Poštnina plačana v gotovim. Leto XV., štev. 247 LJubljana, petek 26. oktobra I934 Cena Din Upravništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 6. — Teieton št. 3122. 3123, 3124. 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3. - Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št 11. - Teieton št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica fit 2. - Teieton št 190 Računi pri pošt Cek zavodih: Ljubljana št 11 842 Prag;i čislo 78.180. Wi en št t OS.241 Stoletnica obmejnega buditelja Nacionalno obujanje Slovencev se je dogajajo v zelo težavnih razmerah. V tako zvani predmarčni dobi. ko sta vladala fevdalno plemstvo in nemška birokracija, je bilo naše kmetsko ljudstvo brez pravih voditeljev in učiteljev, slovenskega meščanstva — vsaj zavednega — ni bilo, domača inteligenca, izhajajoča iz naroda, pa se je večinoma prilagodila vladajočemu nemštvu in izgubila smisel za potrebe lastnega naroda. V Ljubljani je oral ledino Bleiweis maloštevilnim krogom, ki se je zbiral okrog njega, toda vakrd narodnostnega gibanja niso s potrebno močjo segali preko ožjega okvira kranjskih mej in zlasti ne na slovensko periferijo. Leto 1848. je šlo mimo obmejnih Slovencev skoro brez sledu, o reakcijski dobi, ki je sledila revoluciji vse do začetka šestdesetih let, pa je rekel dr. Štefan Kočevar, da je takrat bilo v vsej »Štajerski Sloveniji« komaj pet ali šest zavednih narodnjakov. Vendar je v teh letih klilo seme. zasejano v pomladi narodov. Iz mladine, ki sta ;io vzbudili in vzgojili dunajska in graška »Slovenija«, so vzrasli odločni možje, buditelji in voditlji, ki so ob svitanju ustavne dobe stopili na čelo porajajočega se slovenskega političnega po-kreta. Oktobrski diplom leta 1860., sad porazov absolutistične Avstrije na laških bojiščih, je odprl avstrijskim narodom izglede na politično soodločanje. Ta signal ni našel Slovencev več tako popolnoma nepripravljenih kakor leto osem-inštirideseto. Z njim se je začela ona doba naše zgodovine, ki jo imenujemo narodni preporod. Ljubljana ni bila več osamljena, tudi v provinci so oživela središča nacionalnega dela, sicer skromnega in neizzorelega, toda polnega navdušenja in velikih nad. Ob meji štajerskega slovenstva, v Mariboru, je v tem času nastalo pomembno ognjišče političnega in kulturnega življenja Slovencev. Na eni strani je to povzročila razmejitev škofij, ki je po Slomškovi zaslugi povzdignila poprej malo-pomembno provincialno mesto v cen-trum slovenske cerkvene pokrajine, na drugi strani pa se je znal uveljaviti krog narodno čuteče posvetne inteligence, ki ee je z vnemo in požrtvovalnostjo postavila v službo narodnega dela. Iz te dobe so nam v častnem spominu imena dr. Dominkuš, dr. Prelog, Rapoc, Šu-man, dr. Pavlic in pred vsem dr. Janko Sernec. Dr. Jože Vošnjak, ki je v tem času začel svojo politično pot v Slovenski Bistrici, nam podaja v svojih spominih sliko te mariborske generacije, ki ji gre zasluga, da se je ohranila naša meja kljub germanizujočemu pritisku trdno v naših rokah vse do osvobojenja. Vošnjak imenuje dr. Janka Serneca naj-energičnejšega politika takratnega mariborskega kroga, moža, ki je kot globok mislec vsako stvar do temelja premislil, preden je prišel do sklepa, ki ga je pa potem z vso doslednostjo izvršil, ne oziraje se na levo ali na desno. Baš v tem leži pomen Sernečeve osebnosti, kajti med mladimi entuziasii ie bil mož dejanja, kakor ga je bilo v težkih Jasih treba, realni politik par excellence. Dr. Janku Sernecu naj veljajo te vrstice kot spomin ob stoletnici niegove-ga roistva, ki se je dopolnila letošnjega dne 19. oktobra. Sernečev rod izhaja iz Slovenske Bistrice. Malomeščanski milje spodnješta-jerskega podeželja ni bil ugoden za razvoj narodne zavednosti. V šolah, posebno v akademski dobi pa je Janko Sernec v krogu slovanske mladine vzplam-tel v nacionalnem ognju in je po povratku v domovino takoj prijel za delo. V Mariboru, kjer je bil odvetniški pripravnik, niso imeli Slovenci družabnega središča. Hodili so v nemške družbe, kjer pa seveda slovenščina ni imela prostora. V takem ozračju ni moglo biti drugače, kakor da so cele generacije za-padale nacionalnemu indife^entizmu. ki je bil prva etapa v odpadništvo. To spoznanje je vodilo mariborske Slovence do ustanovitve Čitalnice, ki ji je dr. Janko Sernec sestavil pravila m bil prvi predsednik. To je bil prvi potrebne korak k osamosvojitvi slovenske iiiceligence; z niim se je zrušil tr<'i gnili mir, ki ga je Sernec značilno karakteriziral kot »mir, ki vlada med gospodarjem in hlapcem, ee hlapec vse izpolni, kar mu veli gospodar.« Čitalnica je bila zbirališče vseh narodnih sil.: vršila je važno nacionalno vzgojno pa tudi politično nalogo. Narodno delo v oni dobi ni bilo še diferencirano. Aktivni čitalničarji so bili tudi politični voditelji naroda. V mariborski Čitalnici se je spočelo mnogo velikih načrtov. Iz njenega kroga je izšla misel na ustanovitev slovenske tiskarne in nolitičnega glasila Tako se je rodil 1. 1868 »Slovenski Narod« pri katerega ustanovitvi ie bil Sernec eden glavnih organizatorjev. je tudi sestavil program lista, ki je bil v Tomšičevi novinarski priredbi objavljen na čelu prve številke. Sernec je tudi položil organizacijski temelj »Slovenski Matici«. Ideja za nje- Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Teieton 3122. 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11 Telefon fit 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St L. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. ŽIVAHNA DIPLOMATSKA AKCIJA MED PARIZOM IN RIMOM Pri trenutnih pogajanjih med Francijo in Italijo gre v prvi vrsti za razčiščenje italijansko-jugoslo venskih odnošajev in izročitev zločincev dr. Paveliča in Kvaternika francoskim oblastem Pariz^ 35. oktobra. Nov! zunanji minister Pierre Laval je imel včeraj popoldne daljši razgovor z italijanskim Poslanikom v Pa rizu Pignattijem, ki je izzval v vsej politični javnosti veliko zanimanje. Skoraj vsi glavni pariški listi so priobčil* danes o njem daljša poročila in komentarje Francoski rvoslanik v Rimu de Chambrun. bi se je zadnje dni mudil v Parizu, se vrne v Rim bržkone jutri in prioisujejo politični krogi tudi njegovi novi misiji zelo velik pomen De Chambrun ima nalogo da končno pripravi teren za sporazum med Francijo in Italijo o najt^Ij nerečih vora. šanjih ki se tičejo obeh držav V smislu svoje izjave, da bo nadaljeval politiko pokojnega zunanjega ministra Barthouja. le novi zunanji minister Laval dal Doslaniku de Chambrunu vsa potrebna navodila, da informira italijanske uradne faktorje o francoskem stališču glede celotnega kom. pleksa najraznovrstneiših političnih vprašanj, ki se imajo urediti še pred Lavalovim prihodom, v Rim. Ko se bo vrnil na svoje službeno mesto v Italijo bo Imel de Chambrun po mnenju poučenih političnih krogov na svojih sestankih z Mussoliniiem In Su-vichem predvsem naloge, da razčisti dve glavni skuPini vprašanj. Prva je v zvezi x Lavalovim prihodom v Rim in se tiče cele vrste problemov, ki obstojajo med Francijo in Italijo med njimi v Drvi vrsti oroblema italijansko-jugoslovenski h odnošajev. druga Pa je v zvtrl z Izročitvi io Intelektualnih krivcev marseilleskeaa atentata dr. Pavell 6a In Perčeca. Obe skup'ni problemov sta seveda me*1 seboj tesno povezani Zato so Francozi mnenja, da bodo 'talilanskf merodafni kro gi končno vendarle usodili francoskim ob lastem in Jim izročili oba zločinca, ker le že v interesu Italije same d« se m-uč-Ti-atmosfera ki je nastala zaradi zadrževa nja obeh zločincev v Italijanskih zaporih končno vendarle razčisti De Chambrun ima nalogo pojasniti Mussoliniju In Suvl chu, da je italijansko zavlačevanje ekstra. dicije obeji zločincev škodliivo za preiska vo, ki ne bo končana, dotrler Pavelič iti Kvaternik ne bosta Izročena francoskim oblastem, ker moreta le ona dva pojasni*' še vsa nerešena vprašanja v marselllesfkl tragediji in organizaciji ostudnega umora kralja Aleksandra in ministra Barthouja. Zanimivo Je. da se tudi danes, ko se je Francija znašla neposredno pred ureditvi jo velikih ustavnih problemov, javnost še vedno zanima v prvi vrsti za preiskavo o marseilleskem atentatu čeprav se gotove parlamentarne skupine v Franciji še vednr prepirajo glede bližnje ustavne reforme in je ustavna borba prav te dni dosegla svoi vrhunec, posveča francoska javnost razpl° tu preiskave zaradi marseilleske?a zločin? še vedno prav izredno zanimanje Policija je sicer res aretirala že mnoeo sokrivcev toda današnji tisk ponovno poudarja, da ie treba počakati na italijansko odločitev glede obeh zločincev, ki sta v turinskih za-porih in od katerih izročitve je odvisen ves nadaljnji razvoj diplomatske akcije za zbližanje med Francijo in Italijo. »Journal« pravi, da je francoski poslanik v Rimu de Chambrun prinesel Lavalu pred dnevi važne Mussolinijeve predloge za zbližanje med obema državama ter med Italijo in Jugoslavijo, ki jih sedaj francoska vlada proučuje. Vse kaže, da je francoski zunanji minister Laval dal včeraj Italijanskemu Poslaniku Pignattiju že neke odgovore na te predloge. »Excelsior« omenja, da v nasprotju s nekaterimi vestmi, ki' so se razširile v tujini, Laval ni dal nikake izjave glede odgovornosti za mednarodni politični položaj, ki bi jo bilo mogoče komurkoli pripisati zaradi marseilleske tragedije. »Pariš Soir« ugotavlja, da včerajšnji sestanek Lavala z italijanskim poslanikom v Parizu ni dovedel do nikakega končnega rezultata. De Chambrun bo ostal še nekaj dni v Parizu in sodeloval s francoskimi t*, vedenci pri izdelavi programa rimskih razgovorov, potovanje ministra Lavala v Rim pa vsekakor ne bo manifestacija, ki naj bi vplivala na javno mnenje Kar se tiče vprašanj, o katerih bodo razpravljali r Rimu, bo problem srednje Evrope nedvomno vse prekosili po svojem pomenu. »Journal des Debate« pravi: Če tragični dogodek 9. oktobra ni pretrgal dosedanjih pogajanj, se je položaj vendarle neskončno zapletel In je prepotrebna skrajna Prevld-nost Jasno je, da kolonialna vprašanja ne bodo mogla biti urejena, dokler se med Rl-nam in Parizom ne doseže sporazum o splošni evropski politiki, prav tako pa Je tudi nujno, da se uredijo odnošaji med Italijo. Malo antanto in Madžarsko. Italija je dolžna izročiti vse krivce Po mnenju najodličnejšega italijanskega pravnika Je Italija po mednarodnih pogodbah obvezana izročiti Paveliča in Kvaternika Pariz, 25 oktobra r. Francoske pravne in polit čne kroge zanima trenutno najbolj vprašanje, ali je Italija dolžna izročiti v Turinu aretiranega dr Pavel da 'n Kvaternika. ki sta glavna pobudnika marseilleskega zločina Italijanski listi so zadnje dni pisali o tem na način, ki je v inozemstvu in zlasti tud v francoski javnosti zbudil vtis, kakor da se skušajo italijanske oblasti izognit^ tej obveznosti in obeležiti zločin obeh glavnih krivcev za dejanje, ki spada med politične delikte. za katere ne veljajo določbe o zročanju zločincev Francoski listi so se obrnil- zaradi tega na razne kapacitete na polju kazenskega in mednarodnega prava ter objavljajo njihova pmenja Največjo pozornost je zbudilo mnenje slovitega italijanskega strokovnjaka za kazensko pravo Eugenia Florianija, profesorja na turinsiki univerzi, k velja za največjega strokovnjaka na tem polju in uživajo njegove razprave svetovni sloves. Njegova razprava »Splošni del kazenskega prava« obsega posebno poglavje o izročanju zločincev s posebnim ozirom na politične zločine V tej svoji razpravi piše na strani 266 o primer h. ko ne velja pravica azila in zaščite za politične delikte in pravi: Izjema od načela neizročanja političnih zločincev je storjena s takozvano belgijsko atenatorsko klavzulo Da bi se mogli preganjati krivci za atentate na državne poglavarje in člane njihovih rodbin, je bila leta 1856. sklenjena na iniciativo Belgije posebna klavzula, na osnovi katere se v takih primerih izvrši ekstradicija (belgijski zakon od 22. marca 1856). Na to klavzulo so takrat pristale vse države, razen Anglije, Italije. Šv:ce in Zedinjenih držav Belgijska atentatorska klavzula se glasi: Ne smatra se v nobenem primeru ze politični delikt nobeno dejanje, ki je v zvezi z atentatom na osebo tujega državnega poglavarja ali člana njegove rodbine, če gre pri takem atentatu za uboj, umor ali zastrupi jen je. Italija prvotno te klavzule ni sprejela, toda po umoru kralja Umberta leta 1900 je tudi Italija sprejela to klavzulo v svoje pogodbe o medsebojni pravn pomoči, med drugimi tudi v pogodbi t Francijo, ki je še vedno v veljavi. Po mnenju prof Florianija je bila belgijska klavzula sprejeta v take pogodbe baš zato. ker se atentati na državne poglavarje smatrajo za navadne zločine, pri katerih se mora na vsak način omogočiti za sledovanje in kaznovanje krivcev Zašle dovanje pa se omogoča zlasti z ekstradici jo, ki je v takih primerih vselej dopustna Zato je po mnenju uglednega italijanskega znanstvenika ekstradicija dr. Paveliča in Kvaternika francoskim oblastem za lltali-jo izpolnitev obveznosti, izvirajoče iz mednarodne pogodbe. tradicija izvrši, zlasti kadar gre za tako težak zločin ki je razburil vse javno mnenje sveta Glede na to, oa so v marsejski atentat zapleteni zločinci tudi v drugih državah izvršili težke zločine, je danes možnost, da te držarve po obsodbi zaradi atentata v Marseilleu zahtevajo njihovo izročitev, da se jim sodi *udl zaradi drugih zločinov. Po francoskem kazenskem zakoniku se morajo vsi soudeleženci marsejskega atentata obsoditi na smrt. Zavlačevanje preiskave Turin. 25 oktobra, p. Organi turinske kvesture so snoči ponovno zaslišali dr. Pa veliča in Kvaternika. Oba sta v glavnem vztrajala pri svojih dosedanjih izpovedih glede svojega alibija v dneh pred maraeH- leskim atentatom in kasneje. Apelacijsko sodišče v Milanu, ki mu je bila predložena v rešitev prošnja francoskih oblasti za ekstradicijo obeh zločincev, doslej še vedno ni sklepalo o tem. Snoči sta dr. Pavelič in Kvaternik, ko so jima to sporočili, izjavila, da se bosta v primeru, če bi apelacijsko sodišče odredilo njuno ekstradacijo francoskim oblastem, pritožila na kasačijsko sodišče. Glede na to pričakujejo, da bo vsa zadeva spričo birokratskega in formalističnega sistema, kakor se je sedaj naenkrat pojavil, čeprav ga skušajo fašistične oblasti povsod drugod zatreti, še nekaj časa ostala brez slehernega rezultata. Neizpodbitni dokazi a jih ne bo izročila Pariz, 25. otktobra. p. Znameniti francoski odvetnitk in narodni poslanec Moro Giafferi je izjavil francoskim novinarjem da tako francoski kakor tud italijanski zakoni jasno določajo, da se mora umor kralja smatrati kot navaden zločin zaradi česar je nujno potrebno, da Italija izroči Paveliča in Kvaternika francoskim oblastem. Prepričan pa sem, da italijanske oblasti nikoli ne bodo izročile Paveliča n Kvaternika francoskim preiskovalnim organom. Zapomnite si, da obstojajo poleg obstoječih zakonov še posebni oziri, tako zvani državni razlogi, ki so odločiln- za Italijo. Italijani bodo skušali rešiti Paveliča in Kvaternika vsake kazni, čeprav je docela gotovo in jasno, da sta zares kriva. pariz, 25. oktobra r. Francoski listi se bavijo tudi že z vprašanjem, kje in kako bodo sojeni zločinci ki tO izvršili marsejski atentat, in njihovi sokrivci Sodnik pa. riškega apela cijskega sodišča in profesor mednarodnega prava pariške univerze An-dree Pridomeau je o tem izjavil novinar, jem: Ce bi se atentat ponesrečil ter W ne bilo ne mrtvih, ne ranjenih, bi se mogel ta zlo. čin presojati pod vidom političnega deja nja. žalibog pa sta padli dve najdragoce nejši žrtvi. Zato je stvar docela jasna. Gre za navaden zločin v smislu kazenskega prar-a, in vsi neposredni atentatorji kakor tudi vsi njihovi pomočniki spadajo pod udar člena 59. kazenskega zakona, ki pravi: Za soudeležence dejanja, kvalificiranega kot zločin, se smatrajo vsi oni. ki so to dejanje izvršili kaikor tudi vsi oni. ki so z darili, obljubami, grožnjami, zlorabo avtoritete ali oblasti, z mahinaci.iami ali s prevarami delaj1 i na to da se dejanje izvrši; dalje vsi oni, !ti so izzvali tako akcijo. ali dali navodila da se izvrši. urav tako pa tudi vsi. ki so dobavili orožje in katerokoli drugo sredstvo, ki je služilo temu cilju vedoč da gre zs zločin. Ta odredba je popolnoma jasna. Vse sokrivce marsejskega atentata bodo sodili v Marseilleu. Sokrivci, ki so bili aretirani v Italiji ali kjerkoli drugod, se morajo po vseh mednarodnih običajih izročiti francoskim oblastem da jih sodijo. Izročitev bi se m ogl s odkloniti samo za lastne državljane. toda tudi v takih primerih se eks. Pariz 25 oktobra, p. Po dosedanjih rezultatih preiskave zatrjujejo francoski listi. da bo poslanik de Chambrun predlo žil italijanski vladi v svrho ekstradici je Paveliča in Kvaternika francoskim oblastem take dokaze, na podlagi katerih ita lijansko zunanje ministrstvo ne bo moglo več odlašati z izročitvijo obeh zločincev De Chambrun bo vzel s seboj v Rim vse potrebne dokumente, s katerimi bo doka zal. da sta bila Pavelič in Kvaternik organizatorja marseilleskega atentata. V policijskih krogih izjavljajo da je neresnična Kvaternikova trditev po kateri ni več prišel po I 1930 na francoska tla Preiskava je ugotovila da se je mudil Kvatemik pred atentatom dne 26 septembra v Lausanm in sicer v hotelu »Des Palmiers«. dne 30 septembra pa v hotelu »Palais de Orsav« Prav tako je tud nedvoumno dokazano da je večkrat obiska' za svojesa bivanja v Parizu Rajiča in Georgijeva. ki sta se nastanila v hotelu »Regina« na Rue Mazagran Dne 6. oktobra ie Kvaternik prišel v Avignon kjer se je nastanil v hotelu »Terminus«. Dne 8 oktobra je bi! že v Aixu en Provence kjer se je nastanil v hotelu »Moderne« Vsi nameščenci v teh hotelih so spoznal Kvaternika po fotografijah kot tedanjega gosta Razen tega so doslej aretirani zarotniki spoznali na hotelskih prijavnicah Kvaternikovo pisavo S primerjavo pisave na teh pi-javnicah so strokovnjaki s popolno gotovostjo ugotovili identiteto nisca. Končno je spoznal vodja trgovine PKZ v Lausanni na podlagi fotografij Kvaternika kot kupca ki si je tu kupil razno obleko Trd'tve Pospišila. Kralja in Rajiča. da je Kvftenrk prineljal zarotnike v Francijo, slone lorej na res-n ci. Kar se tiče dr. Paveliča. je brez dvoma, da je bil moralni povzročitelj marsejskega zločina ki ga je pismeno odredil, ka kor izpovedujejo vsi aretiram teroristi Kakor poroča »Liberte« iz Marseillea, so sodne oblasti v pre skav. popolnoma jasno ugotovile, da je bil Ev0slarica. Doba Seme*evefa parlamentarnega dela ie hiia k*-afka V ra?r>r*iv? o Šolskih zakonih je prirej v nav7križie z duhovniškimi no1i+l*riiT*M Vrocrj kpT R(a -jp V7pTnal 73 Šolstvo. NiefOVP doslednost ni dopuščala, da bi se uklonil, narodna disciplina pa mu je branila dati povod za razdor. Zato se je rajše odrekel mandatu in se umaknil v zasebno življenje. Gotovo na veliko škodo slovenski stvari, ki bi bila zelo potrebovala mož Ser-nečevega kova, mož ki jih je odlikovalo globoko znanje, goreča domovinska ljubezen, kristalnoč;sta poštenost in — neupogljiva hrbtenica. V najtežiih časih pa je stal Janko Sernec med prvimi na braniku za slovenske pravice in ie v polni meri zadostil svoji narodni dolžnosti eradeč temelje sloven- -V? .ii<-><^nonnsti. cjfnio+nioa niefrovpfn roistva ip padla v tpde*1 "">«"a Inhokepra narndnpffa ža-'ovania Vnn^ir r)P cj*np Hi mimo nSP v.t-07 snn^ii" HI ip pden naiboli- aintronesvm mr>9 niear vzgled naj tndi za bodoče generacije ne ugasne. —ln. Italiji aretiranih glavnih dveh voditeljev teroristične zarote. Bem, 25. oktobra AA. ženevska policija je dognaia, da je mar sedli eski morilec Ge-orgijev Cernozemski meseca julija in septembra stanoval pod imenom Kliment v nekem ženevskem penzijonu. Z njim sta bila tudi Pospišil in Kvaternik. Vsi trije so izpovedali, da so brez denarja in so za kritje svojih računov položili bone neke inozemske človekoljubne ustanove. Artukovičev potni Ust Pariz, 25. oktobra č. Listi ugotavljajo^, da je imel tudi Artukovič madžarski potni list, s katerim je lahko potoval po vseh državah razen po Rusiji in Turčiji. Iz njegovega potnega lista je razvidno, da je 12. septembra prispel v Italijo in dobil v Milanu angleški vizum za pot v Anglijo, pa tudi francoski vfcum za potovanje skozi Francijo. Po sestanku s Paveličem je 14. septembra odpotoval v Francijo in od tam dalje v Anglijo. « Kako je prišel Mijo Kralj na Madžarsko Pariz, 25. oktobra, č. Preiskovalni sodnik v Marseilleu je po ponovnem zaslišanju Mija Kralja dognal, da je bil zločinec po svojem begu z Jugoslavije v celovških zaporih kjer je prišel v stik z Alojzijem Novakom, ki je bil že večkrat kaznovan in ki mu je priporočil, naj dobi zvezo s Perčevičem in Servazzijem, ki ga bosta gotovo spravila iz zaporov in odvedla na Madžarsko. Servazzi n Perčevič sta zares potem prišla z Dunaja v Celovec in pri avstrijski policiji izposlovala, da je izpustila Kralja iz zaporov. Perčevič in Servazzi sta ga nato odpravila na Madžarsko z vednostjo madžarskih oblasti. To Kraljevo pr znanje je značilno, ker so v Beljaku aretirali Alojzija Novaka in ga tudi že zaslišali Avstrijska policija je obvestila francoske oblasti, da je našla pri Novaku mnogo materijala. ki se sedaj v vsej naglici pregleduje. Nove aretacije v Parizu Pariz, 25. oktobra, p Snoči je pol cija aretirala dva sumljiva elementa ki sta se potikala po nekem pariškem predmestju. Dognali so, da je eden izmed njiju Bolgar. Istovetnosti drugega še niso ugotovili. Imela sta ponarejena potna lista. Vse kaže. da sta bila tudi ta dva v zvezi z atentatorji. Pariz. 25 oktobra. w Tu je bil včeraj aretiran Jugosloven Ivan Sikošek, ki je poročen s Francozinjo Sikošek je bi' nedavno izgnan pa se ni pokoril temu nalogu. V neki kavarni se je nespoštljivo izrazil o pokojnem kralju Aleksandru, zaradi česar so ga vrgli na prosto Sikošek je bil zaradi tega tako ogorčen, da se je z nožem v rok vrnil v kavarno ter hudo ranil lastnika. "°neral Georges bo okreval Pariz 25 oktobra AA Stanje eeoerala Georgesa ki je bil ori atentatu na pokojnega kralia Aleksandra v Marseilleu nevarno ranjen. w> ie že toliko nonravilo da *e bo gpnernl lahkr ?P7 kakih 10 dni vrniJ v Pariz, kjer mu bodo potegnili kroglo iz prsi. Žalost Jugoslavije — žalost češkoslovaške Bratski češkoslovaški narod Je žaloval za Velikim kraljem, kakor da bi sam Izgubil svojega najboljšega sina H. Praga, 94. oktobra. Niti mtstttl ni, da bi mogel povedati vse, kar se Je ▼ Prajri ia na češkoslovaškem podilo v dneh črne žalosti med 9. im 19. oktobrom, to se pravi, da bi mogel sestaviti popolno bilanco vsega, s čemer bo Če. hoslovalci izkazovali svojo žalost sa kraljem Aleksandrom in svoja bratska čuv. etva do žalujoče Jugoslavije, žalost Jugoslavije je bila in ostane žalost češkoslovaške, v vsem obsegu in na vsem področju javnega življenja. Tako, kakor ste tugovali vi, smo tugovali tudi mi; tako kakor ste trepetali vi smo repetali tudi mi od skrbi in bolesti. Neštete službene izjave, češkoslo" vaška udeležba na pogrebu, pisanje tiska, zlastf pa spontane, krasne ln ganljive žalne manifestacije ljudstva in neslužbenih krogov so dovolj govorile o tem. Nad teden dni je bilo mesto Praga zavito v črno, tako kakor da bi bil umrl največji gin češkoslovaškega naroda, najzaslu/ž nejšt, najpopularnejši naš mož. Žalost im sočutje z Jugoslavijo se nista mogli izraziti vidnejše in lepše: če bi ne bilo tega več, tedaj bi bilo že sumljivo za iskanjem efektar. Toda ne samo Praga, tudi Plzen, Brno, Bratislava vsa mesta in trgi češke, Moravske, Slovaške, celo majhne podeželske vasi, vse je tekmovalo, da čim iskre neje pokaže, kako je prebivalstvo češkoslovaške udeleženo pri obči žalosti in splošnem ogorčenju nad marseillesko katastrofo, ki je zadela vas in nas. Vtisi tega dogodka in ž njimi združena bolest sta bila tako velika, da je vse notranje.politično dogodke potisnilo v ozadje; vse je kar tonilo v žalovanju Ljudje so cele dneve posedali pri radiu in poslušali prenese irz Beograda, naito pa pripovedovali i občudovanjem in otožmostjo, kako je Jugoslavija plakala, kakšna žalost, kakšna nepopisna bolest se je polastila naroda povsod v bratski deželi, v mes+ih in na vasi. In Čehoslo vaki so kar požirali liste, ki so tekmovali med seboj, kateri bo prinesel več podrobnosti s poti mrtvega kralja v Beograd, s pogreba, iz življenja kralja Aleksandra in kraljevske rodbine. Povsod na češkoslovaškem je bilo slišati, ako vse občuduje žalujočo Jugoslavijo: »Zedinjena Jugoslavija in enodušni narod sta čudovito odgovorila na blazne upe zločincev.« Povsod si slišal takele izjave: Takega žalovanja, take ljubezni do kralja Uedinitelja, tako sijajnih izrazov patriotizma ni. »mo zmožni mi čehoslovaki, to je nepre-kosljivo im na vsem svetu edinstveno. Hitenje ln jokanje iz Jugoslavije je bolestno odmevalo tudi v Pragi: prenrosti ljudje, ganjeni im do dna duše pretreseni, so na ulicah plakali, govorniki na tribunah niso mogli zakriti globokega ganotja, glas jim je drhtel: možje, ki so preživljali najstrašnejše vojne grozote, so imeli solze v'očeh im niso mogli spraviti besede iz sebe. Tako ■ ee je žalest Jugoslavije odražala na Češkoslovaškem! • Pozornost češkoslovaškega tteka im poli. t.ične javnosti se še vedno in neprestano obrača do osebnosti blagopokojnega kralja Aleksandra. -Iz vBegapisanja vidiš im čutiš samo eno: veliko občudovanje Dr Karel Krama? je spisal za »Nšrodne L/iste« krasen članefo o kralju Aleksandru z naslovom »Kralj — heroj«. Posebno pomenljiv je bil članek senatorja Vaclava Klofača. ki je izšel o a dan kraljevega pogreba na uvodnem mestu dnevnika »česk£ Slovo« KlofSč. eden izmed vodilnih Čehov, ki so med svetovno vojno delovali v domovm". pravi, da se je Avstrija baš po zaslugi kra Ija Aleksandra razsula prej, kakor so vs' pričakovali Sedaj je zgodovinsko že popolnoma dognano, pravi KlofSč, da je kralj Aleksander na lastno pest in svoj riziko vodil srbske čete v septembru L 1918 k ofenzivnemu napadu čeprav so Francozi mislili. da še ni pravi čas im so se očitno obotavljali. Srbi s0 pod vodstvom kralja Aleksandra hrabro napadli Nemce, prelomili fronto in pritisnili nemške čete k uur ku proti Skonljn in !z Albanije Sedaj se je Bolgarija čutila "izolirano tn je sklenila separatni mir Italiji pa je poraz nemške vojske na BaFkann Vlil pogum, je odločnejše nastopila na Piavl. To je bil glavni udarec proti Avstroogrskl. Sedaj se Je habsburška monarhija na znotraj prelomila; Praga, Zagreb im Ljubljana so lahko izvršili prevrat K.podobnim izsledkom prihaja twd1 vojaški strokovnjak dnevnfka »Nžrodni PoTiti. ka«. ki na podlagi francoskih virov istesa dne opisuje isto sitnaeijo v svojem listu Naravno Je, da češki tisk pozorno zasleduje potek preiskave o gnusnem zločinu Z zaprepaščenjem Je čitala Praga prve vesti, da imajo morilec in njesrovi tovariš' češkoslovaške potne liste In češkoslovaška imena Takoj Je bilo Jasmo, kam so merili inlciatorjl marseilleskega atentata čudno Je. da del Inozemskega tiska trdovrano na, pada češkoslovaško, češ. čemu obdolžuje nekatere narode, da so podpirali morilce Neben narod na svetu ne bi mosel mirno prenesti, da bi bil na njegov račun in na škodo njegove časti organiziran takšen atentat kakršen se je zgodil v Marseilleu In atentat je res bil organiziran tako, da bi se zdelo, kakor da so ga izvršili čeho Slovaki. Te dni so priobčili nekateri češki listi vest iz Karlovih Vamv. da se ie tam obesil Hrvat Stevo Duič. bivši avstroosrrskj polkovnik in da ie bil tudi on zapleten v zločinsko akcijo dr. Paveliča in Perčeca. Karlova raka policija pa je dosnala to-le: V poletju ie bival v Karlovih Varih. kakor vsako preišn.ie leto. za malarijo težko bolni ^tevo Duič. od prevrata dalje ravnatelj Kmeti iske deželne bolniške blagajne v Grad-cj- Bil je na zdravljenju v domu dunaiske bolniške blaeaine in se ie obesil na oknu dne 27 avgusta ne na dne 27 septembra Za njim nstalo pismo niegove žene iz Gradra ''žena ie Nemka hči visokega a-v etrifekega -»fciriaV dalie nismo bolniške blaga ine r>ri kateri 'e bil nbešepec ravna tel' in končno neka' bleSFe^ero kovinskega denarja s hrvaškim napisom «5 knma« 'n na drugi «tran* »\pzavlsna Hrvatska« Tak denar rabi za znak s VaW!m se medse-boi spoznavnio zaupniki dr. Paveliča in na Danaju živečega generala Sarkotiča. V zvezi s temi vestmi ee je obrnilo uredništvo nekega praškega lista tedefonično v Gradec, poklicalo gospo Duidevo m {o vprašalo, ali je bil njen mož v Paveličevi organizacija Gospa Doičeva je odgovorila: »Moj mož ni imel nič skupnega z atentatom. bil pa ie habsbarški monarhist« Po vseh dosedanjih izsledkih je gotovo, da je bil Duič v najintimnejših stikih z generalom Sarkotičem. Nekateri praški listi so trdili, da ie Duiču ukazalo poveljstvo re-volucijskih organizacij, nai se obesi, policijsko ravnateljstvo v Karlovih Varih pa to zanikjje. Gospod Duič je dober znanec nas vseh, ki smo v voini delovali proti Avstriji. Bil ie dolgo časa med svetovno voino špionaž-ni častnik pri vojaškem poveljstvu v Pragi. Šef oddelka je bil Nemec, zagrizen nacionalist in sovražnik vsega češkega, polkovnik Stucbč. njegov namestnik pa major Vopdra+schek. ki je bil po rodu Hrvat, a je Čehe nesmrtno sovražil in zaničeval, ter zahajal samo v nemško drjžbo. Tretji v tej družini je bil poosebljen demon, zaklet 60-vražnik Čehov, vendar pa častnik, ki je napravil visoko kariero: podpolkovnik Duič. Po prevratu so vsi zbežali iz Prage. Von-dratechek je šel nekam na Hrvatsko. Duič pa je, kakor vse kaže, dobil s podporo svojih dunajskih oriiateljev zavetišče v Gradca. kjer eo se zbrali mnosri protičeški avstrijski uradniki iz Prage. V Gradcu se ie naselil po prevratu tudi bivši policijski prezident v Pragi dr. Viljem Kune. ki je postal poveljnik orožništva na Štajerskem Tam ee je tjdi naselil zagrizeni sovražnik Čehov, bivši šef državne policije v Pragi dr. Janka, ki je postal policijski ravnatelj v Gradcu. V tej družbi 6e je kmalu gibal tudi g. Duič. monarhist in častilec g. Sar-kotica. Ni čjda torej, da se je v praškem tisku pojavil sum. da je bil Dwič tudi v zvezi z zločinci, ki so organizirali marsejski umor. Iz pisma kancelarja Šamala Senator g. Ivan Hribar nam je daj na razpolago pismo, ki ga je ravmo te dni prejel od g. dr Premvsla Šamala, kancelarja prezidemta ČSR. Pismo začenja z naslednjima dvema odstavkoma: »Mnogo mislimo na Vas vse v teh žalostnih in važnih dneh. Kraljeva smrt nas T© vse globoko pretresla in je ves narod privedla do prepričani?., da je neobhodno potrebno. da se vsi, Vi in mi, trdno oklenemo drsf drugega Th1iw —najema, da ima Jn- goalavija dosti modrih in sposobnih mož, ki bodo attuaeiji kos in ki pripeljejo državo in narod v varno in mimo doba O tam prav nič ne dvomimo. Moral sem Tj to kot svojemu staremu prijatelju in kot prijatelja našega naroda napisati, da veste, kako mi od tod mislimo in 6odimo.< Žalna seja parlamenta Praga, 25. oktobra. AA. Danes sta se ponovno sestala poslanska zbornica in senat Oba doma češkoslovaškega parlamenta sta posvetila prvo sejo sF°minu Viteškega kra-I>a Aleksandra I. ter francoskih državnikov Louisa Barthouja in Raymonda Poincarčja. Vsi poslanci so bili v črn! obleki in so govor predsednika g. Staneka poslušali stoje. Poslanik kraljevine Jugoslavije dr. Gri-sogono in poslanik francoske republike Leon Noel sta prisostvovala žalni seji v posebni loži, ki je bila zanju rezervirana. Predsednik Stanek je v svojem govoru med drugim roudarial, da je bil Viteški kralj Aleksander ne samo največja osebnost v svoji državi, temveč tudi najvplav-neiši državnik na Balkanskem polotoku. Nato je poveličeval politiko kralja Aleksandra m poudaril njeno popolno skladnost s politiko vse Male antante. Obisk kralja Aleksandra L 1922. v Pra*i je bil vidno potrdilo bratstva med jugoslovenskim in češkoslovaškim narodom. Ko se je kralj Aleksander trudil za okrepitev svoje države, je obenem vodil politiko, ki je bila v interesu vsega Balkana in vse Evrope. To je dokazal tudi septembrski obisk pokojnega krafla v Sofiji, ki je bil nov triomf balkanske politike traigčno umrlega vladarja. Po govoru predsednika Staneka so selo zbornice v znak žalosti prekinML Popoldne je bila seja senate, na kateri ie počastil spomin pokojnega kralja Aleksandra I in umrlih francoskih državnikov predsednk dr. Soukup. Govora predsednika poslanske Zbonriee in senata ie prenašal tudi radio. • Trg kralja Aleksandra v Pragi Praga, 25. oktobra h. V praškem mest. nem svetu bo župan dr. Baxa stavil predlog, naj se ena glavnih cest aH trgov imenuje po pokojnem kralju Aleksandru. Isto-tako bo ena glavnih cest ali trgov imenovana tudi po Poincareju ia Barthouju. Fuzija Male antante z Balkansko zvezo? Veliko zanimanje za konferenco Balkanske zveze dne SO. oktobra v Ankari Bukarešta, 25. oktobra, p. Rumunski zunanji minister Titulescu je bil danes v daljši avdienci pri kralju Karolu, ki mu je poročal o pre skavi proti krivcem marseilleskega atentata in o pripravah za konferenco zunanjih ministrov držav Balkanske zveze, ki bo v Ankari 30. oktobra. Titulescu je že nocoj s svojim spremstvom odpotoval v Turčijo, da se udeleži tamkajšnjih nacionalnih svečanosti, ki bodo še pred konferenco. Kakor poroča »Ade-verul«, bo Titulescu takoj po konferenci Balkanske zveze v Ankari odpotoval v Pariz. Carigrad, 25. oktobra, g. V političnih krogih v Ankari m Carigradu pričakujejo z največjim zanimanjem prihoda jugoslovenskega zunanjega ministra Jevtiča, ker menijo, da bo zunanjim ministrom Balkanske zveze, ki se bodo sestali 30. oktobra ▼ Ankari, predlagal fuzijo Male antante z Balkansko zvezo. Ustvarila naj bi se skupna organizacija s skupno tendenco. V uradnih krogih v Ankari ao ugodno »prejeli misel fuzije. Zunanji minister Tevfik Ruždi bej je po svojem povratku iz Beograda o tem obšrno informiral predsednika republike Kemala pašo. Konferenca v Ankari se bo bavila tudi s sedanjim položajem v srednji Evropi ter bo morda sklenila dodatek k balkanskemu paktu. Humunlja nezadovoljna s kolebanjem Poljske Naraščajoča nezaupljivost Romunije zaradi madžaro-filske politike Poljske — Rumunska vlada bo zahtevala od poljske vlade pojasnila Bukarešta, 25. oktobra, g. Kakor ae je zvedelo, stoji rumunska vlada pred izredno važnimi zunan j e-pal i tičn im i odločitvami. Merodajni politični činitelji namreč že dalje časa ne gledajo s posebnim zadovoljstvom na nove smeri sosednje Poljske v zunanji politiki. V tem pogledu se strinja mnenje vladnih krogov z opozicijo. Dočim je bil nemško-poljski dogovor sprejet še z nekakim pridržkom, ker so v njem videli tudi gotovo zaščito Rumunije za hrbtom, dokler ni bila sklenjena rusko-rumunska pogodba, gledajo sedaj na odnošaje med Poljsko in Madžarsko z največjim nezaupanjem, ker vidiio v tem prvi pričetek bloka držav, naklonjenih revizionizmu. Za- radi tega, se vprašujejo, aS ima v teh oko- . liščinah poljsko-rumunska prijateljska pogodba še kako vrednost, zlasti ker se je Poljska dokaj očitno odmaknila od Francije in ker je glavna misel rumunske zunanje politike vedno tesnejše sodelovanje s Francijo. Ni izključno, da bo rumunska vlada po povratku Tifculeaca u Ankare postavila Varšavi vprašanje o vsebini dogovora, sklenjenega z madžarskim min. predsednikom Gorobosem. Ako odgovor ne bo zadovoljiv, je odpoved prijateljske pogodbe s Poljsko docela ▼ okviru možnosti. Titulescu bo po konferencah v Ankari odpotoval r Pariz. Predsedstvo obeh zbornic pri regentskem sveto Beograd, 25. oktobra, p. Predsedstvo obeh zbornic Narodnega predstavništva s predsednikom senata g. dr. Tomašičem in predsednikom Narodne skupščine g. dr. Kumanudi jem na čelu se je danes predstavilo na dvorcu na Dedinju kraljevemu namestni-štvu. V imenu kraljevih namestnikov je Nj. Vis. knez Pavle pozdravil člane predsedstva obeh zbornic in se podrobno zanimal za delovni program senata in Narodne skupščine. Avdienca jc trajala nad eno uro. Gombosova potovanja Budimpešta, 25. oktobra. w. *Uj Nemze-dek« potrjuje vest, da bo ministrski predsednik Gombos rrve dni novembra odpotoval na Dunaj in v Rim. kjer bo imel konference z avstr j-kim kancelarjem in i jta-ijanskim ministrskim, predsednikom o aktualnih političnih problemih. List doznava dalje iz političnih krogov, da bo G5mbos v tem letu ob:skal še druga glavna mesta Evrope. Opozorilo občinam! Beograd, 25. oktobra, r Ob priliki tragične smrti Viteškega kralja Aleksandra so posamezne občine in drage korporacije sprejele sklepe o postavitvi spomenika velikemu pokojniku. Umetniški spomeniki, dostojni velikega kralja, so dragi in jih je nemogoče postaviti v teh težkih gospodarskih časih s skromnimi sredstv- posameznih občin in korporacij. marveč le s skupnimi sredstvi vsega naroda Dokler se torej ne uredi vprašanje postavitve spomenika splošnega narodnega priznanja in hvaležnosti do kralja Uedinitelja v smeri splošne akcije, naj občine in druge korporacije počakajo s takimi sklepi. Kanya na Dima ju Dunaj, 25. oktobra, g. Madžarski zunanji minister Kanva je opoldne obiskal avstrijskega zunanjega ministra Berger-NValde-negga. nato pa avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga in ie razpravljal z niima o odnošajih med obema državama, o evropskem položaju in zlasti o odnošajih v Podunavju Poleg tega fe imel Kanva dalj§' razgovor z nemškim poslanikom Papenom. Novi fifrški notranji mmister Atene, 25. oktobra AA. Novi grški na tranji minister Chlioros je danes prisegel. Spominska seja turškega parlamenta Počastitev spomina Viteškega kralja Aleksandra L in francoskega državnika Barthouja Kemal paša kralju Petru n. Beograd, 25. oktobra, d. Predsednik turške republike Mustafa Kemal paša je poslal predvčerajšnjim Nj- Vel. kralju Petru II. naslednjo brzojavko: Ankara, 25. oktobra. AA. Na včerajšnji seji parlamenta je zunanji, minister Tevfik Ruždi bej obširno poročal o beograjskem komun keju sveta Balkanskega sporazuma in izjavil med drugim: Še enkrat smo potrdil] svojo neomajno voljo in zvestobo do sprejetih obveznosti. Vse velike države v Evropi so srreide z odobravanjem v tem komunikeju izraženo željo o souelovanju prosvetljenih narodov, ki naj onemogoči teroristične zločine, kakor je bil marseilleski. Na koncu svojega govora je dal Tevfik Ruždi bej izraza bolesti. ki jo čuti ves turšk: narod zaradi tragične smrti državnega poglavarja zavezniške države in uglednega državnika prijateljskega naroda. Parlament je počastil spomin pokojnega kralja Aleksandra in pokojnega francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja z enominutnim molkom, nato pa je sprejel naslednjo resolucijo: Parlament odobrava postopanje viade in izraža svoje ogorčenje nad ostudnim zločinom Svojega predsednika poziva, naj izrazi Jugoslovanskemu naroda globoko bolest turškega parlamenta zaradi smrti vzvišenega Jugoslovenskega vladarja in narodnega junaka Aleksandra L. francoskemu naroda pa naj izrazi globoko sožalje skupščine zaradi smrti znamenitega sina Francije ministra Barthouja. Sožalnlca senatu Beograd, 25. oktobra. AA. Predsednflc senata dr. Ljubomir Tomašič je prejel naslednjo brzojavko h Ankare: •Turška velika narodna skurSčina je na svoji današnji izredni seji poslušala poročilo zunanjega ministra o gnusnem atentata na velikega kra4ja Aleksandra. Skupščina je z največjim ogorčenjem obsodila ta strašni zločin in naprosila predsedmištvo, da pošlje prijateljskemu jugoslovenskemu narodu Izraze svoje globoke bolesti in sožalja zaradi velike izgube, ki ga je zadela % smrtjo veRkega suverena. — Kaz;m-paša, predsednik turške velike narodne skupščine. Drjgo brzojavko te predsednik turške velike narodne skupščine poslal predsedniku Narodne skupščine dr. Kumanudiju. Ko se je davi vrnil zunanji minister Tevfik Ruždi bel, mi je poročal o veličastnem dostojanstvu, s katerim Je jugoslovenski narod, združen okoli prestola Vašega Veličanstva. izkazal spoštovanje spominu svojega velikega vladarja hi moiega vzvišenega ter nad vSe obžalovaoega brata hi prijatelja, Viteškega kralja Aleksandra L V dediščini, ki ste )o prejeli po Vašem slavnem očetu, ima Vaše Veličanstvo ne-razdružljivo prijateljstvo Turčije ln hitim že prve dni po Vašem prihodu na prestol, da Vam podam o tem čvrsto in obnovljeno zagotovilo. Absolutuo sem prepričan, da bosta naš3 dve državi, združeni z istim idealom mira in varnosti, mogli pod vlado Vašega Veličanstva razviti prijateljsko sodelovanje in sporazum, ustvarjen po zaski-gi velike modrosti, Id Jo )e dokazoval pokojni veliki kralj ob vsak-, prilikL Ko Izrekam še enkrat svoje iskreno sožalje NI. Vel. kraljici, NJ. Vis. knezu namestnika Pavla in namestnik emo svetu, prosim Vaše Veličanstvo, da verujete v moje Iskreno prijateljstvo tn vroče žefle, k] jih gojim za osebno srečo Vašega Veličanstva ter za veličino In blagor prijateljske Jugoslavije. — Mustafa Kerruri. Zahvala NJ. Vis. kneza Pavla Beograd, 25. oktobra AA. NJ. kr. VSa. knez-namestnik je poslal MtBStafi Kemafra naslednjo brzojavko: Prisrčno se zahvaljujem Vaši eteacelcnd za pretresljivo sožalnieo Nj. Vei. kralju Petru n. Mladi kralj in namestnJStvo poznata vrednost prijateljstva Vaše eksce-lence in Vaše plemenite države ter bomo to prijateljstvo varovali kot dragocenost v vseh okoliščinah. Tesno sodelovanje med našima dvema državama za ohranitev miru in za varnost se bo nadaljevalo v duhu namer našega toliko ljubljenega kralja. V teh čuvstvih pošiljam Vaši ekscelencš v imenu kralja in namestništsv«. vroče želje za Vašo osebno srečo in za veličino Jn blagor prijateljske Turčije. Pred nadomestnim! volitvami v senat T ' v. '• - • I f-v' '*i-yu i«-. * -.-: • . . V smislu ustavnih in zakonskih določb bo polovica is* voljenih senatorjev prihodnje leto nanovo voljena Beograd, 25. oktobra p. V začetku prihodnjega leta, bomo imeli v Jugoslaviji prvič nadomestne volitve v senat. V smislu čl. 51. ustave traja mandat voljenih senatorjev, ki jih je 46, normalno šest let. Vsaka tri leta pa se senat obnavlja z izvolitvijo novih članov za polovico izvoljenih senatorjev. Zakon o izvolitvi senatorjev vsebuje izvršne določbe k tej ustavni določbi CL 1. pravi, da se vrše volitve senatorjev za šestletno doba V prehodnih odredbah v členu 47. pa določa, da se tri leta po prvih volitvah senatorjev polovica izvoljenih senatorjev, katerih imena se določijo z žrebom, obnovi z novimi volitvami v smislu določb ČL 2. Volitve se morajo izvršiti najkasneje dva meseca potem, ko poteče triletna doba. V skladu s temi določbami bo senat po izvolitvi stalnih odborov na svoji prihodnji seji, ki bo 29. oktobra, izvršil po zakonu predpisano irebanje onih senatorjev, katerim po preteku treh let ugasne mandat. Žrebanje se bo izvršilo na ta način, da se bo v žaro položilo 46 listkov, koilkor je izvoljenih senatorjev. Na polovici teh listkov, torej na 23, bo natiskano: ostane, na drugi polovici pa: mandat ugasne. Nato bodo izvoljeni senatorji imenoma žreba1! in vlekli listke iz žare ter na ta način odločili o nadaljnji usodi svojega mandata. Imena izžreban i h senatorjev mora predsedstvo senata sporočiti notranjemu ministrstvu najmanj 2 meseca pred potekom mandata, to je do 2. novembra. Po preteku teh dveh mesecev se morajo izvršiti nove volitve, torej najkasneje do 6. januarja 1935. Volitve se morajo izvršiti po vsej državi istega dne, in sicer v nedelja Kakor znano, imajo volilno pravico pri voutvah v senat samo narodni poslanci, člani banovinskega sveta in predsedniki občin. Ostavka na mandat senatorja Beograd, 25. oktobra, p V zvezi z imenovanjem za kraljevega namestnika je g. dr. Ra-denko Stai kovič podal ostavko nr svoj mandat v senatu. Stara pravda Ljubljana, 25. oktobra. Pred okrožnim sodiščem v sobd št 124 se je danes ob 15.30 nadaljevala dne 22. decembra 1. 1931. prekinjena kazenska obravnava o maiverzacijah pri Strojnih tovarnah ia livarnah. Takrat je vodil 12 dni trajajočo obravnavo s. a s. dr. Zelezinger, ki jo je tudi danes nadaljeval. Za zadevo je vladalo takrat veliko zanimanje v vsej naš: javnosti. Obtožena sta bila poneverbe bivša nameščenca Strojnih tovarn Ana Strikbergerjeva in Josip Floruančič, obenem pa je biia v teku preiskave vložena ovadba tudi proti bivšemu ravnatelju podjetju Karlu Govekarju. Fk>rjjančič je t»l takrat obsojen, razprava proti Strikberger-jevi pa je bila prekinjena, dokler se ne zaključi preiskava tudi proti ravnatelju Govekarju. Preiskava se je zelo zavlekla, saj so izvedenci rabili celo leto. da so podrobno pregledali knjjge za deset let nazaj in sestavili strokovno poročilo, ki samo ima obseg debelih bukev. Po končani preiskavi so Strojne tovarne kot zasebni tožilec umaknile svojo zahtevo po kazenskem progonu vseh treh ovadencev. Ker k to mogoče le pred pnčetkom glavne razprave, je bilo pač ustavljeno postopanje proti bivšemu ravnatelju Govekarju. ker proti nJemu kot obtožencu še ni pr šlo do glavne razprave Drugače je s Strikberg-erjevo in Florijan-čičem. proti katerima se je razprava že vršila: P-orijančičevo obsodbo le apelacij-sko -odišče razveljavilo jn odredilo naj se vrši razprava še enkrat in sicer skupno z ono prot drugima dvema obtožencema. Na osnovi tega pravnega položaja je sodišče nstavilo postopanje proti ravnatelju Govekarju. prot; Strikbergerievi in Plorl-jančču oa je bila razprava razpisana za dane.s popoldne. Vodil jo je zopet s. o. s. dr. Žlezirager, obtožbo je zastopal držami tožlec dr. Fellacher, zagovornika pa sta bila odvetnika dr. Turna za Strikberge.rjc-vo in dr. Oblak za Florijančača. Državni tožilec je na osnovi izvedene preiskave znižal napram Striikbergerjevi vsoto, zaradi katere jo obtožuje, za več Kakor polovico, v ostalem pa je vztrajal na svoji obtožbi. Zagovornika sta zastopala staMšče, da današnja razprava v smislu zakona ni nadaljevanje starega kazenskega postopka, marveč da gre za novo o.btož>bo, v kameri bi bila današnja razprava prva. Zato da je tudj za Strikbergerjevo in Flori;anč:ča pravomočen preklic kazenskega progona, 'ki ga je podala zasebna tožilka pred to razpravo. Sodnik si je osvojili pravno nazlranie zagovornikov in je zavrnil obtožbo drž. tožilca, ta pa jc prijavil priziv. tako da se bo z zadevo še enkrat bavila višja instanca. Od njenega izreka bo odvisno, ali bodo akti te, za naše razmere tako stare pravde romali v arhiv ali pa sa bo razprava še enkrat vršila. Današnja je trajala le dobro uro. Nerednosti v upravi rudnika v Kaknju Sarajevo, 25. oktobra, n. V direkciji rudnika v Kaknju so se ugotovile neke nered-nosti, zaradi katerih je bilo odpuščenili več dnevničarjev. proti dvema uradnikoma pa je bila uvedena discipl;narna preiskava. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved «a danes: Oblačno in meglen« vreme. Dunajska vremenska napoved ca pet®k: V kraiih ki so imeli dosedai iasno vreme, oblačenie — v krajih, ki so doeedai imeli moglo, bo megla izginila, visoki oblaki, v splošnem temperatura nad normalo. --»JUTRO« št 247 ■ Maši fit raj i Najlepši spomenik viteškemu kraliu Uedinitelju Ljubljana. 25 oktobra Narodna protituberkulozna liga v Ljubljani objavlja da je na svoji seji dne 23 t m. razpravljala o tem kako bi se za današnji čas najprimerneje in skladno težnjam velikega pokojnika počastil spom n kralja Aleksandra I. Uedinitelja. V skrajno n>žkih socialnih in zdravstvenih razmerah. v katerih živimo, b* bil brez dvoma najlepši spomenik ki ga more postaviti Sloven ja. ta. da se vsa javnost (banovina, občine itd.), vsa društva, vse korporacije in posamezniki združijo v delu za postavitev bolnišnice za tuberkulozne bolnike. Prepričam, da lepšega spomenika ne bi mogli postaviti kralju, ki je vedno imel odprte roke za trp ne v nadlogi in bolez ni, pozivamo vso našo javnost, da se pridruži akciji, ki jo bo pričela liga za postavitev tega spomenika. Humanitarno-zdrav-stvena ustanova, ki je danes naša največja potreba bodi prvi spomenik pokojnemu kralju, ki naj ga postavi vsa združena Slovenija! V ugodnejših gospodarsk h in socialnih časih bomo pozneje še vedno dobili možnosti in prilike tudi za postavitev »pomenika na javnih trg;h ali ulicah. Narodna protituberkulozna liga bo na svojem občnem zboru 18. novembra 1934 izvolila poseben odbor, ki bo vodil akcijo za postavitev takega plemenitega spomenika našemu dobremu pokojnemu kralju Aleksandru I. Ona prosi vso našo plemenito javnost, da se akciji lige pridruži. CMD spominu kralja mučenika Naša narodna obrambna družba Sv. Cirila ;.n Metoda, ki še posebno bridko občuti nepričakovano izgubo največjega narodnega junak?, Viteškega kralja Ued ni-telja, je v spomin njegove mučeniške smrti in v bodrilo k izpolnjevanju Njegove sve- te oporoke izdala poseben, nov narodni kolek. Osnutek je poverila našemu znanemu slikarju grafiku Elku Justinu, tiskala pa je v bakrotisku Delniška tiskarna v Ljubljani. Kakor je posebno lepo razvidno s pričujoče risbe, ie zamisel umetnika naslednja: močna viteška roka brani domovino dedov in očetov, obeleženo s kraljevim mečem, z žezlom in zakonikom. Nad palmovo vejico na levi je v trnjevem vencu zgodovinski datum marsejske tragedije geslo koleka Cir 1-Metodove družbe pa ]e. Cuvajmo Jugoslavijo! Kolek ie tiskan v črni barvi. Družba ga je začela včeraj razpošiljati in ga dobite v vseh družbinih podružnicah, trafikah in papirnicah. Cena je neznatna: za 25 par naj se sleherni član CLM1D in vsak iskren Jugosloven oddolži zlasti v teh tednih globokega žalovanja obrambni družbi, domovini in kraljevi oporoki. Naj ne bo poslej narodnega praznika, za katerega ne bi pismenih pošiljk opremili z novim kolekom CMID! Čuvai-mo Jugoslavijo! Iz nase dunajske kolonije Dunaj, 24. oktobra Tudi jugoslovenska kolonija na Dunaju je vredno počastila spomin velikega kralja Uedinitelja in žalovala po svojem najboljšem voditelju. »Slovenski krožek« je odložil svojo prvo letošnjo zabavo, ki je imela biti v nedeljo 21. L m., namesto tega je imela samo spominsko slavnost po viteškem kralju. Lepa žalna slavnost je bila v društvenih prostorih hotela Fuchs na Mariahilferstrasse. V smislu tega sestanka je bilo poslano našemu poslaniku sožalno S posebnim zanimanjem smo vzeli v roko pravkar izišli »Izvestai o radu Kolarčevog narodnog uuiverzrteta u prvom dvogodiš-niem tečaju 1932/33 i 1933/34.« Ta knjižica nas; seznanja z delovanjem največjega ljudskega vseučilišča v Jugoslaviji, ki je bilo ustanovljeno v Beogradu z volilom častitljivega Mecena Ilije M Kolarca_ Kakor znano. ima Kolarčev narodni univerzitet veliko palačo in razpolaga z visokim fondom za prirejanje tečajev in predavanj. Pred dvema letoma je bila otvorjena Kolarčeva palača, in dve leti šele deluje ljudsko vseučilišče. Po statutih, ki se naslanjalo na želio blagopokojnega Mecena, mora Kolarčevo ljudsko vseučilišče podati v dveh letih zaokrožen sistem znanja V tem okviru se je gibalo vse njegovo delo V vodstvu »Kolar čeve zad ižbme« deluieio med drugimi Ir Aleksander Belič vseučil profesor in mani jezikoslovec dal.;e ugledni pisatelji in mansrt'vervk Rogdan Ponovič ^lobodan Jo-vanovif T:homir Gjorgjevič. Milan Grol dr Ivan Giaia 0 prvem dveletnem tečafu pravi vodstvo v načplnem «y>ročilu da ga je pole« skrbi za kol;kor le mogoče zaokroženo celoto vo dite skrb za razvoi dobrega kadra oreda vj?i tel ie v in za orilogoje-vanie idealnega pro- Eismo in se je krožek vpisal v spominsko njigo. V srbski pravoslavni cerkvi v III. okraju. Veithgasse. je bila v nedeljo dopoldne cerkvena žalna slovesnost ki je napolnila cerkev do zadnjega kotička in še zunaj cerkve je bilo veliko občinstva, kakor doslej še nikoli V četrtek pa je bila katoliška sv maša diplomatskega zbora, ki sta se je udeležila tudi predsednik republike dn kancelar z velikim štev.lom visokih uradnikov. Sploh pa moram pripomniti, da je dunajsko občinstvo res povsod sočustvovalo z nami in vsi so govorili o našem kralju in tudi o Jugoslaviji z velik m spoštovanjem V tem pogledu smo danes veliko na boljem Naše akademsko društvo »Sloga« se je razšlo Že dve leti so bili v tem društvu sami spori, kajti prevladovale so prav čudne struje z defetističnimi stremljenji Lani so za sio še skrpucali neko slogo v »Slogi«, ali slednjič se je društvo razšlo. — Akademska mladina je imela nekako predpravico na proslavah 1 decembra, ki so bile vedno jako sijajne. kakoT smo vedno tudi na=im listom sporočali. Največkrat je moral vse pravo delo opravljati ravno naš Slovenski krožek zasluge za prireditve pa so už valo drugi Kako bo letos s to tradicijonelno slavnostjo ta hip še ne vemo. — Hrvatsko društvo »Pro-svjeta« pa je menda le še na nanirju. kajti polastili so se ga bili 1. 1930 hrvatski emigranti pod vodstvom zloglasnega dr. Branislava Jeliča. ki je pa bi' z Avstrije regnan, in od tedaj se je »Prosvjeta« potuhnila. —gč— Svečanost v Petro^cah Petrovče. 25 oktobra V Pettovčah v Savinjski dolini je znana prostorna romarska cerkev 0'b velikih bož-jepotnih dneh ne more snrejeti vseh ljudi vase. Ali kaj takšnega kaknr ie bilo na dan pogreba našega nenozabneko ie 'mei dve predavanji o liriki slovenske .Moder nec. eno o nie prozi, v četrtem predavanju ie obravnavaj Cankarja kot dramatika. ▼ petem pa Franceta Prešerna. Dolga vrsta predavanj je bila posvečena slovanskim slovstvom- Omenjamo zlasti cikle o Dosto-jevskem in Turgenjevu, ciklus predavanj iz poljske literature (s sodelovanjem dr. H. Batovvskega, dr. W. Lednickega. Ksavera Glinke in dr). Prav tako so bile odlično zastopane tuje literat.ire. Umetnost, zgodovina. filozofija, psihologija, etika in verstvo — dolga vrsta zanimivih in, kolikor le mogoče, smotrno med seboj povezanih predavanj! Značilni so ti-le Stavki iz načelnega poročila o delovanju Kolarčevega ljudskega vseučilišča: »Treba reči da su predavanja iz filozofije i psihologije, naporedo sa onima iz ekonomije i sociologije, h biologije i iz medicine, imala največi broi slušalaoa. Ta j interes za pitanja koia u prvom redu zanimaiu nespokoinu današnjicu. ukazuje na merilo o onome što ie narodni univerzitet dužan dati sa svoje katedre.« Iz podrobne statistike izvemo, da je bilo v okvirj dveletnega tečaja na Kolarčeve.n liudskem vseučilišču v Beogradu skupai 29 nredavani iz zemljepisja in toliko iz zem 'iepisia v film,i in notooisiu. 16 iz geolo giie in mineralogije 32 iz biologije 13 botanike in zoologije 21 iz fiziologije 6 iz antropologije 55 iz medicine in higiene. 33 •z kemije fizike in matematike 16 iz teh nike in gospodarstva 59 iz prava. 34 iz ekonomije in finančne vede 20 iz soeiolo gije. 12 iz vede r, ieziku 103 iz literature-50 iz umetnosti. 46 iz zgodovine, 23 iz kul* » turne zgodovine in etnologije, 37 iz filozofije, 31 iz psihologije in 10 iz etike in religije. Zanimiva je statistika obiska. Predavanja iz prirodoznanstva in eksaktnih ved je obiskalo 50.099 oseb ali povprečno 214 oseb. predavanja iz gospodarstva in prava povprečno 186 oseb, iz filologije z umetnostjo in zgodovino pa povprečno 188 oseb, V teku drugega dveletnega tečaja namerava naše največje ljudsko vseučilišče razširiti svoje delovanje na beograjska predmestja, kjer bo med drugim priredilo nekoliko tečajev iz raznih apliciranih veščin in praktičnega znanja. S tem v zvezi bo 6kjšalo ustanoviti na obodu prestolnice več ljudskih knjižnic in čitalnic. Organiziralo bo tudi ožje delovne 6tike z ljudskimi "seučilišči v notranjosti države. Povečali in razširiti skuša predavanja s filmi in kulturne filme sploh. Nadaljnja skrb bo posvečena boljši formi predavani iz literature. da se dvigne zanimanje za duhovne stvari, tako bodo poslej literarna predavanja kjer le mogoče, spremljale slike in iz-oopolnjevale recitaciie. Predavanja iz pri-rodnih in eksaktnih ved bodo v bodoče boV kakor dosle' naslanjal« na eksperimente Med praktičnim' tečaji, ki jih namerava prirediti Kolarčevo ljudsko vse ifilišge. ie vreden posebne omembe tefe.j za keramiko ki bi nekaj mesecev delal v Beogradu, nato oa bi ga prenesli v dva ali tri središča v notranjosti države, v kraie. kjer eo dani pogoji aa napredek keramika. b—MBIMI mi iiiBgaajgaa—BgaMggBgjgM Drugi del te knjižice zavzemajo poroči Is o delovanju izvenbeograjskih ljudskih vse-•jčilišč. Zastopana eo mesta Zagreb, Sarajevo. Šibenik, Vinkovci, Maribor, Celje. Novi Sari, Vršac, Kula, Šabac, Smed. Palanka, Leskovac. Jagodina. Kruševac, Cačak. Izmed slovenskih mest je najčastneje zastopan Maribor s svojo Ljudsko univerzo; tako imamo na straneh 59—63 zgoščen pregled vsega delovanja od ustanovitve 1.1922. do sredine 1. 1933. Sorazmerno lepo se je postavilo tudi Celje, medtem ko o Ljubljani čitamo: »Prošle godine nekoliko udruže-nja u Ljubljani na čelu za Zvezom kulturnih društev radila su na osni-vanju narod-nog univerziteta. On je osnovan krajem prošle školske godine. njegov rad uslediče u tokj ove.c Pregled svojega delovanja, ki ga je pravkar izdalo Kolarčevo ljudsko vseučilišče v Beogradu.' zgovorno priču je, da ima naša prestolnica izobraževalno institucijo, kakor io najdeš samo v večjih srednjeevropskih mestih. Delu te organizacije ni mogoče odreči priznanja in pohvale. Pomembno je tudi to: Medtem ko so predavanja v glavnem namenjena poslušalcem « srednjo m visoko izobrazbo, namerava sedaj Kolarčevo ljudsko vseučilišče razširiti in poglobiti svoj vpliv na širše litudske sloje, na prebivalstvo neriferiie ter skuša z žrvo besedo in s slikami, z ustanavljanjem čitalnic in knjižnic pripravljati niegovo aktivno soudeležbo v duhovno - kulturnem živlio-nju naroda. _« in Ifudfe klenski stroj, 'kakor rečeno, naravnost sežgalo. je dr. Žižka vrgla eksplozija daleč v stran Imel pa je toliko prisotnosti duha, da si je ob eksploziji zakril oči z rokami. Ni se popolnoma obvaroval s to kretnjo, ker mu je ogenj močno ožgal roke in lase na glavi ter celo tudi levo oko, katero je izgubil. Dr. 2 žek se je dolgo zdravil potem v beograjski bolnišnici. Pozneje. ko je popolnoma ozdravel, so ga upokojili. V drugem kupeju se je vozil tedanji profesor beograjskega vseučilišča dr. Vladimir Brunetti s svojo družino. Eksplozija mu je ubila ženo Danico n 12letnega sina Miroslava, on sam in hčerki Miroslava in' Marija pa so bili težko ranjeni. Za škodo, ki jo je pretrpel profesor Brunetti po tem atentatu, je zahteval odškodnino od države v skupnem znesku treh milijonov dinarjev Njegova tožna zahteva se je pred nekaj tedni razpravljala pred pristojn m okrožnim sodiščem v Sremski Mitrovici. katero pa je zavrnilo niegovo zahtevo, češ. da do nesreče ni prišlo po krivdi železnice. Z ravno takim tožnim zahtevkom se je obrnil na okrožno sodišče, kot trgovs-ko sodišče v Sremski Mitrovici tudi dr. C ril Žižek in se je njegova stvar razpravljala včeraj Dt Žižek je zahteval pol milijona odškodnine.. Njega je zastopal odvetnik dr Giga Aranicki državo pa zastoonik zagrebškega pravobranilstva dr. Josip Mu-ža. Po vsestranskem pretresu stvari je okrož no sod šče kakor v primeru dr. Brunet-tija. izreklo razsodbo, s katero se tožni zahtevek zavrača, ker do nesreče ni prišlo po krivdi železnice Dogodek, v katerem je bil tožitelj oškodovan, ni v nikakršni vzročni zvezi z delom državnih železnic, ker so peklenski stroj namestile tretje osebe in je do ne«reče pr šlo po neodklonlji-vem dejanju teh oseb. Tožilec ima pravico, da se v roku petnajstih dni po prejemu razsodbe pritoži na apelacijsko sodišče v ZagTebu. Pri slabosti je naravna »Franz Josefova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti pripravna za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Obisk v odgonskih zaporih Ljubljana, 25. oktobra Spričo bližajoče se zime se zatekajo v Ljubljano vedno bolj številni, brezdomci, o čemer smo predvčerajšnjim tudi že podrobneje poročali. Dknes so si nekateri ljubljanski novinarji, hoteč na licu mesta spoznati v podrobnosti znake tega gibanja, ogledali ljubljanske odgonske zapore. Zapori so v sedanjem času redno nabito polni, njihovi začasni prebivalci pa vsak s svojo osebno odisejado. Poleg raznih ljubljanskih barabic, ki od-sedevajo v teh zaporih policijsko kazen zaradi pretepov, razgrajanja in podobnega, ter revnih delavcev, ki tudi nočejo ali ne morejo v denarju plačati občutne globe, recimo, zaradi kolesarjenja brez luči, so v zaporu še prav zanimivi skitalci in svetovni klateži našega časa. Danes na primer je bil v odgonskem zaporu delavec, doma iz Imotskega, ki je šest let delal v Belgiji, sedaj pa se vrnil v domovino brez beliča. Vso Nemčijo je prehodil peš, na avstrijski meji pa so ga naložili pol cisti na vlak ter ga iz Solnograda peljali v Ljubljano. Nadalje je v zaporu Rus, ki stanuje še deset let na Dunaju, pa je imel opravek v Trstu, odkoder ga je policija izgnala v Jugoslavijo, naša pa ga bo v Avstrijo. Tu je spet Madžar, ki ne zna nobenega drugega jezika — kakor svojega, pa je le prehodil pol sveta in se nazadnje znašel v Ljubljani. Samozavesten nemški hakenkrajcler, ki se je znašel v Trstu brez denarja in sredstev ter ni mogel nadaljevati svojega skitalstva po Italiji, roma sedaj od enega odgonskega postajališča do drugega, dokler se ne znajde v domačem mestu; dalje Slovenec iz Celja, ki pove, da je pet let služil v tujski legiji, ima tudi nekaj denarja prihranjenega, samo brez papirjev je. V sosedni sobi sta trenotno samo dve ženski, obe poslani k nam iz Italije, ker imata pri nas domovinsko pravico. Taka je približno vsakdanja slika v odgonskih zaporih, samo da se ljudje v njih naglo menjajo, njihov^, skupna usoda pa ima eno vzajemno potezo: brezdomstvo, povzročeno po lastni nem rnosti, še bolj pa po sedanji svetovni bedu Dva nova počitniška domova za mestno delavstvo Mestna delavska zavarovalnica bo poleti otvorila okrevališče za odrasle v Posavcu in dom za deco v Srednji vasi pri Poljanah Ljubljana, 25. oktobra Mestna delavska zavarovalnica,- ki se z lepim uspehom ukvarja s socialnim skrbstvom za ljubljansko mestno delavstvo, je že dalje časa pripravljala akcijo za ustanovitev lastnega počitniškega doma in okrevališča kje na deželi Po nekaterih drugih načrtih je zavarovalnica naposled pred par tedni sklenila pogodbo s posestnikom Antonom Pogačnikom iz Posavca pri Otočah in kupila njegovo enonadstrop-no h:šo z gospodarskim poslopjem in z vrtom, tako da bodo mestni delavci že to poletje lahko prebili dopust v prijaznem domu ob Savi med Otočami in Brezjami. Posestvo leži 10 minut od postaje Otoče tik ob Savi in ob državni cesti, ki drži na Bled. Kak h 100 metrov od hiše je Sava prav pripravna za kopanje. Bližina ceste, ki je v poletnem času v resnici močno fre-kventirana. nikakor ne moti, ker je poslopje 8 metrov oddaljeno od nje, poleg tega pa jo bodo. kakor je predvideno, z živo mejo in z visokimi topoli povsem ogradil1 od ceste. Na hiši je gostilniška koncesija. od katere si zavarovalnica obeta reden in lep dohodek, saj hodi tod mimo vsako leto na tisoče romarjev k Mariji Pomagaj na Brezje. Hiša sama je prav ugodno grajena za počitniški dom. Sobe so prostorne in zračne in imajo vse ločene vhode. V stavb: je 11 stanovanjskih in kuhinjskih lokalov in dve veliki verandi. Gostilnisk? prostori se nahajajo v pritličju, stopnišče za nadstropje je povsem ločeno. Brez kakšnih večjih adaptacij bi se že zdaj dalo postav ti v hišo 20 postelj, a če bodo kasneje izzidali še podstrešje, bo prostora še za kakšnih 10. Opuščena žaga. ki je zraven glavne stavbe, bi se f t majhnimi stroški dala prezidati za kakršnokoli praktično svrho. Mimo tega je zraven hiše še gospodarsko poslopje in keglj šče. Po izjavi tehničnega strokovnjaka je hiša prav solidno zidana in dobro ohranjena in ima elektriko in vodovod. Okrog poslopja je okrog 6000 m* vrta. Posebna komisija, ki si je ogledala posestvo. se je soglasno izrazila, da je prav ugodno in pripravno za letovanje. Lastnik je za hišo s pritiklinami in zemljiščem zahteval prvotno 400.000 Din, po uspešnem posredovanju magistratnega direktorja Jančigaja. predsednika mestne občine dr. Puca. mestnega svetnika Kosma in po odločnem nastopu mestnega delavstva na občnem zboru zavarovalnice, pa se je cena naposled znižala na 315.000 Din. Po nekaterih formalnostih, ki so še potrebne, bo posestvo postalo lastnina zavarovalnice in še to poletje bo hiša v Posavcu izročena svojemu novemu namenu. Za najnujnejše adaptacije (postavitev ograje, ureditev modernih stranišč, naprava kopalnice itd.) bo morala zavarovalnica šteti še okrog 50.000 Din, tako da bodo z nekaterimi drugimi izdatki znesli celotni stroški blizu 415.000 Din. Pri vnemi, ki jo kažeta načelstvo in vodstvo MDZ, pa bo okrevališče brez dvoma v kratkem času doseglo tolikšno višino, da bodo vsaj v naslednjih letih že deloma kriti tudi stroški za amortizacijo. Mestno delavstvo pa je dobilo svoj letoviški dom. ki mu bo s pridom služil v okrepitev zdravja in mu bo lahko v ponos. Ob istem času pa je zavarovalnica kupila tudi veliko, 13.000 m* obsegajoče parcelo od posestnika in župana Antona Ča-deža v Srednji vasi v Poljanski dolini, kjer bo zgradila drug počitniški dom za deco mestnih delavcev. Otroci mestnih delavcev so bili doslej deležni prostora v počitniških kolonijah, ki jih vsako leto prireja mestna občina tako da jih je vsake počitnice šlo letovat po 20 do 30 na Gorenjsko in tudi na morje. V novem počitniškem domu v Srednji vasi pa bo prostora za 30 postelj, tako da bo v juliju m avgustu lahko vsako leto 60 otrok mestnih delavcev po en mesec na letovišču. Novi dom bo prav moderno zidan in higiensko urejen. Ker kupljeni svet ne leži prav ob Sori, ie zavarovalnica dokupila od posestnika Mraka še kos zemlje prav ob vodi za kopališče. Čez zimo bodo pripravili načrte in potem bodo takoj spomladi pričeli graditi, tako da bo dom, če pojde vse no sreči, še pred pričetkom poletja dograjen in bo v juliju že lahko uživala radost na bregu Sore in v lastni hiši prva otroška kolonija mestnih delavcev. Ustanovitev dveh okrevališč v enem letu — to je vsekakor veliko in plemenito socialno dejanje. MDfZ bi lahko po svojem delu služila za vzgled tudi drughn večjim ustanovam, katerim je naložena skrb za blagor tistih, ki so potrebni zdravja in kakršnekoli pomoči. ČHafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Proslave csl. narodnega praznika ne bo Jugoslovensko-čeŠkoslovaSka liga v Ljubljani si dovoljuje svojemu članstvu in vsej jugoslovenski javnosti sporočiti, da fe v sporazuma z upravo Narodnega gledališča sklenila, da letos na dan proslave češkoslovaškega narodnega in državnega praanika. dne 28. oktobra, ne priredi javne proslave v gledališču vsled globoke žalosti radi mučeniške smrti blagopokojnega kralia Aleksandra. Obenem izraža Jugo-slovensko-češkoslovaška liga svojo toplo želio in trdno prepričanje, da se bo kot vsako leto. posebno tudi letos, vsa naša jugoslovenska javnost ' bratski ljubezni in •zvestobi spominjala tega največjega na-Todnega in državnega praznika bratske republike češkoslovaške in bratskega češkoslovaškega naroda, ki ie v teh turobnih dneh spontano in bratsko z nami so-čuvstvoval. V 'proslavo tega praznika bo predsednik Jugoslovensko-češkoslovaške lige v Ljubliani, g dr. Egon Starč, govoril o temi »Vfteškj kralj Aleksander I. Zedinitelj Jn siovanstvo« dne 27. oktobra t l ob 19.40 zvečer v ljubljanskem radiu, na kar posebno opozarjamo. — JugoMoven-sko-češkoslovaška liga v Ljubljani. Roparski napad v Temenici Novo mesto, 24. oktobra V Šmartno pri Litiji je peljal na sejem letos 11. septembra Miklavčič Franc, posestnik iz Mišjega dola, par volov. Prodal jih je za 4750 Din. Mož je kupnino takoj dobil izplačano. Od tega denarja je izročil svojemu stricu Ceglarju Francu 500 Din, s seboj pa je imel še 170 Din. od katerih je dal svojemu sinu na sejmu 50 Din, sam pa je vsega skupaj potrošil 30 Din. Domov grede se je oglasil tudi v gostilni pri Spančku v Pustem Javorju in to s prijateljem Štefanom Koširjem-Lun-drom. Pri isti mizi je sedelo več moških, med njimi tudi Zupančič Jože, posestnik v Zagorici pri Št. Vidu. Pri odhodu iz gostilne ga je povabila njegova družba na voz posestnika Hauptmana. s katerim sta se Miklavčič in njegov prijatelj Lunder. peljala do Fajdigove gostilne na Temenici. V krčmi je sedel Miklavčič med Zupančičem in posestnikom Antonom Rusom tz Zagorice, ki sta ga pregovorila, da je dal mož še za liter vina. Tudi tema dvema Je mož razlagal, da je prodal za dober denar svoje vole, vendar jima denarja ni pokazal. 3000 Din je imel spravljenih v denarnici v levem prsnem žepu telovnika, srebrne kovance pa v obeh hlačnih žepih. Ko si je potem pozno ponoči svetil domov, in dospel v samotno dolinico, par streljajev daleč od Fajdigove krčme, mu je nekdo zastavil pot in ga s pestjo udaril po ustih, da mu je prebil notranjo stran gornje čeljusti. Miklavčič je opazil poleg sebe dva moška, katerih eden ga je udaril in zgrabil še za vrat, nato pa sta ga oba prijela in podrla na tla. Eden je tiščal njegovo glavo k zemlji. Stari mož je imel še toliko moči in prisotnosti duha, da je naglo potegnil z roko denarnico iz prsnega žepa in jo tiščal v obcestnem jarku. Razbojnika je milo prosil naj mu pustita vsaj življenje, dočim si denar lahko vzameta. Eden ga je stiska! z roko za vrat in z drugo za usta, da ni mogel govoriti, drugi pa mu je med preiskovanjem klečal na prsih in mu praznil žepe. Denar je iskal v notranjem žepu telovn:ka in suknjiča. K sreči pa ni našel denarnice, katero je Miklavčič imel v roki in tiščal v jarek. Napadalca sta ga oropala rs. 1340 Din. Na kraju zločina je drugo jutro našla Fajdiga Genovefa na poti v šolo 100 Din. Zločina sta Mla osumljena Zupančiči Jože in Rus Anton, njun zavezn:k pa je bil Groznik Pavel, kočar v ZagoricL Vsi trije so se morali zagovarjati v torek pred novomeškim velikim senatom in so bili obsojeni: Zupančič in Rus vsak na 4 leta in 1 mesec robije in za dobo 5 let izgubo častnih pravic. Groznik Pavel pa na 1 leto in 7 mesecev robije ter na izgubo častnih pravic za 3 leta. DOVRŠENI GENTLEMAN uporablja za umivanje samo Lavender Soap Paracelsus odlično milo karakterističnega vonja, ki se dobro peni in varuje kožo. Za britje pa uporablja samo Paracelsus valj-často milo za britje (Shaving Stick), najboljše blago, antiseptično milo, ki omehča brado in prepreča kožne infekcije KULTURNI PREGLED \ Naše največje ljudsko vseučilišče Domače vesti • Jaktev« •like kralja Petra II. Državni ia samouprava, jradi, občine, šolska vodstva, trgovci is privatniki se opozarjajo, da izide z najvišjim dovoljenjem Siika V bakro tisku Nj. Vel. kralja Petra LI. in sicer v velikem formatu 70X50 cm po 76 Din ln v manjšem formatu 2dX3o cm po lo Din. Slike se naroČijo pri kulturnem oddelku mestne občine v Ljubljani. • Odlikovanja sodnISkih uradnikov. 2 redom Jugosloren&ke krone V vrste je odlikovan višji pisarniški ravnatelj apelacij-skega sodižča v Ljubljani v pok. Henrik Vladimir Abram Za vestno službovanje J niku naše iskrene čestitke! ifturo>t -o ti Samo KAVO HA6 V nabiralnih dneh, ki ju priredi mestna občina ljubljanska dne 8. in 4. novembra 1934, bodo prodajali mestni delavci in drugi uslužbenci kupone po 1, 5 in 10 Din z geslom »Delavec za delavca* in za božičmeo za uboge in za revne otroke. Občinstvo se že sedaj opozarja in prosi, naj pridno kupuje te Kupone, vsak po svojih premoženjskih prilikah. Vse kaže, da bo potreba letošnje zime velika, ker obeta biti brezposelnost hujša kakor doslej. Kevni sloji so do skrajnih mej izčrpani. V zadnjih par letfh so porabili obleko, perilo, la. rabili pohtftvo, posodo in so na robu propada. Novega sd ne morejo nabaviti, staro je unlčetto ali je v skrajnem razpadu, dohodkov pa ni niti za skromno potrebno prehrano, ker polovico dohodkov požre stanarina. Nujna potreba je, da si preskrbi mestna občina izrednih sredstev, da bo mogla za zimo obleči dn obuti najbolj uboge in revne otroke. u— Uprava Hubad^ve župe JPS vabi vsa ljubljanska pevska društva, da se sigurno udeležijo skupne pe-vake vaje v nedeljo 28. «.. m. ob 10. v Hubadovi dvorani Glasbene Matice. Na programu so žalo-etinke, katere bomo peli na pokopališču na praznik Vseh svetih. — Uprava. u— Tečaj češkega jezika. Kakor vsako leto, priredi Jč liga tudi letos praktičen tečaj češkega jezika. Pouk bo brezplačen ln se bo vršil v I. dekliški meščanski šoli pri Sv. Jakobu. Vpisovanje bo istotam V soboto 27. t. m. od 18. do 19. ure. Vabljeni bo vsi prijatelji češkoslovaške jugoslovenske vzajemnosti, ker je zlasti v sedanjih težkih časih za slovanstvo znanje slovanskih jezikov najboljša pot lt zbližanju. u-— Primorski akademiki! Drevi ob 20. bo redni semestralni občni zbor v društve-nem lokalu (arena Narodnega doma, vhod e Bleiweisove ceste); Udeležba bodii čast. na dolžnost vsakogar! Novinci vabljeni! Odbor. u— 8amarjansk| tečaj (nižji) pododbora Rdečega križa se bo v kratkem pričel. Prijave se sprejemajo v pisarni Rdečega kri- URAN KREMA je neštetokrat dokazan na jpopolnejši, čisti rastlinski kosmetični proizvod za pridobitev idealne cvetoče lepote. Parfu-' merija URAN, Stari trg 28. 8817 DANES PREMIERA ^ H L E N E najnovejšega in najprivlačnejšega filma in njene hčerke Marije Sieber ^^ ^^ j J VSEH IRUSOV Monmnentalno veledelo posneto po dnevniku carice Katarine ~ lena Dietrich, kot naivno dete, razočarana žena m ljubimka iz maščevanja. Režija: Josef von Sternberg Telefon 21-24 ELITNI KINO MATICA Predprodaja od 11.—12.50 ure. Telefon 21-24 Predstave ob 4^ 7J.5 ln 9-15 uri. ža. Delavska zbornica (vhod b Čopove vli-lice) do 6. novembra. Vpisnina 10 Dia. Te. čaj je brezplačen. u—- Vse zabavne prireditve zabranjene. Glede na včerajšnjo obiavo v »Jutru«, da je policijska uprava dovolila kavarnam in £0-stilnam razne igre. kakor bMJardiranje, doni no, karte in balinanje, sporoča policijska uprava, da v tem pogledu al izdala nobe-iri'j novih navodil in da se je treba držati navodii. ki jih ie izdala včeraj agencija Ava!a. na podlagi katerih so vse zabavne prireditve od 26. t m. pa do vštetega 21. novembra, to Je v času globoke žalosti, prepovedane. V tem času so dovoljene samo prireditve resnega in prigodnfcga značaja, kakor gledališke in kinematografske predstave, koncerti, rodba in druge prireditve, ki niso veselega značaja. Dovoljeni so tudi cejmu -tožencev, da bi zarubil Micfki šivalni stroj, ker ni plačala obrtnega davka. Oba »ta ofo-sula uradnega organa s kopico izbranih psork in Micika je celo zagrozil da bo podpregledniku z nožem razparala trebuh. Upirala sta se rubežni. Sodnik jo Je obhodil: Miciko na 3 tedne zapora in 420 Din denarne kazni aH 7 dni zapora ter T-ometa na 1 teden zapora in 120 Din drjtiarne kazni aH 2 dni zapora. Sodnik: »To se pravi! V treh dneh se lahko pritožita.« Tone glasno: »Gesputd! Jaz takoj! Na štempelj gremo!« Micika: »Oh, Jezus, Dimam soldov za to!« Klic: »Ne bo nič ko>talo!« Oba: »če je tako, se pa oba!« »Sta že opravila!« je pripomnil sodnik in Ju skuhal odsloriti. »Kam pa naj greva?« »DomoT, kam drugam!« Hrup in trušč. Sodnik: »če ne dasta miru, pokličem paznika, da raju spra-ri takoj r luknjo!«. In odšla sta. u— Tatinski podvigi povsod. Po kratkem premoru so spet pričeli rogoviliti tatovi, ki kradejo vse. kar j!m pride pod roko. Alojziji Vovkori na Viču 51 so včeraj odpeljali z dvorišča 250 Din vreden, zeleno pleskan voziček Iz hleva v Cielarjevi ulici 1 v Mostah je nekdo odnesel 600 Din vredno dvigalo, last Leopolda Kosa Na dvorišče na Resljevi cesti 2-9 se je vtihotapil predsti-nočnjim neznan moški, ki je odnesel več tam se sušečih rjuh in nekaj 6rajc, last Jerneja Jančlča, ki ^e oškodovan za 300 dinarjev vrednosti. u Zvit slepar. V stanovanju Ivane žuž-kove na Žabjeku 7, se je zglasil pred nekaj dnevi nepoznan, okrog 2*6 let star moški ln se predstavil za prijatelja pri 2užko-rl stanujočega Antona C. Nalagal je gospodinjo, da mu je C. naročil, naj mu izreči več njegove obleke in mu je Žužkova res tudi ustregla. Neznanec je vzel Antonovo suknjo, rjav suknjič, dvoje hlač in nekaj perila ter dva para čevljev Nato Je izginil im je žužkova šele dan n« to izvedela, da je nasedla pretkanemu sleparju. Anton C. je oškodovan za nad 1000 Din vrednosti. f* MaHhoira a— Mariborski narodni železničar ji na plan. Vkljub temu, da je bilo dedovanje »Uedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije« ukinjeno, so naši internacionalni železničarji postavili za volitve skupščinar-jev za ljubljansko oblastno skupščino bolniškega fonda, ki bodo v nedeljo 2«. t. m. izrazito socialistično kandidatno listo. To njihovo vsiljivo agitacijo moramo smatrat', vsi narodno misleči železničarji za izzivanje, ln sicer tem bolj, ker mistificirajo s pozivom na njihovo »belo« kandidatno listo poštene im narodne železničarje. Toda vsak značajen in naroden železničar se mora r nedeljo zavedati svoje dolžnosti ln voliti le edino nacionalno listo, katere nosilec ie Drago Outrata. Obmejni Maribor mora prihodnjo nedeljo dokazati, da se železničarji dobro zavedajo važnosti svojega položaja na severni meji, posebno pa v sedanfih resnih časih in ne bodo dopustili sramote, da bi se irkazalo, da je Maribor še vedno nemškutarski. Vsak jugoslovenski železničar bo volil v nedeljo nacionalno listo m s tem dokumentiraj svoio zavednost in zvestobo državi in narodu. 1 a— Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnji; teden pričnemo spet z rednim delom in sicer predava v ponedeljek in torek g. univ. prof. dr. Liudevit Hauptman iz Zagreba o položaju Evrope leta 1914. V po- Trstenfakova razstava v Mariboru Dva slikarja eo nam v dveh generacijah dale prelepe Slovenske gorice, Zaboto in Antona Trstenjakav. in oba £ta nam odšla na bratski eever. Prvi js izginil za stalno na Slovaškem, drjgi pa živi več na Češkem kakor pri nas, ker ea veže na Prago tudi družinska vez. Kakor pa hodita Obi podobna življenjska pota. tako hodita vsailt svojo pot umetnosti. Ante Trstenjak ie med slovenskimi slikarji prav gotovo samostojen pojav in ga ne bi mosrli uvrstiti v nobeno obstoječih skupin. Le po svojem nemirnem iskanj j >tihih kotičkov« in impulzov bi bil kot romar podoben Jstkcu in Buciku, dasi ne zapušča Evrope, kakor ta dva in dasi iima tjdi po svoji tehniki ni čisto nič uličen Treteniak niha med Mariborom Slovenskimi goricami. Dalmacijo. BudiPinom. Prago. Slovaško, Parizom in Normandijo. Od povsod tod so tudi motivi njegovih slik. ki iih je te dni razstavil pri nas v Mariboru. Naiboli doma je Ttvtenimk v Parizu, tem centru slikarstva vsega sveta, ker od tam so večinoma niegove pobKle glede smeri slikarske tehnike in estetskih raznOloženi-Morda Ip edini Slovenec, ki koraku vedrin aktualno s Parizom. Kakor |e Šel Pariz zadnje (Saše v barvno kulturo ln v iskanje novih komblfiacfi. meSanfh tehnik, tako ie šel tndi Trstetilak. ?e pa kHub tem i o«tal naž. V. w*i niegovi umetnosti je neVa sliv * sk»vaw»kft mehkoba in intimnost. podobna pokiajini, ki ga ie rodila. Tako sta se združila in prelila v njem v čudno, a prijetno enoto — Pariz ln Prlekija. Odkar ga nismo videli, se je moSno ra?igibal in zorel, še vedno je pa ostal zvest svo|l prvi motivi ljnbeinl: kočam, intimnim kotičkom in tihim vodam ob nabrežjih in pod mostovi M»d 41. slikami te razstave najdemo toke tihe vode na petnajstih t Mimo tega ga pa ranima tudi figuralno slikarstvo. navdušujejo ga tihožitja m privlačujejo cvetice. Niegova specialiteta so pri figurah tipi z etnografskimi karakteristikami. Omenil Sem. da posveča posebno pozornost barvni kulturi in iskanju novih kombinacij tehnik. Pri tem so najznačilnejši n Ip frfir-i rTviSi in mešani akvareli. Pri kombinacijah operira *elo srečno e krovnim belilom, a uporablja t idi Široke čopiče ali pa lopatico. S tem doseže efekte, ki bi bili eicer nemogoči. Njegovo iskanje pa predstavljajo n. pr. tudi gvaši (Cvetice I. in IL). ki izgledajo orl dale? kakor litografije. Ce hočeš torej ugotoviti vrsto Trsteniakove slike. jo moraš Pogledati prav od blizu in ob pravi svetlobi, sičer se kai lahko ZmotiS in zameni^ akvarel t gvsžem in tega z oljem. Gl&vtia karakteristika te razstave so pa nedvomno gvaSi, ?!sti namreč, katerih ie- tudi največ Med njimi dela. ki presenetijo po barvah in plastiki, dasi SO mehka in tračna Moistrovine en ti njegove ko?*-zlasti fl1ftv<*usl #> Ribiči na Hvam in dve KorČilli. do*im se mi zdi Rarpatska v?s boli dekorativno delo. nekakšna grandacija. Po vsem tem ie Trstenjak zanimiv in resen umetnik • fino kjlturo. in ker je še mlad, bo svojo umetnost lahko še stopnjeval in postal faktor, 6 katerim bo morala naša likovna umetnost resno računati Razstava. ki jo ie priredil kot gost »Brazde« v pritličju nalaČe Hranilnice draivske banovine v TvrSevi jlici. bo odprta Se do nedelje 28. t. m. Bvečer. R. Rehar. Zaenkrat f V f volem referatu o beograi-skem tedniku »Ideje« ptš* s. Tone Potoknr da sam tam »postavil drrno trditev: ds vprašanja slovenske književnosti ni mogoče prsvilno in pravično reševati 7 nekega apriornega stališča « Ali le ta trditev drzna rV ne, o tem ee ne bom prerekal. pozornejSi čitatelj pa bo opazil to. česar g. T. P. ni: da je z apriornim »tališčem mišljeno stališče jezikovnih izenačevalcev, medtem ko glede slovenskega izika poudarjam: »On je realnost, kao sto je realnost i jugoslovenska celina ea svojim opravdanim po-stulatima. Ove dve nejednake. ali sudbinom spojene sile treba da se nadju i snadju.« G. Potokar piše dalje: »Vendar slovenščini zaenkrat Še priznava opravičenost.« To re drugi greh. ki izvira iz površnosti: ne v omenjenem članku in ne kje drugod ne bi mogel g. Potokar naiti resnega povoda za to. da rabi besedo »zaenkrat«. Članek v >Idejah« naglaša načelo svobodnega razmaha slovenščine v krogu jugoslovenske kulturne skupnost it jamljem na znanie da to g. T. F. ni prav. ker bi si želel »več odkritosti, podčrtanosti in iskrenosti.« Zam& je to stališče dovolj odkrito, podčrtano in iskreno B. Borko. r.Češkoslova(ko - instoslovcnska revija« oriobčuie v oravkar iziili šesti številki poleg uvodne besede o blaeopokoinPm kralju (e sliko na r>os«bni prilogi) in snominske-ga govora ministra dr. MMana Hodže člam-k univ. prof. dr. Franka \Vollmana '»Nekoliko tin onark k prvemu slovanskemu pocioloVk^mu kongres k. Prof- \Vo11man pozdravila izpnHbudo uredništva *čeho-slov _ in«oslov reviie«. kt smo jo na tem mestu obširnele obravnavali tudi mi in predlaga, da na; <*» prvi k*nPjesmec nedeljek bo govoril za uvod v proslavo spomina kralja Aleksandra I. Uedinitelja predsednik Ljudske univerze g. inž. Kuko-ve c. a— Obrtni učni tečaji. Mariborska poslovalnica zoorničnega obrtnopospeševalnega zavoda pripravlja 3 obrtne učne tečaie ta sicer za obrtno knjigovodstvo, za mojster-ska izpitna predavanja in za mizarsko strokovno risanje. Vsi tečaji se prirejajo tako. da udeleženci ne zgubijo s tem nič ali le malo delovnega časa. Udeležujejo se teh tečajev tehko Interesenti vseh rokodelskih ;n trgovskih strok, pomočniki ia podjetniki. Pogoji so tako ugodni, da je udeležba omosoče-na tudi najrevnejšim interesentom. Prijave sprejema obrtnozadružni nadzornik 2- Založnik, sresko načelstvo, soba 42 11. Po želji se lahko priredijo tudi še drugi učni tečaji, če se Javi dovolj interesentov. Opozarja s« pri tej priliki, da je tudi že dovoljen za Maribor čevljarski pri-krojevalni tečaj, ki se bo vršil tekom prihodke zime. Ta tečaj priredi banovinski obrtnopospeševalni urad. a— Pobeg od doma. Pretekli torek je pobegnil od doma 14 letni Josip Koren, stanujoč na P obrežju. Deček slabo sliši, nerazločno govori ln je duševno precej zaostal. Zaradi tega so starši v skrbeh, da se mu je kaj hudega pripetilo. Od doma je -rdSel gologlav ln slabo oblečen, ima svetle lase ln modre oči. Kdor bi o njem kaj vedel, aaj sporoči predstojoištvu mestne policije r Mariboru. a— Prepir v višavah. Pri podiranju Hut-terjevega dimnika, ki k visok sedaj približno 60 m, sta zaposlena tudi delavec France šilak in neki zidar. Ko pa se je predvčerajšnjim popoldne šilak norčeval ie tovariša, je to tako pogrelo hudega zidarja, da je segel po zidarski ometačd in udaril z njo Šilaka tako močno po glavi, da ie moral iskati pomoči na reševalni postaji. a— Samomor. V noči na pretekli četrtek si je končal v sobi za tujce v gostilni »Pri roži« življenje 55 letni bivši trgovec Ot-mar Babler, pristojen t Konjice in stanujoč zadnje čase v Mariboru aa Frankopan-ski cesti. Babler je prišel v gostilno okrog 20. Dre, si najel sobo ia se kmalu spravil k počitku.. S seboj je prinesel 2 kg oglja, ki ga je tažgal r pločevinasti skledi za umivanje. Iz tlečega oglja se je valil strupen dim. r katerem se ie Babler zadušil Ko so ga našli, je še ka-za.1 znake življenja, vendar pa je bila vsaka pomoč zaman Pri njem so našli 42 Din in dve knjigi. Kaj ga je pognalo v smrt, še ni točno ugotovljeno. Iz Celfa e— Siril odbor občinske organizacije JNS za Celje-okollco bo imel v ponedeljek 39. t. m. ob 19. važno sejo v gostilni g. Permozerja v Gaber ju. Na dnevnem redu je vprašanje združitve občin. Vsi odborniki so vabljeni, da se točno u-deležijo seje e— V bolnišnici J« umrla Včeraj 751etna mati, delavca Alojzfja V o vš kova i* Škofje vasi pri Celja. e— štetje obiskovalcev grobov na obeh celjskih pokopališčih o Vseh svetih bo izvedlo društvo Rdečega krtSa sa Celje-me. sto. Vsi, ki bodo ta dan obiskovali grobove dragih pokojnikov, se prosijo, da se 0ddol-že njihovemu spominu ln darujejo vsaj 1 dinar za Rdeči kril e— Obnovite sreftke čfi. ra«rein« ,'oteri-Je v podružnici »Jutra« v Celjn. e— Kino Union. Danes ofc 1«.15 in 20.30 zvoCni velefilm »Kavalkada« ln avočna predigra. Iz Ptuja J— Predavanja za trgo\'ski in obrtniški naraščaj bodo tudi to zimo. Prvo predavanje bo to soboto ob 20. zvečer v Mla diki. Predaval bo gimnazijski ravnatelj dr Kovačič o Tyriu in FugnerJu, ustanoviteljih Sokolstva. Na predavanja je pristop vsakomur svoboden. Zlast1 je priporočljiv poset predavanj našemu nacionalnemu delavstvu iz mestnih delavnic in iz delavnic državne železnice. j— Društvo »Dijaška kuhinja« je imelo občni zbor. Banski svetnik g dr. Senčar se je spomnil dolgoletnega preeledovalca društva, pok. g. Fenda Skuhale Občni zbor je sklenil, da se odstopivšemu predsedniku dr. Komljancu posije zahvala za njegov trud. k ga je imel kot društveni funkcionar v najrazličnejših funkcijah. V šolskem letu 1933-34 ie dobivalo hrano v Dijaški kuhinji 48 dilakov. Izdatki so znašali 15.100 Din Blagajna je izkazovala še dc«ti pcrvoljno stanje; ker pa se je prijavilo za tekoče šolsko leto zopet 30 dijakov za hrano, prosi društvo vse prijatelje dijaštva, da ga čim izdatneje podpro Nabiralec podpor ie hodi po mestu, a tudi okolica ptujska naj ne pozabi svojega dijaštva. Pri volitvah je bil razen predsednika izvoljen skoro ves stari odbor j— Pouk češčine se je pod okriljem JC lige priče! ta teden v dveh tečajih: počet-niški tečaj vodi prof. Dular ob sredah in s oho ta h od 16. do 17. ure. nadaljevalni tečaj pa gimn. ravnatelj dr. Kovačič ob ponedeljkih in Četrtkih od 19 do 20. ure. Pouk je v IV. a razredu gimnazije. Interesenti se lahko priglase še ta teden takoj v tečajih. j— Društvo »Sota tn dom« je preložilo evoj občni zbor na to nedeljo 28. t m. po šolsk-' maši v gimnazijski risalnici. Starši in prijatelji društva vabljeni Iz življenja na deželi Cerknica. K članku »žalovanje aa Notranjskem«. ki g« je priobčilo »Jutro« v nedeljo še naslednje: Po službi božji se je vršila žalna svečanost r Sokolskem domu. katerega je žalni Zbor napolnil do zadnjega kotička. Domača gasilska godba Je pod vodstvom dr. Kraševca zaigrala za »vod v ganljivo slovesnost državno himno. Poleg že imenovanih je v imenu Gasilske čete in v imenu krajevnega odbora Jadranske straže govoril dr Kraševec, v imenu do brovoljcev g. Leopold Turfiifi, V imenu jugoslovanskih obrtnikov g Janko Sežun in v imenu občinskega odbora Rdečega križa in krajevne protltuberkulozne lige Leopold Hiadnik Združeni pevski zbori so pod vodstvom dr KraSevca lepo Izvajali primerno žalostlnko, kateri sta sledili še dve godbenl žalostinkl ln slednjič dve v srce segajoči deklamaciji, kateri sta prednašala učenec Lah in g. Lovko. Državna himna je žalno rvečanost «aklju6fla. Gospo* Nadaljnji ugodni razvoj Narodne banke Navzlic tragičnemu dogodku v Mar. sedlieu in splošnem vznemirjenju, ki je temu sledilo, kaže naša Narodna banka tudi v tretji četrtini oktobra ugoden raa. voj. Najnovejši izkaz od 22. t m, zaznamuje ponovno povečanje podlage sa 144) na 1973.9 milijona Din (prejšnji teden se je podlaga povečala za 7.8 milijona Din). Povečanje podlage je pripisati pred vsem ponovnemu dvigu deviznih rezerv, in sicer za 12.0 na 170.0 milijona Din; zlate rezer. ve so narasle za 1.7 na 1803.7 milijona Din, tuje valute pa za 0.1 na 0.2 milijona Din. Tudi devize, ki se ne vštejejo v pod. lago, so za malenkost narasle, in sicer 0.7 na 34.0 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru pri Narodni banki pa je kakor običajno v tretji četrtini meseca narasla za 17.9 na 190.6 mililo. na Din. Posojila na menice so se dvignile za 6.1 na 1597.3 milijona Din, lombardna posojila pa so za malenkost nazadovala, za 0.1 na 237.6 milijona Din. Obtok bankovcev se je v tretji četrtini oktobre. skrčil za 17.8 milijona Din in zna-Sa sedaj 4Ž90 milijonov, to je Skoro prav toliko, kakor lani v istem času, toda za 400 milijonov manj nego pred dvema letoma in za 790 milijonov manj nego okto bra 1931. Obveznosti na pokaz so se v tretji četrtini oktobra povečale kar za 55 na 1255 milijonov Din; pred vsem so narasle za 53.4 milijona Din privatne naložbe na žirovnih računih, ki so dosegle že vsoto 609.9 milijona Din, medtem ko so obveznosti na pokaz po raznih računih narasle za 1.4 na 642.2 milijona Din. Obveznosti z rokom, kamor spadajo pred vsem obveznosti Narodne banke po najetih deviznih kreditih v inozemstvu, so se že prejšnji teden zmanjšale za skoro 25 milijonov, najnovejši Izkaz pa zaznamuje ponovno skrčenje za 9.8 na 775.1 milijona Din. Ta postavka je ob koncu lanskega leta znašala *106 milijonov, ob kon. cu predlanskega leta pa 1460 milijonov in je torej v dveh letih padla na polovico. Razmere kritja se v tretji četrtini okto bra niso skoro nič spremenile in znaša torej sedaj kritja obtok bankovcev in ob veznosti na pokaz v zlatu in devizah 35 5° odst., kritje v samem zlatu pa 32.71%. Zaposlenost delavstva v Jugoslaviji Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu je izdal svoje poročilo o gibanju zavarovanega članstva v mesecu avgustu. Iz tega poročila je razvidno, da je v teku avgusta povprečno število pri vseh organih Osrednjega urada zavarovanih de. lavcev in nameščencev naraslo za 3054 na 558.984 in je bilo Število članov v letošnjem avgustu sa 30.158 večje nego lani in za 2466 večje nego v avgustu 1. 1932; V primeri z avgustom 1. 1931 pa beležimo še znaten primanjkljaj članstva v višini 89.722 članov in v primeri z avgustom I. 1930 primanjkljaj 92.502 člana. V primeri z lanskim avgustom beležijo največji prirastek članstva okrožni uradi na Sušaku (% 26.7%), v Karlovcu ( + 13.9%), v NiŠu ( + 12.2%) in v Tuzli ( + II.4%). Ljubljanski okrožni urad, ki je eden največjih v državi, beleži sicer največji absolutni prirastek, namreč 4010 Članov, vendar pa pomeni ta prirastek glede na število članstva le 5.1% povečanje nasproti lanskemu letu. To je treba izrecno pripomniti, ker je pogrešno tolmačenje beograjske »Politike«, ki zatrjuje, da beleži ljubljanski urad največji dvig zapo. slenja pred uradom na Sušaku, v Nišu in Tuzli, ki beležijo neprimerno večji odstotni prirastek. Pomembnejše zmanjšanje članstva nasproti lanskemiu avgustu pa beležita okrožni urad v Osijeku (— 7.2%) in v Velikem Bečkereku (— 9.1%). Od privatno društvenih blagajn beleži zagrebški »Merkur« nasproti lanskemu avgustu padec za 300 članov, povečanje pa beležita bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani in bolniška blagajna Beograjske tr-govačke omladine. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v avgust« 22.29 Din, to je za 1.05 Din manj nego lani v avgustu (pri okrožnem uradu v Ljubljani je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda 22.70 Din, t j. za 0.73 Dia manj nego lani), število zavarovanih članov z dnevno mezdo do 8 Din (vajenci) je znašalo 79 688, število zavarovnih članov z mezdo od 8 do 24 Din je znašalo 257.622, z dnevno mezdo preko 24 Din p« 231.574 članov. Zmanjšanje povprečne dnevne zavarovalne mezde je posledica okolnosti, da se je število zavarovanih članov v višjih mezdntn razredih z meedo preko 24 Din zmanjšalo nasproti lanskemu avgustu za 10.211 članov, Število članov z mezdo izpod 24 Din pa se je nasproti lanskemu letu povečalo za 30.369 članov. Zaradi tega zmanjšanja povprečne dnevne zavarovalne mezde Je znašal zavarovani zaslužek navzlic povečanju števila članov za malenkost manj nego lani, namreč 311.5 milijona nasproti 314.5 milijona Dtn v lanskem avgustu. Gospodarske vesti — Klirinške pogodbe. Te dni se je v Pa. rizu sestal mešan odbor Društva narodov, da prouči vprašanje klirinških, odnosno obračunskih ter kompenzacijskih pogodb. Prva seja tega odbora je bila posvečena organizaciji delovnega programa ter obsega vprašanja, ki naj Jih odbor prouči Po podatkih, ki so bili iznešend na prvi seji, je bila prva klirinška pogodba skle. njena v novembru 1931. med Madžarsko ln Švico. Od tedaj pa Je bilo sklenjeno ž« okrog 100 klirinških pogodb med posameznimi državami Razlikovati je med pogodbami. ki naj omogočijo izravnavo tako tr. govinske kakor plačilne bilance med dvema drža/vama, 'n med pogodbami, ki naj le omogočijo transfer plačil iz trgovinskega prometa. S temi ožjimi pogodbami se bo odbor predvsem pečal. Odbor bo pro. učil predvsem klirinške pogodbe 17 evropskih in treh ameriških držav, med drugimi tudi klirinške pogodbe ld Jih Je sklenila Jugoslavija. Kakor pričakujejo, bo odbor priporoča: v smislu francoskega trgovinskega ministra tri ali večstranske klirtn. «ke porod bo v nasnrotfti z dvostranskimi = Poostrena kontrola pri pobiranja »knpnega davka na moko, Davčni oddelek finančnega ministrstva Je vsem davčnim upravam poslal razpis glede poostrene kon. trole pri plačevanju skupnega, prometnega larstvo davka na moko. Razpis najprej opozarja na obstoječe predpise, po katerih morajo mlini voditi točne knjige o opravljenem prometu z moko, da morajo na vreče lepiti predpisane vinjete in isdajaitl strankam račune na uradnih obrazcih za vsako pošijLko moke, razen za moko, ki jo me. ljejo kmetovalcem. Vrh tega nalaga raspia davčnim upravam dolžnost, da o požare vsa občinska oblastva, da morajo pobirati skupni davek na moko, ki se prodaja na trgih od oseb, ki z računi ne morejo dokazati, da je bil na dotično moko plačan skupni davek v mlinu. Vsi večji jjj so na sedežu davčne uprave, bodo ®meH moko stavljatl v promet Samo v določenem času v navzočnost) kontrolnega or. gana, ki se bo pri tej priliki prepričal, ali so za moko, stavljeno v promet, izdani računi na uradnih obrazcih. Prav tako mlini ne smejo nobenega prevoza moke z vozovi ali avtomobili dopustiti brez računa. Občine, ki pobirajo svojo občinsko trošarino, bodo morale pobrati skupni davek Od oseb, ki bodo vnašale moko preko trošarinske linije in ne bodo dokazale, da je na do. tično moko plačan skupni davek. Organi finančne kontrole in vsi organi davčnih uprav bodo morali, kadar pri vršenju svoje službe opazijo transporte moke, pregledati, od koga so kupile moko, in sicer pri vseh osebah, ki ne morejo dokazati, da so kmetovalci in da nosijo moko iz lastne pšenice iz mlina domov. Ce ugotovijo, da je bila moka kupljena v mlinu in da mlin ni izdal predpisanega računa in nalepil vinjete, bodo morali ti organi sestaviti zapisnik in ga poslati davčni upravi, na čigar področju se nahaja mlin, zaradi postopanja po zakonu. Da bi železniške ki paro. brodarske postaje in druga prevozna podjetja redno dostavljala davčnim upravam v smislu uredbe podatke o naloženih koli. činah moke. je finančno ministrstvo zaprosilo prometno ministrstvo, da odredi vsem podrejenim ustanovam, da morajo striktno postopati po uredbi, da se omogoči uspe. fina kontrola pri prevozu moke, = Znižanje ielezniških tarif. Po vesteh iz Beograda, se bo tam vr?lla te dni konferenca strokovnjakov in direktorjev lelet-niškib direkcij pod predsedstvom prometnega ministra, na kateri se bo raarpravljalo o potrebah in možnosti »nižanja železniških tarif, ki je potrebno slede na težke gospo« lareke razmere. Najprej bo konferenca proučila možnosti znižanja vosnlne pri prevoza takega blaga, kier fe bilo v zadnjem Času ugotovljeno, da ee prevaža na drug način, ki je cenejSi tn rentabilnejii. ToJ konferenci pripisuje jo croapodamkl krogi veliko važnost ln so gospodarske zbornice in organizacije že poslale mintetnstvu konkretne predloge, zlasti za blago, ki Je namenjeno izvoefj. = Obvezni strokovni pregled blaga pri uvoznem carinjenju. Na osnovi členov 6. in 23 zakona o splošni carinski tarifi, je finančni minister odredil, da s« mora pri uvozu obvezno pošiljati na strokovni pregled (preizkušnjo) po uradni dolžnost: blago, ki spada v posebej navedene Številk« carinske tarife. Odredba se nanaša med drugim na naslednje uvozno t>iago: razne rastline in rastlinski proizvodi za zdravila, sadm in rastlinski soki, razne masti, smole in katrani, olja za industrijske namene, rastlinske tolšče, sladkor, razne alkoholne pijače, kvas, esence, jedilne konserve, smi-rek, snovi za čiščenje in pobrani«, premog in oglje, nafta ter njeni proizvodi, cerezn, pomešan s parafinom, parafinske snovi in koiomas, razne spojine žvepla, razne soli, soliter, galiea, razne kisline, lekarniški izdelki jn zdravila, razne barve, lak, firnežl in umetna gnojila. Nadalje se mora pošiljati obvezno v strokovni ptegied blago v prmerih, kjer je treba odredit agregatno stanje, številke prediva, težo tkanine, odstotke svile, volne aH drugega tekstilnega materiala, ki vpliva na carinjenje, kolikor carinarnica ne razpolaga s potrebnimi pripravam za preizkušnjo, kakor tudi v vseh primerih, kadar obstoja sum glede pravilnosti prijave, glede obdelave, dodelave, zveze z drugim materialom in »lično. Ta obvezen strokovni pregled pa ne izključuje pravice carinskih uradnikov, da v drugih sumlj vih primerih pošljejo na strokovni pregled po uradni dolžnosti vsako drugo blago. — Prijave za zgradarbio. Davčne zavezance, zavezane zgradarini, opozarja mestno poglavarstvo m&ta LJubljane na razglas davčne uprave, da morajo prjave dohodkov od zgradb za odmero zgradari-ne vloži« v času od 1. do 30. novembra 1934. pri davčni upravi za mesto, Vodnikov trg S/m, soba it 13, t bogih globe. Več je razvidno tz razglasa, ki ie nabit na deski mestnega poglavarstva in na mestni deski v Sp. SiikH. = Sprememba pravilnika o šifriranju hmelja. Minister za trgovino hi industrijo je na podlagi čL 1 zakona o nadzorstvu nad kmetijskimi pridelki, namenjenimi izvozu, m v sporazumu t kmetijskim ministrom spremenil pravilnik o nadzorstvu in oznamkovanju hmelj« sa izvoz. Po tej spremembi se ukine določba, po kateri bi aa oznamkovanje hmelj« za izvoz ib savinjskega področja v dravski banovini moralo vnšiti izključno v HmeLjarni v 2alcu. Spremenjeni pravilnik stopi v veljavo 3 mesece po razglasitvi v Službenih novinah == Železniki popust pri izvozu koruze v Švico. Z odlokom prometnega ministra je dovoljen popust pri i2vozu koruze t vseh jugoslovenskih postaj do postaje Jesenice. Pošiljke se morajo izročil ti v prevoz c direktnim tovornim listom na eno iaemed švicarskih postaj. Za ta popu6t so v veljavi postavke, navedene v tarifi za izvoz koruze brez 10 odst zvišanja v srnishi objave v »Saobračajnem Vestniku« It. 111. Ta popust velja do preklica, najdalje pa do 31. decembra t. 1 — Oddaja popravil straha (pločevinasta dela) na objektih vojašnice v Mariboru se bo vršila potom ustmene pogodbe 5 no-vembra pri komandi 32. artilerijskega polka v Mariboru Stritarjeva ulica 30. = Dobave. StroJn oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave 100 komadov lopat splošni oddelek pa do 5 novembra ponudbe glede dobave 15.000 pol koncertnega papirja in 30.000 pol velour-paptria. Direkcija državne železarne VareS sprejema do 31. t m. ponudbe glede dobave 30 komadov usnja. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 8. novembra ponudbe slede dobave 50 kg iptrita, 130 kg barve. 125 ploič pločevine m 2 trofosnih transformatorjev. Direkci ja drtavnega rudnika Ug- Jjevik sprejema do 8. novembra ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materiala. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 8. novembra ponudbe glede dobave 1500 kg kovanih tračnikov. Direkcij« državnega rudnika Kreka sprejema do 16. novembra ponudbe glede dobave 100 komadov rudarskih krampov. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 21. novembra ponudbe glede dobave 2 enofaznih strujomerov. do 22. novembra pa glede dobave rezervnih delov za motorni brod. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu ee bo vršila dne 14. novembra L L ofertna licitacija glede dobave 23.000 kg iebljev. Dne 17. novembra se bo vršila pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertna licitacij« glede dobave 221 kom. grafitnih loncev in 45.072 kg livarskega grafita. Dne 29. t m. se bo vršila pri komandi bregal-ničke divizijske oblasti v Štipu pogodba glede dobave 30.000 kg testenin in 40.000 kilogramov riža. Borze 25. oktobra. Na ljubljanski borzi »ta se v skladu z zunanjimi notacijami devizi New York in Lotido n ponovno nekoliko dvignili. V privatnem kliringu zagrebške borze so se avstrijski šilingi trgovali nespremenjeno po 8.15, angleški funti pa so se v zvezi z in-tervalutarno okrepitvijo dv gnili in je pri-&lo do prometa po 229.48. Nadalje so bili v zagrebškem privatnem kliringu zaključki v grških bonih po 28-50 in v Španskih pese tah po 5.78. Na zagrebškem efektnem tržišču je bik vojna ikoda z« kaso zaključena po nespremenjenem tečaju 350 (v Beogradu prav tako po 350), 4 odst agrarne obveznice pa so se trgovale po 41-50. V ostalem pa je prišlo do promet« ie v delnicah Narodne banke po 4.125. Derizs. LJubljana. Amsterdam 2900.96 — 231252, Beri m 1365 14 — 1375.94, Bruselj 793.57 — 797.61, Curih 1108 35 — 1113.85, London 1M.80 — 170.40, Newyort 33«5.23—3393.48, Pariz »24.02—225.14, Praga 141.87—142.73. Trst 290.55 — 292.97 (premija 28 5 odst.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.10 do 8.20. Zagreb. Amsterdam 2300.96 — 2312-32, Berlin 1865-14 - 1375.94, Brjselj 793.57 do 797.51, London 168 80-170.40, Milan 290.57 do 292.97. Nevvvork kabel 3387.22—3415.48. ček 8365.22 — 3393 48, Pariz 224.02-225.14. Praga 141.87 — 142.73, Curih 1108-3-5 do 1113.® Cnrih. Pariz 20.125. London 1530, VOrk 306.1250. Bruselj 71.00. Milan 26.20, Madrid 41.8750. Amsterdam 207.45. Berlin 123.35, Dunai 57 05, StockhoVm 78.90. Osio 76-85, Kobenhavn 68.30. P raca 12.8075, Varšava 57 90. Atene 2.94. Bukarešta 3.05. Dnnaj. (Tečaji v priv. kliringti.) Beograd 12.25, London 26.87, Milan 46.09, Newyork 537.19, Pariš 35.56. Praga 21-67. Čarih 175.59. 10o S v zlata 128 S pap. Efekti. Ljubljana. Vojna Skoda 350 bL. 7% tave- sticijsko 71 den., 8% Blair 67 bL 7* Blair 55 bi., 4% agrarna 41 den., 695 begluške 57.50. Zagreb. Državne vrednote: Vojna ikoda 345 do 350, za dec 345 bi., 7 odst invest 71 den., 4 odst agrarne 41 do 42, 7 odst Blair 52.50 do 55. 8 odst Blair 61 do 66, 6 odst begluške 56 do 57.75; delnice: Nar. banka 4100 do 4200. PAB 206 do 215, Šečerana Osijek 130 do 145, Trboveljska 85 bi. Beograd. Vojna Skoda 350 do 350.50 (350), 7 odst. invest. 71 do 71.50 (71), 4 odst agrarne 41 do 41.50 (41.50), 5 odst. begluSke 57.25 do 58 (57.25), 8 odst Blair 67 den., 7 odst Blair 56 den., 7 odst Drž. hip. banka 67 den., Nar. banka 4120 do 4130 (4125), PAB 207 do 208 (209). Dunaj. Dutiav-Sava-Jadran 12.48. Drživne železnice 14.75. Ruše 6, Trboveljska 13.50, Alpine-Montan. 9.55, Šečerana 14. Blagovna tržišča 2IT0. + Cfalcago, 25. okt Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 98.50, za maj 98.50, za julij 9i3.75; koruza: za dec. 75.50, za maj 77.3750. + Whmlpeg, 25. okt Začetni tečaji: Plenica: za dec. 77.6250. za maj 82. + Ljubljanska boru (25. t. m.) Tendenca aa žito mirna. Zaključena 6ta bila dva vagona pšenice. — Nadi se (vse za slovensko postajo, plačljivo v tridesetih dneh): pšenic« (po mlevski tarifi): baška 78 kg po 160—162.50; baška 79 kg Po 165-167.50; korusa (po navadni tarifi): stara suha za oktober po 147.50 — 150: nova umetno sučena s kvalitetno garancijo po 115 do 117.80; Času primerno suha 107-50 do 110; moka: badka >0< po 260 — 265; banat-ska >0« po 265 — 270 + Novosadska blagovna borza (25. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baSka okol- Sombor in Novi Sad, južnobanatska 109 — 111; srednjebaSka :n gornjebaika 111 — 113; baška, ladia Tisa 121 — 123; ladja Beeej 119 — 121; slavonska, sornjebanatska 110 — 112; aremska 114 — 116. — Oves: baskl, srenuski in slavonski 70 _ 72.50: baški ladja 80 - 82.50 — Bi: bagka 102.50 — 105. — Ječmen: baški, sremski. 65/66 kg; jari. 67/08 kg 120 do 122.50. — Koruza: baška in sremska 80 — 82; baška in aremska. nova. sošena 05 — 07; za december - januar 00 — 02; banatska, nova. sušena 63 — 65; sremska. sušena, ladja 72 — 74. — Moka: baška. banatska (v oklepajih sremska in slavonska-): >0e< in .Oeg« 187.50 — 207.50 (185-195); >2« 167.50 - 187.50 (165 - 175); >5« 147.50 do 107 50 fl4fi - 155); >0< 125 - 145 (122.50 - 132.50): »7c 110 _ 112-50); »8« 104 - 100 (104 — 100). — Otrobi: baški. sremski 79 — 90: benatakl 70 - 78 - Fi-§ol: baški. sremski beli 130 - 132.?». + BuififlipeStajiska termlnska borza (29. t m.) Tedenca stalna, promet slab. Pšenica: za okt 15.89. za marec 16.75~16.76. za ma) 17.00—17.021; Koruza: za maj 10.70 do 10.72. BOMB A 2. + Llverpool, 24. okt Tendenca stalna. ZakH- tečaji: za okt 6.71 (6.68), za december 6 69 (6.65). + Newyork, 24. okt. Tendenoa prijazna. Zakij. tečaji: loko 12.65 (12.50), za dec. 12.38 (12.26). Ali je Beograd dovolj zavarovan proti ognju? Beograd, 22. oktobra. Na vprašanje, ali je Beograd dovolj zavarovan proti ognju, so najbolje odgovorili beograjski mestni očetje sami že L 1930., ko so postavili v mestni občinski proračun znesek petih milijonov dinarjev za zgradbo ogmjegasne centrale in posebne ognje-gasne postaje na smederevski mitnici ter v dveh naslednjih letih določili v ta namen ie 3,700.000 Din. Tako se je potem zgodilo, da se je .zgradila gasilska centrala n'a vogalu Bitoljske in Hartwigove uli ce, ki pa je zgrajena samo v sirovem zidu in se leto« vse leto nihče ni več <5o-tafknil nadaljnjega dela, dočim pa Je gasilska postaja na smederevski mitnici ne samo popolnoma dograjena, temveč tudi popolnoma opremljena r vsakem pogledu, popolnoma opremljene stoje v njej celo tn. di postelje za gasilce in Je pripravljena zanje tudi vsa njihova osetna službena oprema, samo ni — gasilcev. Kar se tiče gasilske centrale, se je celo trdilo, da se njeni spodnji prostori, namenjeni brizga 1-nicam in drugim vozilom, preurede v — otroško ambulanoo. Pa Je tudi v letošnjem proračunu določen milijon Din za dovršitev gasilske centrale, aH se doslej še ni uporabil v določeni namen. Tako stoji nedo-vršeno ogromno poslopje pusto tn prazno. Po zakonu o organizaciji gasilstva v me. »tih, ki imajo nad 50.000 prebivalcev, mora biti na vsakih 4000 prebivalcev po en gasilec. <5e računamo, da ima danes področje beograjskih gasilcev 8.500 hektarjev površine, ki meri v premeru kakih 16 kilometrov, da prebiva na tem področju najmanj 260.000 prebivalcev, bi beograjski gasilci morali šteti vsaj kakih S5 d0 70 gasilcev. V resnici pa šteje beograjska požarna čtfta enega poveljnika, štiri desetnike, 32 gasilcev in 10 šoferjev, torej niti polovice tistega moštva, kakor M ga morala imeti. Ali ima beograjska požarna bramba vse najmodernejše ognjegasno orodje in opremo za popolno število, kakor bi jih bilo treba. Samo ognjegaecev ni. •To se je v beograjski javnosti, t listih, čisto odkrito trdilo, da se % denarjem, ki naj bi šel za ognjegaace, plačujejo dnevni-čarji po raznih občinskih uradih. Beograjska gasilska četa ima 21 motornih vozil, šoferjev pa samo — 10. Pa recimo sedaj, da nastanejo, česar nas Bog obvaruj in »v. Florijan, istočasno na več krajih večji požari, khr pač ni izključeno. Kako naj se razdeli onih 32 gasilcev ln kako naj zaduše ogenj? Ce bi se vsak podvojil, potrojal, ne bi zadostovalo, in se žal le prepogosto dogaja, da se marsikateri vnet gasilec tudi ponesreči, zlasti ob večjih požarih. Ce se upošteva vse to, ie pai več kot jasno, da naša prestolnica nikakor ni dovolj zavarovana proti ognju in da občimska uprava jemlje nase veli-kansVo odgovornost, ko v tem pogledu ni poskrbela že doslej dovolj odločno, da sč vsaj zadosti zakonu, če ne stori še kaj več. Vremensko poročilo Številke sa označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga v odstotkih, 5. smer ln brzina vetra, 6 oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin. — iS. oktobra LJubljana 7. 776.7, 4.8, 87, 0, megla, rz megle 0.2; Ljubljana 13, 771.0, 6.6, 90, 0, 10, —, —; Maribor 7, 770-2, 5.0, 90, 0, 10, megla —, —; Zagreb 7, 771.0, 7.0, 90, 0, 10, prši, 0.0; Beograd 7, 771.0, 7.0, 90, 0, 10, megla, —, —; Sarajevo 7, 770.2, 6.0, 90, 0, megla 10, —, —; Skoplje 7, 770.4, 8.0, 90, EU, 6, —, —; Kumbor 7, 763.5, 13.0. 90, 0 6, —, —; Split 7, 767.1, 13.0, 60, NE2, 0, —, —; Rab 7, 76S.1, 11.0, 80, ESE2, 3, —, — Rogaška Slatina 7, —, 6.0, 0, 10, megla, —. Temperatura: Ljubljana 6.8, 4.6; Maribor 11.0, 5.0; Zagreb 9.0, 7-0; Beograd 16.0, 5.0; Sarajevo 10.0, 3.0; Skoplje 19.0, 8.0; Kumbor 12.0; Split 20.0, 13.0;4 Rab —, 11.0; Rogaška Slatina 12.0, 4.0. Vremenski pregled 25. t. m.: Visok pritisk vlade nad vso Evropo. V okolici Islandske se Je pojavil ciklon. Vedro vreme prevladuje v Južni in Vzhodni Evropa, oblačno In nekoliko deževno v ostalih delih kontinenta. — V Jugoslaviji prevladuje vedro vreme, v severnih krajih in srednjih delih države Je bilo jutro megleno. Minimalna Je bila temperatura v Zaječaru (—1) maksimalna v Moetaru (22 C). Novosadska vremenska napoved za Petek; Podnevi vedro, zjutraj megleno tn nekoliko hladno v severnotzapadmLh krajih države. Kajenje Kajenja ne bo odpravila pač nobena sila na svetu, a stremeti je treba za tem, d« se omeji vsaj v zmernih mejah. V tobaku je, kakor znano, strup nikotin tisti, ki Škoduje dihalnim organom, srcu, žil ju in živčevju. To je odvisno od tega, koliko tobaka porabimo, m seveda tudi od količine nikotina, ki ga vsebuje, žvečilni ia njuhalni tobak ne vsebujeta n. pr. skoraj nič nikotina, ker ga iz njiju odstranjujejo; tudi tobak za pipo ne vsebuje dosti nikotina, tem več ga je pa potem v smot-kah in smotčicah. Velik vpliv na nikotin ima, vlaga. V dimu vlažne smotke je 50 do 75 odstotkov več nikotina nego v dimu suhe smotke. Dalje nI vse eno, kako kadiš. Ce dim vdihavaš, pride v telo neprimerno več strupa, nego če ga vsrkavaš samo v usta. Pljuča predstavljajo izredno širno verkalno površino, iz tega si je potem lahko pojasniti težke vplive na srce in žilje okoli srca. Na najslabšem so strastni kadilci cigaret, ki pač stalno vsrkavajo dim vase. Prepovedane domače noSe v Turčiji Turški notranji minister je izdal županom in oblastvom anatolskih mest nared-bo, ki prepoveduje ženskam iavno nošnjo starih haremskih oblačil Naredba stopi v veljavo na dan turškega narodnega praznika 26. t m. -n daje oblastim pravico, da uporabijo za nje izpolnitev vsa sredstva. Turčke ženske ki so v zadnjem času demonstrativno nosile stare noše. se bodo smele odslej v javnosti pokazati le v evropskih oblačilih — ali p« bodo strogo kaznovane. V osrčje zemlje Dve odpravi: ena belgijska in ena ruska hočeta nanovo proučiti geološki sestav našega planeta in odkriti vse njegove zaklade Belgijski profesor geologije Kaisin pripravlja ekspedicijc, ki se je bodo udeležili tudi francoski raziskovalci in ki ji j« namen prodreti v doslej še nedosežene zemeljske globine, vsaj v globino 3000 do 4000 m. Na delo pojde ta ekspedicija po vsej priliki spomladi prihodnjega leta. V nasprotju z drugimi znanstveniki, iri menijo, da je zemeljska notranjost že kolikor toliko znana, misli Kaisin, da bi vrtalna dela že v omenjenih globinah pripravila svetu marsakakšna presenečenja. Ta vrtalna dela se bodo izvršila v Arde. nfh, kjer upa Kaisin naleteti tudi na nova premogovna najdišča. Zanimivo je, da se pripravljajo na Slična podjetja istočasno tudi Rusd, samo da pojdejo ti še hitreje na delo. Pri tem jin ne bo ovirala niti najhujša zima, ker so mnenja, da je že v razmeroma majhni glo. hini dovolj toplo. Povod za te priprave so poskusi z neko vrsto bajanice, ki so jih izvršili pred nedavnim moskovski učenjaki. S temi poskusi so dognali, da morajo biti na raznih krajih ruske Evrope in Azije ogromna ležišča zlata, platine, radio, aktivnih rud, živega srebra in petroleja. Umljivo je, da jih sedaj peče. ta ležišča odkriti tudi osebno. V to svrho so organi zirali več raziskovalnih skupin, ki bodo izvršile izkopavanja in vrtanja s skrajno pospešitvijo Moskovski kemični laborato- riji razpolagajo z novimi razstrelivi, la omogočajo hitro prodiranje v zemeljske globine. Tako prihaja po morskih globinah ia ozračnih višinah na vrsto tudi globina zemlje, ki nam je razmeroma še najmanj znana. Doslej smo glede njene zgradnje navezani na bolj ali manj duhovite hipoteze, ki utegnejo biti resnične ali pa tudi pogrešne. Jasnost nam more kakor povsod prinesti samo raziskovanje »na licu mesta« in to ne bo samo velikega znanstvenega pomena, temveč utegne tudi po gospodarski važnosti prekositi vsa raziskovanja v ozračju in v morju. PRAVKAR IZIfiLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE „ŽIVLJENJE iN SVET" PRIOBCUJE NASliKDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: KAKŠNO VREME JE ZUNAJ? (Foto) Naslovna slika: RAYMOND POINCARE RATMOND POINCARfi — ŽELEZO IN JEKLO V ZNANOSTI EN TEHNIKI (-trna, konec) — NEPOTREBNE IZGUBE — Dr. Fred Crobath: IZ KRANJA V CHI-CAGO (8) — REZILO V MOŽGANIH — AVTOMOBILSKE CESTE IZ RUSIJE NA NORVEŠKO — SLIKE IZ ŽIVLJENJA LN SVETA — OTROK EN OPICA — O SPANJU RASTLIN (o-č) — Margita Matches: DIVJI PARADIŽ (40) — ČLOVEK EN DOM (Steklo, ki ne poči na ognju) — TEHNIČNI OBZORNIK (Problemi gledanja v daljavo — Kratke tehniške novosti) — ŠAH — NEKAJ ZA VSE _ ZA MISLECE GLAVE — HUMOR — ADAMSON — KRI2ALJKA Z OBRATNI- CAMI — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE EN SVET« se naroča pn upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga i 40 Din. za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122. 3123. 3124. 3125, 3126. Napad na atome Odkritje umetnega radija V velikem amfiteatru londonske Kraljeve akademije so imeli te dni pomemben večer. Dva velika znanstvena duhova, prof. Gowland Hopkins. 'n mlada gospa Joliot-Curiejeva, hči slavne odkriteljice radija, sta govorila o najnovejših odkritjih znanosti o radioaktivnih prvinah. Leto 1934.. je dejal prof. Gow'and bo zapisano za večno v zgodovini človeškega rodu. To je leto znamenj in čudežev, o katerih n majo milijoni ljudi okrog njih seveda nobenega pojma Na dveh različnih točkah, v Parizu in Rimu, je uspelo v tem letu skoraj istočasno nvadne snovi, kakor baker in železo, z umno zamišljenimi metodami spremeniti v radioaktivne snovi. Znanost bo kmalu prišla do tega. da bo dragocene lastnosti rad ja ustvarjala poljubno v laboratoriju A še več nego praktična stran tega odkritja je vredno novo spoznanje o notranji zgradnji atomov, ki so temeljni kamni vse sile in snovi na svetu. Ga. Joliotova je v svojih izvajanjih povedala najprvo to, da je minilo komaj 38 let, odkar so odkr li žardlnost snovi, kar je dovedlo do odkritja radii ja po njeni slavni materi Dolgo časa si pravega bistva teh žarkov niso znali razlagati, dokler ni profesor Rutherford, ki je bil baš častni predsednik te znanstvene seje, ugotovil, da nastajajo po samovoljnih eksplozijah v atom b tako zvanih radioaktivnih elementov. Ti atomi razpadajo in izstreljujejo pri tem neskončno majhne temeljne delce samih sebe. Zakonca Joliotova r Parizu ra prof. Ferni v Rimu so namerili izstrelke teh razpadajočih prvin na elemente, ki ne razpadajo sami po sebi, in so dosegi, da ao začeli tudi ti razpadati, da so postali sami radioaktivni. Ta uspeh je dal življenje novi misli, ki zveni danes morda še neverjetno, a bo postala kmalu splošna last znanosti.: re-dki n dragi radioaktivni elementi zemlje nikakor niso izjema med prvinami, kakor smo mislili doslej. Mnogo znamenj namreč kaže, da so izjema rajši snovi, katerih atomi ne razpadajo, pa čeprav je teh snovi na zemlji večina. Pretežni del elementov je bil nekoč tud; na zemlji radioaktiven, kakor je to uro morda na drugih zvezdah. Povsem mogoče je, da se vrne tudi za našo planetno domovino ure ko bodo navadne prvine redkost, radioaktivne pa običajne. »Potujemo skozi skrivnosti. Devet m devetdeset odstotkov gradbenih snovi sveta nam je še neznanih!« S tem zgoščenim, pomembnim stavkom je prof. Rutherford zaključil izvajanja mlade znanstven ce, ki so jih vsi prisotni sprejeli z burmni ploskanjem. V osmih dneh okolu sveta Velik načrt v mednarodnem zračnem prometu Družbi Pan American Airvravs ▼ New Yorku in londonska Imperial Airways sta se sporazumeli zaradi vzajemnega zračnega prometa okolu sveta v osmih dneh. Promet na progi naj bi se oživotvoril že v prihodnjem poletju. Sedanji načrt pravi, da bi ameriška zra-koplovna družba oskrbovala prevoz potnikov s svojim veleletali, v katerih je prostora za 32 oseb, na progi New York — Evropa. Pot bi šla čez Bermudske otoke in Azore v Portsmouth. Tam bi potnike prevzela evropska centrala ter bi jih transpor-tirala dalje čez evropski kontinent m v Azijo. Angleška Imperial Airways bi skrbela za prevoz iz Corka na Irskem v St. John na Novem Fundlandu in od tam čez Kanado v Bntsko Viktorijo, kjer b potnike prevzela zopet ameriška letala iz San Fran-cisca. Pan American Airways p« bi tudi skrbela za progo čez Aljasko in Aieute v Petropavlovsk na sibirskem ozemlju. Od tam bi se vožnja zopet nadaljevala v Jo-kohamo in naprej po japonskem ozemlju. Pot čez Tihi ocean bo preizkusil baje sam Lindbergh, proučili pa bodo tudi možnost zveze iz San Franoisoa čez Honofeiki, Boninske otoke in Manilo. Ameriška ia angleška letalska družba se bosta v ta namen posvetovali prvenstveno z vodstvom ruskega in nemškega letalstva. Če pride med temi štirimi centralami do sporazuma, je upati, da se bo začel reden letalski promet okolu sveta v osmih dneh že v prvi polovici prihodnjega leta. Ponesrečen vzlet v stratosfero Jean Piccard in njegova žena sta priletela živa in zdrava na tla Slepemu pisatelju je vrnil viJ Pred nekoliko dnevi ^e znani curiški specialist za očesne bolezni prof. Vogt iz. vršil nad slovitim švedskim pisateljem in zdravnikom dr. Axelom Munthejem operacijo, ki je temu vrnila vid. Pisatelj je bil namreč i" leta slep T zračni tekmi Anglija—Avstralija sta bila zmagovalcema Scottu in Blacku za petami Holandca MollinParmentier. Na sliki vidimo njuno letalo Scott — plemenitaš Angleški kralj je povzdignil letalca Scotta zmagovalca v zračni tekmi London—Avstralija v plemenitaški stan. Ze doslej se je redno dogajalo, da so bili drugi uspe$n: rekorderji odlikovani na takšen način za usluge, ki so jih s svojimi pogumnimi dejanji izkazali domovini. td je bil prideljen našemu blagopokojnemn kralju Aleksandra kot adjutant in je bil hudo ranjen od krogel Kelemena-Georgijeva, bo le ostal pri življenju ANEKDOTA Zgodtflo se je. da je A dela Sondrocfeo-ve v svoji nepreračunljivi muhavosti nekoč zaigrala »Hamleta«. O tej vlogi je pozneje večkrat pr ipovedovala, da je bi! Hamlet »edini moški, ki # je prinesel nekaj denarja«. VSAK DAN ENA Barthoujeva knjižnica PariSki listi poročajo, da je ostavil Louis Brathou dragoceno knjižnico, ki jo cenijo na 30 milijonov frankov. Začasno oskrbuje knjižnico neki bivši Barthoujev uradnik. V ostalem je Barthou določil za izvrSitelja svoje oporoke sedanjega pol-cijskega prefekta v Strasbourgu Rolanda Marcela dalje ravnatelja kriminalnega oddelka v francoskem pravosodnem ministrstvu Loriozu er svojega nekdanjega kabinetnega iela Lamirota. »Mamica, kadar boš zopet kupovala otroka, kupi vendar zamorčka!« »čemu zamorčka?« »Da bog napravila očeta veselje* V torek zjutraj sta se dvignila v zrak z namenom, da dosežeta stratosfero Američan Jean Piccard. brat slovitega belgijskega profesorja, in njegova žena Jeanetta. Vzletu, ki so ga v Ameriki dolgo pripravljali, je prisostvovala množica kakšnih 40 tisoč oseb. med njimi tudi tvorničar Henry Ford. Balon »Ascension« se je v začetku ■airno dvigal. Start sam na sebi je bil velik dogodek za zvedave Američane. Znanci in prijatelji Jeana Piccarda so bili polnoštevilno zbrani na vzletišču Med njimi sta mahala očetu in materi v pozdrav tudi njuna dva sinova, katerih prvi je star 10, drugi pa 8 let Jean Piccard in njegova žena Jeanetta »ta bila ves čas dviganja v radiotelegra*ski zvezi z avtomobilom, ki je imel na zemlji pod njima prejemne in oddajne naprave. Tako so na zemlji lahko kontrolirali položaj balona, v balonu pa so vsak trenutek krneli navodila, kako velja ravnati, da se ne zgodi kaj neprijetnega. Jean Piccard je bil tudi razglasil, da se bo ustavil z balonom v višini 16.000 m nad zemljo, kjer bo nekaj časa proučeval problem keramičnih jarkov. Njegov načrt pa se ni posrečil. Ko je namreč balon »Ascension« dosegel viš;no 10 milj nad zemljo, je nastala eksplozija. Munthe ostane še nekoliko dni v Curihu. S precej kompliciranim kirurškim posež-kom je postal Munthe sposoben, da je s pomočjo na.Vnikov spet zagledal svet okoli sebe, a zdaj se mu je vid že toliko izboljšal. da more z naočniki celo spet Citati in pisati. Na vprašanje nekega časnikarja, kaj je dejal pisatelj v trenutku, ko je spregledal, je prof. Vogt odvrnil, da se tega ne spominja. Nekaj sta sicer govorila, a sta bila tako razburjena in srečna, da sta oba pozabila na svoje besede. Jesenska moda V veliki mednarodni tekmi London—iviel-bourae sta postala letalca G i 1 m a n in B a i n e s žrtvi svojega poklica. Ubila sta se, ko sta treščila z aeroplanom na zemljo Drag poljub 29 letna Ethel Francisova iz Londona je tožila posestnika Alfreda Browninga, da je uničil nje zakon. Broviming šteje že 57 let. a je Francisovo, ki je bila poročena z majhnim uradnikom, začel zasledovati s svojo ljubeznijo. Zaman se ga je otepala, pogumno je lezel za njo in ji pisal pismo za pismom Eno teh pisem je prišlo Fran-dsu v roke in od tega dne med zakonce ma ni bilo več miru. Nekega večera se je zgodilo, da je Browning srečal mlado ženo v gledališču in ji pritisnil poljub na čelo. čeprav se ga je branila z vsem: štirimi. Ni vedel, da je bil mož po^eg trie njen mož. Ta poljub je dal povod za tožbo, ki se je končala z lo. čitvije zakona Sedaj pa ie lepa Ethel za. htevala odškodnino za poljub ki ji je rp.z-dri zakon. Sodnik je menil, da ima čisto prav in ie Browninga obsodil na 500 funtov odškodnine. To je toliko, da si bo BrownJne v bodoče menda premislil počenjati še takšne stvari Politik im karikaturist V Londonu sta otvoril? slikan'a Derso in Ke7en razstavo političnih karikatur. Otvoritvi je prisostvoval tudi zunanji minister Simon ki ie deial dovtiono. da soozna vsakogar med karikiranci — razen sam«»9ra sebe. Dodal je še da bi morali biti karikaturistoma hvaležni vsi politiki, ki si žele malo nesmrtnosti. Vzorne konserve L. 1825 je brttski polarni raziskovalec Edward Parry ▼ polarnem ledovju ostavil dve konservni škatli, ki ju je Seat let pozneje našel James Clarke Ross na polarni ekspediciji s svojim stricem Johnom Ros. som, ko sta odkrila magnetski severni tečaj. Dve leti nato jih je James Ross daroval kapitanu pomožne ladje »Isabellec, s katero ae je vrnil domov, a kapitan je škat. M potem podaril muzeju ▼ Hullu v spomin na Pan yjeva in Rossova potovanja. Skoraj sto let ae ni nihče zantnml aa obe konaervi, ki sta ostali zaprti. Vsi so pač mislili, da sta pokvarjeni. Toda L 1913 tedanji ravnatelj muzeja ni mogel premagati svoje radovednosti in ju je odpri. V eni je bilo prekajeno goveje meso, v drugi grahova, kaša — oboje v neoporečnem stanju. Pokušnja Je pokazala, da nista konservi ▼ sto letih niti senčice svojega okn- Nedostavljivo truplo p^pajoiri hati poročajo, da je braovlak od tam pripeljal ▼ Sofijo zapečaten vagon, v katerem je bilo po tovornem listu truplo. Naslov prejemnika ni bil bogve kako točen, zato je železniška uprava čakala nekoliko dni, da bi se interesent sam javiL Ker ga ni bOo od nikoder, je zadevo sporočila policiji, ki je ugotovila, da bi moral dobiti truplo neki kmet iz okolice Tiraova. Ko so ga obvestili, da bi moral za truplo, hI je bilo truplo njegovega sina, plačati 98.000 levov povzetja, je prevzem odklonil in odšel. Med tem je policija dognala, da je bil mrtvec 22 letni dijak, ki je umrl na Dunaja med težko operacijo lobanje. Njegova mročenka, ki ga je spremljala na Dunaj, je poslala njegove telesne ostanke po povzetju njegovim staršem na Bolgarskem. Ker so ti prevasem odklonili, ni ostalo železniški upravi nič drugega, nego da plača še stroške za pogreb, škodo pa trpi tudi špediter, ki je izvršil prevoz. Plašč balona se je popolnoma raztrgal »n balon je padel na zemljo Gondola s Pic-cardovm bratom in njegovo ženo ie priletela v neki gozd v okolici Cadiza kjer so ga ljudje kmalu našli Vsi so seveda bil: prepričani da sta Piccard m njegova žena mrtva Dejanski položaj pa ie bil ravno nasproten. Ne Piccard ne njegova žena n -sta bila ranjena in sta po čudežnem naključju ušla smrti. Pravita, da se una'a za svoje življenje zahvalit edinole solidn konstrukciji gondole ki je napravljena tz neke po«ebne aluminijaste mešanice Balon se je pri padcu na zemljo zaolel v veje nekega drevesa, kar je trdoto padca omililo. Ko je gondola oplazila drevesne veje, je Piccard naglo vrgel na tla dve bateriji, ki jih je imel pri seb'. Navzlic temu je prišlo do eksplozije. Piccard in njegova žena sta se zaradi hudega udarca na zemljo onesvestila Ko sta prebolela pretresijaj, pa sta takoj pohitela k instrumentom. o katerih pravita, da so ostali celi. Jean Piccard je brat belgijskega znanstvenika Avgusta Piccarda. s katerim sta prišla kakor dvojčka na svet. Oba sta si zelo podobna, sta nad dva m visoka ter imata ozke in dolge glave Oče obeh Pic-cardov živ še danes ob Ženevskem jezeru in je star nad 100 let O r. axel M u n t n e Zmagovalcema za petami »New York Times« poroča, da so ameil-Ska časniška podjetja v svojem boju proti radijskim družbam zaradi razširjanja dnevnih novic dosegla odločilno zmago. Ameriške radijske družbe, ki dežujejo z 20 velepostajamd, so v zadnjih časih čedalje bolj zanemarjale literarna in muzL kaflni program in se vrgle skoraj izključno na razširjanje vesti in na reklamo. S tem je listom ostala seveda neprijetna konkurenca. 2e pred tieaiti meseci so listi otvortH kampanjo proti družbam, ki na ta način uporabljajo brezžične prenose. V tem časa niso priobčevali več radijskih programov. Uspeh je bil kmalu tu, kajti radijske družbe so se začele pogajati in so se končno obvezale, da bodo poročale samo vesti, ki so že Me v dnevnikih. Ta vojna Je imela tudi to posledico, da Je vtada sklenila radio podržaviti. V teku enega leta bo država družbam plačala odškodnino za razlaščene postaje. Tudi na Francoskem Je ▼ ostalem poštni minister sklenfl podržaviti radijsko službo. Najmlajša monarhija Nihče ne ve, kje leži dežela Suvat m vendar je ta čas to najsrečnejša in najlbolj mirna dežela na svetu Stisnjena je med Britsko Indijo in Afganistanom ter meri komaj 130 km v dolžino, 100 km p« v širino. Še nedavno je bila prizorišče divjaških akcij gorskih plemen, ki so se med seboj neprestano pobijala in uganjala krvno osveto. Toda pred osmimi leti jo je zgrab'1 v svoje roke energičen mož, ki ne zna sicer črtati ne pisati, a ima v glavi veliko pameti. Svet skoraj ni opazni, kako je ta mož deželico divjakov spremenil v trdno monarhijo m otvoril vrata napredku, imenuje se Miangul Gulšahzada SiT Abdul Va-dud. Celo v naioddaljenerših dol nah so se pod njegovim vladanjem otvorile šole lepe hiše ki so pokrite z valovito pločevino, stopajo na mesto starih, uimizanih blat-n,;c. Čeprav ne zna čitati, vendaT ve, kakšno vrednost ima io letpe ceste in telefonske proge, zato skrbi, da se vsepovsod gra-df Njegova državica ie siploh vzor države. Samo zate, ker je maihna, ker leži tako daleč od velikega sveta, ker ne vodi vojn in nima trgovinskih zvez z zunanjim svetom. ni davna. z značilnim klobukom, Id ga leto« srečujemo skoro pri vsakem koraka Dva, ki nista prišla na cilj Tisk proti radiu P O R T V nedeljo se bodo športniki V vseh športnih središčih Jugoslavije bodo športniki ob Istem času izvršili akt zaobljube — Nato tekme med lokalnimi rivali Po vsej naši širni državi se bodo v nedeljo igrišča napolnila. Prišlo bo vse športno občinstvo naše domovine, da prisostvuje slovesnemu aktu mladine, ki bo svečano obljubila: »Mi športniki Jugoslavije se obvezujemo • svojo častno besedo, da bomo vedno čuvali oporoko našega blagopokojnega kralja in pokrovitelja in da bomo imeli vedno pred očmi interese domovine m narodnega ednstva. Do skrajnih svojih sil bomo čuvali Jugoslavijo ter bomo zvesti Njegovemu Veličanstvu kralju Petru Ilk« Tisoč; organizirane sportn^ mladine bodo * istem hipu pod Triglavom in ob Vardarju prisegli na delo, ki mu je bilo posvečeno vse življenje velikega pokojnega kralja in k; ga je š s posled^vfm svojim srčnim utripom zgostil v programa tsko-simbolično formulo ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! -Hkrati bodo, prisegli neomajno zvestobo na-di vsega naroda, mlademu kralju Petru n. Športniki iz dravske banovine se bodo zvesto pridružili slovesnemu aktu in ga izvedli s tisto iskreno pobožnostjo, ki je lastna nepokvarjen m srcem mladine. Kjer- koli je pri nas izgrajeno ali samo na travniku naznačeno športno igrišče, povsod bodo v nedeljo ob pol 3. popoldne mladi športniki s svojim slovesnim aktom doprinesli še en pozitiven dokaz, da j« naša državna zajednica po tolikih stoletjih trpljenja :n borb dosegla svojo dokončno obliko in da tudi rod, ki prihaja, dokazuje njeno eksistenčno upravičenost Po tem slovesnem aktu se bodo na vseh igriščih spoprijeli v športni borbi lokalni rivali. Za vsa naša športna središča je določen spored, ki ga je LNP službeno objavil. Ni nobenega dvoma, da bo i akt zaobljube i športni spored vzbudil med našim športnim občinstvom prav posebno zanimanje in da bo športna publika napolnila igrišča. Za Ljubljano je določeno srečanje med Primorjem in Ilirijo, torej prireditev, k; je tudi ob vsaki drugi priliki že sama po sebi stopala v ospredje športnega in družabnega zanimanja. V danih okoliščinah je interes še potenciran. Po dveh nedeljah prestanka stopa tudi šport na svojo normalno pot. Službene objave LNP JNS objavlja pod službeno br. 45: V zvem z naiogom glede zaobljube ln tekem za Fond Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitalja se javlja vsem podsave-som: Na t ekmah dne 28. oktobra 1934 L se lastnikom igTišč ne bo plačal odstotek za igrišče, 2. se sodnikom ne bo plačal honorar, 3. se bodo priznali "amo najnujnejši artroški za organizacijo tekme, kot: čaji tn limone za igrače, plačani biljeterji, redar. stvo in slično, 4. morejo igrali vsi igrači, čttani za do-tični klub, torej tudi kaznovani igralci in jgTaJci, ki si še niso pridobili pravice nastopa, 5. imata za izvršitev zaobljube pravico do svobodnega vstopa na igrišče poleg verificiranih igralcev samo dva klubska funkcionarja, m sicer: predsednik m tajnik. Za. JNS: Pavličevič 1. r., tajnik. LNP objavlja gornjo službeno objavo s pozivom na klube, da se po njej ravnajo. Stanko, tajnik L (Seja p. o. dne 24. oktobra 19S4.) Navzoči gg.: Kuret, ravn. Setina, Novak, Skuhala, Bergant, šalamon. Za tekme, določene po jl o. LNP za v nedeljo 28. oktobra se določa Se naslednje: v Ljubljani igrišče Primorja ob 14.30 Primorje : Ilirija. Službujoči odborniki gg. Kuret, Novak, Slanovec, Stanko, hlagajna gg. ravn. šetina in Jugovec, vrhovni nadzor g. Kralj. Vsak ljubljanski klub mora poslati enega reditelja za to tekmo, ki se mora ja-— V zabavo, za kratek čas. Brojanica ali kokolj. — Nu, koliko jagod je na spodnjem koncu? — Šestnajst! Zares! Čudoviti tip: prsti tudi štejejo. Smejemo se umetniji in za nami se muza župan ali kmet Rile, velik, suhljat, zagorel, s klobukom kakor sin prerije. Prikaže se tudi načelnik policije, skoraj še fant, ki mu je zrasel ponos iz podrejenosti dveh policajev. Da posihmal ne bomo kot Jugoslovani Srbi, a Slovenci Slovaki, ne gre drugače, ko da se predstavimo v eni sapi: — Slovenci iz Jugoslavije, kjer živijo Srbi, Hrvati in Slovenci na zapadu: tam smo mi. Pri zapadu smo pogrknili njim pa so se, kakor se sicer odklanjajo od zapada, pri zapadu uvoljili obrazi: ni redkost karta Bolgarije, kjer so Dobrudža, Tra-kija in Makedonija črne. Prav, da v trenutkih, ko mi, neude-leženi na trpkih dogodkih prošlih dni, neprijetno občutimo razdvojenost, pri-zvonklja po sredi Rile vprežen oslič in nam zariga pozdrav v hladen večer. Teče živahno, da je veselje: v BOigari£ je večjidel predstavnik vprežne živine in ta zavest mu je v ugodnem podnebju menda vzbudila oslovski ponos. Čez kupe kamenja na glavni ulici ki ga tolčejo bedni delavci od prvega svita do šestih zvečer za pet levov na uro, se prebijem k trafiki brez človeka. Pa mi pravijo, naj vzamem, kar želim in pustim denar, kolikor velja. Tako je zaupanje in taka je navada med rilskimi ljudmi V večer se skriva temno pogorje, avto je odpeljal ob tretji, prihaja pa dol v vas ob deseti dopoldne. Ustrežljivi župan hiti na postajo telefonirat, a zaman. To noč bo rilski samostan nam še skrit v hladu rilskega pogorja. Zdaj mi otipava suknjo vaški krojač, ranima ga kakovost naših izdelkov. Rfi-čani nfl-m prvim slovenskim študentom v svoji vasi lezejo pod roke in nas vodijo v gostilno k večerji Teolog iz Sofije naroči vina in dvigne čašo na zbližanje Slovanov. Naš reprezentančni vodja Ivan vrti oči k veliki kupi, premika ganjen lepo satirsko brado. Ne gre, da bi nekaj ne naročil tudi župan, a načelnik policije zaradi njegovih besed k zbližanju plašen skoraj ne seže po čašL Nam, Slovanom z zapada, poje postaven tenor s svojimi pevci bolgarske narodne in umetne pesmi Njihovi smo: predsednik Žare je postal Zahari, Marjan — Marin. Upeljejo nas v poslednjo skrivnost svoje vasi v krokarski klub »Pakost«, ki mu kumuje, kakor vidimo v klubovem žigu, sam peklenšček z verigo. A v verigo »Pakosti« uklene vso noč od večera do svetlega dne. Dušan Vargazon. — trgovskega potnika in skige — m videl brezdvomno bledega obraza za zastorom, obraza, na katerem se je še moral zrcaliti boj med strahom m čustvom odrešenja. Neslišno sem se umaknil in zaprl sobne dveri za seboj. Tu je sedela moja golobica v postelji še smrtno bleda in vsa trda od strahu— jaz pa sem trepetal huje ko prej. Drhtel sem kakor šiba na vodi, ko sem ji v raztrganih stavkih pojasnil najino resno-smešno zmoto, drhtel še tudi v njenem toplem, tolažilnem objemu. In potem? — Potem sva se smejafe, smejala iz vsega srca, sebi, drug drugemu, debelemu potniku v copatah in zaspanemu Pašti. Bil je to smeh sreče, svobode, odrešenja. Zunaj se je v zimskem solncu bleščala ne'mirna jezerska gladina. Kakor so se podili še vedno po njej grivasti valovi, ki jih je bil zbudil nočni jug, in premetavali zelene ledene plošče, tako je pod naimim smehom še vedno drhtel strah preteklih minut. Nato sva se ločila — dolgo je bilo slovo — in vsak se je odpeljal na svojo stran s svojim težkim mladim srcem. Vidite, to je bil moj najhujši, moj najstrašnejši strah..Porodil se je bil iz nečesa, kar je potnikov zaskrbljeni klic povečalo v klic maščevalca — iz slabe vesti. ★ Polkovnik si je spet prižigal cigaro, ki mu je bila ugasnila med živahnim pripovedovanjem, največji radovednež omizja pa je vprašal: — Kaj pa je bilo z ločitvijo — s poroko?--Nič, — je odvrnil stari častnik za oblakom dima. — Nekaj pisem je še poromalo -med nama sem in tja, pa vedno manj jih je bilo. vedno redkeje so prihajala in potem nič več. Bog ve. zakaj ne. Služba, drugi kraji, drugi ljudje, potem vojna akademija, nova ljubezen — vsaj pri meni je bilo tako — pri obeh pa morda rudi vedno budni spomin na očrščujoči stTah tam ob zimskem jezerih_ ČUVAJM0 JUGOSLAVIJO Marceli« Tlaajret 89 Upornica Roman >Dve aH tri bližnje prijateljice gospe Fcracartove... Pa imamo tndi zelo spodobne... Gospo Morinovo, ki je poročevalka kakor jaz, sotrudnica za resne interviewe — z generali, politiki, diplomati in takimi — gospo Burejevo, risarko... gospodično Bonovo, ki urejuje .Varstvo žene', prilogo našega lista.« >Bral sem jot Nekoliko prostodušna je ta priloga.< »Gospodično Bonovo imam zelo rada; z drugimi tovarišicami skoraj ne občujem .. .< >In mali Bersier je še vedno tn?< >Je!< »Prikupen dečko. Nekoliko.. .< >... neprostodušen. Malce prekanjen in stremuh... a prikup-ljiv!... O, prosim, nikar tako ne glejte na mojo mizo ... Vem, da je na njej velik nered... Pa sem samo časih tu... saj stanujem drugje.. .< »Ali delate doma?< »Tu in doma.< »Pa ne da bi skrivaj pisali romanček?« »O ne|< »Tudi drame ne?« »Tudi ne!« »Čudovito!« »Zakaj?« »Zato, ker vee ženske delajo take reči.« Jozana je čutila rahli podsmeh v njegovih besedah. Bo rilec za ženske pravice je z ljubeznivim nespoštovanjem govoril o ženskih delih. »Ce bi imela talent,« je preprosto dejala, »bi že pisala knjige; povedala bi marsikaj resničnega, resnega in žalostnega, kar more povedati prav za prav samo ženska... A talenta na žalost nimam. Dokaj spretno znam pisati članek; imam nekaj dovtipnoeti in humorja — in vaje... Manjka mi pa zmožnosti, da bi dajala svoji domišljiji trdne oblike_ tvorne moči, kakor pravijo... Dobra svetovalka bi bila — morda dobra sodelavka... To je pa vse.« Poslušal jo je, čudeč se njeni skromnosti. »Ali, gospa ... kaj delate prav za prav?« »Berem ... časih nekajkrat zaporedoma isto reč ... Doma na moji pisalni mizi lahko vidite .Delavno ženo*. Ne vem, koliko člankov sem že napisala po njej. Ta knjiga je prava zakladnica.. .< »Zelo ponosen bi bil, če bi mogel videti to nervabljivo knjigo na vaši pisalni mizi.« Jozana se je ognila: »Moje stanovanje še ni popolnoma urejeno... Zato nikoli ne sprejemam obiskov ...« Ni se upal ponoviti prošnje. »Pozno je, gospa ... in bojim se, vaš čas .. dolžnost, da vas obiščem, in sem se zato Povedal vam pa nisem ničesar izmed tega, dati...« »Ničesar... res ničesar,« je ponovil. »Jaz tudi ne,« je mislila Jozana. »Same vsakdanjosti sem čen- . A zdavnaj sem čutil korenito pomudil... kar sem hotel pove- fiala... Tolikanj sem si želela, da bi spoznala gospoda Delyalea... Prišel je. In zdaj odhaja, jaz pa ničesar ne vem o njem ..« Oba sta bila — ne baš razočarana, a vendar ne zadovoljna s ter prvim razgovorom, ki sta si ga oba predstavljala tolikanj raz-. burljivejšega, izvirnejšega in zaupnejšega In Jozana je čutila, da No€la prav nič ne miče, da bi odšel... Vendar se ga ni upala zadrževati »Ali mi dovolite, da se še kedaj oglasim?« »Rade volje. Najdete me tukaj vsak večer od petih do sedmih.« Odšel je. Jozana, še vsa omamljena od nepričakovanega obiska, je mislila sama pri sebi: »Moral bi se bil napovedati... Neumna sem bila, ne zelo ljubezniva niti ne posebno izpodbudljiva... Ves čas me je izpraševal. Ni napačen, narobe ... In te oči! Jasne in bistre... zelo lepe oči, ki me navdajajo s strahom... Nežen pa najbrže ni zelo. Ta se ni še nikoli razjokal!« 17 Foucart, ki se je bil vrnil iz Nizze, je stopil nekega dne v Jo-zanino sobo. Hotel jo je prositi za neki podatek, in ker je bil dobre volje, je dejal: »Vidim, da napredujete, Valentinčica. Zadovoljen sem z vami. Še malce več humorja dajte svojemu 6logu, pa bo kar imeniten.. .< »Poizkusila bom!« »In storite kaj za svoje zdravje! Ze nekaj časa je, kar bledite in hujšate. Bledost in mršavost pa človeka ne delata lepšega... Brez šale, odkrito mi je žal, kadar vidim zalo žensko, da hujša... Prvič se ji to ne prilega in drugič je dokaz, da jo tare gorje.« »Saj me je res trlo,« je tiho odgovorila CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo. Din 2.— davka za vsaS oglas ui enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plavajo oni, ki ISčejo služb Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn tenitve se zaračunajo po Dtn Z.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro al! dajanje naslovov Najmanjši nnwh ra enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le. če zantevate oa Oglasnega oddelka »Jutra« |>SM « _ _ odenvor priložit«. U1II 1« ▼ Mam Kan. Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek nJutra", Ljubljana. Potniki S««eda 1 Din davek 2 Din Ba Slfro ali dajanje ca slova 5 Din. Naj manj & znesek 11 Din. Zastopnike br dre-tsko banormo iščnm u prerzem Jakčed »Bodočm-ost sigurna c. 31395-1 Vzgojiteljico (m&iteljico) veščo nemSfehie te kloivirja. sprejmem k 2 otrokoma, v star-os-ta 6 im 9 let. Ponudbe e siiko na orla«, odd-elek »Jutra« pod Jifro »Samo mlajša solidna moč« 31053-1 Kontorisdnjo (■sa^eftnioo) vm ožno s»te*M>-graflje — in epnemega učenca vej je podjetje. — Ponudbe na oglasni od-de-1(4 »Jutra« pod »Cimpreie« 31557JI rfesedn I Oin davek 2DU. ze Slfro ali dajanje os slova 5 Din. Najmanjš znesek 17 Din. Učenko pprejtneim v trgovino 8 &fvij-i. NasJo* v ve&h po-6l-ovaiaioa.il »Jutra«. 31536-44 Prodam .-seseda I Din davek 2 Dtn za Slfro ali dajanje na slova 5 Din Najmanjša znesek 17 Din. Vabimo Vas k oa.k upa v oa;oec ejfti ob .»čilma! A. Preskor. Sv Porrs eest« 14- 138 Zephrr peč skoro noro po zelo obodni proda M. Krašove«. Jesenice. 31533-6 Pohištvo Seseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje oa slova 5 Din Najmanjši znesek l'i Dtn Moderne spalnice e pftiih-o in ogledalom po 2200 Din proda Josip Go-lja-r, Gospoeiveteika c. 13. 31561-12 Oblačila Beseda t Dtn davrt 2 Din Slfro a!1 dajanje aa slove 5 Din NslmanJSi znesek 17 Din Damske zHn. plašče dekliSke in otročke kupite najceneje pri F. I. G-orf-čar, L'u-b-ia.ua, Sv. Petra cesta 30. 31515-13 Knjižico Praštedione prodam najboljšemu ponudniku. — Dopise na oglasni oddele«k »Jutra« pod šifro »Praitedi-ona 100S«. 31564-16 STAREJŠIM LJUDEM ZAGRENJUJE-JO STARE DNI REVMATIČNE BOLEČINE. Vsem, ki trpite na revmatizmu, kostnih bolečinah, zbadanju, ishiasu, zobobolu, glavobolu, priporočamo masažo. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« vas krepi in osvežuje. »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenic* Din 14.—. 222 Reg. S. br .18117-32. G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Riavec potujeta okoli srota 112 »Resk!« Krepko sta potegnila, pa sta bila prosta. Urno sta zdirjala nazaj, redar, ki je držal v vsaki roki kos platna, pa za njima. Ali, joj, fantje, Pet minut še nista dirjala, ko sta zagledala pred seboj debelega redarja, sopihajočega z nasprotne strani. 50.000 Din posopla za dobo enega leta i£&etm proti sigurni ga-ra-nci jd sn obrestira po dogovoru. Po sred ovalen izklju-temi. Vza mem tudi: hranilne knjiži-ee po tečaju. Ponndibe na ogiaa. oddelek »Jutra« pod »Eno leto«. 31460-16 Vložno knjižico Jadra.ne.k-o- Podu-navsk e banke v Ljubi j ara — 100.000 Dim. kmpim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Prilika 1501694«. aim-te Knjižice Mestne hra-ni-lufioe ljuiM.lanske. otrogio T5.000 Din, ku/nitn proti takojšnji gotovini. Ponudbe ne og'as. oddelek >Ju.trn« pod šifro »Hranilni-ca«. 31610-16 Za nakup trg. hiše iščeim družabnika. Potreben kapital od 300.000 do 400.000 Din Rizik o fokiliu-čeu. Ponudbe na oglasni oddelek »J-u-tra« pod šifro »Plodomosno-c. 31536-16 Kitfžice Jfeetoe lju.b,!anske. Kmiet-ske posojilnice, Mes-tme v Ka-mmik-u in vseh oeta-1-i'h zavodov kuipim po najivi-šji ceni. — Sporočit« OTvod. snesek im ceno na oglasni oddelek »J-rrtra« pod šifro »Vsaka vloga«. 3156M6 Lokali • teseda 1 Din davek 2 Dte Slfro ali dajanje na »lova 5 Din Nalmanl* znesek 17 nin Skladišče partemo. svetlo im sabo. 80—100 m>. na prometnem kraju, tudi dvoriščno, se i$če za taikoj ali e 1. februarjem. Po možnosti e prifc'jučeuimi pisarniškimi prostori, z eno ali dvema sobama. — »Ckod« d. d.. Ljubljana. Tjrševa e. 31. 3151il-19 Meoeda ) Oin davek 2 Din za Slfro aH dalanle oa sin vb 6 Din Naimanif tip*®* .7 f>in Zimska jabolka aamiiana sortirana v ta bojčkib ht sadne drevje visoko io priKično ta je sensko eaditev dobite pr* Kmetijski droib< • Ljub Ijani. Norj trg štev 3 31076-34 ,-teseda I Dtn davek 2 Dtn »a Slfro ali dalanle na slova 9 Din Nalmanis- 17 nin Mehki rezan les in late krepim prosi vložni knjižici Kmetske posojilnice v Lhibl-jaJii- M. Herlinger. Karlova«. 31468-15 ^nTini^fj eseda 1 Din davek 2 Din 'A Slfro ali dajanje na lova S Din Najmanjši znesek 17 Din Stanovanje gobe im kuihi-nje oddam s 1 novembrom. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 31546-31 Prazno sobo svetlo in zračno, z vbodom s stopnišča, primerno tudi za pisarno, oddam oa Borštni-ko^eim trgu l/I. 311542-23 Opremljeno sobo z dobro domačo hrano, v centru meet-a takoj oddam boijSi osebi v Gledališki ulici štev. 12,HI. 31551-93 Prazno sobo eveot. 8 souporabo kopalnice. v centru ali bližini išče aradnik. Ponudbe na ogia6. oddelek »Jutra« pod »Dobro plačani«. 31194-33 Sobe išče t*eeed« 90 para da vel Oin za Slfro ali da ■anje naslova 3 Din Na» •nnr. <«. TTiiutcir 17 mn Prazno sobo e souporabo kopalnice, v centru mee'a ali bližini iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Seipariramo«. 31194-28/a Opremljeno sobo s hra.no a!* Hrer išče gospod. Ponudbe m oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »London«. 31603-33/a (SESS3SS • »eseda t Din davek 2 Din ?a Slfro ali daianje na siova 9 Din Nalman e >n<»iiek (7 Din Kovčeg-gramofon 9e nov, s pl-o^čaimi po nia-ki ceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnica-h Ju-tma 3163T7-26 Živali i seseda I Din davek 2 Dtn za Slfrc alt dajanje na -lova * Din Najmaniš mesek n Din Več kletk in raznih ptičev-pevcev ugodn-o naprodaj v Božn-i dolini, ceeta V/36. 31539-27 Obrt rfeeedP V par* davei v Din ea Slfro *u da lanje naslova 3 Din Na ■naniS* mAspb "> Barvanje obrvi im trepalnic Vam s t, rok-o v-njaško po na.j,novejši metodi izvršijo v eaionu Kosec, Prisojna ni. 1 (poleg postaje elektnione želerz-nioe). 31565-30 Sokol Nekoliko važnih vprašanj t čsL Sokolstva Ako preBstaješ nekatere bolge ži^me vestni'ke češkoslovaških žup, opaziš mnogo stvari in pojavov, ki so vredni razniS-ljevanja. Tako se je v plzenski župi pričelo lansko leto polagati mnogo več važnosti na telesnovzigojno poslanstvo Sokola in se je s primernimi članki v »Sokodu na češkem za padu« navezala pažuja čita^eljev, predvsem pa društvenih odborov na počasno, toda stalno padanje števila telova-dečega članstva. Članki, ki so sledili tej ugotovitvi, so seve takoj dobili pozitivno smer s te»skovčev samosnev »Vid^S vsp te nase križec, ki ga za-poje ga. Zlata GJungjenac To je tretja pesem iz Leskov ftevih orkestralni 6k1»-*h na Gradnikov ciklus »De profundis« Spo-red zaključi Bravničarjev »Hymnus Slav cus«, svečani koral za orkester ln zbor komponlran r* Trubarjev koral »Krif»tii' je od smertl vstal« Vstopnice za svečan žalni koncert so v predprodajl pri dnevn' blagajn! v operi Za ponedeljek kupljen* vstopnice veljajo za petek P n občinstvr trosimo da ne ploska Izreden muzikalni dogodek v naši • peri pomeni premiera Offenbachovib • Hoffmannovih pripovedk«, ki se izvajaj< 3rvič na našem odru v prvotni koncepcij komponista Delo je oa nov<> prevedeno in j irežirano pod muzikalnim vodstvom ft ' Nika Stritofa. Scenske osnutke je napra- vil naš znani slikar g. B. Jaka«. Fantastlč no dejanje opere preveva simbolizem, mu-zikalne slike so prežete z ilustrativno god. bo, ki se dvigne mestoma do dramatičnih akcentov. Glavni partiji pojeta ga- G juro-gjenac in g. Gostič. Premiera je v »oboto 27. t. m. izven abonmaja. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČU. Začetek ob 20.15. Sobota, 27.: RokovnjačL Otvoritvena predstava. Nedelja. 28 : Rokovnjafi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 36.: Žalni večer za bbgopofcojnim Viteškim krabem Aleksandrom L Uedmiteljem. Dramske cene. Bloki ve-Ijajo- Sobota, 27.: Hlapci. B. Nedelja, 28.: Idealen soprog. Premiera. Bloki. »Žalni večer« v gledališču. Za 'blagopoj-nim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Ue-diniteljem priredi Na-odno gledališče dene« 26. t. m. ob 20. žalni večer z naslednjim sporedom: 1.) žalni govor. Govori Radivoj Rehar. 2) Schnbent »Nedokončana simfonija«. L stavek. Allegro moderato. izrvaja gledališki orkester pod vod-stvom kapehni-ka Lojzeta Herzoga. 3) Rajnnal: »Grob junaka«. Tragedija v treh dejanjih. Režira J. Kovič. nastopijo Kraljeva, J. Kovič in Furijan. 4) Ruža Petelinova: »Kralju mu-čeniku« Recitira Elvira Kržljeva. 5) Bee. thoven: žalna koračnica iz III. simfonije. Izvaja gledališki orkester pod vodstvom kapelnika Herzoga. 6) Griša Koritnik: »Domovini«. Recitira Vladimir SkrbčEŠek hi 7) Državna himna. Pričakujemo, da se bo mariborsko občinstvo odzvalo polnoštevilno. Dramske cene. Bloki veljajo. Premiera »Idealnega soproga« prv-i nastop nove članice Save Severjeve bo v nedeljo, 28. t. m. ob 20. uri. Torej vsekakor dvojna zanimivost: »-Idealen soprog« spada med najboljša dela slovitega Oskarja Wildeja, znanega po svoji duhovitosti, s katero šiba človeško družbo, glavno žen. sko vlogo mrs. Cheveley pa igra d a rovi ta nova članica našega ansambda Sava Sever-jeva, ki »i je v razmeroma kratkem času svojega gledališkega delovanja pridobila že lep sloves ter pričakujejo zato njen prvi nastop z napetim zanimanjem, že kupljene ali rezervi-ane vstopnice veljajo pri tej predstavi. Abonentje reda A prejmejo svojo predstavo prihodnji torek, v sredo pa abonentje reda D. Poslednji so pa poslednji edinotle Pri prvi predstavi in to iz razloga, ker še mnogi niso dvignili svojih izkaznic, dasi so se prijavili im je še nekaj boljših mest na razpolago, ki se lahko dotedaj oddajo. Radio Petek, 26. oktobra _ LJUBLJANA 11: šolska ura.' _ £2: Plošče. _ 12.20: Radio - orkester. — 12.50: Poročila. — 13: Caa — lSr Pravice in dolžnosti državljanov (N. 0-). — 18.20: Oplenac (Davorin Ravljen). — 18 40: Plošče. — 19: Nacionalna ura: Dimitrije Da-vidovič. — 19.25: Radio - orkester. — 19 55: Jedilni list. program za soboto. _ 20: Prenos ko-memonaeiiskega koncerta Lz ljubljanske opere. — 22: Cae. poročila. Sobota, 27. oktobra. LJUBLJANA 12.30: Plošče. - 12.50: Poročila. — 13- Čas. — 18: Plošče. — 18.20: Ideja demokracije v literaturi (Franc Vodnik). _ 18-40: Radio - orkester. — 19.10: Nacionalna ara: Sv. Peter Prvi Geti neki. _ 19.40: Jugoslovensko • češkoslovaška lisa in kralj Aleksander (dr. Esron Stare). — 20- Zbor frančiškanske cerkve: Golsota. — 20 45: Radio - orkesfer. — 22: Čas. poročila. narodne žalostinke (tercet Stritar) BEOGRAD 19 30: Radio - orkester. — 20-30: Iz življenja blaoropokoinesa kralja. — 21: Zborovski koncert. — PRAGA 19.55: Dramski večer. — 21.25- Orkester. _ 22.15: Plošče. — BRNO 19.55: Program iz Prage — VARŠAVA 20: Koncert orkestra in solistov — 23.35: Plošče. — DUNAJ 12: Plošče. — 17.10: Godba na pihala. _ 19.30: Klavir. — 20.20: Mešan Drogram. — 21.50: Komorna glasba — 22.50- Ples — 0-30: Plošče. - BERLIN 20.10- Operni večer -KfiNTGSBERG 19 30- Klavir - 2010- Pester program _ 22.30: h Stuttgarta — STUTTGART 20.15: Orkestralen koncert 22 30: Lahka glasba _ RIM 17.10: Mešan glasbeni program — 20.45 Onerni večer Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za Lnseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.