✓
Ljubljana, nedelja, 14. marca 1918
UKBDNUrVO IN UPRAVA« LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA *TEV. I TELEFON SS-a DO U-tt
ROKOPISI SE NE VBAOAJO
IZHAJA VSAK DAN £AZBN PONEDELJKA

1
teto DL, ®fcy. <88
IBATNI SBBI LJUBLJANA
POSTNI CSKOVNI RAČUN LJUBLJANI ŠTEV. MHM-I
OBLAH PO CKKIKP
HBSBCNA NABOffiaNA a DIN
GLAS I L 0
0 B
B
8L0VBNIJB
N! sile, ki bi mogla zaustaviti češkoslovaško ijidstvo na poti k socializma
Razpravljanje v češkoslovaški ustavodajni skupščini o delovnem programu nove Gottwaldove vlade
Praga, 13. marca- (Tanjug)- V Češkoslovaški ustavodajni skupščini so pričeli razpravljati o programu nove vlade. Potem, ko je sporočil navzočim, da so se nekateri kompromitirani poslanci odrekli svojim mandatom, je dal predsednik skupščine Jožef David besedo generalnemu tajniku KP Češkoslovaške Rudolfu Slanskemu, ki je v imenu poslanskega kluba komunistične partije izjavil, da se povsem strinja s programom nove vlade- Slanski je izjavil:
»Domača reakcija je doživela popoln poraz ob nedavni krizi- 25. februar 1948 je v zgodovini Češkoslovaške pričetek novega razdobja v njenem razvoju. Komunistična partija Češkoslovaške je ponovno opozarjala stranke v Ljudski fronti na državni udar, ki ga je pripravljala reakcija- Reakcija je špekulirala s prehodnimi težavami države lin skušala izriniti iz vlade najmočnejšo stranko — komunistično partijo Češkoslovaške in tako izpremeniti še pred volitvami odnos političnih sil v svojo korist- Toda reakcija je precenjevala svoje in podcenjevala ljudske sile, ker ni uvidela, da je češkoslovaško ljudstvo trdno odločeno braniti novo ljudsko demokratično «reditev. a
Nova ustava bo zajamčila ljudstvu vse pravice in svoboščine- Vendar pa svoboda veroizpovedi ne pomeni, da bo ljudstvo trpelo zlorabljanje cer kve in verskega tiska za borbo proti demokratični vladi Češkoslovaške
republike- NI sile na svetu, ki bi mogla zaustaviti češkoslovaško ljudstvo na njegovi poti v socializem-
Velike manifestacije zadnjih dni jasno in nedvoumno pričajo o velikem zaupanju ljudstva v vlado Klementa Gottwalda. Niti ena vlada v naši zgodovini se ni naslanjala na tako široke ljudske množice-
To je jamstvo za razvoj naše republike in srečno socialistično bodočnost«.
Predsednik socialnodemokratske stranke dr. Jon je v imenu svoje stranke izjavil, da bo glasoval za program nove vlade-
Generalni tajnik KP Slovaške Ba-štovanskl se je v svojem govoru dotaknil mobilizacije naprednih sil Slovaške ter izjavil, da bo slovaško delovno ljudstvo z vsemi silami podpiralo novo vlado Klementa Gottwalda ter obnovljeno Ljudsko fronto-
Predstavniki Ljudske stranke, češkoslovaške socialistične stranke, stranke svobode in bivše slovaške demokratske stranke so se izjavili za program nove vlade Klementa Gottwalda-
Ustavodajna skupščina je imela na svojem plenarnem zasedanju. na katerem je bdi odobren vladni program, redno sejo, na karteri je bil med drugim sprejet tudi zakon o Narodni banki in finansiranju narodnih podjetij. Finančni minister dr. Dolansky je naglasil ob tej priliki, da se bo Narodna banka direktno udeležila v gospodarskem planu izgraditve države in ga finančno podprla. Minister
za industrijo Zdenek Fierlinger je poudaril v svojem govoru, da bo zakon o finansiranju narodnih podjetij prispeval k ozdravitvi podržavljene industrije in pravilnemu vodstvu financ in nadzorstva nad narodnimi podjetji.
Obnova procesov proti kolaboracionistom
Praga, 13. marca. (Tanjug). Pravosodni minister dr. Cepička je izjavil, da bodo organi pravosodnega ministrstva v kratkem pričeli z obnovo vseh procesov proti kolaboracionistom. Sodišča bodo obnovila obravnave, ki so bile prekinjene ter obravnave, na katerih so kolaboracionisti prejeli milo kazen. Pred sodišče bodo prišli tudi njihovi pomagači.
Stranka slovaškega narodnega preporoda
Praga, 10. marca. (Tanjug) Slovaška demokratska stranka je spremenila ime in se imenuje sedaj »Stranka slovaškega preporoda*. Stranka bo izdajala list _,,Lud“.
Na čelu nove stranke sta državni tajnik pri ministrstvu za narodno obrambo dr. ševčik in podpolkovnik Polak.
V štirih dneh stopilo v KP
104.000	oseb
Praga, 13. marca (Tass). Na ozemlju Češke je stopilo v komunistično partijo v 4 dneh, in sicer od 7. do
10.	marca, nad 104.000 oeeb.
„COLEGIUM AUS1UUM“ - SREDIŠČE TAJNE
VATIKANSKE ŠPUONAŽE PROTI SLOVANSKIM
DRŽAVAM
Vatikanska sekcija št. 2 vodi protidemokratično politiko vatikanskih organizacij v državah vzhodne Evrope
NAVODILO O UPORABLJANJU IN IZKORIŠČANJU BONOV ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA
PO VEZANIH CENAH
Beograd, 13. marca. Na podlagi
7.	a. uredbe o prodaji kmetijskih pridelkov s pravico do nakupa določenih Industrijskih Izdelkov po nižjih'enotnih cenah Izdajam v soglasju s finančnim ministrom FTJ3J
navodilo
o uporabljanju in izkoriščanju bonov -za nakup industrijskega blaga, ki se prodaja v trgovini po vezanih cenah kakor tudi o načinu nakupa in prodaje tega blaga,
L
Ulm. 13. marca. (Tanjug) »Republi. cae piše, da ima italijanska policija v rokah dokaze o vohunskem delov a. nju aretiranega podtajnika vatikanske države msg. Edvarda Cippica. Gre za strogo zaupna navodila in ukaze taj. nika vatikanske države msg. Montirani ja o organizaciji vatikanske politične službe v tujini. Za odpremo teh ukazov in navodil je skrbel Cippico, ki je osebno opravljal dolžnost tajnega sekretarja in tajnega arhivarja vati. kanske sekcije št. 2. Ta sekcija vodi protidemokratično politiko vatikanskih organizacij v državah vzhodne Evrope. Sekcija št 2, ki je pod direktnim nad. zorstvom tajnika MonMnija, ima svoj neuradni sedež v tako imenovanem »Collegium Ausilium« na trgu Santa Maria Maggiore v Rimu. X tem kol®, eijn deluje okrog 300 vatikanskih duhovnikov različnih narodnosti, ki so dovršili posebno šolo za vodstvo pro.
tidemokratične dejavnosti in vohun, stvo v demokratičnih slovanskih dr. žavah na vzhodu. V kolegiju so tudi posebni tečaji za študij slovanskih je. zikov.
»Rapublica« poudarja, da delujejo fr tem kolegiju, ki je središče tajne vatikanske vohunske klike, bivši viš. j: oficirji hitlerjevskih SS-čet in bivši oficirji hitlerjevske vohunske službe. Po osvoboditvi Italije je Vatikan nu. dil vse tem oficirjem zatočišče ter jim zaupal važne funkcije v svojem »Colegium Ausilium«. Vodstvo 60 za. upali bivšemu hitlerjevskemu polkov, niku Taufu, ki je bii poprej šef nacistične vohunske službe v Modem.
Ameriški veleposlanik pri De Gasperiju
Rim, 13. marca (AFP) Ameriški veleposlanik v Italiji James Dunn je imel danes dolg sestanek s predsed-
nikom vlade De Gasperijem. Pred tem je bil predsednik vlade pri pred. sedniku republike De Nicoli, e katerim se je dolgo razgovarjal o dlanaš. njem položaju v zvezi z javnim redom in predvolivno kampanjo.
Italijansko delavstvo v borbi za delo in kruh
Rim, 12. marca. (Tanjug) Totjgrni-ški delavci v Fomiju blizu Rima so stopili v splošno stavko, ker se in-dustrijci niso hoteli ravnati po delov, ni pogodbi
V provinci Froslinone blizu Rima stavkajo delavci in. nameščenci ob. črnskih ustanov že 4 dni, ker že dva meseca niso dobili plač. Prebivalstvo cele pokrajine je sklenilo, da bo imelo danes v znamenje solidarnosti z občinskimi delavci in nameščenci splošno dvourno stavko.
Francozi hočejo biti vojaki miru, ne pa vojaki imperializma
Duclos obtožuje francosko reakcijo, da je postala zaveznik nacistov v zahodni Nemčiji
Pariz, 13. marca (Tanjug) Med razpravljanjem o zunanji politiki vlade je zunanji minister Georges Bidault v narodni skupščini skušal znova opravičiti otvoritev francosko-španske meje z »gospodarskimi razlogi«.
Ko se je dotaknil mednarodnega položaja, je Bidault vztrajno hvalil Caldaris-Sofulisovo monarhofašistično vlado, obrekoval države nove demokracije in pozival k enotnosti zahodne Evrope proti »vzhodni nevarnosti«.
Odgovarjajoč na Bidaultov izzivalni in klevetniški govor proti državam vzhodne Evrope, posebno pa proti Češkoslovaški, je predsednik komunistične parlamentarne skupščine Jacques Duclos dejal:«
»Vi se na izreden način vmešavate v zadeve, ki se vas ne tičejo! Ne vmešajte se v vprašanje Češkoslovaške, v kateri so zdrttženi socialisti in komunisti, ki imajo 60 Vo glasov. Oni so skupaj na vladi. Vi pa, ki zastopate Francijo, koga Vi predstavljate v ljudstvu? Vi se držite na oblasti samo s silo.«
Govoreč o stališču Schumanovega kabineta do atenske vlade, je Duclos dejal: »Zelo pohvalno ste govorili o grški vladi Sofulisa in Caldarisa. Žalosten preobrat! Pred meseci niste tako govorili, toda vaša politika se te spremenila, vskladila se je s politiko vaših gospodarjev«.
Ko je Dcidoe opozoril na pravi cilj »Marshallove pomoči«, ki naj bi v prvi vrsti ustanovila novo napadalno Nemčijo, je izjavil: Treba je govoriti v razumljivem jeziku. \ i postajate zaveznik zahodne Nemčije, zaveznik vseh tistih nacistov, _ ki so skrbno zaščiteni v zahodni Nemčiji. Mi že vidimo, kakšen je delež zahodne Nemčije — v »Marshallovem načrtu«. Za njeno obnovo je namenje-
nih 1600 milijonov dolarjev, za Francijo pa samo 1100.«
Poudarjajoč potrebo po spremembi sedanje francoske zunanje politike, je Duclos naglasil: »Vi zato branite samo interese kapitalistov, ker Vas vodi k temu mržnja do socializma in delavskega razreda. Zato ni nič čudnega, da podpirajo vlado bivši Petai-
novci znotraj in nacisti zunaj. Zato ni nič čudnega, da se postavljajo bivši borci gibanja odpora pred sodišča.
Vaš zgodni vojaški pakt vodi v vojno. Monakovci, ki so bili — ko bi se morali boriti proti fašizmu — proti vojni, danes žele vojno in borbo proti demokraciji«
V zaključku govora je predsednik komunistične parlamentarne skupine pozval vse Francoze k enotnosti, da se obdrži duh gibanja odpora. Vam — je zaključil Duclos — ki bi radi spremenili Francoze v vojake imperializma, odgovarjamo, da bodo oni kljub vašim željam vojaki miru.«
ZDA in Anglija ne želita sporazuma glede avstrijske mirovne pogodbe
London, 13. marca. (Tags). Na če-1 izjavil Koktomov — dokazujejo, da
trtkovi seji namestnikov ministrov zunanjih zadev za Avstrijo so predstavniki Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije zopet hoteli prisiliti sovjetsko delegacijo k novemu popuščanju v vprašanju nemške imovine v Avstriji, ne da bi bili tudi sami pripravljeni popustiti
K0 je poudaril, da je Sovjetska zveza pristala na popuščanje, medtem ko delegacija ZDA in Velike Britanije svojega stališča vse od londonske konference v februarju 1947 nista izpremenili, je sovjetski predstavnik Kokmotov izjavil, da imajo sedaj beeedo delagacije teh sil in ne delegacija Sovjetske zveze.
Predstavnik ZDA je hotel ustvariti vtis, kakor da je ameriška delegacija pripravljena popustiti in je predlagal, da naj se določi v odnosu na britanski in sovjetski predlog srednji — povprečni odstotek za proizvodnjo nafte, kar pomeni samo ponavljanje francoskega predloga, ki ga je sovjetska delegacija odklonila kot nesprejemljivega že na londonskem zasedanju Sveta ministrov zunanjih zadev.
Ti poizkusi, da se prikaže ponavljanje fmacoskih številk kot nov korak do stališča sovjetske delegacija — ja
ureditev vprašanja nemške imovine na pravičnih temeljih ni zaželeno in da ZDA in Velika Britanija nočejo, da bi prišlo do sporazuma glede avstrijske mirovne pogodbe.
Na seji 12. marca so namestniki zunanjih ministrov točneje formulirali svoje stališče do sovjetskega predloga o bivšem nemškem premoženju v Avstriji. Po dobljenih obvestilih ni nobena od treh delegacij pokazala želje, da bi sprejela sovjetski predlog. Predstavniki ZDA, Velike Britanije in Friancije so samo ponovili svoje prvotno stališče, ki ne more biti podlaga za sporazum in se ne razlikuje bistveno od prvotnega francoskega predloga. Pomembno je stališče britanskega predstavnika, ki je še naprej trdil, da britanska delegacija ne more spremeniti svojega stališča, dokler sovjetska delegacija ne bo pristala na Ito, da bi razpravljali o seznamu posameznih objektov, in doto1 ler ne bi izrazila pripravljenosti za znižanje številke, omenjene v njenem predlogu.
Prihodnji sestanek je določen za dne 15. marca, ko bodo namestniki zunanjih ministrov nadaljevali z razpravljanjem o sovjetskem predlogu.
Oblika bonov
Boni ki jih prejmejo kmetovald-pridelovedci in kmečke delovne zadruge za prodane kmetijske pridelke P® določenih državnih cenah (vezanih cenah) zaradi nakupa določenih industrijskih izdelkov po nižjih enotnih cenah, se tiskajo v komadih po 1000, 100 in 10 din.
Bone tiska ministrstvo za trgovino In preskrbo FLRJ.
Vsak bon Ima tri dele: talon, potrdilo in kuponske pole.
Na prvem delu (talonu) sta narti-skani število in serija bona; v tem delu se vpiše ime in priimek kmeto-valca-prideiovalca, kraj preskrbova-vanje in okraj (oziroma naziv kmečko delovne zadruge, kraj njenega sedeža in okraj), kakor tudi datum, kdaj je bil izdan koristniku. Talon podpiše pooblaščeni uslužbenec podjetja, oziroma zadruge, ki je kupila kmetijske pridelke po vezanih cenah.
Na drugem delu bona (potrdilu), Id ima isto številko in serijo kakor prvi del (talon) se vpišejo isti podatki o kmetovelcu-proizvajaleu oziroma o kmečki delovni zadrugi kakor na prvem delu (talonu). Na potrdilu je Itreba nadalje napisati dan izročitve bona koristniku, pritisniti pečat in podpisati kupca (kmečko nabavno-prodajno zadrugo, okrajno zadružno poslovno zvezo, državno podjetje za odkup ali drugo pooblaščeno državno podjetje).
\ Tretji del bona (kuponska pola) sestoji pri bonih po 1000 din in 10 kuponov po 100 din; pri bonih po TO din iz 10 kuponov po 10 din in pri bonih po 10 din iz 10 kuponov po 1 dinar.
Talon ostane pri zadrugi (odkupnem podjetju), ki je kupila kmetijske pridelke po vezanih cenah in služi kot dokaz, da je bil bon izdan.
Potrdilo in kuponsko polo (drugi in tretji del bona) je treba izročiti skupaj kmetovalcu — pridelovalcu oziroma kmečki delovni zadrugi, ki je prodala kmetijske pridelke po vezanih cenah, hkrati pa služijo za nakup industrijskega blaga po nižjih enotnih cenah.
Razen tega služi potrdilo tudi za dokaz pri določanju davčne osnove.
II.
Razdeljevanje bonov zadrugam in odkupnim podjetjem
Razdeljevanje bonov okrajnim zadružnim poslovnim zvezam oziroma kmečkim nabavno-prodajnim zadrugam, državnim'odkupnim podjetjem kakor tudi drugim državnim podjetjem, ki bodo pooblaščena za nakup kmetijskih proizvodov po vezanih cenah, se vrši takole:
Uprava za odkup ministrstva trgovine in preskrbe ljudske republike predloži na podlagi potreb, M jih sestavijo okrajne (mestne) uprave za odkup, svoje potrebe po bonih upravi za odkup ministrstva trgovine in preskrbe FLRJ (zvezni upravi za odkup). Potrebe je treba predložiti za dobo dveh mesecev. V njih je treba označiti število bonov po normirani vrednoti, ki je potrebna vsaki posamezni okrajni (mestni) upravi za odkup. Zvezna uprava za odkup dostavi na podlagi tega potrebno število bonov neposredno okrajnim (mestnim) upravam za odkup. Ob pošiljki bonov izda uprava za odkup potrdilo o prejemu teh bonov v petih izvodih po obrazcu št 1. Tri izvode potrdila pošlje okrajni (mestni) upravi za odkup (od tega pošlje 1 izvod skupaj z boni, dva pa s posebno pošto), 1 izvod dostavi upravi za odkup ministrstva trgovine in preskrbe ljudske republike, enega pa si obdrži zaradi lastne evidence.
Okrajna uprava za odkup pofrdi po prejemu bonov in potrdil dva izvoda potrdila, od katerih dostavi enega zvezni upravi za odkup, drugega pa upravi za odkup svoje ljudske republike. Tretji izvod obdrži okrajna (mestna) uprava za odkup zase.
Kmečko nabavno-prodajne zadruge, okrajne zadružne poslovne zveze, državna odkupna podjetja in druga pooblaščena državna podjetja prejmejo bone od okrajnih (mestnih) uprav za odkup na ozemlju, kjer kupujejo kmetijske pridelke po vezanih cenah. Odkupne postaje in nakupovalci, ki ne prebivajo v okraju oziroma nakupujejo kmetijske pridelke izven okraja, kjer je sedež njihovega podjetja, dobe bone prav tako pri okrajni (mestni) upravi za odkup na ozemlja, kjer kupujejo bla-
go. Okrajne (mestne) uprave za odkup razdeljujejo bone zadružnikom in podjetjem v okviru odkupnih planov. Boni za kmečke nabavno-prodajne zadruge se izdajajo joo njihovih okrajnih zadružnih poslovnih zvezah.
m
Izdajanje bonov kmetovalcem - pridelovalcem
Kmetovalcem-pridelovalcem oziroma kmečkim delovnim zadrugam, ki so prodale svoje pridelke po vezanih cenah, izdajajo bone kmečke nabavno-prodajne zadruge, okrajne zadružne poslovne zveze, državna odkupna podjetja, druga pooblašče na državna podjetja kakor tudi nji' hovi nakupovalci, in sicer takoj po nakupu ob izplačilu kupoprodajne ga zneska. Sprejem bonov potrdijo kmetovalci-pridelovalci in kmečke delovne zadruge na priznanici (bla gajniški temeljnici). Na tej priznanici morajo potrditi prejem denarja ali čeka, ki so ga dobili za prodane pridelke.
Vrednost izdanih bonov mora ustrezati vrednosti odkupljenih pridelkov. Če je znesek odkupljenih pridelkov tak, da ni mogoče izdati celih bonov (t. j. boni imajo vseh deset kuponov), potem je treba na bonu nominalne vrednosti 10 din odrezati tisto število kuponov po 1 din, ki je potrebno, da bo vrednost izdanih bonov ustrezala znesku kupljenega blaga (n. pr.: če proda kmet kmetijske proizvode po vezanih ce nah v vrednosti 1678 din, bo prejel: 1 bon po 1000 din, 6 bonov po 100 dinarjev, 7 celih bonov po 10 din, 1 bon po 10 din, pri katerem bosta pa odrezana dva kupona po 1 din).
Pri izdajanju bonov se ne sme odrezati kuponov po 1000 in 100 din (n. pr.: če proda kmet blaga za 750 dianarjev, mu je ireba dati 7 bonov po 100 din in 5 bonov po 10 din, ni mu pa mogoče dati 1 bon za 1000 dinarjev, od katerega bi odrezali 3 kupone po 100 din in 1 bon za 100 dinarjev, od katerega bi odstrigli 5 kuponov po 10 din).
Zadruge in druga podjetja, ki izdajajo bone, lahko dajo namesto bonov po 1000 din in 100 din tudi bone po 100 din oziroma 10 din, zlasti če to zahtevajo kmetovalci oziroma kmečke delovne zadruge.
IV.
Evidenca in shramba bonov
Kmečke nabavno-prodajne zadruge in državna podjetja, ki so pooblaščena za izdajanje bonov kakor tud odkupne postaje teh zadrug in podjetij morajo vsak mesec najpozneje do 5. dne v mesecu predložiti poročila o stanju in kroženju bonov okrajni (mestni) upravi za odkup, ki jim je dala bone, in sicer po obrazcu, ki ga predpiše zvezna uprava za odkup. Skupaj s temi poročili je treba dostaviti tudi vse odrezane kupone. Kmečke nabavno-prodajne zadruge dostavljajo poročilo in odrezane kupone po svojih okrajnih zadružnih poslovnih zvezah. Vrednost kupljenih kmetijskih pridelkov in vrednost vrnjenih odrezanih kuponov se mora ujemati z nominalnim zneskom bonov, ki so bili dani kmetovalcem in kmečkim delovnim zadrugam.
Na podlagi teh poročil sestavljajo okrajne (mestne) uprave za odkup po obrazcu, ki ga predpiše zvezna uprava za odkup, poročila o stanju in kroženju bonov v njihovem področja Najpozneje do 8. v mesecu pošljejo po en izvod tega poročila zvezni upravi za odkup in upravi za odkup svoje ljudske republike. En izvod tega poročila obdrže okrajne (mestne) uprave za odkup za lastne potrebe.
Po istem obrazcu sestavljajo uprave za odkup ljudskih republik svoja zbiralna poročila po okrajih in jih najpozneje do 15. v mesecu pošljejo zvezni upravi za odkup.
Zvezna, uprava za odkup, republiške uprave za odkup in okrajne (mestne) uprave za odkup, okrajne zadružne poblovne zveze, kmečke nabavno-prodajne zadruge in vsa podjetja, ki so pooblaščena za nakup kmetijskih pridelkov po vezanih cenah, morajo voditi posebno evidenco sprejetih in oddanih bonov kakor tudi odrezkov bonov. To evidenco je treba voditi v posebni evidenčni knjigi, katere obrazec predpiše zvezna uprava za odkup.
Okrajne uprave za odkup bodo opravljale obvezna najmanj enkrat na mesec revizijo številčnega stanja bonov in poslovanja z boni pri okrajni zadružni poslovni zvezi in drugih podjetjih, pooblaščenih za odkup po vezanih cenah. Okrajne uprave za odkup lahko od čeusa do časa po potrebi napravijo revizijo tudi v zadrugah svojega področja. Uslužbenci okrajnih uprav za odkup morajo po reviziji v evidenčni knjigi pismeno potrditi čas in rezultat opravljene revizije.
Osebe, ki so odgovorne za bone, morajo te bone skrbno hraniti na določenem in varnem kraju (blagajni in slično) ter ravnati z njimi z največ jo skrbnostjo. Prav tako in z isto skrb-nastjo je treba hraniti Čudi odrezana
kupone od bonov po 10 din. Po preteku vsakih 6 mesecev bo posebna ko* misija, ki jo določi okrajna (mestna) uprava za odkup, vrnjene količine kur ponov sežgala.
Za shranjevanje in ravnanje z boni ter odrezanimi kuponi skrbe in so odgovorne orebe, katerim so le-ti zaupani na razpolaganje, tako tudi odgovorni voditelji uprav za odkupv ozirom* zadrug in podjetij, ki izdajajo bona
VL
Obračun stroškov za tiskanje in izdajanje bonov
Kmetovalci — pridelovalci in kmečke delovne zadruge plačajo ob prejemu bonov v gotovini za vsak sprejeti bon nominalne vrednosti 1000 din 2 dinarja, za bon nominalne vrednosti 100 din pa 1 dinar. Boni nominalne vrednosti 10 din se bodo izdajali brezplačno. Plačane zneske v smislu gornjega odstavka bodo odvedle kmečke nabavno-prodajne zadruge odnosno njihove okrajne poslovne zveze pa tudi ostala podjetja, ki izdajajo bone kmetovalcem m kmečkim delovnim zadrugam, mesečno obenem s poročili v smislu tč. 4. tega navodila. Na isti način obračunavajo okrajne (mestne) uprave za odkup z upravo za odkup svoje ljudske republike, uprava za odkup ljudske republike pa z zvezno upravo za odkup.
m
Vrnitev neuporabljenih bonov
Če imajo okrajne zadružne poslovne zveze oziroma kmečke nabavno-prodajne zadruge in druga državna podjetja več bonov kakor jih potrebujejo, bodo. poslale nepotrebne bone okrajni upravi za odkup. Okrajna uprava za odkup lahko te bone razdeli med druga podjetja svojega področja. če pa za to ni potrebe, jih bo poslala upravi za odkup ljudske republike. Uprava za odkup ljudske re-pubbke bo razdelila ie bone po potrebi drugim okrajnim upravam za odkup na svojem področju po obrazcu, navedenem v tč. 2 tega navodila. V kolikor uprava za odkup ljudske republike ni razposlala bonov okrajnim (mestnim) upravam za odkup, bo , to upoštevala pri nabavi bonov za naslednje obdobje.
vm.
Prodaja industrijskega blaga
Kmetovalci in kmečke zadruge kupujejo industrijske izdelke po nižjih enotnih cenah na podlagi potrdila in kuponske polet ki morajo biti ne-ločene. Industrijski izdelki se ne morejo kupovati samo s kuponsko polo, pa tudi ne samo s potrdilom. Pri nakupu blaga se odreže s kuponske pole tolikšno štetile kuponov, ki ustreza vrednosti industrijskega blaga. Kadar so s kuponske pole odrezani vsi kuponi, se vrne kmetovalcu odnosno kmečki delovni zadrugi samo potrdilo.
Industrijske izdelke po nižjih enotnih cenah lahko kupujejo samo tisti kmetovalci odnosno tiste kmečke delovne zadruge, na katere se glase boni (potrdila). Vsak prenos, odstopanje ali prodaja bonov so prepovedani in ne bodo priznani.
IX.
Obračunavanje prodanega blaga
Kmečke nabavno-prodajne zač in prodajalne okrajnih zadru..— poslovnih zvez obračunavajo izročeno industrijsko blago na podlagi odrezanih kuponov in kuponskih poL Kmečke nabavno-prodajne zadruge in prodajalne okrajnih zadružnih poslovnih zvez pošiljajo vsak mesec po okrajni zadružni poslovni zvezi okrajnemu izvršilnemu odboru poročila o prodanem industrijskem blagu na podlagi bonov. Ta poročila se pošiljajo v dveh izvodih najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. En izvod poročila pošlje okrajna zadružna poslovna zveza okrajnemu izvršilnemu odboru, obuli izvod pa si pridrži za svojo evi-lenco. S poročilom se pošiljajo tudi vsi kuponi odnosno kuponske pole, M so izrezane za prodano industrijsko blago. Odrezane kupone bodo prodajalne lepile po njihovi vrednosti na celih polah papirja, cele kuponske pole pa bodo prodajalne, tuđi po vrednosti, sešile v svežnje po 100 kosov.
Okrajni izvršilni odbor potrjuje sprejem poročila s kuponi vsaki kmečki nabavljalno-prodajni zadrugi odnosno okrajni zadružni poslovni zvezi (za njene prodajalne). Po en prepis teh potrdil obdrži okrajni izvršilni odbor za svojo evidenco.
Prejete kupone mora okrajni Izvršilni odbor uničiti (s tem, da jih nre-luknja, prečrta s črnilom ali na drag primeren način) in da jih hrani z ustreznimi dragopis; potrdil iz prejšnjega odstavka. Po preteku 6 mesecev bo posebna komisija, določena od okrajmega izvršilnega odbora, sežgala uničene kupone.
Proizvajalna podjetja oz. lišfa.
Nadaljevanje na 2. strani
Frei 85 leti je imrl Karl Man
Popis prebivalstva bo 15. marca 1948
Pomen popisa In njegova vatnost sa plansko gospodarstvo
PRISOTNOST IN ODSOTNOST
Dne 14. marca 1883, ob trt četrt na tri popoldne, se je izteklo življenje enega največjih mislecev — Karla Marxa.
Marx je s svojim prijateljem in sodelavcem Friedrichom Engelsom tvorec novega pogleda na svet — dialektičnega materializma. Marx je kritično pregledal vse dotakratne izsledke filozofske misli in znanosti, obogatil človeško misel z novimi izsledki, ustvaril nov svetovni nazor, nauk delavskega razreda — marksizem.
Marx je prvi, dosleden osnovam materializma, odkril resnične zakone družbenega razvoja in dokazal, da tvorijo pogoji proizvodnje materialnih dobrin osnovo zgodovinske dejavnosti ljudi. Toda ne samo to. Odkril je Se posebni zakon kapitalistične družbe. Z odkritjem presežne vrednosti, ki je prisvojeno neplačano delo, je Marx znanstveno dokazal kapitalistično izkoriščanje delavskega razreda in hkrati razkril osnovo obstanka kapitalistične proizvodnje. Na podlagi teh ugotovitev je Marx znanstveno pojasnil osnove socialističnega gibanja, neizbežnost zloma kapitalizma in ustvaritve novega družbenega reda, ki ga bo zgradil delavski razred ob pomoči vseh delovnih ljudi.
Toda Marx ni bil samo znanstvenik. On ni samo razlagal svet, temveč se je predvsem boril, da bi ga spremenil. Engels je dejal v govoru, ki ga je imel na grobu Karla Marxa: »Marx je bil predvsem revolucionar. Za svojo življenjsko nalogo je smatral, da sodeluje pri zrušitvi kapitalistične družbe, pri osvoboditvi modernega proletariata, kateremu jr pomagal do lastne zavesti, proletariata, kateremu je odkril njegove potrebe in pogoje za nadaljnje življenje. Boj je ena najznačilnejših potez Marxovega življenja.«
Marxovo delo je neločljivo povezano z usodo delavskega razreda, z njegovimi zmagami in uspehi. >Samo Marxov filozofski materializem je pokazal proletariatu izhod iz duhovnega suženjstva, v katerem so doslej tičali vsi potlačeni razredi. Samo Mar-xova ekonomska teorija je pojasnila resnični položaj proletariata v občem sistemu kapitalizma.« (Lenin.) Marxovo delo je torej doživelo prav v tem stoletju s\>ojo največjo potrditev. Oktobrska revolucija in ljudsko demokratične revolucije v državah vzhodne in jugovzhodne Evrope so dokaz moči in živ-Ijenske tvornosti marxizma.
Karl Marx je genij misli in dela, ki je prvi pokazal človeštvu po iz predzgodovine v pravo človeško zgodovino, kjer bo človek svoboden zavestno gradil svoio bodočnost.
Marxovo ime in delo bo živelo vsekdar.
Nadaljevanje • 1. strani
ki dobavljajo okrajnim zadružnim poslovnim zvezam oziroma kmečkim naitavno-prodajnim zadrugam industrijsko blago, ki se bo prodajalo na bone. bodo pošiljala okrajnim izvršilnim odborom drugopise računov (faktur) za to blago.
Okrajni izvršilni odbor bo od časa do časa kontroliral poslovanje ?. boni pri kmečkih nabavno-prodajnih zadrugah in prodajalnah okrajnih zadružnih poslovnih zvez Pri kontroli bo okrajni izvršilni odbor, ko bo ugotovil stanje zalog blaga v prodajalnah, pregledal, če se obstoječe zaloge ujemajo z vrednostjo blaga, ki je v prodajalni za prodajo n« l>one in s številom kuponov, s katerim razpolagajo prodajalne kot kritjem za prodano blago (kuponi, ki so v sami prodajalni. in potrdila okrajnega izvršilnega odbora o prejetih kuponih. Prav tako bodo okrajni izvršilni odbori kontrolirali tudi zalogo okrajne zadružne noslnme zveze ter pregledali, če se niemsio « prevzetimi količinami pri proizvaialnitt pMietiih od roma 5ndn?tniakit> cVierTiSčlh in izdanimi količinami kmečkih nabavno-pro-dainim zadrugam in prodajalnam same zadružne zveze
Po vseh etvfliilranlh državah na svotu popisujejo prebivalstvo in sicer na vsakih 10 ali tudi aa vsakih 5 let. Pri nas jo od sadnjeg» štetja L 1931. minilo 17
lot.	Red sadnjim popkom in današnjim popisom so leta druge svetovne vojne in ogromne družbeno-gospodarske spremembo, ki so v svezi s prehodom oblasti v roko ljudstva in s uvedbo planskega gospodarstva.
Ce je za vsako državo na sveta važno ljudsko Štetje, je tem bolj važno za nas in sicer prav zaradi vseh teh sprememb našo družbeno-ekonomske stvarnosti in uvedbo planskega gospodarstva.
Družba je osnova življenja ln gospodarjenja. Za plansko gospodarstvo so podatki o Številu prebivalstva ter o sestavu prebivalstva glede na spol, starost, Izobrazbo, narodnost, zaposlitev, o številu in velikosti gospodinjstev, o odnosu med zaposlenimi in vzdrževanimi ne le važni, temveč nujni. Doslej smo o tem imeli le orientacijske Številke, ki so pač več ali manj utrezale stvarnosti, toda le na točnih podatkih grajen plan more biti res realen in dober. Zato moramo smatrati popis prebivalstva v pri hodnjih dneh kot eno izmed najvažnejših akcdj za izvedbo naSega petletnega plana.
CAS POPISA IN KRITIČEN TRENUTEK ŠTETJA
Popis prebivalstva bo od 14. do 17. marca, ko mora biti končan.
Kritičen datum popisa je polnoč od 15. na 16. marec. To pomeni, da bo popis zajel stanje prebivalstva ob tej polnoči ln da se osebe, ki so umrle pred polnočjo, odnosno osebe, ki so rojene po tej polnoči, ne popišejo pri popisu.
NAČIN POPISA
Popis Izvajajo popisovalci, vsak v svo-em popisnem okolišu, ki je v naprej točno razmejen ln opredeljen. Vsak po-pisovaleo ima legitimacijo, Izdano od krajevne popisne komisije, s katero se po potrčbi lahko izkaže.
Dne 14. marca ob 7. zjutraj začno popisovalci obhod po svojem okolišu. Popisovalec se zglasi pri vsaki stranki po stanovanjih. Potrebno je, da je tega dne v vsakem stanovanju in v vsakem gospodinjstvu po ena odrasla oseba doma, s katero bo lahko popisovalec ugotovil število gospodinjstev v stanovanju (t. j. tudi število podnajemnikov, ki tvorijo SToje gospodinjstvo), nadalje število trajno prisotnih oseb, ki v tem stanovanju stalno stanujejo, število začasno odsotnih oseb vsakega gospodinjstva (n. pr.: ugotovil bo, ali je kateri član gospodinjstva začasno odsoten v bolnišnici zaradi bolezni, na odsluženju vojaškega roka ali orožnih vaj, na potovanju za dalje časa, n. pr. v inozemstvu, na sezonskem delu, kot študent v mestu, itd.) Nadalje bo ugotovil, če je morda v gospodinjstvu kakšna začasno prisotna oseba, n. pr. študent, gost na obisku ali podobno. Popisovalec bo dal pri vsakem gospodinjstvu točna navodila, kako naj se izpolnijo popisni obrazci in bo končno avil, kdaj bo prišel izpolnjene obrazce Iskat.
Vsak državljan Izpolnjuje zase ln za člane svojega gospodinjstva, ki tega ne morejo storiti sami, popisnico zjutraj 16. marca, potem ko je preko 15. marca točno razmislil, kako bo popisnico Izpolnil. V dneh 16. ali 17. marca pobere popisovalec vse obrazce, ki jih je 14. marca pri gospodinjstvih oddal. Dolžnost vsakega gospodinjstva je, da je vsaj ena izmed odraslih oseb r teh dneh ob določeni uri doma.
Ce bi popisovalec pri svojem odhodu ne dobil nikogar doma (zaradi zaposlitve, itd.), bo pustil v stanovanju poziv, naj se dotični zglasi na sedežu krajevne ali v mestih sektorske popisne komisije. Ce bi po pomoti do koga popisovalec sploh ne prišel, naj to dotični sam javi svojemu krajevnemu, odn. rajonskemu odboru.
Po potrebi lahko izpolnjuje popisnlce tudi sam popisovalec in sicer po podatkih osebe, ki jo popisuje.
KDO SE POPISE PRI POPISU»
Fri popisu imamo dvoje popisnih enot: osebo in gospodinjstvo.
Prva popisna enota je vsaka oseba, ki ob času popisa bodisi trajno, bodisi prehodno prebiva na ozemlju FLRJ ne glede na državljanstvo, ter naši državljani, ki so ob času popisa prehodno v inozemstvu.
Izjemno se ne popisujejo tuji državljani, člani diplomatskih predstavništev ter vojni ujetniki.
Vsaka oseba vpiše vse potrebne podatke v »Popisnico«.
Druga popisna enota je gospodinjstvo. Za vsako gospodinjstvo se izpolnjuje poseben obrazeo »List za gospodinjstvo«.
XL
To navodilo bo pričelo veljati z dnem objave v »Uradnem lifitu FLRJ«.
Finančni minister FLRJ:
Sreten Žtijević L r.
Minister
za trgovino in preskrbo FLRJ: Jakov Blažević L r.
Tekmovalni uspehi delovnega kolektiva tovarne „Zorke”
Ob zaključku trimesečnega tekmovanja, ki se le začelo v začetku decembra, je Imel delovni kolektiv kemične industrije »Zorke« slovesnost. na kateri so bili razlašeni rezultati tekmovanja Delovni kolektiv »Zorke« je v zadnjih dveh mesecih oresegel povišani proizvodni plan za 5 %. V vseh oddelkih Je delavstvo oreseglo norme povprečno za 23"/«, obenem pa ie doseglo znatne prihranke pri materialu. Razglašenih je bilo 37 novih udarnikov. 4 uslužbenci so dobili naziv odličnih uslužbencev. *0 delavcev in uslužbencev na ie bilo nagrajenih. nadaljnjih 100 pa pohvaljenih. Nagrajenci so v celoti prejeli 200.000 din.
Namen popit» j« ugotoviti številčno stanj« v nekem kraju redno bivajočega prebivalstva, kakor tudi ob času popisa
trenutno prisotnega prebivalstva. Zaradi tega zajame popis vse osebe, ki so v kakem kraju ob kritičnem trenutka trajno prisotne, Začasno odsotne ln začasno prisotne.
Vrsta prisotnosti ali odsotnosti a« vpiše v ustrezno razpredelnico na obrazcih, tako na »Dopisnici« kakor na »Listu za gospodinjstvo«.
1. Trajno prisotne oseb«: Trajno prisotne osebe so tiste, ki stalno, on. redno
prebivajo v kraju ln gospodinjstvu, ker bodo popisane. Po pravilu so zaposlene osebe trajno prisotne v kraju svoje zaposlitve.
V primeru, ča j« oseba zaposlena ▼ drugem kraju, kakor stanuje, in redno prihaja (hodi, se vozi) na delo v drug krij, se popiše na kraju svojega stanovanja kot trajno prisotna.
Poleg tega smatramo sa trajno prisotne še naslednje osebe:
a)	Osebe, ki so o polnoči med 15. in 16
marcem na potovanju ali na Izletih (z vlakom, ladjo, avtom peš, itd.) to se namerevajo vrniti v svoje stalno bivališče v takem času, da ne bodo nikjer drugje krit začasno prisotne pppisane (v hotelih, prenočiščih, itd.), se smatrajo kot trajno prisotne v kraju ln gospodinjstvu, v katerem redno prebivajo, oz. kamor se nameravajo vrniti.
b)	Osebe, ki so v noči popisa odsotne iz stanovanja, n. pr. na nočnem delu, na vlakih, v tovarni in podobno), se smatrajo kot trajno prisotne v svojem bivališču ln gospodinjstvu.
c)	Osebe brez stalnega bivališča (cigani, potujoči komedijanti, Itd.) so trajno prisotne v kraju, kjer redno prebivajo,
d)	Tuji državljani se smatrajo za trajno prisotne o kraju, kjer redno prebivajo.
e)	Osebe, (samci) ki bodisi začasno odsotne iz svojega bivališča nimajo dolca nikogar, ki bi jih javil kot tačašno odsotne, se popišejo kot trajno prisotne v kraju, kjer so ob času popisa.
Glede prisotnost oseb, živečih v zavodih in ustanovah, so izdana popisovalcem posebna navodila.
Glede vpisa prisotnosti velja načelo, naj se vsak vpiše kot trajno prisoten, za katerega je sigurno, da ga ne bo nihče vpisal v drugem kraju kot začasno odsotnega.
2. Začasno odsotne osebe. Začasno odsotne osebe so tiste, ki zapuste svoje redno bivališče iz prehodnega vzroka in z namenom, da se vrnejo. Za časno odsotne osebe smatramo predvsem nasled nje osebe:
a)	osebe, ki služijo vojaški rok, ali to na orožnih vajah;
b)	dijake, študente ln učence v šolah, ki so zaradi šolanja začasno prisotni v mestu šolanja bodisi v naši državi, bodisi v Inozemstvu;
c)	učence v gospodarstvu (vajence), ki sc šolajo izven kraja stalnega bivališča ali v inozemstvu;
d)	osebe, ki so začasno v zdraviliščih, bolnišnicah, okrevališčih ln podobno, ter otroke, dane v oskrbo;
e)	osebe, ki so na daljšem potovanju, na dopustu ter podobno ln katere bodo v kraju, kjer jih bo zatekel popis, popisane kot začasno prisotne;
f)	naše državljane v inozemstvu (člane naših diplomatskih predstavništev, naših delegacij, študente, vajence, osebe na potovanja, ki so odšli začasno Iz naše države z rednim potnim listom).
8. Začasno prisotne osebe. Kot začasno prisotne osebe smatramo v kakem kraju tiste osebe, ki so v smislu gornjih izvajanj v svojem rednem bivališču začasno odsotni v trenutku popisa, n. pr. osebe, prisotne na kritičen dan v hotelih, prenočiščih, bolnicah, študente, vajence, sezonske delavce v rodbinah, goste v 'rodbinah, in podobno.
POPISNICA
Poplsnica je najvažnejši obrazeo v vsem popisu. Izpolni se za vsako osebo, ki jo zajame popis prebivalstva, ln sicer v tistem gospodinjstvu, v katerem je o polnoči med 15. in 16. marcem. Popisnico izpolni vsaka oseba ne glede na to, ali je trajno ali začasno prisotna. Prav tako je treba Izpolniti popisnico za vse tiste člane gospodinjstva, ki so ob kritičnem trenutku začasno odsotni.
V	razpredelnico o prisotnosti se vpiše »da« v tisto rubriko, ki ustreza dejanskemu stanju.
V	naslednjem dajemo nekatere napotke za izpolnjevanje popisnic« v najvažnejših vprašanjih:
K vprašanju UL »Rojstno leto«! Izpolni se letnica in datum rojstva.
K vprašanju IV. »Kraj, okraj ln ljudska republika rojstva«*, vpiše se točna označba kraja, če jo dotični pozna, aicer se navede kraj, okraj in republika po najboljši vednosti. Ce je kdo rojen v inozemstvu, navede kraj ln državo rojstva.
K vprašanju VII. »Državljanstvo« vpisuje se le državljanstvo FLRJ ali tuje. Kdor ima dvoje državljanstev in je izmed teh eno državljanstvo FLRJ. vpisuje državljanstvo FLRJ.
K vprašanju VIII. »Pismenost« se odgovori točno v smislu navodil na obrazcu.
K vprašanju IX. »šolska izobrazba«: Na vprašanje se odgovarja na dva načina:
a)	osebe, ki so dokončale svoje šolanje, vpisujejo dovršeni najvišji razred (letnik, semester) šole in sicer rubriko z ustrezajočo vrsto šole. Ce pa je kdo obiskoval ali dovršil strokovno šolo, da obenem tudi odgovor na vprašanja pod toč. b, c ali č, tj. vpiše tudi vrsto dovršene splošne šole, ki jo je obiskoval pred strokovno šolo. Vpisuje se razred (letnik, semester), ki ga je kdo dovršil, ne morda le začel obiskovati. Kot strokovna Šola se smatra tudi tečaj, ki je trajal eno šolsko leto (n. pr. abiturjentskl tečaj, enoletni trgovski tečaj, itd.) Kdor zna brati in pisati kot samouk, se vpiše v razpredelnico »brez šolske izobrazbe«.
b)	Osebe, ki se še šolajo, vpišejo razred (letnik, semester), ki ga trenutno obiskujejo, ter tisto vrsto šole, ki so jo dovršile pred sedanjim šolanjem.
K vprašanju XI. »Sektor lastništva«* Posamezna oseba je lahko zaposlena ▼ enem Izmed naslednjih štirih sektorjev: državnem, zadružnem privatnem in tek torju množičnih organizacij. Opnaarjsac
da ao nekatera aajasnoatl gleda tah vprašanj. Aktivni nameščenci — uslužbenec tar delavec je lahko tapoalan pri vsakem izmed 4 eektorjev lastništva. Gospodinjska pomočnica pri državnem nameščencu je zaposlena pri njem kot privatniku, torej vpiše privatni sektor. Samostojni kmetje, obrtniki, trgovci spadajo po zaposlitvi r privatni lektor.
Za sektor množičnih organizacij sms tramo: sindikalne organizacije, ženske, mladinske organizacije, OF, zveza borcev, itd.
Vzdrževana osebe vpišejo sektor lastni itva, v katerem je zaposlena oseba, ki
jih vzdržuje.
K vprašanju XII. Zaposlitev Eno izmed najvažnejših vprašanj pri popisu prebivalstvi je vprašanji o zaposlitvi. V naši družbeni stravnostl in razgibanem gospodarskem življenju nastopa nešteto najrazličnejših zaposlitev in poklicev. Sorodne zaposlitve in poklice pa sestavljajo v večje skupine tako, da nam te skupine dajo sestav prebivalstva po socialni pripadnosti ln po glavnih gospodarskih panogah.
Pri popisu prebivalstva, ki ga opravljamo, se vsaka oseba sama opredeli v eno izmed 12 velikih skupin ln sloer po načinu preživljanja.
Po načinu preživljanja Je prva velika delitev prebivalstva ha zaposlene in vzdrževane osebe.
Kot zaposleno ematramo vsako osebo, ki se preživlja s lastnim delom ali is lastnih sredstev. •
Vse zaposlene delimo na 11 velik skupin in sicer na:
1.	Kmetovalce s kmetijskim posestvom,
2.	Kmetovalce - člane kmetijsko obdelovalnih zadrug,
8.	Ribiče,
4.	Delavce,
5- Učence v gospodarstvu,
6.	Obrtnike,
7.	Trgovce,
8.	Aktivne uslužbence • nameščenca,
9.	Upokojence uslužbence • nameščence,
10.	Svobodne poklice,
11.	Privatnik.
Kot vzdrževane pa štejemo vse, ki jih preživlja kaka zaposlena oseba, ustanova ali država. Ce hočemo vse prebivalstvo rezdeliti po socialni pripadnosti, je treba seveda za vsako vzdrževano osebo ugotoviti zaposlitev vzdrževalca, da moremo tudi vzdrževane osebe opredeliti v določeno skupino po socialni pripadnosti.
V naslednjem bomo opisali, katere ose be spadajo po zaposlitvi v posamezno »kupino.
1.	Kmetovalec e kmetijskim posestvom.
Kmetovaleo je tisti, ki se redno in pretežno preživlja iz donosov in dohodkov svojega posestva, katerega sam obdeluje, ali vodi delo na posestvu, bodisi, da je posestvo njegova last ali pa ga ima v zakupu. — Ako pripada kdo, ki izpolnjuje popisnico, gospodinjstvu s kmetijskim posestvom in je obenem starej šina gospodinjstva, odgovori na vprašanje »starejšina gospodinjstva« s »da«. Obratno odgovori član takega gospodinjstva samo na vprašanje »član gospodinjstva«. z »da«. Kot člane gospodinjstva smatramo člane kmetovalčeve družine, stare nad 14 let, vštevši goepodinjo. Nato Izpolnijo starejšina gospodinjstva in vsi člani gospodinjstva s kmetijskim posestvom oddelek »podatki o metijskl posestvi«. Tu se navede skupna površina posestva ne glede na to, kdo je lastnik posestva in ali je posest samo last starejšina ali katerega koli umed članov gospodinjstva. V popisnlci vsakega člana gospodinjstva se navajajo podatki za skupno posest, ki jo to gospodinjstvo obdeluje. Med »obdelovalno površino« štejemo njive ln vrtove, »neobdelovalna površina« pa so pašniki, močvirja, nerodovitni svet, pota, dvorišča, zazidan» ploskev. Pri navedbah o živini (konji, osli in mezgi) je treba šteti tudi mule. Pri odgovoru na vprašanja o številu krav, volov ln bikov se vpisuje število goveje Živine.
2.	Kmetovalec • član kmetijsko obdelovalne zadruge.
Tu vpisujemo samo kmetovalce, id so člani kmetijskih obdelovalnih ln vinogradniških zadrug, ne morda kakih drugih zadrug (Naproze, lesne, obrtne, Itd.); taki člani drugih zadrug • kmetovalci se vpisujejo pod prvo točko. Ti kmetovalci pod točko 2. pa ne navajajo podatkov o posestvu in živini.
8.	Ribič.
Ce je ribič lastnik sredstev za ribolov, se vpiše pod a), če je ribiški delavec —-pod b). če pa je član ribiške zadruge pa — pod c).
4.	Delavec.
Vsi, ki so v delovnem razmerju ln opravljajo fizično delo, odgovarjajo na eno izmed vprašanj v točki 4., tabo, da navedejo stroko svoje zaposlitve. Pod s) industrijski delavec navede: tekstilni delavec, rudar, kovinar. Pod b) poljedelski delavec je oseba, stalno zaposlena ▼ na-emnem razmerju na kmetijskem po* sestvu, dninar, viničar. Pod o) za transportnega delavca štejemo vsako osebo, ki je neposredno zaposlena pri prevozu blaga ali ljudi. Pod č) obrtni delavec je tisti, ki je v delovnem razmerju prt samostojnem obrtniku ali je član obrtniške zadruge, ali kot delaveo zaposlen v zadrugi. Pod d) vsi tisti, kateri se ne morejo uvrstiti v eno izmed skupin a) —
d), se vpišejo pod skupino »ostali delavci«.	'
6.	Učen«« v gospodarstvi!.
Učenci v gospodarstvu (vajenci) naplše-O stroko, v kateri so sklenili učno po godbo.
6.	Obrtnik.
Na to vprašanje odgovarja samo samostojen obrtnik, sicer se vpiše med obrtne delavec. Odgovarja na vsa tri vprašanja.
7.	Trgovec.
Podatke za odgovor na to vprašanje vpisuje samo samostojen trgovec privatnega sektorja. Trgovec odgovarja na vprašanja pod a), b) in e). Za trgovce smatramo lastnike transportnih podjetij, gospodarskih podjetij vseh vrst in drugih podobnih podjetij privatnega sektorja.
8.	Aktivni uslužbenec- nameščenec. Aktivni uslužbenec - nameščenec je oni
državni, zadružni, privatni uslužbenec, ter uslužbenec množičnih organizicij, kakor tudi vojaška oseba, ki prejema mesečno plačo in je pretežno duševno za-
poslen. T razpredelnico pod 8 se vpiše Samo s »da«, brez podrobne navedbe dela, to bo dal pri vprašanju o glavnem poklicu.
9.	Upokojeni naložbene« • nameščenec.
Upokojeni uslužbenec - nameščenec • de laveo je tisti, ki je bil po določeni dobi službovanja upokojen in dobiva redno pokojnino bodisi polno ali delno, dasl ta v posameznem primeru ne trosi večjega de la dohodkov. V to razpredelnico se vpi še tudi upokojenec, ki sedaj opravlja kako delo.
10.	Svobodni poklic.
Pripadniki svobodnih poklicev «o osebe, ki niso v kakšnem delovnem razmerju ter dobivajo za svoje delo določeno odmero (odvetniki) ali prosto določeno nagrado (slikar - umetnik). Zdravnik, ki ne izvaja samo privatne prakse, ampak je
n.	pr. zdravnik socialnega zavarovnja, se vpiše med aktivne nameščence, ker je v delovnem razmerju, četudi so dohodki iz tega razmerja manjši del njegovih prejemkov. Osebe, ki izvršujejo svobodni poklic, moTajo v odgovoru navesti tudi, kateri poklic opravljajo.
11.	Privatnik.
Privatnik je vsaka ostala oseba, ki je ni mogoče uvrstiti v eno izmed navedenih skupin zaposlitve. Sem spadajo n. pr. oni, ki se preživljajo z raznim poučevanjem, priložnostnimi deli, prihranki, Itd. Privatniki morajo navesti svojo zaposlitev In izvor dohodkov za preživljanje. Duhovniki se vpisujejo med privatnike.
12.	Gospodinja, otrok ali druga vzdrževalna oseba.
Pri tem vprašanju je treba navesti svojstvo vzdrževane osebe, n. pr. gospodinja, otrok, učenCc osnovne šole, dijak gimnazij«, študent, itd.
Za vzdrževano osebo smatramo:
a)	gospodinje, to so največkrat žene zaposlenih mož. Ce so same v Blužbi in opravljajo gospodinjske posle samo mimogrede, s« vpisujejo v eno izmed zgornjih Skupin po svoji zaposlitvi. Bistven znak z» gospodinjo je to, da je vzdrževana od druge osebe. Poklicna gospodinja, ki je za Svoje delo plačana, se vpiše v razpredelnico delavčev.
b)	v kmetijstvu vse osebe, mlajše od 14 let,
C) osebe, ki so nesposobne za delo,
d)	osebe, ki se šolajo. Sem spadajo študenti, ki jih vzdržuje njihova rodbina, ki dobivajo štipendijo in ki 6o honorarno delno zaposleni. Oni pa, ki imajo redno in stalno slubo, spadajo v tisto skupino ki ustreza njihovi zaposlitvi.
e)	rodbinske upokojence,
f)	invalide, nesposobne za delo,
g)	osebe, vzdrževane v domovih in socialno ogrožene osebe, ki prejemajo podporo od ljudskih oblasti,
h)	vse ostale osebe, ki se same ne vzdržujejo ali ne morejo vzdrževati, tako prevžitkarji, starčki brez dohodkov, itd.
Zaposlitev vzdrževalca.
Na to vprašanje se odgovarja samo za vzdrževane osebe. Navesti je treba zaposlitev onega, ki vzdrževano osebo preživlja, vzdržuje.
Kot zaposlitev vzdrževalca se navede ena izmed enajstih gornjih skupin. Ako je kdo vzdrževan od države (štipendisti, rodbinski upokojenci, invalidi, osebe po domovih in socialno ogrožane osebe, ki prejemajo podporo od ljudskih oblasti), odgovori z »Država«,
Glavni poklic.
Odgovor na to vprašanje mora dati vsaka oseba. Pri tem vprašanju je treba točno označiti vrsto dela, ki ga kdo opravlja, ter položaj, ki ga zavzema pri svojem delu. Tako navede n. pr. tekstilni delavec: prvi tkalec, apreter; kovinski delavec: livar, iičar, delovodja v valjarni, strojni ključavničar; obrtni delavec: čevljarski pomočnik; obrtnik: dimnikarski mojster; vajenec v lesni stroki: mi zarski, kolarski vajenec; aktivni namešče nec - uslužbenec navede n. pr. poslovodja v zadrugi, gimnazijski profesor, šef odseka sa računovodstvo, zdravstveni refe-
rent, statistični referent, primarij Interne klinike, prvi asistent, odmlnistrator KLO-ja, akademski slikar, itd. Kmetovalec napiše na to vprašanje ponovno svoj
poklic: kmetovalec, kar vel je tudi sa vse njegove rodbinske čine, ki so stari nad 14 let in delajo na posestvu. Svojo zaposlitev ponove vojaške osebe, študenti, upokojenci (tako vojaška oseba — aktivni uslužbenec — nameščenec, študent, upokojenec — upokojenec).
Za kaj je izšolan, izučen, specializiran.
V odgovor na to vprašanje je treba navesti strokovno usposobljenost, bodisi, da je dotičnik zaposlen skladno s svojo strokovno usposobljenostjo, bodisi, da opravlja drugo delo. Navesti je treba tudi specializacijo.
»LIST ZA GOSPODINJSTVO«
Kot gospodinjstvo smatramo vsako skupnost ljudi, ki žive v istem stanovanju, se skupno oskrbujejo in jih poleg tega običajno vežejo še sorodstvene vezi. Med člane gospodinjstva pa štejemo tudi stalno v gospodinjstvu živeče hišne pomočnice, stalno zaposlene delavce ln posle na kmetijah, itd.
Ce je v času popisa v gospodinjstvu lo prehodno kot podnajemnik, dijak, sezonski delavec, kakšen gost, itd., se tu pepiše kot začasno prisoten.
Nadalje smatramo kot gospodinjstvo tudi vsakega podnajemnika, bodisi, da je v gospodinjstvu samo na stanovanju ali da je tu tudi na hrani. Lahko je tudi s člani gospodinjstva v sorodstveni zvezi, vendar se smatra za podnajemnika, ča plačuje hrano in stanovanje.
Opozarjamo, da ne tvorijo svojega gospodinjstva taki podnajemniki kakor dijaki, osebe, ki služijo vojaški rok, sezonski delavci In slični, ker so v gospodinjstvu le začasno prisotni in jih njihova družina doma vpiše kot začasno odsotne.
Ce člani kakega gospodinjstva ne žive skupaj v istem kraju, n. pr. če je starejšina gospodinjstva stalno uslužben v drugem kraju, kakor živi njegova rodbina, in tam tudi stanuje, imamo opraviti s dvojnim gospodinjstvom: eno gospodinjstvo tvori starejšina gospodinjstva tam, kjer stanuje, drugo gospodinjstvo tvorijo člani njegove družine tam, kjer žive.
Za večje skupnosti ljudi, ki nastopajo kot gospodinjstva n. pr. zavode, bolnišnice, internate in slično, so dana posebna navodila.
Po pravilni opredelitvi prisotnosti, odn. odsotnosti se vpišejo odgovori na posamezna vprašanja kakor na »Dopisnicah«, ki so izpolnjene za vsakega člana gospodinjstva posebej. Novo je vprašanje odnosa do starejšine gospodinjstva. Vpisujejo se: žena, sin, hči, snaha, gospodinjska pomočnica, gost, itd. Starejšina gospodinjstva je mož, odn. oče v družini, lahko tudi žena ali mati, če je vdova, razvedena, ali je mož zaposlen v drugem kraju, kjer tvori sam svoje gospodinjstvo, ali pa tudi najstarejša oseba v gospodinjstvu.
Paziti je treba na to, da se bodo vsi odgovorni na vprašanje v »Listu xa gospodinjstvu« skaladiii z odgovori na vprašanja v »Popisnicah«. Popisovalec je dolžan, da izvede takoj, ko prevzame popisne obrazce, kontrolo v tem smislu.
Ce bo vsak posameznik, ko bo Izpolnjeval »Popisnico« ali »List za gospodinjstvo«, premislil in točno opredelil svoje podatke, ki jih bo vpisal, potem smo lahko sigurni, da’ bo imel popis prebivalstva popoln uspeh. Vsak posameznik pa bo to storil, če se bo zavedal važnosti popis«.
Zbrani podatki M bodo ▼ našem statističnem uradu obdelali na tak način, da bodo dali nam vsem, zlasti pa našim vodilnim organom možnost boljšega pregleda, analize naše družbeno ekonomske stvarnosti. Kot osnova za še boljše postavljenje planov ln boljše Izvajanje piv nov bodo služili hitrejšemu dvigu našega gospodarstva ln življenjskega standarda našega delovnega ljudstva.
Prvo potovanje velike tovorne ladje „Bosne”
Te dni je odpotoval iz Rotterdama na svoje prvo potovanje obnovljeni parnik .Bosna", ki je last Jugoslovanske linijske plovbe. To ladjo, ki je ena naših največjih tovornih ladij, smo lani prejeli na račun reparacij v slabem stanju. V ladjedelnici v Rotterdamu so ladjo obnovili. Ko bo ..Bosna" prispela v naše domače luke. bomo na ladji preuredili tudi stanovanjske prostore za posadko, da bodo ustrezali higienskim in kulturnim potrebam mornarjev in našim predpisom.
Pred kratkim je Vatikan postavil papeško predstavništvo za Palestino s sedežem v Jeruzalemu. Pod pristoj. noet tega predstavništva spadajo Palestina, Transjordanija in Ciper. Na Čelu predstavništva je monsiernor Te. sta .goreči oboževalec fašizma, ki je napravil Mussoliniju med imperialistično vojno proti Abesinijd velike mluge.
DARUJTE ZA RDEČI KRIŽ!
Kulturni festival italijanske manjšine
v Istri
Izvršilni odbor »Italijanske Unije za Istro in Reko« je izdal za bližnji veliki kulturni festival Habjanov Istre in Reke, ki bo od 18. do 22. t. m. v Rovinju, proglas, v katerem pravi, da uživa ifalijanska manjšina Istre in Reke vse nraodne pravice in svobodo, zalo lahko naprej razvija svojo kuliurno in narodno dediščino, pri čemer ii daje novo napredno vsebino. »Italijanska Unija«, ki je uživala doslej pri svojem delu za napredek kulturnega življenja italijanske manjšine vso pomoč organov ljudske oblasti in vseh ljudskih organizacij, je dala novega impulza kulturni dejavnosti Italijanov Isire in Reke.
Kulturni festival bo prikaza! dosedanje uspehe kulturne dejavnosti italijanske manjšine ter bo še bolj poživil njeno kulturno življenje. Na fe-
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 13. marca: Središči barometrskih maksimov, ki sta včeraj sledili področju slabega vremena, sta danes nad Bavarsko ln Ukrajino. Severno od Skandinavije pa je središče močnega barometrskega minima, iz katerega izvira razsežno področje slabega vremena (imenovana hladna fronta), ki se vleče čez severno Švedsko-Finsko, Latvijo, severno Nemčijo ln se konča pri Erfurtu ter je usmerjena proti jugovzhodu. Toda v zaledju fronte sledi novi močan barometrski maksimum, k! Ima denes središče nad Britanskim otočjem, v zvezi s čimer v Sloveniji ni računati z večjim poslabšanjem vremena.
Jutranje temperature v Sloveniji so sa gibale med —3* (Maribor) In +1» (Ljubljana), v Ajdovščini +3*, popoldanske temperature so se kolebale med 4 7* in + 12*, v Ajdovščini do +14 .
VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 14. marca V teku dneva poohlaätev in na vzhodnem Štajerskem nekaj dežja, drugod domnevno brez bistvenih padavin, pozneje zopet razjasnitev in severni vetrov^ temperatura brez bistvenih sprememb.
sli valu _ bodo nastopile italijanske umeiniške in folklorne skupine iz Istre in Reke ter italijanska Drama Narodnega gledališča na Reki
Na festivalu bo tudi dokumentarna fotografska razsiava, ki bo prikazala prispevek italijanske manjšine v narodno osvobodilni vojni ter njeno sodelovanje pri obnovi in izgradnji, pa tudi kulturno življenje italijanske manjšine od osvoboienja do danes. Organizirana bo tudi razstava italijanskih knjig, tiska in slik.
Proglas pravi, da bo italijanski kulturni festival najboljši odgovor na vse imperialistične klevete o naši državi. Dokazal bo, da ie bratstvo in enotnost Hrvatov in Italijanov konkretna stvarnost, ki je ne more nič več uničiti
Uporabljanje bonov za nakup blaga po vezanih cenah
Velike naloge okrajnih odkupnih uprav v novem sistemu vezane trgovine
Novi najin, preskrbe in vezane ia-govine, ki ga sedaj uvajamo, ni nekaj slučajnega, ampak logična in dosledna pot v našem razvoju, v graditvi socializma. V našem življenju pomeni nekaj revolucionarnega. Novi način preskrbe in trgovine je tista velika sila, ki bo na eni strani ob boljši preskrbi delavcev še bolj pospešila razvoj in napredek industrije, na drugi strani pa bo nenehoma dvigala našo kmečko proizvodnjo iz zaostalosti. Vezana trgovina ne prinaša na podeželje samo kmetijskih strojev, umet. nih gnojil, orouija, obleke in obutve, ampak novega duha, ki naj zaveje v naši zaostali kmečki proizvodnji. Dala bo kmečkemu prebivalstvu močno pobudo za tak način dela, ki j« že socialistično tekmovanje, plan, borbo za večje hektarske donose, kakovostni dvig industrijskih rastlin, gojitev in pospeševanje novih kultur, racional. no živinorejo, skratka za napredek v vseh panogah kmetijske proizvodnje.
V naglici, s katero smo v teh dmeh decentralizirati zadruge in ustanavljali nove, pripravljali trgovine in skladišča, naročali in sprejemali blago, so ponekod ta globoki in revolucionarni pomen novega sistema popolnoma prezrli Dela lo se lotili, ne da bi se prej poglobili v perspektivo in pomen novega načina preskrbe in vezane trgovine. Nekateri okrajni ljudski odbori so stali pasivno ob strani namesto d abi z vsemi silami posegli v organizacijo, tolmačili ljudstvu pomen novega načina preskrbe in trgovine ter storili vse, da bo že
prvi dan začel novi način preskrbe in trgovine brez težav.
Zunanje in tehnično delo eo v ve. čini okrajev naložili na rame zadružnega sektorja, ki se je z vsemi silami vrgel v organizacijo trgovske mreže, naročanje blaga ttd. Skoraj popolnoma pa so odpovedale okrajne odkupne uprave. V vezani trgovini sloni vsa organizacija prav na odkupu prostih presežkov. Treba je razporejati blago po kmečkih zadrugah v skladu z možnostjo odkupa. Tu je osnova za vezano trgovino. In prav tu so doslej najbolj odpovedali okraji
Medtem ko so kmečke zadruge ti. ste, ki v glavnem odkupujejo kmečke pridelke, morajo okrajne odkupne uprave skrbeti za organizacijo celotne odkupne mreže.
Odkupne uprave morajo takoj prenehali z dosedanjim zgolj administrativnim načinom dela. Ob izpopolnitvi svojega kadra morajo postati gibčni in neumorni mobilizator novega načina preskrbe in trgovine. Na svojem območju morajo vserpoveod dajati po. budo za tisto živo trgovino in zame. njavo blaga, ki jo na podeželje pri. naša novi način trgovanja. S svojim delom in ukrepi morajo ustvarjat* med ljudstvom pravilno razpoloženje za vezano trgovino. V stalnem stiku s terenom si morajo pridobiti popolno, ma jasen pregled nad blagom in količinami. s katerimi lahko računa vezana trgovina. Opirajoč se na ta pregled morajo potem pomagati posameznim kmečkim zadrugam ter usmerjati razdeljevanje industrijskih
izdelkov po zadrugah.
Vlogo okrajnih odkupnih uprav lahko primerjamo peresu v uri, ki nenehoma poganja naprej vse kolesje. Odkupne uprave morajo hiti iniciator vsega dogajanja na njhovem območju, hkrati pa tudi budni spremljevalec vseh pojavov na tržišču. Vse morajo videti, za vse vedeti. Le tako bodo mogle obvladati položaj in vedeti, koMko in kaiksne pridelke ima ta ali drugi kraj za odkup, da bodo tja usmerjale industrijsko blago. Položaj morajo poznati tako natančno, da bodo vsak dan sproti vedele kakšna je možnost odkupa ne samo tistih kmečkih pridelkov ,ki so določeni za vezano trgovino, ampak sploh vseh pridelkov, ki pridejo kakor koli v po. štev za odkup. Stalno morajo biti v stiku z okrajnimi poslovnimi zvezami in kmečkimi zadrugami. Na množ'č-iiih sestankih zadružnikov in kmetov pa bodo lahko dobivale ne samo podatke o blagu, pridelkih itd., ampak tudi pregledno «liko položaja.
V svojem delu ne smejo okrajne odkupne uprave čakati, kako se bodo dogodki razvijali. Vsak oportunizem bi bil silno škodljiv ter 6amo v prid reakcionarnim tendencam in špekulativnim nagibom vseh tistih, ki bi radi zavirali novi način trgovine. Zato ne smejo odkupne uprave zaplavati za onimi, ki oklevajo, čež, treba je počakati, videti blago in se po tem ravnati. Ne, odkupne uprave ne smejo zamuditi niti enega dneva v pripravah in delu za uvedbo novega načina trgovanja. Že dosedanja zakas-
nitev se bo ponekod občutno maščevala, ker se bodo prav zaradi tega "oiavile težave, ki bi jih sicer ne bilo, če bi se odkupne uprave pravočasno lotile dela. Že prvi dan morajo priskočiti zadružnemu sektorju na pomoč, se z njim tesno povezati, mu svetovati, dajati vise potrebne podatke in pobude.
Odkupne uprave morajo imeti vsak dan popolen pregled nad svojim delom. Zato jim je neogibno potrebna točna evidenca, ki pa naj bo preprosta in enostavna ter — operativna, ob enem pa nagla, kajti v trgovini zasta-staira že v nekaj dneh. Le taka evidenca lahko pokaže trenutni položaj in takoj signalizira vse pojave, vse možnosti odkupa in naloge, ki so ti. •sti dan važne. Ob taki evidenci bodo prihajala točna poročila do najviSjib organov naše preskrbe in trgovine in bodo omogočala pravilno ukrepanje.
Odkupne uprave se v svojem delu po okrajih ne smejo oklepati samo vezane trgovine. Po svoji dolžnosti se morajo prav tako posvečati izpolnjevanju plana obvezne oddaje in odkupa. Zraven tega p« morajo posegati tudi v odkup po prostih cenah, sprem. Ijati prosto trgovino in vplivati na oblikovanje prostih cen.
To so le nekatere glavne, naloge okrajnih odkupnih uprav kot organov okrajnih ljudskih odborov. Takojšnje izpolnjevanje teh nalog bo mnogo pripomoglo k temu, da se bo povsod nemoteno uveljavil in razvil novi način preskrbe in trgovine, ki prinaša delovnemu ljudstvu velike koristi.
Transportni plan je zadeva vseh transportantov
Te dni }e bila pri glavni direkciji železnic spet konferenca transportnih dispečerjev iz raznih ministrstev, ustanov in podjetij, na kateri se je obširno razpravljalo o izvajanju transportnega plana kot enega najvažnejših elementov dobrega gospodarstva. Tudi ta konferenca je pokazala, da železniški transportanti še zmerom niso zadosti prodrli v bistvo transportnega plana ne glede na to, da so posamezni dispečarji pri njih tudi premalo aktivni, transportanti pa vse preveč brezbrižni do te vrste železniških nalog.
Železniški zastopniki so na tej konferenci povedali, da je bil transportni plan v februarju izpolnjen s 83.6 “/o. Razen teh prevozov pa je imela železnica še 72.8 odstotkov prevozov izven plana (v primeri z načrtnimi), kar izvira odtod, ker so transportanti nakladali blago in material brez pravočasnih dispozicij. Mnogokdaj se tudi dogaja, da se prevozi prijavljajo po večkrat z raznih mest in ustanov, kar seveda tudi otežkoča in zavira delo organov, ki so pri železnici odgovorni za izpolnitev transportnega plana. Vse te napake, ki so precej občutne in škodljivo posegajo v ekonomično izkoriščanje našega vagonskega parka, bi utegnile povzročiti seveda še mnogo večje nevšečnosti v poznejših mesecih, ko bomo morali ta park izkoristiti do skrajnih meja.
Februarske transportne statistike pa izkazujejo med drugim tudi dve pozitivni postavki, in sicer izboljšanje obteka vagonov, ki se je zmanjšal od planiranih 5.3 dneva na izvršenih 3.5 dneva ali za 44 odstotkov, in pa znatno boljše izkoriščanje nosilnosti vagonov. saj je v preteklem mesecu dosegla povprečna obremenitev enega vagona 13.8 tone. Medtem ko bi se dalo pri obteku vagonov v bodo čedo seči še boljše rezultate z uvedbo tako imenovanih maršrutnih ali da-1’inskih vlakov, bo treba po drugi strani tudi izkoriščanju vagonov glede nosilnosti posvetiti še večjo pažnjo. Maršrutni način prevažanja blaga zadeva sicer na mnogotere težave,
toda ne glede nanje se že izdelujejo podrobni načrti, da bo slednjič le prodrl in ustvaril železnici tako potrebno rezervo za še večje zmanjšanje obteka vagonov.
Iz statistik je razvidna še ena hiba prevozov na železnici in sicer ta, da se raznovrstno blago prevaža v navzkrižnih smereh. Med tem blagom je nedvomno mnogo takega, ki bi se dalo s primernimi dispozicijami dobaviti iz krajev, ki so bližji kraju potrošnje. Tako bi se spet dvignila prevozna zmogljivost železnic. Napačno je tudi naziranje nekaterih transportantov, da se dajo zamude pri izvajanju planskih prevozov nadomestiti pozneje, po več dekadah ali celo mesecih. Enakomeren prevoz je za železnico važen regulator, ki pomaga čim ekonomičneje izrabljati razpoložljiva prevozna sredstva.
O konkretnem primeru, ki tudi nazorno kaže, kaj vse vpliva na dobro izvajanje transportnih nalog na železnici, nam poročajo iz Celja tole:
Tovarna umetnih gnojil je nedavno prejela ladijsko pošiljko fosfata. Ta tovor je prihajal iz reške luke v skupinah po več vagonov. Ker tovar-
V Zalogu smo začeli graditi prvi žitni silos v Sloveniji, kjer bomo lahko vskladiščili naenkrat do 600 vagonov žita. člani sindikalne podružnice državnega podjetja ,,Žito" so nedavno na množičnem sestanku sklenili, da bodo prostovoljno delali pri gradnji tega prvega slovenskega žitnega silosa, ki bo nadomestil številna zasilna žitna skladišča, raztresena širom naše ožje domovine. V celoti so se zavezali, da bodo izvršili 3680 prostovoljnih delovnih ur. Pri gradnji bo sodeloval tudi delovni kolektiv Navoda in Koloniale v likvidaciji z 875 prostovoljnimi delovnimi urami.
Prva dela za gradnjo tega silosa so se začela že lani. Ker so pri kopanju temeljev naleteli na plasti ilovice med gramozom, je bilo treba zabiti v tla več sto borovih pilotov
na ni pravočasno poskrbela za hitro razkladanje vagonov, je prva skupina teh vagonskih pošiljk prišla v stoj-nino. Enaka usoda je polem skoraj neizbežno zadela tudi drugi transport in tako je šlo to dalje. Pred kratkim je morala tovarna za vsega 76 vagonov plačati približno 35.600 din stoj-nine, kar bo imelo seveda za posledico povečanje proizvodnih stroškov. Vsi ti vagoni so preko rokov čakali na razkladanje, železnici pa so bili odvzeti za drugačno uporabo.
V ostalem so morske luke poseben problem. Znano je, da prihajajo v naše morske luke celi vlaki blaga, ki se ne morejo razložili prej, preden ne prispejo ladje za vkrcanje. Pristojna ministrstva so izdala prva navodila in tudi konkretne ukrepe, da naš vagonski park ne bo predolgo ležal neizkoriščen v lukah.
Kakor koli gledamo transportni plan kot temelj planiranja na železnici in bistveni del vsedržavnega plana, enega se pri tem gotovo zavedamo premalo, da je transportni plan zadeva vseh, ki se železnice poslužujejo kot prevoznega podjetja. Zato naj bo tudi naloga vseh, da skušajo doumeti globlje jedro teh nalog in zastavili vse sile, da bomo te naloge skupaj izpolnjevali s čim večjimi uspehi in koristmi za vse.
in na teh pilotih zgraditi močno betonsko ploščo Silos bo imel okroglo obliko, ki omogoča enostavnejše spravljanje žita v celice. Vse delo v silosu bo mehanizirano, prav tako razkladanje z vagonov in nakladanje.
Žitni silosi in skladišča imajo velik pomen za redno in pravilno zagotovitev prehrane. Brez silosov in skladišč ne moremo ustvarili potrebnega žitnega fonda. Kako nujno potrebna so nam taka velika žitna skladišča, se je pokazalo pri odkupu v zadnjih dveh letih. Po petletnem planu bomo v vsej državi zgradili mrežo skladišč, silosov in hladilnic. Že v prvem letu naše petletke smo začeli graditi velike žilne silose v naših žitorodnih področjih ob vodnih poteh, namreč v šabcu, v Starem Be-čeju in v Vukovarju. To so tako imenovani prehodni (terminalni) silosi,
opremljeni z vsemi sodobnimi strojnimi napravami za prenos oziroma za nakladanje in razkladanje žita. V Vukovarju smo začeli graditi tudi veliko sušilnico za koruzo, ki bo lahko v eni uri osušila 10 ton koruze. Velika sušilnica je bila zgrajena tudi v Sisku.
Poleg teh prehodnih silosov bomo zgradili letos velike silose v Ljubljani, Splitu, Prištini, Prilepu in v Kočanah. Hkrati bon» rekonstruirali in modernizirali 15 starih oziroma obnovljenih silosov. Lani smo zgradili tudi številna manjša žitna skladišča, predvsem v Vojvodini. Do konca leta je bilo zgrajenih v Vojvodini 135 takih skladišč, v Srbiji 12, v Hrvatski 44, v Makedoniji 21 ter v Bosni in Hercegovini 11. Letos bomo začeli graditi tudi velike hladilnice za živila, ki se pokvarijo, zlasti za meso, maslo, jajca, sadje in povrtnino.
Ujubijanski železničarji so sprejeli poziv bolgarskih železničarjev na trimesečno tekmovanje
Bolgarski železničarji, vključeni v Demokratično fronto ljudskih množic Bolgraije, so pozval ljubljanske železničarje na tekmovanje za čim boljšo odpravo vlakov, za odstranitev zamud, hitrejši prevoz tovornih pošiljk, varnost prometa, disciplino uslužbencev in strokovni dvig kadrov. Ljubljanski železničarji so z veseljem sprejeli ta poziv bolgarskih tovarišev in so se zavezali, da bodo izpolnili vse naloge tekmovanja. .
Obvezno odiranje svinj in oddaja surovih svinjskih kož
Zvezna vlada je na predlog ministra za lahko industrijo izdala odredbo o obveznem odiranju svinj in oddaji surovih svinjskih kož. Da bi bila usnjarska industrija pravilno preskrbljena s svinjskimi kožami, morajo vse javne klavnice (industrijske, mestne, zadružne in druge), nadalje delavske preskrbovalnice (ekonomije, menze itd.) ter vsi gostinski in mesarski obrati iz državnega, zadružnega in zasebnega sektorja ter
V Zalogu gradimo velik žitni silos
Cene Kranjc
S Partizanko
Ladijski dnevnik
V pristanišča, kjer je Mia zasidrana Partizanka, je bilo vseh pet dni zelo živahno. Vsi Jugoslovani tz Sidneja in okolice so si ogledali lepo ladjo. Partizanko je obiskalo tudi veliko Avstralcev. Hvalili so jo. Ml pa nismo mogli razumeti, da ne more avstralski tisk zapisati o njej nobene dobre besede.
Avstralsko časopisje o prlbodn Partizanke namreč ni molčalo. Nasprotno! 0 Partizanki sami In o vprašanju vrnitve naših izseljencev, ki je bilo s prihodom ladje v neposredni zvezi, se je večina listov na široko razpisala.
Najprej smo zagledali na prvih straneh listov slike vseh treh novorojencev in njihovih mater. Zraven njih sta stala velika portreta dveh sester — Arabk, ki sta se s Partizanko pripeljali v Avstralijo. Kakšne posebne lepote ni bilo na nobeni, toda oboje je bilo razumljivo, novorojenci in Arabki: trije porodi na ladji so bili senzacija, z obema Arabkama pa so listi hoteli narediti nekoliko reklame za avstralsko doseljensko politiko.
Toda že drugi dan našega bivanja v Sidneju je bil naš doktor strašno razburjen. V nekem listu je stalo, da »so se prodajali« na Partizanki aspirini po 30 dinarjev.
Apoteko na Partizanki je opravljal namreč doktor. Potniku, ki ga je bolela glava ali mo je začel nagajati zob, je postregel z aspirinom, če je bolnik tako želel. Cena za tableto je bila 1 dinar. Ce pa potnik ni fmel drobiža, je bilo to sdravilo todl zastonj.
Sedaj pa v časopisju taka laž! In napisana tako, da prav za prav nikomur nič ne moreš! »— — so se prodajali —«.
Naš doktor je bil miren in potrpežljiv, «9 takem pisanju pa »e je divje razje-
zil: »Ženskam na primer sem moral postreči z vsemi stvarmi, ničesar niso vzele s seboj! O tem pa nič ne pišejo!«
Drug list je pisal, da je pripeljala Partizanka v Avstralijo »nevarne ljudi«. Naj pazijo Avstralci, naj pazi policija! Med posadko Partizanke so ljudje, ki so prišli v Avstralijo, da bi organizirali v Sidneju — »podružnico beograjske kom-Interne«!!
Neka radijska oddaja je svetovala Sid-nejčanom, naj ne hodijo v bližino Partizanke, ker tam preveč — smrdi!
Avstralski novinarji so na vsak način hoteli najti povratnika, ki M Izjavil, da
Slovo od Sidneja
se vrača v Jugoslavijo, ker je prisiljen. S tem namenom so tekali za stotinami ljudi. Nazadnje so menda Iztaknili nekega železničarja, ki jim je menda izjavil — tako so napisali v listu —, da zapušča Avstralijo, »ker ima v Jugoslaviji družino, ki bi trpela, če se ne bi vrnil«. Toda imena železničarja niso zapisali!
Pri poročanju o Partizanki so listi dosledno zatajili polovico njene velikosti.
Poleg takih in podobnih stvari je bilo reakcionarno avstralsko časopisje tiste dni polno alarmantnih vesti o Jugoslaviji in o Sovjetski zvezi. Pisali so o krizah, o boleznih in smrtih vodilnih državnikov, o lakoti in težkem delu.
Avstralska policija je naredila vse, da hi obiskalo Partizanko čim manj Avstralcev. Tako med drugim ni hotela dafi dovoljenja za obisk ladje neki bivši poslanki avstralskega parlamenta. Poslanka je hotela priti na ladjo brez dovoljenja. Policija jo je zavrnila.
Toda Avstralka id bila tiho. V »Tribuni« je priobčila odprto pismo na zunanjega ministra Evatta In protestirala proti takemu postopanju do Jugoslovanov, kf so bili med vojno najboljši in najzvestejši zavezniki.
Ista številka »Tribune« je pod glavnim naslovom na prvi strani napisala, da je pisanje avstralskega reakcionarnega časopisja in postopanje policije nasproti Partizanki — avstralski narodni škandal.
Množična vrnitev Jugoslovanov je bolela reakcionarno avstralsko časopisje najbolj zato, ker je bilo s to vrnitvijo njegovo pisanje o demokratičnih državah v Evropi postavljeno na laž: v državo, ki jo je ta tisk že desetkrat uničil In pokopal, se z brezprimermm navdušenjem vračajo ati pripravljajo na vrnitev tisoči ljudi.
Nekateri listi so razlagali, da te vračajo Jugoslovani zato, ker se v Avstraliji zanje ni nihče brigal. »Danes sprejemamo vsakega priseljenca * polno žlico,
Pred Fremantlom smo se srečali z Radnikom
Jugoslovan« smo porabili za najtežja dela!«
Avstralija je tridesetkrat večja od Jugoslavije, Ima pa samo 7,400.000 prebivalcev; toliko kot New York brez predmestij, niti polovico prebivalstva Jugoslavije. Avstraliji primanjkuje ljudi, posebno delavcev. Med delavci so se Jugoslovani najbolje izkazali. Njihov prispevek pri gospodarstvu In pri kultl-vizaciji Avstralije je zelo velik. Zato bo Avstralija Jugoslovane zelo pogrešala. Vse vladne odredbe, ki so prepovedale Izvoz denarja, strojev in avtomobilov, so Imele namen ovirati vrnitev Jugoslovanov. Postopek carinikov pred vkrcanjem pa je bil vljuden in dostojen. Nikomur niso ničesar zaplenili. Toda spet je bil tisk tisti, ki je carinike zaradi tega javno napadel.
Slika nam kaže moderno poslopje, v katerem irrua svoje prostore nova, lani ustanovljena visoka kmetijska, šola za planinsko gospodarstvo v Sera-jevu. šola, ki Ima isto stopnjo kakor kmetijska fakulteto, nam bo vzgojila mnogo novih mladih agronomov, strokovnjakov za sadjarstvo in živinorejo v hribovitih In planinskih predelih naše domovine. Tteikih predelov je pri nas veliko, saj pripadata hribovitemu svetu dve tretjini vsega ozemlja naše države. Razen prvega letnika deluje letoö v šoli tudi tretji letnik in se tako razbremenjujeta kmetijski fakulteti v Beogradu in Zagrebu. V tem letniku študira 20 študentov. Letos bodo šoli dogradili laboratorij za splošno in analitično kemijo, zia kmetijsko kemijo, za fiziologijo domačih živali, za mlekarstvo in pedologijo (preučevanje zemlje). Potrošili bodo v ta namen 65 milijonov dinarjev.
V Sarajevu deluje visoka Sola sa
Dr. Anton Trstenjaki
ößnova ceCcvifie THtdotfeve dtu$(se — av&trii&ßa potitifca
T)bnointev Mohorjeve družbe v Celovcu je pri nas vzbudila upravičeno pozornost in ogorčenost, l es čas po razpadu stare Avstrije ni bilo nič slišati o kaki posebni celovški Mohorjevi družbi. Saj se je Mohorjeva družba morala prav iz. Celovca izseliti in prenesti svoj sedež v Jugoslavijo, ker ji je bilo delovanje v Avstriji onemogočeno. Ako se je torej sedaj na mah pojavila v Celovcu zopet Mohorjeva družba, ako je dobila celo od nemškega deželnega yla-varja s posebnim odlokom idovolje-nje za tiskanje slovenskih knjig in publikacij za slovenski narod na Koroškem«, potem je otipljivo, da za sedanjo Mohorjevo družbo v Celovcu in za njenim obnovljenim delom liči posebna nemško-avstrijska politika.
Kako to, da je koroški deželni glavar naenkrat postal tako naklonjen >slovenskemu narodu na Koroškem«? To mora imeli svoje čisto določene namene in ozadje. To ozadje je pa tudi docela enostavno: stojimo pred mirovno konferenco, ki obravnava vprašanje meja med Avstrijo in Jugoslavijo. Tu vedo avstrijski Nemci, da bo Jugoslavija postavila zahtevo po reviziji meja na Slovenskem Koroškem. Zato ie treba vse storiti, da se koroški Slovenci ne odločijo za Jugoslavijo, ampak za Avstrijo, zato jim je treba pokazati, da kot Slovenci niso zatirani, da smejo v svojem jeziku tiskati knjige in publikacije, to je pa tudi dober material za propagando na mirovni konferenci sami. Sprašujemo se samo, kako to, da nemški deželni glavar na Koroškem ni čutil vsaj propagandne potrebe, da bi dal Slovencem tudi lastno šolstvo, slovenske ljudske in srednje šole? Vsaj do konca mirovne konference, potem bi jih itak ukinil. Tega si seveda ne upa, ker ve, da bi slovenske šole res narod vzgajale v narodnem duhu, mu ohranile narodni jezik in zavest. Do-čim se dobro zaveda, da jim knjige celovške Mohorjeve družbe ne bodo
na poti pri njihovem ponemčevalnem delu, da ne bodo ljudstva vzgajale k narodni zavednosti in pripadnosti k enotni domovini v Jugoslaviji. Pač pa se enako zaveda, da bo Mohorjeva družba s svojimi knjigami dobro sredstvo za uspavanje slovenske narodne borbenosti in zavesti. Pod pretvezo slovenstva bodo namreč ljudi prepričevale, da je treba samo avstrijsko oblast spoštovati, da je to njihova domovina in da je greh, ako se upiraš zakoniti oblasti v lastni domovini in ]>odobno. Da to ni le naša razlaga, ampak da je to zavestna metoda koroških Nemcev in slovenskih nemčurjev v ponemčevanju koroških Slovencev, se vidi iz dejstva, kako silno hvalijo predsednika celovške Mohorjeve družbe, prelata Podgorca, češ da je »absoluten Slovenec«, in da zato ne morejo razumeti, kako more imeti izmed Slovencev sploh kdo še drugačno stališče glede koroškega vprašanja in priključitve k Jugoslaviji. Prav ta izraz >absoluten Slovenec« je najznačilnejši za celotno avstrijsko ponemčevalno politiko, ki tiči za obnovo celovške Mohorjeve družbe v nasprotju do celjske, ki pa piše in deluje v jugosloMinskem duhu. Absolutno slovenstvo brez zveze in smisla, za katero hočejo slovenski narod na Koroškem slepiti in jih tako odvračali od Jugoslavije. Šaj ste lahko absolutni Slovenci, samo Avstrijci morate ostati. Jugoslovani ne smele biti, zato stran od celjske Mohorjeve družbe. Da bi to še bolje zaleglo, dodajo, češ celjska družba je itak že čisto komunistična in to je zadnja beseda, zoper katero mislijo, ni ugovora. To se nam je zdelo važno, da zopet pribijemo, da se koroški Slovenci ne bodo dali zapeljati od nobene nemške, pretveze v ponemčevanju ljudstva, tudi če bi to prihajalo k njim iz Mohorjeve družbe, v slovenski besedi in s parolo absolutnega slovenstva, kaiti za vsem tem tiči nemška avstrijska reakcija.
konjedernice odreti vsakega zaklanega, v konjedemici pa vsakega poginulega ali ubitega prašiča, ne glede na njegovo težo, velikost in pasmo, kožo pa morajo po določeni ceni oddati odkupnemu podjetju ali pooblaščenemu odkupovalcu takega
Pisanje avstralskega tiska nam je že v nekaj urah bivanja v Avstraliji odkrilo tisto demokracijo, o kateri so vedeli nekateri emigranti na Partizanki toliko povedati.
V Sidneja smo izkrcali vse potnike iz Evrope, Azije ln Afrike in vkrcali prvo skupino Jugoslovanov — povratnikov. Druga skupina nas je čakata na zapadu Avstralije, v Fremantlu.
Proti večeru 19. januarja smo pluli mimo velikega sldnejskega mostu iz Sidneja. K slovesu se je zbralo okrog 4000 ljudi.
Do Fremantla je bilo spet pet lo pol dneva daleč. Pod Albanijem sl nas je morje spet nekoliko privoščilo. Vendar se sedaj nismo posebno razburjali, saj smo se peljali domov. Na ladji smo bili novi ljudje, vsi smo »e 2» vozili po morju.
23. januarja zjutraj smo biU spet pred Fremantlom. Radiotelegrafisti so nam že prej povedali, da se bomo v Fremantlu srečali z Radnikom, ki je plul po isti poti za Partizanko.
Radnik je stal že pred pristaniščem, ko je plula v jutranjem mraku mimo njega Partizanka. Najbrž je tudi na njem delala sprejemna komisija vso noč.
Sredi dopoldneva pa sta bili obe jugoslovanski ladji privezani ob obali pred Fremantlom. Za tisoče Jugoslovanov, ki so iz obširne Zahodne Avstralije prišli k svojim ladjam, je Ml 25. januar res zgodovinski dan. Ce nikdar prej, ta dan je dozorel v vsakem sklep:	Vrnil se
bom, člmprej se bom vrnil!
Jugoslovani iz okolice Pertha in Fremantla so pripravili v svoji dvorani v Perthu posadki Partizanke lep sprejem. Postregli so s svojim vinom ln s svojim grozdjem, ki je tudi v Zahodni Avstraliji že dozorelo.
26. januarja zvečer so povabili v mestno sindikalno dvorano v Perthu posadko Partizanke Makedonci, ki so med Jugoslovani v Zahodni Avstraliji zelo
podjetja. Prašiča je treba odreti in kožo OKldati, četudi je poškodovana.
Gornja odredba je bila objavljena v zveznem Uradnem listu 10. t m. in velja od tega dneva, ko prenehajo veljati tudi vsi predpisi, ki so z njo v nasprotju.
številni. Medtem ko je bil prvi večer bolj vesel, so bili na makedonskem večeru govori, ki so tisoč in več naših vrtnarjev, vinogradnikov In kmetov iz Zahodne Avstralije seznanili z življenjem v Jugoslaviji. Govorili so naši mornarji. Govorili so preprosto in jasno. Otroci izseljencev so zaplesali kolo, zapeli naše partizanske in narodne pesmL
Skupina avstralskih mladincev je dala mladini Partizanke lep dar. Naročili so, naj ga izroče Centralnemu odboru mladine Jugoslavije. Izroče naj ga kot simbol skupne borbe ln skupnih nalog mladine vsega sveta.
Do 27. januarja popoldne smo vkrcali še okrog 550 povratnikov In goro njihovih kovčkov. Malo po četrti uri smo se poslovili od Avstralije^
Malo po četrti uri 27. januarja smo zapustili Avstralijo
Bežim zahodnih velesil v Nemčiji bo doletela nsoda Hitlerjevega režima
Izjava maršala Sokolovskega na seji zavezniškega nadzorstvenega sveta za Nemčijo o protiljudski politiki v biconiji in francoski coni
19- mam. (Tanjo«) Na seji »avemiRkeg* nadzorstvenega sveta za Nemčijo so razpravljali o naslednji pismeni lajati maršala Sokolovskega «lede na prepoved demokratične delavnosti v zahodni Nemčiji.
»V ameiriäki, britanski in francoski •oni je delovanje enotne socialistične itranke Nemčije v nasprotju i sklepi potsdamske konference in nadzorstvenega sveta e demokratizaciji Nemčije prepovedano, komunistično partijo pa preganjajo. Za demokratične organi, nlzaei.j» delovnih ljudi v zahodnih co_ nah je ustvarjen poseben režim. Iz Porurja so biU izgnani ne samo pri-•taši enotne socialistične stranke, ampak tudi antifašisti . člani zveze preganjancev nacističnega režima. V za. hodnih conah »o prepovedani listi komunistične partije, deta Marxa, En. golša in Lenina so vzela iz prodaje in uničena. P repoveduj e jo in uničujejo brošure, ▼ katerih se zahtevajo vzpo-»tavitev enotnosti Nemčije, demilitari. aacija in demokratizacija.
Prav tako je v zahodnih conah prepovedano delovanje narodnega kongresa za enotnost in pravičen mir. Vsakdo, ki je za enotnost Nemčije, Je izpostavljen preganjanju. V francoski okupacijski coni Nemčije se vod: politika podpiranja protidemokratičnih in napadalnih sil; protidemokratične in militaristične organizacije svobodno razvijajo svojo delavnost. V britanski coni je n. pr. »nemška pra. Taška stranka«, ki ima za smoter Vzpostavitev dinastije HohenzoHeirn.
V Spodnji Saški je dovoljeno delovanje »Nemški stranki«, ki je tudi monarhistična in militaristična organizacija. Dovoljene so razne zveze delodajalcev, ki eo tvorile pod Hitlerjevim režimom sestavni del rasističnega dr. žavnega mehanizma in fašističnega militarističnega gospodarstva. Hkrati izdajajo angloamerička zasedbena ob-lastva velikansko vsote za vzdrževa. nje raznih »odborov« in »skupin«, v katerih so zbrane osebnosti, ki so se aktivno borile v vrstah hitlerjevskih čet proti Združenim narodom.
Tak položaj v biconiji in francoski coni je resna ovira za demokratizacijo Nemčije; zato naj se razveljavijo odredbe o prepovedi delovanja enotne
socialistične stranke, narodnega kongresa za enotnost in pravičen mir, kulturne zveze in o širjenju demokratičnega tiska. Prepovedo naj se vse fašistične organizacije, zveze, odbori in d)ruga združenja, katerih delovanje je v nasprotju e smotri okupacije Nemčije, ki jih določajo potsdamski :klepr.<
Britanski general Robertson je v odgovoru odkrito grozil enotni socialistični stranki in je napadel ureditev v sovjetski conpri čemer je večkrat ponovil znano Churchillovo izjavo o »železni zavesi«.
General Clay ee je strinjal z Ro.
bertsonom in je naslovil ostre grožnje na komunistično partijo v ameriški coni, češ da ima potrpežljivost Američanov svoje meje.
Maršal Sokolovski se je nato dotaknil neosnovanih Ctayevih dn Robert, sonovih ugovorov in je naglasil, da v zahodnih conah zapirajo in preganjajo resnične demokrate, medtem ko uživajo vojni zločinci zaščito okupacij, sirih oblastev. Primerjajoč položaj pod Hitlerjem s sedanjim stanjem v zahodnih conah, je maršal Sokolovski naglasil, da je Clayev in Robertsonov protikomunistični pohod, ki je naperjen proti komunistom in proti najboljšemu delu socialno-demokratske. ga delavstva, prav tako obsojen na propast kakor Hitlerjev režim.
Maršal Sokolovski je nato prešel na vprašanje Marshallovega načrta in ie dejal:
General Robertson ne vpraSuje de. lovnih jjudi Nemčije, ali je Marshallov načrt sprejemljiv, marveč one, ki so mu najbližji, t. j. predstavnike mo. nopolov in dovčerajšnje in današnje nemške imperialiste, ki so seveda za Marshallov načrt. Nemški delavski razred razume, kaj pomeni Marshallov načrt. Ta načrt namerava zasužnjiti de lavski razred in ustanoviti imperialistični zahodni blok, v katerega bi naj bil pritegnjen tudi zahodni del Nem. čije, ter ga izkoristiti kot orodje za nov napad. Če gledamo stvari s tega stališča, je popolnoma jasno, zakaj ščitijo vojne zločince. Ne sprehajajo 6e samo svobodno po zapadnih conah, temveč zavzemajo tudi vodilne polo. žaje in 60 vključeni v Marshallov načrt.
Markosove čete so zasedle več vasi 7 Tesaliji in Runteliji
!’«fl
'Atene, 12. marca. Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da so enote _ demokratične armade, ki operirajo v Tesaliji, vkorakale v vasi Agia Triada in Mindzelo. Prebivalstvo jih te sprejelo z navdušenjem; 170 mladincev in mladink se je takoj pridružilo partizanskim borcem, prebivalci pa so zbrali in izročili demokratični armadi velike količine življenjskih potrebščin. Zaradi nenehne dejavnosti enot demokratične armade je nešteto monarhofašistov pobegnilo v Volos in Atene. V vrste demokratične armade na tem področju je pristopilo v zadnjem času več kot 500 Osen.
Enote demokratične armade v Rn-meliji so zavzele vasi Paulo in Kulaku ter uspešno odbile protinapad monarhofašistov. Monarhofašisti so pustili na bojišču 17 mrtvih, med drugimi tudi 3 proslule teroriste.
Neki diverzantski oddelek demokratične armade je izvedel vrsto uspešnih sabotažnih akcij na važnih prometnih žilah v raznih krajih Grčije. Vlaki na progi Suflia-Didimoti-hom ne vozijo že 7 dni. Prav tako te ustavljen promet na cesti Drama-Ksanti. Na cesti Lavara-Amori na področju Didimotihona so partizani razstrelili most, v vzhodni Makedoniji in Trakiji pa še tri mostove. V zapadni Makedoniji so pognali v zrak 5 monarhofašističnih kamiono\ • vojaki.
Topništvo demokratične armade je razbijalo monarhofašistične vojašnice v Mokrotrisiju in železniško postajo Mursej v srednji Makedoniji.
10 topovskih granat padlo na albanska tla
Tirana, 13 .marca. Albanska brzojavna agencija poroča:
iO. marca popoldne so grški mo-narhofašistični vojaki pričeli streljati s težkimi topovi iz Konice v smeri obmejnega kamna št. 24 v sektorju Leskovika. 10 granat je padlo 100 m daleč na albansko ozemlje.
Nov val aretacij v Atenah
London, 13. marca. Po vesteh iz Grčije je atenska vlada v strahu pred demokratično armado, ki se vedno bolj približuje Atenam, začela z novimi množičnimi aretacijami v središču mesta in v predmestjih Aten. Včeraj opoldne je atenska policija blokirala glavni trg Omenija in izvršila preiskave po hišah ter aretirala okro 700 oseb. Ded aretiranih oseb bodo postavili pred preko sodišče, ostale pa bodo izgnali iz mesta. Hkraii je orožništvo preiskovalo po predmestjih Aten in po raznih vaseh okrog Aten.
»Vimac piše, da so samo v štirih atenskih predmestjih aretirali čez 300 oseb, število aretiranih po vaseh pa ni znano.
Združitev socialiste? s KP Madžarske bo izvedena do 1. julija
Budimpešta, 13. marca (Tanjug) Politbiro KP Madžarske pozdravlja resolucijo kongresa socialno demokratske stranke o ustanovitvi enotne delavske stranke. V interesu madžarske demokraci je bo združitev obeh delavskih strank izvedena do 1. julija, • čemer bo odpadel sleherni nesporazum, ki so ga ustvarili s svojo pro-tiljudsko politiko desničarji v socialdemokratski stranki. Razen tega ugotavlja politbiro komunistične partije, da stopajo čedalje širše množice delovnega ljudstva v komunistično partijo Madžarske. Na desettisoče kmetov delavcev in naprednih inteligen-tov ter malih obrtnikov iz vseh krajev države želi stopiti v partijo.
Generalni tajnik socialno demokratske stranke Arpad Szakasitz omenja sklep politbiroja komunistične partije Madžarske in izjavlja, da bosta združeni ddavski stranki okrepil? madžarski delavski razred in madžarsko demokracijo.
Zveza demokratične mladine Madžarske. mladinska organizacija socialdemokratske stranke in mladinska organizacija stranke malih posestnikov, eo sprejele sklep o združitvi s sindikalnim gibanjem dclavccv-mladincev In obrtniških vajencev. Vse mladin-
ske organizacije stopajo v enotno organizacijo madžarske mladine.
Novo vodstvo socialno demokratske stranke je imelo včeraj sejo, na kateri je izvolilo za generalnega tajnika stranke Arpada Szakasitsa, za namestnika pa generalnega iajtuka pravosodnega ministrstva Istvana Ris-za in narodnega poslanca Maroezana. Za člane političnega odbora socialno demokratske stranke so izvoljeni poleg Szakasitsa, Risza in Maroszana tudi minister za trgovino Szandor Ro-nav, poslanci Inirö Vaida, Josip Ka-rusz, Paal Justus in Ferenc Re-vcs.
Delegacija poljske vlade na slovesnostih v Budimpešti
Varšava, 13. marca (Tanjug) Iz Varšave je odpotovala v Budimpešto delegacija poljske vlade s predsednikom vlade Antonom Koszickim na čelu. Poljska delegacija bo prisostvovala slavnostni proslavi stoletnice madžarske revolucije 1. 1848.
šef italijanskega urada za razdelje-vanje Unrinega blaga Montinl je v
zvezi s fondom iz prodaje Unrinega blaga v Italiji izjavil, da je izginilo iz tega fonda, s katerim razpolaga De Gasperijeva vlada, 30 milijard lir.
Drugi nemški ljudski kongres
Berlin, 13. marca (Tass). Sekrela riat stalnega odbora nemškega ljudskega kongresa je sporočil, da so vabljeni na drugi nemški ljudski kongres, ki bo 17. in 18. marca v Berlinu, predsedniki vlad in ministri držav vseh štirih okupacijskih con, predsedniki gospodarskega sveta in sveta držav v Frankfurtu, vodstva vseh političnih strank, načelniki glavnih mest vseh nemških držav, rektorji univerz in višjih šol.
»Berliner Zeitung« piše, da je ameriška vojaška uprava ukazala predsedniku socialnodemokratske stranke, da pred javnostjo ne sme priznati, da je pristal na formiranje za-hodnonemške države. Američani so to storili zaradi tega, ker zadeva politika razcepitve Nemčije na vedno večji odpor prebivalstva, ne žele pa, da bi pristaši demokratske stranke izgubili zaupanje v vodstvo stranke.
»Črna garda« v ameriški okupacijski coni
Berlin, 13. marca (Tass). V ameriški okupacijski coni Nemčije in Berlina so formirale ameriške vojaške oblasti tako imenovano industrijsko policijo, ki jo ljudstvo imenuje »črna garda«. Uradna naloga te organizacije je čuvanje nekaterih ameriških objektov, njen dejanski smoter pa je borba proti demokratičnemu gibanju nemškega ljudstva. Člani enotne socialistične stranke Nemčije in drugih organizacij se v to »gardo« ne sprejemajo, radi pa sprejemajo vojake Hitlerjeve vojske, ki so se vrnili iz ameriškega ujetništva in člane fašistične mladinske organizacije »Hitlerjugend«.
Sedaj štejejo odredi »črne garde« samo v Berlinu približno 1000 oseb. Vejaki «črne garde« imajo enotno uniformo, oboroženi so z ameriškim orožjem, vzdrževanje teh čet pa gre na račun ameriških okupacijskih stroškov.
Anglija — ameriški satelit
London, 13. marca. (Reuter). »New Statesman and Nation« poudarja, da je Velika Britanija že tako zelo postala ameriški satelit, da je pripravljena predstavljati obrambno linijo Združenih držav Amerike, pa naj bi bila njihova politika v zahodni Evopi, v Sredozemlju, na Srednjem vzhodu, afriškem kontingentu, Cejlonu in Malajih kakršna koli.
Časopis na to omenja »pomemben nedoumljiv molk« ameriškega ministrstva zunanjih zadev glede britanskega sporazuma z Argentino, Čilom n Guatemalo. List »graja« Združene države Amerike, ker za svoje zahteve, naj Britanjia brani ameriške interese na Srednjem vzhodu, ne store odgovarjajočih uslug Veliki Britaniji na področju Monroeve doktrine« in se vprašuje, ali Bevin ni morda pozabil spomniti Marshalla na ameriške obveznosti do Velike Britanije.
V BRUSLJU SO SKOVALI ZAROTO PROTI MIRU IN DEMOKRATIČNIM GIBANJEM V EVROPI
Načrti ameriških imperialistov In njihovih agentov se ne skladajo z interesi prizadetih evropskih držav
Moskva, 18. marca. (Tass) Mednarodni opazovalec »IzvestlJ« komentira poročila inozemskega tiska o bruseljski konferenci in pravi:
»2« pred začeitkom londonske konference predstavnikov Velike Britanije, Združenih držav Amerike in Francije o Nemčiji, je Sovjetska vlada opozorila vlade teh treh sil, da je separatno razpravljanje o nemškem pro. Meniu kršitev potsdamskega sporazuma in drugih zavezniških sklepov, ki se nanašajo na Nemčijo. Organizatorji te konference so hoteli to prikriti, češ da (potsdamski eklepi ne prepovedujejo sklicevanja konferenc za posvetovanje med posameznimi d/ržava-niLpodpisnicami. Toda to uradno »pojasnilo« je v očitnem nasprotju 6 ■tvarnostjo in pisanjem ameriških, britanskih in francoskih časopisov o nalogah londonske konference. Nota, ki jo je poslala sovjatska vlada 6. marca ob priliki lomoonske konference o Nemčiji, je razkrila prave namene organizatorjev te konference in jasno dokazala neutemeljenost dane »obrazložitve«.
Predstavniki tiska omenjenih sil kljub temu ponovno dkušajo prikriti Tazdiralni značaj londonske konfe. renče in to celo še po sovjetski noti 6. marca ter govore, da gre tu samo za »posvetovanje«.
Razgovori predstavnikov petih držav v Bruslju za sestavo »zahodne zveze« dokazujejo lažnjivost pojasnil organizatorjev londonske konference
in njihovih plačanih propagatorjev. Razvoj konference ▼ Bruslju odkriva tudi Bevinove »ekrbi« za očuvanje civilizacije zahodne Evrope«, ki jo poudarja v svojem govoru 22. januarja Ni slučajno, da tisk zapadne Evrope že odkrito govori o direktnih zvezah med Marshallovim načrtom in »zahodno zvezo«. Z vsiljevanjem Marshallovega načrta evropskim državam hočejo ZDA nekako uzakoniti svoje brezobzirno vmešavanje v gospodarsko življenje zahodno-evropskih držav, sestava »zahodne zveze« pod ameriškim pokroviteljstvom pa omogoča ZDA vmešavanje v celotno notranje politično življenje zahodne Evrope.
V	Bruslju so skovali zarota proti miru v Evropi in proti demokratičnim gibanjem v državah, ki so se udeležile konference. Določeno je. da bodo jamstva, ki jih bodo Združene ameriške države dale »zahodni zveri« dejansko omogočila oboroženo ameriško intervencijo v sleherni zahodno-evropski državi z izgovorom, da obstoji nevarnost »notranjega napada«.
Prav tako ni slučajno, da si toliko prizadevajo, da bi pritegnili v zahodni blcik tudi Italijo, v kateri išče domača reakcija z mrzlično naglico podporo ameriških ekspanzionistov proti ljudskemu gibanju za neodvisnost, rniir in delo, ki 6e širi v tej državi.
V	vsakem primeru pa so računi ameriških imperialistov in njihovih agentov za uvedbo političnega in vo- j jaškega bloka zahodne Evrope nare-1
jeni brez krčmarja, ker se ne sklada.
jo t interesi 6amih evropskih držav. Zato niti londonski, niti bruseljski in niti pariški sklepi ne morejo imeti nikakršne zakonite sile niti mednarod ne avtoritete.«
Velika nasprotstvfl na konferenci
Bruselj, 12. marca. (Tass). Konferenca peiih sil zaseda v veliki tajnosti, v novinarskih krogih pa govore, da so med razgovori nastopile velike težave. Predlogi Velike Britanije in Francije povzročajo številne nasprotne predloge držav Bene-iuxa. Tako je n. pr. belgijska delegacija zelo vznemirjena zaradi načrta statuta, po katerem naj bi »zahodni blok« 15 let izkoriščal belgijski Kongo. V istih krogih govore, da je prišlo do velikih nasprotij tudi glede vprašanja kolonij, ki ga na konferenci še niso rešili. Menijo, da določa načrt o obrambni pogodbi med 5 državami preosnovo armad, poenotenje oborožtve itd.
Sestanek nordijskih zunanjih ministrov v Kodanju
Kodanj. 13. marca. (Reuter) Dane« so se 6ešii v Kodanju zunanji ministri Danske, Norveške in švedske. Raz. pravljali bodo o vprašanjih, ki jih zanimajo pred odhodom v Pariz na kom. ferenco 16 držav o Marshallovem na. Črtu, ki se bo začela v ponedeljek.
Poljski delavski razred za mir in demokracijo na svetu
Varšava, 13. marca (Tanjug) Glasilo poljske delavske stranke »Glos Ludu« prinaša z naslovom »Naše stališče do Marshallovega načrta« članek predsednika glavnega odbora poljskih sindikatov Witaszewekega. ki obsoja protidemokratično dejavnost znanega funkcionarja britanskega kongresa Trade-unionov Deakina, predstavnika francoskih odpadniških sindikatov Jouhauxa in drugih izdajalcev delavskega razreda, kd skušajo razbiti enotnost Svetovne sindikalne federacije zaradi jrodpore ameriške imperialistične politike v okviru rako imenovanega »Marshallovega načrta«.
Wdtaszewsky razlaga rušilno delovanje Brovvna in drugih predstavnikov ameriške federacije dela, ki so v službi ameriških imperialistov, in poudarja:
»Vedno so bil; ter ostanejo le nadalje v 6lužbd ameriškega kapitala. Ameriški baroni iz .Wall Streeta 6e zaletavajo v temelje enotnega sindikalnega gibanja. Naraščanje vpliva Svetovne sindikalne federacije in njeno odločno stališče v borbi za mir in pravico ovirata izvedi» načrtov ameriških imperialistov. Zaradi tega so razjarjeni in brezobzirni. Odtod izvira »Marshallov načrt«, ki odvzema za dolarje gospodarsko in politično suverenost državam, delovnemu ljudstvu pa oporo na organizirano sindikalno gibanje.
Poljski delavski razred, ki je zbran v enotni sindikalni organizaciji *— Zvezi poljskih sindikatov — povsem podpira Svetovno sindikalno federacijo v borbi za pravice delavskega razreda, za mir in demokracijo na svetu.
Policijska nasilsfva v južni Italiji
Rim, 12. marca. (Tanjug). V Apuliji na jugu Italije se nadaäjuje policijsko nasilje, ki so ga začeli izvajati Po naredbi notranega, ministra Scelbe prbti delovnemu ljudstvu tik pred volitvami. V mestu Trepuzzi so razglasili obsedno stanje. Policija je s strojnicami vdrla v delavska stanovanja in vršila preiskave.
Predvolivna vladna izzivanja so se razširila tudi na druge kraje v Apuliji. Tako so začeli v Tanatu, Cervlg-neliju, San Severu, San Giovanniju in drugih krajih zapirati sindikalne voditelje (ter sekretarje delavskih zbornic.
V protest proti vladnim izzivanjem v južni Italiji so industrijski delavci v mestu Terni v Srednji Italiji ustavili delo ter sprejeli protestno resolucijo, v kateri poudarjajo, da ne bodo
pasivni nasproti sistematičnemu terorju notranjega ministrstva, ki jih spominja na fašizem. Resolucija poriva Generalno konfederacijo dela, naj odločno nastopi proti sam »/olji in nasilju in v ta namen mobilizira vse ltalijenske delavce.
Pokrajinska organizacija preganjanih antifašistov je izdala na ljudstvo razglas, v katerem obsoja policijsko nasilje ministra Scelbe nad prebivalstvom v Apuliji m Kalabriji ter Izraža pripravljenost preganjanih antifašistov, da bodo znova branili svobodo ta italijansko ljudstvo pred vsakim nasiljem.
Predsednik ljudskega odbora za vo. livno svobodo ta predsednik ustavodajne skupščine Terracini je protesti, ral pri predsedniku republike De Ni-ooli zaradi nasilja v Apuliji.
Gospodarsko sodelovanje med Bolgarijo in Romunijo
Sofija, 13. marca. (Tanjug) Bolgarska vladna delegacija, ki se je razgo-vairjala v Bukarešti o izvajanju pogodbe o gospodarskem sodelovanju med obema državama, se je vrnila v Sofijo. Med razgovori v Bukarešti so sklenili, da bodo ustanovili posebno mešano komisijo, ki bi sodelovala na polju izkoriščanja električne energije, prometa In kmetijstva ter pri gradnji mostu na Donavi Poleg tega so skl e. nili ustanoviti mešano komisijo, ki bo pričela že ob pričetku aprila obravnavati vprašanja sklenitve trgovinske pogodbe, da bi 6e okrepila izmenjava blaga med obema dosedanjima drža. vama.
Brezupen položaj Čangkaj-škovih čet v Mandžuriji
Nanking, 13. marca. (Tass) Hong-konški liet »Hia Sjan Pao« piše, da je imel ameriški vojaški ataše v Nankingu, brigadni general Soul v Muk. denu posvetovanje z glavnim poveljnikom Kuomtatangovih sil v Mandžu-
riji generalom Ven LI Hjanom in ameriškim generalnim konzulom v Mukdenu Wordom. Menijo, da je posvetovanje v zvezi z brezupnim položajem Čangkajškovih čet v Mandžuriji
Rezultati volitev delegatov za rajonske sindikalne skupščine v Berlinu dokazujejo, da se je kljub vsem poskusom ameriško usmerjene »neodvisne sindikalne opozicije« ta zveze de. lodajalcev v zapadnih sektorjih Berlina večina delovnega ljudstva izjavila za enotno sindikalno gibanje. Tako pripada v rajonu Weding od 160 izvo. 1 j enih delegatov 124 zvezi svobodnih sindikatov Nemčije in samo 36 tako imenovani »neodvisni sindikalni opoziciji«. V rajonu Treptow se je izjavilo za zvezo svobodnih sindikatov Nemčije 80 odstotkov delovnih ljudi, v rajonu Mitte pa okrog 85 odstotkov.
Madžarski finančni minister Miklos Nyaradi in državni tajnik Istvan An-tas sta prisela v Bukarešto, kjer se bosta pogajala o gospodarskih in finančnih vprašanjih z odgovornimi predstavniki romunske vlade-
Kratke vesti
Izmišljeni razgovor c dr. Beoeieat
Ameriši tisk ]e objavil pred določer nim časom »senzacionalno poročilo« Gala Legrmana o njegovem »dvournem razgovoru« s predsednikom češkoslovaške republik« dr- Bon»» šem. V zvezi z objavo tega sumljivega razgovora je dopisnik Telo-presa prosil za pojasnilo v predsed" nikovi pisarni. S-ef tiskovnega oddelka pri predsednikovi pisarni Ko-lojška je uradno azjavfl, da se Legr* man ni nikoli razgovarjal z dr- Bo-nesem in da ie njegov razgovor čista izmišljotina- Res pa je. da ie bü Legrman v Pragi meseca junij* 1946, vendar mu kljub vsem naporom ni uspelo intervjuvati predsednika- Legrman si je po odhodu i* Prage kratkomalo izmislil ta razgovor in ga objavil v ameriškem reakcionarnem tisku prav v trenutku, ko se ie pričela v ZDA divja fctevet-niška propaganda proti Češkoslovaški. *»	i ■	• i
V	Bukarešto je prispela delegacija
ljudske mladine Jugoslavije, ki se bo
udeležila proslave ob obletnici ustanovitve zveze delavske mladine Romunije ta proslave »mednarodnega mladinskega tedna«- Delegacija Jugoslovanske mladine bo obiskala več tovarniških podjetij v Bukarešti fn notranjosti ter si ogledala delovne prostore romunske delavske mladine. V romunski prestolnici se mudi tudi delegacija bolgarske mladine.
V	Albaniji je delovalo v mesecu februarju 4152 analfaibetskih tečajev z 59.300 tečajniki; med njimi je b:fo 31.680 žensk- Tečaje obiskuje 21.000 osefc več, kot Je büo v načrtu. 37.000 tečajnikov m J« že naučilo brati le pisati.
»Daily Worker poro*« e norih
hlh komentator pri volitvah za vo na mesta v britanskih «ändükatih. Ko. munist Berth Witom )e bil znova to. glasno izvoljen za sekretarja združe, nega komdteja strokovnih starešin londonskega pristanišča, r katerem j« včlanjenih več kot 10.000 pristaniških delavcev. Dva od štirih članov novega izvršilnega odbora zveze sindikalnih svetov grofij, M oblajajo London, rta komunista. Ta zveza šteje 100.000 članov iz 34 sindikalnih svetov.
Britanske oblasti na otoku C^prn
skušajo z vsemi sredstvi streti stavko cipenskih rudarjev v ameriškem rudniku bakra v Mavrovuni V rudnike je prispelo pod varstvom policije 6 kamionov stavkokazov. V Spopadu s policijo, ki je pričela streljati na delavce, sta bila ubita dva in ranjena dva stavkujoča delavca. Stavka ciperskih rudarjev traja že 54 dni. Stavkujoči delavci zahtevajo zvišanje mead i» 40-umi delovni teden.
Ameriška vojaška policija je skupaj z nemškimi policijskimi organ! preiskala danes sedež organizacij enotne socialistične stranke Nemčije v Berlinu-
Popravek. V članku »Predvolilne slike iz Italije« dne 10. marca bi se moralo pravilno glasiti »Carlo Scor-za« ... in ne Carlo Sforza.
I» Albanije
Prve brigade za prsg® Brač—Tirana
Prve brigade prostovoljnih delavcev, ki bodo sodelovali pri gradnji železniške proge Drač—Tirana bodo v kratkem odpotovale iz vseh krajev Albanije na svoja gradilišta. 6000 prostovoljcev bo v prvi skupini, skupno število prostovoljnih delavcev, ki eo se prijavili za ta dela, pa Je več kot 9500. Na konferencah in zborovanjih, ki jih je v ta namen organizirala ljudska mladina, se prijavlja na stotina mladincev.
Na trasi proge Drač—Tirana so že pričeli s pripravami. Gradnja proge se bo začela te dni.
Rudnik kroma v Bulkizi
Jugoslovansko - albanska družba za eksploatacijo rudnikov je pričela 20. februarja izkoriščati rudnik kroma v Bulkizi. Računajo, da bo proizvodnja tega nahajališča, ki so ga začeli izkoriščati prvič šele po osvoboditvi Albanije, presegla v leta 1948 lansko proizvodnjo za
130 V«. Državni plan za 1948. leto pripisuje poseben pomen izkoriščanju kromove rude v Bulkizi glede na to, da je ruda bogatejša in boljše kakovosti od drugih kromovih rud v državi.
Končana so vsa dela tehnične narave in sedaj grade žično železnico, ki bo dolga 1350 m.
Prvi nasadi sladkorne pese
To leto bodo v Albaniji prvič zasejali sladkorno peso. Kakor poroča ATA, so proizvajalci že podpisali pogodbe s tovarno sladkorja v Korči, ki so jo pred kratkim zgradili, sladkorno peso bodo gojili samo na področju Korče, kjer so za to zelo ugodni pogoji.
Nove tovarne tekstila, sladkorja in usnja
Končana so dela pri gradnji nove tekstilne tovarne v Tirani, ki je prva r Albaniji. Tovarna bo pričela s proizvodnjo
letos. Leto« bo pričela obratovati prva sladkorna tvornica v Albaniji. Glavna dela pri gradnji tovarne »o žie končana. V gradnjo je vloženih 7,5 milijonov lekov.
V primerjavi s položajem pred vojno se bo proizvodnja tovarn za predelavo usnja
povečala leto» za 549 V«. Za racionalizacijo usnjarne ao odobrili 17 milijonov lekov.
Prosta prodaja
Glede na povečanje proizvodnje živilske in tekstilne industrije je izdalo trgovin-
sko ministrstvo sklep, da se izroče v prosto prodajo nekateri proizvodi kot so blago, gotove obleke, platno, čevlji, nogavice in drugi tekstilni proizvodi.
Prav tako pridejo v prosto prodajo milo, olivno olje in petrolej. Te proizvode bodo oddajali prebivalstvu poleg sistema raclonirane preskrbe In to po cenah, ki bodo nekaj višje od cen racioni-ranlh proizvodov. Prodajne cene v prosti prodaji popolnoma ustrezajo kupni moči širokih množic albanskega ljudstva.
95 milijonov za lahko industrijo
Leto« bodo izdali v Albaniji za lahko industrijo 95 milijonov lekov. Poleg drugega bodo razširili tudi 15 tovarn.
12 milijonov in pol za delavsko socialno zavarovanje
Zavod za socialno zavarovanje je potrošil v februarju 12 in pol milijona lekov za socialno zavarovanje delavcev. Še večji znesek je potrošil v istem razdobju za otroke. V Albaniji so danes za-I varovani skoraj vsi delavci, uradniki in I nameščenci skupaj z družinami Podruž-
nice zavoda za socialno zavarovanje bodo to leto potrošile za delavce in nameščence 332 milijonov 821 tisoč lekov.
Šole
V LR Albaniji so odprli od osvoboditve do danes 580 večernih šol, nižjih gimnazij in gimnazij, ki jih obiskuje
17.000	oseb. Večina teh šol je v vaseh in v velikih delavskih središčih. Odprtih je tudi 1780 analfabetskih tečajev, ki jih obiskuje 35.000 nepismenih.
Tečaji za posebne kadre
Zaradi ustvarjanja novih In apeclalizl-
ranja obstoječih kadrov za razna gospodarska področja je bilo odprtih leta 1947 v Albaniji 500 strokovnih tečajev in štiri šole, ki jib j« dovršilo 4800 oseb.
To leto bodo odprH v Albaniji nove šole In tečaje, ki jih bo obiskovalo 15.000 oseb. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo bo odprlo 8 enoletnih šol ter srednjo medicinsko šolo. Ministrstvo za industrijo pa bo zagotovilo tpcciallzfranje v tujini okrog 800 osebam. Odprli bodo tudi veliko število tečajev za specializacijo kok tumo-prosvetnih kadrov.
JPrtbod prva tatoosaottva ta
Za „Teden tehnikeu
Elektrika od vira do porabe
'"MSrnimt
Transformatorska postaja
Industrializirati moramo, če hočemo imeti cenene industrijske proizvode. Nesmiselno in neraeionirano bi bilo, če bi večino vseh industrijskih proizvodov kupovali v inozemstvu in jih drago plačevali z našimi poljedelskimi proizvodi, lesom in ostalimi našimi proizvodi, zlasti rudami. Menda ni treba dolge razlage za to, da je pametneje, če na primer rudo sami predelujemo v železo, aluminij in ostale kovine, kakor da bi jo izvažali in potem za drag denar iz tujine kupovali te kovine. Za predelavo rud potrebujemo primerne naprave, üo-pilnice, valjarne itd., ki jih sicer nekaj imamo, vendar jih moramo še znatno razširiti, postaviti nove. Za opremo vseh teh naših tovarn potrebujemo stroje in drage naprave, ki vse trošijo energijo.
V ta namen uporabljamo n. pr. mehanično energijo, ki jo daje vodna turbina, parni stroj ali drug motor preko transmisij. Po tej poli pa energije ne moremo voditi daleč, temveč le v zelo omejenem območju. Zato se je uveljavila električna energija, ki se da razmeroma zelo preprosto prenašati na velike razdalje in razdeljevati za uporabo.
Električno energijo proizvajamo v velikih vodnih in kaloričnih elektrarnah in jo prenašamo po vodih visoke napetosti na velike razdalje. Med posamezne odjemalce jo delimo z nizko napetostjo, ki ni nevarna. Energijo porabijo razni potrošniki, kakor so žarnice, električni toplotni aparati, v industriji pa zlasti motorji in električne peči.
Električno energijo pridobivamo v elektrarni. V njej imamo električne stroje, ki proizvajajo električni tok, to je električne generatorje. Ti stroji se vrtijo. Dovajati jim moramo mehansko energijo. Poganjajo jih vodne turbine, parne turbine, Dieslovi stroji Vodne turbine izkoriščajo padec vode. Grajene so na različne načine, toda treba je izbrati turbino, ki najbolj ustreza po padca in vodni množini Za manjše vodne padce do največ okroglih 230 metrov uporabljamo Francisove turbine, pri manjših padcih pa zlasti moderne Kaplanove turbine, ki so v bistvu propelerske turbine s prestavljivimi lopatami. Pri velikem padcu so v rabi tako imenovane Peltonove turbine.
Moč vodne turbine je odvisna od padca vode in množine dotekajoče vode. Čim večji je padec oziroma čim večja je množina vode. tem večja je moč elektrarne. Množina vode je pri določeni reki že podana, kolikor s prisilnimi ukrepi ne dovajamo reki še dodatne vode iz druge reke ali jezera. Padec pa je ob rečnem toku večinoma enakomerno porazdeljen na precej dolgo progo. Če hočemo ta padec izkoriščati, ga moramo imeti na enem mestu, kjer hočemo zgraditi elektrarno. Tam zajezimo reko. Tako dobimo pred elektrarno višje vodno stanje od prejšnjega pred zajezitvijo. Včasih dopušča pokrajina celo, da nabiramo v tako nastalem umetnem jezeru večje vodne množine, ki jih porabi elektrarna tedaj, kadar ji zaradi velike električne obremenitve primanjkuje vode, se pravi, kadar doteka po reki manj vode. kakor bi jo elektrarna potrebovala vsakokrat. Take vodne centrale imenujemo akumulacijske centrale, ker nabirajo vodo v času manjše obremenitve ponoči in delno tudi podnevi za veliko večerno obremenitev, ali v nedeljo za večjo obremenitev med tednom, ali celo tudi za daljšo dobo .Tecimo za polovico leta. kadar nabiramo vodo za suho poletno in zimsko dobo, torej spomladi in jeseni. Povezane z drugimi elektrarnami take akumulacijske elektrarne zelo izboljšujejo gospodarnost proizvodnje električne energije.
Če gre za zelo velike padce, potem je treba na primer vodit: vodo iz gorskega jezera po cevovodih ali podzemnih rovih do elektrarne, ki lezi ob nizki vodi. Tudi take elektrarne so v mnogih primerih uporabljive kot akumulacijske elektrarne.
Dotekajoča vodna množina se šča-eesma izpreminj« To izpremembo vodne gladine in množine vode zapisuje hidrografska služba in na podlagi teh podatkov lahko določimo za vsako reko srednjo, največio in najmanjšo vodne množino Strojev v elektrarni seveda ne moremo graditi za najveejo vodno množino ker bi bili tako stalno le delne obremenjeni. Zato moramo po razmerah zgraditi elektrarno tako, da so stroji v njej zaposleni. Pri visoki vodi izkoriščamo tedaj le del dotekajoče vode, višek pa izpuščamo preko jeza. Le v primeru akumulacijskih elektrarn lahko vgradimo stroje, ki so razmeroma veliki, ker lahko izkoriščajo za kra jšo dobo večje množine vede. Razmere so potemtakem odločilne, kakršen Ssi dotekajoče vode izkoriščamo, od-
višno vodo pa moramo neizrabljeno prepuščati.
V parnih elektrarnah imamo parne stroje, ki jih kurimo s premogom, v izjemnih primerih tudi z oljem, kar pa seveda pri nas praktično ni v rabi. Stroški za zgraditev parnih central so manjši od stroškov za enako močne vodne elektrarne. Po drugi strani pa parna centrala stalno porablja gorivo, medtem ko doteka voda prav za prav zastonj. Zato je iz gospodarskih razlogov edino pravilno, da skušamo proizvajati čim več potrebne električne energije v vodnih centralah, ker je premog ■ zelo dragocena surovina, ki je omejena in močno iskana. Brez parnih central pa ne moremo izhajati, ker morajo povezane z vodnimi elektrarnami v vzajemnem delu kriti viške obremenitve in pomagati v dobi, ko primanjkuje vodnim elektrarnam vode, največkrat v poletni suš! al; hudi zimi. Kot gorivo bomo skušali uporabljati predvsem odpahr premog iz premogovnikov. Če je elektrarna v bližini rudnika, ni ireba prevažati premoga. Namesto mehaničnega ^prevoza energije v premogu prenašamo bolj žlahtno električno energijo.
Dieslove centrale so zelo cenene, vendar trošijo surovo olje, ki ga moramo uvažat. Zato pri nas nimamo večjih central z Dieslovimi stroji. Pripravne so kot manjše rezervne centrale. Kajti le le lahko hitro oddajajo energijo, če odpove dobava električne energije iz oddaljene cen-trale ,na primer zaradi okvare na daljnovodu.
Vse delovanje elektrarn moramo pravilno nadzorovati in uravnavat. Za to služijo električne merilne priprave, ki jih združimo na stikalnih ploščah oziroma v velikih elektrarnah v posebnem, tako imenovanem komandnem prostoru. Po električni poti nadzorujemo ne 6amo napetosti, toke, storitev in druge električne izmere, temveč prav tako tudi druge izmere, kakor na primer število vrtljajev, segrevanje ležajev, vodno stanje, zgorevanje v kotlih, sestavo plinov v dimniku, vlek v dimniku itd. Če imamo z daljnovodi medsebojno povezan sestav elektrarn, razdelimo celotno obremenitev na posamezne elektrarne vselej tako, da je celotna proizvodnja energije najcenejša.
Električne generatorje gradimo za napetosti, ki ne pdoščajo za prenos električne energije na velike razdalje. Čim večja je razdalja, na katero hočemo prenašati energijo, tem večje napetosti potrebujemo. Za surovo oceno potrebne napetosti lahko rečemo, da potrebujemo za vsak kilometer dolžine voda približno 1O0O voltov napetosti, na primer za vod dolžine 60 kilometrov — 60.000 voltov. Zato imamo poleg velikih elektrarn transformatorsko postajo, v kateri spreminjamo napetost na potrebno višino. Transformatorji so mirujoči, najbolj enostavni električni stroji. Seveda potrebuje elektrarna del energije tudi za sebe — za svoje pomožne obrate.
Od transformatorske postaje v elektrarni vodijo električni daljnovodi Tisoke napetosti do velikih transformatorskih postaj, ki so postavljene na primernih mestih po deželi, od koder vodijo vodi srednje visokih napetosti 20.000 do 35.000 voltov do posameznih mest, krajev in tovarn. V posameznih mestih pa lahko napetost zopet znižamo na višino, ki je prikladna za podrobno razdelitev odjemalcem. Pri nas uporabljamo v ta namen ed:nole trifazni tok napetosti 220/380 voltov, pri čemer 60 žarnice in drugi manjši potrošniki priključeni na napetost 220 vokov, motorji in ostali večji potrošnik; pa trifazno na 380 voltov.
Električne vode gradimo ali kot vode na planem ah s kabli Čim višja je napetost, tem večjo izolacijo potrebuje. Pr; nizki napetosti zadoščajo majhni porcelanski izolatorji ki jih vsi poznamo, pri visokih napetostih pa imamo iz več členov sestavljene viseče izolatorske verige. Jambor sam je iz lesa, železa ali ojačanega betona. Razdelilna omrežja v manjših naselbinah napravimo tudi na plamen; tam so vodi pritrjeni na lesenih drogovih odnosno stenskih konzolah al; strešnih nosilcih. V večjih mestih pa uporabljamo kable ki so položeni v cestiščih.
Tako dovajamo torej električno energijo iz elektrarne oziroma iz medsebojno povezanega sestava večjega števila elektrarn po deželi posameznim odjemalcem v tovarnah, mestih in vaseh. Danes je skoraj naj-večj; del. naše dežele preprežen z električnimi vodi in ne bo dolgo, ko bo tudi zadnja vas oskrbovana z električno energijo. Pred 30—40 leti pa 6o imela električno razsvetljavo samo velika mesta, še večja od tedanje Ljubljane.
Električno energijo izkoriščamo v Tazne namene. Predvsem velja omeniti električno razsvetljavo. Z žarnicami dobimo najboljšo umetno razsvetljavo. Tu moramo naglasiti, da dobra razsvetljava nikakor ni luksuz. Nujno in neogibno potrebno je, da nudimo vsakemu delovnemu človeku, bodisi pri delu v tovarni ali pa v pisarni, primerno razsvetljavo, ki mu olajša in tako omogoča hitrejše in preciznejše delo, kakor pri nezadostni razsvetljavi. Dobra razsvetljava zmanjša tudi možnost nezgod.
Električno energijo moramo tedaj dovajati vsaki posamezni žarnici, kar dosežemo s tako imenovano notranjo inštalacijo. V novih stavbah so položeni električni izolirani vodniki v ceveh, ki jih polagamo že med gradnjo stavbe v zidovje pod ometom. Tako je inštalacija nevidna, pa^ tudi zavarovana pred mehanskimi poškodbami. Luči prižigamo s stikali, prenosljive svetilke, kuhalnike, električne peči in druge manjše potrošnike pa priključujemo na vtične spojnice z vtikačem.
Vsak vod in vsak večji potrošnik moramo varovati z varovalkami, ki morajo vod oziroma potrošnik odklopiti pri kratkih stikih. Kratek stik imamo tedaj, če teče zaradi pokvarjene izolacije ali slučajne neposredne kovinske premostitve dveh vodnikov, med katerima je napetost, zelo velik tok dri bi utegnil poškodovati inštalacijo, če bi tekel dalj časa. Pri takem .velikem toku bi se vodniki močno ogreli in bi se tako pokvarila izolacija.
Če pregori varovalka .tedaj moramo poiskati mesto napake in napako popraviti. Nato izmenjamo varovalno patrono, ki je nameščena v varovalnem elementu. Popravljati varovalk ne smemo, ker popravljene varovalke ne morejo zanesljivo odklopiti kratkih stikov. Namesto varovalk uporabljamo v novejšem času pogo-stoma avtomate, ki odklopljajo samodejno. Ko smo odpravili kratek stik, lahko zopet vključimo avtomat. Tako pri avtomatih ni potrebna izmenjava varovalnih patron.
V gospodinjstvu uporabljamo mnogo električnih aparatov, ki olajšajo gospodinji delo. Skoraj vsaka gospodinja uporablja dandanes električni kuhalnik in likalnik, bolj redki pa so električni štedilniki sesalniki za prah in še nekaj drugih koristnih priprav za hišno rabo. Vse te naprave se bodo tudi pri nas izdelovale v večjem številu, ter bodo potem dostopne gospodinjam, ki so sicer zaposlene v proizvodnji
Električni motor je najbolj enostaven, cenen in zanesljiv pogonski motor v industriji in obrti. Danes si ne moremo misliti industrijskega obrata, kjer ne bi poganjali posameznih obdelovalnih strojev z električnimi motorji. Posamezni stroji imajo včasih celo po več vgrajenih motorjev, kakor na primer večje stružnice in vrtalni stroji, skobelni stroji in drugi. Znano je tudi ročno električno orodje.
Električni motorji poganjajo najbolj razgične stroje, transportne priprave, orodja, črpalke, zračnike, dvigala itd. Vzemimo na primer rudnik. Tam najdemo električne vrtalne stroje, s katerimi vrtamo luknje za razstrelivo, zasekovalne stroje, s katerimi režemo plasti premoga, transportne trakove, ki prevažajo izkopani premog do nakladalne postaje jamske železnice in električno dvigalo, ki dviga premog na površino. Razen vsega tega imamo v jami še mnogo vodnih črpalk, ki črpajo vodo ter velike električne Zračnike, ki skrbijo za stalno dovajanje svežega zraka v rove.


mm
1 fg ■	s«; '•	i \/ ■: •'
	.-g ■ - *v *5 •	4 % :
	a - ctifj JL |~M?i jd	v 3 }■
• • f ip’ -. • L’ $ .Ä':v• .: •; ■ '		

Električna centrala
i
Velik pomen ima električna ener-. ja v metalurgiji Z električnimi ta-ilnimi pečmi pridobivamo najboljša jekla, vedno enake kakovosti ker lahko preprosto in hitro naravnamo temperaturo peči Z elektrolitskimi procesi pridobivamo čist, tako imenovani elektrolitski baker, tn prav tako aluminij. V ta namen so potrebne zelo velike množine električne energije, zato moramo take obra-ie napajati iz velikih vodnih elektrarn.
Zelo velik pomen ima električni pogon v transportni tehniki Elektrifikacija železnic nudi velike koristi ua močno obremenjenih in gorskih progah Uveljavlja se električni prenos energije od stroja na ladjah na pogonske vijake. V pristaniščih in velikih nakladalnih postajah dvigajo električni žerjavi bremena in jih prekladajo na druga transportna sredstva.
Seveda uporabljamo električno energijo še v mnoge druge in najrazličnejše namene. Navajamo samo električno varjenje, električno čišče-
nje plinov, zlasti plinov zgorevanja, pasteriziranje mleka z ultravijoličnimi žarki itd. K temu moramo prišteti še splošno znana komunikacijska sredstva, kakor so telegraf, telefon in radijsko tehniko. Tudi sodobne medicine si danes ne moremo misliti brez različnih električnih pripomočkov, kakor so rentgenski in obsevalni aparati ‘er št več drugih.
Vsi porabniki električne energije zahtevajo seveda svoje stikalne odnosno krmilne naprave, k; 6o često zelo komplicirane. Napravljene morajo biti tako. da niso nevarne za osebje, ki jih upravlja.
Električni tok je namreč nevaren življenju. Čim višja je napetost, tem bolj je nevaren Zato uporabljamo za splošno razdelitev električne energije nizko napetost, kjer imamo od poljubnega vodnika do zemlje napetost 220 voltov. Prav za prav je nevaren tok Jri teče pod vplivom napetosti skozi zemljo. Ta tok, je tem večji, čim slabše smo ga izolirali proti zemlji. Zato moramo biti previdnejši v vlažnih in takih prosto-
rih, kjer 6e lahko dotikamo dobro ozemljenih kovinskih predmetov. V takih primerih moramo s posebnimi sredstvi skrbeti za to, da zmanjšamo to nevarnost Najbolj pogostoma uporabljamo v ta namen zaščitno ozemljenje, pri katerem zvežemo kovinske okrove naših porabnikov z zemljo. Sicer pa je postavljena zahteva, da morajo biti vse naše električne naprave grajene tako, da ne moremo priti v neposredni stik s kovin dumi deli, ki so pocl napetostjo.
Po vsem tem lahko trdimo, da je električna energija neogibno potrebna za vsak industrijski obrat. Težišče je vprav pri potrošnikih, ki zahtevajo v celoti določeno moč ob vsakem času. Elektrarne s svojimi daljnovodi transformatorskimi postajami ter razdelilnimi omrežji pa morajo skr-beti za to. .da 60 odjemalci po tej strani vsak čas zadoščeni
Izvedba plana za industrializacijo in elektrifikacijo nas postavlja pred zelo težko nalogo. Rešili jo bomo e skupnimi napori vsega delovnega ljudstva. Dt. inž. Drago Matanovič.
Geodetska stroka in nlene naloge v luči pospešene industrial zadje
Industrializacija in elektrifikacija nalaga vsem tehničnim strokam posebne naloge. Toda napačno bi bilo, ako bi pod pojmom industrializacije in elektrifikacije razumeli samo postavljanje tovarn in električnih «daljnovodov, kajti izpolnitev tega programa sega globlje in ne gre mimo nobene tehnične panoge- Geodeti morajo pri tem izvrševati izmere, gradbeniki delati načrte in voditi gradnjo hidrocentral, elektrotehniki jih morajo opremljati, ostale stroke pa v glavnem konsumirajo pridobljeno električno energijo za izdelavo potrošnji namenjenih proizvodov. Tudi cesta, železnica, dvig kmetijske proizvodnje, regulacija rek in osuševanje močvirja, namakalne priprave itd-, vse je z industrializacijo in elektrifikacijo tesno povezano. Kakor omogoča električna energija ceneno delovno sio, tako pocenijo dobre ceste in vozila prevoz produktov za potrošnjo. Vzporedno s proizvodnjo ■ potrošnih predmetov pa je treba skrbeti tudi na povečano proizvodnjo v kmetijstvu, regulirati reke, namakati polja itd-
Vse te nlloge postavljajo geodetski stroki posebne zahteve, katerih doslej ni bila vajena- Prej smo poznali geometra kvečjemu takrat, kadar nam je izmeril zemljišče, ali kadar je bil izvedenec v zemljiški pravdi. Danes pa s tem še zlepa ne bi bili kos nalogam. Zato ie bila potrebna preusmeritev geodetske stroke v tehnično smer. Zdaj imamo geodetske oddelke na srednjih in visokih šolah, kjer se vzgaja kader v smislu novih potreb in v noviih načinih dela.
Najosnovnejše vprašanje geodetske stroke je hitra ekspeditivnost v delu-Ako je potreben za gradnjo načrt zemljišč in dejanskega stanja, so potrebna dolgotrajna merjenja. Ta dolga doba. ki jo določa stari način dela, nas danes zaustavlja. Naše delo ne gre tako hitro, kakor zahteva to naša izgradnja in kakor bi geodetski strokovnjaki sami najbolj želeli- Zato išče geodetska stroka nova pota -im bo v naši prvi petletki skušala podrediti fotografijo svojim potrebam in koristim- Ta. v javnosti v glavnem športna panoga, je namreč sposobna, da nam da načrt poljubnega zemljišča in dejanskega stanja v najkrajšem času s takšno podrobnostjo, kakor noben drug način dela- Zato se naš; bodoči inženirji med študijem mnogo bavijo s fotografijo, ki bo postala v bodočnosti eden glavnih pripomočkov v njihovem delu-
Ce nam je n- pr. potreben načrt za reko, ki razdira kmetu njive in odjeda ljudstvu kruh, smo morali po starem načinu vršiti dolgotrajna merjenja, kajti tok reke in prizadeta zemljišča je treba najprej narisati. Na osnovi izvršenih merjenj ie bil izdelan načrt za ureditev reke- Toda reka med našim delom ni mirovala, potrgala je nove njive in spreminjala svoj tok tako. da izdelani načrti niso več odgovarjali dejanskemu stanju. Začeti je bilo treba znova ali pa graditi samo v majhnih odsekih- Tu nam bo fotografija ogromno koristila; danes se
n. pr. odločimo za regulacijo reke, jutri poleti letalo v zrak, preslika tok reke in čez dober teden so že izdelani vsi pogoji za sestavo načrta regulacije. Te osnove so dobre, kajti fotografska plošča se ne zmoti, na slikah je reka predočena točno ob določenem času, čemur stari načrti nikoli niso mogli ustreči. V drugem primeru gradimo na primer cesto, železnico ali hidrocentralo v skalnatem, skoro nedostopnem zemljišču. Še tako točna in draga merjenja po metodah klasične geodezije nam dajo le slabe rezultate- Na pomoč nam priskoči zopet
fotografija, ki nam da najvemejio sliko zemljišča; dve fotografiji pa prostorski model iz katerega lahko narišemo vse, kar potrebujemo, pa četudi v naiveči-ih merilih-S fotografijo za izdelavo načrtov se bav.i fotogrametrija, ki bo tudi naši geodetski stroki povečala možnosti razvoja. Naše znanstvene ustanove skrbijo za to neumorno, da izpolnijo klasično geodetsko izmero ter pripravijo že v tej petletki vse instrumente, ki bodo omogočili tudi foto-grametrične izmere.
Inž- Ivan Čuček.
nacionalizacija tehnične stroke z aparatom za ootično povečavo
Široko je področje tehnike. Iz tal rastejo tovarne, rekam postavljamo jezove, po deželi gradimo nove ceste, mostove in druge naprave, ki bodo dvignile standard delovnega ljudstva. Vsaka takšna zgradba pa potrebuje svoj načrt,ki zahteva veliko dela inženirjev in tehnikov v naših projektivnih zavodih. Preden začnemo graditi na terenu, moramo sestaviti načrt, kajti samo tako je mogoče dobro in ekonomično delo. Pri tem pa načrti ene zgradbe niso enaki; čim bolj se bliža načrt svojemu končnemu stanju, tem več podrob-
Projekcij'ski aparat za optično povećavanje ali zmanjševanje v poljubnem merilu, izdelan po načrtu in konstrukciji docenta geodetskega oddelka tehnične fakultete inž. Ivana Čučka. — Aparat je sestavljen iz treh delov: 1. podlaga za original načrta, ki ga je treba povečati ali zmanjšati, 2. fotografska leča, ki načrt poveča ali pomanjša in 3. steklena plošča, na kateri se pokaže povečani ali pomanjšani načrt.
nesti vsebuje; ena vrsta načrtov nam daje pregled celotne zgradbe, toda brez podrobnosti, druga pa vsebuje podrobnosti, ki so potrebne tik pred gradnjo. Prvi načrti so risani v manjšem, drugi v večjem merilu, tako da lahko popolnoma ustrezajo svojemu namenu.
Že iz te kratke primerjave vidimo, da je sprememba načrtov iz enega v drugo merilo za tehnično stroKo zelo važnega pomena. Na tem polju je uspela našim geodetskim strokovnjakom pomembna racionalizacija, ki bo služila koristno tudi ostalim tehničnim strokam. Na geodetskem institutu naše univerze je bil konstruiran in izdelan poseben aparat, ki omogoča optično povečavo ali pomanjšavo med načrti v poljubnih merilih. Doslej so to delo opravljali mehanično, kar je bilo v mnogih primerih zelo dolgotrajno in drago. Tudi fotografični način ni mogel tega nedostatka popolnoma odpraviti, kajti pot od odločitve do realizacije fotografske pomanjšave je še vedno predolga za hitro in ekspeditivno delo. Fotografska leča in steklena plošča novega aparata sta med seboj premakljivo povezani, kar omogoča poljubne, praktično v poštev prihajajoče povečave ali pomanjšave.
Na spodnjo podlogo pripnemo načrt v določenem merilu. Ta originalni načrt močno osvetlimo, lečo in stekleno ploščo pa namestimo tako, da se na stekleni plošči pojavi slika načrta v merilu, ki ga želimo in nam je potrebno. Ko je to opravljeno, nam ni treba nič drugega, kakor položiti na stekleno ploščo prozorni papir in načrt prerisati. V slučaju, da imamo na razpolago specialni fotografski papir, lahko dobimo kopijo povečanega načrta tudi brez prerisa-vanja. Vsa povečava se izvrši optič, no. treba je le povečano ah pomanjšano sliko prerisati. Izkušnja je pokazala, da dosežemo s tem aparatom 50«/o prihranka na času, povečamo pa pri tem tudi točnost dela. Poleg tega je važno, da lahko prerisujejo načrte nižje kvabficiram strokovnjaki, običajno risarji.
Brez dvorna je, da je ta aparat, kf ga bo začela kmalu izdelovati naša industrija, pomemben doprinos geodetske stroke razvoju in dvigu naša tehnične proizvodnje.
TeMa ? veterinarstva
Tudi veterinarska znanost je rastla in še vedno rasle z razvojem in izpopolnjevanjem tehničnih pripomočkov, brez katerih bi obstala za vedno na prvotni stopnji.
Kakšna je že razlika v gibljivosti današnjega veterinarja od veterinarja pred 30—40 leti. V novelah ruskih pisateljev pred prvo svetovno vojno pogosto naletimo na opis okrajnega veterinarja, ki v kibitki opravlja svojo prakso. Danes obiskujejo ruski veterinarji iz veterinarskih bolnišnic, lehnič. dobro urejenih in opremljenih, svoje paciente z motornimi vozili. Tehnika je dvignila gibljivost in s tem zmogljivost in delovno sposobnost veterinarjev na večkratno predvojno zmogljivost
Veterinar je pri ugotavljanju živalskih bolezni bolj pogosto navezan na tehnične pripomočke kakor njegov tovariš — ljudski zdravnik. Veterinarjevi pacienti ne govorijo, ne morejo dati anamneze kakor ljudje. Pogosto mora veterinar z aparati povečati vtis svojih čutil. Te aparate mora, čeprav po zamisli veterinarjev, izdelati in izpopolniti tehnika.
Potem pa zdravljenje živali. Tudi za to so potrebni instrumenti, aoa-rati, skratka cela zbirka najrazličnejšega preciznega orodja, _ ki ga mora veterinarju dati tehnika. Pa naj bodo to navadni seal peli ali pa komplicirni instrumeptariji, ki jih rabi veterinar pri težkih porodih. Če je še pred lira tki m v mnogih primerih zaradi pomanjkanja tehničnih
pripomočkov moral veterinar odrediti zakol, je danes število takih primerov pri’ zdravljenju v tehnično dobro urejenih veterinarskih bolnišnicah in ambulantah vedno manjše.
V preprečevanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni je z iznajdbo mikroskopa napravljen prvi korak k spoznanju njih povzročiteljev. Z razvojem tehničnih pripomočkov za študij mikrobov in raznih zajedal-cev je veterinarska znanost šele raz-vpzljala bistvo živalskih kožnih bolezni. Ultramikroskopi in elektronski mikroskopi omogočajo 100.000 krat-no povečavo, z njimi lahko študiramo danes tudi razvoj virusov teh najmanjših povzročiteljev kužnih bolezni. Največ kužnih bolezni pa spada v vrsto virusnih obolenj. Veterinarski bakteriološki laboratorij in zavodi, v katerih opravlja veterinarska služba vse prispevke kužnega materiala, bi svoje odgovorne naloge brez pripomočkov, za katere skrbi tehnika, ne mogli opravljati. Prav tako ne bi mogli zavodi za izdelavo cepiv in serumov brez tehničnih pridobitev najnovejšega časa proizvajati _ mnogo teh sredstev. Preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih
bolezni pa sloni prav na zaščitnih cepivih in zdravilnih serumih.
Naj na koncu omenimo še umetno osemenjevanje, ki ne služi samo kot obrambno sredstvo v kužnih primerih, temveč ima verjetno še večji pomen za povzdigo živinoreje v produkcijsko - kakovostnem smislu. Za izvedbo umetnega osemenjevanja so zopet potrebni instrumenti in aparat^ ki jih mora dati tehnika.
Veterinarska služba se je šele Y osvobojeni domovini začela zavedati velikega pomena tehnike na vseh poljih veterinarskega dela. Saj so se šele po osvoboditvi pri nas začele graditi prve veterinarske bolnišnice in ambulante V bivši Jugoslaviji so bili veterinarji navezani glede nabave instrumentov, raznih aparatov in zdravil na dobave iz tujine V našt domovini se tehnika s tem ni bavilg. Danes marsikj izdelujemo sami Tudi na tem polju se dela in ustvarja pg načrtu. V ta načrt je vključena tdč& veterinarska služba, ki mora za zdravje vseh vrst domače živ Samo zdrava živina bo dvignila _ živinorejo kakovostno in količin! ter s tem omogočila dovolj prira živil živalskega izvora za hrano 'd lovnemu ljudstvu. Omogočila bo tudi prirast surovin živalskega izvow ra, potrebnih tehniki v izpolnjevanja načrtnih nalog. Vež. A. Stefaniä
Delavci in delavke! Izpolnite svoje tehnično znanje v skupinah in krožkih »Tehnike in športa«! Čitajte in širite našo mlado tehniško literaturo »Radioamater«, »Ljubitelj tehnike« in »Motorizacijo«!
Zlatko Priča: Življenjsko veselje pred kuhinjo. (Iz mape osemnajstih risi) »Ljudi iz logora Danica«, ki je prejela drugo nagrado Komiteja za kulturo in umetnost pri vladi FLRJ.)
Lirika iz korke ist obnove
V beograjski založbi »Prosveta« je izšel zbornik z gornjim naslovom, ki nudi nekak prerez pesništva jugoslovanskih narodov s temami iz narodno osvobodilne vojne in povojne izgradnje. Vmes je !e nekaj pesmi, ki so nastale že pred zadnjo vojno in so v zbornik uvrščene iz posebnih razlogov. Zastopanih je šest in trideset pesnikov z 89 pesmimi. Knjigo je uredil pesnik Tanasije Mladenovič. Ima 187 strani.
Zastopani so Vladimir Nazor 15 pesmi), Oton Župančič (1), Radovan Zogovič (41, Desanka Maksimovič (6), Ivan Goran Kovačič (11, Matej Bor (3), Jovan Popovič (2), Branko Čopič (6), Venko Markovski (15, Skender Kulenovič (15, Milan Dedinac (3), De-sicvnik-Kajuh (4), Gvido Tartalja (6), Marin Franičevič (2), Oskar Davičo (2), Kosta Racin (3), Čedomir Min-derovič (21, Igo Gruden (1), Janko Djonovič (2), Dušan Kostič (55, Slavko Janevski (15, Blažo Koneski (1), Tanasije Mladenovič (45, Vladimir Popovič (15, France Kosmač (15, Mi-lorad Panič-Surep (45, Jure Franiče-vič-PJečar (23, Aco Šopov (25, Milena Mohoričeva (2), Vladimir Pitovič (23, Fran Roš (23, Radivoj Koparec (13, Zdenko štambuk (1), Mihailo Vukovič (33, Jože Brejc (13 in pokojni Ive Čače (1).
Zbornik je, kakor pravi urednik v kraikih besedah na koncu knjige, namenjen v prvi vrsti mladini. Zato so pesmi izbrane tako, da bi »po svoji vsebini vplivale pred vsem vzgojno«. Edino Racin (ki je padel) in Mindero-vič sia, kakor omenja urednik, zastopana s predvojnimi pesmimi Zupančiča je menda pozabil, saj ga je predstavil z eno samo pesmijo (Vseh živih dan). Tudi tista pripomba ni točna, da je »jezik v knjigi jezik originala«. Župančič je zastopan s prevodom!
Knjiga je sestavljena po različnih vidikih, ki v celoii nikakor ne morejo vzdržati antološkega kriterija Popolnoma razumem urednikove namene in zaradi lega tudi ne bi bilo prav, knjigo s posebno strogostjo ocenjevati, posebej še, ker to Tanasije Mladenovič tudi sam priznava. Vendar se bom z nekaj besedami ustavil pri slovenskih pesnikih, ki so v zbirko uvrščeni.
Prvi je Cton Zupančič, ki je napisal med vojno in tudi že po končani vojni nekaj res antoloških in vsebinsko več kakor sodobnih pesmi. Predstavljen je pa z eno same pesmijo (Vseh živih dan), ki je sicer ena izme'đ' njegovih najmočnejših, toda katera je napisana že pred desetletji, tako da je po času nastanka vsekakor najsiarejša v vsej knjigi. Zraven tega je pesem (edina v prevodu!) podana v tako slabem in ne-, adekvatnem prevodu (niti to ni ome-
njeno, kdo jo je prevedel), da je škoda, da je v tej obliki izšla v tei knjigi. Zupančiča sta zadnje čase med Hrvati in Srbi prevajala deloma Gustav Krklec (včasih zelo posrečeno) in Desanka Maksimovič. Prevod pesmi »Vseh živih dan«, kakršen je natisnjen v tej knjigi, pa je čisto začetniški in niti zdaleč ne odgovarja izvirniku. Odsekani in tako značilni ritem originala je zabrisan, spremenjen, značilne moške rime, ki so tako izrazite ne samo pri Zupančiču, ampak v slovenskem pesništvu sploh, pa so pogosto zamenjane z ženskimi, ki občuino motijo.
Ostali slovenski pesniki so zastopani takole: Matej Bor s pesmimi »Vizija«, »Svoboda« in »Domov bom šel«, Kajuh z »Jesensko«, »Slovensko pesmijo«, »Pred velikim rojstvom« in »Sovjetskim herojem«, Igo Gruden s pesmijo »Glas domovine«, France Kosmač z »Nocoj, tovariši«, Milena Mohoričeva s »Prvemu partizanu« in »Pozdravom«, Fran Roš z »Domovino« in »Konjeniki svobode«, lože ‘Brejc pa z »Cgniem«. Tudi o tei izbiri bi bilo mogoče spregovorili. Škoda, da ie med slovenskimi teksti toliko tiskovnih napaki Pretiskane so v latinici iz knjig, pa ne morem razumeti površnost tako stavcev kakor tudi korektorja. Tudi razumljive ne bodo vse in bi bil zaželen vsaj slovarček manj znanih besed.
Ugodno vplivajo makedonski pesniki Venko Markovski, Kosia Racin, Slavko Janevski, Blažo Koneski in Aco šopov. Tudi njihove pesmi so natisnjene brez komentarja, ki bi bil prav tako včasih nujen, zlasti še, ker je knjiga po urednikovi izjavi namenjena mladini
V knjigi je tudi več posnetkov grafičnih del iz narodno osvobodilnih bojev Djordja Andreieviča-Kuna, Piva Karamaiijeviča in Branka Sotre, ki ugodno poživljajo tekst. Umesten bi bil obširnejši uvod, ki bi vsaj na kratko označil zlasti tiste pesnike, pred vsem makedonske in slovenske, ki so srbskim mladim čitateljem manj znani in zaradi jezikovnih razlik tudi manj razumljivi. V celoti pa ie knjiga pomembna zlasti zato, ker ie v njej zbranih lepo število pesniških imen vseh jugoslovanskih narodov in ker so tudi pesmi, kljub posameznim izjemam, pri večini pesnikov zelo karakteristične zanje, dasi s tem nočem reči, da ne bi bilo mogoče zbrati druge prav tolikšne knjige sodobnega našega pesništva z istimi značilnostmi. Drugič, ko bi tiskali podobno knjigo, bi bilo želeti, da slovenske pesmi korigira Slovenec, ki vsekakor ne bo dovolil toliko napak, kakor jih je v tei knjigi.
T. P.
Tretja Is četrta številna „Safiževulii aovm“
Tretja številka novega literarnega tednika prinaša na uvodnem mestu članek Prežihovega Voranca »Nov napad na siovensko kulturo«, v katerem razkriva intrige mednarodne in domače reakcije na Koroškem za razbitje Mohorjeve družbe. Eli Finci načenia v članku »Nekaj misli o razvojnih tendencah naše knjževnosti« zanimivo diskusijo o naši povojni književnosti, ki naj premaga ozki regionalizem in se povzpne do obravnavanja velikih problemov, ki zanimajo vse. Med drugim piše: »... Kakor je bila v državi, osnovani na principih svobode in enakosti, pravilna rešitev nacionalnega vprašanja prvi pogoj za ustvaritev vsedržavnega edinstva, tako je tudi v kulturnem življenju 'Ustvarjanje resnično ljudske, demokratične, jugoslovanske kuliure odvisno od neoviranega razvoja posebnih narodnih kultur z jasnim individualnim značajem.«
V	isti številki piše Aleksander Vučo o ekspanziji hollywoodskih filmskih podjetij, Milan Dedinac pa prikazuje borbeni lik čil.enskega protifašističnega pesnika Pavla Nerude. Jovan Popovič piše v članku »Nesodobni skoki .sedobnega’ baleta« o gostovanju trojice Mlakarjevih v Beogradu. Poleg teh važnejših člankov vsebuje številka mnogo literarnega drobiža, ocen in poročil iz domače in tuje literature. Prinaša tudi umetniške reprodukcije.
V	4. številki »Književnih novin« piše Čedomir Minderovič ob priliki nagrad Komiteja za kultu o in umetnost o ustvarjalnih uspehih naših umetnikov. Erik Koš razkriva v članku »Prispevek za kroniko narave ameriškega tiska« navade ameriških časnikarjev, izmed katerih so štirje napisali knjigo o državah ljudske demokracije v vzhodni Evropi, ne da bi bili nekatere teh dežel sploh obiskali. Na diskusijski članek Elija Fmcija iz prejšnje številke je nave-
zal svoj zanimivi članek »Pisatelji pred tematiko osvobodilna vojne« odgovoren urednik Jovan Popovič. Tudi 4. številka prinaša več gledaliških in književnih ocen in poročil o revijah in o književni ter izdajateljski dejavnosti v posameznih ljudskih republikah. Na prvi sirani ie objavljena reprodukcija freske Slavka Pengova: »Na Bledu«. Nadalje prinaša več reprodukcij iz albuma Zlatka Price »Ljudje iz taborišča .Danica’« in karikaiure.
Na Cetinju so 3. marca odprli skupno razstavo črnogorskih likovnih umetnikov, na kateri je razstavljenih čez 130 del. Med slikarji vzbujajo posebno pozornost dela Mila Milunoviča in Petra Lubarde. Raz-siavijajo tudi nekateri črnogorski sli-karji-samouki. Svoja dela so razstavili tudi trije kiparji. Vera in Djordie Oraovac in Luka Tomanovič.
Kaj beremo v naših revijah
V skupnem zvezku sta izšli prvi đve številki tretjega letnika revije „Novi svet“. Lepo število triindvajsetih avtorjev je napolnilo s svojimi prispevki zajetno delo.
Prvi del je posvečen proslavi 70-letnice pesnika Otona Župančiča. Tako so v reviji združeni in ohranjeni članki, ki smo jih ob proslavah brali v našem dnevnem časopisju (Ivan Bratko: „Oton Župančič in naša doba“, M. Rupel:	O Župančiče-
vem jeziku“) ali poslušali na proslavah (Boris Ziherl: „Ob sedemdesetletnici Otona Zupančiča“, Juš Kozak: „Politične funkcije Župančiča”, Miško Kranjec:	»Pesnikov dom«.)
Članek Borisa Ziherla je pomemben doprinos za študij naše kulturno politične zgodovine, poleg tega, da jarko osvetljuje pesnikovo podobo. V tem prvem deiu so tudi novi Župančičevi prevodi (Shelley, Goethe, Heine) iz klasične svetovne lirike, ki se uvrščajo kot dragoceno dopolnilo v zakladnico njegovih prevodov.
Baladi Dušana Ludvika iz leta 1941 in „Pesem“ Antona Vodnika so prispevek k lirikL Pridružuje se ji v lepem prevodu Josipa Vidmarja pesem Puškina in Tjutčeva, v prevodu Tita Vidmarja pa Ljermontova „Oporoka“.
Od pripovedniških del so: Gabrova partizanska zgodba „Pot skozi noč“ in Frana Brdnika, ki je novo ime v naši literaturi, „Nekega dne v aprilu” ter Lojza Kraigherja „Fragment iz dahavskih ječ”. Gaber in Brdnik sta napisala zaključeni črtici, ki se odlikujeta po novelističiu zgradbi in pristnem doživetju, Kraigherjev „Fragment“ slika z ustvarjalno silo življenje v nemškem taborišču. Miško Kranjec piše v nadaljevanjih novelo „Odšli so in se vračajo“. Povsem različna od omenjenih je po slogu, izrazu in doživetju kraiša proza Vitomila Zupana „Tomaž”.
S področja upodabljajoče umetnosti je napisal čoro Skodlar študijo o Ferdu Veselu v poglavjih: človek, Umetnik, Razstava, kjer na široko odpre pred javnostjo vprašanje razstav naših likovnih umetnin. Iz gledališke kulture je pomemben prispevek Filipa Kalana „Zgodovina slo-
venskega gledališča“. Področje filmske ume tosti obravnava razprava Draga šega „Obličje sveta na platnu“, ki se bo nadaljevala. Slede še kritični zapiski Toneta Fajfarja ob prevodu Insersollove knjige „Strogo zaupno“. France Bevk je osvetlil ustanovitev „Slovenske demokratske zveze” v Trstu. Kronika pa prinaša Kobetov sestavek ob 76 obletnici rojstva arhitekta .Tos. Plečnika. Revijo zaključuje Grinbergova razprava „Trideset let sovjetske poezije“ v prevodu B. Faturja.
Prihodnje številke bo gotovo izpolnila še književna kritika, tako da bo naša osrednja revija v polni meri izpolnjevala svojo nalogo.
Letošnji letnik je dobil okusno novo zunanjo opremo po načrtu inž. Toneta Bokala.
Izšla je tudi druga številka „Obzornika“, ki prinaša na prvih straneh načelni sestavek Janeza Hribarja o ljudski prosveti na vasi. V kratkih in jasnih potezah izvemo zgodovinsko oznako prosvetnega dela na našem podeželju in hkrati smernice za ta čas in za bodočnost Spominu Nikolaja Pirnata je posvetil Stane Mikuž živahno napisane vrstice, ki so ilustrirane z deli iz Pirnatove grafike. Prežihov Voranc je napisal pod naslovom „Kralj na Betajnovi v Dobrijah“ dokumentarno humoresko, kako je v Guštanju režiral Cankarja. Delce preveva zdrav, topel humor, ki ga v naši krajši prozi toliko pogrešamo.
Drugi del „Obzornika" prinaša poučne sestavke o tretjem plenumu Ljudske prosvete, o zadružnem domu in predavanje „Naš odnos do knjige”, ki ga je povedal Miško Kranjec na prvem knjižničarskem tečaju. Sledi še poglavje „Za boljše ljudsko prosvetno delo“, v katerem dobe naši prosvetni delavci navodila za izbiro knjig in za izpopolnjevalni knjižničarski tečaj. Zanimiva in poučna so poročila o ljudsko prosvetnem delu iz Celja, Dolnje Lendave, Mozirja, Krškega, Kranja, Rakeka, Tolmina, Sežane in drugih krajev. List postaja vedno krepkejša opora našim ljudskim prosvetnim aktivom in trdna vez med njimi.
2 januarskega „Filmskega obzornika”
Knjižica o Vuku Karadžiču
Uredništvo Slovenskega knjižnega zavoda je preizkusilo nov način, kako podati bralcem v zaključni, vsaj go neke mere enotni knjižici podobo velikega moža in njegove dobe. Namesto kratke poljudne monografije', kot jih poznamo iz zbirke »Mojstri in vzorniki«, je SKZ izdal zbornik člankov >Vuk Karadžič in njegova doba«. Povod tej izdaji je pač dal Vukov jubilej v septembru preteklega leta. Ob tej priliki je izšla v beograjskem tisku („Borba“, „Književnost” itd.) vrsta člankov, ki so z različnih vidikov osvetljevali Vukovo osebnost, njegovo dobo, njegovo življenje in delo, njegov pomen. Sprejemljiva je misel, ki je očitno vodila založbo pri izdaji te knjižice: če en članek sam zase sicer ne more podati zaokrožene podobe tako pomembne osebnosti, jo pa morda lahko nudi vrsta člankov. Podobno priliko bi naše založbe imele večkrat — ob vsakem literarnem jubileju in večji proslavi.
V prikupno opremljeni knjižici smo torej dobili tole vsebino: Radovan Lalič piše v članku »Vuk Karadžič — veliki graditelj srbske kulture« na kratko o splošnem kulturno zgodovinskem pomenu Vukovega dela a srbski narod. Aleksander Belič išče v članku »Vuk in Slovani« zveze. ki jih je imel Vuk z zastopniki drugih slovanskih narodov, pri čemer se mora ustavljati zlasti ob Vukovem prijateljstvu! in sodelovanjem z našim Kopitarjem, ob vezeh, ki so se pletle med Vukom in rusko kulturo, ter ob splošno jugoslovanskem pomenu, ki ga ima Vuk s tem, da je ustvaril Srbom in Hrvatom skupni književni jezik. Milan Bogdanovič razčlenjuje v eseju »Do Vuka in od Vuka« pomen revolucionarnega preloma, ki ga je doživel srbski kulturni razvoi z Vukovim delom, in ga skuša pravilno razložiti s pogoji dobe, v kateri je Vuk živel. Velibor Gligorič naslika »Podobo Vuka Ka-radžiča«, ga skuša psihološko prikazati kot osebnost in značaj. Najbolj obsežen, v zastavljanju problemov sicer najmanj zapleten, a prav zato morda najbolj dragocen za naše bralce, ki vedo o Vuku razmeroma malo in bi radi o njem izvedeli čim več dejstev, je članek Božidara Kovačeviča: »Vukovo življenje«. Kovačevič v širokih potezah naslika to »skromno življenje književnika«, ki je bilo vendarle zaradi borbe in nezlomljive energije tako burno, zamotano in razburljivo, da bi ga bilo treba opisati v romanu ali prikazati v filmu.» — Tem petim jubilejnim člankom je uredništvo dodalo še odlomek iz najstarejše biografije, ki jo
je po Vukovem lastnem pripovedovanju leta 1846 napisal znameniti ruski slavist I. I. Sreznjevskij (iz naše literarne zgodovine ga poznamo po spominskih verzih, H mu jih je napisal Prešeren, ko je Sreznjevskij obiskal Ljubljano). Objavljen je odlomek, kjer pripoveduje Vuk svoje spomine na Kopitarja. — V celoti je orevedeno znamenito Vukovo pismo knezu Milošu Obrenoviču. — Izvirna razprava Antona Slodnjaka »Nekoliko pripomb o Vukovem vplivu na slovensko slovstvo« prikaže z vsem potrebnim literarno - zgodovinskim gradivom, da je »Vuk Stefanovič Karadžič... po Kopitarju, zlasti pa po Levstikovem kritičnem in jezikovnem delu najtesneje vpleten, da, celo vraščen v naše kulturno- življenje.« Na kraju je še nekaj odlomkov iz VI. poglavja Slodnjakovega romana »Pogine naj — pesi«, ki pripovedujejo o Levstikovih srečanjih z Vukom.
Videti je, da je zbornik nastal dokaj slučajno iz snovi, ki je pač bila na razpolago, le pičlo dopolnjen z enim izvirnim člankom. Zato v knjižici kljub vrednosti posameznih člankov vendarle še marsikaj pogrešamo. Kdor se na primer ni že kje drugje poučil o Vuku, bo v njej zaman iskal odgovora na docela preprosto vprašanje, kako je Vuk praktično izvedel svojo veliko reformatorsko misel o ljudskem jeziku v literaturi. Pogrešamo tudi orisa silno zanimivega odnosa med Vukom in enim najpomembnejših mož v preteklosti srbske literature — Jovanom Sterijo Popovičem, ki je bil načelno hud Vukov nasprotnik, a je s svojim umetniškim delom dejansko podprl Vukovo borbo. Zbornik bi koristno dopolnilo tudi nekaj odlomkov iz Vukovih del: če ne drugo, vsaj odstavek iz resnično klasičnih razlag srbskih besed v »Rječniku«. Vsekakor bi sodila v knjigo tudi Vukova, morda tudi Radičevičeva in Baniči-čeva slika.
Nerazumljivo je, zakaj je ob dobrih prevodih vseh ostalih člankov en prevod (»Vuk in Slovani«) slogovno hi ponekod celo slovnično tako zelo pomanjkljiv.
Kljub nekaterim nedostatkom, ki so najbrž le posledica naglice, pa je knjižica v celoti vendarle dobrodošel prispevek k naši poljudno znanstveni literaturi. Knjižni zavod naj bi izdal še več takih zbornikov — saj večina podobnih člankov, čeprav so še tal;o pomembni in trajno vredni, v časopisih in revijah prehitro utone v pozabo.	—tg—
Steklar pri delu
oaxxxnjagouiMnoioJOüC
Jugoslovanska kronika
Te dni se je na peti iz Rima zadržal v Beogradu znani madžarski književnik in profesor pešlanske univerze Georg Lukač s. Rodil se ie L 1885. v Budimpešti. Od I. 1909 je živel v inozemstvu, v Berlinu, Florenci in Heidelbergu, kjer je bil nazadnje univerzitetski profesor. Ko je 1. 1919. _ izbruhnila na Madžarskem revolucija, je postal komesar za prosveto v revolucionarni madžarski vladi, pozneje pa je zopet živel na Dunaju, v Berlinu in SZ, kjer ie bil eden izmed urednikov revije »Mednarodna literaiura«. Po zadnji vojni je prišel v Budimpešto, kjer danes z uspehom deluje. Znan je zlasti kot filozof in literarni zgodovinar. Veliko je pisal o francoskih realistih. Pred meseci je beograjska založba »Kultura« izdala v prevodu njegovo knjigo »O realizmu« (pravkar je delo izšlo tudi v hrvaiskem prevodu v Zagrebu), eseja:	Plebejski humani-
zem v Tolstojevi estetiki in Svobodna ali dirigirana umetnost pa sta lani izšla v naših revijah, prvi v zagrebški »Republiki« št. 9, drugi pa v novosadskem »Letopisu Matice Srbske« št. 10. Ni dolgo, kar je v nemščini izšla njegova študija »Goethe und seine Zeit«, pripravlja pa monografijo o mladem Flegelu, v Rimu pa je pred nekaj iedni dovršil svoje filozofsko delo »Uničenje razuma«, ki bo v kratkem izšlo.
Makedonska književnost kaže vse večji vzpon. Nedavno smo tudi v slovenščini dobili izbor makedonske novelisiike in tudi nekaj pesmi v prevodu (Novi svet). Tudi makedonci prevajajo klasična dela iz srbske in hrvatske književnosti. Tako so prevedli Njegošev »Gorski venec«, Ma-žuraničevo »Smrt Smail-age Čengi-ča« in »Nečisto kri« Borisava Stankoviča Letos izidejo pesniške zbirke Blaža Koneskega, Laze Karov-skega in Slavka Janevskega. Kole Cašule je napisal odrsko delo iz narodno osvobodilne borbe, ki je prav-kra v tisku. Dimitar Mitre pripravlja knjigo kritičnih člankov. Vančo Niko-leski izda knjgo mladinskih pesmi, Boris Bojadžijski pa knjigo mladinske proze.
Črnogorska založba »Narodno knjiga« obljublja za letošnje leto nekaj pomembnih del. Te dni ie že izšla zgodovinska študija Jagoša Jovanoviča z naslovom »Stvaranje crnogorske države i razvoj crnogorske nacionalnosti«, v kateri je obsežena črnogorska zgodovina od začetka do 1. 1918. Knjiga obsega 448 strani. Napovedana je tudi »Njegoševa spomenica«, ki bi bila morala
iziti že lansko leto. Prav tako izda založba zbornik del črnogorskih književnikov, ki so padli v zadnji vojni Založba izdaja tudi črnogorsko književno revijo »Stvaranje«. Te dni je izšla prva letošnja številka (dvojna, za januar in februar).
Hrvatski in srbski prevodi del slovenskih književnikov so vedno pogostejši. Te dni je zagrebška založba »Novo pokolenje« izdala droben zvezčič z naslovom »Uz cestu«, v katerem so natisnjene štiri kratke proze Miška Kranjca (Igra, Podobe, Ob cesti in Ded in vnuk) iz zbirke »Tihožitja in peisaži«. 2e preje ie prevedenih več teh novelic v zbirčici »Krv za slobodu«, ki jo je izdal Nakladni zavod Hrvatske (prevedla Gustav Krklec in Hijacint Petris). Če človek primerja posamezne prevode med seboj (nekatere stvarce so kaf po dvakrat prevedene), pride do poraznih ugotovitev.
Nedavno so nekateri slovenski književniki obiskali tudi Novi Sad in stopili v stik z vojvodinskimi književniki. Ob tej priložnosti so sprožili tudi misel, da bi Matica Srbska izdala v doglednem času antologijo slovenskega pesništva v srbskem prevodu. To tsi bilo kar primerno. Precej pesmi siarejših slovenskih pesnikov je tako že prevedenih v srbščino v zadnjih šestdesetih letih in bi kazalo v ta namen maio prebrskati stare letnike krbskih književnih revij.
Pri beograjski »Kulturi« ie v zbirki »Velikani in njihova dela« izšla kot 21. zvezek na 78 straneh študija K. N. Derževina »Diderot in enciklopedisti v srbskem prevodu Nike Miličeviča.	T. P.
Zapiski
Ob priliki stoletnice rojstva Leva Tolstoja pripravlja Tolstojev muzej nekai razstav, posvečenih raznim dobam njegovega življenja in ustvarjanja.
Na eni od teh razstav bodo prikazali razširjenost Tolstojevih del ki so jih v Sovjetski zvezi objavili v 58 jezikih.
Pripravljajo tudi objavo nove izdaje romana „Vojna in mir“ po rokopisu, ki je shranjen v arhivu rokopisov Tolstojevega muzeja, kakor tudi objavo nove akademske izdaje romana „Vstajenje“.
V Tolstojevem muzeju je 150.000 listov rokopisov, knjig, pisem in beležk Leva Tolstoja kakor tudi 400.000 listov beležk pisateljevih sorodnikov in rokopisni material o Levu Tolstoju.
Zlatko Priča: Tomek »Rdečeannejec«
Uprizoritev „Hamleta“ v Linijam
(Nekaj podalkoT iz naše gledališke zgodovine.)
Jasnarslta številka „Filmskega obzornika“
stveni Veterinarski zavod in delo v njem. ki bo poleg drugih zanimalo predvsem naše kmetovalce in živino-
:ega obzornika. Ub proslavi nice Otona Župančiča vidimo njegovo rojstno hišo v Beli Krajini, njegova najvažnejša dela, nekaj prizorov iz njegovega življenja po osvoboditvi, njegovo imenovanje za častnega doktorja univerze in za ljudskega umetnika ter slavnostni koncert Arničeve Duma
Druga točka „Med našimi steklarji" je zaključena podoba iz steklarne, ki nam v preprostem zaporedju pokaže, kako nastane steklena posoda, kako steklo brusijo in barvajo. Poetična snov je vodila filmske delavce, da so ustvarili lep, živahen prikaz.
Tretja točka nam kaže naš znan-
rejce. Obzornik zaključujeta dve krajši noviški točki o Novoletni jelki in Državnem prvenstvu v sabljanju. Prva je izdelana s toplim čutom za otroško doživljanje in bo seznanila čim širši krog naših filmskih obiskovalcev z dogajanjem v naši prestolnici ter bo dala pobude za proslave ob prihodnjem novem letu po naši domovini.
Skladbe za obzorniške točke so zložili naši znani komponisti Blaž Arnič, Danilo Švara in Pavel šivic.”1 Obzornik je izdelal delovni kolektiv „Triglav filma“.
»Hamlete, najgloblja Shakespearova tragedija, je bila — kar je le ma. lo znano — prvo njegovo delo. ki je bilo prevedno v slovenščino. Ta prvi prevod še ni služil gledališču, saj je nastal pirav ob početkih graditve stalnega slovenskega gledališča. Dra. matično društvo v Ljubljani je začelo svoje pionirsko delo za uresničitev slovenskega teatra v sedemdesetih letih preteklega stoletja in redne predstave so se vršile od leta 1867. dalje. Razumljivo je, da je slovensko gledališče, ki je bilo brez stalnega ansambla. brez lastne stavbe, z občinstvom, ki ni moglo imeti gledališke izobrazbe, seglo po laže izvedljivih in malo zahtevnih igrah, večinoma enodejankah in da na uprizoritev tako zahtevnega dela kakor je »Hamlet« ni moglo niti pomisliti. V tem času Je bil že končan prvi prevod »Hamleta«. Prevedel ga je Dragotin Šauperl (rojen 1840 pri Sv. Marjeti ob Pesnici umrl 1S69 v Nori cerkvi). Gimnazijo je študiral v Mariboru, semenišče pa v Celovcu. Tam se je tudi naučil angleščine in je prevedel »Hamleta«, ko je služboval kot kaplan v Laškem 1865. leta. Šauperlov prevod je izšel v tisku v mari. borski »Zori« leta 1874.
S tem, da je Dramatično društvo dobilo leta 1892. v svojo last novo zgrajeno »Deželno gledališče (sedanjo Opero), je bil postavljen temelj slovenski Drami. Repertoar je postajal zahtevnejši, od 1. 1895 dalje uprizarja gledališče tudi Shakespeara (»Othelo« 1895.96, »Beneški trgovec«, »Ukročena trmoglavka« 1897.98), dne 28. decembra 1899 pa je bila prva uprizoritev »Hamleta« na slovenskem odru. Prevedel ga- je Ivan Cankar. Hamleta je igral režiser Ineman, kralja pa Anton Verovšek. Nato do prve svetovne vojne »Hamlet« ni bil uprizorjen.
Že v pivem letu po končani prvi svetovni vojni je bil na repertoarju »Hamlet«, ki je dosegel do danes v ljubljanski Drami največje število predstav, večje kakor katerakoF veseloigra, ali burka. Skupno je bilo 111 predstav v 13 sezonah.
Prvi je režiral »Hamleta« Hinko Nučič v sezoni 1918-19. Uprizoritev je dosegla 7 predstav. Hamleta je igral v srbohrvaščini Nučič sam, kralja je igral Valo Bratina, kraljico Berta Bukšekcva.
Drugi je irežital »Hamleta« prof. Osip Šest v sezoni 1921.22. Naslovno vlogo je igra! Zvonimir Rogoz. Igrali so »Hamleta«« v tej sezoni 17 krat in potem neprestano vsako sezono do 1927—28. V sezoni 1940—41 ko je prišel Iz Prage gostovat Zvonimir Ro. goz, je bila šestova režija obnovljena ter dosegla skupno v gori navedenih sezonah 65 pjredstav.
Nato je režiral »Hamleta« Ciril Debevec v sezoni 1932-33, reprize so bile še naslednjo sezono, skupno je bilo 13 predstav.,
V	sezoni 1941-42 je režiral »Hamleta« dr. Bratko Kreft ter je bilo v tej in naslednji sezoni skupno 28 predstav.
V	Cankarjevem prevodu je bil »Hamlet« igran 50 krat, v Župančičevem 61 krat.
Tragedija sloni na petih glavnih osebah, ki vzbujajo glavna zanimanja pri občinstvu. Dosedanje zasedbe so bile naslednje:
Hamlet:	Zvonimir Rogoz, Emil
Kralj. Ciril Debevec, Slavko Jan.
Kralj: Valo Bratina. Gabrščik, ML lan Skrbinšek. Ivan Levar.
Kraljica: Berta Bukšekova. Avgusta Danilova, Cirila Škerlj - Medvedova, Marija Vera, Mira Danilova.
Ofelija: Mila Savičeva, Wintrova, Vida Juvanova.
Polonij: Ločnik, Fran Lipah, Jane* Cesar.
Letos je zrežiral »Hamleta« dr. Branko Gavella ter bo nova uprizoritev nedvomno dogodek v našem gledališkem življenju. Vodilne vloge tragedije so dvojno zasedene, kar bo še povečalo zanimanje pri občinstvu. Hamleta igrata Slavko Jan in Stane Sever, kralja — Stane Sever in Make Furijan, kraljico — Mina Danilova ia Miila Saričeva, Otelijo — Ivanka Me. žanova in Draga Ahnčičeva, Polonij» pa Edvard Gregorin in Fran Lipah.
1% 89«#$ h lokalnih lis los?
„Gradimo”
vestnik Osvobodilne fronte Ljubljane, posveča zadnjo številko pripra. vam na volitve, izbiri kandidatov in tednu predvotivnega tekmovanja, v katerem bo Ljubljana opravila nad
105.000	ur prostovoljnega dela.
Članek »V kmetskih predelih Ljub.
liane go pričeli ustanavljati kmetijske zadruge«, prinaša pregled dela za organizacijo» r.ovih kmečkih zadrug. V enemMednu je bilo na pod. ročju mosta ustanovljenih 11 pripravljalnih odborov, ki imajo nalogo usta. noviti 11 kmetijskih zadrug, katere bodo prevzele odkup živilskih potreb, šoin in predajo industrijskih izdelkov po vezanih cenah. V minulem tednu so ustanovili prvo kmetijsko zadrugo v Dravljah, ki bo zajemala v svojo zadrugo kmete iz šiške in Dravelj. Drugo so ustanovili v Št Vidu za ioraje Št. Vid, Vižmarje, Brod in Gunclje. Na področju RLO VIč-Ra. kovnik bedo ustanovili tri kmetijske zadruge: na Viču, na Barju in na Rudniku. Tudi Polje se je z vnemo lotilo organizaolje kmečkih zadrug; to bodo v Polju, v Šmartnem ter v Zalogu. Na področju Ježice so bile predvidene tiri kmetijske zadruge. Doslej je ustanovljena samo ena v Tomačevem.
Poseben članek govori o proračunu mesta Ljubljane za leto 1948. Proračuni ljudskih odborov glavnega mesta Ljubljane nam že dajejo struk, turo, organizacijo in perspektivo go. spcdhTskega razvoja. V letošnjem proračunu so dohodki in izdatki urav. BOvešeni fin predviđeni v znesku 879,961.250 din. Po proračunu zmajajo investicije za kapitalno izgraditev ter ostale koristne investicije 277.069.CCO din, torej za 60 milijonov Več kakor lani. Največjo skrb polaga Mestni ljudski odbor omiljenju slano, vanjske krize, saj je vstavil v proračun za zgraditev novih stanovanjskih zgradb kredit v znesku 100 milijonov dinarjev. Na treifcjem mestu eo izdatki za (prosvete» in ljudsko kul. turo; usredviden je kredit v znesku
22.630.000	din.
Za čim hitreje dvig gospodarstva so bfie na skupščinah rajonskih in kralevnih odborov 0F ter rajonskih in 'krajevnih ljudskih odborov, na zborih volivcev in na množičnih 66-Stankih eprejete tudi obveznosti za izvršitev investicijskih deL Večina teh del je že v teku, ostala pa bodo pri-Seli še ta mesen
„Celjski tednih”
glasilo OF iz Celja prinaša na 10 straneh zanimiva vprašanja z vseh pcčircčij. Kmetje v okraju Celje-oko. lica bodo ustanovili 68 zadrug. Neka. tare dosedanje Naproze so bile odda. ljene od zadružne centrala tudi do 15 km in je zaradi tega decentralizacija zadrug ter ustanovitev manjših zadrug našla povsod ugoden odmev.
Lokalno gospodarstvo okraja Celje, ckolaca napreduje. 2e v prvem letu petletke je bilo ustanovljenih 6 okrajnih podjetij, danes jih je že 15, med njimi tekstilne tovarne v Laškem, Žalcu, Šesitpetru in Škofji vasi. Okraj ima 3 kovinska podjetja, Vitanje, Žalec in Rečico, opekarno, gradbeno podjetje itd. Za izboljšanje delovnih pogojev in razširitev obratov okrajne lokalne industrije predvidevajo za letos nad 7 milijonov in. vesticij, s čimer bo povprečna kapaciteta dvignjena za 30 odstotkov.
„Vestnik”
glasilo Mestnega odbora OF Maribor, obravnava na prvi strani zadnje številke vprašanje kmečkih zadrug v Mariboru . okolica. V okraju Maribor - okolica je decentralizacija zadrug uspela, tako da je v območju vsakega krajevnega odbora kmečka zadruga. V celem okraju je 72 kmetijskih zadrug, to je prav toliko, kor liken- je krajevnih odborov. Prve pošiljke blaga po vezanih cenah so že prispele. Preden pa se bo pričela predaja po vezanih cenah, mora biti urejeno vprašanje obvezne oddaje. Do 15. marca morajo bit; oddani vsi
Z3.CS iCLUkL
V članku o decentralizaciji in o ustanovitvi norih kmečkih zadrug v okraju BraTCgrad, piše člankar, da Je ljudstvo z zadovoljstvom sprejelo nove uredbe o preskrbi in vezanih cenah, kakotr tudi uredbo o decentralizaciji in ustanovitvi novih zadrug. V okraju Dravograd so imeli pred 1. marcem le 7 zadrug. Danes imajo že 26 samostojnih kmečkih za. drug, kav pa za okraj, M ima 44 krajevnih odborov, ne zadostuje, za. to bodo število zadrug v najkrajšem času povečali. Okraj ima v načrtu do
konca petletke zgraditev 25 zadružnih domov.
V Mariboru so nedavno ustanovili novo sindikalno kulturno - umetniško društvo »Slavo Klavora«. Glavni oilj društva je: na vseh panogah kultur, no - umetniškega dela pomagati pri mobilizaciji sil za uresničenje prve petletke. Društvo ima 5 skupin: za vokalno glasbo, instrumentalno glas. bo, gledališko, slikarsko in književno skupino.
Pred mariborskim okrajnim sodi. ščem sta bili obsojeni špekulantkj sestri Marija in Elizabeta Kramber. gev. Skrivali sta blago v vrednosti nad 1 in pol milijona dinarjev. To veliko količino blaga sta si pridobili s tem. da sta nakupovalcem dajali manj blaga, kakor je to pripadalo potrošnikom po zajamčeni preskrbi.
„Jeseniški kovinar”
glasilo jeseniškega okraja, piše v svoji zadnji številki o pomanjkljivi skrbi za naše nove delavce. V začet, ku februarja ee je obetala zgodnja pomlad, ki je na široko odprla vrata posameznih gradilišč v jeseniškem okraju. Nastalo je težko vprašanje, kje dobiti delovno silo. Podjetja Gradis, Megrad na Jesenicah, Gradis v Mostah, Projekt na Lescah ter lesnoindustrijski obrati gozdne direkcije na Bledu eo za izvršitev predvidenega plana potrebovali nad 1800 delavcev. V celoti vprašanje delovne sile še ni bilo tako kritično, kakor okoliščine in nepravilnosti pri poedinih primerih. Megrad na Jesenicah je nujno potreboval 150 delavcev, pa je odklonil zaposlitev nekaterih, češ da so nekvalificirani. Tak poetopek pa je napačen, ker kaže napravilno postopanje z nekvalificiranimi delavci. Druga težava je v tem, kje nastaniti zapoale. no delovno silo. železarna bo potrebovala v maircu okrog 200 delovnih meči, nima pa na razpolago stanovanja niti za 10 oseb. Na Jesenicah-so prazne tn neizkoriščene barake. Uprava stanovanjskega odseka ni predvidevala planskih nalog dotoka novih delovnih moči v železarno in ni popravila barak za nastanitev delavcev. To je povzročilo nezadovoljstvo med došlimi delavci iz oddalje. nejSih krajev, ker jih je podjetje mo. ralo zavračati zaradi pomanjkanja stanovanja. Dopisnik graja posamezna primere nepravilnega odnosa do delavcev in opozarja, da je treba v bodoče posvetiti več pažnje delavcem, ki ptrihajajo iz dragih krajev.
Zaradi pomanjkljivosti in napak, ki so se dogajale v sindikalnih po. družnicah jeseniškega okraja, je nastala nujna potreba načrtnega dela vzgoje sindikalnih kadrov. Zaradi te. ga je okrajni sindikalni svet organiziral dva vzporedna sindikalna tečaja. Oba tečaja obiskuje 80 tečajnikov, oil teh je polovica kovinarjev.
„Zasavski udarnik”
glasilo Osvobodilne fronte okraja Trbovlje, prinaša v zadnje številki poleg vprašanj v zvezi z volitvami v okrajni ljudski odbor, zanimive podrobnosti o izvršitvi plana za mesec februar- ter o mehanizaciji zahodnega re. virja trbovljskega rudnika. Celotni zasaTski bazen je februarja meseca presegel plan za 1.5 odstotka, pri čemer je imel največji uspeh rudnik Hrastnik. Tudi tovarna papirja v Ra. dečah je presegla plan za 2 in pol odstotka. Delovni kolektiv papirnice v Radečah tekmuje s tovarno papirja v Vevčah, poleg tega pa imajo v papirnici medsebojno tekmovanje med citdelki. Apnenice Zagorje, ki so V sklopu uprave Zasavskih premogov, nikov. so februarja presegle plan za 22.59 odstotkov. Delovni kolektiv ap. nenic Zagorje je napovedal tekmovanje vsem apnenicam v Jugoslaviji za čim večjo proizvodnjo. Steklarna Hrastnik je v mesecu februarju visoko presegla plan ia ga prekoračila za 30 cdstotkvo. Uspeh je bil dosežen zaradi izboljšane delovne discipline in stalnega preseganja norm.
V zahodnem revirju rudnika Trbovlje nadaljujejo z mehanizacijo, ki je doslej odvzela že marši kak napor rudarju. Z uporabo ođkcpnega kladiva, orodja, ki ga poganja stisnjeni zrak. je pridobil trboveljski kopač dragocen tempe pri cdkopnem delu. Vrtanje s pomočjo vrtalnih kladiv in strojev, ki jih poganja elektrika ali stisnjeni zrak. pospešujejo priprave za pridobivanje. Zahodni obrat v Trbovljah pa se ni zadovoljil samo z mehanizacijo pridcbivalr.ih del, am. pak je šel še korak dalje ter je preskrbel za mehanični odvoz premoga z delovišča. Ta strojna ureditev je omogočila zasavskemu bazenu, da je
- — |—r» JJ'aiiüQijDt*>*. Jü]dTj^>iu^JL3BgRw aSS5SSSB&B&S&
Veleturnir ¥ Hacsgy
K a a g, 2. marca 1943
Ko pišem te vrstice, se odigravajo prve poteze v veleturnirju, ki naj rodi novega šahovskega prvaka sveta. Pred menoj, pred mizo, ki je poslovalnica vrhovnega razsodnika in njegovih pomočnikov, sovjetskega, ameriškega in holandskega razsodnika, otejita na odru gledališke dvorane v zoološkem vrta Haaga dve mizi. Tam se borita dr. Euwe s Keresom In Smislov z Reshevskim. Botvinnika ni v dvorani, v prvem kolu je prost. Drugi Američan, velemojster R. Fine, se namreč nepričakovano ni odzval vabilu na boj za šahovsko žezlo.
Dvorana je dobro zasedena. Na odru to poleg igralcev la razsodnikov samo še člani organizacijskega komiteja. Spodaj, neposredno pred odrom, je šest dolgih miz. Vse so zasedli poročevalci. Med niiml je dolga vrsta znanih mojstrov: Ragozin, Alatoreev, Bondarevski, Liliental so tu; dr. Tartakov.er je prihitel iz Pariza, C-počenskv in Prage. Mladi Jn-novsky Iz Kanade se je pomešal mednje. Holandci, Angleži, Belgijci, Američani so v vrstah poročevalcev. Bojišče Ima svojo telegrafsko In telefonsko po-«tajo. Moskva si je zagotovim kar dve telefonski progi.
Mladiča Keres in Smislov se mirno •prehajata pred mejo mizo, medtem ko njuna nasprotnika premišljujeta. Nehote mi uhajalo misli v davne dni, ko vidim
ta dva mlada velemojstra, ki posegata veselo po najvišji časti v šahovskem svetu. Ali nisem bil petnajstletnik prepričan, da bom nekoč prvak sveta? Ali nisem bil dvajset let kasneje zelo blizu svojim smotrom iz deških let? Kako čudovito je življenje! Danes vodim veleturnir, ki bo razrešil vprašanje svetovnega prvaka. In čez dva meseca bom imel čast proglasiti ga v Moskvi, v šahovski prestolnici sveta, pred tisoči gledalcev.
Se mnogo globlje v preteklost mi uhajajo misli. Zakaj je bil potreben veleturnir, ki se je danes začel? Ker je zadnji svetovni prvak A. A. Aljehin z žezlom v roki umrl. Doslej je še" vselej dvoboj iztrgal žezlo dotedanjemu prvaku in ga izročil novemu. Le Aljehina je premagala smrt.
Aljehin je bil tudi v drugi smeri nenavaden svetovni prvak. Iztrgal je sicer krčilo svojemu predniku Capablanci v povsem neoporečnem dvoboju v jeseni 1927. leta, toda nekaj let kasneje jo je izgubil. Fo nemarnem. Vdajal se je nikotinu in alkoholu. Trezni Burre je izkoristil ugodno priložnost in pobral žezlo, ki je padlo na tia. Ko pa se je veliki Rus iz-treznil. se je pognal v revanžni dvoboj in vnovič postal prvak. Pred njim se še nikoli poraženemu prvaku ni posrečilo zmagati v revanžnem boju.
Pred oktobrom 1927. 1. je bil Capablan-
Gradil ja zadružnih domov:
Velika razgibanost na gradillščih zadružnih domov po Slovenil!
Kako zelo je gradnjo zadružnih domov razgibala najširše ljudskr množice, se vidi zlasti v Slovenskem Primorju, kjer se ljudstvo še prav posebno zaveda važnosti in pomena kulturnega in gospodarskega središča
na vasi. Primorsko ljudstvo, ki je i krivično mejo izgubilo svoje gospodarsko in kulturno središče, se je s še večjim poletom oprijelo gradnje zadružnih domov.
V goriškem okraju prednjačijo Medanci
Vzgleden primer je goriški okraj, kjer bodo zgradili 4-4 zadružnih domov. V tem okraju tekmujejo vasi med seboj, katera bo čimurej zgradila zadružni dom, in tako, da bo najbolj odgovarjal potrebam kraja. Uprava za gradnjo zadružnih domov v goriškem okraju je določila prehodno zastavico najboljšemu gra-
kuhalo kosilo, ob 17. pa že ni bilo več hiše. Gradivo, pridobljeno na ta način, pa ne bi zadoščalo za gradnjo zadružnega doma. Zato so uvedli nabiralno akcijo in so v kratkem zbraii 14.000 komadov strešne in 10.000 komadov zidne opeke, poleg tega imajo sedaj pripravljenega 244 m3 kameli ja, 49 m3 peska, 42 m* apna, 15 m3
Priprave v idrijskem okraju
V	sredo 10. t. m. so se zbrali v Idriji aktivisti OF iz vsega okraja, da pregledajo, kako potekajo priprave za gradnjo zadružnih domov v tem okraju. V vseh krajih, kjer so se odločili, da si že letos zgradijo zadružni dom, potekajo priprave dokaj načrtno. Zadnji sneg je delo sicer nekoliko oviral, vendar pa si povsod prizadevajo, da zamujeno čim-prej nadoknadijo.
V	Podiauišu imajo pripravljen že ves les in 10 m5 kamen ja. Podrobno so sestavili načrt dela, tako da vsak posameznik ve, kaj bo moral letos napraviti pri gradnji zadružnega doma. Prvotno so določili, da mora biti do 15. marca pripravljeno vse potrebno gradivo. Zaradi snega pa se bo moral ta rok za nekaj dni podaljšati.
V	Zadlogu odnosno Črnem vrhu niso bili tako agilni. V denarju so zbrali doslej 4000din, priprave za apnenico pa so izpolnjene do 80%. Na gradilišču so napravili doslej 122 delovnih dni.
V	Krnicah imajo pripravljena potrebna drva za apnenico, 8 m3 peska in 8 m3 kamenja, za kar so napravili doslej 250 delovnih dni.
V	Sebreljah imajo pripravljen že skoraj ves les za apnenico, kamenja pa so nalomih le dva kubična metra. Doslej so napravili šele 12 delovnih
dni, kar je vsekakor zelo malo in bodo morali precej pohiteti, da ne bodo zaostali.	*
Tudi v Otaležu je že skoraj vse pripravljeno za apnenico, izkopali in odpeljali pa so že 105 m3 zemlje in očistili prostor, kjer bo stal zadružni dom.
V	Doleh je pripravljenega že polovica kamenja za apnenico in tudi jama je že izkopana.
V	Govejku so tudi že marljivo na delu. Vaščani iz sosednega Vrsnika so se sicer zavezali, da bodo pomagali pri gradnji zadružnega doma v Govejku, vendar pa svojih obveznosti doslej še niso konkretizirali, tako da uprava gradiiišča ne more pravilno razporediti razpoložljivih delovnih sil. Tako zavlačevanje zelo ovira pravilen razvoj dela in bo morala organizacija Or to zadevo čim-prej urediti.
V	Vojskem in v Spodnji Idriji so doslej pripravljali samo pesek. Imajo pa v načrtu, da se ob nastopu lepšega vremena z vso vnemo lotijo dela.
Okrajni sekretariat OF je podelil prehodno zastavico Otaležu, kjer so priprave za gradnjo zadružnega doma najbolj napredovale in kjer je tudi delo najboljše organizirano.
Polda.
V Medlogu so pripravili že 4G.GG0 zidakov
V vseljudsko akcijo izgradnje zadružnih domov so se vključili vsi delovni kolektivi mesta Celje, ker se prav dobro zavedajo, da bodo zadružni domovi ognjišča, iz katerih bodo naše kmetijske zadruge na vaseh razvijale gopodarsko dejavnost, širile kulturno zavest in splošno vzgajale naše kmete in vse podeželsko ljudstvo. Od obveznosti, katere so si naložili naši delovni kolektivi, vidimo doslej že tudi nekoliko rezultatov. Kljub vremenskim neprilikam so nekateri kolektivi že delali pri pripravah opeke k ruševin ter so dosedaj pripravili nad 40.000 kosov zidne opeke in nekaj kamenja.
Kot najboljši delovni kolektiv se je izkazala sindikalna podružnica poštnih uslužbencev iz Celja. Člani
te podružnica so prišli na ruševine organizirano s svojo godbo ter ?o imeli najboljši delovni efekt. Aktiv grafičarjev je poleg tega, da so člani napravili že nekaj ur na ruševinah, opravil 250 ur prostovoljnega dela v samem podjetju. Izkupiček bodo dali v korist gradnje zadružnih domov. Člani Osvobodilne fronte in ostalih množičnih organizacij Jožefov hrib so na svojem terenu opravili pri kopanju jarka 552 prostovoljnih delovnih ur. Od mladinskih aktivov, ki so doslej delali pri pripravi opeke iz ruševin, so se najbolje izkazali mladinski aktiv Vrtnarska šola, mladinki aktiv Metalna in tovarna emajlirane posode. — Skupno je doslej opravljenih 1617 ur prostovoljnega dela.
V Medarni že gradijo
dilišču. Prvi so si jo priborili Medanci. Priboriti si prehodno zastavico v goriškem okraju ni lahka stvar, saj je tu vrsta vasi, ki so se z veliko požrtvovalnostjo lotile dela za zgraditev svojega gospodarskega in kulturnega sredica.
Vas Medana jc v goriških Brdih ob jugoslovansko-italijanski meji. Ko so pričeli razmišljati o gradnji zadružnega doma, so se znašli pred najrazličnejšimi težavami. Vas leži na griču in težko je bilo najti pripraven prostor. Toda Medanci, ki so bili enotni in požrtvovalni v času borbe, tudi pred temi težavami niso klonili. Izvolili so si petčlanski odbor, ki se je takoj podal na delo. Izbrali so prostor v bližini cerkve, od koder je lep razgled proti Furlaniji. Težavno je bilo vprašanje gradbenega materiala. Spomnili so se pa na staro hišo. ki je že dolgo kvarila lice v yasi. Sklenili so, da podro to stavbo in da si s tako pridobljenim materialom zgrade zadružni dom.
Na množičnem sestanki: so se na-‘o podrobno dogovorili, kako bodo delali. 13. februarja so začeli podi-rati stavbo. Opoldne se je v njej še
temelje zadružnega doma
«
gramoza in 22 stotov cementa. Poleg tega so nabrali 15 stotov tarega že-lezja, ki ga bodo v tovarni zamenjali za stavbno želez j e.
Delo na gradnji zadružnega doma se načrtno razvija- Takoj prve dni je bilo dnevno po 70 do 80 ljudi na prostovoljnem delu, ob nedeljah pa pomaga vse prebivalstvo.
Medanci so tudi vzorno rešili vprašanje strokovnega kadra, zlasti zidarjev. Odbor OF je preko okrajne uprave za gradnjo zadružnih domov stopil v stike z gradbenim podjetjem za ceste v Novi Gorici. Sindikalna podružnica tega podjetja je poslala 6 kvalificiranih zidarjev v Medano na prostovoljno delo in s tem pokazala ne samo pravilno razumevanje za gradnjo zadružnih domov, marveč manifestirala tudi tesno povezanost med kmetom in delavcem, med vasjo in mestom. Ob takem vzornem sodelovanju naglo raste iz temeljev novi zadružni dom in verjetno bo ta dom v goriškem okraju prvi pod streho, čeprav imajo Medanci resne tekmece v Prvačini, Batujah, Gradišču in drugod:
N. G.
bila naloga največjega slpvenekega ornega revirja v prvem letu petletke častno rešena. Uspehi mehanizacije v zahodnem resorju rudnika dajejo pobude o razširjenju mehanizacije tudi n aostal eobrate bazena.
„Nova Gorica”
glasilo 0F za goriški okraj piše o delih pri gradnji Nove Gorice. Na £T&"
dilišču so danes pri delu tri mladinske brigade in približno 700 delavcev, katerih število se iz dneva v dan veča. Dela. ki so bila doslej zaradi slabega vremena ovirana, so v polnem teku. Najvažnejše delo na gradi, lišen je sedaj glavna mestna cesta in regulacija Korena. Na dolžini 1200 metrov je v obratu 7 buldožerjev, več parnih in motornih valjarjev, ježev za tlačenje. Groba zemeljska dela so
končana. Sedaj že zasipavajo in valjajo zaščitne plasti, istočasno' pa buldožerji ravnajo hodnike. Material dovažajo iz gramoznice in dveh kamnolomov. Zla graditev Nove Gorice je nujno potrebno izsušiti velike površine močvirja pod Krombergom in re. gulirati potok Koren. Tudi tu so že pričeli z delom.
Dosedanji uspehi eo veliki, a bi bili lahko še večji, če bi bilo delo povsod normirano in uvedeno tekmovanje. Tako je delovna disciplina eno najbolj nujnih vprašanj, katero je treba rešiti. Samo 9. februarja je bilo 21 odstotkov neupravičenih izostankov. Delo sindikalne podružnice je, da ie pomanjkljivosti skupno z upravo gradi liščn odpravi.
ŠIRITE TISK OF!
Tudi v Vrbju so začeli
Med zadnjimi so bili, ki so se odločili za gradnjo zadružnega doma. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da so se sedaj, ko so uredili nekatere nevšečnosti, lotili dela z vse voljo. Dom bodo postavili na lepem in primernem prostoru. Staro na po! podrto hišo, ki bi motila razvoj, bodo podrli, material pa deloma uporabili pri gradnji doma, za katerega so že izbrali primeren načrt. Zgradili bodo enonadstropen dom s trgovskimi prostori, kreditnim oddelkom sejno sobo. čitalnico, s knjižnico in seveda tudi lepo prostorno dvorano.
Ko so tako določili prostor in gradbeni program, so takoj prijeli za delo in začeli že v nedeljo rušiti staro stavbo, del prostovoljcev pa je odšel v gozd podirat les. Kamenje in
gramoz imajo v bližini stavbišča, tako da ga bodo lahko sproti dovažali.
Po začetnih pripravah in odločni volji, s katero so zagrabili za delo, je mogoče pričakovati, da se bodo lotili kaj kmalu izkopa temeljev in =e pridružili tekmovanju, ki ga je napovedalauprava gradiiišča v Libojah. Bomo videli, kdo bo prvi!
V Sv. Pavl« pri Prebolda je razdeljeno delo po skupinah
je dalo razdeljeno po skupinah. Prva skupina je začela lomiti kamenje v kamnolomu in je računati, da bo delo kmalu končala. Druga skupina je natesala 15 ms lesa. Tudi zbirka denarja je močno napredovala .saj imajo zbranih že 140.000 din.
Velike naloge čakajo novi okrajni ljudski sdber
na Jesenicah
V četrtek večer je bilo v dvoran' Titovega doma predvolivno zborovanje za mesto Jesenice. Zborovanja se je udeležilo lepo število volivcev. Zborovanje je pričel in vodil podpredsednik MOOF iov. Mirko Štebih, ki je na kratko orisal po men volitev v okrajni ljudski odbor Jesenice.
Sekretar OOOF tov, Ignac Volč jr spomnil na ogromne napore in žrtve NOV v veliki domovinski vojni in podal poročilo o notranjem in zunanjem političnem položaju.	'
Govornik je omenjal napore ljud ske oblasti v pogledu preskrbe prebivalstva, podčrtal je pomen zadružnih domov na vasi, pomen rezanih cen za izboljšanje ravni delovnega ljudstva in vpliv vezanih cen na od mero davka. Poudaril je tudi potrebo zgraditve lokalnega gospodarstva. Organi ljudske oblasti morajo bit■ neposredni organizatorji gospodarskih podjetij in jih morajo tudi sami upravljati v korist delovnega ljudstva. Napake, ki so bile, se nc smejo ponavljati, kritika je vedno zaželena, če je dobro namerna. —
Uslužbenci lokalnih oblasti naj se zavedajo, da so na svojih službenih mestih zaradi ljudstva, in se ne smejo nikoli, več ponoviti stvari, ki bi vrgle slabo luč na ljudsko upravo.
V okrajni ljudski odbor Jesenice So treba izvoliti 70 odbornikov v 70 • olivnih enotah. Vsak odbornik bo imel sokandidsta. Med kandidati so po večini novi ljudje, ki so se že uveljavili v lokalnem gospodarstvu in bodo svoje izkušnje znali izkoristiti za gospodarske potrebe vsega 'kraja.
Tov. Štebih je poročal o ustanovitvi delovnih brigad za čim prejšnjo izvedbo najbolj potrebnih javnih del. Delovnih sil primanjkuje posebno ca gradiliščih. Zato bodo gradiiišča plačevala prostovoljno delo, denar pa bodo uporabili za druge nujne potrebe, za razne gospodarske in socialne naprave. Pred vsem bo treba napeljativodovod v novo bolnišnico, ki bo kmalu odprta. Nadalje bo treba urediti pločnik ob najbolj prometni cesti ter bivši župnijski vrt, ki bo služil za oddih materam in otrokom.
ca svetoval prvak Krono si je priboril 1521. I., ko js v Havani, na Kubi, v svojem rojstnem kraju, premagal dr. Las-kerja. Lasker ni dolgral dvoboja. Trdi! jc, tia ni kos tropski vročini srednjeameriškega otoka. Kljub temu ni Iskal re-vanže. In vendar je žel po usodnem 1921. L še ogromne uspehe. V veleturnirju 1924. 1. v New Yorku je odnesel na primer prvo nagrado pred Capablanco in Aljehinom.
Nekaj let kasneje, v. začetku 1927. L, Capablanca ni hotel neposredno sprejeti Aljehina v dvoboj. V New Yorku jc sprožil turnir šestih velemojstrov, ki naj določi, kdo smo prvi izzvati svetovnega prvaka. V njem je zmagal Capablanca. Aljehin pa si je s svojo drugo nagrado dokončno pribor!1 pravico, da se spopade s svetovnim prvakom. Za njim je ostal Nicmcovič s tretjo, za Nlemcovi-čem pa sem. zaostal jaz na četrti nagradi kot tretji možni tekmec.
Aijehin je bil nedvomno resničen prvak. Vladal je nekako 17 let. Tudi Capablanca je bil priznan prvak. Nekaj let ie ves svet mislil, da ie nepremagljiv. Igral je precizno kakor stroj. Rad je poenostavljal in izborno je vodil končnice. Toda kritiki so ga nazadnje le razkrinkali. Končnica, ki jo je igral v prvem kolu njnjorškega veleturnirja z menoj, je presenetila vse njegove ohoževalce, ker se mi je posrečilo v njk prevariti velikega Kubanca. In ko je po pičlih šestih letih vladanja Izgubil svoj naslov, je zapustil svetu le še svojo senco.
Veliki dr. Emanuel Lasker, prednik Capablance, je bil prvak dolgih 27 let. Leta 1S94 je premagal Steinitza; premagal ga je vnovič 1896. L v Moskvi v rcvanž-nem dvoboju, nabral dolgo vrsto prvih nagrad v velikih turnirjih, v Nürnberg:: (1896. L), v Peterburgu (1896. L), v Londonu (1899. L), v Parizu (1900. L), in po dolgem presledku v Moravski Ostravi (1923. 1.) ter v New Yorku (1924. L).
Lasker je bil 26 let star, ko je postal svetovni prvak. Smislov, ki se vnovič sprehaja pred mojo mizo, ima 27 let. Keres jih je »že« nabral 32. Kdaj sem prvič videl Reshevskega? Ali ni bil 1916. L petleten fantek, ko je sredi svetovne vojne preseneča! Dunaj s svojo mojstrsko igro. Včeraj sem mu rekel, da je takrat najbrž bolje igral kakor danes, pa se n:i je nekam zaprepašč.en smehljal. Reshevsky je redek primer čudežnega otroka, ki je v zrelejših letih mnogo dosegel.
Laskerjev prednik William Steinitz je vladal 28 let. Leta 1866- je iztrgal žezlo Nemcu A. Andersenu. Toda Andersen je bil dvomljiv prvak. Res je, da je 1851. 1. v Londonu odnesel prvo nagrado s prvega turnirja šahovske zgodovine, res je, da je 1862. L to zmago, zopet v Londonu, ponovil. Toda njegovo slavo ja za-temnjeval čudoviti P. Morphy, ki je kakor nekakšen meteor bežno razsvetli šahovsko nebo, premagal Andersena — in ugasnil,* Zdi sc, da se je vladavina šahovskih imperatorjev prav za prav še:e utrdila, ko je Steinitz z železno roko
/
posegel po najvišji časti. Cbranil se je celo genialnega M. J. Cigorina. Ul se je dvakrat spustil v dvoboj z njim.
Aljehin je umri 1946. L V zmedi, ki je nastala v šahovskem svetu, so Holandci sprva mislili, da bo njihov Euwe nekako podedoval naslov šahovskega prvaka. Toda takšnega prvaka svet ni maral. Saj je vedel, da se dvfga v Sovjetski zvez: vrsta velemojstrov z M. Botvinnikom na čelu, ki ne more priznati prvaka fcez boja. Svetovna šahovska zveza, FIDE, se je morala lotiti problema. Odločila se je za veleturnir šestih kandidatov. Ker pa zahteva taka prireditev ogromna bremena, sta se Sovjetska in Holandska šahovska zveza lotili ustreznih organizacij skih vprašanj. Dogovorili sta se nazad-nje, da prevzameta vsaka polovico stroškov.
Ko sem v petek, 27. februarja, prispe! v zdraviliški dom Scheveninga, ms je Reshevski presenetil z novico, da Fine ne bo igral. Kot vrhovni razsodnik sem se znaše! pred težkim problemom, ki prav za prav ni bil moj problem. Kaj se je zgodilo? Na prvi pogled nič pessbne ga, v resnici pa mnogo.
Program je določal, da bo vsak velemojster z vsakim drugim Igral 4 partije, v celoti torej 29 partij. Po izpadu Fina bi ostalo vsakemu tekmec:: le še 16 partij.. To j.e očitno preskromno število bitk -za najvišji naslov. Reshevsky je sam predlagal 5 ali pa 6 krogov namesto prvotnih štirih. Pet krogov pn»"nt ne-simetrijo v razdelitvi bojev z belimi
oziroma črnimi figurami. Sest krogov bi zelo podaljšalo turnir in povzročilo pomembne dodatne stroške.
Sklical sem konferenco zastopnikov Sovjetske In Holandske šahovske zveze ter samih Igralcev. Naporna je bila. Holandci so se branili petih, še bolj seveda šestih krogov. Finančna bremena so jih očitno strašila. Zastopniki Sovjetske šahovske zveze so ponudili nesimetrično delitev turnirja: dva kola v Haagu, tri v Moskvi. Prevzeli so s tem v6a dodatna bremena, ki jih je povzroča nesrečni Fine. S to rešitvijo se je zadovoljil nazadnje tudi Reshevsky, ki je zelo zamotaval pogajanja. In zdaj je prvo kolo prvega kroga v teku. Tretja ura igre je dokončana. Se dve. Ob pol 23. uri bomo zaključili današnjo borbo.
Na nedeljski konferenci smo razčistili tudi nekaj igralnih pravil. Na moj predlog je bilo sklenjeno, da odločuje v časovni stiski zastavica na uri, ne pa kazalce. Nadalje smo sklenili, da tvori vsak krog partij zaključeno celoto. -Če torej kdo med turnirjem izstopi, obdrži v turnirski razpredelnici vse svoje zaključene kroge, načeti se mu pa v vsakem primeru ves izbriše. Razčistili smo vprašanje morebitnih bolezni: med igro ne sme nihče zboleti. Pač pa ima v vsem turnirju tri razpoložljive bolezenske dneve.
V prvem intervju:u za moskovski tisk me je vprašal vslcn-oister Kotov, kdo je po mojem ma-uju najverjetnejši zmagovalec veleturnirja. Odgovoril sem, da
POČITNIŠKE KOLONIJE RDEČEGA KRIŽA
Glavni odbor Rdečega križa Slovenije pripravlja že sedaj vse potrebno za svoje kolonije
jevnih odborov RK vključeni zastopniki vseh množičnih organizacij, Jadranu. V Sloveniji bo prva kolo- Osvobodilne fronte, učiteljstvo
V letih 1946 in 1947 je Rdeči križ I čitniške kolonije, in sicer dve v LR Slovenije sicer sodeloval z glavnim Sloveniji, ena pa v LR Hrvatski ob odborom LMS, ministrstvom za prosveto in ministrstvom za socialno
skrbstvo pri .pripravah, opremi in oskrbi mladinskih počitniških kolonij, ni pa takih kolonij sam usta-navljaL
To sodelovanje in pomoč Rdečega križa se je poleg prostovoljnega dela, ki so ga opravili bolničarji, bolničarke in zdravstveni aktivisti, kazalo najbolj v materialni pomoči počitniškim kolonijam. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije v Ljubljani je v letih 1946 in 1947 za pionirske počitniške kolonije v LR Sloveniji in v coni B prispeval 3,402.314 din, opremil je vse kolonije s sanitetnim materialom in ročnimi lekarnami v skupni vrednosti okoli pol milijona dinarjev in razen tega razdelil vso razpoložljivo kuhinjsko in posteljno opremo, sladkor, kakao, čokolado, dodatke v ostali hrani, obleko in obutev za siromašne v skupni vrednosti nad 10 milijonov dinarjev.
V	sporazumu z ministrstvom za prosveto in glavnim odborom LMS pa je glavni odbor RK Slovenije za leto 1948 planiral svoje kolonije. Skoro vse tehnične priprave so v glavnem dovršene.
V	letu 1948 bodo delovale tri po-
nija na Okroglem pri Kranju, druga v Dobrnici v celjskem okraju. Vse tri kolonije bodo v letošnjem poletju sprejele v štiril izmenah šest sto otrok.
Počitniške kolonije Rdečega križa so popolnoma brezplačne in krije vse stroške glavni odbor Rdečega križa Slovenije. Za vsakega otroka je po proračunu določena vsota
2.000	dinarjev na mesec.
Kdo bo sprejet v počitniške kolonije Rdečega križa?
V počitniške kolonije Rdečega križa bodo sprejeti socialno in zdravstveno šibki otroci iz mest, industrijskih središč in podeželja. V poštev pridejo predvsem otroci iz družin s številnimi člani, otroci vdov in podobno. Pri izbiri bo razen tega odločala učenčeva volja do dela in njegovo delo v okviru Pomladka RK.
Te dni prejmejo vse krajevne enote Rdečega križa Slovenije navodila za izbiro otrok, ki pojdejo v kolonijo Rdečega križa. Do konca šolskega leta bodo izbira, organizacija ter načrt izmen točno izdelam in določeni.
Izbirale bodo okrajne komisije, v katere bodo poleg zastopnikov kra-
krajevni zdravniki. Sestava komisij daje dovolj jamstva, da bo izbira : izvršena pravilno, po pravilnem kriteriju in pravočasno.
Izbor bo med vajenci, ki pojdejo v kolonije, v juniju in v septembru, in med osnovnošolsko in srednješolsko mladino, ki pojde v te kolonije v juliju in avgustu.
Vsa denarna in materialna sredstva za te tri kolonije, ki so republiškega značaja, so že zagotovljena in pripravljena.
Izven te akcije bodo nekateri okraj, odbori Rdečega križa v okrajnem merilu prirejali zbirke za ostale počitniške kolonije, ki bodo delovale na področju njihovih okrajev, nekateri bodo iz svojih sredstev nabavljali dodatke v hrani in zelenjavi, pri vseh pa bodo pomagale članice in prostovoljne bolničarke ter zdravstveni aktivisti RK.
Glavni odbor RKS bo tudi vsem ostalim pionirskim počitniškim kolonijam pomagal s tem, da bo vse oskrbel s sanitetnim materialom.
Tako bo v drugem planskem letu delo Rdečega križa za našo mladino v novih oblikah pomenilo nadaleva-nje začeteg dela, obenem pa iskanje novih poti k še večjim uspehom.
Pripravimo se za „Teden borbe proti tuberkulozi“
»Tuberkuloza je množična bolezen In zato jo lahko zatro samo množice same.«
Tako se glasi ena izmed osnovnih ugotovitev borbe proti tuberkulozi m po tem načelu pristopamo danes k reševanju tega perečega vprašanja. Najjasneje potrjujejo to dejstvo žalostne izkušnje iz preteklosti, ki so pokazale, da so bili vsi poizkusi v stari Jugoslaviji obsojeni na neuspeh. To pač predvsem zaradi tega, ker je sama družbena ureditev izključevala vsako pravilno borbo proti tej bolezni, a prav posebno proti vzrokom in pogojem, pod katerimi se je širila. Tako je delo Protituber-kulozne lige kljub temu, da so v njej delali požrtvovalni poedinci, ostalo brez uspehov.
Tako danes kot pred dediščino zločinskih socialnih prilik v preteklosti stojimo pred porazno ugotovitvijo, da se je zaradi vojne stanje poslabšalo za okoli 50%.
Upešna bo borba proti tej bolezni le, ako jo bomo znali organizirati in voditi na najširši fronti, ako borno znali najširše plasti ljudstva uvrstiti v vrste zavestnih borcev proti pogojem, možnostim in prilikam, ki bolezen povzročajo in jo širijo. Z drugimi besedami, ako bomo dali našemu delovnemu človeku možnost, da se zdravstveno izobrazi, da dobi pojme o higieni, o nalezljivih boleznih in da se zave, da bolezen ni slučajna, da se ni treba in da se ne sme vdati v usodo, temveč, da se mora in more za svoje zdravje boriti. Kakor koli: ali tako, da soustvarja zdrave delovne in življenjske pogoje med zdravimi ail pa po svojih močeh pomaga pri zdravljenju onih, ki so že oboleli in pri njih izolaciji.
To je brez dvoma naloga, ki je za njeno izvršitev potrebna široka, čvrsta organizacija, ki sega v slednjo vas, v slednjo šolo, ki razpolaga s kadrom pomožnega sanitetnega osebja in potrebnim organizacijskim kadrom.
Jugoslovanski Rdeči križ, ki je masovna organizacija in zajema na pr. v LR Sloveniji preko 28% volilcev in 77% učencev in dijakov vseh šo! v LRS, je prevzei nalogo, da v sodelovanju z ljudsko oblastjo organizira načrtno, dosledno in trdovratno borbo proti tuberkulozi.
Že lani se je pri Centralnem odboru JRK v Beogradu osnovala sekcija za borbo protiTBC. Ta sekcija je pomožni in posvetovalni organ Komiteja za zaščito ljudskega zdravja pri zvezni vladi FLRJ. Ustrezajoča sekcija pri Glavnem odboru Bdečega kraiža Slovenije deluje od januarja 1948 kot pomožni organ Ministrstva za ljudsko zdravstvo LR Slovenije. Okrajni, mestni in krajevni odbori Rdečega križa so kol celota in v okviru Socialno-zdrav-stvenih svetov vključeni v aktivno delo sekcije na terenu in predstavljajo trdno organizacijsko mrežo.
Kake metode dela bo izbirala sekcija za borbo proti TBC?
Glavna smer njenega dela bo
zdravstveno-prosvetna. S tiskom, filmom, predavanji, tečaji, prireditva mi in osebnim svetovanjem bo širila zdravstveno prosveto. V načrtu je serija izdaj brošur in poljudnih publikacij iz domačega in tujega slovstva in vprašanj borbe proti TBC. Poseben poudarek je na delu med člani Pomladka Rdečega križa na vseh šolah.
Sporedno s tem delom bo šlo delo pomožnih sanitetnih kadrov RK, ki bodo sodelovali s protituberkulozni-mi dispanzerji. Ker je prostovoljni sanitetni kader RK razmeščen po vseh, tudi najoddaljenejših krajih i: predelih, bo lahko nudil dispanzerski sestri izdatno pomoč pri delu na terenu in kontroli nad bolniki. Po potrebi bodo sodelovali in pomagali pri masovnih pregledih v dispanzerjih in pomagali pri njih smotrni organizaciju
Ko bo sekcja, ki je sedaj na začetku svojega dela, razpolagala tudi z materialnimi sredstvi, bo po potrebi dajala tudi pomoč v zdravilih, opremi, obleki, dodatkih v hrani bolnikom in družinam bolnikov.
Prav tako bo v bodočnosti njeno naloga, da sodeluje z ljudsko oblastjo, konkretno z ministrstvom za ljudsko zdravstvo in Ministrstvom za socialno skrbstvo pri ustanavljanju in opremljanju dispanzerjev in vseh podobnih ustanov. Ko bo na razpolago dovolj finančnih sredstev, bo sekcija sama opremljala te ustanove s posteljami, odejami, potrošnim materialom in podobnim. Že sedaj pa v najtesnejšem sodelovanju z ministrstvom za prosveto preko Podmladka Rdečega križa vnaša v naše šole vzgojo za boj proti tuberkulozi.
V	času od 1. do 8. aprila 1948 bo na področju FLR Jugoslavije izve den »Teden borbe proti tuberkulozi«, ki ga izvaja sekcija za borbo proti TBC.
Namen tega tedna je — omasovljenje borbe proti TBC.
Ta teden bo izšla posebna številka periodičnega časopisa »Zdravstveni aktivist«, ki ga izdaja ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS. V tem časopisu bo material za predavanja in vsa navodila za borbo proti TBC. Razen tega bodo izšle poljudno znanstvene in propagandne brošure. Ves ta material bodo prejele enote RK. sindikalne podružnice in masovne organizacije v prodajo skupaj s posebnimi značkami, ki se bodo prodajale po ulicah.
Vsi okrajni zdravniki in zdravniki Državnega zavoda za socialno zavarovanje bodo predavali na masovnih sestankih o problemih borbe proti TBC, na podeželju bodo veterinarji in strokovnjaki ministrstva za krneli jstvo in gozdarstvo predavali o tuberkulozi pri živalih in nevarnosti okužbe od živali. Državni zavod za socialno zavarovanje Bo dal na razpolago tudi film, ki se bo predvajal v večjih centrih.
V	vseh šolah LR Slovenije bodo obvezna predavanja, ki jih bodo izvedli učitelji za učence in prebival-
stvo. Razen tega bo Podmladek v svojem delokrogu pripravil predavanja in prireditve.
V mestnih in na sedežih okrajnih odoborov bodo pripravljene manjše razstave, v gostinskih podjetjih pa se bodo prodajali bloki po 1 dinar na posamezni račun.
Ta in ves zbrani denar se bo uporabil za zdravljenje tuberkulozne mladine.
Pripravimo se že sedaj na Teden horbe proti TBC, ki mora biti začetek masovne, načrtne in sistematske borbe proti tuberkulozi, proti žalostni dediščini kapitalističnega izkoriščanja delovnih ljudi.	Lk.
Organiziraj mo pravočasno zbiranje zdravilnih zelišč
Nedavno je bil pri Poslovni zvezi v Idriji sestanek predstavnikov organizacij OF, zadrug in raznih drugih ustanov za čim boljšo organizacijo nabiranja zdravilnih zelišč v letošnjem letu. Sestanka so se udeležili tovariši podjetja „Zdravprom“ iz Ljubljane.
Doslej smo vse mantalo znali izkoristiti bogastvo, “ga nam nudijo naše gore in gozdovL Koliko dragocenih zelišč in jagod se vsako leto uniči, ker ni nobenega, ki bi jih pospravil.
Po drugi strani so pa mnoga od teh zelišč tudi važna za prodajo v inozemstvo. Da se v tem letu zbere čim več zdravilnih rastlin, smo na sestanku sklenili, da bomo organizirah zbiralce po vseh krajih. Predvsem pa se bomo obrnili na šolsko organizacijo in na naše pionirje, ki imajo možnost pri tem mnogo napraviti in se poleg tega še marsikaj koristnega naučiti.
Zbiralci zelišč imajo pa tudi posebno prednosti. Cena sama raznim zeliščem in rastlinam je ugodna.
Prosvetno delo pri Sv. Petru pod Svetimi gorami
Pozna ura je že. Vračam se domov- Vsa vas že spi. Le v »Domu ljudske prosvete« še gori luč-
Na odru vadijo- Zaverovani so v svoje delo; vadijo zadnji prizor drame: »Veriga«. Vidim, da so igralci sami kmečki fantje in dekleta, ki jih tudi pozna ura ne straši,. da ne bi večkrat ponovili tega prizora.
Kratek odmor- Režiseri Pihler, učitelj iz vasi, se mi približa- — »Da, da, to so naši igralci! Večina jih je prišla od dela — iz gozda, vinograda-Toda kljub napornemu delu neumorno vadijo, da bodo pokazali domačinom, kaj premore trdna volja- Uspehi so pokazali, da imamo med našim ljudstvom dovolj talentov, ki bj ostali skriti, če bi jih človek ne odkril. Nai-Ijubše delo mi je, biti skupaj s temi mladimi ljudmi, ki prihite od celodnevnega težkega dela v dom prosvete, kjer se pripravljajo z vnemo na odrsko prireditev-
Zelo mi je bila všeč kritika in samokritika igralcev po končani vaji- Še enkrat so na krako analizirali odigrano dejanje- Pokazale so se pomanjkljivosti. Takoj so igralci to tudi popravili in posamezne prizore še enkrat odigrali.
Končali so- Zadeli so lopate in sekire na rame in odšli vsak na svojo stran- Veselo se je razlegala pesem v noč-
Vračava se z režiserjem. Dejal sem mu; »Res, moram vam čestitati k uspehu!« — Odgovoril mi je; »Ne. ne meni — ampak vztrajnosti in požrtvovalnosti teh ljudi, ki žrtvujejo pz ljubeznijo večer za večerom- Kljub napornemu delu prihajajo redno in z veseljem k vajam- Prihajajo pa zato. ker ljubijo slovensko besedo in s tem svoj narod- Njim gre zahvala-«
Iz Veržeja pišejo
Naš kraj je pravilno razumel potrebo graditve zadružnega doma. Pripravljalni odbor za gradnjo je dobil veliko oporo v mladim. Še preden so določili stavbišče za zadružni dom, je mladina že prijela za lopate in kljub ostri zimi kopala gramoz in pripravljala materiaL Sedaj je tudi na gradbišču že oživelo. Ljudstvo se zaveda, da gradi sebi, zato je prijelo za delo prav vse, staro in mlado. Eni vozijo, drugi, ld nimajo vprege, nakladajo in razkladajo dovoženi material. Preteklo nedeljo je prišlo 25 Ljutomerčnov, ld so prostovoljno delali. Na mäh je bilo gra-dilišče očiščeno, odstranjeno grmovje in drevje, jama za apno se je naglo poglabljala. Stavbišče se je pripravljalo za kopanje in betoniranje temeljev.
Življenje tukajšnjih množičnih organizacij je prav živahno. Poleg političnega udejstvovanja prirejajo gledališke igre. Dohodki s teh prireditev služijo ljudski skupnostL Tako je organizacija AFŽ z lastnimi sredstvi nabavila nove stopnice za tukajšnji šob. Tudi prosvetni odsek ni hotel izostati pri obnovi šole. Poleg tega, da s svojimi dohodki iz privedi lev vzdržuje gledališki oder in ljudsko knjižnico, je pokazal veliko uvidevnost pri obnovi šole in šolskega inventarja, ki ga je okupator zelo poškodoval. Tukajšnji prosvetni odsek je nabavil za I. razred nove mizice in stolčke v vrednosti za 7340 din.	—ar.
V Celju bodo letos zgradili sodobnih stanovanj
Štiriletna okupacija in grozote bom bardiranja so povzročile v mestu Celju precejšnjo stanovanjsko krizo. Hiše, last bivše mestne občine, ter hiše okupatorja in njegovih hlapcev, ki so prešle v občeljudsko imovino in pod upravo MLO, so bile v zelo slabem stanju.
Že v prvem letu po osvoboditvi je ljudska oblast dala na razpolago dva milijona dinarjev za najnujnejša popravila. Vsako leto so se finančna sredstva za obnovo teh hiš stalno zviševala. Tako je bilo v letu 1946 dano 5 milijonov dinarjev, v letu 1947 pa 10 milijonov dinarjev. — S tem je ljudska oblast dala delovnemu ljudstvu mesta Celja okoli 100 novih in obnovljenih stanovanj.
V letu 194S je predvidenih 16 milijonov dinarjev kredita za novogradnjo sodobnih stanovanj. V kratkem se bodo začele graditi tri stanovanjske hiše z 20 sodobnimi stanovanji. Do konca prve petletke pa mora biti zgrajenih 120 novih stano-
vanj. Zato se pripravljajo vse množične organizacije OF, da z organiziranim prostovoljnim delom pomagajo pri novo-gradnji stanovanjskih objektov in pri odstranjevanju ruševin. S tem bomo pokazali vsemu svetu in tudi domačim nergačem, kako se gradi v svobodni domovini srečna bodočnost delovnemu človeku.
Iz gornjega so rjtzvidni napori ljudske oblasti pri reševanju stanovanjske krize, toda na žalost ugotavljamo, da se precejšen del stanovalcev v hišah ljudske imovine ne zaveda dolžnosti do skupnosti. Stanovanja, ki jih imajo v uporabi nekatere stranke, so nečista ter imajo zaradi malomarnosti že mnogo poškodb.
S	skupnimi napori Uprave stanovanjskih zgradb, s političnimi aktivisti in z zavednimi stanovalci, nam bo mogoče prevzgojiti take ljudi ter vzbuditi pri njih pravilen odnos do občeljudske imovine, ki je naša skupna last in osnova za naše blagostanje.
Zadružno in krajevno gospodarstvo pri Sv. Tomažu
Sv. Tomaž pri Ormožu, to je tam, kjer so v preteklosti razdelili kraje med svetnike, zemljo pa so sčasoma po propadu fevdalcev razmejili tako, da so je dobili želarji premalo in so ostali viničarji brez nje. To je tam, kjer prehajajo vinogradi v njive in travnike in kjer v zelo suhih letih z ilovico pomešana lapornata zemlja ne vrne niti semena.
Življenje, ki pri Tomažu desetletja ni občutilo velikih sprememb, je krenilo med vojno in po osvoboditvi tudi tu na novo pot Vsako »novotarijo« je sprejelo ljudstvo sprva seveda z nezaupanjem. A še vse, kar so uvedli doslej pri Tomažu novega, je kmalu po prestanih prvih težavah pritegnilo večino tamkajšnjega prebivalstva.
Poslovalnica nabavno prodajne zadruge je začela poslovati pri Tomažu kmalu po osvoboditvi. Prve tedne je imela malo članov. Toda začetne težave so bile premagane prej, kakor je upravni odbor to pričakoval, število članov se je kmalu potrojilo in še so pristopali novi in nori. Pred decentralizacijo v lanski jeseni, ki je prinesla zadrugi samostojnost, je bilo članov že toliko, da je bilo v dokaj tesni trgovini že težko ustreči vsem. Od osamosvojitve, ko je v septembru nehala biti poslovalnica, pa do 1. januarja letos je imela zadruga samo v trgovini za 1,026.600 din prometa. Odkup poljskih pridelkov je računan posebej. Vsi nameščenci zadruge so se izkazali tudi pri odkupu. Slaba stran zadruge pa je bilo nekaj časa knjigovodstvo. Sedanji knjigovodja in tajnik zadruge Hergula je opravil mnogo požrtvovalnega dela, da je uredil, kar je zanemaril in po-
grešil knjigovodja5 ki je bil v zadružni trgovini pred njim. Letos je postala nabavno potrošniška zadruga kmečka zadruga za območje krajevnega odbora Sv. Tomaž. V ostalih krajih s področja nekdanje Naproze pri Sv. Tomažu ustanavlja ljudstvo svoje zadružne trgovine. Kakor je soditi po številu članov, ni na področju tomačevskega ljudskega odbora niti ene kmečke družine, M bi ne bila včlanjena v zadrugi.
Krajevni ljudski odbor Sv. Tomaž je ustanovil doslej dve podjetji, čevljarsko delavnico in gostilno skupaj z mesarijo, čevljarna je tula ustanovljena lani novembra. Podjetje je doseglo že lepe uspehe, čeprav je šele preko začetka. Izdeluje in popravlja čevlje za področje več krajevnih odborov. Nad vsem poslovanjem vodijo v podjetju točen pregled.
Gostilna in mesarija je bila ustanovljena že v decembru 1946. Za podjetje je ljudski odbor najel lokale in jih je dal primerno preurediti Kakor se je znašel takratni odbor pri ustanavljanju podjetja, skoraj prav tako in še bolj je pogrešil med njegovim poslovanjem. Poslovodja in mesar obenem je bil tudi gospodar podjetja. Stari ljudski odbor mu ga je puščal nekako v najemu in zato ni imel od njega kljub obilnemu prometu skoraj nobenih koristi. Nori ljudski odbor pa se je kmalu po volitvah odločil za reorganizacijo tega podjetja. Začel je voditi podjetje po pravilih za lokalna podjetja in to z manjšimi stroški ter večjim donosom. Tako bo v bodoče tudi to podjetje prav tako kakor čevljarna in podjetja, ki jih na-maravajo še ustanoviti, resnično koristilo krajevnemu gospodarstvu.
Velika delovna zmaga mladine Državne zobotehnične srednje šole
Z razstave slikarskih del na Jesenicah
V soboto, dne 29. februarja je mladina ZSŽ praznovala največji praznik v času svojega delovanja. Dogradila sd je in na ta dan slovesno odprla svoj novi laboratorij pri stomatološki kliniki v splošni bolnid-Takoj po osvoboditvi je bila ustanovljena tudi zobotehnična srednja šola, prva te vrste na Balkanu- Ustanovljena je bila z namenom, da vzgoji potrebno število dobrih strokovnjakov — tehnikov, ki bodo svoje znanje uporabljali za izboljšanje ljudskega zdravja-
Ne glede na razne tehnične ovire, je začela šola delovaiti v februarju 1946. leta.
Moramo se začuditi njenemu preprostemu začetku, ko je laboratorij obstajal diz najenostavnejših sredstev, danes pa daje slušateljem vso zahtevajočo izobrazbo.
Ker so okolnosti pokazale, da so potrebe po zobozdravstvenem kadru velike, je prvi laboratorij na Vegovi ulici postajal premajhen in je bilo potrebno, da se zgradijo prostori, ki bodo ustrezali za nadaljni razvoj. V začetku letošnjega šolskega leta smo pričeli z gradnjo novega laboratorija, ki bi imel poleg šolskega, tudi vlogo Centralnega zobnega laboratorija-Gradnio je prevzela šolska mladina-Pri tem je bilo skupno izvršenih 9450 prostovoljnih delovnih ur; vsak delovni mladinec je napravil okoli 210 ur- Vsa ta dela pa so bila izvrše-
in
na poleg rednega praktičnega teoretičnega pouka-
Največji uspeh pa je tudi v tem, da v prvem polletju ni bil nobeden mladinec ocenjen s slabo oceno-Mladina ima svoj pevski zbor. orkester ter dober fizku'turni aktiv.
V	soboto se je mladina zbrala v novem laboratoriju k slovesni otvoritvi. O pomenu novega šolskega laboratorija je govoril Peter Zlatnar, za njim pa so pozdravili naš uspeh zastopnik Ministrstva za ljudsko zdravstvo, dekan medicinske fakultete, predstojnik stomatološke klinike to federalnega zavoda.
Mladinska organizacija pa je požrtvovalno delo nagradila in pohvalila 14 mladincev.
Z delom in učenjem pa bo mladina dokazala, da je vredna novega laboratorija-	Ivo.
Idrijski pionirji za grške borce
Pionirji idrijske osnovne šole bo prejšnji teden sklenili na svojih razrednih sestankih, da bodo za pomoč grškemu demokratičnemu 'judstvu zbirali star papir in ga prodajali skladišču »Odpada«.
V	štirih dneh so samo pionirji 4. razreda zbrali za preko 700 dinarjev starega papirja in izkupiček darovati za demokratično ljudstvo Grčije.
mu lahko imenujem najmanj verjetnega. To da je Fine, ki ni prišel. Dostavil sem, da ostalih pet ne smem ocenjevati, ker moram ostati kot vrhovni razsodnik neoporečno nepristranski. »In vaše simpatije,« je vprašal. »Seveda jih imam, toda samo moje so,« sem odgovoril, Obrnil se je k telefonu, ki je pravkar klical. Moskva. Kotov je takoj povedal, kar je ravnokar slišal. Moskovski šahisti pa se bodo najbrž smejali. Čez dober mesec jih bom videL
* * •
Senzacija prvega kola v prvem krogu veleturnirja, ki bo odigral svoja prva dva kroga v Haagu, zadnje tri pa v Moskvi, je bila sijajna zmaga sovjetskega velemojstra P. P. Keresa nad holandskim prvakom Emvejem. Ta senzacija je silno pretresla ves holandski šahovski svet. Vrsl dnevniki so obširno poročali o prekinjeni partiji, ki je že jasno napovedovala poraz holandskega tekmeca v boju ca, žezlo vsega šahovskega sveta. Ko cehi v sredo 3. marca — partijo smo nadaljevali naslednji dan po prvem koln — ob 56. potezi ugotovil, da je Euwe prekoračil čas, je spodaj, pod odrom nastala mučna tišina. Holandcem sem bü v tem trenutku nedvomno rabelj. Moja žr-tjer pa je tako imela le še dve, tri poteze življenja pred seboj.
Kako važen je Euwe Holandcem, dokazuje dejstyo, da se je sam velemožni župan Haaga, holandske prestolnice, pojati! na ig.-hiem odru ob otvoritvi prve-
ga kola: potegnil je Euweju prvo potezo. Nešteti fotograiskl ln filmski aparati so se sprožili v tem trenutku. Vse želje, vsa pričakovanja sicer tako treznega holandskega naroda so se stisnila v to prvo potezo. In vendar... No, naj govori partija sama!
SPANSKA OTVORITEV Igrano 2. In 3. marca 1948. L v Haagu Beli: M. Euwe čml: P. P. Keres
1. e2—e4	e7—e5
2. Sgl—f3	Sb8—c6
3.	Lfl—b5	.......
Zanimivo je, da je tudi v drugi partiji prvega kola beli (Smislov) otvorll s špansko igro. Staremu španskemu mojstru (Ruy Lopezu) se pač ni sanjalo, da bo njegova otvoritev preživela vse tako imenovane odprte otvoritve (1. e2—e4) in da bo celo v naših dneh uspešno izpodrivala zaprte.
3........ a7—a6
4.	Lb3—a4	d7—d6
5.	c2—c3	.......
Euwe ne mara že zelo izvožene variante 5. La4Xc6+. Očitno mu je pa tudi 5. d2—d4, b7—b5 6. La4—b3, Sc6Xd4
7.	SfXd4, e5Xd4 8, c2—c3 (8. DdlXd4 Izgubi figuro!) preburno.
5........ Lc8—d7
6.	d2—d4	Sg8—e7.
Presenetljivo: mladi Keres posega po
nekako antikvaričnl potezi, ki jo je pred desetletji ljubil veliki Steinltz! Ali ul Keres napadalec prvega reda, medtem ko ja bil Steinltz neprekosljiv branilec? No,
Keres ima nasprotnika pred seboj, ki je nabasan z variantami. Zato ga vleče na že pozabljene steze.
7.	La4-b3!	......
Grozi Sf3—go in izsiljuje obrambo potezo:
7. ...... h7—h6
8.	Sbt—d2	Se7—g6
9.	Sd2—c4	Lf8—e7
10.	0-0	0—0
11.	Sc4—e3	Le7—f6.
črni Ima težavno igro. Posrečilo se
mu je, ustrezno načelom Steinitzove šole obdržati kmeta v središču (e5) primoran pa je braniti, kakor je nekoč branil žilavi svetovni prvak. Braniti pomeni čakati. Keres pa ne čaka rad.
12. Sc3—d5	e5Xd4 črni mora prepustiti nasprotniku par
lovcev, ki je v Euwejevih rokah navadno silno orožje. Ker pa se boji, da mu bo beli preveč stisnil pozicijo (d4—d5), se odreče vsem starim načelom in odpre središče.
13.	Sf3Xd4	Tf8—e8
14.	Šd5X16+	Dd8Xf6
15.	f2—13	......
Zdaj Ima beli dva lovca, močno središče in udobno	igro.	Paziti mora	leda mu nasprotnik	ne	udari	z d6—d5. Ne-
dvomno je Euwe otvoritev zelo dobro igral.
15........ Sg6—f4
Nedolžen poskusi
16.	Sd4Xc6	Ld7Xc6.
Keres je prlpomR po boju, da bi Mio
16........b7Xc6 priporočljivejše.
17.	Lel—e3	Ta8—d8
18.	Ddl—d2	Sf4—g6
Konec »nedolžnega« poskusa.
19.	Le3—d4	DI6—e7
20.	Tal—el	De7—d7.
21.	c3—c4	.....
Euwe dobro ve, da hoče črni osvoboditi svojo Igro s potezo d6—d5, pa jo skrbno preprečuje. In vendar je bilo najbrž važnejše zavarovati silnega kraljevega lovca (Lb3) pred zamenjavo:	21.
Lb3—c2, d6—d5 22. e4—e5 bi dalo belemu dober napad.
21....... Lc6—a4
22.	Lc2Xa4	Dd7Xa4
23.	Dd2—c3	17—16
24.	f3—T4	......
Kaj sl je Euwe obetal od te le na videz napadalne poteze? Na 14—15 gotovo ni mislil, ker se ni mogel odreči polju e5. Preboj z e4—e5 je neizvršljiv. Torej je sanjal o udaru Ld4Xf6. Te bežne sanje pa plačuje z usodno oslabitvijo središčnega kmeta (e4). Zdaj se nagne tehtnica na Keresovo stran.
24.. Kg8—h7
25.	b2—b3	Da4—d7
26.	Dc3—13	......
Beli nima načrta in zapravlja čas. Takoj je moral igrati Dc3—d3.
26... b7—M
27.	Df3—d3	b5Xc4
28.	Dd3Xc$?	......
V tem usodnem trenutku sem ravno stal ob šahovnici. Keresove kombinacije še nisem videl, Imel sem pa občutek, da
je bilo treba igrati 28. b3Xc4. Zdaj zagrabi Keres z močno roko.
28....... Te8Xe4!
29.	TelXe4	d6—d5
30.	Dd3Xa6	d5Xe4
31.	Ld4-e3	Dd7—g4!
32.	Da6—c4	Td8—d3!
33.	Le3—el	......
Beli ne sme vzeti kmeta e4: 33. Dc4X-
e4?, Dg4—e2 34. Tfl—f3,	Td3—dl+.
33	..... Sg6—h4!i
34.	Dc4Xe4+	......
Pasivna poteza Dc4—c2 bi omogočila
črnemu f6—15 ln e4—e3. Beli bi v tem primera naglo propadal. Zdaj pa dobi Keres možnost, da odigra vso svojo kombinacijo.
34	..... 16—15
35.	De4—b7	......
Na 35. De4—c6 sledi Td3—c3! 36. Dc6 —d5, c7—c6 37. Dd5—d2, Tc2Xcl!l
35	..... c7—c6!
36.	Db7Xc6	Td3—c3!
37.	Dc6—d5	Tc3—c5!
Premalo M dalo 37.........Tc3—c2
38.	Lel—d2, Dg4-e2 39. Tli—12, De2-dl+ 40. TI2—II, DdlXd2 41. Dd5Xd2, Tc2Xd2 42. Til—12.
38.	Dd5—d2	Tc5Xrf!
39.	h2—h3	Dg4—g3?
V tem trenutku sta bila oba igralca v časovni stiski. Euwe bi bil moral že v 38. potezi Igrati h2—h3. Če torej zamenjamo 38. ln 39. potezo, postane partija neoporečna. V resnici pa je Keres
prezrl: 39......Sh4—13+ 40. Kgt—12,
TC1XI1+, kar bi mn dalo premoč trdnja-
ve in skakača, škoda!
40. Dd2—e2	Dg3Xf4
41. TflXcl	DI4Xcl+
42. Kgl—h2	Qcl—14 +
To potezo je Keres ob prekinitvi za
upal kuverti. Rad bi izzval g2—g3. Mor da je mislil na varianto: 43. g2—g3 D14—d2 44. De2Xd2, Sh4—13+ 45. Kh2-g2, Sf3Xd2. Skakač zadrži brez napori bela prosta kmeta, črni pa začno tako-prodirati.
43.	Kh2—gl	Sh4—g6
44.	De2—c2	Sg6—e7
45.	a2—a4	DI4—d4+
46.	Kgl—h2	Dh4—e5+
47.	Kh2—gl	Se7—d»!
Črni, ki se belih kmetov prav nič n<
boji, pripravlja drugi, odločilni napad n: belega kralja.
48.	Dc2—dl	Sd5—c3
49.	Ddl—c2	Kh7—g6
50.	Kgl—hi	De5—el+
51.	Khl—fc2	Sc3—e2
52.	Dc2—c6+	Kg6—h7
53.	Dc6—e5	Se2—g3!
54. Dc5—d6	Sg3—11 +
55. Kh2—gl	h6—h5.
Tu je možna tudi eksekucija: 55. ....
Sil—e3+ 56. Kgl—h2, Del-12 57. Dd6-c6, Se3—11+ 58. Kh2—hi. Sil—g3+ 59 Khl—h2, Sg3—e2. Keres pa hoče Igrat
56.......Sil—g3+ 57. Kgl—h2. h5—hi
z matom na hi. Toda Euwe, ki je bi vnovič v časovni stiski, mn je prepreči konec napada s tem, da je prekorači čas. Prekrasna partija.
Milan Vidma*
Beseda I rennbliškemn zleta naših Maltnrnikov
T prvih dato junija M bodo Aral v L|bUM
prikazali rezultate večmesečnega dela na polja tizkulture. Toda namen zleta ni samo prikazati slikovitost množičnih nastopov ali vrhunske uspehe poedInčev v Športnem tekmovanja. Vse to so le zananje oblike, ki naj dokažejo na eni strani organiziranost večjega Števila udeležencev, na drugi strani pa njihovo uspešnost po trdi In vztrajni vadbi. Globlji pomen zleta leži v potrditvi povezanosti tizkulturnega dela z gospodarskim ln političnim dogajanjem.
V ospredju naših naporov je danes borba za izpolnitev gospodarskih nalog. Petletni plan terja za svoje uresničenje vse naše sile. Naša naloga je, da najdemo poti In sredstva, kako olajšati delovne napore, kako razvijati silo, ki je potrebna za premagovanje naporov, kako krepiti zdravje vkljub težkim delovnim pogojem in podobno. Poleg drugih sredstev ln načinov mora velik in odgovoren delež v tem delu prevzeti nase prav fizkul-tura. Fizknltura razvija človeku moč, krepi mu zdravje, povečuje njegovo spretnost, vzgaja pogum in odločnost In vse to so lastnosti, potrebne novemu delovnemu človeku. Fizkultura, če je pravilno Izvajana, če je torej vsestrana, zbližuje človeka z naravo, po svoji metodi množičnega Izvajanja poglablja v ljudeh čut skupnosti, medsebojne povezanosti in medsebojne odvisnosti.
Zaradi vsega tega je tlzkulturi jasno odrejena naloga v našem gospodarskem delu, zaradi tega je tudi danes, v času po osvoboditvi, dobila svoj pravi pomen, ker pomaga delovnemu človeku pri ustvarjanju boljših pogojev za življenje.
Ce torej danes govorimo o republiškem »letu fizkulturnikov, ne sme to izzveneti kot propagandni poziv», ki naj zbere čim več gledalcev na nastop. Uspeh, ki ga bomo dosegli na republiškem zletu, mora biti dokaz, da delovni ljudje, predvsem pa naša mladina razumejo velik pomen fizkulturo in se zato vključujejo v njene vrste. Cim večje bo število sodelujočih, tem pravilnejši je odnos naše mladine do tizkulture.
Kdor hoče nastopati, mora že danes pridno vaditi, se mora že danes podati V telovadnico k splošni vadbi. Mobilizacija za zlet pomeni zato tudi dokončno prekinitev z nesistematičnim delom v fizkulturi, kakršno so predstavljali različni crossi, višeboji ln podobno, ko so množične organizacije zbrale večje število sodelujočih, ki pa so po sami akciji »opet odpada. Take prireditve morajo v bodoče združevati predvsem tovariše in tovarišice, ki redno goje fizkulturo, ki redno skrbe za svoj telesni in zdravstveni razvoj. Samo enkratni nastopi, brez predhodnih priprav, lahko mnogo več škodujejo kakor pa koristijo — predvsem zdravstveno. Kdor pa redno vadi, mu je vsak tak množični nastop le razvedrilo. Na zletu moramo pokazati uspehe redne vadbe. Množičnost nastopov mora biti rezultat vključitve večine delovnih ljudi, predvsem mladine v fizkulturno organizacijo. Zato že danes poudarjamo, da 6e moramo z vso resnostjo pripravljati na »let, da ga moramo spremeniti v največji praznik lizkulturalkov.
VL
dafl pnertmsg« poodarka tlzkulturi. Prav tako j* tadnjl planom mladina podčrtal pomen tizkulture la pozval vso mladino, da ta oklepa s vtem areem/ Delovne brigade to dokazala rrednoet pravilna tizkulture, aaj m prav » njeno pomočjo izpolnjevali mladinci velike delovne naloge.
VI. plonBui PlzknKnrne »ve» Jugoslavije jo postavil pred Ilzkulturno organizacijo nalogo, da vključi v aplošno telesno vzgojo vse delavce, vso delovno mladino mesta in vasi, da tako v najkrajšem času Izpolni vrzel v splošnem vzgojnem delu, ki je bila povsod tam, kjer še niso poznaH novega Ilzkulturnega dela.
Ce bodo naloge sindikalnega plenuma, plenuma mladine ln plenuma lizkulturne organizacije pravilno Izvajane, potem bo naš republiški prikaz moči, mladosti in veselja, potem se bodo že danes razvijale povsod nove ftzknlturne organizacije, potem se bodo množice mladine in delovnih ljudi vključevale v splošno telesno vzgojo. Za tak uspeh pa so prav sedaj, ob pričetku priprav za zlet potrebni napori vseh množičnih organizacij, ki morajo smatrati tizkulturno delo tudi za svojo nalogo In zato sodelovati predvsem v mobilizaciji novih kadrov. V takem sodelovanju je zajamčeno pravilno delo fizkul-turne organizacije, pravilnost politične vzgoje v njenih vrstah ln pravilno izpolnjevanje osnovnih nalog tizkulture v borbi za izpolnitev petletnega plana.
Republiški zlet moramo zato že danes skupno pripravljati, moramo skrbeti za njegov čim večji nspeh, moramo ga spremeniti v mogočno manifestacijo nove tizkulture. Vse to pa bomo dosegli, če takoj pomnožimo vrste fizkulturnikov In uvedemo po vseb delovnih enotah splošno telesno vzgojo, ki predstavlja osnovo u razmah naše fizkulturn« dejavnosti.
Polič Zoran
V. Bosni In Hercegovini bo zlet junija
Za republiški fizknltnrnl »let, U bo Janija t Sarajeva, je glavni odbor Fizkul-turne zveze Bosne in Hercegovine v zvezi » organizacijo Ljudske mladine in glavnim odborom Enotnih sindikatov Izdal fizkulturnikom razglas, v katerem poudarja, da imajo okrajni fizkulturnl zleti ln republiški zlet fizkulturnikov velik pomen za nadaljnji razvoj tizkulturnega gibanja.
»Na prvem republiškem zletu bo sodelovalo 12.000 telovadcev, na fizkulturnih prireditvah mest in okrajev pa bo telovadilo na desettisoče fizkulturnikov«, pravi razglas in nadaljuje: »Tl izleti bodo pokazali polet in moč tizkulturnega gibanja ln vseljudski značaj lizkulture in športa v naši državi. Zleti bodo Izraz delovnega navdušenja, ki ga ljudske množice kažejo vsak dan v borbi za materialno blagostanje in kulturni razcvet naše države.«
Fizkulturni zlet v Črni gori bo 13. VII.
Na obletnico vstaje črnogorskega ljudstva proti okupatorju 13. julija bo na Cetinju republiški zlet fizkulturnikov Crne gore. Poleg zletnlh vaj bodo na sporedu zastopane tudi lahkoatletske discipline metanje krogle, kamna ln kopja, štafetni tek 10X100 m skok v višino ln daljino, nadalje odbojka, košarka, rokoborba, boks ln vaje na orodju.
Zlet bo množičen pregled fizkulturni-kov Cme gore. Po planu bo na prireditvi sodelovalo 5300 fizkulturnikov, in sicer 1200 pionirjev, 1720 srednješolcev, 860 članov sindikalnih organizacij in 1500 kmečkih mladincev ln mladink, med katerimi bo največ fizkulturnikov z mladinske proge Nikšič—Titograd.
Pred republiškim zletom bodo v vseh okrajih okrajni zleti. V srednjih šolah M že učijo »letne vaje.
Prizor z vsesokolskega zleta v Pragi leta 1938.
O pssisvanju uprav naših društev
Društvene uprave pri svojem delu večkrat zagrešijo nepravilnosti, ki nikakor ne vodijo k izpolnjevanju in uresničitvi velikih nalog fizkultume organizacije. Nasprotno, te nerodnosti delo le zavirajo ln mnogolstat celo onemogočajo. Odveč bi bilo podrobno naštevati napake v naSh društvih, zato vzemimo samo primer FD Partizana v Ljubljani.
Društvo ima lep plan dela. Ce bi ga realiziralo, potem bi se brez dvoma dvignil kvalitetni in kvantiteta! nivo fizkul-turne organizacije na njegovem območju. Toda poglejmo, kako društvo svoj plan •provaja v življenje, kako ga izpolnjuje.
Redna seja sekretariata, ki daje smernice za delo in izvajanje plana, naj bi se začela ob 7. Ob določenem času so prisotni samo predstavnik Mestnega fiz-kultumega odbora in dva člana sekretariata V teku naslednjih 55 minut se zberejo še ostali, tako da se seja lahko načne.
Ce bi Be sekretariat držal dnevnega reda, bi rešil mnoga vprašanja bistvenega pomena Toda na seji so bili prisotni tudi zastopniki nekaterih športnih odborov in sekretariat je razpravljal o vprašanjih, ki bi jih morali športni odbori rešiti sami. Naloge, ki jih je postavila pred fizkulturno organizacijo II. letna skupščina FZS, na ta način ne bodo uresničene. Saj ostane premalo časa za realizacijo mesečnega, letnega ln v zvezi s tem petletnega plana, za utrjevanje organizacije in čim boljšo razporeditev dela, ta propagandno in vzgojno delo ter ta gospodarsko in finančno poslo-vtnje.
Društveni sekretariati se ne smejo
posvetiti drobnim, vsakdanjim vprašanjem, ki jih lahko rešijo tudi posamezni strokovni odbori, pač pa najvažnejši nalogi — splošni telesni vzgoji. Ce le sekretariati v celoti ne posvetijo vprašanjem splošne telesne vzgoje, potem so vadbene ure nekako take, kot »mo jo videli pri Partizanu.
V telovadnici je veliko število pionirjev pri uri splošne telesne vzgoje. Pionirji korakajo in delajo redovne vaje. Potem se razdele v vrste, prva vrsta ima to. druga in tretja spet drugo orodje. Okrog 20 pionirjev čaka pri krogih. Prvi se zakoleba enkrat, dvakrat, potem pridejo na vrsto drugi. Minute minevajo, vrsta je dolga. Fantje, ki so prišli v telovadnico zato, da se razgib-Ijejo, sprostijo, morajo stati mimo, dokler ne pride vrsta nanje. Zamislite si pionirja, v katerem življenje kar kipi, dolge minute v položaju »mimo«. Ali je kaj čudnega, če dregne sosed soseda pod rebra, ta malce močneje nazaj, tretji se vmeša in iz »mimo« nastane »voljno«.
To pa seveda ne ugaja vodniku, ki jih .pošlje domov in utemelji svoj ukrep nekako takole: »Bolje je, da imamo deeet dobrih kot pa 100 slabih«! Kdo izmed na« bi bil med »dobrimi«? Najbrž res samo deset izmed stotih.
Zakaj ne bi vsebovala ura splošne telesne vzgoje tudi odbojko, rokoborbo, boks, igre, predvaje »a lahkoatletiko in smučanje itd. Zakaj samo redovne vaje in vaje na orodju? Čigava je krivda, da morajo pionirji med telovadbo domov? Samo vodnik ne nosi krivde, v glavnem je odgovorna društvena uprava, ki se premalo zanima za kvaliteto vadbenih ur in ki premalo pazi na vzgojo vodniških kadrov.
Poglejmo dalje zveze Partizana s svojimi aktivi in z množičnimi organizacijami. Zakaj so fizkulturni referenti pri sindikatih na njegovem območju »slabi«? AH ni naloga društva, da se zanje zanima, jim pomaga in predlaga na ta mesta dobre aktivne fizkultumike? Potem ko bodo fizkultuma društva res vodila fizkulturo in fizkulturno delo na svojem območju, potem ne bo šlo več »slabo«. In aktivi? Ti se bodo brez skrbne povezave z društvom postopoma razvili v »divje« aktive, ki o društvu ne bodo hoteli nič več vedeti.
Obdelali smo nekaj vprašanj, ki osvetljujejo slabe strani društvenega delovanja. Jasno je, da je v delu društva tudi mnogo kaj dobrega, toda odstranjujmo napake, učimo Be na njih in skušajmo doseči, da ne bo nič več slabega! I. A
Bogat letošnji kolesarski spored
Pred dnevi je bilo posvetovanje odbora za kolesarstvo pri Fizkulturni zvezi Jugoslavije, kjer so bili zastopani predstavniki vseh ljudskih republik razen Crne gore.
Z ozirom na obširen mednarodni tekmovalni program je plenum izdelal načrt za priprave naših tekmovalcev na olimpiado in balkaniado ter druge mednarodne nastope. Z dirko Praga—Varšava —Praga se bo pričel trening 22. t. m. na taborenju v Opatiji. V ta namen je določenih 25 kolesarjev. Prvič v zgodovini našega kolesarstva bo omogočen trimesečni trening našim kolesarjem. Med kandidati, ki pojdejo v Opatijo, so Aleksander Zorič, Jovan Trifunovič, Jovan Pavlik, Draglša Je®ć (vsi Srbija), Pavao Batič, Alsonzo Cezare, Antonio Strain, Josip Solman (vsi Hrvatska), Milan Po-redski ln Branko Bat (oba Partizan), Miro Grajzer (Slovenija) in Kočo Karanfilo-vlč (Makedonija).
Poleg omenjenih vozačev bodo trenirali za tekme 1. maja na dirkališču v Sofiji Dušan Davidovič, Radoslav KozHca, Josip Pokupec, Gabrijel čelesnlk in
Dragutin Esig.
Koledar letošnjih prireditev je sestavljen takole: konec marca in v začetku aprila kolesarski kros po vsej državi, lt. do 18. aprila društvena prvenstva, 1. maja dirkališčno prvenstvo reprezentanc Beograda in Sofije, 1. do 9. maja dirka Praga—Varšava—Praga, 16, maja republiška cestna prvenstva, 23. maja cestno prvenstvo FLRJ Niš—Skoplje, 6. junija dirkališčno prvenstvo Jugoslavije na Reki, 18. do 20. junija balkaniada na Madžarskem,
27.	do 29. junija dirka okoli Blatnega jezera. 4. julija medrepubliška dirka v Zagrebu, 6. do 11. julija etapna vožnja po Hrvatski in Sloveniji, 18. do 26. julija 8 dnevna dirka skozi Srbijo, 4. do 7. avgusta olimptada v Londonu, 8,-avgusta
6dnevna dirka po Makedoniji, 21. avgusta svetovno prvenstvo na Holandskem,
31.	avgusta dirka Budimpešta—Beograd,
12.	septembra republiška gorska prvenstva, 19. septembra gorsko prvenstvo FLRJ na cesti Sarajevo—Trebevič, 2. do
3.	oktobra vojaška kontrolna tekmovanja.
Dirka Praga—Varšava—Praga
Za mednarodno kolesarsko dirko Praga—Varšava prihajajo prijave novih udeležencev. Verjetno bo to ©na največjih kolesarskih prireditev, kar so jih dosedaj priredili v Evropi. Za udeležbo so 6© prijavile Jugoslavija, Romunija, Bolgarija. Italija, Češkoslovaška, Poljska ln Franeija, pričakujejo pa Se prijave ostalih evropskih držav.
Prve ekipe držav udeleženk krenejo 1. maja iz Varšave in bodo prispele v Pra-
?o 5. maja. Drug© ekipe odpeljejo i* rage 1. maja In prispejo v Varšavo 9. maja. Pot prve skupine vozačev Je dolga 898 kilometrov, druge skupine pa lito km. Po prihodu prve skupine v Prago, odnosno dne 5. maja bodo vozače prepeljali t avtomobili na poljsko ozemlje, kjer bodo dohiteli drugo skupino #ln z njo vozili do Varšave. Plasman ekip *e bo računal po točkah za obe tekmi skupno.
Druga obletnica organizacije romunskih športnikov
Pred dnevi sta minili dve leti, odkar je bila ustanovljena Organizacija narodnega športa v Romuniji. Odtlej se je število fizkulturnikov od 6000 povzpelo na
87.000.	število športnih organizacij pa na 961. V okviru Organizacije narodnega športa deluje 523 sindikalnih športnih društev z nad 40.000 člani. Novo športno združenje je doslej organiziralo največ mednarodnih srečanj v zgodovini romunskega športa In s tem mnogo pripomoglo k zbližanjn fizkulturnikov aosednih demokratskih držav.
Prvi letošnji poleti na veliki skakalnici v P/anic'
ftvlcor BI um le skočil III m, Jugoslovan Jones Polda pa je s 103 m dolgim poletom postairil
nov državni rekord
Flaa 1«a, U. Mm Zbodfle aaa j«
hladno male« megleno Jutro. S tihim upanjem smo pogledovali skozi okna, bUo nam ja sekam teano pri aren, ko amo drhteli v pričakovanja najslabša novica, da poletov na bo.
Prisopihal je prvt jutranji vlak. Z njim
so prispeli švicarski tekmovalci ln množica gledalcev ter smuči francoske ekipe, ki so po dolgi poti vendarle priromale na dlj. Ob prihodu vlaka je bila Planica kot vse dni doslej še vedno ovita v megle in tišino. Potem je v dolino nenadno planila nestrpno pričakovana vest: ob pol desetih bodo na veliki skakalnici prvi letošnji poleti. V trenutku se je razblinila mora, ki je vse doslej ležala nad Planico In ubijala voljo i tekmovalcem i številnim ljubiteljem planiških poletov, ki so se danes zbrali okrog velike skakalnice. V hipu se je razpoloženje po dolini dvignilo. Od skakalnice do postaje se je ralegat en sam radosten vzklik: »Skakali bodo!« Vesela glasba je zazvenela iz mnogih zvočnikov, celo megle so prisluhnile življenju, ki se je prebudilo v dolini ob tej razveseljivi novicL Odvlekle so se za bližnje vrhove, ki so se v vsem svojem veličastju kopali v jutranjih sončnih žarkih.
Skaka!] bodo! Ob pol desetih bodo začeli! To je bil gla», ki se je z bliskovito naglico širil po dolini. Končno smo le dočakaS trenutek, ko se bodo drzni skakalci drug za drugim spuščali raz odskočišče in se pomerili v daljavah. Težko je bilo čakati, še težje uganiti, kako bo skakal ta ali oni, kako se bodo odrezali naši prvaki, kako Švicarji, ki so še utrujeni od poti s smučmi na ramenih takoj odhiteti na skakalnico. Ob izteku je vsakdo vedel povedati svoje mnenje ln po mili volji hotel razlagati, kako bo skočil Polda, kako Mežik, Prlbošes. Finžgar, kako Švicarji Tschannen, Blum in Francozi, ki so nad planiško skakalnico tako navdušeni, da po svojih prvih poletih o njej ne ved« povedati nič drugega kot: »MagniHc«.
Ugibanja, prerekanja in podobno je pretrgal glas iz zvočnika: »Pozor, pozor! Začenjamo e poleti. Pni bo skočil Razinger Lojze, za njim prvič na veliki skakalnici mladi Langus, nato Javornik in za njim Rožič, Zalokar ln najmlajši skakalec Albin Rogelj. Sledili bodo Pribošek, nato Mežik s svojim elegantnim slogom, naš letošnji prvak Polda, Razboršek ln zatem Francozi Charles, Luchinl, Mounler, naš Finžgar in končno Švicarji Blum, Tschannen, Stnmp In Zurbriggen. Halol Prvi skače Jugoslovan Lojze Razinger.
Glas v zvočniku je utihnil, med množico pa je završalo kakor v panju: »Pozor, pozor, že vozi!« In naš Lojze, ki je Še včeraj robantil, ker ni mogel skakati, je že odskočil. Njegovi tovariši so pripovedovali, da je bil ob včerajšnji prepovedi skakanja tako jezen, da bi najrajši pregriznil smuči ln se za vselej poslovil od skakalnega športa. No, danes se je vsem ln tudi njemu izpolnila vroča želja. Razinger je v lepem slogu pristal na 62 metrov. Z gotovostjo se je za njim pognal mladi Langns ln dosegel daljavo 59 m. S tem skokom je uspešno prestal svoj ognjen) krst na mamutski skakalnici. Javornik je potegnil na 72 m, za njim pa Rožič In Zalokar na 64 ln 66 m s padcem. Uspel je tudi skok Roglja, ki je poletel
do 58 m ih Razborška na 59 m. Pribošek je z gotovostjo zaplul na 65 m, u njim p« Polda na 80 m. Najlepši dopoldanski skok je izvedel Janko Mežik, ki je v nepre-kosljivem slogu, kakor so dejali Švicarski skakalci obstal na 75 m. Lepo, vendar malce negotovo so prvič Skočili FraneotI, in sicer Charles na 69 m, LuChini na 74 m s padcem in Mounier na 66 m. Finžgar j« obstal pri 59 m. Težko so gledalci pričakovali poletov švicarskih skakalcev, od katerih Bluma in Tšchannena poznajo i« od lani. Stump In Zurbriggen pa sta letos prvič v Panici. Bludi je dosegel 69 m. Tschannen 70, Stump 65 ln Zurbriggen 71 metrov. Prvi skok so vsi tekmovalci izvedli g polovičnim zaletom, drngega pa nekateri s polovičnim, drugi a tričetrtinskim, Švicarji pa a polnim zaletom. Rezultati dopoldanskih poletov »o naslednji:
L. Ranziger	62.	67 a
Langus	59,	62
Javornik	w,	73
Rožič	64.	62 pade«
Zalokar	66 padec,	67
Rogelj	68,	57
Pribošek	65,	69
Razboršek	59,	52
Polda	60,	92
Mežik	75,	84
Lucblni	74 padec, 72	
Charles	69,	67
Mounier	66,	71
Finžgar	59,	80
Blum	69,	88
Tschannen	TtK	84
Stump	69,	80
Zurbriggen	71,	85
Pri današnjih	popoldanskih skokih	
se zlasti odlikovali Švicarji ln dosegli za prvi dan presenetljive rezultate. Blum je v krasnem stilu poletel 111 m. Vihar navdušenja je vzbudil med gladalci polet Janeza Polde 1» Mojstrane, ki je v drsnem, elegantnem ln sigurnem skoku postavil nov jugoslovanski rekord 103 m. S krasnim slogom sta se poleg imenovanih odlikovavala še Mežik ln Tschannen. Skakalnica je bila odlična. V prvem skoku so vsi tekmovalci Startali s tričetrtinskim zaletom, pri drugem Skoku pa eo se spustili g celim zaletom raz skakalnico poleg Švicarjev tudi Franco» Charles
ln nekateri naši skakalci. Podrobni rtzul-
so bili naslednji: Pribošek	92 m	
Razinger	78,	84
Langus	75,	72
Razbori ek	74-	77
Rogelj	70,	T9
Mežik	»2	
Ftnžger	90,	97
Polda	103	
Javornik	85 padec,	S3
Zalokar	77 padec.	82
Blum	88,	111
6tnmp	79,	94
Zurbriggen	8»,	100
Tschannen	98,	164
Luchini	M,	M
Mounter	9*,	*5
Charles	91.	96
Poljskl skakalci ao dan« odpotovali I» Beograda in pridejo s nočnim brzo vlakom v Ljubljano, o prihodu češkoslovaških skakalcev pa ni še nobenega obvestila.
Vreme se je ustalilo ln je jutrišnji dan pričakovati še boljše rezultate. Skakali bodo dopoldne po 9. uri in popoldne okoli
16.	Točen čas pričetka skokov j« nemogoče napovedati, ker je odvisen od vremenskih razmer.
Janen Polda, prvak Jugoslavije v skokih
Novi prvaki Češkoslovaške v smučanju
Pred dnevi so Mie v Špindler] evem munm n» čečkosJovačkem tekme zs državno enučensko prvenstvo. Tekmovanja eo h udeležili najboljši češkoslovaški smučarji.
Prestal v po—«nemili disciplinah to portali naslednji tekmovala! m tekmovalke:
v narveäkr. kombinaciji Lukač, v teku as 50 in 18 km CardaJ, v slpsša kombine» dji ftpomar, v elalomu Vagner v smuka šjponer, ln v skokih Seloee&nfic, IM ženskami je največ prvih mest osveflie Aleksandra Nekva/pSlov*.
Špindlerjev mlin, znano smučarsko središče na Češkoslovaškem
NAMIZNI TENI8
Tekmovanje za pokal Kranja
V	soboto se je v Kranju nadaljevalo tekmovanje za pokal Kranja v namiznem tenisu. Ker ekipa Tekstildndusa tudi danes ni nastopila, je izgubila dvoboj proti Gimnaziji in Intesu w. o. 5:0.
Študentski : Projekt 5:*
Küster : Razpotnik 1:2. Rebolj : Vr-huno 2:1, Jankovič II : Kompare 2:0. Rebolj : Razpotnik 2:0, Küster : Kompare 20:. Jankovič II : Vrhuno 1:2 in Rebolj proti Komparetu 2:0.
Udarnik : V. gimnazija 11:4
V	nedeljo dopoldan je bila v Ljubljani v telovadnici gimnazije na Poljanah prijateljska tekma med namizno-teniškuna ekipama V. državne gimnazije in SFD Udarnika iz Kranja. Rezultati so bili naslednji:
ženske:	Bedenk (U) : Jerman 2:0.
Šturm (U) : Božič 2:0. Bedenk-Sturm (U) proti Jerman-Božič 0:2 in Bedenk : Božič 2:0; moški: Petkovič (U) : Kunst 1:2. Modrijan (Ul : Gogala 2:0, Rebolj (U) : Filipan 2:1, Novak (U) : Kunst 1:2. Petrovič : Filipan 2:1, Rebolj : Gogala 2:0. Novak : Filipan 2:0 in Modrijan proti Kunstu 0:2:	mešane dvojice:
Bedenk-Rebolj (U) : Kunst-Jerman 2:1; moške dvojice:	Petrovič-Gramat-
čikov (U) : Gogala-Filipan 2:1 in Rebolj-Novak (U) : Filipam-GogaLa 2:0.
Kladivar : Polet 7 :2
Ker Je reprezentanca mesta Ljubljane iz nerazumljivih razlogov preteklo soboto dvoboj odpovedala. Je moštvo Kladlvarja
povabilo na revanžne srečanje moštvo Poleta la Maribora. Ekipa Poleta, ki Je bila že v prvem srečanju poražena z 8:4, je tudi to pot podlegla » rezultatom 7:2.
Dvoboj Je bil odigran pred približno 100 gledalci v Domu SFD Kladivarja. Medtem ko so bile prve igre zaradi nerednega treninga igralcev obeh moštev nekoliko manj živahne, so se nasprotniki proti koncu dvoboja vlgrali In z napeto borbo razgibali gledalce. Tehnični rezultati dvoboja so naslednji:	Korenčan :Bogata)
15:21, 21:10. 14:21; Medvešček:čoh 22:20, 21:13; Koch:Bradeško 16:21, 21:13, 19:21; Medvcšček:Bogatej 21:10,	24:26,	17:21;
Korenčan:Bradeško 12:21. 13:21; Koch:Čoh 21:13. 21:16; Medvešček:Bradeško 10:21,
18:21; Koch:Bogatai 12:21, 19:21; Korenčan :čoh 13:21, 18:21.
*
Tekmovanje ta prvenstvo Makedonije v namiznem tenisu. Skopljauska ekipa je premagala prilepsko s 3:0 in se s tem uvrstila v finalno srečanje, kjer je Skoplje I premagal Skoplje II z rezultatom 5:4. V tekmovanju za posamično prvenstvo je «delovalo 24 Igralcev. Prvo mesto je zasedel gTaflčn.l delavec Jovan Božič. član fizkulturn ega aktiva »Grafičar« iz Skoplja. ki ni zgubil nobene igre.
Prvenstvo češkoslovaške v namiznem tenisu «1 h osvojil Tokar iz Bratislave. Na tekmovanju niso sodelovali Vanja, Andreadl* ln drugi prvortsredM igmlM.
SFD »železničar« Javornik, «pomoč» vsem
društvom, d» so smuške tekste na sektorju >Sto]-Belžč5oa«, najavljene na 14. marca t. 1.. preložene na 28. marec 1948, zaredi smuäklh poletov v FlanloL
Marijan Mlinar šahovski prvak Ljubljane
P» tohrlh dveh mesecih m t» koala) šahovski turnir »a prvencev« Ljubljane, U ga je p« eatrsn hej» med prvo šestorico končno osvojil Mar; Jas Mlinar z 12 ln pod točke od 15 možnih (na 83 %). Drugo nagrado je osvojil Jote Sušnik t 12 točkami, tretjo ln četrte delita mojstra Petek in Proinfalk, a peto ln šesto Levačič ln inž. Sikošek Doric. Nadaljnja mesta co zasedli: Požar Kržičnik 7, Vrhovec Slavko I Ivo ml. I, Hren, Mrzil kar
8 in pol, Kržl ln pol, Bajec In Inž. Petrič
po 5 ln pol, Gregor» 3 iu pol, prof. Ferjan I ln Slava Cveakljeva 1 in pol točke.
Turnir Je imel precej močno zasedbo ln ss je končal v znamenju lepih uspehov prvokategornikov, med katerimi «ta pokazala napredek zlasti prva dva- Medtem ko je Mlinarjeva močna dači nekoliko nestalna Igra že dalje poznana, je zlasti presenetil Sušnik kot izvrsten praktični in borbeni Igralec. Moj,:trs Petek ln Preinfalk sta nastopila na turnirju po daljšem odmoru in zato morda nista razvijala vseh sil, temveč s« bolj posluževala starih Izkušenj; zlasti Potok je razvijal ostro taktiko iz redne vsakdanje prakse. Inž. Sikošek Je proti koneu turnirja zelo popustil, medtem ko si je Levačič kot uporen tekmovaleo prav v zadnjih kolih položaj zelo popravil. Med zmagovalce šteje tudi Požar, id sicer prve kategorije ni potrdil, a je bil vsakomur nevaren in soliden igralec. Nadaljnja mesta so zasedli najmlajši udeleženci Kržišnik, mladinski prv*k Vrhovec in Bajec ml., ki se razvijajo v močne Igralce ln se spuščajo v enakovreden boj z najboljšimi. Ostali udeleženci ao sicer nekoliko zaostajali, a mestoma bili vsakomur nevaren ln izkušen nasprotnik. Slava Cvenkljeva še daleč ni nudila tako slabega odpora, kot morda kažejo točke. Pridobljene izkušnje v teb najtežjih partijah j! bodo nadree koristne v borbi na ženskih turnirjih.
Turnir je potekel v redu kljub 4>ogo-atim zadržanostim Igralcev, od katerih se jih nekaj ni moglo primerno posvetiti turnirju.
Marljivo delo šahistov na V. gimnaziji
V začetku šolskega leta so na V. gimnaziji v Ljubljani ustanovili šahovski aktiv, ki je začel z resnim delom. Kot prvo prireditev Je izvedel turnir za prvenstvo gimnazije. Ker se je za turnir prijavilo preveliko število igralcev, so odigrali najprej dva polfinalna turnirja.
V	prvi skupini Je zmagal s 7 in pol točke Ivo Petrič, v drugi skupini pa sta sl prvo mesto delila prof. Aplene ln Dujan Smoljanovlč s po 8 točkami.
V	finalu Je nastopilo 1# IgralceT, zmagal pa je Zdravko Gabrovšek, ki le dosegel I ln pol točke.
Šahovski aktiv V. gimnazije je odlgTal tudi tri dvoboje s klasično gimnazijo,
V	prvem dvoboju le bil rezultat neodločen 4:4, v drugem Je zaradi nepopolne zasedbe Alpe aktiv zgubil s 3 in pol proti 4 ln pol točke, v tretjem srečanju pa Je šahistom V. gimnazije uspelo, ds to smacall i rezultatom S la pol i 2 U pol točke.
Nablranle naročnikov za Prešernovo knjižnico se zaključi l. maja 1948. - Pohitite z naročilom.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Nedelji, 14. marca: Matild«
SPOMINSKI DNEVI
14.	m. 1883. — Umil v Londonu Karl Ifiurz (1813—1833), ustauorttalj znanstvo-üc&i sodačizma skupaj s Friedrichom Engelsom (1820—1395j. pisec Komunističnega manifesta, Kapitani in drueto dej, vsstcpovrtelj I. Internacionale.
14.	m. 1945. — Razbita aovniu ofeffi-riva v Suhi krajin;.
14.	m. 1398. — Ustanovitev ruske sodal-nodemokiatične delavske strani e.
15.	UL 1939. — Hitler Tiigiino zasedel
Č&R.
15.	UL 1943. — Napad ßeremoprlmor-(ikera odreda na Drežnico pet Bovcu, podla
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna, Trem os tj e, Marijin trg 3.
NEDELJSKA
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA IJubljana: dr. Tajnžek Vinko, Miklošičeva cesta št. 13-n — do ponedeljka do & zjutraj.
Celje: dr. Fišer Jože, Kržičnikom» ul. 2
— do ponedeljka do 3. ajutra/j. Maribor:	dr. Turin Ivan, Ulica Heroja
Staneta 18 (Ciril Metodova) — do ponedeljka do 8. zjutraj.
SLOVENSKA NARODNA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama ▼ Ljubljani
Kodelja, 14. me Irca, ob '15:	Surinom:
Striček Mraz. Izven, Uprizoritev. Akademija za igralsko umetnost. Otroška predelavi. — Ob 20: Shakespeare; Hamlet. Premiera. Izven.
Torek. 16. marca, ob 15: Levetü-Kreft: Tugomer. Gostovanje v Mariboru. — Ob 20: Levstik-Kreft: Tugomer: Gostovanje v Mariboru.
Breda, 17. marca, ob 18: Moltorei Tar. tuffe. Gostovanje v Mariboru. — Ob 20: Meliere: Tar tuffe. Gostovanje v
Mariboru.
Petek. 19. marca, ob 20: Shakespeare:
Hamlet. Bed B.
Sobota, 20. marca, ob 16: Maršaikt Mm cin dom. — Ob 20: Cervantes: Sidri medigre. Bed C.
Nedelja, 21. marca, ob 14,80:	Maršak:
Muein dom. Izven. — Ob 20: Shakespeare: Hamlet. Izven.
Opera T Ljubljani
Nedelja, 14. marca, ob 15.: Bizet: Carmen,
Izven.
Torek. 16. marca, ob 19-SO: Kozina: Ekvinokcij. Bed E
Sreda. 17. marca, ob 19.30: Polič: Mati Jugovičev. Bed Sreda.
Četrtek. 18. marca, ob 19-30: Janaček: Je-nufa. Bed Četrtek.
Sobota. 20. marca, ob 19.30: A. Borodin:
Knez Igor- Bed A.
Nedelja. 21. marca, ob 15: Bizet: Carmen. Izven.
Drama r Mariboru
Nedelja, 14. marea, ob 15: Smole: »Varh«.
Linhart: Županova Micka. Izven.
Torek. 16. marca ob 15. Levstlk-Kreft »Tugomer«, Gostovanje ljubljanske Drama. Izven. — Sreda. 17. marca ob 20. Levrtlk-Kreft »Tugomer«. Gostovanje ljubljanske drame. Izven.
Sr-do. 17. marca ob 15. Möllere: »Tar-tnrffe«. Gostovanje ljubljanske Drame. Dmen.
Ob 20. Meljere: »Tartulfe«. Gostovanje ljubljanske Drame. Izven.
Pate*. 19. marca ob 14.30 Žižek: »Vsemu nakljub«. Red LMS-2.
Nedelja, 21. marca, ob 20. Goldoni: »Krčmarica Mirandolina«. Izven.
Opera v Mariboru
Nedelja. 14 marca, ob 20: Puccini: »Madame Butterfly« Izven Četrtek, 13. marca ob 19.30. Gounod:
»Faust«. Red A.
Petek. 19 marca ob 19: »Baletni večer«.
Red LMS-1.
Sobota. 20. marca cb 20. Puccini: »Tosca*. Gostuj o Joto Go-stlč, prvak zagrebške opere. Izven.
Nedelja. 21. mcrca Ob 15: Baletni večer«.
Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Sobota 20. marca ob 20. F. M. Dostojevski: »Idncto, premiera. 25-letnlca delovanja Mirana Petrovčiča.
Nedelja, 21. marca ob 20. F. M. Dostojevski: »I-liot«.
V	šentjakobskem gledališču bo v soboto 20. marca ob 20. uri premiera »Idiota«. 16 ft k po Istoimenskem romanu F, M. DostoJ «riškega... V glavnih vlogah bodlo nrstcpll Grgurevičema. Petrovčičeva. Simončičeva. Lavrih. Lombar. Prus. Petrovčič, ki bo ob tej priTki proslavil 251etnico svojega delovanja. V nedeljo 21. bedo Ifero ponovili.
RAJONSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA-MOSTS
V	nedeljo 14. marca ob 17- url: Ivan Cankar »Kralj na Betajnovi«.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE. KRANJ
Nedelja. 14. marca, ob 17: Škvarkin: »Tuje dete« Izven.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE NA GORENJSKEM
Breda. 17. marca cb 19.30. Bul vokov: »Novi dom"*, premiera, režija Tič Srečko. Četrtek. 13. marca ob 19.30, Bulgakov: »Novi dom«, repriza v korist akciji za. pomoč grškemu ljudstvu.
Sobota, 20. marca ob 19.30, Bulgakov: «Novi dom«, režijo Tič Srečko.
N-edclja. 21. marca ob 20. uri: Instrumentalno-Velialni koncert, odsekov sind, kult. umet društva na Jesenicah. 575 -n
LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Nedelja. 14. ob 15.30:	Žižek:	»Mikleva
Zala«. Devetič.	555-n
Dramski odsek kultumo-prosvetnega društva »Slovenski dom« v Zigrebu prireja ob priliki 20 letnice svojega delovanja veseloigro A. T. Linharta »Veseli dan ali Matiček se ženi« v »Malem kazalištu« v Zagrebu 15. marca t. 1. Režiser: Hinko Nučič .Scenograf: Anton Potočnjak. Sodelujejo prvaki Narodnega gledališča v Zavre ou: Vika Podgorska, Jože Martin-čerič. Pero Budak. EWfeo Nučič In člani dramskega odPe&a. Pričetek ob 19 30. Predprodaja vstopnic v »Slovenskem domu« Trcmkova 9.	576-n
•
Ordlnacljsk! čas v ambulatorlju Je: od 7. do 13. ure: dr. SfiUgo1 Rado, dr. GuSSstoLenert’ Zera. dentfst Križ Vinko, dr. s5w Elza. dentist Homan Ela, dr. Logar Toče, dr. Logar France, dr. Grebenc Anton, dentist Hieng Henrik.
od 13.30 do 19.30 ure: dentist Pleničar Vladimir, dent' «t Mušič Zoran. dr. četr-ček Viktor, dentist Rovan Rudolf, dentist Slancveo Vinko. dr. Pirc Savo. dr. Kra-gič Valter in dr. Bobka Olga, dentist Polen Ctrl. dentist Lužair Ciril.
Vse p-cente, kj so ali bodo naročeni za Bobna d "i prosimo, da prihaialo k z trav-Citom točno cb naročenem času. da ne bo trpelo delo. — Podružnica DZSZ Ljubljani.
Koča pri Triglavskih jezerih bo od 18.
f m. stofno oskrbovana. Planinci — smu-faffjl obiščite jo!	569n
Slikarsko razstavo ho imel v Celju od 18 do 22 marca samouk Lenart Poljšak.
O modemih metodah vremenskega napovedovanja bo govoril prof- dr. Oskar Reva na prihodnjem poljudno-znanstce-nem predavanju prirodoslovnega društva ▼ torek .16. t. m. ob 20. uri v mineraloški preda valnici na uri verzl. Vstopnice dobite pri vr.itaru! Vabljeni vsi!	571-n
Slušatelji gospodarske fakultete! V po-Oodeljek ob 20. obvezen množičen sestanek prvega letnika.	573-n
Uredništvo
„NAŠE ŽENE“
se je preselilo JZ KOMENSKEGA ULICE ŠTEV. 7 V DALMATINOVO ULICO ŠTEV. 5, pritličje desno.
Kinematografi
LJUBLJANA UNION: jugoslovanski barvni film »Parada mladosti«, obzornik. — SLOGA: sovjetski film »Beli volčjak«, tednik. — Predstave v obeh klnemato.
S-afih ob 15., 17.. 19. in 21. uri.
OSKVA: ameriški film »Veliki diktator«. Zaradi izredne dolžine filma predstave ob 14.30. 17., 19. in 21. uri — KODELJEVO: sovjetska filmska pravljica »PSPelka«, tednik. Predstave ob 15., 17. in 19. uri. — ŠIŠKA: sovjetski film »Brez krivde krivi«, tednik- Predstave ob 16.. 18. in 20. uri.
MARIBOR ESPLANADE: francoski film »Potepuha v nebesih«, tednik. — GRAJSKI: sovjetski füm »Naše srce, tednik. — CELJE METROPOL: Jugoslovanski umetniški film »To ljudstvo bo živelo«, tednik. — DOM: sovjetski Ulm »Zadnja noč«, tednik.
KAMNIK: sovjetski film »Baltiški poslanec«, tednik.
KRANJ MESTNI: sovjetski film v Buhari«, tednik.
PTUJ: sovjetski ‘film »Na daljni plovbi«, tednik.
Radio Ljubljana, Maribor in Sl. Primorje
SPORED ZA NEDELJO 8.00 Igra mali ansambl Radia Ljubljana. 8.30 Napoved časa, poročila, objava sporeda in vremenska napoved. 8.45 Poje zbor »Srečko Kosovel«. 900 O naših delovnih kolektivih: Papirnica Vevče. 10.00 Veder glasbeni spored. 10.30 Prenos smuških poletov iz Planice. 11.30 Pisani zvoki. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in. objave. 13.00 Pol ure za naše najmlajše poslušalce--čudovita kobilica-. (Beloruska pravljica). 13.30 Prenos smuških poletov iz Planice. 14.30 Napoved časa, poročil» ln objava večernega sporeda. 14.45 Slovenske narodne poje Božo Grošelj, spremlja A. Stanko. 15.00 Oddaja za podeželje. Predavanja: Politični pregled zadnjeg* tedna. Izvajanje uredbe o vezanih cenah. — »Nočejo zadružnih domov«. — Kmetijstvo v SZ. — Kmetski stroj] in pomladna setev. — Skrb za ozlmlne. — Faoelija — biser medovitlh rastlin, — Poročilo o zimski škropilni akciji. — Toplota in prvo cvetje. Delo ljudskega pro-svetarja na vasi — Življenjepis in Pesmi Srečka Kosovela. — Ruski tečaj 23. lekcija. — Vmes bo Pel Vokalni kvintet mariborske tekstilne tovarne (prenos lz Maribora) in igral Instrumentalni kvartet »Signal« železniške kurilnice v šiški ter vesela glasba plošč. 18.30 Iz francoske simfonične glasbe (Franck, Debussy in Ravel). 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Skladbe za čelo izvaja Adolf Ravnikar, prj klavirju Štefka Kralje. 19.30 Napoved časa ln poročila. 19.45 Zabavna glasba, mak oglasi in objave. 20.00 Leo Delibes: »Lacane« — opera v 4. dejanjih. Izvajajo solisti, zbor In orkester Metroplitan opere. V naslovni vlogi Idly Pous, uvodna beseda Vilko Ukmar. 22.25 Prenos vesti Zvezne postaje Beograd. 22.40 Plesna glasba,
SPORED ZA PONEDELJEK 6.00 Budnica. 6.10 Poročila, objava sporeda in vremenska napoved. 630 Jutranja telovadba. 6.40 Veder jutranji spored. 7.00 Radijski koledar, iz današnjih časopisov, objave. 7.15 Dve fantaziji iz Verdijevih oper. 730 Napoved čaea iz poročila. 7.45 Poskočna narodna glasba. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, malj oglasi ‘n objave. 13.00 Iz vio-knekih in klavirskih koncertov. 1330 Kulturni preglpd. 13.40 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v. A. Dermelja. 14.10 Neznane uverture. 14.30 Napoved časa, poročila ln objave večernega sporeda. 14.45 Slovenske nerodne poje Tone Kozlevčar, spremlja A. Stanko. 18.00 Igra Vaški kvintet. 18.30 Gospodarsko predavanje- 18.45 Norveška orkestralna glasba. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Poje mešani zbor četrti Bežigrad. 19.30 Napoved časa, poročila ln najnovejše vesti iz Planice-19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 šahovska ura. 20.15 Samospevi Slovanskih skladateljev. 20.35 Dirigira Arturo Toscanini. 21.00 Reportaža o Grčiji. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje Beograd in vesti iz Planice. 22.15 Glasbena medigra. 22.20 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ (23 lekcija). 2230 Beethoven-. Sonata v Es-duru za violino in klavir Izvaja koncertni duo: Prof. Anton Trost (klavir) in Uroš Frevoršek (violina).
Koncerti
RKS rajona Center (terena VI in IV) priredi koncert v prid počitniškim kolonijam otrok v sredo dne 17. marca ob 20. uri v Mladinski deorami. Koncert bo izvajal pevski zbor »Tine Rožanc« pod vodstvom dirigenta V. Mirka. Na sporedu eo slovenske, ruske, makedonske narodne ln umetne pesmi. Predprodaja vstopnic Je v torek 16. marca od 16.—19. ure im v sredo 17. marca od 16. —20. ure pri blagajn; Mladinske dvoran» v Fračlškan-eki ulici.	570-n
Maribor bo imel v ponedeljek dira koncerta študentskega pe'-'skega zbora ljubljanske univerze. Popoldne ob 17. uri bo posebni koncert za mladino, ob 20. pa večerni koncert. Na večernem koncertu bo Izvajana slovenska ljudska pesem, popoldne pa je mešan spored. Oba koncerta vedi zborovodja Radovan Gobec. Opozarjamo na sporedovo knjižico.
V	Domžalah bo dre/ri ob 20. uri koncert
sindikalnega pevskega Zbora »SLAVEC« iz Ljubljane. Zbor vodi Korošec Vlado, spored obsega partizanske umetne ln narodne pesmi.	581-n
Na koncertu Beograjskega radijskega zbora, ki bo v Ljubljani v 6redo 17. marca ob 20. uri v Filharmoniji, bodo v prvem delu zapet» naslednji zbori: Logar: Most, Safra.net: Pečem graditeljev avtostrade, Danon: Kozara, Devčlč: Ogrijent vlak. Simoniti: Drug Tito. Drugi del prinaša: Odak: Naši očeMI. Konjovič: Zar tako. Slavenski voda zv!ra, Lajovic: Pastirčki, Krčmarji. Manojlovič: Sever dura, Milo-jerič: Muha i komarac. Tretji del Je po-n-ečen narodni pesmi: Vučkovič: Marika, živkoulč: Prizrenka. Mekranjac: XI. rukovet. Zborovodja tega izvrstnega zbora Je Svptolik Paščan. Na koncert opozarjamo, predprodaje v Knjigami mu^ialij. 577-n
Na Vrhniki bo drevi ob 20. url glasbemo-literarni večer v Cankarjevem domu. 578-n
Ptujčani ne zamudite izrednega glasbenega užitka, ki vam ga. bo nudil nocoj ob 20. url v Titovem domu študetski pevsk) zbor ljubljanske univerze ped vodstvom Radovana Gobca. Spored: Slovenska ljudska pesem.	578-tn
Obvestilo Rdečega križa Slovenije
POIZVEDBA
V	gozdu nad Resnikom pri Žrečah so pokopani trije partizani — eden moški In dve ženski. Ena teh ž-enš je bolničarka, lepih rumenih las. Pri sebi je Imel» na ovojnem papirju napisano:
Moj naslov j9: štab (T. U. B. I.) št. Jacž pri Dravogradu — dne 18. 10. 1944.
Komur Je znano, kdo naj bi bili tl padli borein, naj jari ustno ali pismeno pri Rdečem križu Slovenije — Glavni odbor. Ljubljana. Dapčevičev trg štev. 3 (pri sodišču).
REPATRIACIJA OTROK
V	Avstriji čakajo na vrnitev v domovi no naslednji jugoslovanski otroci, katerih starši niso znani in sicer:
Hartman Maria, roj. 22. IX. 1934; Hri-bamlk Olga, roj. 1. VH. 1932; Onuk Marija. roj. 6. XH. 1932; Ferlak Hilda, roj. 12. I. 1943; Vidovič Franc roj. 28. IV. 1942; Močnik Helga. roj. 2. V. 1943: Serec Ivan. roj. 11. IX. 1937; Bračko Marija, roj.	6. V	HI.	1938; Knebl Maks,	rojen
24 .V. 1932; Krkovec Vincenc roj. 2. n. 1932; Mernik Rudolf, roj. 11. IV. 1932; Polanec Edi. roj. 8. XI. 1938; Puškič ali PuCcSič Jožefa, roj. 8. I. 1935; Senekovič Ana,	roj.	20. V. 1935; Trstenjak Aleksander,	roj.	15.	H. 1935; Trstenjak	Emil,
roj.	20.	IV.	1930; Volf Osvald),	rojen
18 VEH. 1936; pjak Jožefa, roj. 18. n. 1933; Korošec Jozefina. roj. 14. m. 1934; Cmak Marija, roj. 15. IX. 1933; Hodnik Alojz, roj. 3. VH. 193-3; Dogi Kart. rojen 11. X. 1936; šnudert Marija, roj. 23. III. 1934; Kolar Kristin», roj. 18. VH. 1931;
Skutnik Angela, rad- 8. VIL 19S1; Golob Ana, roj. 25. UL 1938; Barnič Jožef, roj.
15.	V. 1943; Planinc Edit, roj. 1. V. 1935; Kovačič Emilija, roj. 22. V. 1934; Juhart Alojzija, roj. 18. VIL 1934.
Javijo naj »e ustno »11 pismeno pri Rdečem križu Slovenijo — Glavni odbor, Ljubljana, Dapčevičev trg 3 (pri. sodišču) starši odnosno sorodniki ali osebe, ki Jim J p naslov staršev znan. Zadeva je nujna!
Uradne objave
RAZGLAS
Uprava Narodne milice Miaribor-mesto trna v skladišču v Orožnovi ulici št. 11 v Mariboru 25 moških ln 3 ženska kolesa, ki so bila najdena v območju okraj» NM Maribor-mesto ln sicer:
Moška kolera: 1. Brez znamke, štev. okvirja 1060190, 2. 34989, 3. 941, 4. nima,
5.	14638, 6. nima. 7. 8086, 8. »Puch« ni. ma. 9. »Klepater« 4565. 10. brez znamke 28397, 11. brez znamke nima. 12 »Junior« 32534. 13. brez znamke 84147, 14. brez znamke 242556.	15. brez znamke 108287.
16.	»štajer« 1225917, 17. »Stajer« 370727,
18.	»Autodirk« 73434.	19. brez znamko
1373330, 20. brez znamke 80742. 21. brez znamke 077911,	22. »Verkz« 618813,	23.
»Adlo« nima, 24. »Panther« 838214,	25.
brez znamke 1112.
Ženska kolesa: 26 »DyTkoPP« 1228518, 27. brez znamke 47103, 28. »Mars» 676741.
Pozivajo se vse zainteresirane osebe, katerim so bila koles* ukradena ali odpeljana, da se osebno Javijo pn gornjem naslovu od dneva objave pa do 15. aprila 1948 zaradi prejema Istega.
Ako 6e kdo v odrejenem roku ne bo javil in koles» dvignil, zapade kolo v last občeljudiskega premoženja (Narodni imovini).
LastnlSke dokumente ah hdaumloe o kolesu Je prinesti seboj.	872-n
Obvestilo
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS obveščal
V toku današnjega in jutrišnjega dne prejmejo okrajni ljudski odbor; obvestila o nižjih enotnih cenah za uvoženo tekstilno blago. Cenike naj takoj dostavijo zadrugam oziroma okraijnlm poslovnim zvezam, zaradi uporabe pri sestavi Inventure.
•
Okrajni ljudski odbori prejmejo v toku jutrišnjega dne navodila za določitev enotnih cen tar za operativno evidenco blaga po višjih enotnih cenah. Navodila naj takoj prouče ln dostavijo okrajnemu magazinu v nadaljnje poslovanje Okrajne ljudske odbore opozarjamo predvsem na naloge, ki eo navedene t teh navodilih.
•
Uprav» z» trgovino pr; ministrstvu za. trgovino in preskrbo LRS obvešča vse zadruge, da naj dvignejo na svojih okrajnih poslovnih zvezah cenike tekstilnega blaga po vezanih enotnih cenah. Ker Je stvar vezana na Inventurne popise, k; se vrše v zadrugah naj isto dvignejo Se v toku nedelje, 14. t. m., ali najkasneje v ponedeljek, 15. t. m.
A 1	8 8 4 B
Stopnice
Besede čitaj navpično!
Pomenijo:
1)	gora v Vipavski dolini,
2)	vihar,
3)	gorovje v CSR,
4)	vozilo,
5)	naše mesteca,
6)	bolezen,
7)	prebivalec trga na Dolenjskem, S) zagrebški vojn; zločinec,
9) reka na Dolenjskem,
10)	brezmiseln govornik,
11)	prebivalec dela Hrvatske,
12)	mož brez sta'nega bivanja,
13)	žensko ime,
14)	potreba za vozilo,
15)	sad,
16)	naša reka,
17)	žival.
Ako si dobil prave besede, po tem čitaš od A do B eno in eno im. oseb v dolgi Prešernovi pesnitvi
drža/vttue pokojnine. Na pristojnem okrajnem ljudskem odboru dobijo interesenti vse potrebne tiskovine ln zadevna pojasnila.
Važno! Nihče naj ne vlaga prošnje neposredno na to ali kako drago ministrstvo odnosno ustanovo, ker s tom samo zavleče prevedbam postopek. Prošnje je vlagati samo na pristojne okrajne ljudske odbore in so proste taks. Iz pisarne ministrstva za delo LRS.
POJASNILA
1.	V zvezi z odločbo Zveznega ministrstva za trgovino jn preskrbo (Uradni list FLRJ št. 12 z dne 11. februarja 1948) o določitvi števila nabavnih točk, ki so potrebne za nakup industrijskih predmetov zagotovljene preskrbe dajemo naslednja pojasnila:
a)	Bombažne tkanin» (tetra) za plenice ali Izdelane plenice se prodajajo le na potrošniške nakaznice za tekstil in obutev kategorije LD-1 proti odvzemu določenega števila točk.
b)	Prodaja pidžame, k) je določena na odvzem kupona in točk. se določa za 1 pidžamo (blago ali izgotovljeno) odvzem iuponov za srajco in za spodnje hlače ter določenega štovlla točk: prodaja spalne srajce pa samo na odvzem kupona Za srajco tor določnega števila točk.
2.	Noseče žene po 5 mesecu nosečnosti, ki 60 upravičene do zagotovljene preskrbe pa do »pdaj niso prejele v ta namen nilkakega posebnega nakazila za tekstilno blago, imajo pravico do prejema potrošniške naikaznice za tekstil in obutev ID-1. katoro morajo ljudski odbori pri izdaji overiti za celo leto.
Ljudske oodbore opozarjamo, dri pri izdaji potrošniških nakaznic strogo pazijo na to pojasnilo in kontrolirajo že Izdana nakazila nosečim ženam. (Iz pisarne MTF).
Otvoritev novega zobnega ambulatorija
V	ponedeljek dne 15. marca 1948 bo pričel poslovati nov zobni ambulatorij podružnice DZSZ v Ljubljani v Gajevi ulici 1, nebotičnik, II. nadstropje tor bo posloval vsak delavnik od 7.—13. ure ln od 13.30—19.30 ure, razen v sobotah popoldne. ko ho samo dežurna služba.
Sedanji prostori že davno niso več zadoščali za občutno razširjen krog upravičencev. Zato Je bilo treba poiskati nove, večje prostore. V novem ambulatorlju se bo delalo na 9 stolih od zjutraj do večera. Ambulantni pregledi bedo v dopoldanskih ln popoldomslalh urah. S tem bo odpadlo dosedanje precej dolgotrajno čakanje ln upravičeno negodovanje.
Poziv zavoda za transfuzijo krvi
Javijo naj se v zavodu ob 8. uri dajalci krvi, jri so dali kri pred 1 Vi alii v®č meseci in sicer v ponedeljk samo krvna skupina O, v torek, sredo in četrtek pa skupine O, A, B, AB, ter tsti tovarišice, kj žele prvič dati kri (stari morajo biti najmanj 21 let). Opozarjamo, da naj se javljajo samo zdrave osebe, ne smejo Imeti tudi nobenih kožnih izpuščajev. Na dan prijave ne zajtrkujte mastnih Jedi (lahko p», črno kavo ali čaj in kruh). Dajalcem krvi z dežele povrnemo stroške za vožnjo v obe smeri (skupaj do 150 din), na odhodni postaji ne jemljite povratnih vozovnte. ker moramo vozovnice priključiti računu potnih stroškov. Dajalcu krvi pripadajo po-sebm dodatki predvideni od ministrstva Z3 trgovino in preskrbo, tor izplačilo 1.50 din za vsak ccm odvzeto krvi.
Telefon št. 41-08.
ZAVOD ZA TRANSFUZIJO KRVI (Klinične bolnice — vhod za Ljubljanico, od Ambrož, mosta)
Učiteljska samopomoč
Z. Z O. J. V LJUBLJANI SVOJIM ZADRUŽNIKOM IN BIVŠIM ZADRUŽNIKOM
Učiteljska samopomoč navkljub mnogim svojim poizkusom še ni mogla priti po vojni v stik z vsemi svojimi predvojnimi zadružniki. Zato jih obveščamo, da Učiteljska samopomoč obstoja ln deluje. Vabimo vse, ki se po vojni še niso oglasili, ki pa Jih US še vedno vodi v evidenci kot svoje zadružnike, naj to v lastnem interesu store čimprej.
Učiteljska samopomoč, z. z o. j. v Ljubljani, Florijanska ulica 36.	574-n
OBVESTILO bhr, državnim uslužbencem ln upokojencem iz Slovenskega Primorja.
V	Uradnem listu FLRJ št. 16 z <Jne 25 februarja 1948 pod št. 102 izšel zakonski predpis, po katerem se b; izvršila prevedba bivših Italijanskih upokojencev iz priključenega «zemlja na Jugoslovansko prepise.
Zaradi tega se pozivajo vsi prizadeli, da vložijo na pristojne okrajne ljudiske odbito prošnjo za odmero oziroma za prevedbo. Posebej opozarjamo, da so do rodbinske pokojnine upravičeni tudi svojci bivših držaivnih ali samoupromnjh uslužbencev, ki »o bili za časa ItaSlje odpuščen; iz službe zaradi sodelovanja v NOB ali protifašističnega delovanja in padli kot borci ali sodelavci NOB. Prav tako Pa naj vložijo prošnjo tudi Ustil, k! jim Je služba prestala po kapitulaciji Ital j e, Pa Jim pokojnina še ni b-la določena ter končno vsi tisti, ki mislijo, da bi po jugoslovanskih predpisih imeli pravioo da
Zvezne tekme letalskih modelarjeva
V Sarajevu Je bilo večdnevno tekmovanje sobnih letalskih modelov. Sodelovalo je 36 modelarjev iz vseh ljudskih republik z nad 70 modeli raznih kategorij.
Največ uspeha v tekmovanju so imeli modelari iz Srbije ln Hrvatske. Med posamezniki je bil najboljši Zvonko Rajn (Hrvatska), čigar model svobodne gradnje Je ostal v zraku 4 minuto 14 sekund. Plasma tekmovalnih ekip Je bil naslednji: Srbija 8730.6 točke. Hrvatska 8304.5 točke, Bosna ln. Hercegovina 1934 točk, Slovenija 1827,3 točke, ekipa centra Vršac 1749,2. Makedonija 1699.2 in črn gora 992.6 točke
Modelarska ekipa Srbije je prejela nagrado 15.000 din. Nagrajen je bil tudi najbolji'1' posameznik Zvonko Rajn. ki Je dobil prehodno nagrado glavne uprave za letalski promet v Beogradu.
Objava!
Z odobrenjem Ministrstva financ FLEJ je podaljšan do 30. januarja 1948 rok za prijavo terjatev po hranilnih knjižicah ln čekovnih računih, ki jih imajo naši državljani pri Poštni hranilnici na Dunaju.
Prijaviti je treba tiste terjatve, ki so nastale s tem, ker 60 bile vloge prenesene po nalogu okupatorja na Imenovano hranilnico, kakor tudi tiste, ki so nastale, ker so si vlagatelji otvorili za časa okupacije noTe hranilne ali čekovne račune pri Poštni hranilnici na Dunaju.
Pozivamo Tse, ki doslej svojih terjatev še niso prijavili, da to do 38. junija 1948 zanesljivo store.
Predpisani obrazec prijave dobe brezplačno pri hranilnem oddelka centrale Narodne banke.
Prijave je poslati Centrali Narodne banke FLRJ za LR Slovenijo, dlrek-cijl plačilnega prometa ln varčevalne alužbe v Ljubljani.
NARODNA BANKA FLRJ Centrala za LR Slovenijo LJUBLJANA
Oklic
O razgrnitvi podatkov dosedanjih poizvedb zaradi morebitnih ugovorov zoper te podatke v postopanju zaradi osnavljanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino Tešanovei v sodnem okraja Murska Sobota.
Od 16. do 30. marca 1948 bodo v Te-šanovcih hišna štev. 181, razgrnjeni vsakomur v pogled posledkom dosedanjih poizvedb ustrezajoči posestni listi, seznami parcel in lastnikov, zemljiškoknjižna mapa in zapisniki o dosedanjih poizvedbah zaradi osnavljanja nove zemljške knjige za katastrsko občino Tešanovei.
Ob zgoraj navedenem času se smejo vlagati ugovori zoper pravilnost, ali popolnost posestnih listov In to pismeno ali ustno na zapisnik pri sodnem odposlancu y Tešanovcih h. štev. 181.
Če bodo dani taki ugovori, se bo o njih dne 3. marca 1948 v Tešanovcih hiš. štev. 181 razpravljalo na naroku, h kateremu naj pridejo brez posebnega vabila tega dne ob 9. url osebe, ki so vložile ugovore.
Skozi vso dobo razgrnitve kakor tudi na dan naroka se smejo prijavljati tudi obremenilne pravice (zastavne pravice, služnosti, prevžitki Itd.).
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 9. marca 1948.


Sprejmemo
IS ključavničarjev, žo delavcev.
Ključavničarji bi se po predhodni praksi usposobili za strojevodje, delavci pa za kurjače.
KURILNICA
drž. železnic — Maribor
POŠTNA UPRAVA V LJUBLJANI razpisuje mesto,
vodje nepopolne delavske preskrbo vabilce za poštne uslužbence v Ljubljani, katerega glavna naloga bo opravljanje poslov
upravitelja menze
poftmh uslužbencev v Ljubljani
Plača po uredbi.
Prijave sprejema do 25. marca 1948 sekretariat poštne direkcije v Ljubija*-ni, Sv. Jakoba trg št. 2 — telef. štev. 51*17 — ki daje tudi podrobnejše informacije.
Poštna direkcija v Ljubljani.
Mladinci in mladinke, vključite se vsi v društva »Tehnike in športa«, ki vam poleg strokovne izobrazbe, nudijo tudi mnogo veselja in zabave pri praktičnem delni
»Tehnika in šport« vzgaja kadre za našo petletko
SKLADIŠČE ZA LRS
GENERALNE DIREKCIJE ZVEZNE INDUSTRIJE STEKLA se je preselilo
iz Trdinove ul. S na Tyrlevoc. 33
(Javna sMadisea)
Obveščamo vse okrajne poslovne zveze, da se takoj po našem pismenem ali telefonskem obvestilu javijo osebno za prevzem blaga po iastni izbiri
DELAVSKO NAMEŠČENSKA POTROŠNIŠKA ZADRUGA TRŽIČ
SPREJME TAKOJ:
1 trgovskega poslovodjo, i trgovskega skladiščnika,
1 trgovskega pomoaslka-co«
Soba in hrana zagotovljena.
Nova podružnica
SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA ZAVODA V LJUBLJANI
s is. marcem
BO ZAČELA POSLOVATI NAŠA PODRUŽNICA
na Viču — Tržaška cesta 7§.
Vabimo občinstvo, da si ogleda našo bogato zalogo slovenskih knjig, pisarniških ln šolskih potrebščin, keramike itd.
Sprejemamo naročnike na »Prešernovo knjižnico«.
oLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI
Mesto! magazin
MANUFAKTURA - GALANTERIJA otvarja IS. t. m. naslednje nove poslovalnice:
poslovalnico za manufakturo v PREŠERNOVI ULICI ŠTEVILKA 16, poslovalnico za perilo in galanterijo v FRANČIŠKANSKI ULICI ŠT. 3,
poslovalnico za leseno robo na NABREŽJU 20. SEPTEMBRA (pri Tromostovju - Kresija)
Prizadevali si bomo nuditi delovnemu človeku po svojih plodove naše tekstilne dejavnosti.
jših močeh
MESTNI MAGAZIN
STROJPIS
OTVARJA ls* MARCA
v Šetersburgovi ulici S (prej I. Bonač)
papirnico
Z otvoritvijo prve večje papirnice v sklopu Mestnih magazinov bomo nudili ustanovam, podjetjem in ostalim potrošnikom z vsem prizadevanjem v to stroko spadajoče predmete v cilju krepitve našega planskega gospodarstva.
MaMagžaiC
Oglasni oddelek telefon štev. 38-32 Todja oddelka tel. dtev. 38*33
SLUŽBE ISČiiJO
TRGOVSKA MOC srednjih let I50e zaposlitve. Zmožen tudi knjigovodstva. Kvaternik Stanko, Šmartno pri Litiji.	7344-1
ELU2BO HIŠNIKA Iščem. Nastup takoj. Naslov: Plohl, Mamontova številka 18.	74U9-1
61 \ ILJ A za dolo v rutko iS6e meslo pri kroja-u. Naslov Zora Atubral. Ločni -kar jeva ul. 8.	7425-1
SLUŽBO DOBE
HIŠNIKA Išče Mestna hranilnica v
Ljubljani za hišo v centru mesta. Prednost ima obrtnik. Stanovanje bi se zamenjalo z dosedanjih hišnikom. Ponudbe na Mestno hranilnico, Prešernova 3.	6662-2
DVA ‘MLINARJA, zmožna samostojnega dela v valjčnem mlinu, dobita stalno službo. Za hrano in stanovanja preskrbljeno. — Ponudbe na: Valjčni mlin, Grosuplje. Nastop službe takoj.	6907-2
hlapca h konjem iflčem za takoj Dolenc Franc, Škofja Loka. 6919-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, snažno in pošteno, iščem. — Fr. Dolenc, Škofja Loka.	6920-2
SAMOSTOJNEGA VRTNARJA — sprejmem takoj v službo. Vprašati vrtnarstvo, Koroška o 63, Maribor. 7137-2 BRIVSKI POMOČNIK ali pomočnica, prvovrstna moč. dobi službo takoj ali po dogovoru. Salon Mrak, Radovljica, Gorenjsko.	7150-2
KROJAŠKEGA POMOČNIKA za velike koso sprejme takoj kroja# tvo Roškar Ludvik, Elo n jamska ui. 22, Ljubljana.	7182-2
FANTA In DEKLE, vajena kmečkega dela, sprejemni v službo. Plača po dogovoru. Zglasiti se pri: Francu Dimniku. Jarše 2, pri Ljublj. 7190-2 DEKLE za vsa hišna dela z znanjem kuhe sprejme zdravnik v Beogradu. Plača po dogovoru. Kramar, Beethovnova 6-1.	7278-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO za vsa hišna dela, k družini brez otrok — sprejmem za takojšen nastop. Plača po dogovoru. — Burdych, lekarna, Škofja Loka.	7293-2
KUHARICO, starejšo, natančno, za vsa hišna dela, išče Goreč, Gajeva ulica 8-V.	7308-2
POSTREŽNICO za večkrat tedensko, sprejmem. Dam tudi hrano. Logar, Vrhovnikova 21, konec Marmontuve, tramv. postaja Stan in dom. 7351-2 DEKLICO 14—16 letno, sprejme dvočlanska družina za lahka hišna dela ; izuči so tudi kuhati. Pollak, Celovška 2S.	73S7-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno vseh hišnih del, se sprejme v službo s 1. aprilom. Oglasite se: Iglič, Miklošičeva 4.	73SS-2
FRIZERKO, dobro moč, sprejme takoj salon Marica, Mestni trg 7 — Ljubljana.	73S3-2
PREPROSTA ŽENSKA, ki Ima veselje do uda na vrtu, in pri živini, dobi službo. Balič Minka, Pot na Rakovo jelšo. Plača po dogovoru. — Balič Minka.	6773-2
STAREJŠO ŽENSKO za gospodinjo tovarišu in za oskrbovanje ene krave ir. dveh prašičev v okolici Ljubljane, sprejmem. — Pojasnila daje: Andlovič, TyrSeva 37 a.	7053-2
HLAPCA h konjem Iščem za takoj. Hrana in plača dobra. — Krušič St., Ljubljana, Bezenškova 10.	7199-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki zna ji okoli ko kuhati, iščem za takoj. — Krušič Ivan. Ljubljana, Bezenškova štev. 10, Ljubljana.	7200-2
SOBARICO, ki opravlja vsa hišna dela, pomaga v kuhinji In pri postrežbi gostov, sprejmemo. Restavracija MLO Laško (Renke).	7332-2
PRIDNEGA FANTA h konjem sprejme Ivo Žan, Bohoričeva 11.	7344-2
DEKLE z dežele ali gospodinjsko pomočnico, vredno naslednico dosedanji. ki je bila pri nas osem let, — iščemo s 1. aprilom. Javiti se je v večernih urah na naslov: Bleiweiso-va cesta 50, Debeljak.	7366-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO ali po-•trežnlco Iščem. Florjančič, Florjanska ulica 19-11.	7368-2
KOVINSKO PODJETJE, Beljaška ulica 4. potrebuje za takoj : 1 skladiščnika, 1 kvalificiranega strugarja in 1 priučenega strugarja.	73G9-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko Je tudi začetnica, sprejme tričlanska družina. Event, tudi za dve. tri ure ha dan. Blclweiskova cesta 7, pritličje, levo, K o n.	7393-2
MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Zadnikar, Milčinskega cesta štev. 20.	7411-2
POMOČNIKA, sposobnega koti arske stroge in vajenca z.a kotlansko obrt, sprejmem takoj. V, Kaj>elj, Aljaževa 6, kotla rstvo.	7434-2
POMOŽNEGA DELAVCA sprejmem, pilama Figa.r, Ljubljana.	7406-2
STROJNIKA za lokomobilo 100 HP lesne industrije, veščega, treznega, sprejmemo takoj. Mestno tesarstvo, Ljubljana, Ižanska 18.	749S-2
KOVAŠKEGA IN PODKOVSKEGA POMOČNIKA z znanjem avtogenskega varjenja, zmožnega samostojnega dela, iščem. Nastop takoj.	7491-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem. -Nastop takoj Bottoš Draga, Gajeva 2a/III.	7421-2
STEKLARSKO PODJETJE »Kristal«. RLO Center, Tvrševa 14. «prejme takoj dva pomožna delavca- Imata možnost priuči ti se stroke.	7415-2
DVA POHIŠTVENA MIZARJA »prejme takoj Dogan Ivan. Ljubljana, Tvrševa o 17.	7467-2
ENEGA VAJENCA in dva pomočnika takoj sprejme Henrik Bitenc, mizarstvo • Vižmarje 77. Ljubljana. 7458-2 ŠOFERJA in enega avtomehanika sprejme takoj v službo Okrajno gradbeno podjetje v Grosupljem. Za hrano in stanovanje preskrbljeno.	7457-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, samostojno in pošteno, iščem k tričlanski družini. Interesentko se lahko zglase vsak dan pred pol 8. uro zjutraj in od 15 do 16 popoldne pri tov. Bratko Angefii na Sv. Petra cesti 261.	7456-2
DEKLICO. 14 do 16 lot staro, pridno, za pomoč v gospodinjstvu sprejmem. Naslov: Marta Aparnik. Kamnik. 7535-2 PLETILJO, izvežbano, sprejmem. Gliha J osipi n a, Ljubi jana-Siška, Kavškov'a cesta 26.	#	7525-2
fcOFERJA, starejšega z daljšo prakso, k 3 ton tov', avtomobilu sprejme takoj Gradiliščo tovarne usnja Šmartno pri Litiji. Hrana in stanovanja zagotovljena.	7505-2
KRAJEVNI BRIVSKI In Sesalni salon KLO Gustanj išče pomočnika odnosno pomočnico, vešča v moškem in ženskem salonu: nastop službe 1. aprila. Dcpiisi:	Uprava gosp. podjetij KLO
Guštanj.	7504-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, zdravo, vestno, začetnico ali starejšo, izvežba-no. iščem. Pojasnila pri hišnici Pančur. Cankarjeva 10. popoldne. 7499-2
VAJENCI
VAJENCA aprejxn# Ložar Ladislav, pleskar ln slikar, Srednje Gameljne, P. SL Vid nad Ljubljano. 7435-8
PRODAM
ZASLUŽEK
I popoldansko zaposlitev v pisarni, nudbe pod Verziran na oglasni od-
uu uo pvu	7089-4
5ÖVORNO MESTO tedensko tri- do ri dni, kjerkoli na Gorenjskem — evzame starejši bivši trgovec. Po-dbe pod Trgovec na podružnico SP *anj.	7272-4
bJNI TEÖAJ nudi salon »Kuclar«, lafljeva 4.	7289-4
•M DOBRE LJUDI, ki bi hoteli vze-mojo 6-letno punčko za svojo, ker n brea sredstev. Pri Jozefini Kram-rger. Žolgarjeva 9, Maribor. 7478-4
DREVESCA BRESKEV, nizkih Jablan ln mladih visokih Jablan, prodam le osebnim odjemalcem. Ribez tudi pošiljam. Dolinšek, Kamnica pri Mariboru.	7012-5
MLADO KRAVO dobro mlekarico, — prodam. Zg. Kašelj 72	7178-5
SOLČAVSKE PLEMENSKE OVCE naprodaj. Krasna volna, zelo redka prilika. Vešter 14, Stara Loka, pošta Škofja Loka.	7242-5
»SINGER« ČEVLJARSKI STROJ, žensko kolo, pisalni stroj za 15.000 din, prodam. Nunska ulica štev. 3-1, desno.	7246-5
PISALNI STROJ, kovčeg »Remington«, razmnoževalni stroj »Anioyp«, moško ko-io, radio 4 cevni, opravo primerno za epJon, predsobo ali sprejemnico, prevlečeno z zelenim žametom, zelo poceni pro Jara. G radiš ar, Kranj, Kalvarija 86.	7307-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, skoraj popolnoma nov, s kompletno svileno vezeno opremo ln žimnico, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 7324-5 OMARO prodam. Tratnik, Ilirska ul.
št. 14. .	73S9-5
FROTIR za kop. plašč ali rjuho prodam Naslov v ogl. odd.	7386-5
ŽREBICO, dvoletno,’ polteško, ugodno prodam. Ferant, Žalec 93.	7382-5
LOVSKO PUŠKO, dvocevko, kal. 12, šibre, brezpetelinko, odlično ohranjeno, prodam na nabavno dovoljenje. Ponudbe pod Dvocevka na oglasni oddelek.	6346-5
TOALETNO MIZICO ■ trodelnlm zrcalom, kuhinjsko mizo 200x80 z ja-vorjevo ploščo, etamln zastore, senčnik, prodam. Goriup, Nunska ulica št. 4-1V, Ljubljana.	73S0-5
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom prodam. Sv. Petra nasip 39.	7379-5
KLAVIR, še dobro ohranjen, prodam. Ponudbe pod Planino na oglasni oddelek.	7377-5
ZBIRKO ZNAMK za naprednejšega začetnika prodam. Rojs, Maribor, Čopova 8.	7135-5
KOMPLETEN INVENTAR za špecerijo in točilnico, Lutzovo peč in omaro, prodam ali oddam dva lokala za obrt v najem. Rus, Ižanska cesta 63. od 10.—12. ure.	7166-5
KRASNO NOVO PREPROGO, original Meka, prodam. Ogledati pri Mari Ne-rima, — Ljubljana, Herbersteinova štev. 21-1.	7241-5
OGRODJE ZA TRICIKEL J prodam.
Moste, Društvena ulica 30.	724S-5
KOŠARO s stojalom in žimnico za dojenčka prodam. — Oprešnik, Lepi pot 12, Mirje.	7259-5
PREDVOJNI PLASC, lep, skoraj nov, črn, prodam. Ogled od 8.—12. Lapuh, šivilja. Janševa 7, Bežigrad. 7263-5 PLINSKI KUHALNIK na dva plamena, skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7306-5
CRNE ŠKORNJE št. 40 prodam. Ogled popoldne. Beethovnova ulica št. 14, III. nadstropje.	7309-5
RADIO, petcevni, proda Dolničar, Mala vas 40, Ježica. Za pekarno Ja-kin.	7316-5
VOZ GNOJA, zajčjega, prodam. Sv.
Petra nasip 59-1.	7317-5
ŠIVALNI STROJ »Singer« z okroglim čolničkom in skoraj novo krojaško omaro, prodam. Poizve se v nedeljo do 10. ure In v ponedeljek ob 8. uri zvečer. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca	7330-5
ELEKTRIČNI RAČUNSKI STROJ s štirimi operacijami naprodaj. — Ponudbe na Tovarno glinice in aluminija, Strnišče, Strnišče pri Ptuju — Štajersko.	7334-5
MAGNET, 2 m verige za motorno kolo. hupa 12 voltov, transformator 135-3, 5, 8 voltov, vse novo, prodam. Poizve se: Gosposka ulica 3-III — Vadnjal.	7342-5
ŽENSKI PLAŠČ, siv, pomladanski, nov, prodam. Groharjeva 7.	7349-5
OTROŠKO POSTELJICO z žičnim vložkom in zofo z naslonjalom prodam Naslov v oglasnem odd.. 7356r5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Aljaževa cesta št. 45, pritličje.	7362-5
JEKLENO VRV 110 m, premer 16 mm, proda.m Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	7365-5
DIRO ZA SAMCA, enovprežno in sanke prodam. Linhartova 4	7370-5
JEDILNI SERVIS, angleški za šest oseb, 32 kosov, prodam. Ogled v trgovini »Umetnost«, Kolodvorska ulica št. 30.	7374-5
RAZNE POSTELJE, dve tudi železni, in kompletno spalnico, rabljeno, prodam. Sv. Petra cesta štev. 7, dvorišče.	7373-5
OTROŠKI VOZIČEK, bel, globok, tapeciran, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	7413-5
MOŠKO KOLO prodam. Celovška cesta št. 240.	7396-5
ČEVLJE, mo&ke nizke, popolnoma nove. štev. 42—13. prodam ali zamenjam za ženske št. 39. Naslov v ogl. odd. 752*2-5 SRAJCE, moške, popelin, predvojno — prodam. Naslov: Čorne, Levstikova št. 31/1.	7521-5
TE2KI VOZ IN MLATILNICO prodnm.
Bizovik 44.	J520-5
SPALNICO, kompletno z žimnicami, jedilnico in radio, protiam. Ogled vsak dan 6nmo od 17. do 19. ure. Naslov v ogl. odd.	751S-5
TEHTNICA »Scheinber«. 15 kg, in deoi-inalna tehtnica do 500 kg naprodaj. — Trgovina Bogataj, Železniki. 7516-5 RADIOAPARAT, prvovrsten, 7 cevni, magično oko, salonski. 3 valovne dolžine proda Hinko Privšek, komisijska trgovina. Sv. Petra nasip. št. 29. 7514-5 OTROŠKO POSTELJICO prodam. Obrtniška II.	7513-5
GUMI VOZ. lahek, nov, lep, nosilnost 606—800 kg, takoj naprodaj. Pojasnila pri Vovk Josip, parna pekarna. Rožna dolina. C. JI	7512-5
OTROŠKO KOŠARO z žimnico in čeveljčke za tri leta starosti prodam. Verovškova ulica 15.	7394-5
MOTOR za istosinemi tok. 220 Volt, 1,5 KW. prodam. Naslov v ogl. odd. 7508-5 NOVO MOŠKO OBLEKO, jahalne hlače, škornje 43, nove in razne čevlje, prodam, tudi zamenjam za mali radio ali šivalni stroj. Bolničarjeva 1/1. 7507-5 MOŠKI ŠIVALNI STltO.J znamko Pfaff. dobro ohranjen, prodam. Naslov v />gl; oddelku.	7506-5
VOZ, parizar. in 1.40 kg prave kave — prodam. Naslov v ogl. odd.	7503-5
BLAGAJNO »Wertheim«, SUXG0. poceni prodam. Dr. Fonnevo, Ptuj. 7428-5 KOMISIJSKA TRGOVINA Hinko Privšek. Ljubljana, Sv. Petra nasip 29, proda:	amerikansko registrirno bla-
gajno National, sešteva, krojaški šivalni stroj P faff, brezhiben, kitaro, decimalno tehtnico za 150 kg, kuhinjske tehtnice za 2 in 10 kg, tehtnice za začimbe, gramofon v kovčegu, ima 40 plošč, klavirske harmonike. 48 basov, llohner. diatonične harmonike 2 in. 2V* vrstne, rje-prosti jedilni pribor brez žlic, kavni porcelanasti servis, Brahms Thierleben 2 knjigi, Brockhaus konversations Lexikon, zračno gumi-biazino. fotoaparate, prvovrstne rekete za tenis in žoge. krasen dekoracij-skii globus na stojalu, tudi za šolo, kristalne vaze. 2 tapecirana pisalna fotelja z okroglo mizo, triogledalna psiha s sto«lčkom, mlin za šrotanje žita na električni pogon, žemske torbice, večjo nihalno stensko uro, gre en mesec, veliko zalogo gojzeric, moških, ženskih in otroških čevljev po znižani ceni. Znatno znižana cena za zimske suknje in zimska oblačila zaradi bližajoče se spomladanske sezije. zlato žensko verižico s križcem, blago iz kamelje volne za ženske plašče, umival no železno stojalo, boks rokavice, nogometne čevlje. likalno mizo. železno. pred ognjem varno ležečo blagajno z Wertheim ključi, pletena stojala za rože, razne podobe, slike in prazne okvirje, potovalne usnjene kovčege, bas trom,peto na 3 gumbe, pleten fotelj, plinske in petrolejske rešoje, manjše šolske table s stojali. 7515-5
Cene malim oglasonfc
ob delavnikih beseda 2 din.	ob nedeljah beseda 4 dis
najmanjši znesek 25 din	najmanjSl znesek	60 din
za dajanje naslovov ali Šifer 0 din. — Oglasni davek 6 %.
Vse pristojbine je treba plaćati pri predaji naročila., oziroma Jih
pošljite v pismu obenem z naročilom.
OGLASNI ODDELEK »SLOV. POROČEVALCA« Ljubljana, Šelenburgova ulica 3*
DVE MOTORNI GUMI 4.00X19 in dve
3-50X19. odlično ohranjeni, poceni prodam. Ljubljana-Polje štev. 7 pri Dimniku.	7511-5
RADIO »Schaub«, petcevni, tri valovne dolžine, prodam. Ogled v nedeljo : Krakovski nasip 26-1, Pahernik — Ljubljana.	7278-5
ŽENSKU KOLO brez plaščev In zračnic prodam. Ogrodje dobro ohranjeno. Naslov v oglasnem odd. 7413-5 MOŠKO KOLO, odlično ohranjeno, naprodaj. Poljanski nasip 71, gostilna..	7442-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Sl. poročevalca.	7441-5
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, nov. prodam. Naslov v oglasnem odd. 7440-5 ČEVLJARSKI STROJ (cilinderca), zelo majhna glava in električni motor Iks., prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7439-5
KUHINJSKO OPRAVO pooeni prodam ali zamenjam za drva Naslov pel kuhinja v glas. odd.	7486-5
VISOKO OMAIiO, trd lefl, prodam. Paši čeva 30.	7404-5
GLOBOK VOZIČEK, belo tapeciran, odlično ohranjen, prodam. Gagel. Lončarska »teza 5 (nad Ljudsko kuhinjo).
7402-5
KROMATICNO HARMONIKO. 120 basov z registri, skoraj novo. ugodno prodam. Naslov v oglasnem odd. 7400-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, predvojni, prodam ik> zelo nizki ceni. Costa na Rožnik 29.	’	7399.»
RADIOAPARAT, petcevni, odličen glas, prodani, Bokalška ul. 1.	7398-5
LEICA fotoaparat z Klinarjem 1:35 naprodaj. Poizve se pri Pajk, fotoatolje. Mozirje.	7496-5
POSESTVO 4 km od Ptuja. 5 oralov zemljišča, proda, event, da v najem; istotam na prodaj tudi 4 ha gozda. — Prajnik, Celje, Prešernova 12.	7495-5
DOLGI KLAVIR, dunajske znamke, dobro ohranjen, prmlain Naslov v podr. Sl* Celje.	7492-5
JEDILNICO prodam. Naslov v ogl. odd.
7477-5
RADIO Tclefunken. ugodno prodam. — Predovičeva 4 I.	7476-5
PSIHO z ogledalom in eno polico prodam. Naslov v ogl. odd.	7475-5
JEDILNICO, fcrodelno omaro, % naslonjača z mizico — vso orehovina, prodam. Ogled med 12.—15. popoldne. Malenšek. Miklošičeva 34-111.	7397-5
OTROŠKI VOZIČEK, globok, prodam.
Jesenkova 8. Kurent.	7433.-5
RADIO svetovne znamke, 5 cevni, prodam eventualno zamenjam za moško ali žen&ko kolo. Tovarniška ulica 11, klet.	7423-5
TRGOVSKI INVENTAR za manufakturo, polico, pudeini. Wertheim blagajna štev. 3. naprodaj najboljšemu ponudniku. Ogled dnevno od 16. do 18. ure. Petkovi*?. Ljubljana, Stari trg 4. 7420*5 ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči s pečnjakom in zlate uhane, prodam. Cepata na Loko 30, Trnovo. 741S-5 POL kg SUROVE KAVE. celuloid punčko. nabožno sliko Marije, karnise, kuhinjsko polico, pleten podstavek za rože, prodam. Ogled od 12. do 14. ure. Naslov v ogl odd.	7416-5
MOTOR za brušenje teraza prodam. Naslov v ogl. odd.	7466-5
DVE ŽELEZNI POSTELJI prodam. Hrenova 3/II.	7474-5
PISALNO MIZO Iz trdega leea prodam. Ogled med 14. in 17. uro. Gorupov a, 16 I.	7473-5
VALILNA JAJCA, čiste Leghorn par-me, naprodaj. Babnik Valentan. Glinen 9, Ljubljana 1.	7469-5
ŽENSKI ŠIVALNI STROJ, dobro obranjen. prodam. FojnsndCa dnejvno od 15. do 17. ure. Zalokar, Florijanska 81/1.	7465-5
MLADO KRAVO prodam: ali zamenjam za konja. Draveljska cesta 29, Ljubljana.	7464-5
NAJDENO jo *nekaj denarja. Dobi se: Čopova 21 TT . vrata 5.	7463-5
ZARADI SELITVE prodamo poceni spalnico. sobno kredenco in mizo. lestence in razne druge predmete. ABC, Ljubljana, Puharjeva 3.	7461-5
FOTELJ • DIVAN, moško obleko, za večjo postavo, dobro ohranjeno, prodam Vesel. Stritarjeva 7/II.	7460-5
SKLADIŠČNE VINSKE SODE od 14 do 30 hi, prevozne sode. vinsko črpalko in cevi. 2 filtra, en bakreni kotel za žganjekuho. 400 1. mlin za sadja, ročni voziček, nekaj postelj, les in pisalni stroj prodam. Moste, Pokopališka pri Lasanu	*	7459-5
DOLGI KLAVTR prodam za 8000 din Ponudbe pod Klavir na ogl. odd. 7455-5 SVILENO PREGRINJALO za dve postelji prodam. Sv. Petra c. 25. Ibro. dvorišče. 3 vrata.	7448-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avtomo-del. dobro ohranjen, prodam. Hraidec-kega e. 66 Ljubljana.	7453-5
SVINJAK prodam. Bolgarska ulica št.
25.	7451-5
ŠIVALNI STROJ, skoraj nov. Siva naprej in nazaj, prodam. Ulica na klan-čku štev. 1.	7539-5
CINE KODAK 8. filmsko snemalno kamero. prodam. Celovška lOlaTTI. 7536-5 TRICTKELT. skoraj nov. nosi do 150 kg.
prodam. Naslov v ogl. odd. 7534-5 KUHINJSKO KREDENCO, rabljeno, ne moderne oblike, dobro ohranjeno, jedilni servis in nekaj kuhinjske steklenine prodam. — Ponudbe pod Gena ugodna na. ogl. odd.	753.-5
JEDILNI LEP SERVIS za 6 oseb. češki porcelan prodam po ugodni ceni. Ogled v komisijski trgoviui I. Saks Mestni trg 19	7a31-5
MOTOR DKW 9S cera prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7529-5
N A VI JALNI STROJ na 3 vretena z aparatom za sukanje poceni prodam. Naslov v ogl. o* hl.	,	,	J024-.)
POSTELJO, posteljno omarico in stojalo za cvetice, češnjev les. prodam. Naslov v ogl. odd.	7523-5
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK, globok, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« na oglasni oddelek.	7385-6
SAMSKO SOBO s kavčem, novo ali malo rabljeno, kupim. Ponudbe pod Resne ponudbe na ogl. odd. 7024-6 ZLATO za zobovje kupim. Ponudbe pod Mostiček na oglasni odd. 7112-6 ZAKONSKO SPALNICO, dobro ohranjeno, moderno, kupim. Ponudbe pod Spalnica na oglasni odd.	7212-6
MUČNEGA KONJA za težke vožnje — kupimo. — Dr. A. Kansky, kemična tovarna, Ljubljana, Krekov trg številka 7.	7337-6
GUMO 4.00x19, po možnosti »Fulda« dvojni balon, samo dobro ohranjeno, kupim. Pismene ponudbe na naslov: Jugovič Vinko, Stara Loka 32. pošta Škofja Loka.	7354-6
DINAMO za IstosmemI tok od 50 do 120 voltov. 10—20 amper, — kupi Steklarna Hrastnik.	7333-6
HLADILNO OMARO na električni pogon, 220—3S0 voltov, kupi Tovarna igrač, Novo mesto.	7173-6
MLATILNICO in pajkelj - Veternik, novo ali dobro ohranjeno, kupimo. Ponudbe z opisom in navedbo znamke ln cene pošljite na Obnovitveno zadrugo Rašica. pošta St. Vid nad ljublj. 7408-6. ELEKTROMOTOR za napetost 380/220 V 7—8 K\\\ 960 obratov, z zaganjačem, kupim. Pilama Ivan Figar, Vošnjakova ul 12.	‘	7407-6
NOVO KUHINJSKO OPRAVO kupimo takoj. Naslov v ogl oddelku. 7403-6 KITARO navadno, dobro ohranjeno,, močan in :veneč glas. takoj kupi Stane Peklaj, Brezovica 50 nri. Ljubi j. 7401-6 POJAČEVALEC Z MIKROFONOM, gramofon z zvočnikom, za večjo dvorano, kupi takoj Pajk, Mozirje.	7494-6
ŽELEZEN ŠTEDILNIK, nov ali malo rabljen, kupim. Ponudbe z opisom in navedbo cene na podružnico SP. Trbovlje.	74S6-6
ELEKTROMOTOR pol k. s.. kupi Vinko S trakovni k. Rakovniška 6.	7454-6
ŠPORTNI VOZIČEK,, ohranjen, kupim. Ponudbe pod Ohranjen na oglasni oddelek.	7537-6
STROJ za mikanje žime, stavek gorilnikov za avtogeno varjenje, gorilnik za avtogeno rezanje, navojne svedre, navojne čeljusti, 4 dimniška vratca in ključe, kroglične ležaje 60/120 in 50/100 s pritezno pušo — brusni kamen 50 cm 8 cm, kupim. Ponudbe na A. Oražem. ključavničar — Ribnica na Dolenjskem.	7530-6
KOPALNO KAD, lepo, emajlirano, ter nji primerno peč, kupim ali dam za njo elektromotor 3 k. s. s 1400 obrati. Naslov v ogl. odd.	7509-G
ZAMENJAM
KUPIM
KUPUJEM ANTIKVATUCNE domače in tuje lenjige. Knjigarna Janez Dolžan — Ljubljana, Šelenburgova ulica 3	SP 46-6
KOVINSKO STRUŽNICO nad 1 m stružne dolžine, kupim. — Naslov v podružnic! SP Maribor.	6605-6
SVILO ZA ODEJI kupim. Ponudbe na podruž.nico Slov. poročevalca Celje pod Svilo.	6815-6
ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim Naslov v ogl. odd. 68S5-6 AVTOMOBIL Fiat Topolino, z dobrimi gumami, kupim. Plačam zelo dobro. Ponudbe pod »Privatnik« na oglasni oddelek.	6916-6
DOBRO OHRANJEN zapravljivček kupim. Ponudbe na naslov Kolbezen Marko, Pleteršnikova 30, Ljubljana.	7122-6
VEG IZVODOV KNJIGE »\ Jeran: Osnovni pojmi opisne geometrije, Ljubljana, 1920. kupi Višja pedagoška šola v Ljubljani. Šubičeva ulica štev. 1.	7125-6
BLAGO za moško obleko, sive barve, predvojno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek pod Volneno.	7188-6
OGLJE nujno kupim. — Puc Gustav, klepar. Tržaška cesta 9.	7244-6
DVA ZICNA PLAŠČA za italijansko kolo kupim. Naslov v ogl. odd. 7299-6 MOTORNO KOLO, dobro ohranjeno, do 350 ccm, kupim. Naslov v oglasnem oddelku	7300-6
DECIMALNO TEHTNICO, dobro ohranjeno, 500—1000 kg kupimo. Ponudbe na: Tovarna pohištva, Duplica p. Kamnik.	7172-6
AVTOPLASCE ln zračnice 5.60X18, 3
kosi in 6.00X18, 2 kosa namenjamo za 5.50X16. Ponudbe na" ogl. odd. pod Zamenjava avtoplaščev.	7170-7
ZENSKO KOLO. dobro ohranjeno, zamenjam za enako ohranjeno moško kolo. — Istotam naprodaj klavirska harmonika, 80 basov. Ogled: Balant, Sv. Petra nasip 39.	7291-7
STRANIŠČNO ŠKOLJKO zamenjam za kuhinsko in nekaj ploščlo. — l<vo Zan, Bohoričeva 11.	7345-7
MOŠKO KOLO, skoraj novo, zamenjam za žensko. Simčič, Laverea 8. 7367-7 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK zamenjam za športnega. Nasi. v o«*l. odd. 7405-7 NOVO GUMO 450X19 zamenjam za SÖU X19. Bevo. Franiopanaka 23, Šiška.
7497-7
MOŠKO KOLO, lepo, zelo dobro ohranjeno. siive barve, zamenjam ali prodam. Ponudbe pod Zaiaeaijam na ogl oddelek.	7533-7
ELEKTROMOTOR. T k. a.. 900 obratov, zvezda trikot 380, zamenjam za 5 in pol do 6 k. s., 1450 obratov zvezda trikot 880. Naslov v ogl. odd. 7527-7 AVTO CHEVROLET. V/« t. zamenjam za osebni. Ponudbe pod »Dobro obra nje-n na ogl. odd.	7526-7
GUMO 4.75X18 zamenjam za Topolinovo dimenzijo ali prodam. Štancer. Vodni-kova 89.	7501-7
TOPOLINO zamenjam za cement, opeko, clektro- in vodovodni material. Ponudbe pod Takoj v Ljubljani na oglasni oddelek.	7500-7
NEPREMIČNINE
STAVBNA PARCELA, 8550 kv. m, ob Bohinjskem Jezeru naprodaj. Naslov v ogl. odd.	7164-8
STAVBNO PARCELO, travnik ali njivo v Ljubljani kupim. Ponudbe pod Zemljišče na ogl, odd.	7384-8
STAVBNE PARCELE, njivo ob železniški postaji v bližini Celja prodam. Naslov v ogl. odd.	7381-8
TRAVNIK. 6000 m2 velik, na Ižanski cesti naprodaj. Informacije pri Mahne, Klunova 8, Kodeljevo, od 7. do 16. ure v nedeljo.	7225-8
LEPO PARCELO, 2100 m», na krasni sončni legi pri tramvajski postaji, možna tudi dva stavbišča, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 7254-8 DRUŽINSKO HIŠO z vrtom v Ljubljani ali Celju kupim. Naslov v podružnici SP Celje.	7269-8
STAVBNE PARCELE v preddvorskl občini naprodaj. Vprašanja na podružnico SP Kranj — pod Parcele.	-	7273-8
KDO PRODA ENODRUŽINSKO HIŠO, KDO PRODA enodružinsko, leseno, zložljivo HIŠICO ali kaj podobnega, ali da v najem zakoncema brez otrok enostanovanjsko hišo v okolici Ljubljane, najraje pa v Stožlcah. Ponudbe pod: Hišica na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	" 7414-8
STAVBNO PARCELO blizu tramvaja, elektrika, vodovod, semensko lucerno ter staro moško kolo brez gume, prodam. Dravlje, Vodnikova cesta št. 265, Ljubljana.	7395-8
STAVBNO PARCELO na Kodeljevem zamenjam za hišo. Ostalo doplačam. Lahko okolica Ljubljane. Ponudbe pod Lepa parcela na ogl. odd. 7391-8 DROGERIJO z opremo v obmorskem letoviškem kraju prodam. Pismene ponudbe pod Bis na ogl. odd. 7186-8 ENODRUŽINSKO VILO na periferiji Ljubljane zamenjam za vilo ali hišo na Bledu ali v okolici. Ponudbe pod Brez posredovalca na oglasni oddelek.	7412-8
HIŠO NA BLEDU, dvostanovanjsko, zamenjam za hišo v Ljubljani. Naslov v ogl. oddelku. Ljubljana.	74S9-S
PARCELO, vilsko ali večje zemljišče, okolica Bežigrada, prodam. Naslov v ogl. odd	7479-8
POLOVIČNI DEL HIŠE. nove, dvonadstropne v Ljubljani, 7 krasnih trosobnih stanovanj, prodam. Naslov v ogl odd.	7432-8
NAKUP IN PRODAJO HIS. vil, posestev. parcel iny zemljšč vam najsolid-neje in najhitreje izvrši »Posest«, _ re-alitetna pisarna, Ljubljana, Gledališka ulica 7-1.	7431-8
ENODRUŽINSKO VILO ALI HIŠO KUPIM in to: Št. Vid. šiška. Mirje. Kodeljevo. Zaželjeno tudi nekoliko vrta. Z vselitvijo počakam. Ponudbe pod Takojšnje plačilo na ogl. odd. J424-8 VILO-HIŠO v Ljubljani ali na deželi kupim. Ponudbe pod, Resen kupec na oglasni oddelek.	74/2-8
VISOKOPRITLICNO HIŠO z nekaj orne zemlje ln vrta v bližini Novega mesta zamenjam za družinsko hišo v Ribnici na Dol. ali njeni bližini, oziroma v bližini Ljubljane- V zameno ponuđena hiša je tudi naprodaj. Ponudbe na Lesar Marija, Novo mesto, »Oskrba«. Šukjjetova uL ______________ 7447-8
VILA. •nodrntlaska' • mostim staBova-njezn, hiša triatonovanjak». hUa mala
pri Domžalah in več raznih nepremičnin in parcel« moda Zajec Andrej — realLtstna pisarna, Tavčarjeva S. 7471-8 VILO na Gorenjskem, na Bledu ali okolici ali kjs drugje v lepem kraju Gorenjske. kupim. Naslov v oglasnem od-i delku.	7430-8
ENODRUŽINSKO VILO v Ljubljani, z vsem komfoirtom. obširen sadni vrt, prodam samo resnemu interesentu. Naslov v egi. odd.	7429-8
V NAIEM
MANJŠI LOKAL za elektro-obrt iščem v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku.	7305-9
V NAJEM DAM lej» vrt v Ljubijani, 1600 metrov, ddhra zemlja. Poizve se v oglasnem oddelku.	4717-9
SOBE - STANOVANJA
TRISOBNO STANOVANJ® • kopalnico T Radovljici, 1 minuto od postaje, zamenjam za stanovanje v Ljubljani- Ponudbe na ogl odd pod Prijazno.
6452 10
MLADA ZAKONCA iščeta r centru mesta opremljeno ali prazno soho s souporabo kopalnice. Ponudbe pod Zakonca na ogl. odd	7090-10
SOBO IN KUHINJO v Zagrebu zamenjam za isto v Ljubljani. Uršič Franjo. Prclav 76. Zagreb.	7189-10
LJUBL.TANA-ZAGREB. Dvosobno stanovanje s kopalnico v Ljubljani za-menlam za primerno v Zagrebu. Ponudbe pod :	Ljubi jana-Zagreb _ čim
prej na oglasni oddelek. 7378-10 DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v Mostah zamenjam za enako v šiški ali za Bežigradom. Ponudbe pod Takoj na oglasni odd. 7235-10 DVOSOBNO STANOVANJE ■ kabinetom ln kopalnico na Taboru zamenjam za dvosobno, pritlično, z veliko kuhinjo, najraje na Kodeljevem. Ponudbe pod Takoj na ogl. odd. 7234-10 UPOKOJENEC, vajen vseh kmečkih del, išče stanovanje z oskrbo na deželi. Pripravljen pomagati pri vsakem delu. Ponudbe pod Stanovanje na deželi na ogl. oddelek. 7261-10 SKOROMNO SOBICO z lastnim perilom v okolici Gradišča Iščem. Ponudbe pod Lastno perilo na oglasni oddelek SP.	7326-10
OPREMLJENO SOBO v Ljubljani Išče za takoj mlad državni uradnik. Ponudbe pod Siguren plačnik na oglasni oddelek.	7339-10
ENOSOBNO STANOVANJE s kopalnico, center Maribora, zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod Menjava na oglasni oddelek 7207-10 OPREMLJENO SOBO v centru ali v bližini tramvaja Išče solidna tovarišica. Posteljno perilo imam sama. Grem tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod Soba na oglasni odd. 7446-10 ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom za Bežigradom zamenjam za enako ali dvosobno, po možnosti v centru ali bližini tramvajske proge. Ponudbe pod Bežigrad na oglasni oddelek.	7444-10
IS SOBNO sončno stan van je v Mariboru
j zamenjam, z dvosobnim v Ljubljani _ali I enakim. Naslov v ogl- odd- 7437-10 OPREMLJENO SOBO išče državna nameščeni a. lahko brez perila, po mož-I nosti s posebnim vhodom. — Ponudbe • pod Zelo nujno na offl. odd. 7419-10 SOBO S POSEBNIM VHODOM, lahko tudi brez posteljnega perila in brez postrežbe, potrebujem čim bliže središču mesta, najrajši v središču. Ponudbe pod Intelijrent 800 na ogrlasni oddelek.	7468-10
SOBO, prazno ali opremljeno, kjer koli v bližini tramvajske projre iščem. Ponudbe pod Telefonistka ua ogrlasni od-dclek.	7450-10
V ISO K OKOLICA, mirna, čez dan povečini odsotna, išče sobo. Ima svojo posteljnino. Naslov v og:l od'l. 7538-10 STANOVANJE V ST. VIDU. sobo in kuhinjo zamenjam. Se] bi kamor koli, v Dravlje. Koseze. Šiško, na Vič. Ježico. v Kleče Ponudbe pod Gre,m kamor koli na oirl. odd.	7519-10
ENOSOBNO STANOVANJE. Ljubi jana-okolien ali na Gorenjskem išče za takoj ali p.oznejo zakonski par. Ponudbo pod Upokojenca na o eri. odd 7427-10 LEPO SONČNO enosobno stanovanje s pr?Uklinami, četrt ure od Kranja, zamenjam z enakim v Ljubljani ali okolici. Naslov v Linhartovi 28.	7426-10
RAZNO
POZORI Barvamo m čistimo usnjene čevlje, semiš čevlje in torbice najce-
II t* 11* M »»v in t r«* n UtMiiaij	f».*h2-l4
MOŠKO KOLO, rabljeno, znamke Horizont. tov. štev 41605. evidenčno štev. 1494. črno pleskano. in z rdečo baryo kombinirano, opremljeno z dinamo in novim reflektorjem, je bilo ukradeno na Vrhniki dne 11. ITI. 1948. Zajcu Francu. Sva bičeva 8. Svarim pred nakupom! Če bi bilo komu kaj znanega, naj javi protii nagiadü lastniku ali NM Vrhnika.	7341-14
IZGUBIL SEM denarnico in vse dokumente. Prosim poštenega najditelja, da denar obdrži za nagrado, dokumente pa vrne na ime: Gačnik Alojzij, Korotanska 18 b. 7376-14 Ki K) VOZI AVTO V PTUJ ali Maribor in bi hotCil tja peljati sobno kredenco, naj so javi Fugina, Mestni trg 18, telefon 47-11.	7438-14
RAZGLAŠAM ZA NEVELJAVNO svojo izgubljeno člansko wndikalno izkaznico na ime S trži nar »Jože. katera je bila izdana 6. VI. 1945 v Beogradu. Številka izkaznice mi ni poznana. 7422 14 IZGUBILA SEM dne 10. in ar ca ob 19. uri zvečer na Cankarjevi cesti od Beethovnove do Tyrseve. velike temne naočnike z dioptrijo. Najditelja prosim. da jih proti nagradi vrne v Beethovnovi 21II	7517-14
AVTOMOBILSKA TABLICA št. S 0430, izgubljena na cesti Postojna—Ljubljana. Najditelj dobi dobro nagrado, č-e jo princiso na naslov Kobal, Bleiwei-sova štev. 50. Ljubljana.	7510-14
V VEČERNEM VLAKU Ljubljana—Maribor som dne 11 t. m. izgubil lastnico z vojaškimi dokumenti m nekaj denarja. poštenega najdtelja pros:m. da mn vrne dokumente proti vi^ki nagradi na naslov: Jože Ulčar. Maribor, Mladinska 34.	7592-14
; TOVARNA UČIL
LJUBLJANA, ZalriJsa cesta 77
TELEFON: 40-19.
UČILA, VZGOJNE IGRAČE, OPREMA ZA ŠOLE IN VZGOJNE DOMOVE sprejme
več mizarjev, ključami&rjev, avtomehanika, elektromehanike, lesostrugarja in več pisarniških moči.
Naše knjižne novosti
Izvirna dela
Makso Snuderl: OD POLNOČI DO POLNOČI. Novele in pojesti. 320 str, vezano 120 din. Zbirka obsega daljšo povest >Od polnoči do polnoči«, ki obravnava motiv iz bolnišnice in prikazuje vrsto zanimivih oseb. V drugem delu knjige se tematika povesti premakne v osvobodilno vojnb.
Anton Vodnik: SREBRNI ROG. Pesmi. 203 str., vezano 125 din. Zbirka obsega izbor pesnikove starejše lirike vendar je nje težišče v novih, delno še nepriobčenih pesmih, ki se vključujejo v poezijo sedanje zgodovinske dobe in hkrati izpričujejo pesnikov razvoj in umetniško rast.
Vilko Novak: LJUDSKA PREHRANA V PREKMURJU. Etnografska študija. Z risbami opremil akad. slikar Ciril Abram. 176 str., broš. 90 din, vezano 100 din. V tej znanstveno utemeljeni, vendar v poljudnem slogu spisani razpravi obravnava pisec sistem in značilnosti ljudske prebrane v Prekmurju. Pri tem primerja najznačilnejše pojave s podobnimi v ostalih slovenskih pokrajinah in na sosednem Madžarskem.
Dr. Stane Lutman: BORBA PROTI MIKROBOM. Z 21 ilustracijami. 104 str., broš. 38 din, vezano 44 din. V vseskozi poljudnem spisu obravnava pisec zgodovino mikrobarstva, prikazuje razne vrste mikrobov in opisuje cepiva, serume in kemična sredstva, ki nam pomagajo v boju proti mikrobom. Posebej se bavi s sulfonamidi in 8 penicilinom.
Dr. Mila Kovač: RENTGENSKI ŽARKI — ČAROVNO OKO. Z 20 ilustracijami, 56 str., broš. 23 din, vezano 29 din. Avtorica uvaja z nazorno besedo in slikami bralca v skrivnosti rentgenske presvetljave in slikanja, v pojave in značilnosti, ki zanimajo tudi laika in širijo njegov pogled v napredek sodobnega zdravstva.
Prevodi
VUK KARADZIC IN NJEGOVA DOBA. Zbornik člankov, 128 str., broš. 38 din, vez. 45 din. Zbornik obsega sestavke Radovana Laliča, Aleks. Beliča, M. Bogdanoviča, V. Gligoriča, B. Kovačiča, I. Sreznjevskega, Vuka Karadžiča in A. Slodnjaka o Vuku Karadžiču in njegovem delu, posebej še o vplivu, ki ga je imel na Vuka slovenski znanstvenik Kopitar.
N. Beljčikov: NIKOLAJ GAVRILOVIC ČERNIŠEVSKI. Mojstri in vzorniki, zvezek 8., 192 str., broš. 30 din. Pisec opisuje življenje velikega ruskega revolucionarja in patriota, enega izmed ideologov napredne demokratične miselnosti v Rusiji 19. stol. Beljčikov razglablja nadrobno politično, sociološko, estetsko, filozofsko in literarno delo Černiševskega.
Jurezanski Vladimir: UKROČENA REKA. Roman. 356 str., vezano 100 din. Jurezanski prikazuje v pripovedni obliki nastanek Dnjeprostroja kot ene največjih tehničnih naprav v okviru elektrifikacijskega plana sovjetske petletke.. Premagovanje naravnih težkoč, mogočna tehnična izvedba, požrtvovalno in ponosno delo sovjetskih ljudi — vse to je dobilo v romanu prepričevalno in spodbudno umetniško podobo.
Svetozar Colič: REKE, JEZERA, PREKOPI IN NJIHOV POMEN V RAZVOJU ČLOVEŠKE DRUŽBE, 52 str., broš. 10 din. Pisec razpravlja o vlogi, ki so jo imele reke, jezera v prvotni človeški družbi, prikazuje razvoj ladij, pomen rek za gospodarske in kulturne stike in se dotika vprašanj prometa v breznačrtnem in načrtnem gospodarstvu.
Tehnična izobrazba je dolžnost vsakega državljana FLRJ. Vključite se v »Tehniko in šport«!
Mladi letalci, motoristi, radioamaterji, fotoamaterji, kemiki, fiziki, brodarji itd., vključite se v delo društev »Tehnika
in šport«!
Umetna valilnica
DRŽ. PODJETJA ŽIVINOPROMET V LJUBLJANI
sprejema
KOKOŠJA JAJCA V VALJENJE
vsak četrtek od 9. do 13. In od 14. do 18. ure. Gosja, račja ln purja jajca bo sprejela valilnica le dvakrat tekom valiine sezone po obvestilu v dnevnem
časopisu.
Valilnica posluje za stranke vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 18. ure.
Naročila enodnevnih piščancev sprejema umetna valilnica »Živino-promeita«. St. Vid pri Ljubljani, telefon 7-80 in valilnica »Perutnine« — Ptuj, telefon 13.
Čevljarna št Vid
potrebuje takoj
štiri čevljarske pomočnike
za vsa dela. — Ponudbe na:
»Čevljarno Št. Vid - Ljubljana«
Vabilo
BEDNO SKUPŠČINO
Vinarska zadruge z o. j, v Mariboru, ki bo v nedeljo 4. aprila 1948 s pričetkom ob 8. dopoldne v dvorani Zadružnega doma. Partizanska cesta 6. DNEVNI RED:
1.	Otvoritev skupščine, volitev zapisnikarja in dveh overovateljev.
2.	čitanje in odobritev zapisnika redne skupščine leta 1947.
S. Poročilo upravnega odbora.
4.	Poročilo nadzornega odbora.
5.	Razmotrivanje in odobritev sklepnih računov za leto 1947.
8. Sklepanje in razdelitev poslovnega prebitka.
7.	Sklepanje o razrešnici upravnega in nadzornega odbora.
8.	Volitev:
a) f> članov upravnega odbora,
b) 3 članov nadzornega odbora in 2 namestnikov.
0. Določitev zneska, za katerega sme upravni ©dbor zadrugo zadolžiti.
10.	Predlogi in pritožbe.
11.	Slučajnosti.
Skupščina je sklepčna, če je bila pravilno sklicana in če je navzoča vsaj polovica zadružnikov, vendar se veljavno sklepa ne glede na število prisotnih članov 1 uro po določenem času (člen 20. zadružnih pravil).
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Za upravi odbor:
Tajnik:	Predsednik:
Vilko Rudi, 1. r.	Miloš Gnus, 1. r.
Zahvala
Zahvaljujemo se vsem, ki ste sočustvovali z nami ob težki izgubi našega ljubljenega očka, moža in brata
Frača Bsriap
£ Posebno zahvalo smo dolžni S tistim, ki so mu požrtvovalno jlj stregli in lajšali trpljenje v £i težki bolezni, dalje tovarišem pevcem in godbenemu odseku poštnih uslužbencev za v srce segajoče žalostinke.
Srčna hvala darovalcem cvetja in vsem, ki ste dragega pokojnika v tako častnem številu spremljali na njegovi poslednji poti.
Ljubljana, 11. marca 1948. Žalujoča žena Be£ka, hčerki Irena, Marjanca, brat Stanko BagBBgBBBMggS
KLO ŠMARTNO PRI LITIJI razpisuje mesto
mlinarja
za svoj mlin v črnem potoku. — Mlin je na vodni pogon, ob nizkem stanju vode na električni. Ponudbe je poslati na KLO Šmartno pri Litiji. — Stanovanje na razpolego v mlinu.
KLO Šmartno pri Litiji
I
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki ste spremili našo drago pokojnico, zlato ženo in mater
Marinka Fink
rejeno Pogačnik
na njeni zadnji poti in jo obsuli s cvetjem, ki ga je vedno tako zelo ljubila. Posebno se zahvaljujemo prečastitemu patru Romanu za častno spremstvo, vsem sostanovalcem in vsem prijateljem in znancem, ki so se naše drage pokojnice kakor koli spominjali. Tudi se tem potom zahvaljujemo za vse izraze sožalja.
Sv. maša zadušnica za drago pokojno se bo brala v sredo dne 17. marca ob 7. zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, 14. marca 1948. žalujoči:
Ing. Hug on Fink, mož; Ivan sin, ter ostalo sorodstvo
I
Mestna vrtnarila
LJUBLJANA, Cesta na Rožnik št. 2
SPREJME TAKOJ V SLUŽBO (evenft. s stanovanjem)
ŠTIRI VRTNARJE ŠTIRI VAJENCE ŠTIHI VAJENKE ŠEST DELAVCEV ŠEST DELAVK
Kupujemo
STEKLENICE
v vsaki količini:
VINSKE STEKLENICE po 11, BUTELJKE po 7 del,
KONJAK steklenic® po 7 del, VERMUT—CINZANO steklenice po 9 del,
ln vsakovrstne steklenice za likerje.
Manjše količine steklenic sprejema naša poslovalnica 12 v Prešernovi ulici, večjo količino pa
Trgovsko podjetje "VIN0TR6« MLO,
LJUBLJANA, Frankopanska 11.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše ljubljene hčerke in sestre
MARIJE LAĐIMIK
se vsem, ki ste sočustvovali z nami in jo tako Številno spremili na njeni zadnji poti, prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. s. župniku za tolažbo ob zadnji uri in tolažilni govor, cerkvenim pevcem za lepo petje, dalje sostanovalcem in sosedom za vso pomoč, ter vsem ostalim za prelepe darovane vence in cvetje, ki ga je pokojna tako ljubila.
Črna pri Prevaljah, 10. III. 1948.
Žalujoči: starši, brat. teta in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na zadnji poti spremili našega predragega očeta in deda
JDSim KOŽUHA
profesorja v pokoju in bivšega dolgoletnega predsednika ne-kdanje Dijaške kuhinje v Celju
Posebno se zahvaljujemo profesorju Kardinarju in opatu dr. Kovačiču za častno spremstvo, profesorju Kardinarju, direktorju Mravljaku in prof. Rošu za prelepe in globoke govore ob odprtem grobu, MO sindikata prosvetnih delavcev in vsem ostalim za vence in šopke. Ginjeni smo bili, ko smo videli, da je zadnjo čast izkazala tudi številna deputacija one mladine. ki je pokojniku bila vedno tako pri srcu. Zahvaljujemo se primariju dr. Rajšpu za skrb v telesnih težavah pokojnika v zadnjem mesecu njegovega življenja, ter vsem ostalim prijateljem in znancem, ki so ga obiskovali in se zanimali zanj.
Zagreb, Celje, 10. marca 1918. žalujoči:
sin dr. Fedor Mikič. snaha
Justi roj. Kmet. ter vnuki: Fedora. Iztok in Saša.
Opozorilo
Vse, ki se pismenko obračajo na nas s prošnjo, naj jim'sporočilno naslove malih oglasov, prosimo, da navedejo številko oglasa ln priložijo 6 din za odgovor.
Oglasni oddelek »Slov. poročevalca«
Potrebujem®
izvežbanega
SLAŠČIČARJA
ZA TAKOJŠEN NASTOP. Ponudbe poslati na naslov:
MESTNA SLAŠČIČARNA, Kranj. PARKETARSKA in PEČARSKA dela
ter vsa ostala popravila prevzema parketarsko podjetje JUKAJ PETKOVIČ _ ZAGREB, Tomislavov trg št. 17 in pečarsko podjetje »PRIGORKA« —
ZAGREB, Vlaška ulica štev. 86 Telefon štev. 33-961 — lz prijaznosti.
Za takojšen nastop
sprejmemo
pisarniško meč
veščo vseh pisarniških deL
TOVARNA
tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev,
Ljubljana
ZALOŠKA CESTA 54.
PRODAJAMO
Motor od tovornega avtomobila GMC.
KUPIMO decimalno tehtnico 1000 kg, decimalno tehtnico 500 kg, in 2 železni ročni blagajni.
Ponudbe poslati na predstavništvo »OMNIA«, Ljubljana, Gajeva uk 6.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše ljubljene hčerkice
Marjetlce-Metke
izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so jo spremili na njeni sadnji poti in darovali cvetje ter z nami sočustvovali •
Ljubljana. 14. marca 1948.
žalujoči rodbini: NUČIČ-SLABE
Za Ekonomijo
TEKSTILNE TOVARNE Medvode
iščemo
dva gospodarska
pomočnika
in
enega vrtnarja
Nastop takoj,
PONUDBE NA GORNJI NASLOV.
Trgovske
pomočnike
špecerijske stroke ter KURIRJE
S TAKOJŠNJIM ALI POZNEJŠIM NASTOPOM
sprejme
DRŽ. TRGOVINSKO PODJETJE
KOLONIALE, Ljubljana, Tyrševa $1
ELEKTRIČNA CESTNA ŽELEZNICA V LJUBLJANI
sprejme v službo več
sprevodnic, delavcev, voznikov ter elektrikarjev.
Lastnoročno pisane prošnje je vložiti do dne 20. marca 1948, v UPRAVI PODJETJA, personalni oddelek, remiza, Ctelovška c. 164.
■■
I
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je zapustila naša mama, stara mama, tašča ln sestra
Marila Clbelka
rojena Zimerman vdova po rudarskem nadsvetniku
Pogreb bo v nedeljo dne 14. marca ob 16. url na pokopališče v Zagorju.
Zagorje, Sevnica, dne 12. marca 1948.
žalujoči:
CIHELKOVI in KRULEJEVT

Nenadoma nas je zapustil naš predobri mož, oče, dedek, brat in stric
Ciril Lilek
poštni inšpektor v pokoju
Pogreb bo v nedeljo dne 14. t. m. ob pol 16. iz kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 13. marca 1948.
Žalujoči:
žena Ana, sin Radoš, snaha Vida, vnukinja Nadica, in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam ob smrti naše ljubljene hčerke in sestre
Vere Stanko
bili ob strani in jo spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poiti, iskrena hvala. Posebno se pa zahvaljujemo raz-našalkam podružnice Slovenskega poročevalca, pevskemu zboru ECŽ in vsem ostalim, ki ste jo spremljali na zadnji poti.
Ljubljana, 18. marca 1948. Žalujoči-:
družina Stanko in ostali sorodniki
2 pisarniški moči
Z ZNANJEM STROJEPISJA
sprejmemo.
Pismene ponudbe na Podružnico
»SLOVENSKEGA POROČEVALCA« Kranj,
Opravo, f
POLICE, MIZE
ZA ŠPECERIJSKO TRGOVINO EN TOČILNICO
prodam
Naslov v oglasnem oddelku.
S takojšnjim nastopom iščemo
1 lesnega manipulanta, 1 železninarja,
1 mamifakturista ali tekstilca,
1 nočnega čuvaja.
Ponudbe poslati na
„OSKRBO“, bivšo ŽELEZNINO, Ljubljana
TYRSEVA CESTA 16.
RADIO«
APARATE
vseh vrst, rabljene, prodajam« Trgovina »Narodni radio«
ZAGREB, Prilaz Jugosl Armije 76 (bivša Dežellčeva ulica)
POLAGA, STRUŽI, IN VOŠČI NOVE IN STARE
PARKETE
BOKAL ANTON
LJUBLJANA
RESLJEVA CESTA ŠTEV. 23
TELEFON 35-56
I
Zahvala

Ob nenadomestljivi Izgubi naše nadvse ljubljene mame, žene, sestre, tete in stare mame
Frančiške
Kogovšek
rojene Peternelj
se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja ter za darovano prekrasno cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini za častno spremstvo, dalje dr. Graparju in dr. Savinšku za pomoč v njeni težki bolezni ter vsem, ki ste jo spremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti.
Ljubljana, Maribor, Split, Zagreb, dne 14. marca 1948.
žalujoče rodbine:
Kogovšek, Adamič. Berginc, Benkovič, Martinčič, Ciuha, Deisinger, in ostalo sorodstvo.
UPRAVA HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE PRI VLADI LRS
POTREBUJE VEČJE ŠTEVILO
vremenskih
opazovalcev
za razna službena mesta na text toriju LR Slovenije.
Sprejmejo se tovariši od 18 do 35 let stari z nižjo srednjo šolo.
Pismene ponudbe z življenjepisom je poslati ali se osebno javiti, pri UPRAVI
HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE pri vladi LRS, Ljubljana, Dvor-žakova ulica št. 3-1 (dvoriščna zgradba). Poštni predal: 226 — št. telefona 36-40.
SIP|P' Y V V'1
/V/a /*/./- i A l X • ;K )
/\i
i

: / V m r'. m /v _ A. i
A4-	/ s i
Rifitlv n
v/ v / . v-/ \ ■
SOVJETSKA KRITIKA
je ob izidu dela zapisala:
»MLADA GARDA«
je eden izmed tistih redkih romanov, o katerem lahko rečemo: To je zdaj tista prava knjiga, na katero smo čakali!
Nepričakovano, zadet od zločinske roke nas je zapustil za vedno naš ljubljeni mož, sin, brat, svak, zet in stric
Lads Velkavrh
gostilničar
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 14. marca ob pol 17. z žal, lz kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica bo v soboto 20. marca ob 7. v cerkvi sv. Cirila ln Metoda.
Ljubljana 13. marca 194S.
Globoko žalujoči: žena Boža roj. Pajk, oče Anton, mati Terezija, sestre: Ančka por. žagar, Malči por. Velikonja, Tončka, Milena, tast Vinko Pajk, svaki: Emanuel, Vojko in Tugo, nečakinji Irena,
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega ljubega moža ln ateka
Ivana Ritmika
naša najprisrčnejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo tovarišem zdravnikom, zastopniku mestnega odbora OF tov. Simoniču, zastopniku Dijaškega doma in mladine tov. Balažiču, zastopniku učiteljstva tov. Goležu, zastopniku profesorskega zbora tov. Maksu Kavčiču za ganljive v srce segajoče govore. — Vsem darovalcem vencev ln cvetja in vsem tistim, ki so poklonili darove Dijaškemu domu in revnim dijakom, najprisrčnejša zahvala.
Rodbina Robnikova
Ivan Ribič Stojam
Ljudje onkraj reke
Koman
100
Peter ga je zgrabil za ramo — in se stresel tudi sam. Medel soj luči je padal v plitvo izkopano jamo, iz katere je molela mrtva človeška roka.
»Komatar!« Dvignil ga je z eno roko, v drugi pa je krčevito stiskal revolver. »Koliko jih je tu notri!? Štirje? Pet?«
Široko razprte oči so se zazrle v Petra. Tiho, šklepetaje z zobmi je izdavil:
»Štirje...«
Peter ga je potegnil še bolj k sebi »In peti? Kje je — peti?«
Komatar je molčal in drgetal.
»Kje je — gestapovec?«
»Ne vem,« je zagrgral.
Vendar res! je spreletelo Petra.
»Živ?« je vprašal.
Komatar je nemo pritrdil.
»On ti je ukazal — da pojdi po policijo?«
Komatar se je zamajal.
»Moral — moral sem.«
Peter ga je s studom sunil od sebe, da je telebnil v sneg.
»Kaj si moral? Moriti? Svoje ljudi — ubijati? Bandit! Morilec!« V tistem trenutku pa se je zgrozil tudi sam: pomislil je na Tomaževe tovariše. Do kraja vznemirjen in napet se je sklonil
k trepetajočemu človeku, ki je ječe ležal pred njim: »In kateri od tistih je bil — geštapovec? Imel Povej! Ne laži!«
Komatar se je onemoglo dvignil in tiho povedal:
»Štefan — so ga klicali vaši.«
Petra je zgrabil bes. Dvignil je revolver.
»Po pravici povej, sicer...« Škrtnil je z zobmi.
»Res, res je, kar sem rekel.a
V naslednjem trenutku pa se je Peter že obvladal.
»Kje je zdaj? Vstanil Govori! Vse, kar veil« Sedel je na izkopani kup snega, revolverja pa ni povesil. »Boš govorili?«
Komatar se je nenadoma vzpel, kot bi bil zadet, in zviška padel na kolena.
»Me ne boš ubil? Povej, povej 1 Otroke imam!«
»Tile so se borili tudi zanje. Pa si jih dal pobiti. Živina si.«
Komatar ga je z drhtečo roko zgrabil.
»Reci, reci, da me ne boš ubil. Vse bom povedal.«
Peter mu je iztrgal roko.
»Njihove smrti te pa ni bilo strah? Zdaj pa nehaji« Grožnja je bila v njegovem glasu. »Povej, kdaj si prvič govoril s Ste* fanom?«	'	%
Drgetal je kot v mrzlici in zahlipal:
»Jeseni, jeseni je bilo. Takrat, ko so me hoteli izseliti Nisem si znal pomagati.«
»Takol« Peter je vstal. »In zato si šel izdajati tiste, ki so bili pripravljeni, umreti zato, da bi mogel ostati na svojem! Pfej!«
»Vem, vem. Poslušaj!«
»Dovolj! Si dobil za tole...« Počasi se je ozrl proti grobu. »Si dobi za to tudi — denar? Ne laži! Vse vem!«
Peter je s pričakujočim pogledom obvisel na trepetajočih Ko-matarjevih ustnicah. V soju leščerbe je videl, da se mu je čelo orosilo z velikimi znojnimi kapljami.
Komatar j a sta dušila strah in nemoč.
»Moral sem vzeti. Ne zato, ker sem hotel. Moral sem, drugače bi mislili...«
»Da si poštenjak, kaj ne?« Peter je postal ledeno miren. »Koliko?« je vprašal in ni odmaknil pogleda z njegovih oči.
Kaj?...«
»Vprašam te — koliko si dobil za ta življenja?«
Komatar je sklonil glavo.
»Odgovori!«
Nekaj je šepetaj e zamrmral.
»Ne razumem.«
»Dve sto...« je potem nekoliko glasneje ponovil in umaknü pogled. »Dve sto mark.«
Petra je prevzemal gnev. S težavo se je krotil.
»Zdaj pa povej vse!«
»Kaj?«
»Kako se Štefanu še drugače pravi?«
»Misliš...«
»Kako se piše?«
»Ne vem.«
»Veš!«
»Res ne.«
»Potem ...« Dvignil je revolver.
»Reja. Toda to sem samo od drugih slišal; tako mimogrede. Ne vem, ali je prav.«
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 6/H — Telefon uredništva in uprave št, 55-22 do 55-26, telefon uprave za ljubljanske narjčnlke St* 88-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni
urednik Cene Kranjc