Leto LXIY», St. 104
Ljubljana, sobota 9. maja I95I
Cena Din i.-
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemat nedelje te praznike. — Inserati do 80 pettt a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3,—. ve«ji inserati petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vraćaj ->.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. &n*fljeva ulica it. 6
Telefon St. 3122, 3X23, 3124, 8125 In 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg st. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190.
NOVO MESTO, Ljubljanska      tel St. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.   — —. Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
VELIKA ZMAGA BRIANDA
Davi je francoski parlament z ogromno večino odobril Briandovo zunanjo politiko ter soglasno obsodil avstrijsko-nemSki carinski
dogovor
Pariz, 9. maju. Velika zunanje politična debata v poslanski zbornici, ki je dosegla včeraj svoj višek, je bila zaključena ob 135 ponoči V početku popoldanske seje je prvi govoril v vojni oslepeli poslanec Scapiri, član desničarske Mag in ot ove skupine, ki je grajal Briandovo zunanjo politiko, d očim je poslanec Xnebaude, ki je tudi vojni invalid slepec tn je član neodvisne levice, branil pTianda ter ga poveličeval kot simbol fran* coskega naroda.
Za njim je govoril komunistična poslanec Cachin, ki je polemiziral proti kapitalistični politiki Francije, kakor tudi proti imperijalističm politike Nemčije.
Za Chachinom je povzel besedo predsednik naoijonalističnh radikalov Franklin Bouillon k generalni kritiki Briandovih zunanjepolitičnih tez. Dne 3. marca je Briand izjavil, da zna Avstrija ščititi svojo neodvisnost in da je ideja priključitve opuščena. Govornik je vzkliknil s po vzdignjenim glasom Briandu: >Ali ste se takrat motili vi ali jaz?< Nadalje je izjavil, da dela Briand ie šest let v svoji zunaji politiki zmoto za zmoto. Razen tega dvomi, da bo imelo posredovanje Društva narodov uspeh, in meni, da londonska vlada pravzaprav simpatizira s priključitvijo. Tudi Italija si je pridržala stališče, kakor dokazuje ena izmed zadnjih izjav Mussolinija. Edina opora za Briandovo zunanjo politiko je Mala a n ta nt a. Franklin Bouillon je nato kritiziral mornariško politiko vlade in porabil tudi to poglavje za kritiko Briandove politike. Dr. Curtius in drugi člani nemške vlade so odkrito za revizijo mirovnih pogodb, Youngo-vega načrta in poljske meje. Zato je vzroka dovolj za pesimizem. Govornik je zaklieal Briandu: »Vi živite še vedno od prestriža zmage naših vojakov, h kateri niste ničesar pripomogli. Mi ne bomo dopustili priključitve«.
Malo po 18. uri je bil odrejen kratek odmor, nakar je stopil na govorniško tribuno zunanji minister Briand. V zbornici Je bil tak naval poslancev, občinstva in novinarjev, kakor ga francoski parlament še m doživel.
Briand je pričel s pritajenim glasom ln izvajal uvodoma, da se ta debata ne vrši v neprimernem trenutku. Veseli ga, da Ima priliko jasno predočiti zbornici, da je njegova zunanja politika popolnoma v skladu s interesi Francije in da so jo odobravale vse vlade, ki jim je Briand pripadal doslej. Zato je nerazumljivo in nepojmljivo, zakaj se sedaj označuje njegova politika kot brez-plodna, dasi so se z njo izjaviti solidarni številni odlični politiki, med drugimi tudi Poincare. Pripušča vsako kritiko svoje politike in ne obžaluje, da jo je zasledoval vsa leta in je tudi ne bo nikoli opustil. Sem in ostal bom vedno prepričan, je naglasil s povzdignjenim glasom, da je moja zunanjo politika prinesla Franciji samo koristi. Ne spadam v kategorijo politikov, ki izrabljajo prestriž in junaštvo naših vojakov, da krijejo svoje osebne interese. Kakorkoli 6e ocenjuje moja zunanja politika in kakorkoli se kritizirata Locarno in Društvo narodov, je vendar gotovo, da nobena vojna danes več ne more izbruhniti tako lahko kakor prej. 2e samo to je velikanski napredek, ki ga francoski narod v polni meri priznava. Delovanje Društva narodov, je blagoslov za človeštvo. Že dejstvo samo, da imajo vodilni državniki redno priložnost razgovorov, je jamstvo za mir, ki ga ne smemo podcenjevati. Samo tam, kjer molčijo, je nevarnost za vojno. Briand je nato kratko omenil svoj načrt za ustanovitev evropske unije in pričel nato govoriti o nemško-avstrijskem carinskem načrtu.
»Takoi. ko sem izvedel za načrt, sem pr> slal vsem prizadetim vladam okrožnico, \ kateri sem naglašal, da dunajska pogodba krši določbe čl 80 versailleske pogodbe, čl 88 saintgermainske pogodbe in določbe ženevskega protokola z dne 4 oktobra 1922 Italijanski zunanji minister Grandi je takoj poveril svojemu dunajskemu poslaniku na togo, naj se priključi demarši Francije ta CeškoslovasTce. S Hendersonom.   ki je bi' takrat ravno v Parizu, sva   se dogovorila da pride to vprašanje pred svet Društva narodov, za kar ie podlaga 61. 80 versatf-leske pogodbe. V Ženevi bo Francija pred ložila obširen obnovitveni načrt z lasnim predlogi Nemci in Avstrijci bodo zastopa! stališče, da so upravičeni skleniti carinske pogodbo, upam pa. da bom može! nemške ln avstrijske državnike preoričati. da z na silnimi udarci ni mogoče ničesar doseči h da so za slične poskuse minili časi. ^e ar bo prišlo do sporazuma, bo moralo odlo čari mednarodno razsodišče*
Briand je izrecno poudarjal glede na Nemčijo in Avstrijo, da bi si države, ki so podpis ade garancijski  protokol iz L 1922,
gotovo zelo premislile dovoTti Avstriji fi# nanćno pomoč a«o bi domnevale, da bi moglo priti do priključitve Avstrije k Nem« čiji. Naglasa! je, da nima nihče pravice z*« početi akcije, ki bi ogražala evropski m svetovni mir. Nemčija mora vedeti, d d se danes ne sme več posluževati nekdanjih di* plomatskh metod. Kljub vsemu je treba ohraniti mirne živce in hladno kri. V svoji zunanji politiki stremi edino za tem, da za* gotovi evropski m svetovni mir v vseh okoliščinah. Mogoče je v zbornici kdo, ki je proti njegovi politiki mapnun Nemčiji, toda ves francoski narod je ž njim.
Briandov govor so sprejeli poslanci z burnim odobravanjem. Mnogi poslanci so mu čestitali, med njimi tudi Tardieu
Ob koncu debate je govoril predsednik vlade Laval, ki je zagovarjal politiko svoje vlade, kakor rudi zunanjo politiko Brianda.
Debata o francoski zunanji politiki se je končala z veliko zmago Brianda. O dnevnem redu, ki izreka zaupnico vladi in Bri* andovi zunanji politiki, je zbornica glaso* vala v petih delih.
Prvi del, ki govori o mednarodnem spora* nima in sodelovanja evropskih narodov, je zbornica sprejeta z dviganjem rok.
Drugi del, ki obsoja načrt avstrijskosnem* gke carinske u »i je, je bil sprejet z vsemi 470 glasovi.
Tretji del, v katerem se odobrava izjava vlade, je bil sprejet a 430 glasovi proti 250.
Ostala dva dela sta bila sprejeta z dviga* njem rok. /
Po glasovanju je bilo zasedanje poslanske zbornice na predMog predsednika vlade za* radi bližnjega zasedanja evropske komisije in sveta Društva narodov v 2enevi odgođeno do 28. mag a.
Odgoditev sestanka
Stabilizacijsko posojilo
Včeraj je bila v Parizu podpisana pogodba o mednarodnem posojilu Jugoslaviji za stabilizacijo dinarja in
javna dela
Društva narodov
Ženeva, 9. maja. a. Sklicanje kontrolnega odbora za avstrijsko posoiilo Društva narodov, ki je bilo prvotno določeno na 12. maja, je bilo odgođeno na 15. maja. Belgijski zunanji minister Hymans je sporočil tajništvu Društva narodov, da bo pri razpravah o nemško - avstrijski carinski pogodbi zastopal Belgijo v svetu Društva narodov.
Izjalovljena Pangalosova zarota v Atenah
BivSi griki diktator Pangalos je zasnoval državni pre« vrat, ki so ga pa v zadnjem trenutku preprečili
Atene, 9. maja. Oblasti so prišle na sled obširno razpredeni zaroti bivšega diktatorja Pangalosa, ki so Jo pa še pravočasno preprečili. Zarotniki bi se imeli zbrati včeraj opoldne na trgu Omonia, kjer bi čakali na dano znamenje njihovega letala« ki bi moralo biti oddano točno opoldne. Na to znamenje bi morali razstreliti vsa Javna poslopja in tudi hotel, v katerem stanuje Venizelos.
Notranje ministrstvo, ki le izvedelo za zaroto, je pustilo, da so se zarotniki zbrali in čakali na znak, ki bi ga naj dalo po dogovoru letalo. Vlada je poslala opoldne nad Atene svoje letalo, ki je tudi oddalo po zarotnikih dogovorjeni znak, v tem trenotku pa je planilo iz zasede več sto policistov, ki so zarotnike obkolili ter jih aretirali
Zanimive izjave v madžarskem parlamentu
Več poslancev zahteva izpranem bo dosedanje madžarske zunanje politike ter zbližan je z Malo antanto in Francijo
Budimpešta, 9. maja. Na včerajšnji plenarni seji poslanske zbornice se je razvila interesantna debata o madžarski zunanji politiki. Več uglednih madžarskih politikov je namreč zahtevalo, naj se madžarska zunanja politika Iz temeljev preorijentira in usmeri na sodelovanje z Jugoslavijo. Poslanec neodvisne stranke Hedmegy-Kiss je naglašal, da je zgodovinske tradicije in ge-ogrofski položaj Madžarske, realna Dolinka ter splošno gospodarsko in mednarodno življenje nujno zahtevajo, da se usmeri madžarska  politika po najnaravnejši poti
k tesnejšemu sodelovanju z Jugoslavijo in Roljsko. Tudi poslanec vladne stranke Bo-gya je pevdarjai, da je sedaj najpovoljneiša prilika za bližan je s Prancijo. Nemška orijentacija madžarske politike more Madžar, sko samo kompromitirati. Madžarska pa je na drugi strani nujno navezana na gospodarsko sodelovanje s Češkoslovaško in Jugoslavijo. Razume se samo ob sebi, da so nacionalistični govorniki govorilj za revizijo mirovnih pogodb in zavračali vse druge predloge.
2:r
Trgovinska pogajanja Nemčije in Ru
Nemški predlog za obnovitev pogajanj v Berlinu pred zasedanjem
evropske komisije v Ženevi
Bukarešta, 9. maja. Vodja rumunske trgovinske delegacije Cesar Popescu je poslal šefu nemške delegacije Poaseju brzojavko, v kateri pojasnjuje nesporazum, ki je nastal zaradi teh pogajanj med Nem. čijo in Rumundjo. Posse Je odgovoril, da bi bila nemška vlada vesela, če bi se pogajanja zopet pričela. Da bi se mogla pogodba ratificirati de med zasedanjem evropskega odbora v ženevi, je predlagala Nemčija, naj bi se sedaj pogajanja obnovila v Berlinu, odkoder bi delegati obeh držav odpotovali v 2enevo.
BerUn, 9. maja. Berlinski Usti objavljajo skono slična poročila o prekinjeni u nemško - rumunskih trgovinskih pogajam, !:i pa se nikakor ne morejo smatrati kot točna. Znano je, da so bila pogajanja odpovedana na željo rumunske vlade, kar le ute-mefjtla s tem, da se glede na konferenco Male antante sedaj ne morejo vršiti. Bilo je jasno, da je hotela rumun-ska vlada odgoditi ta pogajanja do zaključka konferen ce v Ženevi, ki naj bj prinesla jasnost v gospodarskih načrtih. Sedaj predstavilajo berlinski listi zadevo tako, kakor da bi pre.
kinjenle pogajanj ne zbudilo v Berlnu. temveč v Bukarešti mučno presenečenje, in kakor da bi se romunska vlada prizadevala, da bi se trgovinska pogajanja č:m-prej obnovila. Bržkone se bodo pogajam* a za trgovinsko pogodbo med Nemčijo in ^rnundjo pričela šele po zaključitvi zasedanja sveta Društva narodov v Ženevi "n sicer v Berlinu, ker bodo takrat že Unko tvorHi ženevski sklepi podlago novim razgovorom.
Poset francoske mornarice
Split, 0. maja. Francoska vojna eskadrila, obstoječa iz treh vojnih križark, bo 10. junija prispela v SpHt, kjer bo ostala tri dni. Iz Splita bo odplula v Kotor.
Nova italijanska letališča
Trat, 9. maja. V goriški pokrajini je bilo v zadnji dobi urejenio pet novih letališč, in sicer v Milni, Ajdovščini, šempasu, Bovcu in Piraei. Vlada je kratkomalo razlastila dosedanje posestnike velikih kompleksov zemljišč, ne da bi jim plačala za to kako odškodnino.
Beograd, 9. maja. Včeraj ob 13. je bila v Parizu podpisana pogodba o posojilu, ki ga Jugoslaviji da mednarodna finančna skupina z banko »Union Pari-slenne« na čelu. Posojilo znaša 1.025 milijonov francoskih frankov, emisijski kurz 87.5, obrestna mera 7%, rok posojila 40 let, konverzija je mogoča šele po 5 letih. Posojilo je namenjeno stabilizaciji dinarja, deloma pa tudi potrebnim gradnjam v državi.
Beograd, 9- maja. >Politika< poroča iz Pariza: Ko je bil naposled dosežen sporazum o najetju velikega stabilizacijskega m investicijskega posojila za Jugoslavijo, jo bila včeraj popoldne v prostorih jugosloven-ekega poslaništva v Parizu podpisana pogodba. Podpisovanje je trajalo skoro celo uro,
ker je bilo treba podpisati poleg pogodbe še številne dmge dokumente.
Po podpisu pogodbe je finančni minister dr. Sverljnga podasl dopisnika >Politl-ke< naslednjo izjavo:
»Mednarodno 7% zlato posojilo za stabilizacijo dinarja je bilo pravkar podpisano. Posojilo znaša 1,025 milijonov francoskih frankov. Raparticija emisije tega posojila je izvršena takole:
Francoska finančna skupina z Banque <*e L' Union Parisienne na čelu prevzame 675 milijonov frankov, ostanek pa je razdeljen na švicarsko, češkoslovaško, švedsko, bo-landsko in jugoslovensko finančno skupino. Emisijski tečaj znaša 87.5%. Posojilo je dolgoročno, vračljivo v 40 letih. Konverzija je mogoča že po petih letih. Pogodba o posojilu in aneksin ne vsebujejo nikakih drugih obveznosti razen onih, ki so strinktno vezane na operacije za izvedbo posojila. S pogoji
novega posojila je uspelo izvršiti popolno disociacijo napram tečajem naših prejšnjih državnih papirjev na ne\vyorški borzi in pariški borzi«.
Poslanik dr. Spalajkovi? je izjavil novinarjem:
>Lahko rečem, da so politični kro^i v Franciji, kakor tudi predstavniki diplomatskega zbora spremljali potek naših podajanj s finančnimi skupinami zelo pozorno. Mnogi so izrazili zadovoljstvo in iznenađenje, da smo v sedanjih razmerah, ko je ves svet v krizi, lahko dobili tako ugodne pogoje. Tudi v teh pogajanjih smo naleteli na težkoče, kakor se to navadno dogaja pri takih pogajanjih. Predstavniki bančne skupine so se sklicevali na tečaj naših državnih papirjev na newyorški borzi. Postavili so se na s!a-lišče, da ne morejo dati boljših pogojev, ker bi sicer naleteli na težkoče v trenutku realizacije in plasiranja posojila. Na tem so vztrajala zlasti predstavniki tujih finančnih skupin, ki tvorijo sindikat bančnih zavodov za emisijo našega posojila. Francoski finančni skupini se moramo zahvaliti, da smo dosegli razliko v tečajih. Ta skupina je stalno naglašala, da je treba Jugoslavijo presojati z drugih vidikov. Tudi francoska vlada je podcrtavala solidno in zdravo upravno razdelitev in ureditev jugoslovensko države, moralne in fizične vrline jugoslovenskega naroda in dokazovala poštenje in lojalnost Jugoslavije v izpolnjevanju mednarodnih obveznostih
Pariz, 9. maja. Finančni minister dr. Sverljuga, ki je včeraj uspešno zaključil s francosko finartrr.o .^kupino, posojilo za Jugoslavijo, je smoči odpotoval nazag v Beograd.
-Volilni dogovori
rumunske vlade
Bukarešta, 9. maja. Vlada je sklenila volilno zvezo tudi s sedmograškimi Nemci, ki jim je bilo zagotovljeno 17 mandatov v poslanski zbornici. Tudi ta dogovor velja kakor z liberalno stranko samo za čas volitev. Vlada se pogaja tudi z zvezo rumunskih Zidov. Na poziv vlade strokovnim zvezam se je sedaj odzvalo približno 100 organizacij. Vlada je stopila tudi v stike z organizacijami duhovščine, profesorjev in učiteljev, ker hoče kandidirati na svojih listah zastopnike stanovskih organizacij. Javni nameščenci so se obrnili na vlado z zahtevo, da bi smeli postaviti samostojne kandidate, pri čemer pa so bržkone pozabili, da rumunska ustava ne dovoljuje kandidature javnih nameščencev.
Rusija na ženevski konferenci
Moskva, 9. maja. Odgovor Društva narodov ruskemu komisarijatu za zunanje zadeve zaradi sestanka evropske komisije ni prispel semkaj, temveč se je očividno izgubil. Zunanji komisarijat je zvedel za vsebino pisma iz objav v časopisju. V ostalem je zelo presenečen, da glavno tajništvo Društva narodov tako važnega pisma, kakor je bli odgovor Društva narodov, ni odposlalo zavarovano. Zunanji komisarijat namerava odgovoriti na pismo Društva narodov skupno 8 Turčijo, da bi na ta način povdanl solidarnost med Turčijo in Sovjetsko Unijo-
Rim, 9. maja. Zunanji minister Grandi prispel dva dni pred pričetkom zasedanja Društva narodov v Ženevo, da se bo lahko o najvažnejših problemih, ki so na dnevnem redu zasedanja sveta Društva narodov, pogajal « angleškim zunanjim ministrom Hendersonom, ki bo tudi prispel prej tjakaj.
Kapitan „Krasina" justificiran
Varšava, 9. maja. Preko Helsingforsa poročajo iz Arhangelska, da je bil kapitan ledolomilca »Krasina«, Estonec Joggi, obsojen na smrt in usmrčen. Joggi si je pridobil pri iskangu Nobilove eskpedicije na Severni tečaj največ zaslug. Obsojen ln usmrčen je bil zaradi suma protirevolucijo-narnega delovanja. Iz Harkova poročijo, da je dala tamkaj GPU usmrtiti 22 višjih lastnikov ukrajinskega vojaškega okrožja, ker jih je obtožila poizkusa vojaškega upora.
ZetsU ban na inspekciji
Cetinje, 9. maja AA. Ban zetake banovine dr. Uroš Kralj je odšel na inspekcijsko potovanje po južnih krajih zetake banovine.
Dom
Ljubljanskega Sokola
Ljubljana, 9. maja.
Snoči se je vršH v društvenih prostorih v Narodnem domu zelo dobro obiskan informativni sestanek starejših članov Ljubljanskega Sokola, ki ga je sklicala društvena uprava, da pojasni udeležencem nevzdržen položaj Ljubljanskega Sokola glede društvenih prostorov, zlasti telovadnice, garderobe in prh. Sestanek, ki se ga le udeleži-] tudi podstarosta SKJ br. Engelbert Gangl, je otvoru* starešina br. Bogomil Kaj. zelj z bratskim pozdravom udeležencem in s prisrčno zahvalo za udeležbo. V daljšem govoru je pojasnil namen sestanka, da se namreč končno začne praktično delati za zgradbo doma Ljubljanskega Sokola, ki naj bi stal ob njegovem letnem telovadišču Tivoliju. Načrte je napravila sestra Suklje-tova in udeleženci sestanka so si jih ogledali. Dom bi bil res ponosna, doceia moderna stavba, v kateri bi bili krasni prostori za društvene potrebe, zlasti velika ln manjša telovadnica ter moderne garderobe in prhe. Stroški bi znašali okrog osem ml-lijnov dinarjev.
Udeleženci sestanka so si ogledali telovadnico in druge prostore Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu m vsi so priznali, da niti najmand ne ustrezajo zahtevam tako močnega in agilnega sokolskoga društva. Prtmarij br. dr. Jenko ie kot zdravnik izjavil, da so ti prostori Še posebno iz higijenskega vidika absolutno neuporabni. Starešina br. Kajzelj je pr*?d zaključkom sestanka izjavil, da društvena uprava nima namena atakirati žepe občinstva, niti nadlegovati bank, ki so že Itak preobremenjene z raznimi dajatvami. Treba pa bo kakorkoli najti vir denarnih sredstev za zgradbo doma.
Pozdravljamo misel, da se zgradi iom Ljubljanskega Sokola in želimo našemu matičnemu sokolskemu društvu pri tej važni akciji obilo uspeha.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni pos'ovala. V prostem promestu so notirali: Amsterdam 22.835, Berlin 13.535, Bruselj 7 9 0 37, Budimpešta 9.9136, Curih 1095, Dunaj 799.57, London 276.38, Newyork "6.71, Pariz 222.13, Praga 168.31, Trst 297.36.
INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1340, Pariz 20.28375, London 25.24, Newyork 518.875, Bruselj 72.16, Milan 27.165, Madrid 53.50, \mster-dam 208.55, Berlin 123.58, Dunai 73.05, Sofija 3.76, Praga 15.37, Varšava 58.15, Bu-dimpešta 90.535, Bukarešta 3.09.
Spomin ia ife se slepih!
>SE0VEN8KI NAHOD«, dne 9. maja 1951
Stev. 104
Pregrtipacija občin
na Dolenjske)
tftrae občine, katerih zdrttii-▼ečpmi }e ▼ Interes« reorganizacije upravne službe
&
MiniHhiHtoi wat jo tem LL doooMfcca ml pg9gwyMOJ|p onih ofcon* kger • potreba ali pa Mi pccbmaikalvo. Ta akiep ministrskega, sveta je rinrj važen z drarv* sko banovaoo. Znano je, da imamo pn na* poleg večjih občan, ki eo woam naiagam v vsakem ozku kos, po ■etoaftatSi srečah tudi tape občane, ki gaaaadi swojo ouule davčne moči ne morejo prarv j^vcšavata nafag, ki jih jan nalaga z-gk^n- Nekatere obćine je tre« ba nadetlU, dsouge pa ztrimtžiiH Zakonoda* ja zadnjih let iz področja obče uprave m pa novi zatkon o upraisnnem poslovanju, ki je stopil v veljavo 25. februarja t. L, zahtevala od občinskih uradov v vsakem ozaru natančno postajanje. Z*bo mora biti v občinskih uradSh iMi**«i4jcrio oeofaje, ki bo zmožno voditi točno, vestno in enotno vse tekoče posie. Občinske uprave in njih predsednJd naj dajejo aptosne fluaennce za gospodarstvo m tako eodokijojo z državno upravo. Izvajanje ten aaaopmc jo sklepov pa naj se prepusti bvalificiraiam organom. Tem organom naj stoje pri ŠEvajarjgn ob strani člana občinskih uprarv a svojo avto« riteto in s anrofvm. ugledom. Na ta način bi se dalo premostiti marsikje globok prepad, ki zija med stranko in oradom.
V novomeškem srezu so majhne občane, katerih zdiružitev z veSjtiam je w interes« reorganizacije upravne službe in sicer: Se« U—Šumperk, Gorenje polge, Snmika, Zagra* dec, Ajdovec, Aanbrus, Beia cerkev, Po* liane, Brusnice in Dvor. V drugem redu slede: občina Orebovica, Camoanjice, Do« brniče in Št. Pater, katere Se tudi nimajo dovolj lastne davčne podlage za ua0eSDO delovanje. Za komasacijo občin in dotoči« tov sedežev tem občinam sta napravljena pri srerzikem načelstmi dva načrta. Prvi za združitev občin v velike občine in drugi na* črt za združitev v srednfle občine. Velike občine bi brle saedece: Mestna občina Novo mesto, ki ima 4000 prebivalcev, 501.6 ha površine z davčno podlago D'm 346.000.
Občina ŠmmekStopice z 9200 prebival* cev, 16.225 ha povrsiine in davčno podlago Din 285.000. Sedež te ob&ne bi bil kot do« sedanji v Novem mosta. Od te občine bi odpadla davčna obiast občina Jurka vas, priklopila pa se bi Šanihohski občini cela se= danja politična občina Brusnice s 1700 pre* bivalcev, 3465 ha povrSine tn Din 43-550 davčne podlage.
Občina TopAfoe s aoJcftem na Toplicah s 5440 prebivalcev, 18.000 ha površine m Din 274,632 davčne podlage. V to občino bt se zdruMe Čamofejtce, Poljane in Gore« nje polje, ter davčna občana Jorka vas is šmobrMce občino. Občana Mama peč s 3500 prebivalcev, 5780 ha površine m Din 121375 davčne podlage, b& ostala neizpre* menjena.
Občina Prečna*5r, Peter s sedežem v No* vem mestu bi obsogaila polovico sedanje občine Prečne in polovico občine St Petra. V tej občani bf bSo približno 4200 prebi« vnfcev, 6245 ha povnSne in Dan 170.000 davčne podlage
Občna Trebnje s sedežem v Trebnjem bi obsegala ozem^e celega trebanjskega sodnega okraja, izločen pa bi Mri kraji iz župnije Sv. Križ pri Liri jI in sšcer Tshaboj, Brgtez in Pečice, ki ae nahajajo pod Miro« sko občino, K tej projektirani občan« pa bi se priklepale vasi, ki leže v fitf jskem sreen, namreč Stehanja vas in Prapreče in župnije Št Lovrenc ob Temenici ter vasi GBoek in Debenc bfeau Mirne, prva v mokronoski ob« čini, druga v trebefaftški, a spadata v žup* najo Mirno. Trebnde je geografski in go* spodarski centrum za vse navedeno ozem* lje. Občine SeJa^Sumperik in Dobrniče, ki nista zmožni samostojnega življenja pa se naj naslonita na večjo občino t. j. Trebnje. Prebivalcev bi imela ta občina 10.170, po* vrškte 17-533 ha, davčna podlaga pa bi zna« šala Din 414.893.—.
Občina Žužemberk s sedežem v 2užem« banku s 6000 prebivalcev, 11390 ha povTSJs ne m Din 203.193, davčna podlaga bi obsegala davčne občine Žužemberk, Reber, Gorenji Križ in Smrhel iz sedanje politične ob« čine žužemberške in cele sedanje potetacne občine A^do^-ec, Dvor in Zaigradec ter ob Krka ležoS del davčne občine Veliko Glo* Koko xx po&iricne občane Ambrus. Visi tS kraj« gravitirajo k Žužemberku, ter imajo enoten zemljepisen značaj. S tem se reši obenem Tprašairje izločitjve onih deta? žu* *embeiske obooe, ki spadajo pod zemljo pisni pojem Sobe krajane.
Ti dedi bi se organizaraSi v občino H in je s 4700 prebwaJci, 11.465 ha pdošSme in Din 98.500 davčne podlage. Nova občina bi zdmžila vse subokrajiške predele davčne občine Han je, 2b&rče in Lipja Sej* P** Ha-njah od sedanje žužombcrđkc občine, na« daaje sedanjo pofiticno občino Ambrus brez spodnjega dela davčne občine VeL Globo« ko ter politično občino Smuko, ki je sama zase tako šibka, da ae mora nasloniti na so« sednje ooemjje. Tako bo izveden deželne vlade bavče Kranjske z dne 15. dec 1915 dež. zak. iL 41, U je dodeM vasi Kozel jevec, Orintoipec, Maflo in Vefiko Gao» boko pol. občini zagtrafld ter fk iadočii ar ambruške občane. 2a&embexđor sodni okraj no tvori rottA zeariftepisne niti gOBpodarake enote, temveč je eestavijen itz Kfđke doline ki iz Suhe krajane. Maapaei ja ao se JCSSaJa v žužembeiđcem občanskem zasropnaStvu, ki je lansko leto pefik) do ponovnega za* kljođu, ds je najbolje, če se hkijske žop* ni ja izAočS a* sestava žužemberske občine ter se ustanovi v Hinjah za to župnijo sa« mostojna občina. Projekt veHfcah občan mo* ra upoštevati navedeno okolnost in poskr« beti, da se občansko ozemlje zaokroži m po< veča s priključitvijo onaridaah predelov k
ležečemn hinjskemu deftn Suhe Za primer, da se priključit* novo« se dve občani sedanje obča* ne 5t. Jernej, ki bi se ji prft^očfla politična občana Orebovica župnije št. Jezne j, bi tako povečana občana imela prib&zno 5800 ure* bivalcev v izmeri 8888 ha. Občina Smanje« ta 6 sedežem v Smarjeti je druga občina, ki gravitira proti Novemu mestu in spada v sestav novomeškega sreza. Tej občini bi se priključila cela politična občana Bela cer« kev ter davčna občana Žalovče od politične občine §t. Peter, da bi imela nova občima 3870 prebival, ki ploskovne mere 4967 ha.
Srednje obrne bi bile sestavljene na na* slednji način:
1, Občana Novo mesto; 2. Mirna peč; 3u Prečna, z 2500 preb., 3464 ha pow*ine in Dim 108,000 davčne podlage! 4 Vehka Lo* ka z 2200 preb., 3538 ha površine m Din 96.000 davčne moči; 5. občina Mirna z 2000 preb., 3000 ha povr. m D5n 100.000 davčne podlage; 6. Trebnje s 3400 preb., 3374 ha povr. ao Din 142.000 davčne podlage. To bo ostalo v sedanjem obsegu pri Veliki Loka in bi se event. izvršile korek« ture meje tako, da bi prišla cela župnfja 5t Lovrenc pod Vefflko Loko. Mrirna bi se uredna tako, da bi se meje župnije in upravne občine skladale. Občina Prečna se mora zavezati, da bo postavila novo šolsko poslopje v Dolenji Straži m poskrbela za ustanovitev nove šol. občine Dolenja Stra* ža, da se na ta način izloči jugozapadni del občine iz šolske občine Vavta ves. Sedma občina bi bila občina šmihekStopi« če, ki bi ostala v sedanjem obsegu, toda brez davčne občine Jurke vasi ki imela 7500 prebivalcev, 12.758 ha povr. in Din 232.000 davčne moči. 8. Občina Brusnice bi se sestavila iz sedanjih političnih občin in Orehovice, kakor je obstojala pred 34 leti. Imela bi 3200 preb., 5026 ha povr. in Din 100.000 davčne podloge. 9. Občina St Pe* ter bi obsegala sedanji politični občini Bela cerkev in St. Peter. Največji in naj* važnejši kraj je St. Peter, ki leži blizu me* sta ob banovinski cesti. Občina bi imela 3100 preb., 4420 ha povr. in Din 113.000 davčne podloge. 10. Obema Toplice bi ob* segala sedanjo politično občino Toplice, pol. občno Gorenje polje in šmihelsko davčno občino Jurka vas. Imela bi 3000 preb., 6217 ha pove ki Din 171.000 davčne podlage. 1L Občina Črmošnjice bi bila sestavljena tz sedanjih političnoh občin Črmošnjice im Poljane, imela bi pa 1995 preb., 11.536 ha povr. m Dm 103.500 davčne moči. 12. Občina Žužemberk. 13. Obči* na Hanje. 14 Občina Dobmiče, ki bi se or* gankairaJa iz sedanjih pol. občin Dob miče m SeJa*&umperk, kakor je obstojala pred 18 leti. Imela bi 2357 prebivalcev, 5923 ha površine in Din 75.849 davne moči S tako pregrupaoijo bi imel novomeški srez name* sto sedanjih 23 samo 13 občin. Prebivalstvo je navedeno v okroglih številkah, ki so vzete iz rečnika 1. 1925, podatki o davčni podlaga pa se nanašajo na leto 1930.
K tema dvema načrtoma pripominjamo, da niso upoštevana predlogi in mnenja po* sameznih vasi, ki bi se rade izločile iz se* stava sedanje občine in priključile k drugi, ker je taka izločitev vezana na predhodno dovoljcoje finančne uprave zaradi ustano« vitve oziroma izpremenitve davčne občane in zaradi plačila stroškov te preureditve. Te stroške pa bd morali nositi prizadeti krogi oziroma občine, če se zato izjavijo.
Potovalna pisarna
Važne informacHe za sne, U lisce jo potovati po svetu
Za Jurčičevega brata
Plemenitost med nami Se živi, kar se je najlepše pokazalo med zbiranjem darov za ubogega. Jurčičevega brata in njegovo ženo, ki sta oba strta od starosti priklenjena na bolniško posteljo. Obrnili smo se na nado javnost s prošnjo, naj priskoči siromakoma na pomoč, in nismo se zmotili, ko smo trdili, da naša javnost v takih primerili še nikoli ni odrekla. Odziv je bil tako nepričakovano velik, da smemo upati, da uboga, stara zakonca na Muljavi ne bosta več trpela bede in pomanjkanja. Zbirka v denarju znaša s prispevki, ki smo
jih prejeli se včeraj in danes, 5210 Din. Poleg- tega smo dobili več daril tudi v blagu in jestvinah. To je pač razveseljiv dokaz, da je plemenitih src med nami Se vedno mnogo in da duh časa se ni zastrupil vseh.
Včeraj in danes smo dobili za Jurčičevega brata Še več darov. Na drugem mestu poročamo, da so počastili tovariši pokojnega kapetana Josipa Strelja, dobrovoljci bivšega jugosiovenakega polka v Sibiriji, spomin dragega tovariša na ta način, da so darovali za Jurčičevega brata 1110 Din. >Narodna tiskarna« se je tudi spomnila ubogega Jurčičevega brata in mu pošilja 1000 Din, neimenovana daruje 200
Din, generalni tajnik Zbornice TOI dr. W3ndiscner, dvorni svetnik dr. Julij Po-lec, Kamnik in g. Ažmanova, Tržič po 100 Din. notar dr. Marinček, Novo mesto in sodni vratar Ivan ZrinŠek po 50 Din, J. tn F. B. ter s. z. po 30, drjak Alfred Petek, neimenovana In P. S. po 20, dva neimenovana po 10 Dm, ugledna tvrdka Krisper, Coloniale 1 kg kave, 5 kg riža in 3 kg sladkorja, trgovec g. J. Olup zavoj obleke m perila. In končno naj omenimo še našega vedno radodarnega in plemenitega g. Krapeža, M je nam poslal za Jurčičevega brata 240 Dm. Večino je date njegova dobra gospa Kozi, nekaj je pa nabrala med
gosti.
NI treba posebej omenjati, da pomeni
ta velikodušnost naše javnosti za ubogega starčka tn njegovo bolno Seno nepričakovano rešitev iz bede in morda olajšanje zadnjih dni težkega življenja. Sama se seveda ne bosta mogla zahvaliti plemenitim darovalcem, saj ne znata z uglajeno besedo izraziti tega, kar bo občutilo srce, zato se jim pa mi v njunem imenu ponovno od vsega srca zahvaljujemo.
JUGOSLAVIJA. Prva banovinska vinska razstava io sejem v Mariboru se vrši od 10. do 12. t i. Cel vozni listek velja za brezplačen po-vtratek, ako imaš na lef^timctji potrjeno, da si se razstave ndeleHL Lesrtimacrja sta. ne 2 Din.
1«. juhOelna razstava m seje* v Osijek« od 2. do 14. t m. Cel vozni listek vena za brezplačen povratek, ako je aa legitimaciji, Id stane 2 Din, potrjeno, da si se
razstave udeležil.
IT. mednarodna razstava is vzorčni sejem v Novem Sadu od K. do 26. t m. Cel
vozni listek vetja za brezplačen povratek. Legi tirnacija stane 20 Din.
Mednarodni velesejem v Berfmneštt cd
9, do 18, t, m. Cel vozni listek velia za brezplačen povratek. Legitimacija stane 40 dinarjev.
AVSTRIJA.
Mednarodni kongres sabBačev Ma Da-naju od 23. mala do 5. lanija. Železniški popust 23% za tja ki nazaj.
XII. mednarodni vzorčni velesejem v Ll-bercn (CSR) od 15. do 21. avsnsta. Železniški popast 25% za tja an nazai.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Napoleonova razstava v Slavkov« pri Brnu od 28. kurila do 19. Jnlfla. Železniški popust 33%.
Mednarodni vzorčni veleselem v Liber-ca od 15. do 21. avgusta. Železniški popust 33%.
59% popusta nudijo čsl. železnice obiskovalcem čsl. kopališč in zdravilišč pii povratku, ako se mude v kopališču na> manj 10 drri. Popirst velja, ako znaša proga na čsl. železnicah za tja in nazaj skupa; 60 km. Zdraviliškim gostom, ki si hočejo na povratka ogledati Prago in se zaradi te-ga ne vračajo direktnim potom, temveč napravijo ovinek, se dovoljuje od zdravilišča do državne meje 50% popusta pod pogojem, da ostanejo v Pragi najmanj 20 ur. To dvajseturno bivanje si morajo dati potniki potrditi na posebnem potrdila takoj ob prihodu v Prago od prometnega urada in na povratku iz Prag« pa pri postajni blagajni.
SEJEM IN MEDNARODNA RAZSTAVA V PARIZU.
A. Sejem v Parizu (foire de Pariz) se vrši od 9. do 25. maja. — Popusti: a) po jugoslovanskih železnicah 50% pri povratku. Vozni listek velja 20 dni. b) Po francoskih železnicah 35%, od državne meje do Pariza in nazaj istim potom. Vozni listki s tem popustom veljajo od 7. do 26. maja t. L in sicer na podiagg legitimacije, ki se dobi pri francoskih konzulatih, c) Od drugih držav so dovoKle zmžano vožrrlo: fta&janske železnice 30% in nejnške 25%.
Cena voznih kart na podlagi navedeni ti popustov je sledeča: Ljnbljana - Rosen-bach - Boch - Basd - Pariz in nazaj TI. r. brzovlaka Din 2049, M. r. Din 1261, Ljubljana - Milano - Isedle - Valorbe - Pariz in nazaj TI. r. Din 1723, ITI. r. Din 1108.
A. Mednarodna kolonijalna razstava (L Exposition Coloniale Internationale) traja od 6. maja do 15. oktobra 1931.
Popusti, a) Na jugostovenskih železničar?
50% pri povratku. Vozni listek vetja največ 25 dni, b) Na francoskih železnicah \1 državne meje do Pariza m obratno 30% z veljavnostjo 10 dni, ako je razdalja v eno smer 200 km do 500 km, 33% za 15 dni na razdaljo preko 500. — Cena vožnje Ljnb-Hana • Bnchs - Pariz n nazaj II. r. Dfas 2120, M. r. Din 1303. — Razen tega si lahko nabavilo obiskovalci razstave znižane krožne karte za v&e francoske železnice z veljavnostjo 15 dni. Cena za I. raz. je trs. 1667, za II. r. 1362. c) Da bodo dale katere droge države popust za to razstavo, Se ni znano ter se bo to objavilo pozneje.
Legitimacije. Navedeni popusti za kolonijalno razstavo so dovoHeni posetnikom > na podlagi specijalne legitimacije, s katero ima prost vstop na razstavo. Prodajna cena je D'm 60 in se dobi pri Putniku.
Razne vstopnice. Ob priliki koiooijalne razstave so določene pri raznih vstopnicah sledeče cene: 1 vstopnica za razstav j 3 frs., 4 vstopnice ob dnevih z večernimi priredttvarrii (zlasti v petkih) 12 fcrs, 15 dnevni abonnemerrt 20 frs, vstop v palačo in vrt. nadalje v zoološki vrt in park z raznimi atrakerjami je prost, vstop na L*Ke de Bercv 5 frs, Seenio Railway 5 trs.
Prevozi. Iz centra Pariza na razstavo: Avto - taksi od 8 do 10 frs, tratrrvaj-avto-bus I. r. frs. 130, H. r. frs. 1.20, podzemna železnica I. r. frs. 1.15, n. r. frs. 0.70.
Prometna sredstva na razstavi Krožna železnica: Cena cele vožnje 5 frs, pol vožnje (5 do 10 minut) frs. 3, električna železnica: cela vožnja 3 frs, poi vožnje 2 h>. Do popoldne do 14. UTe je pri teh cenah 1 frs popusta. Vožnja s čolnom okirog jezera Daumesnil frs. 3, vožnja preko jeze-a frs. 0.50. Ogled vsakega oddelka razstave frs. 4.0.
Vizumi. Francoski vizum stan© D*n 12 in velja en mesec. Poleg slrke za potna IMt je neobhodno potrebna še 1 slika za francoski vizum. Avstrijski tranzitni vizum stane za eno potovanje Din 15. — Veljavnost neomejena. .Italijanski vizum tranzitni za eno potovanje Din 17.50, za tour in retour Din 29, vetja en mesec. Nemški je kak odpravljen. Te določbe in cene vizumov veljajo za sejem, tako tod i za kolonijalno razstavo.
Društvena potovanja na kolonijalno razstavo v Pariz prireja od maja do oktobra t I. vsak mesec:
a) »Putni k«. Odhod 10. vsakega meseca iz Ljubljane ob 20.20 preko Jesenic -iBucbsa. Bivanje v Parizu polnih šest dns. Cena za osebo n. r. Ko 4200, III. r. TXn 3200, od Jesenic državna meia do Pariza in nazaj. Vozni listek do Jesenic državna meja si kupi vsak udetežnfk sam. 50% popusta pri povratku. Prijave sprejema »Pntnik«.
b) »Jutro«. Prvi izlet 22. maja. Odnod iz Ljubljane ob 20.20 preko Jesenic-Buch-sa. Bivanje v Parizu polnih devet dni. Cena za osebo M. r. Din 3300. Prijave sprejema tajništvo »Jutra«.
V navedenih cenah se razume vožnja po železnici Ljubljana - Pariz in nazai, vsa oskrba, ogled mesta po dnevi i« po nočs, izleti, vstopnice, napitnine itd.
Stavbno gibanje v Beogradu
Letos je v načrtu okrog 100 novih In 20 prezidanih stavb — Stroški za nove stavbe bodo znašali okrog
SO milijonov
Beograd, 3. maja.
Letošnja pomlad nikakor ne kaže v Beogradu tako živahnega stavbnega gibanja, kakor smo ga bili vajeni se pred kratkimi leti. Bo pač res, da z ene strani Qi več tolike potrebe, ker je vendar znano, da je v Beogradu že kaki dve leti eem nad 2000 praznih stanovanj in se lastniki teh praznih stanovanj prav nič ne trudijo, da bi jih oddali v najem, najemniki pa ravno tako ne, da bi jih vzeli v najem, kar so jim predraga. Ostajajo rajši v cenejših, četudi nekoliko oddaljenejših od središča mesta.
Z druge strani pa bo kolikor toliki vzrok tudi obča gospodarska kriza, ki tudi ni prizanesla naši prastolnici, dasi nikakor ni tako huda, kakor je drugje in kakor bi jo nam radi namislili in naprtili razni naša ljubeznivi prijatelji. Ni torej bogve kake živabnoeti v stavbnem gibanju v Beogradu, toda e tem pa nikakor ni se rečeno, da Ki biK Beocnajcani popolnoma zaepali v tem pocledu. Ne, tega pa nikakor ne.
Kolikor se more posneti po podatkih mestnega občinskega stavbniškega urada, se je v letošnjem letu predložilo v odobrenje okori 140 stavbinskib načrtov za nove stavbe In okoli 3o m prezidavanie etarih stavb. To bi bilo že nekaj, ee bi tudi tu ne veljalo pravilo, da prenagljen je ni nikjer in nikon" dobro in bi se morda ta alt oni Se ne .premislil, preden bi začel dejanski ostvarjati že odobreni načrt. Tako se more računati, da s« dejanski izvrši same okoli 70 odstotkov že odobrenh načrtov, kar bi torej pomenjalo okoli 100 novih ln okoli 90 prizidanih stavb.
Med odobrenimi nafeti, ki se gotovo za-ćno ali pa so se že začeli uveljavljati, j<? še^aclstropra stavba Srbsko-ameriške banke v Devijački urici (ozka uličica, k* veže uttoo Kraljice Natalije z ul. Kralja Milana; na vrhu ob biv5em ruskem poslaništvu, nasproti vhoda v stan konak so l°se-ne stopnice). Dalje se zgrade 4 štirinadstropne, 11 trinadstropndh (4 z mansarda-mi), IS dvonadstropnih stavb in 23 enonad-stropnih. Ostale odobrene stavbe so pritlične. Pritlične stavbe se bodo zidale večinoma na periferiji, na Vr*>V-e™. za novo   uradniško kolonijo.   vV-^uo^-a vred-
nost teh letos za zidanje odobrenih stavb
znaša okoli 50 milijonov dinarjev, kar Je razmeroma zelo malo nasproti prejšnjim letom. Seveda pa je tu treba pripomniti, da v teh številkah nikakor niso všete velikanske stavbe, ki se prično graditi letos iz javnih sredstev, državnih, občinskih, cerkvenih itd.
Med velike javne stavbe, ki se prično graditi le los oziroma, ki se že pripravljajo stavbišča zanje, je treba šteti predvsem stavbo poštne hranilnice in glavne pošte* na vogalu Aleksandrove in Takovake. Tu so že skoraj popolnoma podrli dosedanje pritlične hise, v katerih so se nahajale razne prodaialnice in delavnice, vse do tam. kjer se Frankopanova odpira na Aleksandrovo, na drugi strani, v Takovski, pa vse do železnih vrat na >Staro grobljec, do Kosovske. Kakor znano, bo poštno poslopje tron a t rop no s 60 m dolirirn pročeljem na Aleksandrovi in 120 m dolgim v Takov-ski. Ker je bila lastnica stavbišča palilul-ska cerkev sv. Marka (na >Starem groblju c), si je pridržala še dobri stavbin«ki materijal podrtih poslopij, zlasti zidno opeko, za stavbo nove cerkve sv. Marka, ki se začne zidati na 2>Starem groblju« tudi še letošnje pomladi. Stroški za to stavbo — prostora za 4000 ljudi — so proračunani na 15 milijonov, brez okra9ja in opreme.
Dalje se pričenjajo tudi že dela za pa, lačo Priviligirane agrarne banke na vogalu Aleksandrove in Vlajkovičeve, nasproti nekdanjega železniškega ministrstva, druge ženske gimnazije v ulici Kraljice Na-tab*ie, Doma ruske kulture na vogalu ul. Kraljice Natalije in Devojačke (na spodnjem kraju vrta bivšega ruskega poslaništva), zavarovalnice xhjgoslavije< na Te-razijah, za palačo urada za zavarovanje delavstva v Neman ji ni, v bližini kolodvora itd. Govori se tudi, da bo zavarovalnica •sRiunione Adriatiea<, ki je zgradila pri >spomeniku< sedmeronadstropno palačo, enako ali podobno zazidala tudi drugi vogal, nasproti >Ruskega carja< v Knez Mi-hajlovi. Potem pa se v kratkem prično tudi stavbe na trdnjavski planoti za bodoči velesejem  in mednarodno razstavo.
Stavbno gibanje v naši pretolnici je potemtakem vendarle še precej živaJmo in se brezposelnosti ni bati. Da se doslej ni še
razvile bogve kako, je bik> pač krivo vreme, bila je kriva letošnja tako pozna po:n lad. Sedaj ja komaj začetek, a pravi razmah šele pride,
KOLEDAR.
Danes Sobota, 9. maja 1931, katoličan!: Gregor, pravoslavni: 36. aprila, Prvine
Jutri: Nedeljo, 10. maja 1931, katoličan:: Anton in, pravoslavni: 27. maja, Dvorna. DANAŠNJE PRIREDITVE.
Drama: Pri belem konjičku.
Opera: Scegurčica. E.
Kino Matica: On in njegova sestra.
Kino Ideal: Tri strasti.
Kino Ljubljanski dvort VsesokoNk: z!et v Beogradu ob 21.
Šentjakobski gledališki oder: Gospo 1 senator.
Predavanje v društvo Soča. Predava s Mahkota ob pol 21.
PRIREDITVE V NEDELJO.
Drama: Trtje vaški svetniki.
Opera: Ob 15. Slehernik. Ob 20. Oj ta preimentana ljubezen.
Kino Matica: On in njegova sestra.
Kino Ideal: Tri strasti.
Kino Ljubljanski dvor: Zaprto.
Šentjakobski gfodaSšld oder: Oosrmc^ senator.
Tekma Hask - Prfmorle ob 16.30 na igrišču Primorja.
DE2URNE LEKARNE.
Danes ki Jutri: Babovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Spanja Š55ka.
Haik — Primorje
Jutri posežeta oba naša reprezontajitna in vodilna kluba Slovenije, Ilirija in Primorje, v borbo za državno prvenstvo. Ilinja igra na vročih zagrebških tleh proti Con-eordiji, Primorje pa nastopi doma proti zagrebškemu Ha£ko. Oba naša kluba, stojita pred težko nalogo. Conoordija bracu naslov državnega prvaka in bo Ilirija imela težko stališče. Upamo pa, da bo častno odrezala, kajti v tekmi proti Grad jamskemu je bila v dobri formi. Hašk je kombinatoru o najboljše moštvo Jugoslavije, igra precizen in lep, včasih pa nekoristen nogomet. S pridobitvijo Hi tre ca, ki je izvrsten dribler m strel ee, je pa Hašk mnogo pridobil in je njegov napad eden najbolj prodornih. Primorje bo poč moralo napeti vse sile, da proti Zagrebčanom dobro odreže. Obeona kkiboma privoščimo uspeh, da na ta način rehabilitirata ugled ljubljanskega nogometa v očeh Zagrebčanov. Tekma se vrši ob 16.30 na igrišču Prfanorja, soda pa bo g. Scbneller- Za sa veznega delegate je določen g. kapetan Milko Vučjak.
— Matokvleeanki kl*b Ilirija je prijavil svojo udeležbo k velika avtomobilski in motorni zvezdni vofep, katero priroda Oster-reiebieeher Touringkhib v Gradcu. Zaključek prireditve je najkasneje v torek 12. t. m. ob 6. sveder. Obenem soja odbora in sestanek članstva v kkrbskih prostorih gostilne Novi Svet. — Upravni odboc
— Teniški turnir za krobsko prvenstvo Jugoslavije. V nedeljo 10. maja t 1. se odigra med ljubljanskima lduboma SK Ilirijo m TKO Ateno prvo kom krubsketa teniškega prvenstva Jugosfevfce. Turnir se bo vršil na teriSOh Atene v Trvottju m otns* hrti jako zanunrv, karti obe moštvi sta pridno trenirali is je zmaga še povsem res:-guma. Birife bo letos prvič nastopna & svojimi mladlms mocant, kakor z -rdadim juniorskim prvakom dravske banovine Drago Zajcem. Nadalje zastopajo SK Itirlio še sledeča gg.: MHan Kmet, Stane St^au
htž. Oskar Novak m dame gdč. Bo?a Šaplrja in Marta Premete. Za barv* TKO Atene pa nastopajo gg, dr. Mfron Bleiweis. Robert Dacar, Vaso Zajec in trn. V^Ve Froier in dame gdc. Ksenija Ravnina r trr Doda GrasseHi. Igralo se bo 9 «er m si-cer 4 single gospodov, 2 single dam in 3 doume. Vse prijatelje tenisa vabimo, da prisotvu-jejo turnirju, ki je vsako leto gotovo *xlen najzanimivejših v sezoni. Zmagovalec te?u turnirja bo igral 17. maja s SK Ceijem v drugem Kolu. Turnir se prične ob 9. uri.
— Hazena. Državna prvenstvo. TKD Atena : HSK Concordla dne 10. maja t L V nedeljo začne v Ljubljani bazensko državno prvenstvo. Omenjeni družili nastopita na igrišču TKD Atene v Tivoliju ob U, uri dopoldne. Atena postavi svojo naj-jačjo postavo, da bi Cvmfoolj častno zastopala svoje barve. Zagrebčanke so v zelo dobri forms m obeta biti boj zelo zanimiv. Tekma se vrši ob vsakem vremenu.
Začarani krog.
— Ce mož resnično ljubi svoio ženo, se n^i na ljubo odvadi kaditi.
_ Da, res je. Toda če ljubi žena
svojega moža tako, kakor bi morala ljubiti tistega, ki je pripravljen doprinesti ji tolikšno žrtev, ne bo kaj takega zahtevala od njega.
V vaškem zverinjaku.
_ Tu, velespoštovana goepoda, vidite kačo klopotačo. Ker je pa. ta kača zelo nevarna, jo kažemo samo v obliki belouške.
Kje je sreča.
— Kaj pa čitaš? Ah, roman! Se konca srečno?
— Ne vem, ari je koneo srečen ali ne. Vem samo, da se vzameta.
Oče in sinček.
— Papa, zakaj dežuje?
— Da bo rasla solata in trava.
— Zakaj pa potem takem dežuje na ulici?
Mož pri vratih.
— Dragica, dušica, srček, odpri vendar.
— Ne gre.
— Zakaj pa ne, dušica?
— Ker sera baš v negližeju.
— To vendar nič ne de, saj sem sam.
— Toda Jat nisem sama.
štev. MM
»ftEOVENSKI M1ROD«, dne *. maja 1931
K materinskemu dnevu
Matere naj rode, da boda otroci Živeli, nstvar|all In
delan za blagor splotaostl
Ljubljana, 8. maja.
Toliko različnih pomembnih dni proelav-ljamo, saj je skoraj leto prekratko za vse proslave, praznovanja, in nam za vse prt-manjkujeje celo velike, prigodne besede — in vsi ti dnevi so prešli že v običaj, da se zdi, kot da ni nič več velikega na njih, kot da so okras nečesa, cesar ni
So pa med temi proslavami vseeno rodi nekatere, ki jih doživljajo predvsem srca, potem Šele besede. Res je potrebno, da določeni čas zbudi ne le besede, temveč tudi dobre misli in plemenita čustva, da nas poglobi in vsaj trenutno ublaži — v tem je pomen takšnih proslav, v njih globlji ideji, ki služi plemenitim namenom človečnosti, ljubezni do vsega tistega lepega in dobrega, ki je na dnu človeškega bistva.
Med takšno proslavo je šteti materinski dan. Sicer pa temu dnevu ni treba še pripisovati pomena in namena, ni treba kričati, kaj je mati, materinstvo, njena ljubezen, požrtvovalnost, trpljenje, samo zatajevanje, junaštvo. Ni lepo nositi na dlani srca, se bahati s spoštovanjem in ljubeznijo do mater. In končno bi prav za prav ne bilo treba niti materinskega dne, če nam je le za parado, besede, kajti materinstvo samo, ljubezen mater ter njih veličina so večen spomenik v vseh tistih, ki so rojeni. Ne bilo bi treba, toda nameni so plemeniti, matere pozabljamo kljub vsemu, ljubezni ni več niti na Jeziku, vsi lepi nameni so ljudem brez pomena, ker jih ne pojmujejo, vseeno je treba dati okvir namenu, po vda riti ga iskreno brez sentimentalnega besedičenja in hinavskega olepševanja. Res, ni treba banalnosti, treba je pa smiselnosti, ni treba oltarjev, treba je svetosti, ni treba bahaške velikodušnosti, pa5 pa plemenite ravnodušnosti, d&, ne bilo bi nam treba materinskega dne, pač pa resnične ljubezni do mater.
Povedati se pa ne more, kaj je mati, ne moreš izmeriti globine materinske ljubezni in vseh tistih čustev, preko katerih ona ne more — res, banalne bi bile besede o svetovnem gorju, ki je prizadelo matere naj-bolj„ nešteto sinov je utonilo v svetovnem požaru, v zverskem klanju, v vihri nečloveškega sovraštva in nesmiselnosti — tn morda ni nihče vprašal za nje, a gotovo so jih pogrešale neštete matere, so z njimi umirale, pogrešale so jih kot lastna srca ter so edine dovolj globoko začutile in doumele to svetovno gorje.
Da, že to bi bilo dovolj, ko bi se moglo povedati, da bi morali počastiti spomin mater. In že ta njih bridkost bi morala zbuditi v nas plemenita čustva, da bi skrbeli ter stremeli za svetovnim mirom. S tem bi najbolj počastili matere, v tem bi se pokazala naša resnična ljubezen in kultura.
Lahko pa se seveda    govori o veličini
materine požrtvovalnosti, ljubezni, o njenem nezlomljivem srcu, o tihem delu, neprimerni nesebičnosti, idealizmu. Mati Je res tako velika, da ne bomo o nji nikdar vsega povedali, v nji je toliko energije, ki nikdar ne usahne, da se človek vedno prera-ja v nji in da kljubuje od vsega začetka vsemu zlu, krutosti, sovraštvu ljudi ter vedno ohranja lepoto in dobroto. Beseda mah pomeni človeku toliko, kot ideal njegovega srca. Mati in življenje — saj to mora biti slehernemu najsvetejše In materinstvo je poosebljeno življenje. Mati ne daje le življenja svojim otrokom, temveč se daruje i sama njih življenju. Ona je v službi življenja, njegova svečenica.
Tega ne moreš povsem razodeti, ne doumeti, a govorilo bi se lahko mnogo ter povzdigovalo mater do neba. Toda to je nepotrebno. Treba je le materam priznati vsaj delček tega v življenju, kar je sicer tako veliko v naših besedah. V materah moramo spoštovati materinstvo ter ga povzdigniti v resnici na ono mesto, ki mu pripada. Matere bi ne smele biti le slučajne rodite-
ljiee, temveč bi se morale zavedati svojega velikega poslanstva v življenju, ogromne pomembnosti materinstva ter darovanja življenja. 2e začetek in nastanek človeškega
življenja bi moral biti smisel, da bo vse življenje imelo smisel, da bo človek popolnejši, ter ne bo to Življenje le pokora in breme
ljudem — >solzna dolina c, ali celo krvava, zverska dolina... Življenje ne sme biti slučaj, nego namen. In matere naj rode zato, da bodo njih otroci živeli, ustvarjali in delali za blagor splošnosti, ne pa, da se koljejo, da množe trume pohabljencev, invalidov, sirot, ne da večajo gorje, rušijo, kar so drugi zgradili s krvavimi žulji; matere so v službi življenja, nikakor pa ne smejo več biti v službi uničevanja m pokončavanja. In Se skoraj bolj žalostno je, ker je za-
palmira
Milo fe dvojnato parfimirano
čelo materinstvo izgubljati svojo ceno, ker se vpliv povojnih razmer kaže v naziranju sodobne žene, Češ, da je materinstvo le nepotrebno breme. Kot bi ne smelo biti materinstvo le nekaj neizogibnega, slučajnega, tako bi ga tudi ne sneli smatrati za nekaj nepotrebnega ali eelo škodljivega za sodobno ženo, glede na njeno naziranje o osebni svobodi in na moderno izživljanje.
Mati, jutri je tvoj dan. Ko bi mogli razumeti vsaj tokrat, da je največje bogastvo, lepota in dobrota v tvojem srcu in bistvu, v smislu tvojega življenja 1 Razumeti in živeti zaradi tega, da ne bo tvoja ljubezen nikdar več onecaščena z našim medsebojnim sovraštvom I __,
šahovski velemojster Spielmann v Ljubljani
Iz razgovora z njim — Nekaj podatkov Iz njegovega
dosedanjega delovanja
LJubljana, 9. maja. Kakor poroča že današnje »Jutro«, je prispel s snočnjim beograjskim brzovla-kom v Ljubljano šahovski velemojster Rudolf Spielmann Spielmann je na turneji po Jugoslaviji, na katero je prišel na povabilo Jugosl o venskega šahovskega saveza. Udeležil se je raznih turnirjev v vzhodnem delu naše države, pravkar pa prihaja iz Vršca, kjer je odigral 18. simultan ko. Dobil je šest partij, štiri je pa izgubil, poznala se mu je pa že deloma izčrpanost. V Ljubljano je prišel, kakor zatrjuje sam, z namenom, da se odpočije in naspi.
Naš urednik se je razgovarjal z njim o vtisih, ki jih je dobil v igri z našimi šahovskimi klubi. Mojster Spielmann je dejal, da je sicer s turnejo prav zadovoljen,
v splošnem je opazil tudi pri nas, kakor povsod drugod, velik napredek v igri naših šahistov. Pač pa je pri nas neobičajen pojav, da se simultank udeležujejo tudi igrači, ki so uspešno nastopali že na večjih turnirjih. To vetja zlasti za Zagreb, ki mu je v stmultanki postavil nasproti celo gardo mojstrov. To je seveda za mojstra zelo naporno, zlasti če pomislimo, da se vrste sirr    -nke druga za drugo.
V Ljubljani bo Spielmann odigral si-multanko, obenem pa nastopi proti mlademu našemu mojstru Vasji Pircu iz Maribora, ki se je baš seda i krenko afirmiral na mednarodnem šahovskem turnirju v Pragi, kjer je zasedel drugo mesto. S Pir-cem bosta odigrala match 10 partij. To je prvo srečanje starega rutiniranega šahovskega leva z mladim in ambicijoznim Pir-
cem. Spielmann sicer Pirca ne pozna, pač pa ga zelo ceni in pravi, da je talentiran in izredno marljiv Igrač. Dobra stran njegove igre ao otvoritve, kar je pa baš pri Spielmannu slabo. Mojster Spielmann pravi, da računa z ostro in napeto borbo, upa pa, da mu bo uspelo Pirca potolči.
V nadaljnjem razgovoru je Spielmann omenU, da smatra Vasjo Pirea, Sultan Khana, Flohra, Stolza, Khasdana in Gilga za bodoče šahovske mojstre, Mogoče je kdo od teh poklican, da se bo boril za svetovno prvenstvo. Dr. Aljehina od starih mojstrov ne bo prekosil nihče več, to je pričakovati samo od mladih.
Spielmann se je dotaknil tudi projektiranega mednarodnega turnirja na Bledu, katerega se bo z veseljem udeležil, ker mu je prav ljuba naša dežela, zlasti pa nase planine. Turnir se bo vrsti koncem avgusta in je že docela perfekten. Na vprašanje našega urednika glede reform na Šahovskem polju je Spielmann dejal, da je svoje mnenje Že obelodanil v svoji knjigi >Rundflug in der Schachwel*:«. On je mnenja, da je treba končnf rezultat drugače oceniti, sicer se pa ne navdušuje za radikalne reforme,
Na vprašanje, kje se najbolj intenzivno goji kraljevska igra, je Spielmann odgovoril, da v Rusiji, kjer je šah obvezen predmet v Šolah. V Rusiji je bil leta 1925. H koncu razgovora je mojstru nekdo izmed družbe ponudil cigareto, Spielmann je pa dejal, da je >leidenschaf tlicher Nlcht-raucherc, pač pa navdušen turist in bi odšel najraje se te dm na Triglav, če bi bil primerno adjustiran. Novinarji in ostala družba so se potem poslovili od mojstra, ki je bil videti že precej izmučen.
Rudolf Spielmann slovi kot eden najboljših sodobnih šahistrov. Rojen je bil 5. maja 1883 na Dunaju. Udeležil se je več mednarodnih turnirjev in je večkrat zasedel prvo mesto, tako v Opatiji L 1912, na Dunaju 1913, istega leta tudi v Budimpešti, potem leta 1914 v Badnu pri Dunaju, leta 1926 na Semmerlngu, katerega turnirja se je udeležil tudi naš mojster dr. Milan Vidmar, tn leta 1927 v Magdebur-gu. Spielmann je bil tudi med šestimi mojstri, ki so se udeležili šahovskega veletur-nlrja v Newyorku, kjer je zasedel peto mesto.
arstvo v prvi
polovici maja
Nekaj praktičnih nasvetov onim, ki hočejo umno obdelovati svoje vrtove
Na sadnih drevesih zatiraj ?,tcdljivcet kakor je bilo povedano za drugo polovico aprila. Odslej bo vedno večje delo z zatiranjem listnih uši, ki se na tisoče množe na spodnjih delih listja in po mladikah. Ker zasajajo rilce v žive dele mladik In listja, da sesajo sok, se to skrivi in zvije, vsled česar se tudi rast ustavi. Mravlje, ki zahajajo k ušem v goste in zvito listje, nas opozarjajo na tega sovražnika. Nabavi si tobačni izvleček in primešaj ga eno žlico na liter vode, v kateri si prej raztopil košček mila orehove debelosti. To brozgo zlij v skledo in pomak a J notri ušive vejice. V večjem obsegu vzamemo na 1001 vode 2 kg mila (najboljše je mazavo milo) in 21 tobačnega izvlečka ter s Škropilnico poškropimo napadeno drevje. Namesto tobačnega izvlečka vzamemo zlasti v cvetličarstvu k vasi j ev les. V litru vode namakamo 1 dkg kvasljevega lesa in 2 dkg mila 24 ur. Nato postavimo posodo k ognju, da zavre. Ko se ohladi, precedimo, da niso treske v napotje in ga rabimo, kakor brozgo tobačnega Izvlečka. Dobro je naslednji dan izprati rastline s Čisto vodo. Ker se uši množe zelo naglo, moramo biti nanje stalno pozorni. Kvasijev les dobiš v vsaki mirodilnicl.
Letne in presajene rastline zalivaj raje poredkeje, pa temeljito, kakor pogosto in pomalem. Gnojnico uporabljaj razredčeno in samo ob deževnem vremenu.
Vlaga puhti lz zemlje po malih cevkah, 8 katerimi prodre na površje. Ako zemljo odkopiješ in porablja*, podere« te cevke
in preprečiš izhlapevanje. Vse pregoste setve preruvaj in razredči, da se ostale ne pretegnejo in opešajo. Sejaj na stalno mesto kumare in jedilne buče.
Na koncih odganjkov vrtnic opazuj, ako niso morda zapredeni molji, ki razjedajo mladiko, listje in mlado cvetno pop je. Ti so povsod tam, kjer se rast mladik ne razvija normalno in je konec lističev zavit in nekoliko zapreden.
Presajene cvetlice lončnice zalivaj pomalem. Škodljivo je pogosto zalivanje, da je zemlja stalno mokra. Dokler se kore-nike ne razrastejo, ne more rastlina preobilne vlage izrabiti, zato se zemlja skisa in rastlina oboli. Nepresajenim pomagaj za uspešnejše cvetsnje z zalivanjem z razredčeno gnojnico po enkrat na teden. Ako nimaš aH ne maraš rabiti gnojnice, vzemi na liter vode po en gram superf os-fata, kalijeve soli in čilskega solitra. Pazi posebno na čilski soli ter, da ga ne vzameš več, ker večja porcija umori rastlino. Od-cvetek acaleje nesi na vrt in zakopaj lonec do blizu roba v zemljo v senčni legi. Pod loncem v zemlji pa naredi z železnim drogom luknjo, da se bo voda odtekala in da ne uidejo v lonec škodljivci. Pazi, da se med poletjem ne Izsuši zemlja, kar bi bilo vzrok, da bi v drugem letu acaleje ne cvetele. Ciklamam In odcvetelim čebulnicam zalivaj čedalje manj tn končno opusti zalivanje, da zaspe in se odpočije jo za bodoče leto.
Spominjajte se slepih!
Zlata poroka
Ljubljana, 9. maja. Tako na skrivaj in tako tiho v najožjem krogu svoje družine je v nedeljo praznoval naš ugledni someščan in vele trgovec g. Viktor Rohrmann s svojo soprogo Rozo zlato poroko, da smo izvedeli šele davi. Opozoril nas je na ta lepi jubilej anonimen prijatelj g. Rohrmanna, ki jih mrgoli vsa dežela in vsa Ljubljana, saj je g. Rohrmann znan kot najdobrodušnejši človek v Ljubljani, ki se nobenemu ni skrivil lasu, pač pa javno že mnogo, še mnogo, mnogo več je pa storil dobrega na tihem.
Mladi Novomesčan Rohrmann se je prišel učit v Ljubljano k Strzelbi, ki je bila tedaj največja trgovina z vegetabi-11 jami, imeli so pa tudi milarno. Z vegeta-btUjami je pa trgoval tudi Viktorjev oče v Novem mestu in naravno je, da je svojega srna in naslednika poslal v uk k tej ugledni firmi v glavnem mestu. Inteligentni in na novomeški gimnaziji izšolani Viktor seveda ni bil navaden učenec, temveč le nekak praktikant, da se uvede v veletrgovino. Tej svoji nalogi je posvetil mladi mo£ vse svoje zmožnosti, obenem je pa prav rad pogledal tudi za lepo in veselo šefovo hčerko Rozo. In menda je tudi ona rada videla zalega in bistrega praktikanta. Od Strzelbe je šel Viktor prakticirat v Gradec, srce je pa menda pustil v Ljubljani, saj je po vmilvl iz Gradca na svoj dom v Novo mesto, kjer je vstopil v očetovo tvrdko, takoj zaprosil za roko Strzelbove Roze in jo je tudi dobil. Dne 3. majnika 1881 je svojo nevesto peljal pred oltar v cerkev sv. Petra v Ljubljani in za pričo mu je bil poznejši župan in minister g. Ivan Hribar. Ženin Rohrmarm je po poroki vstopil v tastovo firmo, kjer je deloval kot družabnik, pozneje je pa firmo prepisal na svoje ime, ki še danes dela čast naši trgovini in je znana po svoji rednosti daleč čez meje države.
Zvesta družica je svojega soproga razveselila z 11 otroci, ki od njih še žive gdč. Rozika, gdč. Mirni, gdč. Milena, g. Vladimir, gdč. Danica, in pa ga Vera in ga Mira, ki sta tudi že poročeni. Svojo družino sta vzgojila v najčistejši narodni zavesti po načelih starega slovenskega poštenja, ki je bilo vedno temelj Rohrmannove trgovine. Svojim otrokom sta dala priliko izšolati se v najrazličnejših strokah, da prištevamo Rohrmannovo družino med najinteligentnejše trgovske rodbine Ljubljane. S pridnostjo sta si zlata poročenca ustanovila trden dom. ki je vir podpor vsem naprednim društvom in vir nesebične pomoči vsem bednim in potrebami.
Zlatemu paru naše najspošUjivejše čestitke ter najtoplejše želje, da bi dočakala še mnogo let zdrava in zadovoljna!
Roparski napad na Slovenca v Ameriki
22. aprila je bil v Chicagu izvršen drzen roparski napad na Slovenca Josipa Legina, starega 50 let in doma iz Prekmurja. V to* rek 23. aprila je šel v Chicagu po 25. cesti proti bolnici Mercy, pa so planili nanj trije moški in mu vrgli čez glavo platnen ovoj, ki je bil namočen z gorljivo tekočino. Legi* na je imel baš v ustih tlečo cigareto, platno se je takoj vnelo in zadobil je težke ope* kline po obrazu. Da bi se ubranil napadal* cev, je Legin potegnil iz žepa nož, zločin* ska trojica ga je pa obvladala, iztrgali so rou nož iz rok in ga večkrat sunili v trebuh in vrat. Nato so lopovi zbežala. Legin je imel še toliko moči, da se je priplazil do bolnice, kjer se je onesvestit. Prenesli so ga v bolnico, kjer se je kmalu zavedel.
Legin je izpovedal, da so ga že delj časa zasledovali neznani izsiljevalci, ki so zahte* vali 400 dolarjev od njega. Ker se jih je bal. jim je dal dvakrat po 20 dolarjev, toda še vedno ga niso pustil prj miru. Zato si sam ni več upal na ulico in ga je vedno spremljala žena. Usodnega dne je šel pi sam in si je izbral drugo pot. očividno so mu pa napadalci sledili od doma. — Ne* srečni Legin ie dva dni po napadu v bolnici podlegel poškodbam.
K današnjemu dijaškemu koncertu
Dijaški koncert, ki se vrši drevi v veti ki dvorani hotela >Union< in ga vodi g. prof. Ivan R e p o v š, ima zelo pester spored. Pomnoženi šolski orkester bo izvajal več samostojnih točk od Bizeta, Dvorak a. Smetane in Bacha. 80-članski mladinski zbor bo pel priljubljene jugoslov. narodne pesmi s spremljevanjem orkestra. Mladi violinski virtuoz Uroš Prevoršek nam bo zaigral dve kompoziciji. Nad 120-člansi:i mešani zbor pa se ie lotil dokaj težke naloge proizvajati nekatere težje umetne pesmi, izmed katerih je Jos. Klemenčica >Poglejte duše« trd oreh celo za izvežbane pevce. Zastopani so Še skladatelji: St. Premrl, Vodopivec, Hubad in Dav. Jenko s svojim »Spevom ciganov« iz vedno sveže in efektne »Vračare«. Vse občinstvo vljudno vabimo, da se udeleži koncerta in s tem pokaže dijaštvu, da tudi ono zna ceniti in upoštevati trud in idealizem, ki navdušuje glasboljubečo mladino, da s s s to vnemo pripravlja za svoj veliki javni nastop.
Kons. Uroš Drevoršek,
Naš najirtajši violinski umetnik (šola mojstra prot Jana Slaisa), dijak drž. klasične gimnazije, bo nastopfl na nocojšnjem dijaškem koncertu v anionski dvorani.
Vstopnice se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu do 6. ure pop., zvečer pa 1 uro pred koncertom pri blagajni. Cene vstopnicam so tako nizke, da jih zmore vsakdo. Dobiček *e namenjen za nabavo muzikalnega materijala na zavodu in v podporo revnim učencem. Zato smo prepričani, da bo občinstvo napolnilo dvorano. Naša dolžnost je, da pokažemo mladini, da znamo ceniti njeno delo. Drevi torej vsi na dijaški koncert!
kolin ne a
TVORNICA CIKORIJI ljubljana.
OQ
ft#9tfCV fltt
'f at?a
I«
Svetniki ledeniki
(Od 12.—15. t. m, - Sredstva proti po zebi.)
Vera v trojico svetnikov, ki prinašajo sredi maja slano, mraz, včasih celo sneg, često pa pozebo drevja, trt in mladega zelenja po njivah, je razširjena skoraj po vseh kulturnih krajih severne polovice zemlje. Vsi kmetovalci, vrtnarji in vinogradniki se boje dnevov in noči sv. Pan-kracija( letos 12. t. m.), Servacija in Bonifacija (ta ima tudi ponekje namestnika v sv. Momerciju). Po sedanjih in bivših avstrijskih deželah pa pridružujejo tem trem nevarnim svetnikom še 3>mokro« ali »hudo« Zofijo. Kjerkoli se goje vrtnarstvo, sadno drevje in vinska trta, so dnevi od 12. do 15. maja nevarni, da uniči poze b a v eni noči trud dolgih tednov in povzroči veliko škodo.
Zato je razumljivo, da iščejo vrtnar, kmet in vinogradnik, kako bi se nevarnosti in škode ubranili. Uporabljajo odeje, pokrivala ali pa dim in ogenj. Kurijo male kresove tako, da se čim več napravlja dima, ki se vali preko kultur. Tudi znanstveniki v Evropi in v Zed. državah se bavijo z vzroki majskih slan in s sredstvi proti njim. Vdor mrzlega polarnega zraka v maju je jako pogost m opasen pojav. Ker je maj baš prehod med zimo in poletjem in so rastline še mehke in občutljive, je nenadni padec toplote vedno usoden za rastlinstvo. Svetniki ledeniki so v koledarju resnično postavljeni v dobo, ki je često nevarna zaradi prestanka deževja in vetrovja, a z mirno vedrino nočnega neba. Tla se shlade, nizke zračne plasti zmrzu-jejo in rastline pozebejo.
Znanstveniki smatrajo ognje in dim za koristne, ker izzivajo valovanje zračnih plasti. Treba pa je majhne ognje vzdrževati okoli in okoli kultur, da se zrak ogreje in zrak vedno premika.
Takisto je koristen dim, Čim večji, tem izdatnejši. Baje je dim iz žgočega se konjskega gnoja učinkovitejši kakor od katrana ali smole. Ugodna so tudi pokrivala iz temnega blaga ali papirja, ki imajo odprtine tn niso gladka. Tudi novinski papir v dveh legah, a zmečkan, je učinkovit. Vsa taka sredstva pa so za širne vrtove ali vinograde nemogoča, ker so predraga in je njih uporabljanje preveč zamudno. Celo pokrivala iz kovine so v rabi, a kajpak visoka v ceni.
Dr. Herb. Schober, ki piše o vseh teh sredstvih v zadnji številki zbornika »Die Umschau«, prihaja vendar do zaključka, da bo zelo težko najti splošno učinkovito in zares uporabno varstvo proti svetnikom ledenikom Kadar bodo znali ljudje sami delati meglo, oblačje in dež, bodo svetniki ledeniki brez moči.
Spominjajte se slepih!
^9521945^30267374^^97751^417
>S L O V E N S h i   N A R O        dno 0   mai.n 10?»
5tev 104
Brigiia Heltn
Q*top*ka 9teta &a%6o gOTOri
v senaacijonalnem filmu po romanu
H. £L Ewersa
HLRHUNH
3 *
4
OB
Dnevne vesti
— Z naše univerze. Rektorat univerz« kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuj« mesto izrednega profesorja za geografijo. Prošnje ie treba vložiti do 16. t m.
— Častni predsednik ljubljanskega vele-sepna. G. minister trgovine in industrije «Ju-*o Demetrovfč je blagovolil prevzeti častno predsedstvo XI. ljubljanskega veleeejma, ki se vrsi od 30. maja do 8. junija.
— Uvedba poštno-nakainiške sloibe i Veliko Britanijo po Poštni hranilnici r Beograda. Z odlokom g. ministra za promet št. 2084 z dne 22. aprila 1931 se uvaja s 16. majem t. 1. poštno-nakazniška služba po Poštni hranilnici v Beogradu s kraljevino Veliko Britanijo (Vel. Britanija, Severna Irska, otoki kanala La Manche in Isle of Man). Kdor hoče poslati denar v Veliko Britanijo, naj kupi položnico obrazec 132 š, ki jo dobi na vsaki pošti v kraljevini in na blagajnici Poštne hranilnice v Beogradu in nje podružnic za 26 par. Položnico naj izpolni po tiskanem besedilu in jo odda hkrati z denarjem. Na eno položnico se lahko pošlje do 3000 dinarjev, v katerem znesku pa ni vračunana pristojbina. Dinarji se preračunavajo v angleške funte po tečaju (ponudba) beograjske borze izza prejšnjega dne- Pristojbina za pošiljanje denarja je 1% (1 Din od vsakih začetih 100 Din) najmanj pa 5 Din). Lastniki ček. računa lahko nakazujejo v Veliko Britanijo tudi s svojega cek. računa ob pogojih, ki so bili že objavljeni.
— Ljubljanski velesejem zaseden. Kljub temu, da stoji na sejmišču 10 velikih razstavnih zgradb, je celokupni razpoložljivi prostor popolnoma zaseden. Ker se namerava ob letošnji prireditvi prikazati popolno revijo industrijske in obrtniške produktivnosti in podjetnosti, se bo naknadno do51im prijavljencem dodelil prostor na ta način, da se onim razstavljalcem, ki so zahtevali velike prostore, dodeli malo manjše.
— Razpisane zdravniške službe. Državna bolnica v Sarajevu razpisuje natečaj za šeia prosekture, dveh sekundarnih zdravnikov isi dveh zdravniških pripravnikov. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m.
— Razpisana služba banovinskoga cestarja. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Novem mestu službeno mesto banovinskega cestarja in sicer: a) od mosta v Mrzli Loži do odcepa ceste Kamna Goriea-Gomila. b) od stika z državno cesto do stika s cesto Velika Loka-Mirna. c) Trebnje-kolodvor. Prošnje je vložiti najkasneje do 25. t, m. pri sreskem cestnem odboru v Novem mestu.
— Novi vozni red. Potujoče občinstvo se opozarja, da stopi o polnoči v noči od 14. na 15. maja na vseh železniških progah novi vozni red v veljavo. Novi vozni redi so razobešeni na vseh postajah in se morejo isti tudi kupiti pri potniških blagajnah.
— Železobetonski nadvoz v Radovljici. Dne 36. t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani prva Javna oiertalna licitacija v skrajšanem roku za zgradbo železobetonskega nadvoza v Radovljici. Načrti, proračuni in drugi podatki se dobe od 15. t. m. dalje pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v Ljubljanskem dvoru, soba št. 98.
— Iz >Službenega lista*. .Službeni list kr. banske uprave dravske banovine< št. 30. z dne 9. t. m. objavlja zakon o zaščiti specialnega smrekovega resonančnega lesa za potrebe državne obrambe, pravilnik o izločanju obolelih oseb in nadzorstvu nad zdravimi osebami iz zakuženih hiš, pravilnik o nadzorstvu nad pitno vodo in objave o pobiranju občinske trošarine v 18 občinah dravske banovine v letu 1931. »Službenomu listu* je priloženo abecedno kazalo.
— Kongres bančnih uradnikov, 24. in 25. t. m. bo v Splitu VIII. kongres zveze bančnih uradnikov in nameščencev Jugoslavije. Poročila se bodo nanašala na rga-nizacijo in agitacijo, na tarifno politiko, socijalno - politično zakonodajo ter izpre-roernbo pravil in pravilnika. Glasom izpre-membe pravil bo obsegala zveza poleg bančnih in zavarovalnih uradnikov in nameščencev tudi uradnike trgovskih, industrijskih in drugih privatnih podjetij. Po likvidaciji svojih pokrajinskih organizacij Je bila zveza razširjena na vso državo in letos bo prvi kongres, ki se ga udeleže delegati bančnih in privatnih uradnikov fz vse države. Posebno velika udeležba se obeta iz Zagreba in Ljubljane.
— Sibirski dobrovoljci Jurčičevemu brata. Ko je legel znani sibirski dobrovoljec kapetan I. kl. Josip Šircelj prerano v grob, so njegovi tovariši iz bivšega jugoslovanskega polka v Sibiriji počastili pokojnikov spomin po posebni deputaciji, ki je položila na njegov grob v Mokronogu venec, obenem so pa sklenili zbrati nekaj denarja v dobrodelne namene. Zbrali so 1110 Din, ki jih darujejo ubogemu Jurčičevemu bratu Antonu. Lepše pač niso mogli počastiti spomina svojega dragega tovariša.
_ Novice iz Amerike. II. aprila je v
Chisholmu v bolnici umrl Maks Babnik. Pokojni je bil doma Iz Luc na Štajerskem, star je bil 40 let. — V Caicagu je 10. aprila neki avtomobfliet povozil 4-letnega sinčka Habjanove rodbtoe. Fantek Je Ml ta-
koj mrtev. — V Barbertonu je umrl 22-letni Alojzij Midar. — 29. marca je v Milwaukee umrl Franc Beoda. — Dne 6. februarja je v deveLandu preminul Josip Cig-oj, doma iz vasi Gojača, fara Cerniče na Primorskem. Pokojni je bdi star 46 let, zapustil je ženo, 3 sinove ln 2 hčerki.
— Velika udeležba tvrd k na XL ljubljanskem velesejmn. Letošnji XI. ljubljanski velesejem, ki se vrši od 30. maja do 8. junija je tako zaseden, da bo več tvrdk, katerim ne bi bilo mogoče dodeliti prostora v razstavnih zgradbah, razstavilo svoje proizvode pod solnčniki na prostem.
— Smrtna kosa. Včeraj je turni v Ljubljani po kratki mučrtj bolezni v 64. letu starosti g. Leopold Grunfeld. Pokojni je bil agilen sokolski delavec. Sokol Ljubljana n. izgubi z njim dolgoletnega, izredno požrtvovalnega odbornika. Pogreb bo jutri • ob 17.30 z Masarvkove ceste 64. Blag mt spomin, težko prizadeti rodbini iskreno so-žalje!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno in večinoma deževno. Najvišja temperatura Je znašala v Splitu 21.5, v Beograda 212, v Skopi ju 21, v Sarajevu 20.2, v Zagrebu 19.6, v Ljubljani 16.4, v Maribora 15.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.7 mm, temperatura je znašala 7.6.
— Nesreče in nezgode. Josip Florjančič, delavec v železarni v Storah, je včeraj popoldne ulival taljeno železo v model. Med delom mu je več kapljic Utega železa brizgnilo v obraz in mu težko poškodovalo desno oko. — Franja Zupan, 56-letna posestni-ca iz Glogovce, je 5. t m. v hlevu padla m si zlomila levo roko. — Anton KobaL, 21-letni delavec iz Gorenje vasi pri Logatcu, je včeraj popoldne pri delu v gozdu padel in si zlomil levo roko.
— Sestra ubila brata. V Turnišcu pri Čakovcu se je te dni odigrala nenavadna tragedija. Josip Banfi, star 19 let, se je vedno prepiral s sestro Marto. Ko se je te dni zopet spri in jo hotel med prepirom napasti, je sestra pograbila nož tn ga sunila v trebuh, da je kmalu umrl. Marta je bila aretirana in izročena sodišču.
— Cigani — vlomilci v vagone. Orožniki v Murski Soboti so aretirali tri cigane, ki so vlomili v železniški vagon in odnesli več bal manufakturnega blaga v vrednosti 90.000 Din.
— Strela ubila kmetico na polja. Poročali smo včeraj o silni nevihti, ki je divjala v Medjimurju in zahtevala več človeških žrtev. Nevihta je v Sv. Martina na polju zalotila tudi kmetico Maro Dotek, ki je orala polje. Strela Je udarila v njo in jo nevarno oplazila. Zanimivo je, da sta bila na njivi tudi njen oče in njena mati, pa se jima ni nič pripetilo. Maro so prepeljali domov, kjer Je pa poškodbi podlegla.
— Samomor beograjskega bančnega direktorja. Koncem aprila je iz Beograda brez sledu izginil bančni direktor Ugljesa Krestić. Te dni je Dunav blizu vasi Stari Banovci v Vojvodini naplavil moško truplo, v katerem so spoznali pogrešanega direktorja K res ti ča. Vzrok samomora so bile neugodne gmotne razmere.
— Otvoritveno naznanilo. Zdraviliško kavarno in restavracijo otvori v Zdraviliškem domu v Rogaški Slatini Alojz Klaci-žer. — Glej današnji oglas!
— Flor nogavice, jamčeno trpežne, dobite pri Šterk nasl. Karničnik, Ljubljana, Stari trg št. 18. 55/L
— Obledele   obleka barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v največji izbiri tvrdka J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova c« 12.
Iz Ljubljane
—lj Klub koroških Slovencev v Ljubljani priredi v sredo dne 13. maja 1931 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani v počastitev 70-letnice rojstva koroškega voditelja in jugoslovenskega mučenika Franca Grafenauerja >Koroški veeerc To bo večer, posvečen delu Grafenauerjevemu in ljubezni do naših koroških rojakov. Pri prireditvi bo sodeloval z venckom koroških narodnih pesmi pevski zbor Kluba koroških Slovencev, ki Je bil Šele pred kratkim ustanovljen in bo na ta večer prvič pokazal javno, kaj zna Vstopnine ni, ker je prireditev namenjena v prvi vrsti v propagandne svrbe. Prostovoljni prispevki se bodo uporabili v dobrodelne namene. V teh dneh bodo bivali v Ljubljani tudi igralci Izobraževalnega društva iz Št. Jakoba v Rofu na Koroškem. VprizorttS bodo na povabilo Uprave Narodnega gledališča v Ljubljani na praznik dne 14. maja 1031 ob 15. uri v Dramskem gledališču znano dpicarjevo koroško igro >Miklova Zala<. Igralci bodo igrali v svojem rožanskem narečju. Ker je igra zelo bogata na krasno podanih prizorih iz narodnega kmečkega življenja slovenskih Korošcev in so Št. Jakobčani znani kot najboljši koroški pevci, smo prepričani, da bodo koroški rojaki, ki bivajo v Sloveniji in njihovi prijatelji napolnili pri tej prireditvi dvorano ljubljanske Drame.
—lj Popravite hodnike! V Gradišča ob Muridovih dedičev hiši št 12 ter ou Vid-marjevi hiši sta slaba trotoarja. Ob prv; mora človek hoditi po tistih zoprnih -kinjili očesih«, ob Vidma rje v i hiši je pa naraven hodnik, ki je po navadi v slabem stanju, V Gradišču je v delu tramvajski tir in ravno zdaj se v ta namen kopije svet med omenjenima hišama. Skoxj Gradišće -e zelo živahen osebni promet, zato sedanja hodnika ne zadostujeta. Napravita noj se zdaj lepa, moderna hodnika, da bo končno mir s prekopavanjem sveta preden štete na Vič prvi tramvajski voz.
—Vi Nesnage je še v mestu vedno dovolj kljub vsem pritožbam, prošnjam !n sklicevanju na odločima mesta. So pa nekatere stvari, ki se v interesu ljudskega zdravja, izpopolnjevanju na j primitivne j ših higijenskih načel nikakor ne morejo odlagati aK celo ignorirati. Čudno je, da se gospodje baš za takšne nujne zadeve ne zmenijo, o katerih se je že tolikokrat toži?o. Tako je n, pr. nekaj korakov od Tržaške ceste v Gfinški u&ci približno 30 metrov dolg obcestni jarek, ali borje rečeno korito, ker nima odtoka. V njem se zbira de. ževnioa in kot kaže, tudi gnojnica, van] odlagajo ljudje skrivaj razne odpadke In vsemogočo šaro, brozga v tam jarku ie še hujša kot v greznicah m bližin naš ter tik ob cesti. Razume se, da se škri daleč okrog neznosen smrad, po brozgi se pasejo muhe in... Ta nesnaga vlada tam že več let in nima gotovo primera niti nikjer na deželi, kjer ni tako rigorozne zdravstvene oblastne kontrole. Rečeno je b3o že zdavnaj, da bodo jarek p riki j u Sili na kanalizacijo Tržaške ceste, toda beseda ni konj. Jarka baje posestnik ob nJem tuda" ne sme zasuti. Ko bi bii vsaj »farma« bakterijologov, bi človek že razumel, zakaj mora biti. Ce bi gospodje pogledati v tisto lužo z drobnogledom, bi gotovo našli v nji milijarde nevarnih kari, če ne celo tifusa.
Oblečemo Vas
od nog do glave
za mal denar
Tudi na obroke!
A. PRESKER
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
—1J Olepšava hii is vrtov. Zadnje dni so
dali nekateri posestniki v ŠentpeterBkem okraju zidov je svojih hiš na novo prebarvati in olepšati in sicer: Na Sv. Petra cesti K-Gruber, št 51. Na Taboru pa trgovec Mat. Spreitzer ter poe. Habichtova, štev. 5. Stene te hiše bodo prenovljene v okusni novi vio-letni barvi, ki je postala sedaj priljubljena in moderna. — Obdelani in okusno, uprav umetno, vrtnarsko so urejeni pri mnogih hišah in vilah ne le sadni, temveč še veliko bolj cvetlični vrtovi, ki so nasajeni od preprostih do eksotičnih cvetic, kar je vseka-ko okoli ee v kras. Ce omenimo še okra 5 en je balkonov in oken v nekaterih ulicah (n. pr. v Ilirski m Skorji), ki se zadnji čas goji prav umetno m smiselno in s večjimi ali manjšimi denarnimi žrtvami, se lahko ta dejstva priporočajo tudi ostalim predmestjem v splošno posnemanje, posestnikom LiS in vrtov pa v spodbudo.
—lj Bo treba še regulirati! Znano je, da zastaja Ljubljanica, odkar je Gruberjev kanal poglobljen, od izliva v glavni kanal pri Selu pa do brvi pri stari prisilni delavnici. Tu stoji temnozelena mlakuža, polna meteornih voda, mehurjev in ob toplem vremenu tudi — neznosnega smradu. Voda zastaja, dasi je struga poglobljena, pa vendar bi bilo potrebno kaj ukreniti, da bi se njen odtok uredil. V tej smrdljivi stoječi kaluži pa neprevidni ljudje pero tudi perilo.
—lj Na Dunajski cesti polagajo v desnem hodniku električni kabel. Ob tej priliki tudi betonirajo trotoar, kjer je bil doslej tlakovan s porfirnimi ploščami. Včeraj so betonirali hodnik med Tavčarjevo in Trdinovo ulico. Ta hodnik bodo pozneje še asfaltirali.
—lj Tudi maj ni boljši od aprila. Zadnje čase imamo tako muhasto vreme kot o pustu, res takšno je, kot bi se vragi ženili, kakor pravi ljudstvo. V Ljubljani se že nekaj časa dela na vseh koncih in krajih, ljudje so si pričeli graditi domove, vreme jim pa meša račune. Tudi druga javna dela so otež-kočena v takšnem deževju, zlasti pri regulaciji Ljubljanice, gradnji zatvornice in obrežnih zidov. V Selenburgovi ulici se jim z delom precej mudi, zato so včeraj betonirali cestišče v najhujšem dežju, svež beton pa sproti pokrivali z lepenko Monterji v Zvezdi pri plinskih ceveh, so pa delali pod šotori.
—lj Izprememba posesti. Bivšo trrnad-s trop no hišo Odona Koutnega na vojaki Aleksandrove ceste in Beethovnove ovce je kupil — kakor čujemo — Alfonz Breznik, trgovec s klavirji m z glasbil: na Mestnem trgu §t. 3L#
—lj Ob materinskem dneva. Cenjenemu občinstvu javljamo, da se iz nepredvidenih razlogov letos ne vrši nobena prireditev v gledališču, zato prosimo, da vsak, kdor bi kupil vstopnico za kako prireditev, daruje prav tisto vsoto direktno KolaŠieam, ki bodo danes popoldne in v nedeljo prodajale znake in cvetke ali pa naj jo nakaže na čekovno položnico štev. 12843 — Jugosloven-ski ženski savez.
—lj Iivrstna veseloigra >Oospod senatore se ponavlja danes v soboto, 9. maja in v nedeljo, 10. maja ob 20.15 na Šentjakobskem odru. Izvrsten humor m dobra satira morata navdušiti vsakega gledalca. Igro režira gosp. Danilo Bučar, sodelujejo pa dame Bučarjeva, Baranova, Kramerjeva in Pirčeva, ter g. Kune, Skerlj, Leder, Košak I«vrič In Karus. — Vstopnice so pri gosp. Milošu Kar-načniku na Starem trga. Poeetite.
— Ij Komen Prask« Češke Filharmonije. Z;i koncert praške češke i'ilharnioni je. ki jo dirigira v j;cnedoljek dne 11. t. m. ob 20. uri v Unionski dvorani eden najznamenitejših, sodobnih dirigentov iz. Vaclav Talich, vlada v našem mestu velikansko zanimanje. Dokaz temu, da so že dane«, razen par sedežev v prvih vrstah razprodani vsi ostali sedeži v dvorani in na balkonu. Na razpolago so samo še navadna in dijaška stojišča. Prosimo p- n. občinstvo, da kupi tudi te vstopnice že v predprodaji. Na večer koncerta ne bo najbrže tudi stojišč več na razpolago.
—lj Umrli so v Ljubljani od 2. do 8. t. m. 1931: Starman Marija S. Samuela, 26 let, usmiljenka. Slomškova uL 20; Roječ Branko, 26 let, zasebnik, Streliška ul. 5; Tavčar Rajko, 61 let, čevlj. mojster, Cerkvena ul. 19; Schiffrer Gusti, roj. Schv*arz, 33 let, žena trg. potnika, Aškerčeva ul. 17; Zalaznik Uršula, roj. Japel, 83 let, užitkarica. Ižanska c. 4; Ivančič Andreja, 6 let, hči trg. pomoč., Pod Trančo 2; Orehek Herman, 1 mesec, sin tislžb. cest. žel., Bohorčičeva 10: Aleš Ivan, 68 let, čevljarski mojster, Ahac-ljeva o. 10. — V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Ana Rupnik, roj. Cigale, 50 let, žena sprevod- drž. žel., Moste pri Ljublj.: RaniŠak Zvonko, 11 mesecev, sin delavca. Gaberje pri Celju; Kogovšek Jakof, 68 let. vozni pregled, drž. žel. Verovškova ul. 16: Kimovec Terezija, 33 let, žena posestnika. Vače pri Litiji; Demšar Franc, 3 mesece, sin delavca, Jezersko; Fliegl Jakob. 50 let, klepar in posestnik, Tržaška c. 24; 9tošič Ljubica, 27 let, žena glav. trafikanta, Toplice-Zagorje; Legat Marjeta, 3 tedne, hči ključavničarja, Jernejeva uL: dr. Papež Anton, 61 let, profesor v p., Dolenjska c. 18; Zarbi Janez, 1 dan, Sin pocestnice, Cirkoše-, Bar-dek Boris, 3 in pol mesece, sin banč. dirig., Kranj; Likozar Anton, 41 let, oficijant mest. nač., Prečna uL 2; Šušteršič Franc, 34 let, kajžar, Laze pri Črmošnjicah; Gričar Franc, 46 let, hišar, S*. Jernej p. Kumom; Sasso Franc, 4 in pol leta, sin posestnika, Vinje-Dol pri Ljubljani; Skik Franja, 60 let, koča-rica, Plavne pri Tržiču; Loboda Sergej, 44 let, slikar, Masarvkova c; Verbole Franja, 49 let, žena trgovca, Islake pri Litiji; Jam-nik Franc, 2 leti, sin cerkvenika, Prevalje pri Preserju; Pire Marija, 25 let, hči posest-niee, Vodmatski trg; Keržič Franc, 6 mesecev, sin ključavničarja drž. žel., Poljane pri St Vidu n. Lj.; Novak Josip, 13 mesecev, sin posestnika, VeL Račka pri Ljubljani; Devetak Ana, 12 let, hči zidarjeve žene, Stepam ja vas; Pa jer Marija, 76 let, Šmartno Litiji; Mencinger Ljudmila roj. Pregl, 25 let, žena posestnika, Begunje pri Radovljici.
-^Ij Ameriški traktor se Je »postavljat« tudi dane«. Včeraj ob pol 15. so orali z manjšim traktorjem njivo ob Viihanev! cesti, tokrat pa ni bilo pri produkciji toliko Uudi kot dopoldne, hodili so pa ogledovat ves dan splanirano cestišče in vrezane brazde. Danes ob pol 10. so pa z vsčjkn traktorjem in z agregatom, ki so ga uporabljali včeraj za planiranje, rahijaM in planirali cestišče Maistrove ulice ob vojašnici vojvode Mišića. Najprej so zrahijaAi ttdo cestišče s posebno brano, z vrsto močnih jeklenih zob. ki so rezali ter rahljali s kamnom nasuto cestišče kot maslo. V cesti je bil z blatom pokrit pokrov vstopne kanalske jame, ob katerega so zadeli zobje brane s takšno silo, da se je prelomil vijak, s katerim je bfla pritrjena brana k osi. Vijak so izmenjali, nato so pa delo nadaljeval*. Zrahljano cestišče so potem potrgali s strgalom, z rezilom, s katerim so včeraj planirali teren ob ViJharjevi cesti. Produkciji ie prisostvovalo tudi danes mnogo občinstva, zastopan je pa bil tudi mestni gradbeni urad z nadsvetnikom inž. Mačkovskom in z geometri, bilo je pa tudi nekaj rrad-benih podjernikor in inženjerjev.
jDr. med. Zdenka ^Tominšek
špecijalistka za kožne m spolne bolezni
Kozmetikasdiatermija, vištnsko sotnee ordinira od pol 10 do 12 in 3 do 5 ure
Girit- (Metodova ulica štev. tGlL
(Za gimnazijo na Poljanah)
—lj Is gledališke pisarne. Drevi se ponovi v drami komedija >Pri belem konjičku« izven po znižanih cenah. Jutri popoldne se ponovi v opernem gledališču misterij >Slehernik« po znižanih cenah- Zvečer bo v drami repriza >Treh vaških svetnikov« tudi po znižanih cenah. Prihodnja premijera v drami bosta v soboto 16. t m. dve komediji in sicer Schnitzlerjeva groteska >Zeleni kadunj« in komedija Leva Tolstega >Ona je vsega krivar. Opera ponovi drevi iSnegurčicoc za red E, jutri zvečer pa opereto >Oj ta prešmentana ljubezen« izven, po znižanih cenah.
—V obrambo proti molom v obleki rabimo z najboljšim uspehom TARMOL. Proizvajalec: >Cheraotechna<, Ljubljana, Mestni trg 10.
—lj Jutri ob 11. dopoldne se predvaja Hlm o vsesokolskem zletu v Beograda nepreklicno zadnjikrat v prostorih kina Ljubljanski dvor. Opozarjamo na lepi f:lm vse tiste, ki si ga doslej še niso ogJeda!i.
—lj Zimsko kopališče SK Ilirije je z današnjim dnem za splošni obisk občinstva zatvorjeno zaradi bližnje otvoritve poletnega kopališča. Trening plavalne sekcije SK Ilirije pa se vrši do nadaljnega še v zimskem kopališču-
—lj Pozor, lovci! Preminul je naš dolgoletni tovariš in odbornik g. Grunfeld Leopold. Izkazimo mu zadnjo čast in udeležimo se njegovega pogreba v nedeljo 10. t. m. ob pol 18. z Masarvkove ceste 64. Društveni kroji Predsedstvo SLD.
—lj T. K. >Skalac ponovno opozarja svoje člane, da se vrši redni občni zbor v torek, dne 12. t. m. ob 20. uri v damski sobi kavarne >Einona c. Odbor.
—lj Pevsko društro >Sava« preloži izlet v Iški vintgar radi neugodnega vremena na poznejši čas,
—lj Promenadni komert. lio<iba Nar. žel. glasb, društva >Sloce , priredi v slučaju lepega vremena v paviljonu ka1. .ime Zvezda, drevi od pol 7. ure dalje promenad-ni koncert, na katerem se bodo izvajale sledeče točke: 1. Uvodna koračnica, 2. Zietiror; Donavske pripovedke, valček. 3. Koieldieu: Bagdadski kalif, ouvertura. 4. Hizet: Car-men, fantazija, ^ Parma: Ksenija, inter-mezzo, 6. Sebek: Zbor dervišev, orijentalstui slika, 7. Zaje: Iz beneških elegij št. o, S. Urbach: Zlata Praga, potpouri. 9. Eissn-mann: Ti si moja zvezda, tamro. 10. Stolz: Gardski častnik, fox, 11. Zaključna koračnica.
—ij Gostovanje Kjorošcev v naši drami. Opozarjamo na četrtkovo gostovanje naš n rojakov \z 5-t. .lakoba v Rožu na Korolketn v ljubljanskem dramskem gledališču. Vprt-zorili bodo »Miklovo Zalo«. Gostje nastopijo v originaln'h korošk-.h narodnib nn-šah. imajo s seboj tudi pevsk: zbor. k' nam bo zapel prelepe nežne koroške narodne pesmi. Za gostovanje veliajo znižane dramske cene. Začetek predstave točno ob 15. uri popoldne.
—lj Materinski dan. Kolo jugoslov. sester vljudno prosi, da kupijo posetniki gledaliških predstav v nedeljo 10. t. m. poleg gledaliških vstopnic Se kolek, izdan v korist materinskega dne, po 50 para Kolek se dobi pri dnevnj in večerni j-ledališ1<i blagajni. Zahtevajte ga in tako prispevajte k dobri stvari.
—lj Celodnevni izlet na Rakitno prirejajo članice Sokola I. za četrtek 14. mata. Odhod z vlakom ob 7.35 iz Ljubljane Jo Preserja. Povratek ob 21.50. Vabimo *sc, ki se žele en dan prijetno zabavati v prosti naravi.
—tj Ponovitev akadem1]e Sokola v Zsor-nii Šiški. Jutri 10. t. m ob 20. se nenovi v dvorani pri Kameniti mizi akadem.ja Sokola v Zgornji Šiški, na kar opozarjamo občinstvo, ki ve ceniti delo tega agilnog* sokolskega društva. ?44n
—tj Jutri, v nedeljo, se vrši lur je vanje na ljubljanskem gradu.
—lj V društvu »Sočac bo d rev: pri Levu zaključno predavanje letošnje ziimske sezone. Nastopil bo naš dobro znani predavatelj g. Karol Mahkota s potopisnim predavanjem: Izlet na Učko s krasnimi sli-optičnlmi slikami. — Po predavanju poje priznano najboljši slovenski vokalni kvintet. K temu zanimivemu in užitka petnemn večeru vabimo vse Sočane in vse prijatelje. Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost. 24 3n
—lj Sokol Ljubljana D. javlja oretu7.no vest da je preminil nje^iv dolgoletni, nad vse Dosrtvovalni odoorn k bnt '.evm .d Grunfeld. Na zadnji poti ga spremimo korporativno v kroju v nedeljo 10. t. m. ob H6. popoldne iz hiše žalosti, Masarykova cesu 64. kjer je tudi zbirališče Zaslužnega brata, ki si je stekel za naše društvo nsvenijivih zaslug, ohranimo v častnem spominu. — Odbor. 24Qn
—Q Čevljarska zadruga v Ljubljani poziva gg. člane, da se polnoštevlno udeleže pogreba umrlega člana g. Ivana Altsa, ki bo v nedeljo. 10. t m. ob pol 4 popoldne u Ahacljeve c. 10/11. rtopnjfSče.
—tj Občni zbor Prvega društva niš. posestnikov v LJubljani se bo vrši v tu rek 12. t. m. ob 6. zvečer v zelem dvorani hotela Union v Ljubljani. Razer. običajnega dnevnega reda se bo razpravljalo o raznih davčnih in občinskih zadevah Rubljanskfh. K obilni udeležbi vabi odbor.
—li Strelci oblastne streljačke družine, Ljubljana. V nedeljo 10. maja se vršijo strelske vaje na vojaškem strelišča. Začetek ob pol 9. uri. Udeležba strogo otrvez-na. Vse prijatelje strelskega sporta vljudno vabimo, da s« ndelcžlTo strelske prireditve.
—lj Opozarjamo na oglas glede cen ma. nufakturnega blaga pri dražb; COMM^RCE, Tavčarjeva ulica Št. 2, I. nadstropje.
—lj II. zvezek letošnjih Zborov bo posvečen prvemu slovenskemu skladatelju Juriju Pieišmanu. Prinese njegove skladbe v priredbi dr. P. Kozine in bo tudi v književni prilogi zelo obširna, zato se ;e pač zakasnila. Naročniki naj blagovolijo poravnat-i Čimprej naročnino, da jim pošiljanje lista ne bomo ustavili. Položnico dobe v zadnjem zvezku lanskega letnika — Uprava »Zborov«.
—lj Na birmo ostane najlepši spomin: ura, zlatnina, katero kupite najceneje pri FR. ZAJEC, Ljubljana, stari trg 9.    227n
Iz Celfa
—c Gos ti InK ar Sik a pivovarna d. d. v Laškem. Ustanovni občn-i zbor dekiičarjev Ck>stiJničarske pivovarne d. d. v Laškem se bo vršil v sredo 27. maja ob 9. dopoUne v hotelu »Savinjo« v Laškem z naslednjim dnevnim redom: Poročilo pripravljalnega odbora in sklepanje o njega absolutori.it'. 2. Sklepanje o ustanovitvi delniške tružbe in o vsebinski določitvi oblastveno odoi.zeniti pravil. 3. Referat o točki 10. prip. 3., čl. 72 trošar. pravilnika z ozirom na pridobitev koncesije za izdelovanje kvasa. 4 Ugotovitev v gotovini vplačane delniške glavnice v smislu § 9. družbenih pravil. 5. Sklepanje o povišanju delniške gJavnice o a Din 10,000.000 na 15,000.000 Dm. 6. Volitve. 7. Predloga in slučajnosti.
—c Vsa celjska javnost se vabi k čim številnejši udeležbi pri prvi svečani zaprisegi vojaštva celjskega. 39. pešpolka pred novo jugosloveneko polkovno zastavo. Zaprisega bo v ponedeljek 11. t. m. dopoldne ob 10. na Glaziji.
—c Vojaška vest.    tepit za rezervnega konjeniškega podporočnika je pnložil v Ze uranu kapter - dilak g. Mirko Maček iz Celi a. Čestitamo!
—c Detarno lekarni&ko sluz t »o v Olju ima od danes do vključno petka 15. t. m. lekarna >Prl križu« na Kralja Petra cesti.
—C Opozorilo vojaškim obveznikom. Letošnji redni vojaSki nabori za mesto Celje se bodo vrSili v Celju v sredo 20. t. m., za ostali celjski srez pa v dneh 21. maja do 3. Junija.
Stev. 104
StrftT 5
Da jih spozna.
— Kaj? Ti nosiš očala tudi v postelji?
— Da, ker sem tako kratkoviden, da bi ne »poznal ljudi, o katerih se mi
sanja.
Rečeno v oklepaja.
— Veste, gospodična, jaz sem pravo nasprotje svojega brata.
— Torej mora biti vaš brat imeniten dečko.
Škoda.
— Skoda, da nisem bil rojen pred Karlom Velikim.
— Zakaj pa?
— Če bi bil rojen pred njim, bi se mi ne bilo treba učiti toliko zgodovine.
Sovražnik vode.
— Miloščine nikomur ne dajem, pac vam pa rada dam delo, če hočete. Ke vem samo, ali bi vam mogla zaupati zalivanje svojega vrta.
— Milostiva, to delo mi pa prav lahko zaupate, saj se že več let nisem dotaknil vode.
ZVEČER
NEPRECENLJIVO POMOČ
Schichtova
menični----
Vam nudi Schichtova metoda na dan pranja. K temu potrebujete Žensko hvalo, da perilo zvečer namočite, in Schichtovo terpentinovo milo, da perilo drugi dan
izkuhate.
ZJUTRAJ
SchicN
+erpenfinovo milo
TO JE   CELO   DELO PRI
iSCHICHTOVI METODI
K likvidaciji ZRO
v Ljubljani
Iz govora predsednika g. dr. žirovnika na zaključnem
občnem zboru
Včeraj smo poročali o likvidaciji Zveze rezervnih oficirjev v Ljubljani, ki jo je uspešno vodil od ustanovitve g. dr. Janko Žirovnik. Njemu gre tudi glavna zasluga, da je prišlo zdaj do poravnave znanega spora med našimi re^rvnimi oficirji in sredisnjo upravo Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov v Beogradu. Prepričani smo, da bo g. dr. žirovnik tudi v bodoče zastavil vse svoje bogate sile za razmah in napredek organizacije rezervnih oficirjev v naši banovini. To mu bo tem lažje, ker ima mnogo izkušenj iz svojega ctoeedanjega delovanja na tem polju.
Na včerajšnjem Hkvidacijskem obenem zbor ZRO je Imel predsednik dr. Žirovnik daljši zaključni govor m je dejal med drugim:
Zveza rezervnih oficirjev se je ustanovila sicer skoro tri tedne po sloviti proklamaciji Nj. VeL kralja januarja 1929 le radi razmer, ki so takrat vladale v centra] ni upravi Udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov. Ustanovitev našega društva je bila torej reakcija na to, kar nam kot zavednim Jugoslovanom ni moglo ugajati v našem udruženju, torej v malem to, kar je bil sloviti kraljev manifest v velikem, če se danes po preteku več kot 2 let vprašamo, je-li smo s svojim nastopom kaj pomagali k ureditvi naših razmer, si moramo dati samo pritrdilni odgovor. Pred dvema letoma smo bfli stigmatizirani od vodstva centralne uprave kot izobčenci in separatisti, da nismo dobili niti popusta pri voznim na železnici. Naš tovariš je bil službeno premeščen, grozili so nam zaradi utaje tuje imovine in s tožbo zaradi 60.000 Din in razširjale so se celo govorice o veliki utaji denarja, nabranega za spomenik kralja Petra.
Razmere so danes dok^j drugačne, vojaške in civilne oblasti nas upoštevajo, izposlovaii smo olajšave na železnici za vse rezervne oficirje ne glede na njihovo organizacijsko pripadnost in naš ponižani tovariš je rehabilitiran. Uradna revizija je razblinila v nič bajke o poneverjenju denarja za spomenik in tožba na plačilo Din
M- F.:
Vrtnice
Z Bojano sva se ljubila dolgo let. Pa je prišel slučaj. Slučaj igra v življenju dostikrat zelo važno vlogo. Vozil sem se z železnico iz kraja v kraj. Na postaji, kjer napajajo stroj in kjer se stekajo železne žile od več strani, je zaigral slučaj svojo vlogo. Sedel sem v vozu, ko sem zaslišal ženski glas izpred vlaka: >Boj% Boja pridi ven!* Instinktivno sem pogledal skozi okno, kdo kliče ime, ki mi je bilo tako dobro znano in tako blizu. Menda ni ona sama tu, Bojana, moja Boja? Toda dekleta s tem imenom nisem videl, kajti bitje, ki je malo prej klicalo Bojano, je pritegnilo moj pogled nase. Ta trenutek sem se zavedel, da sem našel, kar sem iskal od prvih ur zavestnega življenja . . .
SI a čaj je bil odigral svojo, sicer kratko, a odločilno Vlogo. Izprcgovo-rile so oči, ko je vlak drvel od postaje do postaje in predno je bilo konec vožnje, sva vedela, da sva se našla.
A lica ima one kra-sne sinje oči, ki fascinirajo, omamljajo. Alica ima postavo, ki zapeljuje. Alica je demonsko dekle in jel sem pozabljati na 6-letno ljubezen. Bojana pa je bila daleč . . .
Nekaj tednov   pozneje.   Vsak dan
60.000 je menda odložena na boljše čase. Centralna uprava nas je sprejela nazaj in danes smo na tem, da se povrnemo v ono udruženje, ki nas je svojčas izobčilo. Do tega nas je dovedla samo naša odločnost, korektnost in medsebojna vzajemnost.
Zahvalim se vam za zvestobo in podporo. Ohramte nas v častnem spominu in varujte svoj idealizem za nadaljno skupno delo. Tovarišem, ki stopajo v novo upravo pododbora, zagotavljamo svojo polno pomoč in zaslombo. Oprti na častno preteklost in izdatno podporo vseh tovarišev naj nadaljujejo težko delo v organizaciji v korist nas vseh.
In z gin jen im drhtečim glasom je predsednik nadaljeval: Da je pa prišlo do tega, se imamo v veliki meri zahvaliti novemu duhu v vodstvu države, ki je utrl pot Jugoslaviji in skupnemu čustvovanju za skupno domovino. Ne razidimo se torej, predno nismo pozdravili Njega, ki previdno vodi našo usodo in usodo naše skupne domovine. Zato va3 prosim, da z menoj zakličete našemu kralju in naši lepi domovini trikratni živio-
Zgradba trgovske akademije zagotovljena
Ljubljana, 9. maja.
Blizu deset let že teče akcija za zgradbo poslopja za drž. trgovsko akademijo in drž. dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani, ki jo je pokrenilo društvo »Trgovska akademija« v Ljubljani. Predsedniku Zbornice za TOI g. Ivanu Jelatinu, ki kot predsednik društva agilno in žilavo vodi to akcijo, se Je po ponovnih in dolgotrajnih intervencijah pri kr. vladi v Beogradu končno posrečilo isposlovati, da je g, ministrski predsednik general Živkovič odobril najetje posojila v znesku Din 4,700XXX).— pri Drž. hipotekami banki v s vrh o zgradbe omenjenega šolskega poslopja. Neumornemu prizadevanju predsednika g. Jelačina se je posrečilo pridobiti ministra trgovine in industrije g. Ju rja Demetroviča, da se je še s posebno vnemo zavzel za izvršitev tega projekta, katerega uresničenje bo dalekosežnega pomena za strokovno naobrazbo našega trgovskega naraščaja in za razvoj naše trgovine specijalno v Sloveniji.
Da se likvidira gori omenjeno posojilo, bode prepustilo društvo »Trgovska akademija < v državno last krasno etavbišče na vogalu Bleiweisowe in S. Gregorčičeve, ki ga je svoječasno kupilo s prispevki naših trgovskih in industrijskih podjetij in denarnih zavodov. Cim bodo izvršene nekatere formalnosti glede odobritve načrtov, ki jih Je izdelal g. inž. Šubic, je pričakovati, da se bo pričelo z zgradbo poslopja, ki bo gotovo eno najmodernejših v državi, verjetno še tekom letošnjega poletja.
S tem smo končno vendarle dosegli, da bo srečno završena velika akcija za zgradbo naše drž. trgovske akademije v Ljubljani, za katero se je vložilo že toliko dela in in-
tervencij in ki bi je brez požrtvovalnosti in žilavega vodstva društvenega predsednika g- Ivana Jelačina ne biii izvedli gotovo še dolgo vrsto let
Naši vpokojenci
in invalidi
Dravska finančna direkcija v Ljubljani objavlja zanimive statistične podatke o državnih vpokojenem, invalidih in njihovih rodbinah.
V področju dravske finančne direkcije v Ljubljani imamo 5678 vpokojencev v starosti od 29 do 100 let, ki prejemajo mesečno na pokojnini 3,741.479 Din, 2537 vdov drž. vpokojencev, ki prejemajo 627.766 Din in 183 sirot drž. vpokojencev, ki prejemajo 39.107 Din, skupaj 8398 oseb z mesečnimi pokojninskimi prejemki Din 4,408.352.
Poleg pokojnine prejemajo ti še dra-ginjske doklade v znesku 6,755.000 Din.
Invalidov imamo 2802, invalidskih vd jv pa 3804, ki prejemajo skupno mesečno okroglo 893.000 Din tako, da prejema vseh 15.004 vpokojencev. invalidov, vdov in sirot mesečno 12,056.352 Din.
Zanimiva je starost državnih vpokojencev: 2 sta dosegla že starost 100 let, 11 jih je v starosti 90—100 let, 140 v starosti 80—90 let, 660 v starosti 70—80 let, 1885 v starosti 60—70 let, 2980 v starosti pod 60 let
Največje tenišče v državi
2e lani smo poročali, da bo Ilirija povečala in modernizirala svoje umetno drsališče in svoja t eni Sen, Letošnjo zimo je bilo otvor j eno povečano drsališče, ki obenem poleti služi za tenišče. Te dni je bilo novo tenišce, ki obsega 7 prostorov in je največje v državi, neoficijelno otvorjeno in so že začeli 8 prvimi treningi.
Novo tenišče SK Ilirije, ki leži ob Celovški cesti in pod Cekinovim gradom na eni ter Bellevuem na drugi strani, obsega 5560 m2, in sicer večji prostor 4800 m2, manjši pa 760 m«. Razdeljeno je na 7 igrišč, prihodnje leto bo pa preurejeno na osem igrišč.
' Povečanje in modernizacija tenišča je zahtevala ogromno dela. Za novi prostor so morali izkopati in odvoziti 1500 kubikov zemlje, navozi ti pa 1000 kubikov ugaska (lesa), obenem pa so morali na ves prostor nasuti 240 kubikov raznih vrst peska. Ce omenimo, da je Ilirija porabila za omreže-nje prostora 850 m2 mreže, je pač razvidno, da je klub zopet žrtvoval v korist našega sporta in za razvoj tenisa ogromno vsoto. 3 tem je zopet veliko storil za propagando tenisa, ki je bil do sedaj pri nas malo razširjen, sedaj se je pa zanimanje zanj močno povečalo.
Obenem s. povečanjem tenišča je bila urejena tudi moderna komfortna garderoba, v kateri bo dovolj prostora za vse igrače. Garderoba nudi ves komfort, na razpolago so tudi prhe.
V restavraciji.
— Gospod plačilni, ta jedilni list je star že teden dni.
— Nič no de, gospod, imamo še vsa na njem navedena jedila.
sem čakal in prisluškoval, kdaj pride pismonoša in mi prinese Alicino pismo. Nekega jutra, bilo je menda ravno dva dni po Bojaninem rojstnem dnevu, je prišel pismonoša in precej težko je padlo v nabiralnik. Hitim odpirat v sladkem pričakovanju Alicine-ga pisma, pa ... o presenečenje, da, skoraj razočaranje. Bojanina pisava . . . Odprem. Po sobi zadiši po Houbigantu, iz pisma pade listek vrtnice. Čitam in strmim, končno me premaga smeh. Z lila črnilom je pisala: >Ljubi moj . . .1
Res nepričakovano je prišlo. Te krasne vrtnice so prišle, da me prepričajo o Tvoji ljubezni. Samo moja sreča bi bila popolna, da si mi k temu napisal par vrstic. Upala sem, da ne od-ideš, ne da bi se videla, da bi se Ti zahvalila in Te prosila odpuščanja. Po vrtnicah in parfumu diši naša soba (kako si uganil, da mi pošlješ ravno >Houbigant«, ki ga imam tako rada) in vsak trenutek se spomnim nate. Moja prijateljica ima zelo rada vrtnice. Hotela mi jih je že ukrasti, pa sem ljubosumna že, Če kdo samo pogleda to cvetje, ki si ga držal v rokah Ti, dobri moj...!
Zakaj vendar nisi prišel? Ali je bila to kazen? Oh, če bi vedel, kako huda kazen je bila to. Dala bi vse samo za par trenutkov s Teboj. Podu-
hala sem rože in ko sem postavila vazo nazaj, je odpadel en listek _ tako
bodo padali drug za drugim... Tako mi je hudo, če pomislim, da bodo te krasne rože kmalu ovenele ...
A ne, ne smem se žalostiti, če ove-nejo vrtnice, saj ne bo s tem ovenela najina velika ljubezen, ne, nikoli! Poljubila sem ta listek, ki Ti ga pošiljam in še par kapljic parfuma bom kanila na pismo, da se vživiš tudi Ti v to lepo čustvo, ki obhaja mene. Tako tesnob-no-sladko mi je pri srcu ko včasih tam na vrtu. ko sva sedela ni klopici in je okoli dišalo po jasminu; v tistih lepih nepozabnih jutrih.
Hvala Ti, tisočkrat hvala. To je bil zopet en lep dan v mOjjem življenju. Daleč si — a vendar tako blizu, preko teh rož — ki vsak trenutek vračajo k Tebi mieli
Tvoje Bojane.«
O ironija! Zahvaljuje se mi za vrtnice, ki ji jih nisem nikdar poslal! Polila je pismo s parfumom, da bi mi pričarala svoja čustva, a mene pričenja boleti glava . . Rož pa baje sploh od nikogar ni dobila; pismo je narekovalo le užaljeno, krvaveče srce.
Kmalu potem je bil božič in pohitel sem z rdečimi vrtnicami k ... Alici. Šele pozneje sem izvedel, da ima zelo rada in da so ji najljubši cvet — vrtnice ...
Pomlad v botaničnem vrtu
Kranjski jeglič, Zoisova in Pavlinova vijolica kot največje zanimivosti
Ljubljana, 9. maja.
Nikjer se pomlad ne vidi tako lepo kakor v botaničnem vrtu ob Ižanski ce* sti, ker tam ne cveto samo vse rožice z naših ravnin in planin, temveč rudi velik del cvetlic iz ostale Evrope, prav mnogo pa tudi iz drugih delov sveta. Kljub temu, da je naš botanični vrt majhen, vendar je v znanstvenem svetu na glasu za vzoren, saj je na tem malem prostoru zbranega toliko materijala, kakor n'koćer drugod na tako mali parceli. Zaslugo* za ta sloves ima pa sivolasi direktor dr. Alfonz Pavlin, ki je vse svoje življenje posvetil raziska* vanju domače flore, botanični vrt je pa takorekoč njegovo življensko delo.
Med tem, ko grmi ž v ep leno rumene for* zittje že odevetajo, je velikanski Kristusov trn še gol, brst šele brsti, Kpa je jela od« vijati liste, hrast zeleni, gabri cveto prav tako, kakor notranjski in navadni javor, v najlepšem zelenju je pa že bukev, divji kostanji celo že kažejo svoje Še zelene svečke, v cvetju so višnje, češnje, hruške, čemž, japonska kutina, krasne magnolije, medeni dren je pa že ocLcvetel.
Nay očitnejše je bujno cvetje pestrih tulipanov ki najraznovirstonejših narcis. Razen domače šabovke cvete sedaj tudi njena sorodu ica belozelenkasta planinska ali ukrajinska šahovka :n večja ter več* cvetna tuja šahovka*fritillaria pal'kii flora. Tama med močvirskimi rastlina mi leži mo dra blazina velike bogato cvetoče barjan* ske vijolice in pa redka neznatna bledovi* joličasta viola palusrris ki je bila prvotno znana le v Poljanski dolin , sedaj so jo pa našli tudi na močvirnih tleh na Kostanje* vici pri Bevkah.
V kamenitom akpinetu cveto trobentice aH jegliča in avrikli vseh vrst. Razen na* vadnih rumenilo v razbčnih odtenkih nas najbolj zanima medlo rdeči kranjski jeglič, prekrasna je žarko rožna viola rosea iz Japana ki divno ka mi mas to rdeča prkmila Pruhonciana, da skromna umazano rdeča terana priimuLa rnrbescens iz Tirolske kar izgine pred njo.
Zvončkov že dolgo ni več ki tudi kro* niče ali norice so že izginile, zamenjala jih je pa močvirska kron ica z več cveti na stebelcu. Kakor temnomodri dragi ka* meni žare korakie kodeljice, ki jim drugje pravijo tudi kicke ah* hrusice, na#>olj so pa zadeti ime zanje tam, kjer jim zaradi oblike in barve pravijo grozdki, t. j. mus* čari. V barvi to apairtno cvetlico skušajo doseči male zvezdice sibirskega čebulovca* scilla sflbirica. Tam v senci pod lipo bodo marsikoga zanimale čudne rastline, ki jih je znanost imenovala trillium, ker imajo vse po troje. Skromnejši je trillium sessile s tremi zelenkastosivo marmoriranimi li* sti, nad stebelcem med tem/i listi se pa dr« ži vsakega lista po en cvetni listič kakor strjena kri rdečega cveta, ki je seveda brez peci j a. Lepši je sneženo beli trillium grandiflorum z visečimi velikimi cvetovi, ki imajo tudi le po tri cvetne listke. Pri nas trillium ne raste, pač ga imajo pa že na Koroškem, a ima prav ponižen zelen cvet. Se bolj skromne cvetove imajo pa mišja ušesa-Rusous hvpoglo&sum, kjer so mali zeleni cvetki prilepljeni kar na sredo trdih listov. V tem zelenem miru pa kra* ljujejo bohotne beluše*cardamme vijolica* sto*rožne in bele barve.
Na policah, kjer je bila lani razstava raznih rastlin v posodah z vodo, cveto Ie* tos najrazličnejše rastline, posajene v lončke. Kogar boK srce, naj pride sem in našel bo kar šest vrst srčne moči, ki goto* vo pomagajo. Divno se od rumene barve srčne moči ali grižnice — najučinkovitejše zdravilo namreč tudi proti griži, k«i ji Srbi pravijo »srdobolja« — od olja najintenziv« nejša modrina svišča ali našega prekrasne* ga planinskega encijana. V to harmonijo je kakor nalašč postavljen lonček z malini grmečem rdeče jožefice i!" volčina«daphne cneorum, najbližje sorodnice in v polho* graj>k*h hribih tudi sostanovalke kraljev* ske rože*Blagajevega vjlcna Opozarjamo da je tudi ta lepa rdeča rastlinica p repo* vedana.
Onim, ki j Hi vesele moderni kameniti vrtovi, priporočamo, da si ogledajo razne bele in rožne oklepomandrosace, ki so sedaj v najbujnejšem cvetju, na prostem pa tvo» rijo krasne blazinice. Tudi nekaj red kili primul je tu, kakor umazano rdečkasta ■ongiflora z Begunščice in pa prekrasna križanka pri muki are to ris.
V vsej dolgi vrstri lončkov nas pa naj* bolj zanimajo tri rumene vijolice aH prav« zaprav mačehe. Prva največja je tujka vi* ola iutea, ki ima na spodnjih cvetnih li*
sfcičih močne črne črte, poleg nje je pa ne* koliko bledejša in manjša, brez teh črt. To je znamenita Zoisova vijolica, ki raste na Stolu in na Belščici ter se razprostira čez Vajna«, Zelenico in Košuto tia na Koro* ško. Koncem majnika in v začetku junija v teh krajih ni redka in tvori prav lepe skupine. To vijolico je našel na Stolu okrog leta 1783. Karel baron Zois in slavni botanik \Vulfen jo je prvi opisal.
Ko so do leta 180° gojili na dvorišču starega licejskega poslopja, kjer je sedaj Vodnikov trg, kranjske rastline, jo je tja zasadil tudi naš botanik prof. Hladnik. Ko je pa leta 1810 maršal Marmont ustanovil sedanji botanični vrt m so rastline z licej* skega dvorišča prenesli na Ižansko cesto, so Lz-gubili Zoisovo vijoliico in je do leta 1857 nikjer niso več našli. Botaniki so namreč misHli, da cvete meseca julVja in avgusta, čeprav \Vulfen določno pravi, da je našel cvetočo v majniku. V vročem po* letju so jo seveda zastonj iskali, ker so bile zelene glavice s semenom in listi skri* te v travi Šele Dežman je šel iskat vijoli* co pomladi in jo je res našel 7. junija 1857 na Stolu.
Kakor kraljeva roža Daphne bkagavana je tudi Zoisova vijolica dolgo časa vživala čast, da cvete sarmo pri nas, a leta 1870 so jo našli tudi v Južni Bosni na Treskarvici planini, pozneje pa še na drugih planinah Bosne, Hercegovine in čfrne gore, tako da je njeno glavno nahajal išče na Baflca* rtu, pri nas so pa le izolirana nahajališča, kar velja tudi za Blaigajev volčin. V svoji domovini Bosni pa vijolica ni samo nume* na, temveč ima večkrat zgornje petale tudi sinje, včasih je pa celo vsa purpurno Bfe** sta.
Tretja rnačehica nam je pa še ljubša, savj se imenuje po zaslužnem direktorju botaničnega vrta dr. AJfonizu Pavlinu, ki jo je prvi našel na Kumu. Zelo majhne cvetke ima, vendar ima pa na spodnjem velikem cvetnem listu tudi prav močne 6r* ne črte. Gospod direktor Parvtan jo je na)* prej izdal za violo saxatilis Sohmkrt, zna* meniti florist Havek je pa dognal, da se vijolica s Kuma razločuje od te m >o je imenoval po najditelju viola Paulini, ki to ime nosi redka cvetlica v vseh znanstve* nih knjigah. Nahaja se v Jugoslaviji na Kumu, na oni strani meje pa na planini Kovek na Sinjem vrhu nad SruTJarm pri Ajctovsčini, odtod se pa razteza proti za* hodu na Goriško, kjeT jo je dosti v Oteli* ci in na Čavnu. Drugje v naših planinah je ni, pač je bila pa najdena že na pobočju Pastirkovega sedla proti Solčavi.
Na polici imamo še enega domačega znanca, namreč lepi domači rumeni granor z Nanosa, ki se po slavnem starem botani* ku imenuje lathvrus Scopolii.
Med grmički je najjlepši rožni barjan* ski divji rožmarin, ki so ga prinesle žene že na trg, na drugi strani j« pa odprl nežno li Lasto cvetje že pravi dišeči rož* marin.
Prekrasne so razne veternice in kosma* tinci ter veliikonočnice, zlasti bela in Hla* sto sinja apeninska anemona in pa krvavo rdeči tuji kosmatinec.
Polno je v cvetju raznih petelinčkov in kljunčkov, krasnih mlečnikov in pljučni* kov, grahorjev, repnikov in zlatic itd. Na* š te van je bi bilo odveč, zato naj si pa lju* bi tel ji prirode ogledajo vse to pisano bo* gastvo sami v botaničnem vrtu, saj je vsak dan razen nedelj odprt brez vstopnine vsa* komur. Pri vseh rastlinah so latinski napisi in na žalost še vedno pogrešamo sloven* ska imena. Marsikoga bodo pa zanimala tudi ta, zato naj se pa obrne na goji tel i a vsega tega bogastva, vrtnarja g. Juvana, ki prav vse ve, kako se njegove gojenke ime* nujejo, kako se negujejo in odkod jih je prinesel. —ag.
Ljudje, ki trpe na otežkoceni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah hemoroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtinko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki ki-rurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Čitaite ihistrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
SEOVENSKI NAROD*, dne $. maja 1931
"tev 104
Zaroka princese Ueane
soprog princ
Heane Je dobro podjeten
vzgojen in zelo
Najmlajša sestra Tunnrnskega kralja fleana se je zaročila m prihodnji mesec bo poroka. Njen bodoči soprog je bivši habsburški nadvojvoda Anton Salvator, sin Leopolda Salvatorja. Ob prevratu se je preselili Leopold Salvator v Španijo, kjer prebiva s svojo številno rodbino v Barceloni. Izmed njegovih sinov je vzbujail doslej zanimanje širše javno-sti samo najstarejši sin Leopold, ki je imel znano afero z dragocenim nakitom y Ameriki.
Njegov rrilašl brat, zdaj ženin princese Heane, je ibil tudd v Ameriki in je zelo moderno vzgojen. Na Dunaju je študirali realno gimnazijo, v ŠfparMtM pa tehniko v Madridu, na kar je odpotoval v London. Tam ima znani ameriški avtomobilski kralj Ford svojo upravno podružnico, v kateri je dobfill nadvojvoda Anton Salvator službo kot praktikant. Ogledal si je tudi Fordove tvornice v Ameriki, potem je pa ustanovil v Barceloni s svojim bratom Francem Jožefom SalvatoTjem družbo za zračna m avtomobilski promet. Družba ima mnogo avtomobilov in več letal, s katerimi prevaža potnike in blago. Zdaj vodi družbo nadvojvoda Franc Jožef.
Nadvojvoda Anton je pa tudi izvrsten
Proti lepotnim
konkurencam
Moda izbirati kraljice lepote je vzbudila vsaj v začetku po svetu veliko zanimanje, obenem pa tudi ostro kritiko onih, Id vidijo v tej moderni razvadi nekakšno poniževanje ženske. Za mnoga dekleta, ki so bila izvoljena za kraljice lepote, je pomenil ta uspeh začetek tragedije. Volitev kraljice lepote med naznatnim številom tekmovalk gotovo nima pomena za izvolitev zares najlepšega dekleta., ki bi lahko predstavljalo ženski svet tega ali onega naroda.
To spoznanje vodi k vedno hujši reakciji proti volitvam kraljic lepote. Inicijativo tej zadevi je prevzelo švicarsko žensko društvo, ki je izročilo komisiji za zatiranje trgovine z dekleti v Društvu narodov spomenico, v kateri energično zahteva, naj se lepotne konkurence sploh prepovedo, V spomenici je podrobno navedeno, koliko deklet so spravile lepotne konkurence v nesrečo. Spomenica je že dosegla uspeh v toliko, da letos v Švici ne bo nobene lepotne konkurence.
Reins priznal umor
Dosedanja preiskava proti morilcu berlinskega pismonoše Schwana je pokazala, da sta Reinsovi sestri in mati vedele za umor. Verjetno je cedo, da sta ga'Sestri nagovorili k umoru. Najemnik stanovanja, v katerem sta imeli Reinsovi sestri sobo v podna j emu, je na policiji izpovedal, da sta mu proti koncu aprila izjavili, da bosta stanovaH pri njem samo do L maja, potem pa odpotujeta. 1. maja sta res zapustili stanovanje, prtljage pa nista vzeli s seboj. Drugi dan sta prišli po njo z avtomobilom. Sestri Reins so pripeljali včeraj v Berlin, kjer se bo zasliševanje nadaljevalo. Zelo naivno je bil pripravljen
letalec. Nedavno je odnesel na mednarodni letalski tekmi nagrado mesta Dunaja. Ce pride kak odličen tujec ali bogat Američan v Barcelono in potrebuje avto ali letak), se obrne kar na družbo habsburških nadvojvod, ki mu prav radi in dobro postrežejo. Družba je na glasu kot zelo solidno podjetje. Tako se je tudi zgodilo, da je potovala lani jeseni rum unska kraljica Marija s princeso rieano po poseru rojstne Anglije po špa-
nfiji m se ustavila tudi v Barceloni. Po mestu in okolici ju je vozil v avtomobilu sam nadvojvoda Anton. Tu sta se sedanja zaročenca seznanila.
Ženin se je mudil zadnje čase na Dunaju, kjer zastopa lastninske interese svojega očeta, te dni je pa odpotoval v Cannes k svoji nevesti, ki se mudi tam s svojo materjo. Princesa Ileana prestopi pred poroko v rimsko-katoliško cerkev. Doslej je bila po svojem očetu pravoslavna. Njen oče, kralj Ferdinand, je bil prvotno katoličan, pozneje je pa prestopil v pravoslavno vero. Njegova hči se vrne sedaj k njegovi prvotni veri, kajti rumunski Hohenzollerni izvirajo tz Sigmarinske knežje veje rlohenzoHemov, ki je katodSka.
beg v inozemstvo. Telefonsko številko svoje matere sta rabili kot šifro za pisma, ki sta ji jih pisali. In pisma sta pošiljati časopisni upravi. Nista pa mislili, da pošiljajo ljudje šifrirana pisma samo časopisnim upravam na podlagi oglasov.
Reins si je premislil in ne taji več zločina. Ko so ga opozorili, da ostaneta njegovi sestri z materjo vred v preiskovalnem zaporu, če ne prizna zločina, se je naenkrat zjokal in odkrito priznal, da je Schwana res umoril. Izgovarjal se je, da se je pripravljaj na veliko tatvino, ker je živela rodbina v bedi. Po zločinu je prišel k svojima sestrama, ki sta že imeli potne tiste in ju povabil na potovanje v Italijo. Dva dni so ostali v Luganu, v ponedeljek zvečer so pa prispeli v Ženevo. Po priznanju zločina se je morilec pomiril in opetovano izjavil, da se globoko kesa. Ker se je pokazalo, da ima samomorilne namene, ga bodo v preiskovalnem zaporu strogo nadzirali.
Tragična smrt
starega igralca
V washingtonskem gledališču »Little Theatre« se je pripetil te dni razburljiv dogodek. Vprizorjena je bila drama, ki se konča s samomorom glavnega junaka. Glavno vlogo je igral z velikim uspehom slavni washingtonski igralec, 70 letni Tu-dor Thatcher, ki je imel igralsko karijero pravzaprav že za seboj in je gostoval samo ob izrednih prilikah. Ker ni imel stalne službe, mu je predla slaba in njegovi dolgovi so od dne do dne naraščali.
V težkem položaju se je odločil starec za zadnje sredstvo. V zadnjem dejanju, ko doseže drama višek, si ni nastavil na sence navadne gledališke pištole, temveč pravi revolver in z besedami, ki mu jih je položil avtor v usta: »Blagoslovite
moje otročiče, blagoslovite mi vse?« si je pognal kroglo v glavo. Zapustil Je pismo, v katerem pravi, da Je njegova tragična smrt posledice krute usode. Nad tisočkrat Je nastopal ▼ vlogah, ko mora igralec na koncu dejanja umreti. Končno je pa sklenil umre tako, kakor Je zahtevala pisateljeva fantazija. Igralci so poskrbeli, da je bil nesrečni tovariš dostojno pokopan.
Eldorado ločitev
Nevadsko mesto Reno v Zedinjenii državah šteje okrog 18.000 prebivalcev in se mora za svoje blagostanje zahvaliti zlasti lahkomiselnosti, s katero sklepajo zakonske zveze. Lam* je bilo v Remi 2071 ločitev zakona. Zakonci, ki prihajajo v Reno, da se ločijo, puste tam vsako leto 3 do 4 milijone dolarjev. Kaj pomeni ta »ločitvena industrija« za Reno, je razvidno iz dejstva, da je v razmeroma majhnem mestu 47 hotelov, 35 salonov lepote, 25 pralnic in barvflnic, 43 zdravnikov. 30 dentfstov, 120 odvetnikov itd. V Renu je vsako leto cela naselbina zakoncev, ki se hočejo ločiti. Zbere se najmanj 1000 tujcev m od teh se jih hoče ločiti do 700, drugi so pa njihovi prijatelji, sorodniki m shižinčad. Največ zakoncev se loči s 30 leti. Gre večinoma za premožne ljuda. Zanimivo je, da prihaja največ gostov iz New Yorka. Dve tretjini zavzemajo žene.
Kandidati za ločitev zakona se ustavljajo v hoteHh ali pa si najamejo kar cele hiše in žive v njih nekaj časa navidezno zadovoljno življenje. Mesto je storilo vse, da olajša ločitve zakona. Pred letom 1923 je bil po zakonu države Nevada pogoj za ločitev zakona 6-mesečno bivanje v Renu, zdaj pa zadostuje že 6-tedensko. Kdor se hoče torej v Ameriki hitro in brez posebnih ceremomj ločiti, se preseli za nekaj tednov v Reno. Najbolj žalostno sliko pa nudijo v mestu otroci. Mnogi imajo po več »očimov«. Otrocfi so navadno povsod najžalostnejše žrtve ločenih zakonov. Posebno jasno se vidi to v Ameriki, kjer je ločitev mnogo več, nego v Evropi.
Milijonarka
vzela reveža
Redko sicer, a vendar se zgodi, da vzame zelo bogata nevesta siromaka. Tako izjemno poroko so imeli nedavno ▼ Ameriki, kjer se je poročila večkratna milijonarka miss Frederika Frv s siromašnim zasebnim uradnikom. Miss Frv je pohčerjenka bogatega impresarija Johna Heminga. Nedavno je postala polnoletna, in s tem je dobila pravico razpolagati s svojim premoženjem. Prvi korak, ki ga je storila po polnoletnosti, je bila njena poroka, na katero gleda ameriška javnost kot na pustolovščino, zlasti zato, ker ni odločeval denar, temveč srce.
Nevesta je poskrbela za sijajno svatbo. Od njene palače do cerkve so inpro-vizirali palmov drevored, tla so bila pa pogrnjena z dragocenimi perzijskimi preprogami. Stroški za svatbo so znašali več sto tisoč dolarjev. Medene tedne preživita mlada v Evropi.
V morju ni gospodarske krize
Učenjaki so dognali, da daje morje Človeštvu dobro tretjino vse hrane. Od morskih živali žive celi narodi. Dolgo ni bilo znano, kaj jedo ribe in druge morske živali, zdaj je pa tudi to vprašanje pojasnjeno. V morju je urejeno vprašanje prehrane tako, da morajo mali hraniti velike. Nevidni, najmanjši prebivalci morja in morske rastline hranijo večje živali. Najmanjša bitja se pa hranijo s soljo in plini. Potrebna jim je tudi svetloba in zato plavajo na površju. Čim se pogreznejo globlje* poginejo. Narava sama je poskrbela, da se lahko drže na površju. Pomaga jim mastno olje, s katerim so prepojena njihova telesca. Po morju plava neizmerna množina majhnih rastlinic, ki imajo v sebi maščobe in beljakovine. In to je glavna hrana najmanjših prebivalcev morja.
Že pred učenjaki so vedeli to ribiči, ki so lovili slanike. Nalovili so jih mnogo vedno, kadar je bilo morje rdeče pobarvano.   Rdeča barva izvira
Zane Grey: 18
Skrivnostni jezdec
Roman.
Drugo jutro dokaj pozno je krenil Wade proti farmi. Spoznal je v nji posest bogatega farmarja, ki se je držal starih m preizkušenih običajev svojih prednikov. Ograje okrog poslopij so bile nove toda v starem slogu. Wade je pomdslil, da bi tatovi živine in konj težko prodrli v to utrdbo. Dolga poljska pot je vodila s pašnika ob potoku, ki je tekel skozi ograje, in dalje mirno zadnjih vrat prostorne udobne hiše. Cowboy je baš gnal konje čez dvorišče med farmarjevo hišo in gosproiajretoirni poslopji. Zagledal je prdSleca in obstal.
— Dobro jutro, — je pozdravil Wa-de in stopil na dvorišče.
— Hailo! — je odgovoril cowboy.
Potem sta se spogledala, ne radovedno ati sovražno, temveč z onim sre-pkn, vprašujočim pogledom, ki je tako značaj za može zapada.
— Jas sem Wade, — je dejafl popotnik. — Prihajam od Meekera sem. Pri BeHoundsu bi rad dobil službo.
.— Leni Biffings, — se je predstavil
cowboy. — Sluzim že več let v White SHdesu. Upam, da vas sprejme gospodar z veseljem.
— Je doma?
— Seveda je. Prav kar sem ga videl, — je odgovoril Billings in privezal konje k ograji. — No, zdi se mi, da bi vam moral kratko povedati, kakšne so razmere pri nas.
— To bi bilo zelo lepo.
— Hm, delovnih moči nam primanjkuje, — je dejal cowboy. — Šele te dni smo prignali živino s planin, liud-son se je poškodoval, Wib Moore pa •leži z zmečkano nogo na nosu. In zdaj so nam posadili za vrat še gospodarjevega sina kot nadzornika. Trije cow-bovi so že zbežali. Niso ga mogili prenašali Jaz in moja dva tovariša, Mon-tana «n Biudsoe, smo še tu in sicer iz razlogov, ki niso v nobeni zveza z Iju-bezarfto do novega gospodarja. Stari BUl je pa zlata duša... No torej, kaj
sem že hotel reči--Če ostanete pri
nas, boste morati opravljati dvojno in trojno delo.
— Me zelo veseli, — je odgovoril Wade. — Dela se našem še nikoli bal.
— Ho, če je tako, pa kar vstopite, — je pripomnil Billmgs prijazno.
Wade je skočil s konja m sledil Bil-hngsu čez dvorišče, okrog ogla far-
marjev« hiše m po stopnicah na dolgo verando, ki je pričala po razvrstitvi stolov in preprog, da ima opraviti z njo skrbna ženska roka. Prva vrata so bila odprta in glasovi so se razlegati skozi nje; najprej glasna, prenapeta pritožba, potem pa počasen tn potrpežljiv odgovor.
Lem Billings je potrkal na vrata.
— Ho, kdo pa je? — je vzkliknil Belloimds.
— Tu je nekdo, ki bi rad govoril z vami, gospod.
Težki koraki so se bližali vratom dn na pragu se je pojavila orjaška farmar jeva postava. Wade se je še prav dobro spominjal starega BeUouudsa in samo na njegovih sivih laseh je videl razliko, ki jo je bil izglodal zob časa.
— Dobro jutro, Lem, in dobro jutro, tujec, — se je glasil farmarjev pozdrav, dočkn je noegov hladni, sreni, toda pošteni m odkriti pogled t vso veliko življenjsko izkušnjo premeril prišleca od nog do glave.
Lem je odšel tebi nič meni nič na kraj verande, kjer se je počasi izpreha-jal. Kar se je pojavil na pragu farmarjev sin, Id pa ni pogledal tujca tako prijazno kakor oče.
— Dovolite, moje ime je Wade. Pri-
T tem primeru od majčkenih živalic, ki se selijo v velikih množinah iz kraja v kraj in imajo v sebi brezbarvno ali pa rdeče olje, izvirajoče iz rastlinic, s katerimi se hranijo. Kako žive večji na račun manjših, je razvidno iz naslednjega primera Neznatne rastlinice hranijo majhne živalice, za njimi plavajo slaniki, ki se s temi živalicami hranijo, slanike pa zasledujejo zopet večje ribe in tudi one se hranijo z oljem rastlinic, ki jih dobe spotoma, ko požirajo živalice in slanike. Tudi tu gre torej hrana od producenta skozi več posredovalcev. So pa tudi ribe, ki se hranijo samo z odpadki in mrtvimi ribami, nekateri morski prebivalci pa požirajo celo lesene dele potopljenih ladij. Morje je menda edini kraj na svetu, kjer gospodarske krize ne po-
Monopol črnih
diamantov
Brazilija je srečna lastnica svetovnega monopola črnih dijamantov, ki jih niso našli še v nobeni drugi državi. Pa tudi v Braziliji so jih našli šele leta 1876, dočim so našli bele dijamante že leta 1725. Ko so našli črne dijamante, ki jim pravijo >carbona-dosc, so mislili, da nimajo nobene cene. Zdaj se pa plača za en karat okrog 3000 Din. Ker je izredno trd, služi črn dijamant zlasti za brušenje prozornih dijamantov.
To njihovo lastnost je odkril slučajno neki amsterdamski brusač dijamantov; ko je brusil prozoren dijamant, kar je bilo zelo naporno, je prišel na idejo rabiti za brušenje prašek kamna, ki se je že dolgo valjal v njegovi delavnici in s katerim je zatikal vrata. Poskus se je dobro obnesel in brusač je spoznal, da je prašek črnega kamna mnogo boljši za brušenje, kakor oni prozornega dijamanta. Sele pozneje je prišel na to, da ima opraviti s črnim dijamantom. Pridobivanje črnih dijamantov pa ni lahko, ker jih je težko ločiti od črnega brazilskega kremena, ki ga je največ baš tam, kjer so ležišča črnih dijamantov. Največji črni dijamant so našli 1859. Tehta 3076 karatov in je vreden zdaj nad 5 milijonov Din.__,_
Celje na vinski razstavi v Maribora
Celje, 8. maja, V nedeljo bo otvorjena v Mariboru prva banovinska vinska razstava, na kateri bodo razstavili svoja vina vsi večji vinogradniki, kakor tudi večina naših vinarskih zadrug. O pomenu razstave, katero bodo obiskale poleg številnih vinskih Interesentov iz nase in sosedne savske banovine tudi razne skupine lnozemeev, zlasti iz Avstrije, Nemčije, Češke ta Poljske, skoraj ni treba podrobno govoriti. S to razstavo dobimo nedvomno vsaj prvi izdatnejši ventil v neznosno napetem položaju, v katerem gine in ptopada ob velikih kottnicinah neprodanega prvovrstnega vina zlasti naš mali vinogradnik. Med večjimi razstavljale!, ki se bodo pred domačimi in toozemskiml vinskimi strokovnjaki postavili s kolekcijami najodnčnejšlh vn naših vinskih goric,, bo zavzela gotovo eno prvih mest dobro znana Prva južno-Stajerska vinarska zadruga v Celju, ki je v svojem 23-letnem obstoju storila že marsikaj v korist malih vinogradnikov v celjskem, brežiškem, šmarskem ter drugih vinorodnih okrajih. V ospredju zanimanja vseh obiskovalcev bodo nedvomno z okusnimi etiketami opremljene buteljke južno-štajerske vinarske zadruge, v katerih bo vabila strokovnjake-vmokusce dolga vrsta žlahtnih jr»en Se žlahtnejše vsebine rojstnih letnikov 1928, 1929 in 1930, kot so na pr.: mešan nasad, (Haložan 1929 in 1930), ortlibec (Šmarje 1929 In 1930), renski rizling (Šmarje 1930, Haložan 1929, Ljuto-merčan 1930), burgundec (Šmarje 1930, Ljutomerčan 1930), traminec (Bizeljsko 1930), moder (Ljutomercan 1930), muškate! ec (Haložan 1929), laški rizling (mariborski okoliš 1928), mešan nasad (mariborski okoliš 1930) itd. Zadruga bo razstavila 17 vrst prvorazrednih vin, kar gotovo nI malo.
Človek se marsikdaj začudi, ko dobi v tej aH oni gostilni ali pa v kakem drugem javnem lokalu za drag denar vino, ki ne zasluži svojega Imena, dočim našim vinogradnikom   ostaja   v   kleti neprodana
ogromna količina zlate vinske kapljice in to po cenah, ki so smešno nizke. Zato je opravičeno pričakovati na mariborski banovinski vinski razstavi za vina našega, težko pomanjkanje trpečega malega vinogradništva večje zanimanje, kot pa je vladalo v javnosti doslej.
Vinarsko društvo za dravsko banovino v Mariboru je izdalo lepo opremljen katalog vinske razstave in vinskega sejma, ki ga je uredil g. Josip Zabavnik. V katalogu so navedeni razstavljalci vina po abecednem redu, dalje pregled vinskih okolišev in vrst vina, razstavljena vina po vinskih okoliših ter razstavljalci vinogradniških in kletarskih potrebščin. Katalog bo po-setnikom te, za naše gospodarstvo izredno važne razstave, dobro služil v orijentacijo. Prirediteljem vinske razstave in sejma v Mariboru želimo, da bi rodilo njihovo požrtvovalno delo čim več uspehov.
Nedelja, 10. maja.
9: Dr. Kovačič: Pravne norme, ki zadevajo našega kmeta; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje: P. dr. R. To-minec; 10.20: Ferdo Jelene: Knjigovodstvo za hotelirje; 11: Radio-orkester; 12: Cas, dnevne vesti, plošče; 15.30: Dvoboj na harmoniki (Magister in Pristovec); 16: Rezervirano za event. prenos; 20: Koncert muzike dravske divizije; 22: Radio-orkester; 22.15: Časovna napoved in poročila; 23; Napoved programa za naslednji dan.
Ponedeljek, 11. maja.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Radio-orkester; 18.30: Dt. A. Bajec: Italijanščina; 19: Profesor France VcKlnik: Poljščina; 19.30: Zdravstvena ura: Dr. Osolnik: O raku; 20: >Der Volkerbund des Rundfunks«, predava Hana W. Pri vin, urednik Usta >IMe Sen-dung Iz Berlina; 20.30: Prenos internatio-nalnega simfoničnega koncerta beograjske filharmonije; 22.30: Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Torek, 12. maja.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13-Cas, plošče, borza; 18: Radio-orkester; 19.50: Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpo-topnih živali; 19.30: Dr. Ivan Grafennauer: Nemščina; 20: Koncert godbe >Zarja<; 21: Radio-orkester; 23: Napoved programa za naslednji dan.
Sreda, IS. maja.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Radio-orkester; 19: Ivan Zore bere iz svoje povesti >Beli me-nlhic; 19.30: Dr. N. Preobraženskij: Ruščina; 20: Koroški večer, prenos lz Delavske zbornice; 22: Časovna napoved tn poročila.
Četrtek, 14. maja. 9: Ing. Zupanič: O vinogradništvu; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje, P. Dr. R. Tominec; 10.20: Ferdo Jelene: Moderno knjigovodstvo za hotelirje; 11: Radio-orkester; 12: Cas, dnevne vesti, plošče; 15.30: Pero Horo: Duševna vzgoja otroka; 16: Koncert šramel kvarteta: Slovenske narodne pesmi; 17: Ogrinc: V Ljubljano jo dajmo (Ljudski oder); 20: Poročila, napoved programa za naslednji dan.
Petek, 15. maja.
12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Radio-orkester; 19: Prof. Niko K ure t: Nove smernice v Nemčiji; 19.30: Dr. Sušnik: Francoščina; 2oz Gospodinjska ura; 20.30: Prenos interoatio-nalnega koncerta iz Zagreba (jugoslovanska glasba); 22.45: Cas, vesti, napoved programa za naslednji dan.
Sobota, 16. maja. 11.45: Šolska ura: pravljice, ga. Gabri-jelčičeva; 12: Slike iz narave; 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 18: Viktor Pirnat: Potovanje po Jugoslaviji; 18.30: Plošče; 19: Valek Kunaver: O Krasu; 19.30: Ga. Orthaber: Angleščina; 20: Bogo Pleničar: Sah; 20.30: Blzet: Carmen (plošče); 2: Časovna napoved in poročila; 22.15: Harmonika, igra g. Rakuša; 23: Napoved programa za naslednji dan.
OTROŠKE NOGAVICE
*ilGOH
hajam iz Meekera in upam, da dobim prd vas delo.
— Imenitno. — BeUounds je iztegnil svojo orjaško roko. — Prihajate baš o pravem času. V kateri stroki ste pa dobro podkovani?
— Tako približno v vseh.
— Sedite, dragi moj, — je odgovoril Bellounds in primaknH tujcu stol. Sam je pa sedel ua klop in se naslonil nazaj. — No torej, če pride fantič in mi pravi, da vse zna, se mu smejem. Vi ste pa mož, Wade, m sicer mož, ki ga ni zanesla usoda prvič v te kraje. V škripcih sem; manjka mi ljudi na vseh koncih in krajih. Zdaj mi pa povejte vse, kar vam teži srce. Nihče drugi ne more govoriti za vas, to je jasno. Iu tu gre za poslovne zadeve.
— V malem prstu imam vsako delo, nanašajoče se na živino, porabite me lahko za pastirja ali pa za živinozdrav-nika, — je odgovoril Wade skromno. — Poleg tega sem dober mizar ta zidar, razumem se na nakladanje in na kmetijstvo, znam moisti krave in delati maslo, bil sem v mnogih taboriščih kuhar, pisati in čitati znam dobro, pa tudi računanje mi ne gre slabo. Zelo dobro se razumem na konje in---
— Stojte, — je vzkliknil Belbunds
in se od srca zasmejal. — Nikogar nočem izmučiti do smrti, čeprav so mri delovne moči nujno potrebne. Menda imate res vse farmarske umetnosti v malem prstu. Moja želja je samo, da bi bili tudi dober lovec.
— Saj baš o tem sem hotel govoriti, pa ste me prehiteli.
—Cmjte, ah se razumete na pse?
— Da. Svoja mlada leta sem preživel v kraju, kjer je imel ves svet privezane pse. V Kentucky. In več let sem nepretrgoma dresiral pse. Lahko vam rečem--
BeJlounds mu je segel v besedo: Gromska strela, to je sreča! Zdaj pa samo še eno vprašanje: Znate ravnati z orožgem? Ne pomnim več, kdaj smo imeli dobrega strelca tu na farmi. Da, pred mnogimi leti sem zadel s puško v sredino tarče. Zdaj so pa moje oči preslabe. Moj sin pa ne zadene nrti kopice sena. Go vabovi so večinoma tudi zelo slabi strelci. Tako se nam večkrat pripeti, da nimamo svežega mesa tu, kjer bi lahko pobijal jelene s kolom.
— Da, z orožjem znam ravnati, — je odgovoril Wade smeje in sklonil glavo. — Mojega imena gotovo ndste slišali
Stev 104
>S L O V E N S K I   NAROD«. dne 9 maja 1931
Stran 7
Od danes naprej pride v prodajo sledeče:
ODDELEK C
za nogavice, žepne robce in drago drobnino se otvori v sredo 13« t. m.
Tiskani popiin.......... k Din 10.—
Etamin v modnih vzorcih .... 120 cm damastgradl za zimnice . 150 cm platno za rjuhe 80 cm angleški Sni sifon .... Svilnate platnene rute ogrinjalke 2 m v kvadratu s franžami . . m velika množina angleških štofov, modemi vzorci, po skoro polovico reduciranih cenah.
Delniška družba COMMERCE
Tavčarjeva ulica z — v prvem nadstr.
99
99
99
99
12.— 23.— 19.— 10.—
75.—
VTNOTOC
Dospela so dobra vina liter po Din 10.— čez ulico. Pošljite ponj! Mestni trg- št. 13. 1545
URE
popravlja, renovira; večletno jamstvo. Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55, L. nadstr., vhod Vidovdanska cesta št. 1
FORD AVTO
št. A 850.751, rabljen 3000 km, Ssedežna limuzina, takoj ugodno naprodaj. — Poizve se pri: American-motors, Ljubljana.
49/L
MIZA
in železna zložljiva postelja — radi selitve naprodaj. Cankarjevo nabrežje 3/m. 1532
RADI SELITVE
med in čebelarsko orodje. Po-naprodaj razni panji, točilo za izve se: Stražlšče 94 pri Kranju. 1544
KROJAŠKEGA VAJENCA sprejmem takoj. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1553
DOLENJSKO ČRNINO j
dolenjski cviček, štajerska vina, priznano najboljša — to« gostilna Tomšič, Ljubljana, Sv. Jakoba trg (poleg Berganta).
1556
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
Izvršuje točne. soHdno to po konkurenčnih cenah pod garancijo
j       J. HLEB*
družba z o. z. pleskarstvo to sobosHkarstvc Ljubljana, Sv. Petra e. 33.
J)Caeiee na Gradi Ud.
Vas ženirajo, cenjene dame, kvarijo Vam Vašo lepoto, eleganco in sramežljivost.
„VENERA" eliksir
Vas reši v par minutah vseh nepotrebnih dlak. Naročite še danes lepo dišeči »VENERA« eliksir. Ne bo Vam žal. Bočica Din 10.— (predplačilo). Na povzetje: Din 18.—, dva Din 28.—, tri Din 38.— pošilja:
R. COTie, LJUBLJANA VII.
KAMNIŠKA ULICA 10 a-
SLEPAR
prodaja pod mojim imenom neko ničVredno mast proti kurjim očesom. Moji potniki naj se Vam legitimirajo z legitimacijo Trgovsko-obrtne zbornice na moje ime. Vsi, ki jih je slepar opeharil, dobe od mene en lonček »Radio-Balzama« brezplačno, ako pošljejo lonček in navodilo sleparske maže. Še vedno jamčim za dobroto mojega >Radio-Balzamai. a ne za tuje potvorbe. Rešite se kurjih očes,
bradavic, trde kože, bul itd. Lonček Din 10.— (predplačilo) na povzetje Din 18.—, dva Din 38.—, trije Din 38.—, pošlje franco:
R. Cotič, Ljubljanu VII. Kamniška 10 a
ZAHVALA
Za Številne dokaze iskrenega sočnija, ki smo jih prejeli ob nenadni izgubi našega srčno ljubljenega sina, brata in nečaka, gospoda
ntonn Likozorjo
magistralnega uradnika,
za poklonjene krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najrskreneje zahvaljujemo.
Rosebno zahvalo izrekamo g. županu dr. Dinko Pucu in številnim občinskim svetovalcem, dfvorni dami ge. dr. Tavčarjev; z mnogobrojntmi zastopnicami ženskih organizacij, srezkem načelniku dr. Andrejku z gg. uradništvom, g. direktorju dr. Zamiku, u radni šivu ki nameščencem mestnega magistrata in mestnih podjetij, pevskemu društvu »Slaveče za lepo žalno petje in poslovilni govor pri odprtem grobu, kakor tudi članstvu, ki se je pogreba udeležilo korporativno z zastavo, gojenkam in čč. sestram Licherrtmirnovega zavoda, gg. duhovnikom salezijanskega zavoda, zastopnikom ttČl-teHstva, gg. učiteljicam ki učiteljem ljubljanskih in okoiiškiih šol, gg. uči teli em-upo-kojencem in končno vsem mnogobrojnim prijateljem in znancem, ki so našega dragega pokojnika v tako ogromnem in častnem številu spremili do prerane comile.
Vsem še entkrat naša ponovna in srčna zahvala!
Sedmina po blagopokojn-iku bo v ta ral cerkvi sv. Petra v ponedeljek 11. nnja t. 1. ob 7. zjutraj. 1555
V LJUBLJANI, dne 9. maja 1931.
Ookobo žalujoča rodbina LIKOZAR.
BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt. »KURIVO"
LJUBLJANA* Dunajska cesta Stev. 33 (na Balkanu)
Telefon 34—34
LOVSKO PUŠKO
kupi F. Pust, Ljubljana, Stre-
liška ulica. 1539
KRASEN KLAVIR
oddam, event. prodam. Ogled pri Warbinek, Ljubljana, Hil-šerjeva ulica. 1548
Malinovec
iz aromatičnih gorskih malin, vkuhan s Čistim sladkorjem, prodaja: Stara lekarna »PRI ORLU« v Celju. 61/L
DOBRO ŠTAJERSKO VINO
belo, direktno od vinogradnika, v večjih množinah, poceni naprodaj. Poizve se iz prijaznosti pri g. Antonu firamel, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 5. Zadostuje dopisnica. 1523
STALNA RAZSTAVA asssssttUli slik in velika Izbir« okvirlev.   Prevzame vsa
rezbarska in pozlatarska dela
A. KOS
LJubljana,   Mestni trg   št. 35
(nasproti magistrata). 1447
TRAME
stropnike
raznih dimenzij, popolnoma suhe, ima v zalogi
„Ilirija", d. z o. z.,
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 46
Telefon št. 28-^-20, 25—95.
Klavirji!
planini
Kupujte na obroke
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: Bb-sendorfer, Steinway, . Forster, Holzl, Stingi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja Jih izključno le sodni izvedenec in bivSi učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mostni tri Najcenejša peso
naznanilo
Rogaški Slatini sem otvorit v Zdraviliškem domu
zdraviliško restavracijo
in
Točil bom samo najboljšo pristno pijačo in skrbel za najizbranejšo kuhinjo. Da zadovoljim vse cenjene goste po svojih najboljših močeh z vljudno in točno postrežbo, to mi bo prva skrb in dolžnost.
Prijazno se priporoča
Ni lepšega dekleta, kot /e Slovenka v narodni noši
Svila robci
za krila, kakor tudi svileni z resami so pravkar došli.
Vzorci so posneli po starih narodnih nošah.
I. SLANOVIC
SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO. Gajeva nfloa štev. a
•e priporoča za vsa > tO stroko spadajoča dela. peoljaln* dela: delikatesna In slaščičarska namizna in izložbeno stojala iz medenine ali železno ponikljana.
■ »M.-V.l/..
BRANKO PANTELIČ ROZA PANTELIČ roj. VATOVEC
1
L.
POROČENA
BEOGRAD - DOBO V A, 7. MAJA 1931.
POZOR! POZOR! Naznanjam, da se otvori v nedeljo dne 10. maja 1931
KOPALIŠČE OB SAVI NA JEZICI
Kopališče bo dogotovljeno in bo imelo 450 kabin in omaric; poleg tega je za solnčenje na mljivki, deskah, pričnah in na novo dogotovljeni strehi prostora za 1000 ljudi.
Pripravljeno je tudi vse za vsakovrstne igre in igrišča.
Točila se bodo vsakovrstna vina iz domačih goric in vsak dan sveže nastavljeno >Unionsko« pivo. Dobijo se tudi gorka in mrzla jedila. — Sprejemajo se tudi abonenti na celodnevno hrano.
Pri otvoritvi sodeluje delavska- godba >Zarja<. Skrbel bom na vso moč, da bo postrežba točna in solidna ter se priporočam za obilni obisk!
ANTON ŠTIRN.
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
nJUGRAD44
Jugoslovanska gradbena kreditna zadruga r. z. z o. z.
▼ LJUBLJANI, KOLODVORSKA ULICA S5VL Krajevno zastopstvo: MARIBOR, Aleksandrova 48
Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. Za odgovor pro simo znamko. (Uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 18.)
Najnovejši moderni vozički
se izdelujejo v domači tovarni
Tribuna F* B. L., Ljubljana
KABLOVSKA CESTA ŠTEV. 4.
dvokoiea, ou
CENIK FRANKO.
ZANATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE O.H. PODRUŽNiCA LJUBLJANA
Dunajska cesto stev* JI (h|ša Zidarjevih dedičev)
Telefon štev. 30—20.
i Centrala: BEOGRAD
Daje kredite obrtnikom, obrtnim kreditnim zadrugam in lombardira državne vrednostne papirje.
Glavna podružnica: ZAGREB
Sprejema hranilne ^flog# « In brez odpovedi. Otvarja tekoče in žiro račune. — Izdaja kavcije in gacanrtfBka pismo.
Račun poštne hranilnice štev. 14.003.
Podružnica: SARAJEVO
Kupuje in prodaja devize in vahite za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle.
5895
^66829
70
Stran 8
>SEOVENSKI NAROD«. &• 9. m»J» 1981
Stev. 104
Selesft* želodca, štabe jsrebavo
nepravilno vrenje v želodcu urejuje TI* GOL. FIGO L odpira atest, čisti m o*v*» in/e fcrf, fcrepi teto. Priporoča se odraslim m otrokom. P1GOL se dobiva v vsaki le* karni, po polti pa razpošilja izdelovalec DR. SEMEUĆ, DUBROVNIK 2160. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Dhu
Priložnostni nakup,
* ki se no vrne več
10 đo 12 tonski vroceparni cestni valjarji popo?noma novi, ki jih je zgradila avstrijska državna želez-niska dražba, rabljeni samo za poizkusne vožnje, se oddajo skoro za polovico vrednosti novih valjarjev.
12 do 14 tonski bencinski cestni valjarji sssno malo rabljeni, v dobrem obrata "»"*"■'' stanju, naprodaj jako ceno. Pojasnila daje
.     J. HTTJ.FR> WIEN VIL, Martahmerstrasoe 112.
H- Telefon B 88   0 95
Posredovalce, dobro uvedene pri občinah in stavbnih pod-Jet$h, dobro nagradimo.
C
Zaradi nesreče Inventurna odprodala
in konfekcijskega blaga o zn*žaitrh cenah. <—- Be f^fndno priporoča
D1HRIJH ROffCLJ
UUBUAHH, So. Petra cesta 26
Surovo maslo
(TaSelbntter)
najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30.— Din proti povzetju.
Franc KoMeritsch
APAČE PRI GORNJI RADGONI
OTROCI
potrebujejo popotno trpežno eevija No Most no zdrži niti najboljši usnje tako dolgo, kot bi želeli
Ali naj radi tega omejimo
banja otrokom T
Poskusite tudi Vi, kar so že tisoči ter preizkusili, dajte pritrditi na otroške čevlje PALMA ajnnsslii podpetnlke. Guma je trpežnejša od usnja, radi elastične jSe hojo se čevlji bolje obranijo. Prod
trikrat več od usnjarlh pet, a no stanejo eič več.
REVOLUCIJA
H00 mti. tftooj
£udv. JSaraga
UUMJAMA
e. TEL
f&TFTin y, a, [[■ EEEEEEEE!E£EEEE1
Moderne spalne divane
zimnice, otomane, fotelje m vsa tapetniška dela izdeluje
solidno in poceni
KOBILICA AVGUST
TAPETNIH IN DEKORATER LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 25, dvorišče
EEEBm d^ezettt natnixni prti
150/150 na dobrem blagu Din 55.—» Breda žepni robci komad Din 2.—» Entlanje, ažuriranje, predtiskanje; spe-Clelni entel oblek. Vezenje mehanično, umetno in ročno, tamburiranje hotelskih m gostimi carskih zaves.
Matek & Mikeš, LJubljana
. (poleg hotela Štrukelj)__
Najnovejši »Sachs« motorji, dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli, pnett-matlka. Ceniki franko. Najnižje cene.
»TRIBUNA« F. B*, tovarna dvokoles m otroških vozičkov LJUBLJANA, Kariovska c, 4.
Prometni zavod za premog do do Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah sama na debelo
PREMOG
curjavo m iiKJUstrijsg-e Bvzne KOVAŠKI PBEMOC™*
m pilnazl
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. IX v LJUBLJANI, Miklošičeva cesta Sk 157L
Najbolji! fivalni stroji in kolesa
ttADLER(( - „GRITZNER"
Švicarski pletilni strop „Dnbied"
za dom, obrt in Industrijo, edino le pri
Još« Peteline
LJubljana
4*j
Telefon »IS.
ma, neprekosl jiv materijal!
NOVOSTI NOVOST 2
Šivalni stroj kot damska pisalna
Nizke cene!
Tudi na obroke!
DelniSka družba pivovarne
PIVOVARNA m SLADARNA. — Podružna PIVOVARNA v Mariboru. — Tovarna za ŠPIRIT m KVAS. — LJUBLJANA, poštni predal 45. — Priporoča svoje izborno izdelke, in sicer SVETLO ki ĆINO PIVO.  — Pekovski KVAS v sodili in steklenicah. — Cisti rafin. in denatur. ŠPIRIT
Ljubljana
Telefon: Brzojavi:
LJUBLJANA 2310 In 2811 Pivovarna >TJNIONc, Ljubljana MARIBOR 2028 Pivovarna >UNION<, Maribor
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. SO (v lastnem poslopju)
Obrestovani« vlos, nakup ta prodal« vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, prodnimi hi krediti vsake vrste, eskontni In lnkaso menic ter nakazil« v tu- tn inozemstvo salo - deposita
Itd. Itd. Itd. Brzojavke: KredH, LJubljana. — Telefon št 2040, 2457, 2548. Tnternrban 2704, 2804.
Pcojnje Joste 7*ipanrtft, » Za >tf •rodno
m Ilsta4 OtOA GttstflC. mm V«t I IfliblJinL