69. številka. Ljubljana, v ponedeljek 24. marca. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st ri j'sk o - og e rs ke dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po H kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v sredo 26. marca 1884. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" veh> za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 p Četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n Pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravni&tvo „Slov. Naroda", Iz spodnje Štajerske, [Izv. dop.] (Konec.) Zatrjuje se, da imajo vsi slovenski poslanci „dobro voljo", potegniti se za nas, in da smemo zahtevati „odločno vedenjeu. Kar se tiče „dobre volje", nečemo o njej nikakor dvomiti. Prepričani smo, da nobeden poslanec, kar jih je slovenski narod poslal na Dunaj, ni tako brezvesten, da je vsprejel sicer mandat, da pa nema dobre volje zastopati narodove interese, da da hoče morebiti celo postopati njegovim interesom nasproti. Ali kaj pomaga dobra volja brez dejanj! — Da pa „smemou zahtevati odločno postopanje od naših poslancev, te pravice se zavedamo, ter tudi res to zahtevamo. Žalibože, da zaman! Četiri leta že čakamo, ali o odločnem postopanji naših poslancev ne vemo nič, vsaj mi ne. Lahko, da jim krivico delamo, in da so se bili za kulisami hudi boji, ali uspehov, teh ne čutimo, ne mi na Štajerskem, ne oni na Koroškem, niti oni na Primorskem. Zakaj ne poročajo nič o svojih posvetovanjih, ki so jih imeli, — mi vemo dozdaj samo o jednem, — nič o svojem odločnem postopanji? Očita se mi, da nesem omenjal g. dr. Tonklija, „dasiravno je g. dr. Tonkli najkrepkejše tudi v bud-getnem odseku podpiral resolucijo o gimuazijah v Gorici, v Mariboru, v Celji in v Pazinu". Ne dvomimo, da je g. dr. Tonkli res potegoval se za to resolucijo, čitali smo, da se je debate poleg drugih govornikov udeležil tudi g. dr. Tonklt. Hvala mu za to. Slovenski narod mu je gotovo hvaležen. Ali kako se je potegoval, kako je zavrnil one........besede Konradove, če jih je v obče zavrnil, o tem uesmo čitali nikjer. Kar se godi v zbornici, čitamo v stenografskih zapisnikih; kje pa najdemo, kar se godi v odsekih, ali za kulisami? Pravi se, da resolucija (zarad gimnazij v Mariboru, Olji itd.) od državnega zbora „še ni vspre-jeta, kakor piše „Narodov" dopisnik, ampak, da pride v obravnavo še le po budgetuej debati." No „Narodov" dopisnik ni pisal; „sprejel jo Je tudi državni zbor", ampak: „sprejel jo b<> tudi državni zbor", in uikdo se ni bolje čudil, ko je v „Narodu" čital nekaj, česar ni pisal, kakor ravno „Narodov' dopisnik. Ali, ker je vsakemu, ki se briga za politiko, znano, da take resolucije se vsprejemajo še le v n a-d rob ne j debati pri dotičnem proračunskem poglavji, takn>t pa, ko se je pisal članek, in je bil tiskan, trajala je še generalna debata; zatorej se dopisniku ni zdelo vredno to pomoto popravljati. Zadnja številka „Novie" mi pravi, da z mojim člankom nesem koristil ne stvari, ne sebi. Kar ae mene tiče, morem reči, da pri tem, kar sem sto riti skušal v javnem življenji, nesem iskal za-se nobene koristi. Da bi pa škodoval z mojim Člankom stvari, narodnej stvari na Štajerskem, tega ne morem verjeti. Mi na Štajerskem dozdaj uesmo dobili od nikoder nobene podpore, tako da smo začeli dvomiti, ali imajo ostali naši bratje kaj čuta za solidarnost slovensko! Podpore ne morejo nam torej odteguiti, ker je dozdaj nesmo dobivali, če pa so hoteli kaj za nas storiti, mislim tudi, da jih s tem nesem od njihovega hvalevrednega namena odvrnil. Bilo bi žalostno, če bi se zato, kar se ta ali oni ne ujema ž njihovim vedenjem, hoteli maščevati nad celim delom slovenskega naroda! Da se je proti akciji slovenskih poslancev začela vzbujati neka nezadovoljnost, neka opozicija je le prenaravno. Za nas je akcija naših poslancev premalo od-važna, dejal bi, prepohlevna, preponižna! Če gredo oni, kakor pravi narodna pesen, čez tri gore zelene, želimo mi, da gredo še čez tri vode studene. Mi smo prepričani, da ni vse hvalevredno, kar storijo slovenski poslanci, in hvalevredno, kar ne storijo. Mi smo prepričani, da je treba še vse bolje, še vse odločneje grajati, kakor slovenski poslanci grajajo. Mi smo prepričani, da bi mogli naši zastopniki pri današnjih avstrijskih razmerah za naš narod kaj več izkresati, nego so izkresali. In ko smo videli, da poslanci slovenski neso trdi, kakor kremen, in no tako ognjeni, kakor jeklo in da njih akcija daje le malo iskric, na katerih bi se mogla narodnost slovenska užigati, ker vidimo nadalje, da poslanci slovenski preveč ozir jemljejo, da so nekako preveč boječi, da so izgubili zaupanje v svoje moči in v moči našega naroda, začeli smo jim, kakor na črni petek, očitavati trpljenje našega naroda ! Prav iz srca mi je govoril „Slovan" (11. štev.): „Pravila, „do ut desu, katero je navadno v politič-kem življenji skoro so popolnem pozabili mi i poslanci. „Morali bi neprenehoma prepričavati razna minister-stva, da so še na Dunaji kot zastopniki slovenskega naroda in da ne nameravajo mirovati prej, dokler se zanj vsaj v primeri z njegovim davkom in njegovim številom ne stori toliko, kolikor za osta le v državnem zboru zastopane narodnosti. Tako naj bi postopali tudi naši državni poslanci. Nikdar mirovati, dan na dan nadlegovati vlado s svojimi zahtevami, tirjati izpolnitev njihovo vedno odločneje in brezozirneje, — to bi moralo biti njihovo pravilo." ,.A mesto tega, kaj vidimo? O budgetni debati vzdigne se ta ali oni poslanec, da bode z veseljem — ali še eelo z „uavdušeujern'' — glasoval za proračun, potem pa na šteje nekatera desiderija slovenska, ki se pač zabeležijo v stenografski zapisnik, pa nimajo druge usode, ko da vezane pridejo v zbornično knjižnico. Tu treba pri vladi izven parlamenta posredovati in sicer posredovati brez prenehanja. To pa se ne godi. — Mi vsi se pač še spominjamo, s kakim eklatom je LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XI. Poglavje. Ponočni sprevod. (Dalje.) Car je hotel zakričati, pa ni mogel. V ušesih mu je strašno zvenelo. Mrtvec se je poklonil Ivanu. — Zdrav bodi Ivane, — rekel je zamolkel človeški glas — klanjam se ti, četudi si me po nedolžnem pogubil. Te besede so Begle v globočino Ivanove duše. On ni vedel, ali govori prikazen, ali se je pa njegova lastna misel premenila v glaBove, občutljive za njegovo uho. Priuzdignila se je druga stropnica; prikazal se je obraz okolničnega, Danile Adaševa, katerega je Ivan dal usmrtiti pred štirimi leti. Adašev gledal je tudi izpod čela, in poklonil se je carju rekoč: — Zdrav bodi, Ivane, klanjam se ti, četudi si me usmrtil po nedolžnem! Za njim prišla je bojarinja Marija, ki je bila usmrtena z otroci. Prilezla je iz tal s petimi sinovi. Vsi so se poklonili carju in rekel je vsak: — Zdrav bodi, Ivane, klanjam se ti! Za njimi pokazali so se Kurljatev, knez Obo-lenski, Nikita Šeremetev in drugi, kateri so bili usmrteni na Ivanovo povelje. Izba se je napolnila z mrtveci. Slednji se je nizko priklonil rekoč : — Zdrav bodi, Ivane, klanjam se ti! Uzdignili so Be menihi, starci, nune v samo- stanskej obleki in črnih kutah, vsi so bili bledi in krvavi. Prikazali so Be vojaki, ki so bili s carjem pri Kasarni. Na njih so se videle strašne rane, ki neso bile dobljene v vojski, a usekali bo jih carski rablji. In zdaj so se pojavila dekleta v raztrgauej obleki in mlade žene z dojenci. Otroci so stegovali roke k Ivanu in šepetali: — Zdrav bodi, Ivane, Četudi si nas po nedolžnem pogubil! Spalnica se je vedno bolj polnila s pošastmi. Car Že ni mogel ločiti domišljije od istinitosti. Govorjenje pošatij je stokratno odmevalo. Odhodne molitve in mrtvaško petje vse to donelo je Ivanu na ušesa. Lasje so mu stali po konci. — V imenu živega Boga, — rekel je, — poberite se, če ste hudiči, poslani iz pekla! Če ste res duše onih, katero sem usmrtil, — pa počakajte strašne sodbe božje! Bog bode sodit nas! Mrtveci bo se uzdignili, krožili in vračali okrog Ivana, kakor jesensko listje, ki je nosi vihar. Še žalostnejše se je razlegalo petje, dež je zopet udaril v okno, in sredi šuma in vetra zazdelo se je carju, da je zaslišal trombin glas, kličoč: Ivane, Ivane, ustani in pojdi k sodbi, pojdi k sodbi! Car je glasno zakričal. Spalniki (dvorni uradniki, ki imajo stružiti carja po noči), pritekli so iz sosednih sob v spalnico. klub slovenskih poslancev kraojskega deželnega zbora poslal konec leta 1883. med strmeči slovenski svet ! dvoje izjav, katerih prva zahteva izvedbo ravnoprav- j nosti za Slovence po vseh kronovinah, dmga pa j reš tev nekaterih za kranjsko deželo imenitnih go- j Bpodar.skih vprašanj. To dvoje izjav se je imelo iz- j ročiti nrni.iterskemu predsedniku. Pretekla sta i od tedaj že dva meseca in tretjega pol, a vender doslej še uismočuli, uiti či tali, da bi se bili ti spomenici izročili oa do-tičnem mestu." Več odločnosti, več solidarnosti, to je kar bi radi videli pri naših poslancih. t*«»ni se, komur je mari zahvala prihodnjega vnukh !u I. D. Govor poslanca dra. Vitezica v državnem zbora v 14. dan marca. (Dalje.) Kar se tiče uradov, nadejali smo se Slovani v Istri, ko so bili državni temeljni zakoni objavljeni, da bode pravična in previdna vlada svoje delovanje po ii i iii uravnala, da bode naš jezik v uradu in javnem življenji zavzemal dostojno mesto. Žal, da Brno se prehudo varali. Kakor v šoli, tako je tudi v uradu vedno siabše. Naš jezik je po nemškem io italijanskem jeziku, kakor pri političnih, tuko tudi pri liiuiicn.il in soduijskih uradih nazaj potisuen; v Istri so uradniki redki, ki so zmožni slovanskega jezika, še manj pa je tacih, ki bi s strankami znali pismeno občevati. Prvi uraduik, gospoda moja, ne pozna in ne govori jezika večine prebivalstva; tudi mu ni ljubo, če njemu podčinjeni v tem jeziku govore. Znan mi je slučaj, ko se je okrajni komisar z boljšega na slabšo mesto prestavil samo za tega del|, ker je s hrvatskimi prebivalci iu občinami občeval v jeziku njihovem; uradnik, ki se strogo drži državu h temeljuiu zakonov, se tedaj kaznuje. V politične urade se nihče ne vsprejnie, ako ne dokaže, da je nemškega jezika jiOpoluem vešč, s hrvatskimi občinami ubčuje se samo v nemščini, in obtine, ki na takč dopise ne odgovarjajo, se kaznujejo; seveda z italijanskimi občinami občuje se v njih jeziku in celo hi vatske občine ae nagovarjajo, da bi dopisovale v talijauš :ini. Če kaka hrvatska občina deželnemu odboru pošlje hrvatsko pisano ulogu, »me biti preverjena, da ne dobo odloka; tana uloga gre ad acta. b.er o slovanskem jeziku sploh ničesar znati nečejo- Obuua Creska bila je cerkovnej upravi v Beli (Caisole) na otoku Čre^u od zgradbe neke cerkve nekaj dolžna. Cerkovna uprava dala je pobotnico v hrvatskem jeziku. Občina pit ni hotela denarja šteti, ker je bila pobotnica spisana v jeziku prebivalcev tega okraja, ki druzega jezika ne znajo, kakor hrvatskega. Politične oblasti v čisto hrvatskih okrajih pišejo nemški, razpošiljajo svoje ukaze občinum nemški, kakor da smo zunaj v „rajhu". K,e je našega jezika ravnopravnost? Ali naj mari mi Slovani v Istri zuamo ti oje jezikov, da olajšamo drugim opravila? Kaplan v Zvoneči obrnil se je do gosp. okrajnega glavarja v Vdovskem s prošnjo, naj bi vender ž njim občeval v njegovem materinem jeziku, ker nobenega druzega jezika ne zna. Na to prišla sta dva dekreta, v 18 dan oktobra 1881 in v 16. dan — Ustanite, — zakričal je car, — kdo bi še zdaj spal! Prišel je sodnji dan, udarila je poslednja ura! V cerkev! Vsi za menoj! Carski dvorniki so se začeli gibati, zaslišalo se je zvonenje. Ko so zaslišali zvon jedva zaspali opričuiki, skočili so s klopij in hiteli oblačit se. Mnogo jih je pirovalo pri Vjazemskem. Sedeli bo pri polnih kupicah in peli junaške peBni. Ko so zaslišali zvon, planili so kvišku, oblekli naglo črne metliške halje po bogatili kaftauih in pokrili si glave z visokimi kutami. VBa sloboda je oživela. Cerkev Matere božje se je krasno zasvetila. Prestrašeni bivatelji hiteli so k vratim in zagledali so mnogo lučij, ki so švigale iz sobe v sobo v dvorci. Potem se je naredila dolga vrsta in sprevod se je vlekel po vnanjih hodnikih, ki se držali it dvorca v cerkev. Vsi opričniki oblečeni v kute in Črne meniške halje nesli so smolnate bakle. Blesk lučij je čarobno odseval na rezanih stebrih, in olepšanjih na stenah. Veter je mahal z meniškimi halami, a lunina svitloba je čarobno lesketala z lučmi vred po zlatu, biserjih in dragih kamenih. (Dalje prib.) februvarja 1883, katera si zaradi njijine originalnosti preči tat i usojam. V prvem dekretu se pravi (čit*): „Ihr Ansuchen, mit Ibnen nur in eroatiseher Sprache zu verkebren, kann keine Berilcksichtigung fioden, weil Sie uach Ibren Studien nudi der deutachen macbtig sein miissen, welche in Oester-reicb die Verkehrssprache zvrisehen landesfdrtitlichen Behbrden ist, wozu die Pfarr- als delegirte Standes-amter (Matrikenftihrer) gb ichfalls zu zahlen sind. K. k. Bezii kshiuiptm .rinschal't Voloska am 18. October 1881." Povod druzemu dekretu b;la je okrajnega glavarja okrožnica istemu kuratorju v Zvoneći, in ta bla je nemška. Poslal je okrožnico nazaj iu prosil, naj bi se vender priložila hrvatska prestavi, ker nemški ne zna, in ni v celem kraji nikogar, ki bi preskrbel nemški prevod. Na to prošnjo dobil je naslednji odgovor (čita): „Dem hochvvtirdigen Curatamte in Zvoneča mit dem Bemerken, dass die SeeisorgeJimter in Angele-genheiten der Matrikelfiihrung lediglich als vom Staate delegirte Staatsamter fuuctiouireti uud hiemit als solehe als delegirte Organe der politiseben Stants-vervvaltung aufzufassen suid. (Čujte! na desni.) Die Sprache des interuen Verkthres der |iolitischen BtaatsbehOrdeo aber ist ausschliesslich die deutsche. Ich sehe mich daher nicht veranlasst, Ihueu in eroatiseher Sprache tu schreiben. K. k. Bezirkshauptmannschaft Voloska am 16. Februar 1883. Je ttma r m./p." I« teh dveh dekretov, gospoda, je razvidno, da je gospod okrajni glavar, ne brigaje se za postavne določbe, svojevoljno že davno uvel nemščino kot državni jezik, in sicer tako na široko, da jo je hotel raztegniti celo na matiikovodje. Naravna posledica take naredbe bilo bi potem, da bi se matrike same v vsej tostrauskej državnej polovici morale pisati v nemškem jeziku. Kolik haut gout za gospoda poslanca grofa Wurmbranda (živahna veselost) in somišljenike. Gospodje bi lahko gospodu okrajnemu vodji dali spričevnlo dobrega vedenja; je li pa v jednakej meti s tem zadovoljen g. ministerski predsednik, prepuščam njegovej razsodbi. Pred 10 leti — v 29. dan aprila 1874 iuter peloval sem v tej visokej zbornici o rabi slovanščine v uradih in sodnijah. V 15. dan februvarji 1875 odgovoril mi je bivši minister notranjih zadev baron Lasser. Ne bodem čital obeh teh spisov, a dovolim si vender nekoliko opomb k dobljenemu odgovoru. (Dalje prih.) Letošnji proračun v državnem zboru. vi. Glavni govornik levice, stari dr. Herbst imel je tudi letos v budgetuej debati nesrečno misel, nekaj braniti, česar nihče še napadal ni. Silno čudno se vidi osivelega voditelja nemških liberalcev, kateri vladal je djanstveuo Avstrijo celih dvajset let, kako celo poldrugo uro pred odličnim zborom avstrijskih narodov postavlja na noge umetno narejeno „sol-datesco", da jo konečno igraje se, zopet na tla polaga! Celo v proračunu hodil je z mokro gobo okolu števil, katerih nikdar ni bilo postavljenih in zapisanih. Ali tako dela „opozicijska ekscelenca" sploh, odkar sedi na levici, in nekdanjega pravnega ministra veseli jedino le še to, da na čelu upravnega našega sodišča stoji mož „von entschiedener Parteistellung", ker sicer bi bil „der zvveigetkeilte" minister baron Conrad že davno vse nemške učilnice po Češkem in Moravskem podreti ukazal! Svojega trdega sedeža v državnej zbornici se je že naveličal; kakor hitro ga še kaj zbode, ustal bo ter šli bodo vsi k svojim „penatom" „auf Nimmer-wiederseheuu! Za sedaj pa še upa, da se bodeta dosegla mir in sprava na Češkem, ako se zvrši upravna razdelitev, preustrojba češke dežele, to se namreč po poznejših levičarskih komentarib pravi: poprej mora TaafTojevo ministerstvo stole odstopiti, če možno samim koprnečim kandidatom z levice, poprej še se morajo odpreti zatvornžce državnega jezika za avstrijsko-Blovanski potop in zabiti je treba Pražakove jezikovne naredbe v zemljo in drugo tako! „Das sag t er, der Gemassigte, der Konservativci" In obklinil bi rad nemške okraje na Češkem, da bi se moglo vsacega Čeha po odgonu poslati vun, kateri bi se drznil prestopiti oliki:n j eno mejo! Ali kdo bo še davil mrtvorojeno dete? „Štiri leta zmiritue dobe so pretekla, a protivja neso manjša. Naj le pridejo še druga štiri leta na račun Nemcev ? Zadovoljeni tudi oni drugi neso, ker se njih zadeve ne daio sprijazniti z države obstankom. Domoljuba obhajajo skrbi in pečali in povprašuje se: „ Was soli, was wird aus unserem altenOesterreich vrerden ?u Tako sklepal je dr. Herbst svoj govor 12. t. m., in z ozirom na ti sklep mika nas povprašati: „Was soli, was wird aus unserem alten Herbst — noch werden?u Vzvišenemu in preresnemu poklicu državnega zbora zvest in priležen govor imel je zvesti sin češkega naroda dr. Mattuš, ki je glavni govornik dejnice, s preprostimi besedami razjasnil je proračun iu položaj, po državniško mirno zavrnil napade in pomišljaje ter sploh navduševal za politiko v avstrijskem, pravičnem in spravljivem duhu. Vsaka misel v tem govoru kaže, da se moža ne čisla zastonj mej korifeje visoke zbornice. Z obširnega govora po nemirno le naslednje: Po kratkej polemiki proti predgovornitu pravi dr. Mattuš, da smo neugodne sodbe o državnih finaneijah od levice že vajeni, iu v budgetnej debati sploh ne gre za drugo, nego za nove dokaze starim stavkom. Števila budgetnega poročila, brez zavijač sestavljena, mogo vsakogar prepričati, koliko napredka in zboljšanja v tinaiici-jaluem položaji kaže letošnji državni proračun. Tu je zlasti vedno visoki kurz naših državnih papirjev, za katerega bi pač opozicija štela vlado odgovorno, ako bi bil nizek. Več nego šest sedmin primanjkljaja gre za investicije, za galičesko poprečno železnico, arlberško in česko-moravsko železnico, s Čemer vsem si država za vse veke postavi pričo svoje; skrbi za uaroduo-gospodarske težnje. Glede doteklega privilegija severne železnice vede se vlada samo z Ofiri na državno iu narodsko blaginio. Skuša se tudi neumorno, kako bi se rešila obrtna in socijalna vprašanja. Pobijani samoupravni ceuovnik za carino kaže svojo svetlo stran v proračunu, a še bolj v industriji. Tržaška pomorska trgovina obeta se po-uzdigniti valed diferencijalnih cenovnikov za kolonijalno blago. — Odlični govornik na to izpregovori o jezikovnih debatah, ki so pokazale, kako različno se v državnej zbornici sodi o jeduakopravnosti avstrijskih narodov; predlogi manjšine zato neso mogli obveljati, ker so Slovanom hoteli vzeti to, za kar jim osnovni državni zakoni dajejo poroštvo; iz debat se pa vsaj to lahko razbere, koliko imamo glede jezikovnih pravic upati od levice. Ali prevažno vprašanje ni še leseno. Jezikovni razpor vsaj na Češkem potolažiti, predlaga dr. Russ razdelitev kraljevine Češke po jezikovnih mejnikih. Njegove izjave bi bile vredne, da bi se jih preudardo, ali govornik pritrditi ne more temu, da bi Nemec po vseh okrajih našel svojo pravico v svojem jeziku, Čeh pa ne. Nauki o paralelizmu mej vnaujo in notranjo politiko so krivi in brezumni, ker bi po njih državna vlada morala biti naklonjena najbolj tistemu narodu, katerega bi se imela najbolj bati, kadar se biiša vnanja nevarnost. Levičarji so centralisti iz narodnih ozirov, desničarji pa spoštujejo jeilnakopravnost iu samoupravnost. Če hočemo, da nam je država mati in zavetnica, moramo jej pomagati, ako smo pogodljivi in si vzajemno pripo-zuavamo pravice. — Desnica odlikoval* je govornika z obilo pohvalo; potem pa se je sklenil bud-getne debate dan četrti. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 24. marca. MisH se, da bode danes končana budgetna debata v državnem zboru, potem Be pa bodo pretrgale obravnave državnega zbora za jeden teden. 31. t. m. se pa zopet začno seje, in bodo do 4. ali 5. aprila, kadar se prično velikonočne počitnice. Se pred Veliko nočjo Be bode rešil zakon o železnici Metkovič-Mostar, kajti skupna vlada želi, da se ta Btv&r hitro reši. Senat nemškega Ptažkega vseučilišča se je tudi za delitev bogoslovske fakultete izrekel. Volitve v offerslti državni zbor bodo Bredi junija. Državni zbor sam pa bode zboroval do sredi maja. Velikonočne počitnice bode imel štirinajst dnij. Vuaiue države. Ruska vlada bavi se sedaj z vprašanjem, da bi se na ruskih vseučiliščih tudi vpeljale privatna docenture, kakor so v Avstriji in Nemčiji. Najprej hočejo poskusiti s privatnimi docenti na prirodoz-nanskih in medecinskih fakultetah. — Ruski listi vedno bolj zgubljajo simpatije do nemSke zveze. Skoro • vsi jo obsojajo razen oficijoznih in reak-cijoarnih „Moskovskih Vjedonostij." „Ruskij Kur-jeru misli, da Bismark le zato želi ohraniti mir z vnanjimi državami, da bo mogel zatirati svobodo v Nemčiji, in s svojim uplivom tudi v drugih državah. Vse njegovo delovun|e meri na to, kako bi zatiral zavedne narode. Poslednji < as se mnogo govori, da bodo vlade Be sporazumele, kako skupno postopati proti anar-tiistom. Kakor javljajo poročila iz Londona, je že zagotovljeno vzajemno postopanje redarstvu raznih dežel. Oddelek Londonske nkrivne poboje, ki bode imel nalogo zasledovati anarhiste, sestavljen bode iz 50 članov. Po narodnosti bode 12 Angl. žev, 12 Ircev, 12 Amerik; ucev, drugi bodo pa Rusi, Franeozje, Avstrijci, Ogri, Italijani, Špaujci. Orga-nizovanje te policije izročeno je podtajniku irske kriminalne policije, Jenkinsonu. Dosedanji Italijanski ministerski predsednik Depretis je zopet prevzel sestavo noveg* minister-Btva. Izstopili bodo i/ mmisterstva minister nauka, poljedelstva, vojske in pravosodja, drugi ministri ostanejo. Francoska zbornica In senat sta vsprejela postavni načrt o podeljenji odlikovanj in remutieracij armadi, ki je v Tonkingu. — Rumena knjiga, ki se je predložila zbornici, natančno predstavlja obravnavanje s Hovasi meseca novembra lanskega leta. Sporazutnljenje se ni doseglo, ker Hovasi ueso hoteli priznati pravic Francije na nevero- zapadli del otoka, temveč ponujali samo neko vsoto v (ienarjih — Utmbo v Thainghavenn, katero je vzel general Briere, branili so Kitajci. Briere, ki je včerai pr sel v Ha Noi, prij)e'.jal je sabo mnogo zastav in 40 bronastih topov, ki so se vzeli sovražniku. Nemški državni zbor je vsprejel predlog vodje katolikov Windtborsta, da se socijalistom zakon izroči posebnej komisiji v pretres. V danskem ministerstvu navstal je ra.'.por o budgetnem vprašanji. Misli se, da odstopita minister bogočastja Scavenius in vojni minister Ravn. Tursku vlada se je neki obrnda do velevlast i, ki so podpisale Berolinsko pogodbo, da bi posredovale v vprašanji o mabomedauskib posestvih v Sibiii, ker srliska agrarna postava škoduje v Srbiji živečim mahamedancem. Ob jednem se poroča iz Carigrada, da rusko poslauištvo priganja, da se hitro izplača zaostala vojna odškodnina. K i kur javljajo poročila iz vzhodnega Sudana, se je tam položaj .Inulczev dosti zboljsal. Osmatm Digmo zajiuščajo njegovi privrženci, in se najbrž ne bode več upal začeti bo|a. Vesti iz Ch.rtuma so pa jako neugodne. Gordon je neki popolnem obkoljen, od vseh etrenij se bližajo sovražni rodovi Cbartumu. Vendar se mu je posrečilo oteti 500 mo>. močno posadko U Htifaje. Znan parnellt O. Kelly, bivši dopisnik Newyork Heralda, sedaj član parlamenta, podal se je ueki k Mahiiju, da ga ščuva proti Angležem. Anglija svetuje egi|>tovskemu podkralju, da bi izdal sledečo proklamacijo: Egipat propuha Angliji mirno rešitev sudanskegi vprašanja z Mihdijem s tem pogojem, da se tam bivajoči E^ijieaui ne bodo več nadlegovali ;n se hodo smeli mirno vrniti domov. Osman Digma naj ra/pusti s oje čete, smatra vojsko končano in umakne se v El-Obeid. Suakitn in afri-kausko obrežje do Mussauah bodo zasedle angleške čete, dokler se ne pomirijo Arabi. Gordonov naslednik z naslovom gouvernerja in sultanu Chartumsi:ega bode kuk šejk, katerega zmernost in pomirljivost bosti porok za izpeljavo pogodb, ki se bodo sklenile me| Anglijo in Mahomed Ahmetom. — Lord Granville se prizadeva ohraniti souverauiteto turškega sultana v Sudanu. Dopisi. Iz Trsta 20. marca. [Izv. dop.j 16. t. m. bil je delavskega podpornega društva redni občni zbor, pri katerem se je volil nov odbor za jedno leto. Predsednik odpre zbor ob 7. uri zvečer, ter vabi navzoče člane, naj trikratni živio zakličejo svojemu visokemu pokrovitelju in cesarski rodovini, kar se telegrafično javi ceaarjeviču Rudolfu. Predsednik povdarja v daljšem govoru in priporoča članom, da naj skrbe za red in mir, v društvu; da naj nagovarjajo in vabijo Slovane v Trstu, da pristopijo v domače društvo že bolj mnogobrojno, ko v preteklem letu; nazadnje povdarja, naj vsaka agitacija, od danes naprej prestane in naj vsi sploh delujejo v korist in napredek društvu (kaj pa za zjedinjenje obeh društev?) Tajnik prečita društveno zgodovino celega leta ter se spominja mrtvih in dobrodelnih članov. Blagajnik poroča v daljšem govoru napredek v dohodkih pa tudi v t roških ; člani so redno svoje tednice plačevali, kar ga največ veseli, da jih ni treba tirjati. Želi pa. da bi se dohodki še bolj namnožili, da bode gmotno stanje v lepem cvetu. Nadalje prečita bilanco o dohodkih in troških; ter proračun za to leto, kar se vse z velikim molčanjem vsprejme. Predlog g. Gulina, kateri je nova pravila izdelal, katera pa se večinoma ujemajo z dozdaujimi, Be odda prihodnjemu odboru, da ga izroči posebnej komisiji v pretres, ter Be skliče v svojem času izredni občni zbor, da to stvar natančneje razpravlja. Največ hrupa je prouzročil priziv izključenega člana Mramor)?, ker je okaral jednega odbornika, ker ta ni redno plačeval in s plačili zaostajal; zarad tega je bil od odbora izključen (žalostno). V obrambo tega oglasi se gosp. P. Peršič (nekdanji predsednik Rojanske Čitalnice) ter v dolgem jedernatein govoru pobija dejanje odbora in prepričevalno naglasa, da izključeni ni toliko zakrivil, da bi se radi tega odstranil, ker je že pet let reden in dober plačevalec, ter gleda na red društva; dalje reče proti zboru i Ta ubogi delavec, je svojim otročičem in sebi od ust utrgal težko zasluženi denar, da je društvo podpiral, in da sem jaz na njegovem mestu bil, bi tudi tako storil, samo bolj politično (dobro klici). A če j je tudi kaj zakrivil, prosim občni zbor, da mu odpusti i o ne potrdi odborovega izključenja, (dobro, 1 živio klici, mnogi člani govorniku čestitajo.) . Potem stavi gospod predsednik predlog: Naj j prihodnji odbor zopet vsprejme Mramorja za člana; j (vzprejeto z veliko večino). Videti je bilo skoro mej vsemi navzočnimi zadovoljstvo o tem sklepu; samo nekaterim pod vodstvom nekega (trabanta ogljarja) ne. To so pa taki ljudje, ki jim ni mari za slogo, nego za stratikarstvo iu cepljenje društva, in so tudi največ krivi, da se nesti obe društvi še zjedinili. Zabvali se zbor odstopivšemu odboru za njegov veliki trud, in posebej še predsedniku in uredniku. 5 tem je bil ob 9- uri zbor zaključen. Mora se reči in društvo sme ponosno biti; da je večina izredno mirno in pazljivo vse slušala, brez najmanjšega nemira. Tržaški Slovenci moramo se ponašati, mej tolikimi društvi je naše uzorno, kakor bi Nemec rekel „Musterverein". Zatem je g. predsednik naznanil, da se prične skrutinij oddauih volilnih listov. Kdor hoče izvedeti izid, naj počaka. Volilnih listov je bilo do 800 oddanih; pred zborom agitovalo se je od vseh strani) prav teroristično. Po 2. ure popolunoči, se je kon-statovalo, da so z veliku večino v vodstvo voljeni ; gu. V. Dolenc, predsednik, M. Katalan, tajnik i d., - Šmid, blagajnik. Velik hrup prouzročil je nek pisar jedne tukajšnjih loterij, prošli teden. Nek tržaški gospod stavi na činkviuo, mi pet številk 24 gld. Nemarui pisač, pa si zase pridrži 18 gld. in zapiše v matico samo 6 gld. Sreča ali nesreč* je hotela, da ho bile tri številke na omenjeno činkvino uzdignene: ter je do-tičuik dobil samo 2G40 gld. namesto 10.550 gld. Slovanska Čitalnica je prevzela vse gornje dvo-J rane z vrtom vred pri Monte Verde za svoje svrhe, i za ta veliki korak v prid Slovatutva v Trstu se mora dotični gospodi čestitati, ker so prekrižali nekim milijonarjem od .Circolo artistico" račune. Domače stvari. — (Izjava.) V št. 68. „Slov. Nar." omenjeno pismo „Slov. društva" v Mariboru sem jaz sprejel in ga potem izročil g. Riiču. Ker pa tačas ni bilo vseh slovenskih poslancev na Dunaji, zlasti ne onega gospoda, kateri je imel nalog sklicati v pogovor slovenske jioslance, a je treba bilo, še pred budgetuo debato govoriti z g. učnim ministrom, storili smo to štajerski poslanci. Pismo smo mislili pri namenjenem skupuem shodu naznaniti, kar se ve da zdaj ni treba, ko je tiskano v n Slovenskem Narodu". Sicer pa slovenski poslanci nemajo svojega posebnega kluba. Po prihodnjih volitvah se bo pokazalo, ali. bo mogoče in ali bi bilo koristno, napraviti posebni klub. Po mojem prepričanji se bode s časom gotovo za druge Slovence saj toliko doseglo, kolikor se je v šolstvu na Kranjskem upeljalo. Ovire so pa veliko večje, nego si more misliti tisti, ki stvari le od daleč gleda in sodi. Naj se tudi ne pozabi, da 13 ali 14 mej 353 nema toliko veljave, ko 60 ali 70, da je zborova večina sploh neznatna in sestavljena iz najrazličnejših elementov, kateri se le v prav redkih slučajih dado združiti v — aut-aut. Konečno le še konstatujem, da so vsi slovenski poslanci v vseh narodnih zadevah složni in solidarni. Dr. J. Vošnjak. — (Gospod dr. Karol vitez Bleiwei8 Trsteniški) nam piše, da on ni predlagal, „naj bode na čitalniški restavraciji nemški napis'', ampak da je bila stvar taka: Najemnik želi namreč napisati v slovenskem in nemškem jeziku, da je v Čitalnici zaloga Puntigamske pivovarne. Govorilo se je toraj v odborovej se]i, ali se mu sme dovoliti „da ima zraven dosedanjega napisa „Č ital-ui.sk a restavracija" še napis v slovenskem in nemškem jeziku: Zaloga puntigamske pivovarne „Depot der Puntigamer Bierbriiuereiu. Dotični pred- log stavil je gosp. M. P. Jaz sem ga podpiral in sicer: 1. Ker je gostilna obrtnijsko podjetje, a katerim društvo nema ničesar opraviti. 2. Ker nam pri sedanjih razmerah mora biti prva skrb, da dobimo liuancijaluo dobro situira nega najemnika. Tako dr. vitez Bleiweis. Iz tega je jasno, da je res šlo za nemšk napis. G. dr. vitez llleivveis ga sicer ni stavil, pač pa podpiral, kar je bilo vsekako nepotrebno. Nemšk napis v Ljubljani je „o d muh", motivacija zaradi podpore tega predloga pa šepa na obeh nogah. Da bi bila gostilna obrtno podjetje, s katerim društvo nema nikakega posla, to jednostavno ni istina, čemu bi sicer pač o temi meli sejo in se o gostilni posvetovali? Ali ne oddaje baš društvo gostilne V Trditi tedaj, da gostilna z društvom nema ničesar opraviti, nam je nerazumljiva. Isto tako ničev je ugovor, da mora biti prva skrb, dobiti gmotno podprtega najemnika, kajti razen Puntigama oglasili so se za gostilno gg. Kozler, M a \ ur, krčmar od „Kronew in krčmar iz Abacije. Želja po nemškem napisu morala bi se zavrniti takoj a li-iin ne, ne pa, da se 7 odbornikov dolgotrajno o tem posvetuje iu naposled stvar le per majora reši. Da so se g. Puntigamu jasno razložile razmere Ljubljanske, ne mislil bi niti na nemški napis, ki pri nas ni več reklama, nego baš nasprotno in izostal bi bil ta dogodek, ki je zopet pokazal premehko, golobjo nrav nrs Slovencev, nepotrebno popustljivost našo. Principiis obsta! — (Mestnega zboraodsek za olepšavo mesta) bode letos Tivolski park jako olepšal z novimi nasadi, katerih nekateri so že dogotovljeni. Skrb za park in nadzorovanje njegovo prevzel je v hortologičnih stvareh izvedeni mestui odbornik gosp. Fra u Kolman. — A tudi v drugem oziru bode res marljivi olepševalni odsek mnogo storil za prekrasni naš Tivoli. Spominjamo le novega gozdnega pota, kateri bode izpeljal od švicarske hiše v Šiško in s katerim se bode gotovo jako ustreglo Ljubljanskemu občinstvu; saj je Šiška vedno še in bode menda tudi ostala najpriljubljeuejše izietuo mesto njegovo. Da se bode ta pot izvršil, gre pa glavna zasluga bratom Kozlerjem, ki &o blagovoljno odstopili brezplačno za ta pot potrebni prostor v svojem go du. — (Jednostranost gosp. Horwath-a.) Kakor znano, se je pevski zbor naših fiiharmonikov v zadnjem času tako skrčil, da bi ga kmalu nič ne bilo. V tej sili priskoči jim na pomoč gospod ravnatelj tukajšnjega učiteljišča, in uoleus-volens morajo gg. pripravniki in pripravuice sodelovati pri tem društvu, dočim jim je pristop k pevskemu zboru Ljubljanske Čitalnice strogo zabranjen. To jedno-strausko ravnanje g. Hotvvatha nam je nerazumljivo. — (Zastava ^Savinjskega Sokola") došla je te dui v Ljubljano iu se razstavila danes v prodajalnici narodnega trgovca gosp. J. Lozar-ja na Velikem trgu. —- Danes in prihodnje dni tega tedna ostane zastava na ogled, in kdor je zanima za umetno izvršeuo vezanje v zlatu iu srebru, naj ne zamudi prilike, da si jo uataučueje ogleda. — Naročila se je po bivšem tajniku „Sokola" Ljubljanskega gosp. V. Legat-u in izdelala jo je tvrdka: Krickl in Schweiger v Beči. Zastava izgotov-ljena jo iz težke dvoj nato naložene belo-modro-rudeče line svile (gros-grain), visoka je 135 ctm. dolga 170 ctm. Na prednjoj strani krasi zastavo „Sokolov ino-uogram", kateri na spodnjem delu obdaja lepo izdelan lipov venec, nad istem pa v polukrogu društveni pozdrav: „Na zdravje!u; vae pristno zlato Na drugej strani je „jugoslovanski grb", na sreberno dno z zlatom vezan, nad njim avstrijska krona, izdelana posebno lepo in pravilno. — Zastava obrobljena je s 6 cmt. dolgimi zlatimi bollion-franžami, drog zastave pa je v gotiškem slogu lepo rezljan ter pozlačen. — „Sokol" na konci zastave stane sam 100 gld., naročil ga je g. Tamboruini: izdelal pa mojsterski Ljubljančan g. Karol Kosa k. — Omeniti nam je še krasnega bandeiirja za zastavonošo, ki ima na prsih „Sokolov uionogram", na prekrižji pa Jugoslovanski grb" v zlatu. — Zastavo „Savinj-skega Sokola", predno se je naročila, skiciral je mestni inženir g. J, Duffe. Obrisi, po katerih se je delala, napravili so se pa v Beči. — Mi prav iz srca čestitamo hrabremu „Sav. Sokolu" na toli krasnej zastavi. — Slikal bode isto tukajšnji naš narodni fotograf gosp. Pogorelec, in se bodo iotografije dobivale v dan slavnosti blagoslovljena o Biokoštih v Mozirji. — (Čast domači obrtniji.) Gosp. J. Matij an, umeteljni mizar v Ljubljani, dobil je jako častno naročilo. Izdelati ima namreč vse posobje (opravo) cesarske jahte „Greif" in torpedovke ,Lussin". Za cesarsko jahto bode večinoma treba posebno lepega dela in najfinejšega blaga. Vse delo mora v kratkem biti dovršeno. Vsacega domačina mora ta napredek domače obrti le veseliti. — (Male hiše), za stanovanje rodbinam, tako zvaua delavska stanišča (Arbeiterwobungen) misli kranjska hranilnica še letošnje leto zidati po kranjskej stavbeoej družbi, na prostorih stavbene družbe za nunskim in Seunig-ovem vrtom, proti Vrtači. — (Ljubljanski pekovski mojstri)iz ročili so mestnemu zboru skupno prošnjo, naj blagovoli skleniti, da se neokusna prodaja kruha pred ro-tovškim poslopjem v pletenicah, ki stoje" v prahu ali V blatu, odslej prepove. Prosilci se sklicujejo na to, da je ravno pri kruhu treba največje snažnosti in da je dovolj prodajalnic kruha na mestnem trgu, kakor tudi po vseh ulicah in cestah mesta. — (Umor Častniškega namestnika.) V okraji Rožno, občina Blanica so 16. t. m. iz Save potegnili mrtvo truplo Franca Griissvranga, rojenega v Siegenu na Štajerskem, častniškega namestnika peš-polka baron Dahlen št. 7. Mej 9. in 11. t. m. je Grbsawang odšel s svojim batalijonom iz Zagreba v Celovec in mej postajama Vidmom in Zidanim mostom je bil pogrešen Njegovo truplo je bilo jako razmesarjeno, in manjkalo mu je tudi kape, Čevljev in sablje. Obdukcija je konstatovala, da je bil umorjen, ter »ti mu s sekiro bile zdrobljeni obe roki in črepinja, poleg tega je imel tudi več ran na obrazu. Kdo ga je umoril, se še nič ne ve. — (Duhovenske spremembe v Ljubljanski škofiji.) Umrl je preteklo soboto gosp. Krašovec, župnik v Šmartnu pri Kranji. — Gosp. Ivan Košmelj postal je župnik v Begunjah. — Gosp. Anton Zupan gre iz Grada v Kočevsko Reko. — Gosp. Josip Škofic iz Begunj v Polhov Gradec. — Razpisana je župnija sv. Ožbalda do 1. mujnika. — — (Razpisana je služba) na jednoraz-rednici v Hotiči pri Litiji. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 10. aprila t. 1. na okr. šolski svet v Litiji. Poziv slovenskim pisateljem. Odbor „Matice Slovenske" se do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih obrača z iskreno prošnjo, da bi čim prej, tem bolje tudi letos poslali primernih doneskov za letoSnji Letopis. Kakor lani, vzprejemali se bodo tudi let03 v Letopis samo izvirni znanstveni in znan-stveno-poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vender je želeti, da hi Čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take predmete, ki ugajajo obče znanim književnim potrebam naroda slovenskega, ter zaradi svoje splošne zanimivosti pri-jajo večini Matičinih družabnikov. Rokopisi naj se pošiljajo do konca junija t. 1. ali naravnost uredniku Letopisa, g. prof. Fr. Levcu, ali pa prvosedstvu Matice Slovenske v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v Letopis vzpre-jetim spisom se bode izplačala, kadar bode knjiga dotiskana. V Ljubljani 19. marcija 1884. Za odbor „Matice Slovenske'1: Grasselli, Prof. Senekovič, prvosednik. odbornik. Gg. pevci Ljubljanske Čitalnice! Ker se priredi prihodnjo nedeljo beseda v Čitalnici, so vsi gg. pevci uljudno prošeni, pevske vaje, ki bo v sredo 26. t. m. točno ob 8. uri zvečer, nolnoStevilno se udeležiti. Na zdravje! Odbor. Meteorologično poročilo. S a Čas opazovanju Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v Mlin. 22. marca 7. zjutraj 2. pop. 0. zvečer 72862 mm. 728-40 mm. 731-81 mm. + 30J C 4- 6-5° (J -h 3*4" C si. vzh. »I. vzh. si. jvz. obl. obl. obl. f>"30 mm. dežja. S 7. zjutraj S 2. pop. eo* 9. zvečer ca ; 73431 mm. 733-59 mm. 73319mm. -f- 4-6° C -4- 9ti4C + 2-8° C al. jvz. z. avz. si. vzh. obl. d. jas. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura obeh dnij je znašala 4 4*3° in 4~ 5"70, oziroma jednaka normalu in za 1*2° nad normalom. LJndako aredatvo. Moll-ovo „Fr&ncosko žganje in sol" daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah itd. Cena steklenici z navodom 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na I »uniji. Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (690—4) dne 24 marca t. 1. (Izvirno tel BK^afičiio poročilo.! Papirna renta .... ..... Srebrna renta .... Zlata, renta ... ~>" i marčna renta...... Akciju narodne banke Kreditne akcije .... London . ... S.ebro ......... Napol. . ......... C. kr. cekini. . . ... Nemške marke 4°/0 državne srećke iz I. 1854 250 gld. Državne srećke iz I. 1984. 100 gld. 4% avstr. zlata renta davka prosta. . Ogrska zlata renta B°/0...... ■ n m - .„ .... „ papirna renta 5°/,...... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemij. obč. avstr. 41/1°/0 zlati zast. liati . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prr>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfov« srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 TrHnnnway-dru8t. velj. 170 gld. a. v. 79 gld. 75 ki 80 p 85 101 85 m 95 30 M43 * — m 325 n 50 121 40 9 - 61«/, n • 68 > c9 n 25 m 123 t 75 170 — n 101 65 122 >* 40 92 — 88 n 65 104 50 115 — 120 75 107 „ 40 105 50 173 60 20 n — n 117 237 * 25 Poslano. (15-6) GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan liek proti trajnom kašlju pločevino I ieludca bolesti grkljana I proti mShurnlm kataru, IIINKK MATT0N1JA Karlovi vari i Widn. Knj ' (191) igovez za, proNtii tlelu ali obrezovanje papirja so vsprejme. Ed. Prettenhofer, Gradec, Realschulgasse št. 8. JAKOB BURGER, koncesijoniran zidarski mojster, v H\»Kl it. (174-3) priporoča se za napravo stavbenih načrtov (planov) in proračunov, prevzame in izpelje povsod vsakatera zidarska dela po mogoče nizkih cenuh. Ženitvena ponudba. Samostojen, mlad, 30leten mož, lepe, in prijetne postave, posestnik, gostilničar, trgovec itd., v lepem in prijetnem na Kranjskem, želi se koj po Veliki noči oženiti s pridno, pošteno in zalo Slovenk«« od 22 do 28 let staro, ki ima tudi nekoliko tisoč goldinarjev gotovine in veselje do gori imenovanega. Resne ponudbe, če je možno s fotografijo, pod šifro: ..s. 4b. M." vzprejema upravništvo „.Šlov. Nar." (181 — 3) aaa--T«** Kot učenec ali praktikant vsprejme se dobro odgojen deček v nekej tukajšnjej pro-dajalnici špecerijskega blaga in Železa. — Natančneje se zve pri upravništvu tega lista. (182—3) Najboljši seme t etikanske/fa korenja (1 sad 8 do 10 funtov težei, prava, tista, rtoma* «* in rnemt-ska iit t 0 katerej se po vne| praviot trditi sme, da zadostuje n* o j «-nni namenu. Po tej pomadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in bradu, ter je tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Izumitelj jamči za gotov vapeh. Ccnn lončku ~ tg-lci. Pristna se dobiva proti predpošiljatvi meska pri izumitelji samem, dro. pl. Bendenu, Prag, Saimgasse 7. (56—lŠ) Čudovite kapljice H-v. Antona Padovan«ke((a. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedi;, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše želodčcve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemmojide, proti boleznim na jetrali in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vnsiko boleznijo. Frodajejp se v vseh glavnih lekarnah na svetu; ia naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Criato-loletti v Ciorlri. V Ljubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkoczy, na Mestnem trgu št;. 4. Steklenica stane 30 kr. (.89—16) F" Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s kate-i so zaradi dooičkaželjnoati tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobene moči in vrednosti? B 1 n s> 3 i 2. 3' C/3 5S 9 ^ EL Ž+ b 05 crq rt g 3 b c P g* P I ar. . « š I £)B = cs pa trd Ml . C. Deželna < 3. (d « II ^ f a S 1 CD © £ P? cd _ P B - S- P cd . o Rogaška slatina. »Tempeljski vrelec". f Uspešni lek za želofcne bolezni. IZ vinom mešana prijetna hladilna pijača. (142-2) f Dobiva se pri g. JMin. M£astner-Ji, kakor tudi pri £ trg.: JostpU Fabian-u, C. C. Holzer-ji, Peter Lassnik-v, t J. Lnckmann-u, Jan. Perdan-u, Jon. Schlajfer-ji, Srbuns-* nig