84. številka. Ljubljana, petek 12. aprila. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Ishaja vnak dan, izvsuinšl pOtMdsMlM ČLnevo po p,-a*.ruo; lx, u*:* velja po poitt prfffetnas *a »v»:ro-ORorBtte detoln ta colo leto 16 ^Id.. ta pol lota M ptlđ., ■a 6«. rt leta 4 ghi. — Za V. i al«») a no hr«i posiljauj* na dom kh colo fo*:o 13 §rld., /.a ^etrt leta 3 gld. 30 in., ta en mcsoo 1 «l>r^-vrste k'., će so osnanito onkrat tisk«.. 6 kr., co ne dvakrat in 4 kr. 6e »o tri- ali večkrat tisku. Dopisi naj se 1 ■■>•<< tttfllmMEi — Ktokoptsi se ns vvanvjo. — Uredništvo ju v Ljubljani v Franc Kolinanovej hifii f-. 3 „tflodaliflkn stotb**, Opravništvo. na katoro »ai *c "latfOToitfo rwniili»t* 'jft^oflvsne. r->klvmacij'*, oitnanula, f.Administrativno reci, je v „Narodni tiskarni" v Koliutmovoj hiši. Ljubljanske mestne volitve. in. Glasilo naših ljubljanskih nemškutarjev se je spelo v sredo večer zopet enkrat do p i-gaoegu (to je ne od drugod izrezanega) Članka, v katerem kliče svoje vernike k vo-Jitvi. Pri tej priliki skuša narodno stranko in manjšino v mestnem zboru očrniti. Pri tem poslu očita narodnoj stranki marsikaj, na kar nemarno nobenega odgovora, ker je očevidno neumno, ali pa uže stokrat ovrženo. £no očitanje pa moramo zavrniti, to je namreč, da fe narodna manjšina obnaša „neparlamentarno", da čas trati s „provo kanjami" in „nevreduimi Btimnjičenji", da nema „parlamentarne dostojnosti * (a nsta mi) itd. Na to odgovarjamo, da naj nemškutarska stranka najprej pred svojim pragom pometa. Kadar koli so bile še burne scene v občinskem zboru, prouzrocil jih je jeden vodjev nemške stranke, dr. Schrey. In ta dr. £chreyje tudi bil, ki je jako .parlamentarne" nič „provokatome" ter parlamentarno dostojnost in nanstandu kažoče besede, kakor „ un v e rs c h Um ter kerl" in „dieser geaelle" okolo sebe lučal. Ako v jnaroduej stranki včusi g. Ilegali kako po svoje ostro pove, treba je vedeti, da je on obrtnik, samouk. Ali ni on nij nikoli tacih „neparlamentarnih" besedi j govoril, kakor jih je surovo govoril dr. Schrey, kateri ima vse študije za soboj, kateri nekaj plemstva pred svoje ime pritika! In nepar-lsmentarnost ali surovost dr. Schreya pada na vso njegovo stranko nazaj, katera ga je volila za podžupana in se b tem identificirala z njim. Torej si prepovedu-■jfi ----------......------ _-> Jugoslovansk sloveč slikar. Po jugoslovanskih pokrajinah nij samo od nekdaj odmevalo blagodoueče petje, teinuč deželo, Baino na Bebi prekrasno, kitili so, — kakor nam Grški m Rimski pisatelji pripovedujejo — od pumtiveka tudi umotvori razne Trste. — Tu nij na mestu, da so uavedo dokazi, koje krvi in kojega jezika so bili oni prvi pradedje naše domovine. Več uh meuj Jttili so vsakako sorodni s sedanjimi prebivalci; ji zgodovinsko se le h ko dokaže, da SO prebivalci naše domovine tudi za časa Slovanskih vladarjev, do prilomasteuja Turkov napredovali z jednakim korakom v izobraženji Sploh, a v umetnosti p osebe, kakor romanski in germanski narodi. O tem se lehko prepričamo, ako pogledamo veličastne grobne spominke po Dalmaciji, Iler- jemo v „Tagblattu" lekcijo o dostojnosti! Sebe operite prej, potlej boste smeli drugim lise očitati! V volilnem oklici, ki so ga nemškuturji izdali v nemškem in slovenskem jeziku, pravijo o nas narodnjakih: ^Nasprotniki naši se bodo tudi letos z njim navadnim načinom udeležili volitev: z brezobzirnostjo in vsemi mogočimi sredstvi bodo postopali, da bi zmagali. Torej je tim resnejša dolžnost vsih emtkomislečih, vseh prijateljev naprednega in bodoč n os t i polnega (1) razvoja naših občinskih zadev, — da ne priborimo samo v prvem in drugem razredu sijajno zmago — molato in v polnem številu in složno, s polno resnostjo tudi v tretjem stopiti v boj. Akopram so se tudi v teh krogih ideje za napredek in neodvisnost le slabo vkore-n i ni le, vendar ne smemo mlačni postati v našem prizadevanji; tim več nam je ono po dvojiti, delovanje neprestano nudaljevati in v kratkem bode i t ti zmaga uedvomljivo naša." Velik diplomat oni nemškut ir pač nij bil ki je ta oklic koval. On hoče v tretjem raz redu pridobivati, agitirati, pa volilce tega raz reda razžaljivo in s u 1 tira, češ, da so „slabi" za »napredek". To se ve, da si on napredek misli le v nemškutnriji. Mtdokatera lepa beseda je bila bolj zlorabljena od psevdo-liberalcev kakor baš mili „napredek", ki ga nosijo vedno na jeziku, pa ga v življenji niti ne poznajo. Ilazžaljenje oklica nemškutarske stranke, vrženo volilcem tretjega razreda, pač izvira le iz jeze, da so bili dozdaj ne o d v i s n i dovolj in se nijso udali vsemu pritisku, katerega večina ima v moči in oblasti. cegovini in Bosni; ako motrimo prekrasne cerkve, samostane, gradove po Hrvatskoj, Srbskej, Slovenskoj, Bolgarske j; ali se ozremo v starinske našo rokopise na pergament pisane in s krasnimi slikarijami ukrašene; ali ako razvijemo nežno in bogato vezano starinsko cerkveno opravo; alt protresemo našo zlato, srebrno in medno posodo, ter kov in liv našega orožja iu denarja. Stoletje 14. iu 15 , koje je razbilo z azijatsko roko carstvo Srbsko ter kraljestvo Bosensko in Bolgarsko; a z Hi t nsk mi in Grniauo-ogerskim vplivom pudkopalo politično teženje Hrvatov; vendar nij moglo uničiti duha Jugoslovanov, da bi bili prestali slediti stopinje srečnejih sosedov. — Tudi tedaj iu pozneje porodila je zemlja naša ne Bamo vrle junake, pisatelje in pesnike v v raznih jezikih, temuč tudi umetnike, koji so, akopram večjidel oddaljeni od svoje do movine, vendar svetu pokazali bogatstvo svojega zrelega uma. Mnogo teh je na tanko opisanih v zgo- Beaconsfieldova angleška politika. V anglejškej gospodskej zbornici je lord Beaconsfield 8. aprila govoril dve uri dolg govor. Rekel je, da se Anglija drži dogovorov pariške pogodbo leta 185G in londonske 1871 glede celoskupnosti in neodvisnosti Turčije. Brez priglasja druzih (veleoblastij, mej katerimi jo tudi Auglija, ne smejo se te podgodbe enostransko izpreminjati. Ta princip je baje angleška vlada uže pred vojsko izpovedala in je bil sprejet; sicer ona ne bi bila ostala nevtralna. Ko so se pogajanja mej vojujočima začela, bilo je Rusiji povedano, da mora vsak dogovor, ki se bodo mej njima sklenil, biti evropsk dogovor. Augleška vlada je mislila, pravi dalje Beanconsfield — da shod konference ali kongresa (kar je vse eno) bi mogel edini ohraniti mir. Ali ker jo slišala, da se tajni razgovori mej Rusijo in Turčijo nadaljujejo in Rusi okolico carigradsko zasedajo, poslala je floto v Marmorno morje in rekla po grofu Beustu, da hoče naprej vedeti, ali bodo vse točke pogodbe sau-štefanske predložene na evropsko posvetovanje. Vlada je svoj princip, ki si ga je pred vojsko postavili, vzdržala. Beaconsfield pravi, da so ruske besede in dejanja v klasično temoto zakrite. O mirovnem dogovoru san-šte-fantkem pravi: Vsi Členi njegovi so izpremembe pogodbe 1856 in 1871. Ta dogovor popolnem odpravlja to, kar se je imenovala evropska Turčija; on ustanovlja neko Bolgarijo, v kate-rej ne stanujejo Bolgari, on jemlje luke na črnem in egejskem morji in daje grškim provincijam v Epiru in Tesaliji nove od Rusije dane postave. Črno morje bi bilo rusko jezero, kakor k as p iš ko. Beaarabsko dovinskih knjigah posebno Hrvatskih in Srbskih, na pr. v spisih po Jugoslovauskej akademiji izdanih: umetniki pa so še posebej skupljeni v Kukuljevitfevem „Slovniku Jugoslovanskih umetni kali" 1858 — Izniej teh vas hočem z najslavnejšem drobuoslikarjeni (miniatuimaler) seznaniti, posebno uže radi toga, ker so Hrvatje te dni obhajali tristoletnico njegovo smrti, — z Jurjem Julijem C lo v i j e m. „Nij ga bilo in ga no bode mnoga stoletja tako izvrstnego niiniatorja, ali da bol;e rečem: tako izvrstnega slikarju ma11' StVPr'j, kakor je bil Jurij J. Clovio, kor on je daleč nadvladal vse diuge slikarje, kolikor jih je bilo, ki so se bavili bo slikanjem rečene vrste." Tuko potenja opisavati životopis Clo-vijev sovremenik ter ob jednem umni slikar iu pisatelj Jurij Vašari. — Te besede so do denes ostale resnične. — Italijanski, angleški, francoski in nemški pisatelji upotrebljujejo razna epiteta, kadar o njem govore. Omenjeni vprašanje nij lokalno ali malo vprašanje; to je vprašanje, o katerem je bil Palmerston trden na Bvojej volji, ker ima neodvisnost podunavskoga ladijeplovja v sebi. Če se san-Štefan s k i dogovor uresniči, ne bodo le angličansko trgovino s Perzijo temuc tudi prosto vožnjo skozi dve morski ožini motil, ker dela Tur«'i;o za vazala. Zatorej se je moralo v preudarek vzeti kako naj Anglija postopa. Vso velevlasti razen Angleške so vsled VOJsk v zadnjih desetih letih več ali nienj . >»"- trpele in torej je bilo naravno misliti, da so k miru nagnene. Ali kongres no more suiti «e, ker Husija brani svoje obete izpolniti. V e č j i ti e 1 Turčije v Aziji in E v r o p i jo zasedena od sovražnih vojsk ali pa je v stunji absolutne anarhije. Torej jo nemogoče misliti, kaj bi se bilo moglo šezgoditi. Pot moj Anglijo in Azijo bi se bil mogel zapreti, ruska armada bi bila mogla iti v Egipt in Sueški kanal zasesti. Ali je mogla torej Anglija v tacih razmerah, ko je ves svet v orožji, neoborožena ostati V Mi nijemo mogli odreči Be pogoju, da se dogovor an štifanski predloži pooblaščencem. Ker je bilo upanje na kongres zginilo, morali smo neko naredbe previdnosti storiti. Rezerva se armadi 70.000 mož pridruži. Če so Anglija v veliko vojsko vplete bodo pomočni viri večji. Noben Cezar, noben Kari Veliki nij gospodoval nad tako veliko državo, kakor Anglija, katero miga vihra na mnozih morjih in katera v množili zonah in od raznih plemen in vero izpovedati) obljudene provincije v lasti ima. Ta država pa bo mora vdržati, a more se le z onjmi lastnostmi, ki so jo ustanovile: s pogumom, disciplino, potrpljenjem, odvažnostjo, spoštovanjem javnih zakonov in narodnih dolžno etij. Potom B. priporoča adreso tlo kraljico. To je govor voditeljnega ministra angleško države! Iu reB se mora reči, da jasno pove, kaj Anglija hoče, ali prav za prav česa nečo. Naši judovski Nemci triumtirajo iu tomu govoru silno važnost pripisujejo. Glavno glasilo u.stavovereov „N. fr. Pr." od srede začenja svoj Članek tako-le: „(>d Thcmse doni denes govor po svetu, ki spo minju na najponosnojo dneve angleške zgodovine iu ki bodo pri vseh onih, ki ne verujejo na bodočo rusko svetovno vladanje, vesel od- Vasari imenuje ga: „il meruviglioso, al piecolo Michaelangelo, il principe dei miniatori". — Lanzi: „Ristuuratoro tlello arti, il principe dei miniatori". — Rosini: „11 Rafaelo dei miniaturi", itd. — Anglež Dilcdin: „Nosmrtni Glo-\io —" Nemec Kllssli: „Clovio erroichto dio liiichsto Stufo". — Naglor: „Allos (vou Clo-vio) bat classisc.hos raiaelisches Gepritgo" itd. Celo mali Mayerjov „naučni slovuik" ga omenja, se ve da prav po nemški temeljito dostavi: „Biogruphicii v. Kukuljovvie und Saksinski, — kakor bi no bila to jedna osoba. Kakor trdo vsi životopisci Glovijovi, rodil se je on leta M118 v Grižunuh, v maloj vasi Hrvatskega primorja, v okrožji Vinodolskom, od koder so nam tudi prvi Jugoslovanski za koni ohranjeni, /a roditelje in njihovo ime se žalibože no ve. — Urez siininje jo njegovo ime v Kaliji po običaji onega časa poitalijan-čeno in zasukano. — Gotovo bi imelo njegovo pravo ime biti Glovičić, Glavičić, Glavić ali Glovon, ki so priimki v Urvutskem primorji mev nahajal. Dolgo se nij tako govorilo v an-gleškej zgorenjej zbornici, kakor je govoril lord Beaconsfield." In ohcijozno glasilo dunajske vlade, stara „Presse", pričenja svoj čla nek: „Zdanja debata v angleškem parlamentu obrazuje jeden izmej najznamenitejših mejnih kamenov mej vojsko in mirom." Čakajmo, kaj poreko na to ruski listi in ruski diplomati, Gotovo bode ta ošabni jezik v Angliji Rusijo silno ratdralU, in Rog zna, ali smo bližje vojski uli miru. Mogočo je vendar, da vse Beaconsficldovo habanje z angleško velikostjo meri le na ostrašenje Umije, in tla se bodo „britanski lov11 z malimi kon cesijami zadovolil. Varuj nns Bog nesreče, da bi Angleži našo državo v svoje protirusko in protislovenske spletke ne zavlekli 1 Politični razgled. Notrttiijo «!«*>.«'■>. V L j u hI j a n i 11. aprila PraSkej oficijoznej rBohemiji" so piše iz Dunaja, da Mtvstriigt zahtovft, naj se do govor san štefanski tako prennredi v ,,interesu" našo monarhije : zasedenje Rolgnrije naj traje lo eno leto s 25 000 možmi, namesto ruske komisijo naj se za ustanovljenje postavi evropska, Srbijn naj se na onej atrani proti Bolgariji odškodujo, da ostane iz Hercegovine do morja trgovski pot odprt, Črnej gori se odreka luka, grški element so jemlje v zaščit. (Od kod hi po pravici Avstrija, v ka-terej živi in davek plačuje polovica prebivalstva Slovanov, prišla tlo z a I č i ta G r k o v, katere v novejem času naravnost kot proti-slovansk element zaznamljajo!) V Uriiivnon* ^#»»»•## bo nadaljuje dolgotrajna debata o osobnom dohodninskem tlnvku. Ztdnjič se je dolgo govorilo in koncem sklenilo o načelu, da se ima dohodnina ceniti po izpovedi davkoplačevalca Bamega, in tla so ima premoženje moža in ženo skupaj, no vsak posebej, v cenitev jemati. V or/cfff.-cMi zboru jo minister Tisza zopet govoril o orijentalnom vprašanji, a nij nič novega povedal, tolažil jo lo ono miigjar-ske poslance, ki hote z glavo skozi zid na Rusa, da to ne gre tako lehko. Sicer je pa dejal: Jaz ne morem razumeti, kako hi bili mi mogli Turčijo ohraniti pa simpatijo južnih narodov pridobiti/' To je užu nekaj izpozna-nja. Na konci je pa Rumunoui, lani zasmehovanim in na Mag jurskem /.mirom zatiranim, mignil, tla Imajo z Mugjari istega sovražnika, panslavizem. V ii.iii le ilristavo. Veliko adresno debate začetek v *•#»-*//«•.»• **.«•##• parlamentu, Beuconstiuldov govor, zelo navadni. Vasari trdi, tla ho Glovijovi pra dedje dofili iz Macedonlje, o čemer so jo tudi umetnik samo mislil prepričanega po onoj Srednjeveške) navadi, da je vsak prednike svoje iz kolikor mogočo najbolj odstanjene daljino izpel javni. — Zato so je vČasi na svojo slike podpisnval „Macedotius", vendar večjidol: „Grovatlnui," „Orovata," HIlliricua," „di Croazia" in „tla Croazia". Glovio dobi pri krstu ime Jurij, pozneje prejme kot redovnik imo Julij. — Do 18» lota živel jo v domovini. — Ako jo, kakor Vasari svodoči, užo v dotinskih letih bavil se z naukom, tedaj je obiskoval najbrž učilnic«-na Reki ali v Novem, ali pa, kakor jo bila tačus navada, kaki bližnji samostan, kdor se mu jo priljubilo slikarstvo. Ker znano je, da so so redovniki našega naroda uže v najata rejšem času pečali so slikarstvom, ukrušcnjcui svojih rokopisov in B6 slikarijo sploh. Samo tako si moremo tolmačiti .....kar Vasari iu drugi o njem pišejo, da je namreč ('lovio v svojem 18. letu došel v Italijo iu uže prva prinašamo spredaj. Naj tu le kratko omonimo, da jo v spodnjej zbornici govoril Northcote bolj v mirnem smislu. Glad sto ne je upanje izrekel, da He ne bodo „poslopie kri-vičnosti", Turčija zopet vzpostavljal*. IIardy je dejal, da Anglija nij izolirana; t; run vili© upa, tla ne pride do druge krimske vojake. Dorby je dejal, da dvomi, ka bi Anglija pri Avstriji dobila zaveznico. Garnarvonu se ne zdi verjetno, tla bi Rusija cel dogovor v Sin Štefanu izpremonit.i hotela. Tudi Salisbury je delal, tla upa, da ne pride tlo vojske. Iz t m ti Ur He poroča, da je angleški podkralj ali kraljičin namestnik sam šel na sever, da moje proti Afganistanu in proti Birmi utrdi in zavaruje, tla bi Rusom vhod v Indijo obtožil, če ho vojska začno. Dopisi. Iz ■»■»■■tajil 10 aprila [Izviren dop.] (Beseda Hrbsk. akademičnega društva „Zore".) Zelo" zanimiv bil je večer „ Besedo" srbskega društva „Zore", pri kateroj „Ilesedi", ki je bila v cvetličnih dvoranah vrtogradnega društva, ho ne posebno odlikovali pevci društva „S'ovenije". V obče moram takoj pri začetku opisa imenovano „Besede" zabilježiti, da vlada moj srbsko „Zoro" in „Slovenijo" prav nepričakovana intimnost, kar jo prav hvale vredno. Tu Hmo čuli, dn Srbi našo „Slovenijo* bolj spoštujejo, kot kateri naših rojakov, ki ho tako poštenemu društvu odtegujejo, ter raji v temnih krčmurah črez lastno kri zabavlja, nego tla bi sam pripomogel, da bi društvo kakor je „Slovenija" vsaj od rojakov spoštovano bilo. A kaj čem razglobavati stvari, ki se ne dado s prijateljsko besedo ali opominom odpraviti? Ketlor nema iz lastne domovine dovolj domoljubnega čuvstva soboj, mu ga bodel tudi tii teško vsadil, in ketlor nema v prsih v najboljlej svojoj mladosti ide-jalov, temu jo zahman prijateljsk opomin. Srbska „Zora" osnovala je „Besedo" ▼ korist lastnega društvenega fonda, da si ustvari lastno knjižnico in da ima s časoma lastna prostorišča za Bvoje društvo. Ker Srbi sami no razpolagajo o dovolj pevskih moteli, sodelovali bo pevci društva „Slovenije" in prevzeli pevske točko. Razpored „Besede" izvršil se je prav lepo in točno. Vodja povcov bil je Slovence g. Kosovel, ki jo petje jako dobro vadil in žel ta večer neizmerno priznavanja za Hvoj trud in hvojo marljivost. Najprvo ho jo pel Davorin Jenkov „Haj". Gospiću pl. Ba- tri leta naslikal take umotvore, kakor se tedaj nijso pričakovali od njega. Srečo jo imel, tla ga kmalu h početka prime Marino Grimuri, pozueji kardinal, nij nam znano pO kakej poti, v svojo varstvo. — Prva tri leta narisal jo za toga dobrotnika sosebno lepih mrdali j, pečatov in tlt ugih predmetov, potrebnih za rezarijo. — Ta dela in pa sveti imenitnih mož, kakor je bil Julij Pipi, nazvan Romano, najbolji učenec Rafaelov, napeljali st» ga, da se je posvetil pred Vsem minititur-noj slikariji. — Od imenovanoga slikarja, ki ga je spoznal v Mantovi, naučil so jo tudi Glovio, kako so imajo našiti boje, gumi in VOda, in spoznal se je z Rafaelovo slikarijo. — Do leta 1524 je njegovo ime užo tako zaslovelo, da ga pozove ogerski kralj l.udnvik II. na svoj dvor. Tu je ostal tlo Mohačke lutko (leta 1526) in mej drugimi slikami napravi za kralja svotlotemno*) sliko „h'i«! Panda", za kraljico Marijo, sestro cesarja Ka-*) Ni'inAko ogreli (a grAUu, ilalijutiHko „ehia- roaouro", t. J. bros vsota sivih barv, kakor risanja jičeva igrala jo z veliko spretnostjo na glasoviru F. Lizst-ovo: Concert pnraphrase iz Verdijevega „Rigoletto" in Talbergovo make pesni. V trotjoj točki odlikoval se je užo znani slovenski kvartet: A. llaj Irihov, „V tihi noči" in dr. Iknjamin, Ipnvčova: „Dodi zdrava domovina*, zbor z bariton in tenor solom, ka tere dve pesni Rti ro izbranemu občinstvu vrlo dopadali. Odlikovala sta ae posebno g. J. Ipavie\ član „Zoro" in g. J. Lenarčič, član „Slovenije"; glas uže vrlo znanega slovenskega tenorista g. Lenarčiča bil jo neopisljiv doneč ; vse je občudovalo čisto čroz vro milo doneče glasove slovenskega pevca in bil hi se zbor moral vsaj trikrat ponoviti, da no bi bili a programom tiščali, kar jo prav Skoda bilo. V nuslodnjej točki igrala Rta g. Ro*sini-jovn ou verturo iz opore „Viljem Teli" gospica Rado« vanovič in brat nion Andrej R. adoviinovir član „Zore", ki sta se kaj dobro oponesla, ker sta kazala »e jako spretna na glasoviru, ter tolmačila volicoga kompoziterin, kot bi bila obadva umetnika. Dr. g. Ipavč.ev „Večer" pol je fdovensk oktet izborno. F. Oodefroid ov : „T,u danse dea Sylph»s" igrala jo krasotica Mnri-jeta Roseneggerjeva ter Jela za rvojo uprav umetniško produkcijo silnega rokoploska, na knr je iz lastnega nagiba še točko pridejnla Šuberrovo „posen starca", in srbsko pesen: „Sto so bore misli mojo" pel je Man „Zore" Ivan V. Topovi«1, ter ho Rvojim zelo dobrini prednašanjem jako prikupil. Moral je posen ponavljati. (Jvido ilavlasovo „Kolo" pel jo zopet zbor slovenskih in srbskih povrov ter bil z navdušonjem sprejet. Kakor lebko iz razporeda uvidito, bilo ho slovanske pesni v zborih v večini. To se da lo tako tolmačiti, da bo Hlovenski pevci oziroma prortsodništvo „Slovenije" Hnmi sestavili program. Pevo vodja gospod Kosovel prejel je od srbske „Zoro" v dar v baržunovom etuiju palčico za taktiranje od ebenovega lesa, okovano so srebrom, v kojetn so urezano besedo: „Za livalna Zora Kosovolu 1878", koje darilo slovenskemu povovodji od strani Srbov je vrlo priznanflo za spretnost in marljivost g. Kosovela kot pevovodje in izbornosti slovenskih pevcev. In čujte in čitajto, kako jo pisala „Zastava", srhsk list, izhajajoč v Novem Sadu: „Ali, cela svetkovina nosila bi na sebi tip Cisto akademiČki, da no bese omiko lepih po Batna. Pevnnje tuj lopi deo dionogn venca — programa izvela je „Zorina* poaestrirnska aka demička družina „Slovenija", društvo Slove naca djaka, koji se na bečkim velikim školama uče i spremu ju, da svome malome, ali plemenitome narodu koristi, n uz su delovanje nekih „Zorinih" članove. Uzrok, što se „Zora" rudi piesuma na „Sloveniju" obratila je taj, što „Zorino" pjevačko društvo, koje 8e ovim tečajem godine tek i osnova, ne beše u stanju, na takoj svečanoj proslavi, kao što je ova, pred svoje poste izači. Za to ne možemo, a da ae pnsestrimskoj nkndemičkoj družini „Sloveniji", u ime sviju gostiju iavno ne zahvalimo, Ra nadom, da če i na dalje u takom prijateljskom odnnšaju na „Zorom" ostati, u kom do sada beše, a što ovom prilikom Ra svim eklatantno i pokaza." —- 1 Srbska Zora", ilustrovan list za zabavu i pouku, iz-hainjoč na Dnnaii, piše o „Sloveniji* Rledeče: „Kor „Slovenije" odlikovao se i ovoua puta preciznim pjevanjem i valjanim izborom pjesama. ,,Zora" nnročito je dužna zahvale svojoj posestrimi ,.Slovenji" na tolikoj znu/etosti i ljubavi njezinoj, n dala je izraza tim svojini OHOčniimn zahvalnosti na samoj ,,R»sodi", predavši korovodji g. Kosovelu veStački izradien i srebrom okovan Utap za davanje takta (Tnktirstoek>» sa nadp:Koni: ..Zahvalna „Zora*1 Kosovolu I878u itd. In kakor poroča i^tt list, imelo je društvo ta večer preko 54MS1 goldinarjev čistega doneska. Podu t sem vam ta dva ek-c^rpta iz srbskih listov o „Sloveniji" in n ioni h pevcih, da slovenski narod uvidi, na kakov način širijo vrli slovenski mladi domoljubi ime svojega naroda v najdaljšo slovansko kraje in krone. In smelo rečeni, da tolikokrat se še nikdar v letu nij tukaj tiskalo ime „Slovenije", nikdar so še v jednom letu nij so javno tolikrat pevale slovenske pesni in proslavili ho v javnem svetu Hlovenski skladatelji, kot so je to zgodilo od polu leta som na Dunaji. In dopisnik vaš šteje si i sedaj v svojo dolžnost, da objavi in kritizira vspošno delovanje dunajskih Slovencev na pevskem polji, da slovenski sinovi doma in drugod izvedo, kuko vrlino so slovenskega plemena sinovi na Dunaji, kako si dni večinoma prizadevajo širiti slavo Slovencev i ugodno uplivati i na druge slovanske rodove. Da njih trud nij bil zastonj, videli ste iz mojih dopisov in iz citiranih srbskih listov. I stem so najbolj pohiti oni dopisnikfr ki ro v slovenskih novinah kakor kakor T „Novirah" „Slovencu" in „Soči* hoteli pisati o delovanji i vrlem ponašanji velike večino dunajskih vaeučeliSČnikov, koji sa »nače za svojo domorodno društvo ne brigajo, kakor kedar je treba razdvoj delati. Naj bi sa ti mladiči pač je 'enkrat spametovali ter izprevi-deli, kaj je niili počotje. Ik 1»r<»wltc okollri1 5 aprila. [Tzv. dop.j V našoj okolici smo zvekšino sami poljedelci in živinorejci. Na pomanjkanji poljskih pridelkov nijsmo — za mojo vednost — sicer nikoli prej trpeli kot leta 18M. ko nnm jo elementarna nesreča, toča, polje zatrla, pit zdaj trpimo, ko je šo vekša nesreča, revščina in pomanjkanje, nego takrat. Kajti toča jo omenjeno leto lo on« tlele polja zatrla. Ko jo uže polog poprejšnjih dveh slabih let So lanska silovita suša tako v pomanjkanje našo kmetsku prebivalstvo porinila, da nij zdaj v naše celi okolici deset kmetov, ka no bi užo zdaj kruha kupovali. &o hujša ujitna, ko zadnja tri slaba lota, nas jo potrla: pravila servitutnih pravic z grofom A tenisom. No samo naša okolica, tudi vse posavske vasi od Vilma do Sotlo so imele doltro pravile, posebno pa neko vasi broško okolice. Vaščanje šont-Lonnrdski so pričeli pravdo za Hrvitutno pravice uže 11». lota, pa jo trajala tlo lanskega, kar se lehko razvidi in dokaže i/, aktov, kateri se pri lokalnoj komisiji v Celji najdejo. Ako zdaj pogledamo dobičok to dolge pravde, konstatiramo tla veliko bolj škoduje nego basni otltleljepje srvitutnih pravic. Ko bi se nam dalo doseči, tla bi kje prošnja revizije srvitutnih pravit: sprejeli, bi so užo razvidelo, kje ono tiči, ki nas ubogo kmete stiska. V razsodbi 28. oktobra 1870 I. stv. !)02 od graške nninestnije je razvidno, ka jo za našo stran pet neodvisnih uže 60 let starih prič govorilo, da smo mi brezplačno, (kar še ztlaj ako bi bilo treba dokažemo) na patrolnih štv, 777 a 777 b 777 e, ki merijo skupno 70 oralov i)U7 L j KI. v. tlavkarski občini St. Lenaril na fttirskoiii J In parcelne štv. 8480 štv. 8481« ki merijo skupno 90 oralov 1088 1 KI. v davk. občini KrAka vtet na Kranjskem les sekali in svojo živino pasli. Nasproti tem pa sta dWiu od graščine o Ivisni priči, en graščinski v^ji i&,, eu manjši logar pričali, kar so naši pooldi^^vNiHv "-nlm" P.lift fitj po svetu hoteli imeti od njega KakOjSjdco^^fcfly hi bilo tudi za najdražjo ceno. — Papež Pavel III. in nicgov slaven Jiejjiik_kardinal Aleksander 1 fli'y{;y'J^,,,viy^^^^>t |:""' 'll'c'r : skori^nejireiu^ 'feuTOlI1 l^iln^fe RO*ft» iHHB.iI rola V., pa Iaikrec.ijo, kako so sama umori. — Leta 1526 nahajamo ga v Umu, kder se nežnimi natančneje z umotvori Michelangela Buonarotta, koje jo tako preštudiral iu dohajal, tla so ga Še za časa Ibionarottovega življenja imenovali malega Michelangela. A lota 1527 vzelo so ujedinjeno divje Nemške, Španske in lealijansko četo Kun pod Vodstvom Karla ltmu-homi in Filiberta ('balonskega ter mej drugimi premožnimi in nedolžnimi prebivalci odpeljali tudi Clovia. Tedaj stori obljubo stopiti v samostan, ako se oprosti. Tako jo vstopil po oproščitvi kot redovnik v samostan sv. Kuliuu v Mmtovi. Tu napravi več slik in mej drugim okrasi neko koralno knjigo. Spozna so takrat s slavnim drobnoalikarjem Jerolinom dal Llbrl, menihom V samostanu Kumlijana, a ravno neka pot k njemu ga je slekla iz metliško kuto. Na potu v Kamlijano zlomi si namreč nogo, domači menihi pa so ga potem v bolezni blo/. tako Blabo stregli, da jo prosil papeža, naj ga pu-Bti mej svetne duhovno iti, katero željo mu jo ]><> pri prošnji kardinala (irimuna papež proto j izpolnil. — ('lovio poda se tedaj k svojemu zaščitniku (Jrimami, ki je tedaj bil poslanec Kimski v Perugiji. — Za tega dobrotnika okrasi več knjig* moj katerimi je sosebno zramenit rokopis razjasnjevajoč pisma sv. Pavla na Rimljane, ki je sedaj glavni ures kniižnico Svauuvcga muzetuna v Londonu. Slike v tem rokopisu so dobro posnete v llitiupbreisovetn delu : „Tbo llluiuiuatod BookB of the Mitldle nges." — Ta predmet Hld$.}|,lH naš umetnik tudi v drugo, a različno, kakor jo tudi še obilo drugih umotvorov zgrif.oVltJ'la Omenjenega kardinala iu patriin.rluUJUD g I ej- skega Orimana, ki bo Bedaj ve$jWsV nahajajo v bogatih zbirkah Londona^ fajnj^ j^J peljalo bi nas predaleč, ko »bi. hoteli smet staji savat,. Vredno je opomj^^J^1^ njenega dobrotnika okrasil Pelruvkaanr« nfuaui od katerih slik je jedna *v Roshlijevem Mf[(j: „Storia della pittuca Italiojia.", .Tisa .itlti8-**»47 T. \'. posneta. Ta tlela prttslavil^^t^^i^(likJc^ 1| i da so skoro vaj kitili! IU jkitfl ilUVIlilllLUlAlijij___i tudi skori, — Za lutins Paruu, v kniižiiud Louvwi, za kanji I ar- noseiL.pa. at. im.al s tulikitui. slikamj, da bi j :*LV*H'' 'dl.ti'j :jiu.-b-4V i/, o... m o p I[ /'".'amv^/j j vjio tlik >vyt| , se jo velo iiv^ojuu ^^ASa^rtift tio nic_ len sega. inish i.jie i le siulai v duiuiisikoj.Ovornet lutii/nin, Ln.tUal ) kar nekaj dru/1 i slik, It i/.oii. roga je i likal ' qa v eanev BasvolCiT'pi IppTI ..TiTabo ieiii iS »iiP- v,«'« oimmw nHiwioi "\»j|jlVit,J:iSuF!;Vv iiiil sa olulaeiS otidsei s M _________Liiau.ua-luiliodujii.)--------------- .•i lil u t ipieoL yiui-v.u m uyjj;.cl ▼ rok ur:-n pobijali; pa jo le ministerijalna razsodba, z odlokam od 26. junija 1871. Stv. 885, z besedami: „wird keine Folgo gegeben'4 vse ro.Aila. .">'.» vojska bila, je samo šeut Lenard-ska vas, takrat komaj iz 27 hiš. štv. obstoječa 8 konj za vojsko dala. Iz vsegu tega jo razvidno, da pri nas na tak način kmetje ne napredujejo. Nij čudu, da toliko kmetij hira, in eelo na kaut pride. V takem tužnom položaji ne tiče samo prebivalci broške okolice, nego tudi drugih do tičnih vasij, kateri britko zdihujejo v stiski, in premišljajo, kje bi našli Mojzesa, da bi jih izpeljal iz nesreče v boljšo dobo. Veliko zaupaujo v tej bedi, stavijo naši kmetje na svojo poslance, in sicer na deželnega, posebno pa na našega državnega neutrudljivega delavca za slovenske kmete, gosp. dr. Vodnjaka, ako bi bilo mogoče delati nato, da bi prošnja revizije servitutnih pravic, kje katera oblastnija sprejeti blagovolila. Tudi nam kaže britko prihodujost oznanilo obrokov iztrjatve davkov za tekoče leto. C. kr. štajerska deželna finančna direkcija v Gradcu od 10. januarja tekočega leta nam zaukazuje, da se mora zemljišni davek za vsako tri mesece po eksekueijskej poti izterjati. Na tak način se more kmetstvo do tal /utreti, ker uže pri tem, ko se je do zdaj le konec vsakega leta s tako ojstrostjo iztirjal, se je pri nas minolo leto več kmetij ko prej v d v a j s e ti h letih po eksekucijski poti prodalo. Kmet. je potlej do neke koče še dospel, ne ve nihče in tudi on sam ne, ker nekaj Časa duma še spregovoriti nij mogel. Zdaj uže nekoliko govori, ali o dogodku ne ve prav ničesa. Da bi okreval, je negotovo. Za lopovnika še nič ne vemo. Misliti je, da je razbojnik čakal v gozdu sploh na kakega seinujarja, ki bi do nar imel. Ko je videl tega z volovskimi verigami v roci prihajajočega, mislil Bi je: da, ta le je gotovo voli prodal, on ima denar — pa se je zmotil in zastonj usmrtil ga. Domače stvari. — (f Josip Kocijančič.) Iz Gorice 10. aprila se nam piše: Denes zjutraj je nehala biti življenska žila našega obče znanega pevca-s k 1 a d a t, o 1 j a .1 osipa Kocijančiča. Tužna novica nas je slovenske Goričane najbridkeje dirnola. Pogreb bodo jutri v četrtek popolu-dne; več v prihodnjem dopisu. — (K a zbo j n i š k cestni napad in poboj.) Piše se nam iz Št. J oš ta pri Polhovem gradci: Dne 8. t. m. je bil semenj v Kovtah. Neki hlapec iz Št. Jošta jo šel se svojo gospodinjo na semenj in gnal voli. Nazaj bo je vračal sam, ker sta bila voli prodala in je bila gospodinja s skupljenim denarjem uže prej odšla. Imel jo volovske verige v rokah. Kar ga na Smerekovci v gozdu napade tolovaj in so sekiro po glavi mahne. Hlapec ne z razbito črepiujo na cesti zgrudi. Kako Razne vesti. * (Iz cerkve izo hčen) jo bil 7. t. m. slovesno po več cerkvah v imenu škofa linškogu prejšnji katoliški duhoven Ktlrzingor, zdaj staro-kutolisk župnik. * (Zadnji izprehod.) Višji 65 lotni uradnik ogerskega ministerstva je zadnjo nedeljo svojo ženo povabil naj se gre z njim iz-prebajat. Ona nij hotela iti, ker je imela opraviti. Pa reče „stan": „ljuba moja, pojdi, morda je tno) zadnji izprehod." Zdaj je ona šla. Na izprehodu je bil dobre volje, tudi pri večerji, potem jo šel rano spat — iu nij več vstal, uirtud ga je zadel. Uganil je bil svoj zadnji izprehod. * (/danji angeški minister) vna-n j i h zadev, lord Salisburv, ju bil nekdaj žur-nalist, soureduik pri različnih londonskih no-vinah. Ker se je bil namreč z neko gospodično Aldersou, po plemstvu njemu nerav nerodno, oženil, nij hotel oče nič o njem vedeti, zato je moral lordski sin kruh služiti si z novinarstvom, dokler oče nij umrl in mu pustil premoženje in naslove. Znano jo, da celo najboljreči potrebujejo nekaj rami, da ho pri občinstvu prikupijo, tako tudi, da so v manosti dolgo znanu iu upotrehovunu sredstva podvržena toj osodi. Uvođenje (bivolovih tćrnih kapsul je doživelo enako izkušnjo in še le. ko ho jo svet prepričal o izvrstnoj /.daj priznunej dobroti sa vhu bronhialne in kutiurlmličnc afekcije, pru- hlajeiija hi bolezni v vratu, jo njili raba splošna po-štabi. —■ (*iiyotovo kapsule dobro nadomeščajo vbo vrst« Ustne, postile In miksturo. — Zdaj Je po prvih medicinskih veljakih priznano, da ju njih vspcšua korist le pripisovati pri mtrejanji iipotrebljevuneiiiii izvrstnemu teru norveškemu, (ki bo dobiva iz norveške smreke — ahies oxculsa. Velika, priljubljenost, katero bo < i u y n t n v c turnu k a p B n I o dosegla v kratkem času na Francoskem, v Helgiji, na Nemškem, Uollaudskcm, kjer 80 v vuacega rokah, prouzročilo je, da bo mnogo ponarejajo, /.ato bu izrekoma opozorujo, da Bine atno le potem racu niti na pruvoBt in torej na dobroto, ako Ho pravi fruucoski preparati. Posebno, odkar ao 80 uvedli v Avstro-Ogerako, pokazalo so je več ponarejanj, ki bo slabša od francuskih. Občinstvo so no moro dovolj svariti pred temi nemškimi in avstrijskimi ponarejanji, ki nijso ni v dobroti ni v de lav n o s 11 niti primerjati francoskim. Vsak llaeon tiu-votovih tčrnih kapsul nosi (biyotov podpis v treh barvah, na kar naj ho posebno puzi. V odprtem stanji Ho nikoli no oddaj »-j o. (Hti—1) Javna zahvala Slavno društvu „Narudna šola44 v Ljubljani jo našoj atinrazrodnoj Boli uiuogo učnih pripomočkov poslalo : fizikalno aparatu, računske suu,o z razuo pripravo, geometrična tula iu dr. Podpisani krajni šolski svet h.a\ nen.ii društvu „Narodna šola" za poslano btugo nujtuplujo zahvalu izreka. Ki ujni šolski Bvčt v Št. J tu ji na ji. ž. želoz. dno o. aprila 1878 N. K u pse h I, prudsednik. Jpujca. 10. aprila4 Kvropn: pl. Latzl iz Dunaja. — Fritsch iz Gradca. — pl. Mej kl U Dunaju. en Mloaui Aiundt iz Magdoburgu. — ltudulf iz Kamnika. — bruck iz Dunuja. JJunajsiia borza Ll. aprila. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) tliOlin dri. dolg v srebru Zlata renta..... Luiidun . . , Napol. . . . C kr. cekini , .•»rebro , . , Državne marko . bi gld. 55 kr tih n OU ■ 78 n 40 a 111 n — ■ . 796 n — ■ 212 ■ HO n 70 ■ 74 ■ o B 73'/, • H 40 60 ■ — n Izvirna posijjate v iz Japana. -F a- 5 > kilo volja 50 gld.. manj ko« 50 kilo so no odda. (113) Prodaja kV. lioeliumom. v Mariboru n. D , Štajersko. Trpotcev sok. Ta neprecenljivi Bok služi za zdravilo proti bolečinam v prsih in tia pljučih, proti zasliženju bronhij, kašlju, hripavici itd. ('ena velikoj Bklenici z navodom 80 kr., maloj sklo-nici z navodom tiO kr. Zolot/e r Krtinjnkrj: Viklur v. Trule o«ay, lekarn ičar „pri zlatem joriuorogu" v Ljubljani, tia mestnem trgu št. 4. (78—Dj s«« bolnim aaoč in zdravj« hrei leku In brest HtroHkov po izvrstni BeTalaseiera 01 fiarry SO let ms« je ulj bolezni, ki bi jo s* bila »sara-rlls ta prijotoa tdravilna hran«, pri odraačotdh I rrooih brez uiodioin in stroškov; zdravi v»o holozni » telodon, Uft ftivdh, daljo prsno, i rj«; lotrnh; tloz-! naduho, bolečine v ledvicah, Jedko, kašelj, nopro-DavUonjo, zaprt}«, prohlajoeju, nospaiuo, slabosti, tlato «ilo, > o.ton.e.u, icrzlioo, vrtogiavjo, silonjo krvi v tflavo sumonje v u losih, alsboBti in MevRiije pn nosečih' toinoat, diabet, trganje, •Imliurijo, oledičico in pre« 'dajonje; posebno »e priporoča SS dojenoo in jo bolje, njgo dojničino mleko. — Izkaz it mej 80.000 sprioo-m zdravilnih, brez vsako modi.'ino, ujivj njimi spri-6uvhla protoaorja Dr. Wumeja, g. F. V.lionoka, pra-vjga profoaorja medioine na vscučiliiči v Maribora cdruvilnuga ivčtnika Dr. Angolatoiua, Dr. Shorolanda,' M:. Campbolla, prof. Dr. Dčtlo, Dr. Urč, grofituo CiMtlo-•ktiart, Markizu do ltrohan a mnogo Urinih imunitnih otob, *e razpoiiUava na puaobuo satitovaz^jo zastonj. Kratki Iskas is 80.000 epritovalov. Spričevalo It 73.t>70. Spričevalo zdravilnega svetniku Dr. W uri o rja, _ , , Honn. 10. jul. 1852. Bevaleaoičre Dn Barry v inuogih alućajih na-ft.adi vaa zdravila. Foaobno koristna jo pri driati in 6*ili, dalje pri aesalnih in uhistnih boleznih a t d, pri kaumju, pri nriaadljivum a bolehnem dralonji v voalni oevi, zaprtji, pri bolehneui bodouji v obiatib in mehurji, trganje ▼ mehurji L t. d. — Najbolje in in neprecenljivo arodatvo ne tamo pri vratnih in pranih bolesnih, ampak tudi pri pljučnici in auienji v urin. (L, H.) Hud. vVurier, zdravilni svetovalec in člon muogo učenih druitev. vVinohoator, An^lelko, 8. decembra 1843. Vala uvrstim Kevaloseičre je otdravila večletne I nevarnoatne prikazni, trebušnih bo lemi, zaprtja, oolne čutnioe in vodenico. Prepričal aenu so sam glodč #aaega zdravila, ter vaa toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranooeluik, Oti. polka. Izkušnja tajnega aanitetnega avetovalea goap. Dr. Angelatoiua, Bero lin, 6. maja 1853. Ponavljaje izrekam gledč Kov^loaoi6re du Barrj vauatranako, najbolje ipričovalo. Dr. A ngelatoi n, tajni sanit. avetovalee. bpričevalo ftt. 76.1)21. Obergimpern, (Badoutko), 22. aprila 1872. Moj putiont, ki jo ule bolehal ti tednov za stral-niuii bolečinami vneUe jeter, ter ničesar puutiti u kr., 1 Uuri i ,-jold. uU kr., 2 funta 4 golđ, ^ ter., S an-tov iu gedd., ia funtov 'iO gold., !M funtov 36 goid. Uuvuieaoiuro-Biaiiuitou v puaiouh in UovaluBoiore-(jhooolatee v prahu LS tas 1 gld. bO kr., 24 . A gl. A> ar., 48 tai 4 gl. 60 kr., v praha SS lili) tas 10 <1. ':no,jo: Du Barry iUomp, ua hita TVaUJ-:Ba«li.KtaaMe at. 8, kakor v voeh luoatih pri dnbrib ickarjih iu spcaoiijskih trgovcih^ tudi raspotilja da-•••J'' * bJ** vso kraje no poštnih uaki^smoah ali povauijih. V EJnblJsuu Ed.Uaur, J. Svobodi, lekar pri „zlatom oriu", v Hekl pri lokarju J. Prodam u, v « ciomu pri lekurju Bir ni) aohorj u, w Mpljelo pn lokarjn Aljinuviću, v Trsta pri lekurju Jakobu 8orravallo, pri drogoriitu P. lioco sv i.i J. lltraehu, v Zavdraa pri Androviču. (180) 1/Aiut.t-ij in urednik Josip Jurčič. Laatnina in tiak aNarodnu tiakarue*.