjevanje osta- lega učnega osebja zavoda pa je mnogo na- pravil pedagoški vodja v tem času na Zavodu Zvonko Ermenc (1904—1965), ki je vse od leta 1945 tako v ljubljanskem Zavodu kakor tudi v Portorožu kot pedagoški vodja uvajal sodobne prijeme ter poučeval metodiko dela z gluhimi tudi na VPŠ. V letu 1947 je bil surdopedagoški seminar (v zveznem merilu) v Skofji Loki. Mnogo je prispeval k uspehu tega seminarja tedanji ravnatelj Zavoda Mirko Dermelj (1887 do 1970), ki je skrbel, da so se ugotovitve in za- ključki s seminarja v dokajšnji meri realizi- rali. Posebno pozornost v času po osvoboditvi za- služijo tudi prizadevanja za vključitev učen- cev v predšolske oddelke na Zavodu. Kot smo že omenUi, je učiteljski svet Gluhonemnice v Ljubljani že leta 1937 sprejel sklep, da odpre pripravljalni razred, kjer se bodo gluhonemi otroci pripravljali za vstop v prvi razred. Vojna je izvajanje tega sklepa pedagoškega zbora Zavoda zavrla, takoj po osvoboditvi pa je ljudska oblast pokazala razumevanje za po- trebe predšolske vzgoje v Gluhonemnici. Do- volila je, da se ponovno odpre pripravljalni razred. Učni načrt je tedaj dovoljeval dve le- ti pripravljalne dobe, tako da bi se vanj spre- jemali otroci od petega leta starosti. Ker pa tedaj ni bilo to izvedljivo, so sprejemali otroke s šestim letom starosti. Naj omenimo tudi akcijo učiteljev Zavoda za razvoj avdiološke znanosti in prakse. V letih po vojni se je avdiologija razvijala po- spešeno, saj je bilo tudi veliko bivših voja- kov, ki so bili slušno prizadeti. V šolskem letu 1950/51 je dobil Zavod iz Beagrada ne- kakšen avdiometer znamke SONOTONE, ki je bü podoben gramofonu. Zaradi neznanst- vene zasnove aparata pa ugotovitve niso bue uporabne niti za določanje izgube sluha niti za slušne vaje. Kljub temu pa je bil aparat dobra pobuda za razmišljanje in nenehno is- kanje sodobnega avdiometra, za kar se je prizadeval posebno ravnatelj Mirko Dermelj. Na zimo leta 1951 je prejel Zavod od UNESCA preko Beograda odličen avdiometer znamke -AMPLIVOX«. V šolskem letu 1952/ 1953 je bil v Zavodu ustanovljen avdiološki oddelek. Ker je odšel pedagog Zdravko Omerza na šestmesečno študijsko potovanje v ZDA, je delovni načrt pripravü pedagog Emil Ulaga. Zaradi strokovnega poglabljanja se je takoj povezal z lingvisti, etologi, tehniki ter stro- kovnjaki fizikalnega inštituta medicinske fa- kultete. Ing. Ferlež ter inž. Uran sta naredüa 180 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 načrt za skupni amplifikator. Avdiološki od- delek je bil sprva opremljen le z avdiomet- rom. Kasneje je Zavod dobil še nekaj zvoč- nih igračk in pripomočkov. Leta 1952 je Za- vod prejel od sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko deset žepnih slušnih apara- tov znamke AUDIUM elektro-industrije na Nizozemskem. Tako so dobili vsaj nekaj po- moči lažje naglušni. Spomladi leta 1953 je Društvo progresivnih Slovenk v ZDA po po- sredovanju pedagoga Zdravka Omerze posla- lo v dar izredno kvaliteten magnetofon z vde- lanim radijskim sprejemnikom (oboje dela brezhibno še danes), s štirimi namiznimi in in 15 pari slušalk, dvema prenosnima mikro- fonoma, specialne plošče za poslušanje naj- različnejših naravnih ropotov in zvokov, še nekaj zvočnih igrač in rezervni avdiometer znamke MAICO. Istočasno je dobil Zavod tudi specialno maso za izdelovanje slušnih oliv po meri, ki pa jo je odstopil stomatolo- ški kliniki. Razredni učitelji, ki so prvo leto prihajali po urniku k slušnim vajam svojih učencev, so sprva hospitirali, kmalu pa tudi sodelovali. Slušne vaje v avdiološkem oddel- ku so trajale za posamezne razrede 22—45 minut: pripravljalni oddelek po trikrat, ostali razredi pa po dvakrat na teden. Z delom v avdiološkem oddelku so se hoteli seznaniti mnogi obiskovalci Zavoda, predvsem stanov- ski tovariši in študentje defektoloških oddel- kov Višje pedagoške šole v Ljubljani, Zagre- bu in Beogradu, študentje glasbene akademi- je, filozofske fakultete, socialni delavci, vzgo- jiteljice, medicinske sestre in drugi. 23. marca 1954 je obiskal zavod in avdiološki oddelek ekspert OZN Asger Hohn, direktor šole za naglušne v Nyborgu na Danskem. Ogledal si je tudi opremo avdiološkega oddelka, hospi- tiral pri slušnih vajah in izrazil svoje zado- voljstvo. Ob pričetku šolskega leta 1955/5Ö je bil avdiološki oddelek ukinjen zaradi po- manjkanja prostorov in kadra, tja pa je bil nastanjen z isto opremo in aparaturo 1. b razred. Delo avdiološkega oddelka se je kas- neje spet nadaljevalo. Leta 1958 so bili v Ljubljani eksperti OZN dr. Smisst, dr. Bent- sen in prof. Epidijevsky. Kmalu potem je bil ustanovljen na ljubljanskih poliklinikah fo- niatrični oddelek, ki je pričel tudi s pedago- ško habilitacijo slušno prazadetih otrok od drugega leta starosti dalje, učencev osnovnih šol ter odraslih. Delo avdiopedagoga v oddel- ku je tu prevzel pedagog Emil Ulaga, kasne- je pa tudi pedagoginja Majda Puhar. Leta 1960 je začel na Zavodu delovati ritmično- glasbeni krožek, ki je spremljal otroke pri plesu baleta. Važni so bili tudi obiski pedago- gov zavoda v tujini: Zdravka Omerze v ZDA, Emila Ulage na Danskem, Švedskem in v Nemčiji, Janka Blažeja in Marije Ravnikar v Angliji, Majde Puhar na Švedskem, Dan- skem, Finskem, Norveškem in v Holan- diji, Nikole Ignjatoviča v Nemčiji, Mar- jane Lunder po obisku ZdraVka Omerze v ZDA. Kako važni so bili ti stiki z drugimi zavodi, naj bežno ilustrira izjava pedagoga Emila Ulage o svojih potovanjih po Evropi. Spomladi leta 1956 je odšel kot štipendist OZN na študijsko potovanje z nalogo, da se podrobneje seznani z organizacijo in meto- dami slušne vzgoje kakor tudi z učili ter naj- različnejšimi merilnimi in slušnimi aparati. Hospitiral je po šolah in zavodih za praktič- no gluhe otroke, v centrih za habilitacijo slušno prizadetih na ORL klinikah in v za- vodu za ugotavljanje duševnih in slušnih sposobnosti majhnih otrok in se seznanjal z delom v tečajih za pozneje oglušele osebe. Na Danskem, Švedskem, Nizozemskem in v Zah. Nemčiji je obiskal v 4 mesecih 62 tovrstnih ustanov. Izredno veliko novega in tudi za nas uporabnega je pridobil na Danskem, kamor bi se splačalo, kakor danes trdi, ponovno po- tovati, saj so v teh letih gotovo napredovali. Ulaga je o vsem obširno poročal na strokov- nih sestankih doma in v drugih naših repub- likah; prinesel je s seboj tudi literaturo ter nekaj dobrih učbenikov, veliko fotografij ter magnetofonskih zapisov govora praktično gluhih otrok. Kolikor je bUo možno, je v na- slednjih letih uporabljal izkušnje v domačem zavodu in v novo ustanovljenem foniatrič- nem oddelku ORL klinike v Ljubljani, kjer je bil tudi nastavljen kot avdiopedagog. Z le- ti se je prepričal, da je mogoče doseči kar lepe uspehe pod pogoji, ki jih je srečeval pri habilitaciji drugod. Posebna skrb je bila po osvoboditvi posve- čena gluhi mladini, ki končuje obvezno os- novno šolo. Smotrna politehnična vzgoja je našla ustrezno mesto v tej šoli in je precej pomagala gluhim učencem do profesionalne orientacije. Ze od nekdaj je bila lepo oprem- ljena tehnična delavnica, še posebej pa sem cd konca vojne — pravi okras Zavoda za gluho mladino. Zavod se je takoj po vojni po- vezal z Ljudsko tehniko in zlasti razvijal te smeri dejavnosti v krožkih: elektro-monter- skem, foto-amaterskem, kovinarsko-meha- ničnem, letalsko-modelarskem in prirodo- slovnem. Zelo lepo razstavo so priredili mla- di tehniki ob 50-letnici Zavoda (leta 1950). Na šoU je ves čas vse do leta 1959, do pre- zgodnje smrti po osvoboditvi na zavod pri- šlega pedagoda Ivana Lovrenčiča zelo lepo napredovala fizjkulturna dejavnost, saj so go- jenci obiskali s prireditvami pionirje v kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 181 Smledniku, Podsmreki, Sodražici, v Kamni- ku in v Mostah. Del tega telovadnega pro- grama so pionirji prenesli tudi na šolske pro- slave ob državnih praznikih. Zelo lepo je us- pel fizkulturni nastop leta 1948 na Taboru, o Ištiterem je poročal tudi tisk. Lepi in uspeli 30 bili tudi telovadni nastopi v Subotici in v Zagrebu. Športno društvo gluhih je bilo usta- novljeno leta 1951, ki se je leta 1964 pre- imenovalo v športno društvo »Komet«. Mla- dinec Kogovšok se je udeležil olimpiade glu- hih v Kopenhagnu leta 1949. Naslednja leta (1953 in 1957) naši mladinci niso sodelovali na olimpiadah, čeprav so imeli še kar do- bre pogoje za uvrstitev. VIII. olimpiada glu- hih je bila od 25.—30. avgusta 1957 v Mi- lanu. Na tej so sodelovali tudi nekateri Ju- goslovani. Olimpiada gluhih je gotovo naj- večja športna manifestacija gluhih, zato je prav, da povemo, da so bile take olimpiade v Parizu (prva leta 1924), v Amsterdamu (le- ta 1928), v Nürnbergu (leta 1931), v Londonu (leta 1935), v Stockholmu (leta 1939), v Ko- penhagnu (leta 1949), v Bruslju (leta 1953) in v MUanu (leta 1957). Pionirska šahovska zveza gluhih je na ša- hovskem prvenstvu mesta Ljubljane osvojila prehodni pokal za leto 1951-52. 3. aprila 1952 je igral na Zavodu simultanko na 30 deskah MUan Germek, šahovski mojster. Izgubil je dve partiji, eno pa je remiziral. Zmagala sta pionirja Lipuš in Marinšič. Šahovska sekcija je leta 1952 na državnem šahovskem prven- stvu gluhih osvojila drugo mesto. Od leta 1946 dalje so v teh letih, ki jih opisujem, bi- la v organizaciji Zavoda tudi tekmovanja v lahki atletiki. Pogostoma so bili učenci v le- tih po osvoboditvi na raznih izletih, kot npr.: na Reki, v Planici, v Opatiji, v zdravilišču Rimske Toplice, na Plitvicah, v Mariboru, na Krvavcu ter drugod. Zelo pogosto so obisko- vali bližnje izletniške točke. Letovanja pa so bila navadno v Kopru in Portorožu. Leta 1956 so taborili gluhi vajenci v Starem gra- du pri Zadru; leta 1960 pa so pionirji višjin razredov osemletke ob dnevu JLA obiskali vojake na Vrhniki. Gluhi pionirji so zelo radi pomagali tudi pri prostovoljnem delu v pr- vih letih po vojni. Iz podatkov za šolsko le- to 1949/50 je razvidno, da je na Pšati 20 go- jencev opravilo 160 ur, na cestah 45 gojen- cev — 459 ur, na ekonomiji 24 gojencev 120 ur, na pionirski progi 20 gojencev — 80 ur, pri gozdnih akcijah pa 30 gojencev 1550 ur. Ko govorimo o vsestranskem razcvetu de- la med gluho mladino na Zavodu in zunaj njega, ne moremo mimo resnice, da sta bili vsaj dve pridobitvi Zavoda po osvoboditvi zelo važni za nadaljnje usposabljanje in šo- lanje gluhih otrok: ustanovitev poklicne šo- le za gluhe gojence in ustanovitev Učnih de- lavnic za gluho mladino. Zato bo o tem neko- liko več govora v tem poročilu. Ce pogleda- mo 50 let nazaj, moremo z žalostjo ugotovi- ti, da je kapitalistični družbeni red le bolj enostransko, karitativno reševal vprašanje zaposlitve gluhih. Vladajoči krogi stare Ju- goslavje niso poznali sistematične zaposlitve gluhih učencev. Vsa skrb za gluhe učence je slonela na ramah učiteljstva. Prav tako so se v stari Jugoslaviji gluhi le enostransko us- posabljali za poklice. Največ je bilo čevljar- jev, krojačev in mizarjev. Le redki gluhi, si- novi premožnejših staršev, so imeli možnost, učiti se drugih poklicev. Šolstvo so v sociali- stični družbeni ureditvi je začelo kompleksno reševati te probleme. Neikaj gluhih je bilo takoj vključenih v splošne strokovne nada- ljevalne šole polnočutnih učencev. Večina gluhih se je učila obrti pri mojstrih, ne da bi obiskovala obrtne nadaljevalne šole. Takoj po osvoboditvi je bila na prošnjo ravnatelj- stva Zavoda za gluho mladino z odlokom mi- nistrstva za industrijo in rudarstvo z dne 23. III. 1946 št. 829/VI. ustanovljena stro- kovna šola. V šolskem letu 1945/46 še ni bilo odprtih rednih razredov za učence v gospo- darstvu, temveč samo strokovni tečaj s pri- četkom 13. IV. 1946, v katerega se je vpisalo 14 učencev, večinoma mlajših pomočnikov, l'a tečaj je bil dvakrat tedensko v večernUT urah. Poučevala sta Albin Ogorelec ter Mir- ko Dermelj. Albin Ogorelec je tako postal prvi upravitelj poklicne šole do leta 1955, ko ga je nasledil Stanko Kovčič, ki je na tem mestu še danes. Po strokah so bili zastopani v tečaju: 2 čevljarja, 1 graver, 1 kamnosek, 1 pleskar, 2 mizarja, 1 pek, 2 šivilji, 1 stek- lar, 1 tiskar, 2 zobotehnika. V šolskem letu 1946/47 je bil pouk v obliki strokovnega tečaja skozi vse šolsko leto. Vpi- salo se je 16 tečajnikov, 14 mladincev in 2 mladinki. Po strokah: 1 graver, 2 čevljarja, 1 krojač, 1 kamnosek, 1 litograf, 1 steklar, 1 mizar, 1 slaščičar, 2 šivilji, 1 tiskar, 1 zobo- tehnik, 1 knjigovez. V šolsikem letu 1947/48 je bil osnovan I. razred šole za učence v gospodarstvu. Vpisa- nih je bilo 6 učencev (5 moških, 1 ženska). S tem je vsaj formalno začela delovati redna šola, ki je dala do leta 1970 že 325 kvalifi- ciranih delavcev. V šolsikem letu 1948/49 pa so bili odprti kar trije razredi, in sicer: I. razred — 2 oddelka, vpisanih 19 učen- cev (9 mošk., 10 žensk) II. razred — 1 odde- lek, vpis. 5 učencev (4 moški, 1 žensika). Sku- paj so imeli v tem šolskem letu torej 3 oddel- ki 24 učencev, 13 moških, 11 žensk. 182 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 To leto je bilo: 5 knjigovezov, 4 litografi, 4 itiskarji-stavci, 1 slaščičar, 1 šivilja, 1 vul- kanizer, 1 torbar, 7 vlagalk. Poučevalo pa je že kar 8 predmetnih učiteljev. V tem času se je pokazala že velika potreba po internatu za te učence. Združenje gluhih za Slovenijo se je borilo z vso doslednostjo', da bi rešilo to pereče vprašanje, a je le delno uspelo. Va- jence je spravilo v svoje prostore na Vidov- danski cesti, dekleta pa v Zavod za gluho mladino kot gostje. Vprašanje prehrane je bilo rešeno tako, da so se vsi hranili v Ljud- ski kuhinji. V šolskem letu 1949/50 je bilo vpisanih 23 učencev: I. razred: 11 učencev — 6 m. — 5 ž. II. a razred: 6 učencev — 5 m. — 1 ž. II. b razred : 6 učencev —^ 3 m. — 3 ž. Skupaj 23 učencev — 14 m. — 9 ž. Po stroki so bili: 6 knjigovezov, 4 litogra- fi, 4 stavci, 1 krojač, 1 šivilja, 6 torbarjev, 1 čevljar. V šolskem letu 1949/50 je poučeva- lo 10 učiteljev. Kot je razvidno, je bil dosežen že v začetku dejavnosti te šole kar lep napredek, stanje pa se je iz leta v leto boljšalo, zato smo pri- kazali le začetna leta šolanja na tej šoli. Omeniti je treba še požtvovalno delo treh učiteljev poklicne šole, ki so se kar trikrat tedensko vozili v Skofjo Loko za pouJk 13 gluhonemih učencev iz Hrvatske, ki so bili nepismeni, pa zaposleni pri podjetju »Jelo- vica« v Škofji Loki. Do leta 1964 je bila vajenska šola samo- stojna pravna oseba, od tedaj pa je priklju- čena Zavodu za usposabljanje slušno in go- vorno prizadetih. Tudi ime samo »vajenska šola« se je spremenilo šele leta 1970 v »po- klicno šolo«. Ce pregledamo v prvem desetletju po voj- ni, za kaj so se odločali gluhi, vidimo, da ]e bilo največ kandidatov za grafično stroko raznih smeri, za krojaško in šiviljsiko obrt, za pleskarsko, kovinsko in mizarsko področ- je dela. Precej številčno močan je bil zasto- pan tudi poklic torbar. Velikega pomena za usposabljanje slušno prizadete mladine je bila ustanovitev Učnih delavnic pri Zavodu za gluho mladino v Ljubljani z odločbo ministrstva za prosveto Ljudske republike Slovenije z dne 9. marca 1948 št. VIII-2050/3. Posamezne delavnice so pričele z rednim obratovanjem ter usposabljanjem in zaposlo- vanjem gluhih učencev in delavcev takole: 1. tiskarna — 2. maja 1948. Vodstvo tiskar- ne je prevzel Ciril Sitar starejši. 2. litografija — 2. maja 1948. Vodstvo li- tografije je prevzel Lado Skrabar. 3. knjigoveznica — 1. oktobra 1948. Vod- stvo »knjigoveznice je prevzel Matija Šifrer. 4. galanterija — 1. januarja 1950. Vodstvo galanterije je prevzel Jože Slatnar. 5. damska šivalnica — 1. oktobra 1953. Vodstvo šivalnice je prevzela Mara Kelšin. Poprej, v stari Jugoslaviji, je bilo težko dobiti mojstra, ki bi sprejel gluhega vajenca v uk. Talko je »Odbor Podpornega društva za gluho mladino« celo siklenil nagraditi vsake- ga mojstra, ki bi izučil gluhega vajenca v stroki, z 2000 dinarji, kar je bilo talkrat že lep znesek. Nekaj mojstrov je sprejelo to po- nudbo in se odzvalo vabilu »Podpornega društva«. Dosti težav pa je bilo z drugimi, ki niso biti tako srečni, da bi prišli v uk, zato je vse klicalo po ustanovi, ki bi izučila gluhe otroke. Za ustanovitev Učnih delavnic je dal pobudo zavedni pedagog Drago Su- pančič, predmetni učitelj. Poleg njega pa imata nemalo zaslug za uspeh tega dela Mir- ko Dermelj, tedanji ravnatelj Zavoda za glu- ho mladino, ter Ludvik Peterenel, ki sta za ustanovitev Učnih delavnic vlagala celo svo- ja osebna finančna sredstva ter nenehno skr- bela, da bi se ideja uresničila. Združenje glu- hih Slovenije je ustanovilo keramično de- lavnico in čevljarsko zadrugo. Leta 1952 je ustanovne pravice od ministrstva za prosveto LRS prevzel tedanji MLO Ljubljana, ki je Učne delavnice zaradi značaja poslovanja proglasil za ustanovo s samostojnim financi- ranjem, leta 1954 pa za finančno samostojen zavod. Od ustanovitve Učnih delavnic leta 1948 pa do leta 1963 so Učne delavnice poslovale s svojimi obrati v raznih neprimernih in do- trajanih delovnih prostorih na območju me- sta Ljubljane. Tako je žensika krojačnica de- lovala s 1. X. 1953 na Kodeljevem, Ob Ljub- ljanici 36, Litografska delavnica je delovala najprej (od leta 1948) na Zavednem dvorišču (v prizidku), kasneje pa Ob Ljubljanici št. 24. Tiskarna je bila od začetka (od leta 1948) v prejšnji Sitarjevi tisikarni (del prostorov) na Resljevi cesti št. 4. Knjigoveznica je delo- vala od začetka (od leta 1948) v bivši Knaf- Ijevi, sedanji Tomšičevi ulici v Ljubljani, ga- lanterija pa tudi od začetka (od leta 1950) v Levčevi ulici št. 8. Bila je že skoraj realizira- na zamisel za pletUsko delavnico (nabavljen je bil že pletilni stroj), pa je iz objeiktivnih razlogov stvar propadla. Prav tako je pro- padla zamisel o tem, da bi prevzeli gluhi ne- ko nacionalizirano pekarno. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 183 i Za ime zavodnih delavnic je bila odločitev težka. Naj navedemo samo nekaj poskvisov za naziv posameznih delavnic. Tako so se imenovale posamezne delavnice: Grafične učne delavnice državne Gluhonemnice, kas- neje grafični učni zavod za gluhoneme; na- dalje: Učne delavnice državne gluhonemnice za galanterijo, — državne gluhonemnice — knjigoveznica, — državne gluhonemnice — litografija. Uvedli so tudi kratice: UDG — knjigoveznica UDG — galanterija UDG — tiskarna UDG — litograf ij a Nekaj časa je bil v rabi celo dolg naslov: »Knjigoveäka, usnjarska in kartonažna učna delavnica Državne gluhonemnice v Ljublja- ni«. Potem so naslov nekoliko spremenili: »Usnjena galanterija Državne gluhonemnice v Ljubljani«, »Knjigoveznica Državne gluho- nemnice v Ljubljani«, »Litografija Državne gluhonemnice v Ljubljani«, »Tiskarna Dr- žavne gluhonemnice v Ljubljani«. Z odlokom ministrstva financ z dne 12. XII. 1951 št. V-1319-2 je bilo določeno, da so de- lavnice »netto budžetirane proračunske us- tanove, to je, glavni ustanovi priključene go- spodarske enote«. Z odločbo sveta za prosve- to in kulturo z dne 20. 6. 1952 št. 2465/17 je bil dodeljen naziv: »Gospodarska ustanova z lastnim financiranjem, proglašena za pravno osebo«. Z odlokom vlade LRS z dne 30. 12. 1952 št. II-943/2 pa so bile označene, da niso »prav- ne osebe«. Kmalu zatem so bile zopet proglašene za pravno osebo; tako z odlokom MLO Ljublja- na z dne 12. VI. 1954 št. 1674/2-2. S tem od- lokom je bilo določeno tudi ime za delavni- ce: »Učne delavnice Zavoda za gluho mladino v Ljubljani s samostojnim financiranjem«, z veljavnostjo od 1. V. 1954. V tem času so bUe delavnice prvič regi- strirane pod št. 49/1 — dne 11. II. 1954 z na- zivom: Učne delavnice Zavoda za gluho mla- dino v Ljubljani. Dne 15. januarja 1957 so bile delavnice z odločbo št. 03/5 drugič regi- strirane pod reg. št. 73/56 z imenom »finan- čno samostojen zavod« in s pristavikom, da je delovno področje »javno — prosvetno«. Urad za statistiko pa je delavnice celo imenoval »Obrtne delavnice —ustanove«. Tedaj je znašala vrednost osnovnih sredstev 10,268.000 din. Kot dotacijo od ministrstva za prosveto so prejele zavedne delavnice od leta 1948 do 1952 skupno 1,163.072 din, od tega 500.000 din kot kupnino za knjigoveznico. Glede pristoj- nosti zavodnih delavnic pa tole: od leta 1948 do leta 1953 so sodile v pristojnost ministr- stva za prosveto, po letu 1953 pa za nekaj časa v pristojnost OLO Ljubljana. Leta 1958 je OLO Ljubljana dovolil usta- novitev samostojnega »Doma gluhih vajen- cev in vajenk«. Zal se ta želja še do danes ni v celoti uresničila. Kako važno je bilo ustanoviti Učne delav- nice, naj pove podatek, da se je v letih 1948 do 1958 v Učnih delavnicah usposobilo 87 gluhih vajencev in vajenk. Leta 1962 so se lotile nove gradnje skup- nih poslovnih prostorov Učnih delavnic, ki so bile dograjene in vseljive meseca oktobra leta 1963. Prostori so v zgradbi v ulici Be- žigrad 8. Za gradnjo novih poslovnih prostorov so sredstva prispevale Učne delavnice same v višini 45 °/o, ostala sredstva pa so prispevali tedaj O'krajni ljudski odbor Ljubljana iz sredstev negospodarskih investicij, Republi- ški zavod za socialno zavarovanje in skupšči- na občine Ljubljana-Bežigrad. Del sredstev pa so dobile Učne delavnice z najetjem kre- dita iz medobčinskega investicijskega skla- da. Od leta 1948 do konca leta 1969 se je v Učnih delavnicah poklicno usposobilo za op- ravljanje dela v posameznih poklicih kar 369 gluhih učencev za kvalificirane delavce in 158 gluhih učencev za priučene fazne delavce. Večina teh usposobljenih učencev je zaposle- na v gospodarskih organizacijah, del teh učencev pa v Učnih delavnicah, to pa pred- vsem zato, ker za te učence še ni bilo mož- nosti, da bi jih zaposlili v drugih gospodar- skih organizacijah. Ko govorimo o poklicih, ne smemo mimo resnice, da je nekaterim gluhim po vojni us- pelo uresničiti ob podpori skupnosti sen o višji ali celo visoki izobrazbi. Tako je dosegel akademsko izobrazbo ki- par Ivan Strekelj, ki je prejel že več nagrad za kiparska dela. V zobotehnični stroki so dosegli lepe uspehe bivši gojenci zavoda Ni- ke Predovič, Vinko Mödemdörfer in Ivan Kmetic. Na srednji tehnični šoli je izpopol- njeval svoje znanje gluhi Vlado Mihevc; Mir- ko Kos in Branko Vidic pa sta po končani šoli za gluhe dokončala tekstilno šolo. Pri- vatno je z uspehom končala trgovsko šolo gluhonema Nežka Cepon. ZaposlUa se je v NUK. Srednjo šolo je v Ljubljani končala Anda Štiglič, ki se je vpisala na visoko šolo v Zagrebu. Veliko zaslug pri njenem študiju je imel bivši strokovni učitelj na Zavodu Karel Puhar, ki jo je sam privatno poučeval. V tem razdobju (1945—1960) je na Zavodu izhajal mladinski časopis Naš svet, ki ga je s sodelavci urejal pedagog Eiml Ulaga. 184: KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Hkrati se je na Zavodu v veliki meri sprožilo strokovno delo v zvezi z izdajo učbenikov za gluhe otroke kakor tudi strokovnih knjig, ki so bile že zelo potrebne za pedagoški kader in vzgojo surdo- in avdiojpedagogov ter lo- gopedov. (O tem je prinesla članek že Kro- nika št. 3, letnik XX.) Del družabnega življenja odraslih gluhih ter vajencev je prevzela Zveza gluhih za Slo- venijo. V Jugoslaviji je bilo po štetju iz leta 1960 okrog 46.000 gluhih, v Sloveniji od tega števila 3.000 gluhih. V tem času se je močno uveljavilo kulturno-prosvetno društvo za gluhe »Vita Župančič«, zlasti v ritmih, bale- tu in pantomimi. Tudi športnemu društvu »Komet« moremo izraziti prizanje. Dne 10. X. 1959 je bila ustanovljena surdo- pedagoška sekcija pri Društvu defektologov LRS. Iz zapisnika ustanovnega sestanka ]e razvidno, da so bili na ta sestanek sekcije va- bljeni med drugimi: tudi: uni v. profesor dr. Janko Pompe, uni v. profesor dr. Marjan Av- čin, asistent dr. Zlata Hribar, zdravniško društvo, sekcija ORL dr. Kosin, avdiolog dr. Vidmar, otolog dr. Bojan Vandot, pediater dr. Štefka Vandot, za upravo Poliklinike dr. Drago Mušič, otolog dr. Švajger, referent za socialno varstvo tov. Polakova, psiholog pro- fesor Bergant, psiholog profesor Meško, ing. Mitja Uran, direktor Telekomunikacij Ado Klanjšek, za Društvo prijateljev mladine Eia Peroci, Okrajni odbor Zveze gluhih. Republi- ški odbor Zveze gluhih, referent za šolstvo profesor Pavčič in Dolane, za RK Ogorelec, pedagogi Zavoda za gluho mladino v Porto- rožu in domači zavodni pedagogi. Na ustanov- nem sestanku so bile dane smernice dela: 1. evidentiranje vse predšolske slušno pri- zadete mladine, 2. sodelovanje z zdravstvenimi in socialni- mi ustanovami, 3. izdajanje učbenikov za gluho mladino, 4. organiziranje seminarjev za avdiopeda- goge ter za matere in rejnike gluhih otrok, 5. sestava novega učnega načrta. Za predsednika surdosekcije je bil izvoljen EmU Ulaga. Sekcija sama pa je praktično pri- čela z delom dne 23. junija 1960, ko je bil v Ljubljani kongres Zveze društev defektolo- gov Jugoslavije. Na kongresu je bilo razdel- jeno delo po sekcijah (sekcija za nerazvite, sekcija za družbeno neprilagojene, sekcija za slušno motene) (v razvoju)., sekcija za logo- pate, sekcija za vidno motene (v razvoju), sekcija za fizične invalide (bolehne in bolne). Poleg plenarnih in posamičnih zasedanj, ko- referatov in referatov, sta bili predvideni tu- di dve ekskurziji po ustanovah: 1. Lj ubi j ana—Kamnik—Smlednik — Stara Loka—Ljubljana; 2. Ljubljana—Gornji Logatec—Planina— Postojna—Ljubljana. Kongres je trajal od 22. do 26. junija 1960. Bil je organiziran v počastitev 15-letnice os- voboditve Jugoslavije, 60-letnice Zavoda za gluho mladino v Ljubljani, 50-letnice vzgoj- nega zavoda »Janeza Levca« v Ljubljani in 40-letnice Zavoda za slepo mladino v Ljub- ljani. Delo je blo razdeljeno po sekcijah tako, da je bil kongres deloma v domu »Maksa Perca«, deloma v Zavodu za gluho mladino (na Zaloški cesti 5) in deloma v Zavodu za slepo mladino (Langusova 16). Prav je, da se ob koncu naših razglabljanj o delu in življenju v Zavodu za gluho mladi- no v razdobju od leta 1945 do 1960 spomnimo še vestnih, v tem času umrlih učiteljev glu- hih. Ti so bili: Franc Gregorčič (umrl leta 1953), Ljubo Dermelj (umrl leta 1958), MatÜda Podkrajšek (umrla leta 1959)., Rudolf Destai (umrl leta 1959) in Ivan Erbežnik (umrl leta 1960). Od gojencev pa je umrl v tem času Stanko Cestar (leta 1957). Ob 60-letnici Zavoda sta bili v Ljubljani dve razstavi; v opernem gledališču pa je bila slavnostna akademija. Obe razstavi, tako v Jakopičevem paviljonu kot na Zavodu, sta pokazali lepe uspehe v tehničnem pouku in li- kovni vzgoji. Zavod za gluho mladino je imel leta 1960 en predšolski oddelek, 14 oddelkov posebne osnovne šole, oddelek za slušne vaje in 3 logopedske oddelke ter internat s 142 po- steljami. Rast Zavoda je bUa torej tudi v teh letih očitna za vse, ki so opazovali nje- gov razvoj. OPOMBE 1. Jubilejni zbornik Zavoda za gluho mladino v Ljubljani, Ljubljana 1950. — 2. Sedemdeset let Zavoda za usposabljanje slušno in govorno pri- zadetih v Ljubljani, Ljubljana 1970. — 3. Zgo- dovina Zavoda za gluho mladino v Ljubljani, Ljubljana 1960 — (cikl.) Napisal Mirko Dermelj. — 4. sorodno: Kronilta Učnih delavnic ZZUSIGP v Ljubljani, Ljubljana 1973. — 5. Specialna škola XX. str. 4, str. 434 — 6. Marjan Pavčič: Uspo- sabljanje telesno in duševno prizadetih ter druž- bi neprilagojenih otrok v LRS, Ljubljana 1960. — 7. Podatki iz arhiva Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani. — 8. Naš svet, 1951—1955, 1958—1961. kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 185 FERDO GESTRIN — ŠESTDESETLETNIK Prof. dr. Ferdo Gestrin je že od vsega za- četka povezan z izhajanjem »Kronike«, ča- sopisa za slovensko krajevno zgodovino. So- deloval je pri njenem rojstvu, sodeluje že vsa leta kot član uredniškega odbora pri oblikovanju njene fiziognomije, poleg tega redno objavlja svoje tehtne prispevke. Mno- ga strogo znanstvena dela je v povzetkih ob- javljal v Kroniki in jih na ta način približal v poljudnejši obliki širšemu krogu bralcev. Zato se uredništvo Kronike in sodelavci pri- družujejo čestitkam ob šestdesetietnem živ- ljenjskem jubileju dr. Gestrina z željo, da bi tudi v bodoče bogatu vsebino Kronike s svo- jimi izvirnimi prispevki. Dr. Gestrin se je rodil 8. oktobra 1916 v Ljubljani. Po maturi na II. državni gimnaziji se je vpisal na zgodovinski oddelek (skupina zgodovina, zemljepis) filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je diplomiral junija leta 1940. Lahko zapišemo, da je dr. Gestrin študiral v neugodnih socialnih razmerah, kljub temu je že v času študija s svojim zavzetim delom in kritičnim pristopom k problematiki zbu- jal pozornost pri svojih profesorjih. Ob razpadu Jugoslavije je služil vojaški rok. Nemške okupacijske čete so ga zajele in poslale v ujetništvo. Ko se je konec leta 1941 vrnil iz ujetništva v Ljubljano, se je ukvarjal s priložnostnim delom, nato pa je bil honorarno zaposlen na I. gimnaziji v Ljubljani, sodeloval pa je tudi kot asistent volonter v arheološkem seminarju na uni- verzi. V času okupacije je bil aktivno pove- zan z OF. Po osvoboditvi se je talkoj z vso vnemo vključU v obnovo našega šolstva. Do leta 1954 je poučeval na raznih srednjih šolah v Ljubljani. Njegovo najbolj plodno pedagoško delovanje je vezano na klasično gimnazijo in učiteljišče. V letih 1954 do 1959 je bil re- publiški inšpektor za zgodovino pri svetu za šolstvo LRS. Treba je omeniti še njegovo so- delovanje na Višji pedagoški šoli v Ljub- ljani, kjer je od 1950 do 1969 predaval slo- vensko zgodovino. Z bogato in dolgoletno pedagoško prakso in mnogimi tehtnimi strokovnimi prispevki je kandidiral leta 1959 na razpisano mesto asistenta za občo zgodovino na univerzi. Po izivolitvi na to mesto je sledil hiter vzpon v univerzitetni karieri prof. Gestrina. Ze no- vembra naslednjega leta mu je bila na pod- lagi disertacije in z njo tematsko zvezanih drugih del priznana habilitacija, na osnovi katere je bil izvoljen za docenta za občo zgodovino srednjega veka. Za izrednega pro- fesorja je bil izvoljen leta 1962, za rednega pa leta 1970. Za prof. Gestrina je tudi značilno, da je ves čas zelo aktiven družbeni delavec. Op- ravljal je in opravlja vrsto vodilnih funkcij na fakulteti, v strokovnih društvih in druž- benopolitičnih organizacijah na terenu. Naj omenim le najbolj uspešne. Na fakulteti je opravljal funkcijo prodekana (1962—64), bilje predsednik znanstvene komisije in je pred- sednik kadrovske komisije. Je dolgoletni član odbora Zgodovinskega društva za Slo- venijo ter bil eno mandatno dobo tudi njegov predsednik (1966—68). Sodeluje v uredniškem odboru Zgodovinskega časopisa, ki mu je bU glavni urednik od 1969 do 1972. Je član na- cionalne in mednarodne komisije za zgodovi- no pomorstva. Za znanstveno rast je bilo izredno po- membno izpopolnjevanje prof. Gestrina v Pa- rizu pri prof. Braudelu na École Pratique des Hautes Etudes v letu 1961. V dkromnem priložnostnem članku je te- žko zajeti vso Gestrinovo znanstveno in stro- kovno dejavnost. Omejil se bom le na glavne rezultate njegovega znanstvenega preučeva- nja ter pri tem opozoril na nekatere širše, 186! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 tematske skupine, ki jim je posvečal največ pozornosti. Znanstveno delo prof. Gestrina je zelo ob- sežno, zajeto je v samostojnih publikacijah, razpravah, člankih, ocenah in učbenikih. Že kot gimnazijski profesor je pisal strokovne zgodovinske prispevike in učbenike. Ko je za- sedel mesto inšpektorja pa je začel zbirati arhivsko gradivo in je objavil več znanstve- nih razprav. Po časovni razporeditvi je nje- govo strokovno in znanstveno delo v tem obdobju obsegalo velik časovni razpon, od starega veka do najnovejše dobe. Že tedaj je opaziti, da se je začel nagibati k preuče- vanju srednjeveškega obdobja. Zelo ga je privlačila doba protestanLizma in protireformacije na Slovenskem. Ze v oce- ni razprave A. Kosa, Družbeni nazor slo- venskih protestantov (ZC IV, 1950, str. 252— 256) je ugotovil, da je bilo reformacijsko gi- banje obravnavano doslej predvsem s poli- tičnega in literarno-zgodovinskega vidika, äkoraj nič pa niso raziskovalci upoštevali ekonomsko socialnega stanja v slovenskih deželah. Svoje nove poglede na protestanti- zem na Slovenskem je na podlagi arhivskega gradiva razvil v razpravi »Družbeni razredi na Slovenskem in reformacija« (Drugi Tru- barjev zbornik, 1952, str. 15—56). V raz- pravi je podčrtal tezo o povezavi cehovskega meščanstva s plemstvom proti deželnemu knezu in posebej opozoril na plebejsko smer v reformaciji, na prekrščevalce in štiftarje. Omenjena razprava je prva široka obravna- va družbenih osnov reformacije na Sloven- skem. Bistveno nove so njegove ugotovitve o gospodarstvu našega meščanstva v XVI. stoletju in o povezanosti reformacije z druž- benimi nasprotji. V obliki sinteze je strnil dr. Gestrin svoje poglede na reformacijsko in protireformacijsko gibanje v več poglav- jih v Zgodovini narodov Jugoslavije, II. del (1959). Tudi kasneje se je vračal k posamez- nim vprašanjem reformacije pri nas. Široka razgledanost in znanje je omogo- čilo dr. Gestrinu, da je pomagal tudi pri koncipiranju uvodnih poglavij iz zgodovine naših pokrajin v antiki (skupaj z dr. M. Gara- šaninom in dr. J. Klemencem) v I. knjigi Zgo- dovine narodov Jugoslavije. Prof. Gestrin ni zanemarjal tudi preuče- vanja novejše slovenske zgodovine. Napisal je več prispevkov o delavskem gibanju. Naj- obsežnejši njegov prispevek za zgodovino zadnjih stoletij pa je tekst v knjigi Gestrin- Melik, Slovenska zgodovina 1813—1914, Ljubljana 1950. Avtor je upošteval mnoge nove podatke iz arhivov ter nekatere do- godke prikazal v novi luči. Leta 1966 je ome- njena knjiga izšla v novi izdaji, vendar se od prve razlikuje v tolikšni meri, da jo lahko imamo za novo knjigo. Intenzivno in usmerjeno znanstveno delo dr. Gestrina pa se začenja šele po prihodu na univerzo. Čeprav je težišče znanstvenih raziskav posvetil poznemu srednjemu veku, je svoja preučevanja namenil tudi prelom- nemu obdobju v naši zgodovini, to je drugi polovici 15. in 16. stoletja. Predvsem moramo poudariti, da je pri mnogih raziskavah op- ravil pionirsko delo. Poleg študija arhiv- skega gradiva v Ljubljani in na Reki se je med prvimi lotil preučevanja notarskih knjig piranskega arhiva. Iz na videz enolič- nega gradiva notarskih aktov, iz drobnih kvantitativnih podatkov je prišel do novih kvalitet, ki jih je znal mojstrsko povezati v nove sinteze. Tako je nastajala njegova doktorska teza, doslej Gestrinov najobsež- nejši tekst: »Trgovina slovenskega zaledja s primorskimi mesti od 13. do 16. stoletja« (izšla pri SAZU 1965; v skrajšanem povzet- ku je bua objavljena v Kroniki št. 11, 1963, str. 73—85). V knjigi je obdelal vrsto vpra- šanj, ki doslej v naši domači in tuji literaturi v Itako zaokroženi, izčrpni in vsestranski ob- liki niso bila obdelana. Po vsebini obrav- nava avtor naravne pogoje trgovine zaledja s primorskimi mesti. Preučil je enega izmed temeljnih vidikov neagrarnega gospodarske- ga življenja, iz katerega so se sčasoma raz- vile za kapitalistične oblike trgovanja vodilne obUke, na primer akumulacije kapitala, za- ložništvo in podobno. Že v teh letih je raz- vidno, da uporablja dr. Gestrin pri svojem znanstvenem delu marksistično znanstveno metodo, da pa se izogiba vsakršnih šablon ter skuša z izostrenim kritičnim pristopom priti do resnice. Njegove teze niso vedno z lahkoto prodrle v našo historiografijo, ven- dar je s trdim delom uspel dokazati upra- vičenost svojih pogledov. Tudi pozneje je nadaljeval s preučeva- njem družbenih in gospodarskih lazmer v slovenskih deželah, vendar tako, da je raz- širil svoje raziskave arhivskega gradiva na bogate italijanske arhive v Markah (Pesaro, Fano, Ancona, itd.). Tu je naletel na obilico podatkov o naših trgovcih, ki so delovali v Markah in poseganju tamkajšnjih trgovcev v naše gospodarsko življenje. Na podlagi gradiva iz teh arhivov so nastale številne razprave o stikih med obema jadranskima obalama, o trgovanju s posameznimi artikli (kože), migracijah in uveljavljanju našega življa v Italiji na gospodarskem in kultur- nem področju. Nekatere študije je objavil v raznih italijanskih revijah ter s tem opozo- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 187 ': ril italijansko historiografijo na to proble- matiko. Najpomembnejše delo dr. Gestrina, ki se v veUki meri opira prav na gradivo teh arhivov, pa je delo »Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem«, ki ga je izdala SAZU v zbirki Viri za zgodovino Slovencev, 5. knjiga, leta 1972. Gestrin je objavil deset mitninskih knjig iz 16. in 17. stoletja, v ka- kršne so zapisovali promet mimo mitninskih postaj in dohodek od njega. Iz objavljenih mitninskih knjig je uspel avtor izluščiti to- liko pomembnih podatkov, da je mogel dati z njihovo pomočjo zaokroženo podobo o or- ganizaciji in poslovanju mitninskih uradov, o obsegu trgovanja, o takratnih merah in utežih, o valutnih relacijah. Obsežne opom- be, ki spremljajo objavo teh virov, so v prvi vrsti posvečene identifikaciji velikega dela trgovcev. Pomen gospodarskih zvez čez Ja- dransko morje bi bilo sploh težko prikazati bolj impresivno, kot je to opravljeno v obli- ki tega komentarja. Poleg tega je omenjeno gradivo izredno bogata dokumentacija za te- zo, ki jo je Gestrin dosledno zagovarjal že v svoji disertaciji. Trdil je nai podlagi njemu takrat dostopnega gradiva, da je bila gospodarska navezanost naših krajev na za- hod že tedaj, v 16. stoletju, pomembnejša od one na sever, ki so jo vse do Gestrinovega dela šteli za važnejšo. Druga tematika, ki ji dr. Gestrin posveča veliko pozornosti, je zgodovina pomorstva v Slovenskem primorju. S tega področja je napisal več razprav (omenil bi le »Oris raz- voja pomorstva v Slov. primorju«, izšlo v Kroniki 10, 1962). S študijami o pomorstvu je posegel Gestrin v območja, ki v naši zgo- dovinski literaturi skoraj niso bUa obrav- navana. Posebej bi omenU Gestrinovo razpravo o piranski komendi v 14. stoletju, ki pomeni tehten prispevek k problemu tehnike trgo- vine v srednjem veku (izšlo v Razpravah vSAZU V, 1966, str. 241—268). Z njo je po- segel v zgodovino trgovine na morju, v ka- teri je prvi na podlagi domačega gradiva proučil oblike združevanja posestnika ka- pitala in trgovca. Komendo označuje kot po- godbo o investiciji in hkrati pogodbo o služ- bi oziroma delu. Ob analizi gradiva zaklju- čuje, da je komenda po svojem bistvu kakor tudi po svoji formi ena izmed oblik sred- njeveških trgovskih družb. V ospredju Gestrinovega zanimanja je bila tudi kmečka trgovina in z njo ozko povezana problematika kmečkih uporov. V letu pro- slav 400-letnice hrvaškoslovenskega kmeč- kega upora leta 1573 je posvetil Gestrin tej problematiki več razprav. Precejšen je Ge- strinov prispevek tudi k preučevanju lokalne zgodovine (Novo mesto, Ptuj, Ljubljana, Otok-Gutenwert). Dosedanje Gestrinovo de- lo je bilo ovrednoteno tudi od družbene skupnosti. Za obe omenjeni knjigi je dobil nagrado Kidričevega siklada. Rezultate svojega znanstvenega dela je dr. Gestrin posredoval na mnogih domačih in mednarodnih kongresih. Sintetični pregledi gospodarskega in družbenega življenja v slo- venskih in jugoslovanskih deželah so izšli v tujih znanstvenih revijah. Na ta način je mednarodno zgodovinsko javnost seznanjal z rezultati našega zgodovinopisja. Tudi kot univerzitetni profesor ni odrezan od dogajanj v našem šolstvu. Sodeluje pri sestavljanju učnih načrtov, piše učne knjige in zgodovinske čitanke. Pomemben je tudi njegov delež pri izdaji Šolskega zgodovin- skega atlasa. Omeniti je treba njegovo skrb za zgodo- vinski naraščaj. V študentih Skuša zbuditi zanimanje za študij srednjega veka ter jih vpeljati v arhivsko delo. Bogata je bera Gestrinovega znanstvenega in pedagoškega dela. Zato mu ob jubileju želimo predvsem zdravja, da bo lahko v ce- loti izpolnil svoje načrte. Ignacij Voje 188 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 IZ STARIH FOTOGRAFSKIH ALBUMOV POZAR NA BLEDU LETA 1908 MIRKO KAMBIC Blejski fotograf Benedikt Lergetporer, ki je umrl leta 1910, je bil zelo delaven. Zal je večina njegovih steklenih fotografskih plošč uničena. Skoda je toliko večja, ker je šlo za posnetke številnih slovenskih krajev ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Med nekaj ohranjenimi ploščami sem našel tudi dva posnetka blejskega požara leta 1908. Prvi prikazuje del pogorišča, v ospredju pa je gruča bosonogih šolarakov s klobučki na glavah. To sliko lahko pustimo ob strani. Dober reportažni motiv pa je drugi posnetek, ki prikazuje pogorišče, nekaj domačinov in gasilce ob ceveh, za njimi pa komaj razločno tudi nekaj vojakov. Verjetno je bila ta slika že kje objavljena, lahko pa trdim, da je motiv malo znan in vreden, da ga objavimo po originalni plošči.* Požar je svoje uničevalno delo že opravil. Enonadstropne hiše na levi so brez ostrešij, skozi močno počrnele okenske okvire se sve- tlika praznina, ostali so res goli zidovi. Dre- vo na desni je ožgano. Ljudje, ki se sicer tako radi obračajo na starejših slikah k fo- tografu in se mu nasmihajo, puščajo tu fo- tografa vnemar. Deček, M strmi v fotografa sredi slike, je zelo resen, starejša žena levo od njega pa polna skrbi. Drugi kažejo fo- tografu hrbet ali pa so zaverovani v svoje delo. Nesreča je bila prevelika, da bi bil vzbudil fotograf s svojim stojalom pozor- nost. Fotografija sama pa je le delna priča ce- lotnega dogodka, ki sta ga podrobneje opi- sala »Slovenski narod« in »Slovenec«.^ Pov- zel bom glavne podatke, ki dajejo sliki širšo razlago in pomen. Blejsko naselje Grad je začelo goreti 29. junija 1908 ob dveh popoldne in ogenj je v pol ure zajel in uničil večji del naselja. Pogorelo je 32 gospodarjem skupno 40 po- slopij, med njimi tudi štiri trgovine in dve Po požaru na Bledu 29. VI. 1908 (foto B. Lergetporer) ; kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 189 ' gostilni. Poginilo je mnogo živine, zgorelo je pohištvo, obleka in denar. Ljudje so si re- šili samo to, kar so imeli na sebi. Človeških žrtev pa ni büo. Stražmojster je rešil otroke pri Matevževcu, ki jih je mama zaklenila v hišo, ko je nekam odšla. Ogenj je zajel tudi hrib, kjer so zagoreli trava, stelja in štori. Sprva so priskočili na pomoč turisti, ki so prinašali vodo iz jezera in odnašali stvari iz hiš, ki jih ogenj ni zajel. Potem so pri- hiteli gasilci, okrog dvajset požarnih bramb: z Jesenic, iz Radovljice, Kranja, Bohinjske Bistrice pa celo iz Beljaka, Gorice in Trsta. Iz Ljubljane je prišlo na pomoč nad tri- sto vojakov 27. pešpolka. Plameni so švigali do dvajset metrov visoko. Potniki na gorenj- skem vlaku so požar takoj opazili in na po- sameznih postajah so hitro obveščali gasilce. Kako je prišlo do požara? Zanetila sta ga dva fantiča, ki sta prišla na obisk k stricu na Bled in sta začela skrivaj kaditi v šupi. Junijska vročina pa je dodala še svoj delež. Skoda je bila zelo velika, po prvih oce- nah do 400.000 kron, zavarovanja pa so do- segala le 120.000 kron. Domačini so bili oško- dovani še dodatno, ker so mnogi tujci pre- nočevali v privatnih sobah, zdaj pa je bilo konec tega turističnega dohodka. Za pogorelce so začeli zbirati denarno po- moč in kmalu so objavili imena prvih da- rovalcev. Častniški zbor 27. pešpolka v Ljub- ljani je priredil dobrodelni koncert za pogo- relce. Kinematograf »Edison« na Dunajski cesti v Ljubljani pa je najavil v korist pri- zadetih predstave s sodelovanjem damskega orkestra. Podoba blejskega požara pa ne bila po- poilna, če si ne bi ob tej žalostni priložnosti izmenjali nekaj poniževalnih pripomb pri- padniki sprtih političnih strank. Fotograf Lergetporer, ki nam je ohranil dokument tega žalostnega, pa že zdavnaj pozabljenega dogodka, je bil po rodu Ti- rolec iz Schwarza. Kot fotograf na Malem Lošinju in predvsem na Bledu se je pri nas dobro udomačil. Prepotoval in preslikal je mnogo slovenskih krajev, vrhov in dolin ter ustvaril zanimivo zbirko slik, ki jih naj- demo še tu in tam v večjem formatu, nalep- ljene na karton. Razen tega je Lergetporer izdelal kot odličen geoplast kvalitetne re- liefne zemljevide. »Slovenski Narod« mu je ob njegovi smrti zapisal lepo pohvalo.* Za njim je vodila fotografsko obrt njegova že- na in potem hčerka Berta, za njo pa fotogra- finja Vodička.* Ime Lergetporer je še sedaj vidno na vzhodni strani njegove hiše z ate- ljejem na Bledu. i OPOMBE 1. Plošče mi je izročila fotograf inj a Vodička na Bledu. — 2. »Slov. narod«, 1908, št. 149 (30. ! junija) in »Slovenec«, 1908, št. 147 (30. junija) ter dodatne manjše vesti v naslednjih julijskih i številkah. — 3. »Slov. narod«, 1910, št. 397 (članek je napisal dr. Hočevar). Mnogo let pozneje je bil ta članek ponovno omenjen, ko sta se sprla do- pisnika »Slovenca« in »Jutra« glede narodne za- vednosti Lergetporerjevih (gl. »Slovenec«, 1925, št. 97). — 4. Arhiv Slovenije, TOI, fase. 331/265 (obrtni listi) ter ustni podatki tov. Vodičke. { 190 i kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV Razstava Kranjska gimnazija od 1810 do 1976 Ob 75-letnici prve mature in ob skorajšnji 166. letnici ustanovitve kranjske gimnazije je Gorenjski muzej v Kranju pripravil občasno razstavo Kranjska gimnazija 1810 do 1976, ki je bila odprta v mesecu aprilu 1976. Priprava razstave je bila bistveno olajšana s tem, da je že več razisikovalcev preučevalo zgodovino tega zaveda. Za obdobje francoske gimnazije in za čas med obema vojnama so izšle zlasti razprave Josipa Zontarja (Kranjska gimnazi- ja v dobi Napoleonove Ilirije,* veliko podat- kov je tudi v njegovi Zgodovini mesta Kra- nja) in Olge Janša-Zornove (Zgodovina gim- nazije v Kranju do leta 1918,^ Prispevek k zgodovini kranjsike gimnazije v obdobju med obema vojnama),^ za čas druge svetovne voj- ne in povojnega obdobja pa prispevek Andre- ja Šarca (Zadnjih 30 let dela in življenja na naši šoli).^ Skoraj ves čas svojega obstoja je kranjska gimnazija izdajala tudi letna poročila, kasne- je imenovana Izvestja, po zadnji vojni pa je izdala dva jubUejna zbornika (v letih 1971 in 1976). Razstava je imela namen prikazati na pod- lagi razpoložljivega fotografskega in arhiv- skega gradiva glavne organizacijske in notra- nje spremembe v razvoju gimnazije v posa- meznih obdobjih. Začenja s kratkotrajnim obstojem francoske državne gimnazije v Kra- nju, ki je bUa ustanovljena oktobra leta 1810, zaradi česar sodi med devet najstarejših gim- nazij na Slovenskem. Šola je imela le dva razreda, in sicer v prostorih župnišča. Ob šolski reformi v Ilirskih provincah v nasled- njem letu je bila gimnazija v Kranju odprav- ljena, oziroma spremenjena v primarno šolo. Njen obstoj bi bU zagotovljen le v primeru, če bi kranjska občina prevzela njeno vzdrže- vanje, česar pa ni zmogla. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so oži- vela prizadevanja za ustanovitev gimnazije v Kranju. Septembra 1861 je izdalo prosvetno ministrstvo dekret o ustanovitvi nižje klasič- ne gimnazije v Kranju, in sicer z nemškim učnim jezikom. To je bila tedaj tretja nižja gimnazija na Kranjskem. Svoje začasne pro- store je dobila v glavni šoli. Prvo večjo spre- membo je doživela leta 1870, ko je bila iz klasične spremenjena v realno, še vedno pa je bila le nižja. Obenem je postala prva gim- nazija na Slovenskem s slovenskim učnim je- zikom. Posledice reakcije nemških krogov ob tem so bile kmalu občutne. Dosegli so, da je dunajska vlada začela zavod postopoma uki- njati. Z nastopom Taaffejeve vlade je bUa ukinitev zavoda sicer za nekaj let odgodena dokler ni bila gimnazija odpravljena leta 1887 in je s šolskim letom 1889/90 popolnoma pre- nehala. V nadaljevanju je na razstavi prikazano ob- dobje ponovnih teženj, zahtev in intervencij vplivnih Kranjčanov in kranjske občine za obnovitev gimnazije in razširitev zavoda v po- polno osemletno šolo. Rezultat teh prizade- vanj je bil odlok kranjskega deželnega zbora v letu 1894 C ustanovitvi popolne klasične gi- mnazije v Kranju. V šolskem letu 1900/1901 je bila na gimnaziji opravljena prva matura. Velik dogodek za šolo pa tudi za mesto Kranj je bila jeseni leta 1897 otvoritev novega gi- mnazijskega poslopja, v katerem je šola še danes. Ugotovljeno je, da je bila večina dijakov po svojem socialnem izvoru kmečkega porekla in to iz celotne Gorenjske. Nacionalni sestav di- jaikov je bil ves čas izrazito slovenski. Težje je na razstavi prikazati notranjo organiza- cijo in delo zavoda. Prav v tem obdobju pa tudi kasneje je na gimnaziji poučevalo mnogo priznanih in narodnostno zavednih profesor- jev, ki so znali posredovati svoje bogato zna- nje in izkušnje dijakom. Pred prvo svetovno vojno je bilo med dijaki na kranjski gimna- ziji tudi močno preporodovsko gibanje, ki se je zavzemalo za revolucionarni program po- litičnega zedinjenja Južnih Slovanov zunaj avstro-ogrske monarhije. V obdobju med obema vojnama je šola do- bila povsem slovensko podobo; slovenščina je bUa uvedena kot učni jezik za vse predmete. Do tedaj humanistično usmerjena gimnazija se je začela preoblikovati v realno. Število di- jakov se je iz leta v leto večalo in doseglo le- ta 1936 najvišje število 710. Povečalo se je tudi števUo rednih dijakinj v posameznih razredih. Spremenil se je socialni sestav dija- kov. Naraslo je število mestnih otrok, med- tem ko je bil odstotek otrok iz delavskih dru- žin še vedno majhen. Za čas po letu 1932 je značilna velika fluktuaoija učiteljev. Večina premestitev je bila nedvomno posledica stran- karske politike, deloma pa tudi posledica sve- tovnonazorskih gledanj posameznikov. Zelo aglina so bila različna dijaška društva, ki so vključevala precejšnje število dijakov in ime- la tudi vpliv na oblikovanje njihove osebno- sti. Ob vojnih dogodkih leta 1941 je gimnazija predčasno zaključila šolsko leto. Prekinjeno KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 191 Zgradba kranjske gimnazije ob otvoritvi leta 1897 je bilo njeno skoraj 80-letno nepretrgano de- lo. Nemški okupator je v začetku 1942 odprl v Kranju nemško gimnazijo, ki pa je obsta- jala le nekaj mesecev. V Kranju pa sta bili ustanovljeni nižja srednja šola — meščanska šola in učiteljišče. Gimnazijsko poslopje so preuredili v internat učiteljišča. Na gimnaziji je v stari Jugoslaviji delova- la skojevska skupina, ki jo je vodil dijak Stanko Žagar, sin znanega revolucionarja. Za širjenje naprednih idej se je SKO J posluževal legalnega društva Jugoslovan. Z nastopom okupacije so se skojevci takoj Vključili v pri- prave na oborožen odpor. Tudi velik del di- jakov kranjske gimnazije se je vključil v na- rodnoosvobodilni boj. Od teh so padli en pro- fesor in 17 dijakov. Zaključni del razstave je namenjen povoj- nemu razvoju gimnazije. Delo na gimnaziji se je obnovilo. Vzporedno s tečaji in opravlja- njem privatnih in dopolnilnih izpitov so po- tekale tudi priprave za pričetek rednega po- uka, ki se je lahko začel v obnovljenem gim- nazijskem poslopju šele 10. decembra 1945. V nadaljnjem razvoju je šola doživljala precej- šnje spremembe. S šolskim letom 1948/49 je bil izveden prehod na triletno nižjo gimnazi- jo. S šolsko reformo v letu 1958 je bila uki- njena osemrazredna gimnazija in skrčena sa- mo na štiri višje razrede. Šola je dobila novo ime Gimnazija Kranj. Med prvimi v Slove- niji je kranjska gimnazija izpolnila pogoje za verifikacijo (26. 6. 1963). Reformirana gimna- zija se je prilagodila neposrednim potrebam družbe z uvajanjem novih predmetov, novimi oblikami in boljšo organizacijo dela. Z uvedbo samoupravljanja v letu 1955 so tudi dijaki dobili pravico udeležbe pri družbenem uprav- ljanju šole. Tega leta je bil izvoljen prvi šol- ski odbor, v katerem so imeli večino zastop- niki javnosti in je bil tako še posebno pou- darjen družbeni značaj šole. Število dijakov je v povojnih letih raslo in jih je v obdobju cd 1945 do 1975 maturiralo 2279. V vsem tem času so se uveljavljali dijaki kot soustvarjal- ci novih družbenih odnosov. V tem jih je us- merjala mladinska organizacija, ki deluje na šoli ves čas od osvoboditve dalje. Gimnazija pa stoji danes pred pomembnimi nalogami v zvezi z reformo usmerjenega izobraževanja. Majda Zontar OPOMBE 1. Izvestja državne realne gimnazije v Kranju : 1931, str. 1—18. — 2. Kranjski zbornik 1970, str. ! 349—361. — 3. Kranjski zbornik 1975, str. 283 do i 295; razširjeno v Jubilejnem zborniku kranjske! gimnazije 1976. — 4. 70 let Gaudeamus igitur, \ Kranj 1971, str. 5—15. j 192; KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 NOVE PUBLIKACIJE Zbornik za zgodovino naravoslovja in teh- nike, Zvezek 3 — Žagarjev zbornik, Sloven- ska matica 1975, 191 str. »Slovenska matica« nadaljuje z objavlja- njem študij iz zgodovine naravoslovja in teh- nike v prepričanju, da spadajo v celotno kulturno podobo naroda tudi spoznanja o njegovih prizadevanjih na področju naravo- slovja in tehnike, je v uvodu v tretji zvezek Zbornika zapisal njegov urednik prof. dr. Dominko. Ob tem je opozoril, da je zgodovi- na znanosti v svetu že razvita disciplina, ki je našla svoje mesto na univerzah in v razi- skovalnih inštitutih, medtem ko je razisko- vanje zgodovine naravoslovja in tehnike pri nas še očitno predvsem predmet zanimanja posameznikov, torej rezultat njihove osebne pobude in individualnega prizadevanja. Zato ne bo odveč, če na tem mestu omenimo in podpremo misel, naj bi v odsotnosti naravo- slovne fakultete v Sloveniji naravoslovna sekcija pri Slovenski matici (ali kaka druga podobna ustanova) poizkušala ustvariti v svoji sredi »ozračje intimne j šega razumeva- nja med naravoslovnimi strokami« in nato sčasoma postala »središče enotnega naravo- slovnega duha«. Šele potem bi se lahko — pravi Dominko — naravoslovci skupaj s hu- manisti lotili analize relativne teže naravo- slovne in tehniške misli v razvoju naše druž- be posebej in družbe na sploh. Tretji zvezek »Zbornika za zgodovino na- ravoslovja in tehnike« ima podnaslov »Ža- garjev zbornik«, saj zavzema skoraj tričetrt njegovega obsega obširna razprava dr. Dra- ga Musica in dr. Janeza Batisa o življenju in delu doslej še malo poznanega in proučene- ga zdravnika, naravoslovca in veterinarja dr. Janeza Krstnika Mihaela Žagarja. Kot opo- zarja v uvodu v razpravo znani hrvatski me- dikohistorik M. D. Grmek, je bil Žagar eden glavnih predstavnikov klinične nozologije IS. stoletja in predstavlja njegovo delo vrhunec nozološke sistematike; v tem naj bi bua tako njegova zasluga kot njegova tragika, saj je »pogumno in domiselno hitel po poti, ki jo je poznejši napredek znanosti proglasil za po- stransko«. Dela posameznika pa seveda ne smemo ocenjevati le po njegovi kasnejši zgo- dovinslki usodi, temveč ga je potrebno — da bi spoznali njegov resnični zgodovinski po- men — osvetliti zlasti v »perspektivi kon- kretne zgodovinske situacije«, v kateri je na- stajalo. Tako kritično zgodovinsko oceno Zagarjevega dela prinaša monografska raz- prava D. Musica in J. Batisa, ki v tem na- poru ne ostaja več le prikaz Zagarjevega življenja in dela, temveč prerašča v širši vpo- gled v avstrijsko in evropsko naravoslovno, medicinsko in veterinarsko misel 18. stoletja. Avtorja sta razpravo razdelila v tri dele: v prvem zasleduje D. Mušič Zagarjevo življenj- sko pot, v drugem prikazuje isti avtor nje- gova dela s področja humane medicine, v zadnjem pa piše J. Batis o pomenu Zagarje- vega dela za veterinarstvo, predvsem v zvezi z ugotavljanjem in zatiranjem živalskih kuž- nih bolezni. V kratkem poročilu ni mogoče podrobneje prikazati ugotovitev skoraj 150 strani strnjeno napisane monografije, poseb- no, če le-ta načenja števUna specifična stro- kovna vprašanja, ki so ne glede na zgodo- vinsko razsežnost pogosto bliže naravoslovcu, zdravniku in veterinarju kot v občo družbe- nopolitično, gospodarsko ali kulturno prob- lematiko usmerjenemu zgodovinarju. Tu lah- ko v informacijo povzamemo le nekaj glav- nih podatkov iz Zagarjevega življenjepisa, ki ga D. Mušič za obdobje od Zagarjevega roj- stva 1732 do leta 1781, ko je Žagar svojo živ- ljenjsko zgodbo narekoval prijatelju J. H. Marzyju, obnavlja po Marzyjevem rokopisu in dopolnjuje s številnimi podatki iz virov in literature: Žagar se je rodil v Damlju pri Vinici v Beli Krajini, se šolal v Križevcih, Zagrebu, Gradcu in na Dunaju in se nato 1763. leta naselil v Jihlavi na Moravskem, kjer je postal okrožni fizik. Sedemdeseta leta 18. stoletja so razdobje, ko so nastala njegova najpomembnejša dela in obenem čas, ko je njegovo delo naletelo tudi na širše priznanje, saj je leta 1775 postal član nemške naravo- slovne akademije, leto kasneje pa bU sprejet v plemiški stan. Za Zagarjevo življenje po letu 1781 do smrti 1813 je podatkov manj (zadnje Zagarjevo delo je izšlo 1783. leta — tedaj je bil torej star 51 let) in naj bi zadnja tri desetletja preživel v siromaštvu. Ze iz po- vedanega pa je razvidno, da je bil Scopolijev, Hacquetov in Plenčičev sodobnik (na vzpo- rednice med nekaterimi Zagarjevimi in Plen- čičevimi pogledi razprava tudi posebej opozar- ja) in je najaktivnejše delal v obdobju, ki je bilo tudi na Slovenskem zelo razgibano. Po mnenju obeh avtorjev, ki ob prikazu Zagar- jevega dela sledita ne le delo njegovih evrop- skih, temveč tudi notranjeavstrijskih sodob- nikov, bi se Žagar ob eventualnem povratku v domovino tu lahko uspešno uveljavil kot naravoslovec, zdravnik in domoljub. Podro- ben prikaz Zagarjevega dela nadalje razkri- va njegov širok razgled ter opozarja, da je KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 1931 njegov stroikovni publicistični opus ne le za- nimivo gradivo za zgodovino medicine, vete- rinarstva in naravoslovja, pač pa tudi ljud- ske medicine in narodopisja njegove ožje do- movine — zgornjega toika reke Kolpe. Mono- grafija o J. K. M. Žagarju je opremljena z zanimivim slikovnim gradivom (med drugim izvirnimi risbami M. Musica), bibliografijo Žagarjevih del in obširnimi navedbami lite- rature. Monografsikemu delu Zbornika sledi raz- prava dr. Petra Borisova »Ob 120-letnici us- tanovitve naravnega zdravilnega zavoda na Bledu« Švicarja Arnolda Riklija, ki prikazuje razvoj te hidro in talasoterapevtske ustanove, opisuje Riklijeve metode in obenem razkriva pomen njegovega zavoda za razvoj Bleda v turistični in letoviški kraj. Pod uredniško oz- nako: gradivo predstavlja V. Zavrnik še vse- bino in pomen besedila »konjuškega« mojstra Albranta iz 13. stoletja, ki ga hrani maribor- ska knezoškofijska knjižnica. Zbornik pa sklene poročilo L. Cermelja, ki opozarja na bibliografiji J. Vege in F. Močnika (obe je sestavU prof. J. Povšič in ju je izdala SAZU). Kot oba predhodna obravnava tudi tretji zvezek Zbornika za zgodovino naravo^ovja in tehnike izredno zanimiva, še dovolj nepozna- na in neraziskana poglavja naše kulturne preteklosti in obenem — ne le z uvodnikom urednika, temveč tudi z vsebino potrjuje mi- sel o potrebi po usklajenem, sistematičnem in bolj načrtnem raziskovanju zgodovine zna- nosti na Slovenskem. Peter Vodopivec Slovenska Istra v boju za svobodo (Prispev- ki in gradivo za krajevno zgodovino). Izdala založba Lipa, Koper 1975. 751 str. O preteklosti Istre je bilo že dosti napisa- nega, tako dobrega kot slabega. Površnemu preučevalcu se predstavljajo trije kompleksi zgodovinske literature. Od iredentističnih del prejšnjega stoletja, ki obravnavajo Istro kot pretežno italijansko deželo, mimo problema jadranskega vprašanja po prvi svetovni voj- ni, pa tja do naših in tujih del po drugi sve- tovni vojni. Vsa ta literatura obravnava Istro kot celoto ne glede na različne narodnosti, ki so na tem prostoru prisotne. Tako je istrska zahodna obala in njeno zaledje v tej histori- ografiji potegnila krajši konec. Slovenski ži- velj v Istri je bil nekako izrinjen iz dogajanj na račun hrvaškega in italijanskega, ki sta bila pomembnejša. Razumljiva je torej skrb nekaterih zagna- nih slovenskih preučevalcev istrske pretek-. losti, da so skušali to vrzel zapolniti z ob- širnejšo študijo o slovenski preteklosti za- hodne Istre. Uredniški odbor, kjer si delita levji delež Vid Vremec in Milan Guček, je ob trideseti obletnici osvoboditve izdal knjigo »Slovenska Istra v boju za svobodo« s podnaslovom Pri- spevki in gradivo za krajevno zgodovino. Knjiga je izšla v založbi Lipe iz Kopra, fi- nančno pa so jo podprle obalne občine ter številne družbeno-politične organizacije. Delo se deli v dva vsebinsko ločena kom- pleksa. Na prvih 277 straneh se obravnava obdobje od antike preko srednjega veka pa tja do prvih socialističnih gibanj in fašistič- nega terorja. V ostalem tekstu, ki šteje 467 strani, se obravnava obdobje 1941—1945. V prvem delu, ki obsega 9 poglavij, so naj- bolj zanimivi in jasni tisti prispevki, ki ob- ravnavajo teror v Istri ter razvoj odpora in nastanek komunističnega gibanja. Tu zasle- dimo lahko marsikaj novega, obdelanega tudi po arhivskih virih, vendar se marsikaj obrav- nava aprioristično in premalo poglobljeno. Zanimivejši in skladnejši je nedvomno dru- gi del knjige, torej razvoj narodno-osvobodil- nega boja v Slovenski Istri 1941—1945. Po- sebno pozornost pritegne 10. poglavje »Usta- novitev OF in njen razvoj do kapitulacije Italije.« Tu so avtorji posegli po še neobjav- ljenih virih ter osebnih pričevanjih neposred- no prizadetih udeležencev razvijanja OF v Istri. Tudi razvoj KPS v Istri je podrobno in te- meljito obdelan, kar nas pa moti, je to, da ni podrobneje opisan problem politične konfron- tacije o teritorialni pristojnosti s komunistič- no stranko Italije. Sledi podroben opis razvo- ja partizanskih enot od leta 1943 do osvobo- ditve, kjer je z večino tekstov sodeloval eks- pert za to področje, Maks Zadnik. Tekstu sledijo še podrobni seznami padlih borcev in aktivistov v NOB in mednarodnih španskih borcev, žrtve ječ in koncentracij- skih taborišč. Knjiga je v celoti nedvomno dosegla svoj namen, da je v temu kosu slo- venske zemlje in ljudem, ki tam živijo, dala otipljivo sliko njih preteklosti. Metka Gombač Das slowenische Bibliothekswesen. Wien, österreichisches Institut für Bibliotheksfor- schung, Dokumentations- und Informations- wesen 1976, 96 Str. Avstrijska knjižničarska revija Biblos, ki izhaja na Dunaju letos že 25. leto, si je zadala za nalogo spremljati razvoj knjižničarstva ne 194 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 le V Avstriji, temveč tudi v sosednjih deže- lah. Tako so (posebni zvezki bili posvečeni Češkoslovaški (1966), Madžarski (1970/71), lanska 3. in 4. številka pa slovenskemu knjiž- ničarstvu. Sedaj je izšel poseben zvezek s po- natisi lani objavljenih člankov kot 84. zvezek Biblos-Schriften, ki ga je uredil dr. Branko Berčič. Publikacija prinaša deset članikov naših znanih bibliotekarskih strokovnjakov. Pre- gled povojnega razvoja slovenskega knjižni- čarstva je prispeval B. Berčič, ki je še po- sebej naglasil, da so bile osnove bodočega knjižničarskega dela zarisane že leta 1944 na osvobojenem ozemlju. Sicer pa prinaša ta prispevek vrsto zanimivih statističnih podat- kov in daje tudi kratek historiat razvoja vseh vrst knjižnic pri nas od sindikalnih in ljud- skih do znanstvenih in strokovnih. Jaro Do- lar je prispeval razpravo z naslovom Od sta- novske biblioteke do nacionalke, v kateri nas je seznanil z 200-letno zgodovino današnje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljublja- ni (ustanovljena 1774 kot licejska knjižnica), posegel pa je tudi nazaj v čas reformacije in se ob tem dotaknil knjižnice kranjskih de- želnih stanov, ki ji je Trubar zapustil svoje knjige. V članku o bibliografiji v Sloveniji nas Janez Logar seznanja najprej s položajem slovenske retrospektivne bibhografije, zače- nja s Trubarjevim Registrom (1561), se ustavi ob Valvazorjevem pregledu slovenskih, nem- ških in latinskih del s Kranj sike izvir ajočih avtorjev (1689), Pohlinovi Bibliotheci Carni- oliae, Čopovem pregledu slovenske literature, posebej pa poudarja delež Franca Simoniča in njegovega mlajšega kolega J. Slebingerja pri tem delu. Izvemo tudi, da pripravlja NUK novo retrospektivno bibliografijo, ki bo segala do leta 1945. Ko govori o tekoči slovenski bi- biografiji, začenja s Schmalerjem (Smolef), Wurzbachom in Costo ter nadaljuje z avtorji tekoče slovenske bibliografije, ki je izhajala pri Slovenski matici (Tomšič, Perušek, Gla- ser, Šlebinger), nato preide na čas po vojni, fcp je tekoča slovenska bibliografija napravila res velik korak naprej. Članek zaključuje pregled najvažnejših strokovnih in specialnih bibliografij. Miloš Rybaf razmišlja o strokovnem izobra- ževanju in šolanju knjižničarskih delavcev v Sloveniji in ugotavlja, da je bilo v prvih le- tih po vojni le-to omejeno na strokovne tečaje, 1957 je bila ustanovljena enoletna bibliote- karska šola, 1964 pa je bil študij knjižničar- stva uveden na Pedagoško akademijo; še ved- no pa se vsako leto prirejajo 1—4-tedenski te- čaji. Avtor se posebej zadrži tudi pri opisu strokovnih izpitov. Branko Reisp na zanimiv način ocenjuje delež posameznih slovenskih bibliotekarjev pri razvoju bibliotekarske stro- ke ter znanosti na sploh. Posebej opiše J. Ko- pitarja, M. Copa, F. Simoniča, J. Slebingerja, A. Pirjevca, M. Pivec-Stele, P. Kalana in M. Rupla. Vrsta prispevkov v publikaciji pa nam predstavlja nekatere slovenske knjižnice. Tako govori prispevek M. Šlajpahove o Centralni tehniški knjižnici, ki bo kmalu slavila že svo- jo 30. obletnico, B. Hartman pa o Visokošolski in študijski knjižnici v Mariboru (ustanov- ljena 1903 kot knjižnica Zgodovinskega dru- štva). Članek P. Ramovša je posvečen delu knjižnice Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ustanovljena leta 1938). Najstarej- ši javni in znanstveni knjižnici v Ljubljani — Semeniški knjižnici, ki je poleg tega ena najlepših baročnih knjižnic, je posvečen pri- spevek M. Smolika. Formalno je bila ustanov- ljena 1701. leta, praktično pa je pričela de- lovati 1725; avtor opisuje delo posameznih, zlasti prvih bibliotekarjev, se dotika posa- meznih zbirk, ob koncu pa poda tudi 'kratek opis povojnih del in navaja statistične po- datke za leto 1973 (43.535 knjižnih enot). Publikacijo zaključuje prispevek A. Korže- Strajner o ljudskih knjižnicah v Sloveniji. Olga Janša-Zom Branko Reisp, Knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. 64. zvezek zbirke vodnikov Kul- turni in naravni spomeniki Slovenije. Ljub- ljana 1976. 30 str. Razveseljivo je, da smo pred kratkim v zbirki vodnikov, ki jih izdaja Zavod SR Slo- venije za spomeniško varstvo, dobili tudi pri- kaz ene naših najbogatejših in za razvoj zgo- dovinske znanosti izredno pomembnih usta- nov — Knjižnice Narodnega muzeja v Ljub- ljani. Avtor tega dela je zgodovinar, znan bi- bliotekarski strokovnjak in sedanji vodja knjižnice Branko Reisp, ki že vrsto let razi- skuje njeno zgodovino in jo dopolnjuje z no- vimi dognanji. Pred leti smo v slavnostni šte- vilki Arga ob 150-letnici Narodnega muzeja brali njegov prispevek Sto petdeset let Knjižnice Narodnega muzeja v Ljubljani (Ar- g'o X/1, 1971, str. 49—58), sedaj pa imamo pred seboj samostojno knjižico, ki je še teme- lj itejši prikaz tako zgodovinskega razvoja in nastajanja knjižnice, kot sedanjega stanja te ustanove, ki kot sestavni del Narodnega mu- zeja deluje že od leta 1821. Zanimivo je, da je knjižni fond sprva rasel izključno z darovi (tu je med drugim zapuščina dr. Jakoba Zu- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 195 i pana, njegova grafična zbirka je zametek da- našnjega grafičnega kabineta, dalje zapuščina barona Erberga pa knjižnica Anastasiusa Grüna, dr. Karla Štreklja ipd.). Za razvoj knjižnice je nadalje važno, kot poudarja B. Reisp, zamenjavanje za izdaje Historičnega in Muzejskega društva (Mittheilungen des histo- rischen Vereins für Krain, Mittheilungen des Musealvereines für Krain, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, Argo, Carniola itd.). Zanimiv je podatek, da je Muzejsko društvo leta 1914 zamenjavalo svoje publikacije za 174 različnih publikacij iz raznih krajev Evrope in Amerike. Po prvi svetovni vojni pa je Muzejsko društvo za Slo- venijo svoj Glasnik (1919—1945) zamenjava- lo s 147 ustanovami in dobivalo v zameno 222 različnih publikacij letno, ki so jih prav tako vključili v knjižnico Narodnega muzeja (po- datek je za leto 1938). Danes je število za- menjav že znatno večje, saj gredo v 250 usta- nov, v knjižnico samo pa prihaja okrog 330 naslovov ter večje število monografij. Reisp tudi poudarja, da je značilnost knjiž- nice njena enciklopedična vsebina (po vzoiu avstrijskih pokrajinskih muzejev, ki so zbi- rali poleg historične tudi literaturo prirodo- slovne in geografsko-antropografske ter teh- nične vsebine), dalje, da najdemu tu poleg del iz 17. in 18. stoletja dolge serije domačih in tujih strokovnih revij in časopisov, tu so cen- zurni izvodi deželne vlade za Kranjsko, zbir- ka rokopisov, zemljevidov, starih disertacij. Poleg NUK je tu druga največja zbirka slo- venik do leta 1918. Sistematično delo ter bogata in mnogovrst- na sestava knjižnega fonda sta omogočua v zadnjem desetletju predstavitev vrste redkih tiskov na občasnih razstavah in v strokovnem tisku. Pa tudi za knjižico, o kateri poročamo, je avtor izbral manj znane tiske, med njimi npr. gledališki list iz leta 1865, 'ki vabi na predstavo Pennove priredbe Prešernovega Krsta pri Savici in ki je tokrat prvič repro- duciran. Olga Janša-Zorn Ivan Erceg: Trst i hivše habsburške zemlje u medunarodnom prometu (Merkantilizam u drugo j polovici 18. stolječa), JAZU, Grada za gospodarsku povjest Hrvatske, knjiga 15, Za- greb 1970, 231 str. Trst, ki se do petdesetih let 18. stoletja po svoji družbeno-gospodarski strukturi ni raz- likoval od drugih naših mest na Jadranu, se je po zaslugi ukrepov dunajske vlade od ta- krat začel od njih občutno oddaljevati s številom in socialno strukturo prebivalstva, svojo gospodarsko močjo in načinom svojega življenja, tako da je postal največje pomor- sko-trgovsko mesto na Jadranu v mejah habs- burške monarhije, kot tudi pomorski center svetovnega pomena. Dunajski dvor je Trstu v svojih merkanti- lističnih načrtih namenil vlogo pristanišča in trgovskega centra, mesto je postalo živo po- slovno središče velikega zaledja. Avor je v svojem delu podal obsežno in na- tančno analizo stanja ob času razcveta Trsta, razvoja njegovega prebivalstva in njegove go- spodarske vloge v trgovini habsburških de- žel. Kot osnovo pri prikazu prebivalstva Trsta jemlje popis iz leta 1758, ki daje prvo celotno evidenco prebivalcev tega mesta. Popis kaže med drugim versko pripadnost, poklicno us- merjenost, pri katoliškem prebivalstvu tudi stan prebivalstva (oženjeni, vdovci, samski). Iz popisa je razvidno tudi znano dejstvo o pri- sotnosti pravoslavnih in Zidov. Podana je tu- di tabela demografskega razvoja mesta do 1853. Nadaljnje poglavje je namenjeno obsegu in strukturi prometa habsburških dežel, ki je šel skozi tržaško luko. Avtor prikaže ta promet za leto 1760 v obsežni tabeli po podatkih iz Haus-Hof — und Staatsarchiva. Navaja vrste robe, dežele izvoznice in uvoznice in vred- nost robe, k vsakemu artiklu pa podaja ob koncu tabele še pojasnila. V drugi, prav tako izčrpni tabeli, pa avtor analizira uvoz in izvoz posameznih habsbur- ških dežel ter njihovo vrednost, pri čemer strne že prej navedene podatke za leto 1760. Na podlagi te tabele analizira gospodarsko stanje posameznih dežel, njihove poslovne partnerje, primerjavo nekaterih kategorij uvoza in izvoza v letih 1760—1763 in trgo- vinsko bilanco v letih 1760—1766. Tako na primer pokaže za Kranjsko, da je uspešno iz- važala železo in platno, najpomembnejše uvozne postavke pa so bue olje, ovčja volna, sladkor in kava. Koroška je prav tako naj- več izvažala železo, uvažala pa olje, bombaž in sladkor. Pomembna je tudi tabela o pregledu pro- meta med posameznimi trgovskimi partnerji, kot tudi o deležu sodelovanja v prometu tr- žaške luke v letu 1760. Avtor nadalje prikaže obseg tranzita robe in denarja preko tržaške luke, kot tudi po- slovnih partnerjev in njihovih transakcij, oboje v obsežnih tabelah, prav tako pa podaja strnjen pregled prometa tržaške luke glede na denarno vrednost in težo od leta 1746 do 1767. V sklepih avtor naglasa, da je šla rast pre- bivalstva Trsta predvsem na račun doselje- 196 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 vanja, da je s priseljenci prihajal kapital ter nove in sveže poslovne iniciative. Tudi doma- či element je pri tem igral svojo vlogo, kar se kaže v prvem obdobju v tekmovanju doma- čega in tujega poslovnega elementa, kasneje pa v posebni simbiozi. Preko luke je šlo nad 200 vrst in podvrst trgovskih artiklov. Trgo- vinska bilanca nekaterih habsburških dežel je bila v obravnavanem 7-letnem obdobju ne- gativna, tako Avstrije, Češke, Moravske, Hr- vatske, in Reke, več, kot so uvažale, pa so izvažali Koroška, Kranjska, Madžarska, Se- dmograška in Trst. Velika vrednost Ercegovega dela je v tem, da je že znana dejstva o razvoju in vlogi Tr- sta v merkantilistični politiki habsburške mo'- narhije potrdil s skrbno obdelanimi številčni- mi vrednostmi. Podal je precizno sliko go- spodarskega življenja v pomembnem zgodo- vinskem obdobju. Andrej Vovko Andrej Pagon-Ogarev, Sehrelje skozi stoletja. Partizanska knjiga, Ljubljana 1976. 196 str. Šebrelje so velika in razvlečena vas na pla- noti na levem bregu Idrijce, južno od Cerk- nega. Sestoje se iz več zaselkov, zanimivo pa je tudi to, da so pred sto leti štele približno toliko prebivalcev kot Cerkno, ki je bilo sre- dišče sodnega okraja. Neprometna lega in so- dobni družbeni in gospodarski razvoj sta po- vzročila zaostajanje v primerjavi z drugimi kraji v dolini. Težko je reči, v čem se preteklost in sploh celotna podoba vasi razlikuje od podobe dru- gih vasi na širšem Tolminskem. Verjetno ni dosti razlik, vendar pa lahko zaradi dogodkov iz polpretekle zgodovine Šebrelje imenujemo tipično »partizansko« vas. Ne glede na vpra- šanje, zakaj ravno knjiga o Šebreljah, pa je treba njen pojav vsekakor pozdraviti. Ne za- radi nekakega čitalniškega nastrojenja, ki se prav pri pisanju takšnih knjig in prispevkov na Primorskem še vedno pogosto pojavlja, temveč iz preprostega razloga, da so namreč takšni prispevki zelo potrebni za vzpostavlja- nje in krepitev zavesti pri našem človeku. Ne gre samo za narodnostno zavest, ampak tudi za zavest v smislu humanistične kulture in tu- di identitete vsakega posameznika. V tem smislu se dandanes pomen zgodovinske lite- rature še podcenjuje. Knjigo je napisal Andrej Pagon, ki je še- breljski domačin, čeprav ne živi več tam. Očitno je pri njem zavest o pripadnosti roj- stnemu kraju in ne samo rojstnemu kraju, tu- di širši Cerkljanski in Tolminski, še zelo živa. O ljubezni do domačih krajev nam priča že sam pojav knjige, s katero kani avtor isto vzbuditi in okrepiti tudi pri svojih bralcih. Tudi drugod po vaseh in trgih žive mnogi ljudje, ki so izobraženi in so imeli v pretek- losti podobno življenje, kot ga je imel parti- zan, novinar in publicist Andrej Pagon, toda le malokateri ima voljo in pogum, lotiti se zgodovine svojega kraja. Ze zaradi tega je treba dati piscu vse priznanje. Knjiga skuša zajeti celotni zgodovinski raz- voj Šebrelij od naselitve Slovencev v te kraje pa do socialistične graditve po drugi svetov- ni vojni. Reči pa je treba, da obstoje v tem precejšnja nesorazmerja. Daleč največji del knjige je posvečen razdobju 20. stoletja, od tega pa največji del narodnoosvobodilni bor- bi. V tem smislu je naslov nepravilen. Mogoče je avtor hotel s takšnim prostorskim razmer- jem podati nekakšno vrednotenje posamez- nih dob, če že ne objektivno, pa vsaj za po- trebe današnjih generacij. Tako stališče se do neke mere da zagovarjati, vendar nam po- drobnejši pogled v knjigo pokaže, da ima av- tor povsem enak odnos do vseh obdobij šeb- reljske preteklosti, kar je v nekem smislu tudi prav. Razloge za omenjene in neomenje- ne disproporce je iskati zato v metodološkem pristopu do snovi. Avtor ni hotel napisati zgo- dovine Šebrelij, hotel nam je vas le pred- staviti in doseči, da jo vzljubimo. To pa se najlaže da doseči s predstavitvijo le najzna- čilnejših, najpomembnejših dogodkov in lju- di, s posebnostmi, s pesniškimi vložki, s pou- dailkom na bližnjo preteklost in z uporabo l3 določene vrste virov. Seveda je treba prizna- ti, da je tu važno vlogo igralo tudi specifično stanje virov in literature, ki ju, mimogrede omenjeno, avtor niti ne loči, kot je razvidno iz seznama na koncu knjige. Za tako majhen in za širše zgodovinske tokove razmeroma manj pomemben kraj so viri gotovo manj številni in jih je treba luščiti iz širših arhiv- skih fondov (v nobenem arhivu ne bomo na- šli fascikla z napisom »Šebrelje«). Toda ta- kih virov je dosti, zahtevali bi pa precej več dela. Tudi literature je malo (naj tu omeni- mo prispevek Slavice Pavlic, Ob 100-letnici pouka in delovanja šole v Šebreljah, Idrijski razgledi 1967/4). Toda za prikaz kompleksne- ga in organskega razvoja vasi, za prikaz go- spodarskega, političnega in kulturnega razvo- ja bi bilo treba vse te vire poiskati in upo- rabiti. Pisec žal tega ni storil. Od virov je uporabil lastne spomine, spomine starih va- ščanov ter farno in šolsiko kroniko, od litera- ture pa nekaj klasičnih del. Na tem mestu ne bomo navajali vsebine knjige, kajti priporočamo bralcem, da se jo KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 197 : vseeno splača prebrati, ker avtor je namen, predstaviti nam Sebrelje, v dobri meri dose- gel. Splača pa se tudi Sebrelje spoznati, ker to ta partizanska vas zasluži. Boris Mlakar France Kresal, Predilnica Litija v Litiji 1886—1976. Litija 1976, 129. str. O mestu Litiji in njenem širšem območju je bilo v zadnjih 15 letih objavljeno že ne- kaj publikacij in zbornikov, ki z različnih vi- dikov prikazujejo njen zgodovinski in gospo- darski razvoj. Tako imamo Litijski zbornik NOB 1, Ljubljana 1969, dalje knjigo Franceta Kresala: Razvoj predilnice Litija, Litija 1961, ki je izšla ob 75-letnici litijske predilnice. Ta- ko kot v inozemstvu se je namreč tudi pri nas že uveljavila navada, da izdajajo vsa ve- čja in pomembnejša podjetja in tovarne — ¦ zlasti ob posameznih jubilejih — svoje publi- kacije, s katerimi seznanjajo širšo javnost z razvojem določene panoge gospodarstva, po- sebno z gospodarskim in zgodovinskim razvo- jem posameznih tovarn. Pred kratkim je litijska predilnica ob 90. letnici obstoja in delovanja tovarne ponovno izdala zbornik. Avtor tega zbornika je prav tako France Kresal, ki se že dalje časa ukvarja z razvojem tekstilne industrije in delavske- ga gibanja na Slovenskem, zlasti za obdobje med obema vojnama. V primerjavi s prvim zbornikom, kjer je avtor v monografslki ob- delavi obširno in nadrobno prikazal ustanovi- tev in razvoj ene najstarejših in največjih tekstilnih tovarn (poleg tržiške) v Sloveniji in hkrati položaj delavstva in njegovo mezdno ter stavkovno gibanje, prinaša drugi zbor- nik za obdobje od ustanovitve tovarne leta 1886 do osvoboditve deloma skrajšano, a strokovno izpopolnjeno in degnano razpravo, kjer prav tako v pregledni obliki oriše še zgo- dovinski in gospodarski razvoj tovarne v ce- loti in delavsko gibanje med obema vojnama. Znaten del drugega zbornika pa je posvečen povojnemu obdobju po letu 1945 do današ- njih dni. Knjiga tako obravnava več obdobij. Sre- dišče pozornosti Kresalove razprave je poleg prikaza gospodarskega razvoja tekstilnih to- varn v Sloveniji, posebej še v Litiji, delav- sko gibanje litijskih predilcev v obdobju od ustanovitve litijske tovarne do druge svetov- ne vojne. Avtor se ustavlja pri prikazu so- cialno-političnega položaja tekstilnega de- lavstva, tako delavskih sindikalnih organiza- cij, mezdah in mezdnega sistema, material- nega položaja delavstva ter mezdnega in stavkovnega gibanja. Tu velja opozoriti na nekaj avtorjevih ugotovitev. Kljub temu, da velik del litijskih predilcev ni bil sindikalno organiziran, so vendar bili vtki j učeni od po- lovice organiziranih delavcev največ v socia- listični ursov sindikat, tedaj imenovan Sploš- na delavska strokovna zveza. V manjšini so bili včlanjeni v liberalni Narodni zvezi, naj- manj pa v krščanakosocialni Jugoslovanski strokovni zvezi. V obdobju gospodarske kri- ze, ko se je stanje delavstva nasploh in tako tudi tekstilnega čedalje bolj slabšalo, je litij- skim predilcem vendarle uspelo, da so vsaj do neke mere zaustavili naraščanje brezposel- nosti in padanje mezd. Litijski tekstilci so namreč med prvimi uveljavili kolektivno po- godbo (26. junija 1935) in so si torej prido- bili še pred veliko tekstilno stavko avgusta 1936 razmeroma ugodne delovne pogoje, me- zde in pravice. Zato so se le s solidarnostnimi nastopi vključili v tekstilno stavkovno giba- nje leta 1936, ne pa tudi aktivno. Zanimivo je, da so si s kolektivno pogodbo leta 1935 pri- dobili tudi pravico do praznovanja 1. maja. Obdobju po osvoboditvi, ki je časovno še zelo blizu in prav zato še neraziskano, posve- čajo v zadnjem času tdko muzeji kot nekate- re znanstvene ustanove večjo pozornost in od- pirajo oddelke za najnovejšo zgodovino. Tudi že prenekatera podjetja in tovarne stremijo za tem, da bi za obdobje 30 let socialistične izgradnje in razvoja samoupravnih sociali- stičnih odnosov prikazale čimbolj izčrpen in celovit njihov pregled. Tako je tudi litijska predilnica uresničila svojo zamisel in je na podlagi zbranega gradiva nekaterih sodelav- cev v tovarni pod vodstvom avtorja dobila pregleden oris razvoja tudi za zadnjih 15 let. S tem je prikazan celovit razvoj predilnice od osvoboditve dalje, tako doba obnove, ko je pričela tovarna delati po najnujnejših popra- vilih 13. junija 1945 in je čez en mesec, se pravi, 12. julija 1945 prešla z zaplembo v dr- žavno last. Po dobi administrativnega uprav- ljanja tovarne, in prvih začetkih razvoja de- lavskega samoupravljanja so litijski predilci dobili že 9. septembra 1950 tovarno v uprav- ljanje. Sledi doba dogovarjanja in samou- pravnega sporazumevanja. Avtor se posebno pomudi pri obravnavi rekonstrukcije in mo- dernizacije podjetja, pri socialnem položaju delavcev v tovarni (osebni dohodki, stanova- nje, zdravstvena zaščita, izobraževanje, skrb za upokojence, oddih in razvedrilo itd.). Ves tekst nazorno ilustrirajo številne tabele, gra- fikoni in skice. Tudi sicer je knjiga lepo opremljena z mnogimi črnobelimi in barvni- mi fotografijami kraja, tovarniških objektov m družbenopolitičnega življenja v tovarni. Zbornik litijske predilnice je zelo uporaben 198 : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 za pouk domoznanstva v šolah širšega litij- skega območja in zanimiv za gospodarske zgodovinarje. Anka Vidovic-Miklavčič Jože Krall, Partizanske tiskarne na Sloven- skem. III. Gorenjske in štajerske tiskarne. Knjižnica NOV in POS 40/III. Ljubljana 1976. 336 str. S pričujočo knjigo je avtor končal objav- ljanje izsledkov svojih raziskav o partizan- skih tiskarnah v Sloveniji. Knjiga je izšla v razmeroma kratkem časovnem razmiku, tako kot obe predhodnji v Knjižnici NOV in POS, ki jo izdajata Partizanska knjiga in Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Avtor v prvem delu knjige obravnava na- stanek in razvoj partizansikih tiskarn in ci- klostilne tehnike na Kamniškem od decembra 1943 do preselitve v Zgornjo Savinjsko doli- no, kjer je bilo v času od oktobra 1944 do decembra 1944 večje osvobojeno ozemlje. V tem razdobju so v treh tiskarnah, ki so za- radi konspiracije večkrat menjale ime in kra- je, na omenjenem področju izdelali 139 raznih tiskov na 804 straneh v skupni nakladi 379.850 izvodov. Številke kažejo, da so te par- tizanske tiskarne natisnile manj materiala kot v drugih delih Slovenije. To je bila pred- vsem posledica selitve tiskarn, ki je ovirala nemoteno tiskanje propagandnega materiala. V drugem delu je avtor osvetlil razvoj ti- skarstva na Gorenjskem, na desnem bregu Save. Možnosti za delo in pridobitev tiskar- skih strojev in materiala so bile na tem delu veliko večje kot na Kamniškem. Tudi tu so do konca marca 1944 pa vse do osvoboditve delovale tri tiskarne: »Julija« od marca do aprila 1944, »Trilof« od 9. aprila do 21. ok- tobra 1944 in »Donas« od 23. avgusta 1944 do 8. maja 1945. Kako pomembno je bilo njiho- vo delo, nam pričajo številke. V času obrato- vanja so natisnili 245 tiskov na skupno 84G straneh v skupni nakladi 1.029.423 izvodov. Avtor je svojo razpravo dopolnil s številnimi opombami, s pregledom literature in na kon- cu še z abecednim in imenskim kazalom. Skupaj s prvima dvema knjigama imamo tako pred seboj odlično monografijo o parti- zanskih tiskarnah v Sloveniji, ki se ne le od- likuje po svojem obsegu in velikem številu zbranega gradiva, ampak tudi po sistematični obdelavi in predstavitvi problematike. Kljub nedvomno znanstveni teži je knjiga pisana tako, da jo z zanimanjem berejo tudi nestro- kovnjaki, ki jih zanimajo poglavja iz zgodo- vine narodnoosvobodilnega boja. Nataša Stergar UDK 940( = 81)"05":873.2-1 Sasel Jaro, znanstveni svetnik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti v LJubljani 610OO Ljubljana, Novi trg 3, Yu Omemba Slovanov v pesmi Martina Iz Brage na Portugalskem Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 24, št. 3, december 1976, str. 151—158, cit. lit. 25 Avtor Je želel osvetliti pesem Martina iz Brage (510/520 — 579), v kateri ima- mo eno prvili omemb Slovanov. Te kot tudi ostala v pesmi našteta plemena je Martin spoznal v svoji domovini, ki jo je zapustil, kot vse kaže, leta 535/536. Avtor je pokazal na nekaj elementov, ki bi lahko pripomogli k točnejši določitvi Martinovega rojstnega področja (ugotavlja, da gre za Pa- nonijo Sirmiensis in Bassianensis), k poznavanju njegove vzgoje in du- hovnega obzorja. Opozoril je na politično ozadje Martinovega prihoda v Galicijo (552), dalje, na stvarnost njegovih podatkov, na stike, ki kažejo v smer njegove domovine ter na dejstvo, da je prenesel izkušnje, znanje in tehniko ilirske teološke šole v Hlspanijo, kar je še premalo proučena tema. UDK 351.711:351.84/85(497.12"1874/1914" Melik Jelka, dipl. lur., sodni pripravnik 61000 LJubljana, Cankarjeva 11, Yu Skladi kranjskega deželnega premoženja Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 24, št. 3, december 1976, str. 165'—169, cit. lit. 41 Na podlagi tiskanih stenografskih zapiskov (Obravnave — Bericht) kranj- skega deželnega zbora in njihovih prilog (predvsem proračunov in zaključ- nih računov ter letnih poročil o delu deželnega odbora) opisuje avtorica pomembnejše sklade, na katere je bilo razdeljeno deželno premoženje (sklade dobrodelnih zavodov, sklad prisilne delavnice, gledališki sklad, mu- zejski sklad in sklad kmetijske šole na Slapu in Grmu), njihove dohodke, Izdatke, finančno politiko in njene rezultate (zlasti nove gradnje) v času 1861—1914. UDK 373.5-l-378(497.12)(091) Clperle Jože, kustos, Slovenski šolski muzej v LJubljani 61000 LJubljana, Poljanslca 28, Yu Srednje šole in višji študiji na slovenskem ozemlju do leta 1918 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 24, št. 3, december 1976, str. 137—150, cit. lit. 53 Avtor obravnava na osnovi obstoječe literature (tekst Je bil namreč pre- bran na Mednarodnem kultumozgovinskem simpoziju Mogersdorf, Köszeg 1976) srednje splošnoizobraževalne šole (gimnazije, realke in dekliške llceje) ter višje študije na celotnem slovenskem etničnem ozemlju, z Izjemo Prek- murja. Podana je razvojna linija omenjenega šolstva od prvih začetkov v dobi reformacije (protestantske stanovske šole), preko jezuitskega obdobja (nastanek višjih študij), obdobja po prehodu tega šolstva v roke države, Napoleonovih Ilirskih provinc ter stanja v preteklem stoletju. Cim bolj plastičen prikaz naj bi omogočila primerjava vsebine obravnavanega šol- stva, zlasti naših višjih študij z vsebino višjega šolstva oziroma univerzi- tetnega študija v naši neposredni soseščini (z Gradcem in z Zagrebom). Težišče zadnjega dela razprave pa je na orisu nacionalnega boja na po- dročju srednjega in višjega šolstva, borbi za uveljavljanje slovenščine na naših gimnazijah ter boju za slovensko univerzo, potem ko smo leta 1848/49 izgubili višje šolstvo. UDK 352(497.12 Piran) "1253/1260" Pahor Miroslav — ravnatelj in znanstveni sodelavec Pomorskega muzeja »Sergej Mašera« v Piranu 66330 Piran, Gortanova ulica 27 a, Yu Organizacija oblasti v občini Izola po listinah iz leta 1253 in 1260 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 24, št. 3, december 1976, str. 158'—16S, cit. lit. 11 Avtor razpravlja o nastajanju izolanske komune sredi XIII. stoletja. Od leta 1031 je bila Izola fevd samostana gospa svete Marije v Ogleju, ki Je imel pravico imenovati sodno in politično oblast tj. sodnike in izvedence ter gastalda. Ker so bile vezi med mestom in fevdalcem silno krhke, Je prišlo tudi v Izoli do ustanovitve mestnega arenga (1189. se prvič imenuje občina), ki je volil komunalne izvršne in upravne organe. Leta 1253 se poleg arenga imenujejo veliki in mali svet, konzuli, kar skupaj sestavlja gene- ralni svet, komomik in notar. Poleg komunalnih oblasti obstoja še vedno fevdalna oblast, ki pa nima več skoraj nobene moči. Listina iz leta 1260 dokazuje, da se je komunalna oblast dokončno uveljavila. Gastaldu je osta- la še edino dolžnost varovanja samostanskih posesti, medtem ko je sod- stvo prišlo v roke sodnikov, ki sta JUi volila veliki in mali svet. Tako se Je Izola osvobodila oblasti samostana. UDC S51.711:S51.84/85(497.12) "1874/1914" Melik Jelka, Graduated in Law 61000 Ljubljana, Cankarjeva 11, Yugoslavia The Funds of the Provincial Property of Carniola Kronika, a Review for Slovene Local History, 24, No. 3, December 1976, pp. 165—16», notes 41 The author presents important funds of Carniola on the basis of printed shorthand minutes (Discussions — Bericht) of the provincial assembly of Carniola and their supplements (primarily budgets and closing accounts as well as yearly reports on the activity of the provincial committee). The provincial property was divided among various funds (the funds of welfare institutions, the fund of penal services, the theatre fund, the fund for mu- seums, the fund for agricultural schools at Slap and at Grm), their income, expenses, financial policy and their results (especially for new buildings) in the period between 1S61—1914. UDC 94()( = 81)"05":873.2-1 Sasel Jaro, Scientific Councilor, The Slovene Academy of Arts and Sciences In Ljubljana 61000 Ljubljana, Novi trg 3, Yugoslavia The Mentioning of the Slavs in a Poem by Martinus Bracarensis from Portugal Kronika, a Review for Slovene Local History, 24, No. 3, December 1976, pp. 151—158, notes 25' The author wishes to throw light upon the poem written by Martinus Bracarensis (510/520 — 5f79) in which one of the first mentioning of the Slavs occurs. These as well as other tribes enumerated In the poem Mar- tin got to know in his native country, which he left, as it seems, in 535/ 536. The author of the study has pointed out some elements which might contribute to a more precise location of Martinus's region of birth (ho asserts that Pannonia Sirmiensls and Bassianensls are in question), to the knowledge concerning his education and his mind. He calls attention to the political background of Martinus'arrival to Galicia (552), further on, to factual basis of his data, to links showing the direction where his na- tive land might be, and to the fact that Martinus Bracarensis transferred the experiences, knowledge and the technique of the lUyrian theological school to Hispania, which is a theme that has not yet been dealt with extensively. UDC 352(497.12 Piran) "1253/1260" Pahor Miroslav, Director, Scientific Collaborator of the Naval Museum »Sergej Mašera« at Piran 66330 Piran, Gortanova ulica 27 a, Yugoslavia The Administrative Organization of the Commune Izola As Established on the Basis of Documents from 1253 and 1260 Kronika, a Review for Slovene Local History, 24, No. 3, December 1976, pp. 158—165, notes 11 The author discusses the beginning of the commune of Izola in the middle of the ISth century. Since 1031 Izola was a feudal land belonging to the monastery Virgin Mary at Oglej (Aquillea), which was entitled to nomi- nate the judicial and political administration, i. e. judges and experts and »gestald«. Because the links between the city and the feudal lord were frail, the city "arengo" was established in Izola (the commune is first n-.entioned in 1189), which elected communal executive and administrative organs. Besides arengo the large and small council, councillors, what is a composite part of the general council, chamberlain and notary, are first elected in 1253. In addition to communal administration the feudal admi- nistration also existed, but it hardly had any power. A document dating from 1260 proves that communal administration was definitely established. Gestald only had the duty of protecting monastic lands, whereas the juris- diction came into the hands of judges, who were elected by the large and small council. In this way Izola liberated itself from the monastic authority. // , UDC 373.5 + 378(497.12)(091) Ciperle Jože, Custodian, The Slovene Museum of Education in Ljubljana BIOOO Ljubljana, Poljan.ska 28, Yugoslavia High Schools and High School Studies on the Slovene Territory — Until 1918 Kronika, a Review for Slovene Local History, 24, No. 3, December 1975, pp. 137—150, notes 43 The author discusses high schools providing general education (gymnasium, "realke" — scientifical orientated school, high schools for girls) as well as junior colleges existing on the whole Slovene ethnical territory with the exception of the Prekmurje region. The discussion is based on the al- ready existing literature and the text was delivered at the International Cultural Historical Symposium at Mogersdorf, Köszeg In 1978. The deve- lopmental line of the above-mentioned schools in given in this paper, be- ginning with the first schools in the period of Reformation (Protestant professional schools), the Jesuit period (the establishment of junior colle- ges), the period following — when these schools became a part of state schooling, the Napoleonic Illyrian provinces and finally the situation as it existed in the past century. The survey schould become more plastic by comparisons made as regards the contents of schooling discussed, especially of the junior colleges, with junior colleges or university studies in Graz and in Zagreb, two cities In our vicinity. The final part of the study is concentrat- ed on the outline of national struggles in the field of high schools and junior colleges, the struggle for the establishment of Slovene language at our gymnasia and the struggle for the Slovene university, after the abolishment of Slovene junior colleges in 1846/49. UDK 341.222(45:497.1)"1945/I953":92 Pribičevič S. Vovko Andrej, kustos, Slovenski šolski muzej v LJubljani 6101)0 Ljubljana, Poljanska 28, Yu Povzetek iz nekaterih dokumentov o dejavnosti Stojana PriblCevlCa o tržaškem vprašanju Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 24, št. 3, december 1976, str. 172—178, cit. lit. 9 Stojan Pribičevič, sin znanega jugoslovanskega politika Svetozarja je kot ameriški novinar mnogo prispeval k uveljavljanju resnice o NOV in povojni Jugoslaviji na zahodu, v članku Je na podlagi fotokopij dokumentov iz Arhiva Jugoslavije v Beogradu, ki jih hrani arhiv Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, prikazano nekaj njegove dejavnosti v zvezi s tržaškim vprašanjem po drugi svetovni vojni. Gre za telegrame Luisu Adamiču, poročila časopisni korporaciji »Time«, kot tudi za Pribičevičeve poglede na tržaško vprašanje, v katerih brani jugoslovanska stališča. rt UDK 323.282(436. = a63) "1920/1971" Zorn Tone, višji znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v LJubljani 610OO Ljubljana, Cankarjeva 5, Yu Prispevek k problematiki preganjanja koroških Slovencev po plebiscitu Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 24, št. 3, december 1976, str. 170—171, cit. lit. 15 Na podlagi znanih dejstev ter novih virov avtor razpravlja o diskriminaciji koroških Slovencev na avstrijskem Koroškem neposredno po znanem ple- biscitu dne 10. oktobra 1920. Pri tem se omejuje na odpuste zaposlenih Slo- vencev, ki so ob tej priložnosti glasovali za priključitev Koroške Jugosla- viji ter na reakcijo na to dogajanje pri matičnem narodu v Jugoslaviji. I UDK 362.42(497.12 Ljubljana) "1945/1960" Jakopič Bogo, profesor. Center za rehabilitacijo sluha in govora v LJubljani 6100O Ljubljana, Vojkova 74, Yu Zavod za gluho mladino v LJubljani od leta 1945 do 1960 Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, 24, št. 3, december 1976, str. 178—184, cit. lit. 8 V razdobju takoj po vojni (1945—1960) zasledimo velik vzpon na področju izobraževanja in vzgoje gluhih. Ze leta 1946 je bila ustanovljena poklicna šola za različne stroke pri ljub- ljanski gluhonemnici, s tem v zvezi pa tudi postopno oblikovanje Učnih delavnic — iz skromnih začetkov v letu 1948 do dobro organizirane delovne organizacije 1963. Število učencev in gojencev je rasilo, o