OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
I*TrluJemo TsakoTrsine tiskovine
AKO PR
EQVALIT¥
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of
All Kinds
%
XXXVII.—LETO XXXVII.
GLEVBJLAND. OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), JUNE 28, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 125
CERGOL
^ Gainesville bolnišnici je četrtek zvečer Joseph
^mrl v
star 64 let, stanujoč pri 47Sd ^^^'^®tine Sturm na O p	Dr., Willoughby,
' ^Gdno mu je žena Frances štirimi leti je stano-]^. ^ Garfield Heights. Doma je Mislice, fara Vatovlje šel	odkoder je pri-
^ Ameriko pred 50 leti. Bil je društva Naš dom št. 50 o' -Z. in društva Tabor št. 139
zapušča poleg hčere ro Mrs. Prances Cergol in j^^^tranca Rudolpha, v starem Vik РЗ' brata Antona in Lud-- ^ sestro Marijo. Pogreb Vršil danes zjutraj ob 8.30
^ei-foli
ob 9 . .
Calv	nato na pokopališče
Nemčija samostojna,
Francija pa zapuščena...
WASHINGTON, 27. junija—Eden glavnih sporazumov med zastopniki Velike Britanije, Churchillom in. Edenom na eni ter ameriškim predsednikom Eisenhower-jem in državnim tajnikom Dullesom na drugi strani, je bil sporazum glede zapadne Evrope. Če Francija in Italija ne pristopite v najkrajšem času k organizaciji skupne obrambe, naj se z zapadno nemško republiko ravna kot suvereno državo. Tri zapadno zasedbene oblasti, Združene države, Velika Britanija in Francija naj se iz Zapadne Nemčije umaknejo.
Zadnji razvoj dogodkov v za-
Se
' '2 pogrebnega zavoda Louis 'a v cerkev sv. Lovrenca

POGRAJC
cas ioč
PGtek popoldne je umrl Lu-Gograjc, star 73 let, stanuje 20856 Miller Ave. Doma her'^ vasi Poljane, fara Šmi-šč Žužemberku, kjer za^a-^ brata Franka. V Ameriki se let.
'^ukaj zapušča pet otrok; Mrs. Baitt, Mrs. Mary Novinc, ^^yard, Joseph in Mrs. Matilda vnukov, enega prav-Д 3-. brata Mike in sestro Mrs.
^oinotar. Sin Frank je v., leta 1944. Pogreb se je vr-
es zjutraj ob 8.15 uri iz
dan,
H^grebnega zavoda Joseph Žele sv 458 E. 152 St., v cerkev ' listine ob 9. uri in nato na ^^4ališče Calvary.
^^*§oslovanska otica
lep
"United Press" po-^ ^ iz Frankfurta, da se nahaja ^•Padni Nemčiji jugoslovan-lepotica z imenom Elma
K fil:
.^^lova, o kateri trdijo nemški
direktorji, da poseda vrline — lepoto, spolni da^ ^3-lent, radi katerih je nek-Hert ^^^^°vela filmska zvezda Uk ^	ki je svoj čas isto-
iJvr	v Hollywood iz
Ki
du" Karlovo, tako pripove-^ poročilo iz Frankfurta, so odkrili, ko je ena njiho-j.o^.'^^®kih družb prišla v Dub-kjer je posnela nekaj pri-film z imenom "Dalma-svatba." Direktor Geza v ^ ^°lvary je opazil njeno sliko 1 ^ magazinu, jo našel in manjšo vlogo, a je bil da	nastopu tako vzhičen,
tere^ angažiral za film, v ka-ga	t»Ha dana glavna vlo-
^ film se sedaj izdeluje.
r^'^^^^^lovanska lepotica je sta-^dkrii-^л^ i" je do časa, ko so jo (l^ligvi ^®mci, nastopala le v gle-]{oj.^^^\'.^^3več v Beogradu. Ka-Itov	gledaliških umetni-
tako upa tudi rijgp ^^•I'iova, da ji filmska ka-^Gmčiji odpre vrata v
padni Evropi je bil po neki strani naravnost dramatičen. Washington zahteva, da se osnuje vojaška organizacija zapadne Evrope, pri tej pa naj bodo soudeležene tudi Zapadna Nemčija, kakor Francija in Italija.
Francoski ministrski predsednik Mendes France ni za načrt te skupne zapadnoevropske obrambe, kakor so ga že odobrile štiri države in kakor je bil v osnutku začrtan ravno v Parizu. Mendes France hoče prvič neke spremembe, dalje pa otvoriti debato o tem spremenjenem načrtu šele potem, ko bo sklenil premirje oziroma mir v Indokini. Torej zavlačevanje, ki pa ne gre v račun ne Washingtonu, ne Londonu.
Washington v zunanji politiki kot sta jo zasnovala predsednik Eisenhower in državni tajnik John Foster Dulles, vidita v skupni zapadnoevropski obrambi uVesničitev ene zunanje politične ideje, torej bloka! Če pa s Francijo in Italijo ne gre, naj gre z Zapadno Nemčijo, katero je treba vzpodbuditi na ta način, da se ji prizna popolna suverenost.
Če do te zamisli v realnem političnem življenju tudi pride, ostanete dve Nemčiji: Vzhodna pod sovjetsko zasedbo in ne samostojna, Zapadna popolnoma samostojna. Po preteku devetih let odkar se je končala zadnja svetovna vojna, postanejo Nemci, ki so začeli drugo svetovno vojno, ameriški glavni zaveznik v Evropi!
Zapadna Nemčija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg so pogodbo o skupni zapadno evropski obrambi pravomočno potrdile. Ko je začel Pariz z raznimi spremembami tega načrta, so zastopniki preje imenovanih držav poskušali vplivati v Parizu, da naj se sestanejo delegatje ime-
cije in Italije, da se porazgovori-jo o novi politiki. Zdi se pa, da je Francija pod novim vodstvom šla, na nova pota. Ne samo predsednik vlade Mendes France, tudi predsednik republike Rene Coty sta zavzela stališče, da je Francija v prvi vrsti zainteresirana na Indokini, o možnosti skupne zapadnoevropske obrambe s francosko soudeležbo pa da se bo lahko govorilo kasneje.
Predsednik Eisenhower je hotel izvajati na Rene Cotya gotov politični pritisk, ko mu je v vprašanju, za katerega gre, poslal posebno spomenico, na katero je Rene Coty sicer odgovoril, odgovoril pa izmikalno. V tem odgovoru je naglasil voljo Francije, da se sama z lastno močjo notranje dvigne, dobi zaupanje vase in po tem psihološkem razpoloženju bo Francija reševala svoja zunanja politična vprašanja.
Proti idarec Washingtofta je bil, kakor omenjeno, ta da je načelno pripravljen skupno z Veliko Britanijo priznati Zapadni Nemčiji popolno politično samostojnost!
NOV NAČIN
VAROVANJA OTROK . .
V Los Angelesu je dobil šofer Alvin Raeder poziv, da pride pred gotovo stanovanjsko hišo. Raeder se je pozivu odzval. Ko je prišel s svojim taksijem na lice mesta, se je pojavila ženska, ki je imela otroka, ki je jokal. Porinila ga Je v avtomobil % naročilom šoferju, da naj malo počaka.
Voznik Raeder je čakal pol ure. Otrok v njegovem vozu je klical mater. Raeder je postajal nervozen in se nI znašel v položaju. Ali gre za potegavščinio in kam končno g tem otrokom?
Po preteku pol ure je prišla nazaj ista žena, katero je voznik vprašal, kam naj jo sedaj popelja. "Nikamor. Koliko je račun?" je vprašala žena. Račun je bil gladko poraviian s pristavkom, da je njen mož nastopil na televiziji, pa ga je hotela videti in poslušati vsled česar je morala otroka nekomu izročiti v varstvo ...
Spominski obredi
Jutri zvečer se vršijo v dvorani št. 1 v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. spominski obredi za umrle člane clevelandskih društev bratske organizacije Maccabees. Vabljeni so člani društvsv Camiola Tent kot drugi Maka-bejci, da se jih udeleže.
Klub Ljubljana
Jutri, 29. junija se vrši redna seja kluba Ljubljana v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Pri-četek ob 7.30 uri. Vabi se vse članstvo, da se gotovo udeleži, ker bo podano poročilo o zadnji
Amerikanci—
domov!
SANTIAGO, Chile, 27. junija -V mnogih republikah Srednje in Južne Amerike je prišlo do protiameriških , demonstracij. Večinoma so začeli demonstracijo zoper Washington študentje na visokih šolah Zagovarjali so sedanji režim v Guatemali in protestirali zoper vmešavanje Washingtona v notranje posle republike Guatemale.
Hude demonstracije so se vršile v Santiagu. Demonstrantje so zažgali zastavo Združenih držav in slike predsednika Eisen-howerja ter državnega tajnika John Foster Dullesa. Ameriški poslanik v republiki Chile Wil-lard Beaulac je protestiral pri predsedniku republike Chile Car-losu Ibanezu, ki se je radi teh sovražnih dogodkov Združenim državam javno opravičil in izrazil svoje obžalovanje.
DEBATE EISENHOWER-WINSTOK CHURCHILL JOHN DULLES-ANTHONY EDEN GREDO NAPREJ
GUATEMALA V REVOLUCIJI
WASHINGTON, 27. junija — Položaj v Guatemali bi se orisal na kratko takole; Združene države in devet ameriških republik Srednje in Južne Amerike je predlagalo poseben sestanek zunanjih ministrov teh držav, ki naj se sestanejo dne 7. julija. Vojaški položaj v Guatemali je ostal kot je bil. Vsaka stranka si lasti nekaj zmag.
-K
Predsednik Arbenz odstopil
WASHINGTON, 28. junija— Kmalu po polnoči se je izvršila v Guatemali važna sprememba. Dosedanji predsednik Arbenz Guzman je govoril vsem državljanom Guatemale po radiju in najavil svoj odstop. Odstop je bil nato izvršen in polkovnik Diaz, poveljnik vladinih čet, je prevzel predsedstvo vlade.
V Washingtonu računajo s tem, da je Diaz politično anti-komunist, čeprav politično svoje barve nikoli ni pokazal. Vprašanje pa je ali bo vojno nadaljeval ali pa bo, sestavljena z vojaškimi uporniki vred enotna vojaška vlada za Guatemale.
Sporazum ali stavka?
PITTSBURGH, 27. junija — Pogajanja za novo mezdno pogodbo v industriji jekla so se začela že 18. maja. Takrat je šlo za uvodne razgovore. Dne 30. junija preneha veljavnost dosedanje pogodbe. Pogajanja med delavsko unijo jeklarjev in med jeklamami so sedaj v zadnjem stadiju; se obnovijo in prekinejo. Obe stranki o uspehih in neuspehih sedanjih pogajanj molčite. Jeklarne, tako se trdi, so sedaj
EDINI VIDNI USPEH DO SEDAJ-DVOTIRNA POLITIKA!
WASHINGTON, 27. junija—Konference ameriških in britanskih državnikov so bile prvotno predvidene za tri dni. Končati bi se morale v nedeljo. Sklenjeno je bilo, da se razgovori nadaljujejo še v ponedeljek 28. junija in morda tudi v torek. O dosedanjih uspehnih ni izšlo nobeno uradno poročilo. Tudi to poročilo je najavljeno za začetek prihodnjega tedna.
Kongresniki in senatorji paf	"
naglasa jo, da je predsednik Ei- 21A.ĐN'JE VESTI
senhower na pritisk demokra-l
tov uvedel dvotirni strankarski!	Ј''
sistem, ko je pozval v Belo hišo i Povedano za danes. Na jvišja
30 demokratskih in republikanskih voditeljev, ki so imeli priliko, da so se podrobneje razgo-varjali tako s Churchillom, kakor z Eisenhowerjem. Po teh sestankih tudi kongresniki in se-
natorji niso dajali podrobnih podatkov, kako se sučejo zunanjepolitični razgovori v Beli hiši. Ponavljala se je politična fraza Churchilla, da je treba prepustiti času, kako se bodo razvijali dogodki, istočasno pa stati na straži.
Iz dejstva, da so se seje preložile preko določenega termina,-so nekateri sklepali, da gre za velika nasprotstva med zunanjo politiko Združenih držav in Velike Britanije. Kot povdarjeno, gre le za domneve in ugibanja, čakati je na uradno poročilo o teh sestankih. Zopet pa je vprašanje v koliko se bo dalo javnosti na znanje o čem se je na sestankih govorilo in kaj se je v resnici sklenilo.
Winston Churchill sam pa ni imel posvetovanj samo s predsednikom Eisenhowerjem in njegovimi pomočniki, marveč posebne razgovore tudi z ameriškim državnim tajnikom John Foster Dullesom. Formalni britanski zunanji minister je sicer
tempcratxira bo 78 stopinj, najnižja pa 55 stopinj, vendar javlja \Temenska napoved v Washingtonu, da se iz Texasa pomika proti severu \toč val, ki zna tekom jutrišnjega dne doseči tudi Ohio.
, • Л 4.- 1»	I Anthony Eden, britansko zuna-
prgravtiene dati le dva centa	'
proslavi in ukrepalo se bo o dru-novanih držav z delegati Fran- gih važnih zadevah.
LAUSCHETOV NASPROTNIK RHODES
Frank J. Lausche služi svoj četrti termin kot governer države Ohio. Ker so Ohijčani nezaupljivi do funkcijonarjev, ki zasedajo važna izvršna mesta pri državni vladi, dajo governerju le dve leti kot eno službeno dobo, kar pomeni, da bo ob koncu sedanjega termina dopolnil osem let kot governer. Ali bo izvoljen tudi petič?
Na primanih volitvah v maju je šlo gladko. Lausche sploh ni imel opozicije v vrstah demokratske stranke. Ne sicer zavoljo tega, ker so uradni ali "ma-šinski" demokrati navdušeni zanj, temveč enostavno zato, ker so obupali, da bi našli koga v svojih vrstah, ki bi mu bil kos. (Ray T. Miller v Clevelandu je poskusil enkrat, pa je zelo "kratko vlekel.") Kaj pa v jeseni, pri rednih volitvah meseca novembra?
James Rhodes je republikanec, ki je bil nominiran za governerja
na primarnih volitvah. Rhodes se je prvič politično uveljavil kot župan mesta Columbus, kjer je sedež naše državne vlade. On je znana osebnost, ima mnogo prijateljev zlasti v športnih krofih, v katerih je bil svoj čas zelo aktiven. Je mlad, energičen, iznajdljiv in neutrudljiv agitator. Ljudje, ki dobro poznajo ohijsko politiko, trdijo, da Lausche še ni imel nasprotnika, ki bi mu delal toliko preglavic, kakor bo to slučaj z Rhodesom. Ta je menda po svoji zmagi na primarnih volitvah rekel, da so republikanci, ki jih je Lausche do danes dosledno porazil, propadli predvsem zato, ker so bili v svojih agitacijskih sredstvih preveč izbirčni, ker so bili preveliki gentleman!, a on, Rhodes, da bo uporabil vsako, četudi robato sredstvo, da doseže svoj politični cilj!
Obeta se torej precej živa kampanja za urad governerja države Ohio.
Nixona skrbijo demokrati
MILWAUKEE, 27. junija -Podporedsednik Richard Nixon je nastopil na republikanskem zborovanju. Senator Wisconsina je Joseph McCarthy, katerega pa podpredsednik Nixon niti ni omenil, marveč se je spravil na demokrate. Nixona skrbi, kakšen bo rezultat volitev leta 1954 in 1956. Če republikanci te volitve zgubijo, potem bodo med demokrati prevladali levokrilni-ki, zlasti pa "ameriška demo-eka akcija." Nixonu ni prav, da sta demokrata James Roosevelt in Robert Condon tako prepričevalno zmagala pri primarnih volitvah v Califomiji. Obema očita Nixon, da hočeta uvesti v ameriško življenje — socializem. Ta program je njima skupen, čeprav da je Roosevelt brez principov, Condon pa politični fanatik.
več na uro in nekaj prispevati v delavski pokojninski fond. O delavski zahtevi, da se plače bistveno zvišajo, da se prizna garantirana letna mezda, pa jeklarne nočejo slišati ničesar.
NEURJE NA JEZERU MICHIGAN
V Chicagu je naraslo jezero Michigan. Nenadni narast vode je bil tako hiter in tako visok, da so bili ribiči in kopalci kakor brez sape. Računa se, da jih je utonilo trinajst, trupla štirih je voda že naplavila na obrežje.
Enak nenadni nastop vode je doletel leta 1938 kraj Holland, Michigan. Ob priliki je utonilo pdt oseb.
njo politiko pa vodi v bistvu Winston Churchill sam.
Pozdravi
»
Prisrčne pozdrave iz Toledo, O., pošiljajo Mr. John Tavčar, tajnik Slov. nar. doma na St. Clair Ave., Mr. Louis Pike, Mrs. Pauline Debevec, Mrs. Josephine Stwan in Mrs. Christine Glavan, ki se nahajajo tamkaj na konvenciji organizacije Maccabees.
Zadušnica
V torek zjutraj ob sedmih se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Kristine v spomin prve obletnice smrti Mary Požar. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
NESREČA ALI UMOR OTROKA?
STRELA UBIJA
COLUMBUS, O. 27. junija— Proti koncu tedna je bilo v mnogih krajih Ohio hudo neurje. Stražnik Kenneth Davis in njegov nečak Tom Lewis sta se nahajala v Waterford Park Race Track, ko je nastopila nevihta s strelami. Strela je udarila tudi v Davisa in Lewisa in ju pobila do smrti.
Smrtnili žrtev costno prometnih nesreč je v letošnj<»m letu v v Clevelandu 48. Iransko leto jih je bilo ob istem času 54.
Nesreče ne počivajo. Vč^^raj sta utonila v Lake Krie ob izlivi Chagrin River en moški in ena ž*4iska. To sta bila Melvm Lin-ville, stanujoč na E. 140 St., in Miss Dolores Heidenreich, hčer zdravnika in Mrs. Heidenreich. Dekle je študiralo za bolničarko v St. Alexis bolnišnici in bi imela graduirati prihodnjega septembra. Poročila javljajo, da kakor v Chicagu, tako je tudi v jezeru Erie nastopil zahrbtni val nekaj pod gladino.
V	Columbusu je pristalo ameriško potniško letalo, ki je imelo na krovu 34 oseb. Pristanek je bil prisiljen. V zraku se je v to letalo zaletelo vojaško letalo mornarice, ki je tudi eksplodiralo In sta pri eksploziji bila uWla oba pilota. Potniki civilnega letala so ostali nepoškodovani. Med temi ste bili tudi Mae Mo-zina in Mrs. Bertha Strauss iz Euclida.
V	Califomiji je prišlo do hude nesreče vojaškega prevoznega letala. 14 vojakov je bilo pri katastrofi letala ubitih.
Danes, 28. junija leta 1914 sta bila v Sarajevu v Bosni ustreljena takratni avstrijski prestolonaslednik Ferdinand in njegova žena. Bil je to signal za začetek nove vojne—velike prve swtovne vojne.
Predsednik kitajske vlade En-Lai je imel tri-dne\Tio konferenco s predsednikom indijske \ lade Nehru jem. Iz New Delhi je danes odletel v Burmo, kjer bo nadaljeval razgovore o azijski vzajemnosti.
Margaret Katherine Bain je bila pripeljana v Cleveland. Gre za znani slučaj, ko so dne 20. aprila našli v hotelu Hollenden pet tednov starega otroka mrtvega pod posteljo.
Margaret Bain, ki je bila aretirana v državi Massachusetts v kraju Cohasset, začetkoma zaslišanja ni hotela ničesar vedeti o Clevelandu. V Clevelandu da sploh ni bila. Clevelandskemu policijskemu agentu Adalbertu O' Hari je končno priznala, da je mati umrlega otroka, dogodek pa je hotela naslikati tako, da gre za nesrečo. Otrok da je jo-
kal, zato da ga je vzela v naročje, da ga pomiri. Ko je hodila po sobi gor in dol, ji je spodrsnilo in glava otroka je pri tem zadela v okenski okvir. Nato da ga je zavila v odejo in položila pod posteljo.
Clevelandska policija je zaprosila tukajšnjo občinsko sodišče, da odredi po psihijatrih preiskavo, kaj je z duševnim stanjem Katherine Bain. Če bo prošnji ugodeno, bo osumljenka dalje časa pod policijskim nadzorstvom, obenem pa pod stalnim opazovanjem zdravnikov psihi-jatrov.
TRUMANU NI DOBRO
KANSAS CITY, Mo., 27. junija—Bivši predsednik Harry Truman, ki je moral biti nenadoma operiran na slepiču in žolčnih kamnih, se je neposredno po operaciji počutil zelo dobro. Tudi zdravniki so trdili, da je stanje operiranca več kakor normalno dobro. Sedaj se javlja iz bolnice, kjer leži Harry Truman, da se je zdravstveno stanje Trumana poslabšalo, vendar pa da ni treba biti zaskrbljen. Truman da bo končno operacijo prebolel.
Ш'ЕГШ12
f" ENAKOPRAVNOST"
I тАкћЛММШ
Owned and Published by .....'T*--*«*
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Kxccpt Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
_ _____SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier'and Mail in Cleveland and Out of Town; ■"""""" ' (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):	""""
for One Year—(Za eno leto) ______________________________________________________________$10 00
For Six Months—(Za šest mesecev) _______________________________ _ ___g qo
For Three Months—(Za tri mesece) __________________________ ___ _ 4 qq
For Canada, Europe and Other Foreign Countries;
(Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto) .............................................. _	00
For Six Months—(Za šest mesecev) ...................... _	qq
F or Three Months—(Za tri mesece) ..........................4 ^q
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
SNAKOPRAVNOg^
ZA JAPONSKO ČEZ DRN IN STRN!
Nemčija, Italija in Japonska so bile v zadnjem krvavem obračunu glavni sovražnik Združenih držav. V vojni so bile poražene. Po vojni je nastopilo čudno razmerje; prav po angleškem diplomatskem nauku, da naj se bivši sovražnik čim preje pridobi za prijatelja.
Vsaka od omenjenih držav se je po vojni opomogla z ameriško pomočjo. Ta pomoč je bila izdatna. Zapadna Nemčija kar štiri milijarde dolarjev; Italija enako vsoto. Ne gre za to, ali je ameriški dolar, posojen ali darovan, rodil uspehe, ki jih je pričakoval Washington. Gre za to, da se je zelo veliko dalo in to ravno bivšemu sovražniku.
Kaj pa Japonska? Značilno je, da se je k temu vprašanju javil predsednik Eisenhower ravno za prihod obeh angleških državnikov Winstona Churchilla in Anthonya Edena. Dejal je: Japonska se mora ohraniti v nekomunističnem taboru, torej kot zaveznik Združenih držav za vsako ceno in z vsemi sredstvi. Amerika je zainteresirana na Pacifiku, kakor na Atlantiku. Na Pacifiku še bolj. Ce bi Japonska zapadla komunizmu, bi postalo Tiho morje komunistično jezero. Torej Japonsko je ohraniti kot je.
Po vol j na Japonska ima zopet svojo zgodovino. Vojna ji pomaga v njenem gospodarstvu. 25. junija 1950 so se začele sovražnosti na Koreji. Glavno pezo stroškov orožja in človeškega materiala so nosile Združene države. Vse pa ne direktno. Oprema zavezniške vojske je šla v korist japonskega gospodarstva, Japonska je z drugimi besedami zalagala Korejo. Vojna je bila srdita, torej potreb veliko. Je bila dolgotrajna tako, da je japonska vojaška dobava Koreji postala neke vrste podlaga novi japonski industriji, da ne rečemo gospodarstvu sploh.
Ti dohodki iz vojne na Koreji so sedaj odpadli. Tako na Koreji, kakor na Japonskem so še ostale ameriške oborožene sile, ki jih je treba vzdrževati. Blago za njihovo •vzdrževanje pa se ne vozi iz Amerike; dobavlja ga Japonska. Zopet nekaj dohodkov, vendar bistveno zmanjšanih, kakor pa so bili dohodki za časa vojne na Koreji. Japonska pa se bo morala prej ali slej sprijazniti z idejo, da naj bo njeno gospodarstvo prilagodeno normalnim časom in da bo preživljala svoje ljudi pač na normalni način.
Kako pa je v tem pogledu z Japonsko, katera daje veliko skrbi Združenim državam, verjetno tudi Veliki Bri taniji? Zadnji kat konkurenca, Združenim državam kol država z milijonskimi množicami, ki naj ne zapade komunizmu.
Amerikance je pri njihovih potovanjih po Japonskem tudi po Koreji presenetilo, da vlada v obeh državah na deželi čuden smrad. Ugotovili so, da ste obe državi še daleč stran od kake civilizacije v tem smislu, da bi imele izvedeno kanalizacijo. Človeško blato se zbira v posebnih lončenih posodah, z njim pa gnoji zemlja. To je dejstvo Ozadje?
Eno bo morda tudi to, da je ta stoletna tradicija v zvezi s stoletnim pomanjkanjem rodne orne zemlje, tore, v zadnji posledici tudi hrane. Gnojiti je kar se doseže. Ali obstoja na Japonskem taka dejanska potreba?
Zopet so številke najbolj zgovorne. Japonska img sedaj že okrog 87 milijoriov ljudi. Japonska se vsako leto pomnožuje za poldrugi milijon novorojenih. Japonska sa rna kot je danes, ima 147,889 kvadratnih milj, ta površina pa nam bo tem jasnejša, če jo primerjamo s kako ameriško državo. Japonska je komaj tako velika kakor Minnesota in Wisconsin skupaj, ali manjša kot Qplif$ynija, ali skoraj enako velika kakor Montana. In koliko prebival stva je v-teh. anieriških državah,.. .če. vzamemo, da šteje celokupno arneriško prebivalstvo nekaj več kakor 160 milijonov ljudi, Japonska sama pa 87 milijonov! In kako raj se ti ljudje preživijo? To vprašanje tare tako Japonce kakor Amerikance.	r
UREDNIKOVA
IZČRPKI PIŠEM IZ OBISKA DOMOVINE
CLEVELAND, Ohio—Naslednje je nekaj izčrpkov, kateri so povzeti iz privatne korespondence članice Progresivnih Slovenk, Victorije Poljšak, ki se nahaja na obisku v domovini. Ker bi brez dvoma, utegnila zanimati marsikoga, jih objavljam v javnosti.
Leo Poljšak.
"Iz parnika Queen Elizabeth, 8. maja: Danes je sobota, meni se zdi, da sem že cel mesec od doma. Samo jemo in posedamo in spimo; na krovu je zelo viharno, zato ne gremo ven. Z Rozi Jurmanovo sva skupaj v kabini z dvema mladima dekletoma; kabine pa niso tako lepe, kot so bile na New Amsterdam ladji. Strežejo nam, seveda prav po kraljevsko. Ladja je grozno velika in Slovencev nas je še precej. Naša Clevelandčanka Stanič je prav zabavna in tudi zdrava. Med nami je tudi Mrs. Vo-grič iz Milwaukee.
12. maja;Včeraj ob petih smo prišli v Sežano in ob pol devetih v Ljubljano. V Sežani so prišli mali pionirčki v železniški voz nas pozdravit, in prinesli so nam rož—vse smo jokale. V Ljubljani na kolodvoru pa nas je pričakoval Zdravje in A. Sva-gelj od Izseljenske matice s šoferjem in 'station wagon.' Pobrali so pritljage in naju z Rozi pripeljali do sestre Jože, kjer je bila sestra Minka.
"Danes dopoldne sva se vstavile pri Putniku in Izseljenski matici, kjer sva srečali Milo Šenk in Ano Slokar, od katere večkrat čitamo njene članke. Se-liškar nas jo tudi čakal, pa je že odšel. Postregli so naju z slivov-ko, da smo postale kar zgovorne.
"15. maja: Imamo se prav dobro. Včeraj ob enajstih je odšla Rozi v Kamno gorico, tu je ostala kar pri Joži. Kovčeg sva dvignile in je bil pregledan po 5isto prijaznemu carinarju. Prvo aaju je vprašal, kaj je notri. Rekle sva mu, da to je njegova stvar, da pregleda. On pa je odgovoril, da če on začne premetavati, bo vse skupaj naraslo in ne spravite več nazaj. Malo je potipal, pa je bil gotov. Plačale 3va samo 210 din, in 400 din za prevoz do Jože. V New Yorku pa za prevoz do Ljubljane $25.65. Radio se je Jože mož Adi strašno razveselil. Opoldne, :o jc prišel k južini, ga je zaglc-lal, mu nisem prej nič omenila, "les bi mu ne mogla lepša ustre-■i z nobeno stvarjo. Z Jožo sva lozi spremila na kolodvor, poem sva šle obiskat Škerljevc. Doma je bila samo gospa, Božo je že teden dni na predavanju ' Sarajevem. G. Škerljova mi je )bljubi]a, da poskusi dobiti 'Stopnice za dramo ali opero.
"Minka se še vedno tako rada meje; danes mi je prinesla šo->ek tulip. Z Jožo sva bile na 1'gu. Zelenjave še ni veliko. Ku-)ile sva solato, redič, grah in lekaj mesa. Kako on; z malim opravijo, če pomislim, koliko ■ni privlečemo domov ob sobo-ah. Včeraj sem biia tudi pri estri od Mary Lustig iz Arrow-icad. Imajo lepo novo hišo in as je nad vse prijazno sprejela.
"20. maja: Rožena Škerlj mi 3 preskrbela vstopnice za mest-0 gledališče. Igrali so Harwey omedijo v petih slikah. Glavno .'logo je imel Franc Milčinski, lečak i)isatclja Milčinskega. Igrali so dobro, le jaz bi raje jledaja kaj bolj ; slovenskega. Tam Smo srečali Kersniča in nje-jovo ženo. Po igri sriio šli, pomisli, v klub znanatvenikov, Ro-'>ena nas jc vodila^ Tam sem sre--ala direktorja Ljubljanske ope-'2 Vodušcka. Mlad, lep mož јз, 'isoke postave. Sploh tukaj villa povsod samo mlade ljudi.
Zahvalila sem se mu v imenu Zarje za poslane stvari.
"Včeraj sem tudi prvič po-kramljala v uradu I. M. z Se-liškarjem. Popoldne sva šle z Minko na pokopališče na mamin grob, ki je zelo lep. Še prej sem pa zagledala Kristanovega, ki je še nov. Na njem so vsajeni nageljni, rožmarin in roženkravt in obdan je z visokimi cipresami. V bližini je grob Cankarja, Ketteta, Murna in Zupančiča. Kadar bo lep dan, bom vzela kamero s seboj.
"Včeraj so praznovali v Ljubljani Titov rojstni dan na prav poseben način. Prav iz vrh Triglava se prične prenos častitk za njegov rojstni dan. Mladi ljudje lete od mesta do mesta z puščico v roki in voščili in oddajajo naprej dokler ne pride do njega v Beograd. Ob ti priliki je igral orkester pred Narodnim domom celo popoldne. Ti ne morem povedati občutke, ko sem poslušala to godbo. Še nikdar v življenju nisem slišala tako lepe godbe. Igrali so samo venčke, ki jih vse znam, tako lahko in ubrano. Prav srečnim sem se čutila, ker sem jih slišala. Na to sem naletela kai* slučajno. To je ravno nasproti opere, jaz pa sem šla po vstopnice za 'Seviljski brivec.' To je pa spet poglavje zase. Z Jožo sva šle v opero. Bilo je vse tako izredno, da kar nisem mogla verjeti, da se meni dogaja. Lipovšek je imel glavno vlogo. Petje, igranje in orkester se mi je zdelo, kot pravijo Ameri-kanci 'out of this world.' Res so Slovenci najboljši pevci na svetu. Operna dvorana je majhna, zato je tem bolj efektivno in ni nič izgubljenega. Ves čas sem si želela, da bi slišal tudi Ti, Zarja in prijatelji. Zvečer je prišel po nas Adi. Stopili smo še malo v hotel Slon tako, da smo prišli domov z zadnjo poulično.
"V pondeljek sva bile pri na-čih bratrancih v Vižmarjeh, kjer sva se tudi zadržale tako dolgo, da sva morale hoditi peš domov. Pronašle sva, da so lastovke še vedno v veži pri njih v Vižmarjeh. Domujejo tam že nad 50 let.
"26. maja: V pondeljek sem dospela k Tvoji nečakinji Milki v Dol. Branico. Milka ima z tremi majhnimi otročički polne roke dela. Ta dan pa je imela še delavce in je za večei jo ravno skuhala štruklje, tako, kot si Ti govoril o njih. Po večerji so ostali fantje okoli mize, marsikaj smo se pogovorili in, seveda, tudi zalivali. Sami Ispi fantje. Na vlaku sva se seznanila z mladim gospodom iz Branika, kateri mi je pomagal z kovčkom in tudi preskrbcl, da sem dobila prevoz iz Branika v Dol. Branico. Meni je bilo malo nerodno, ker je" bil truk velik in sem se vozila preveč razkošno. Bil je prijazen mlad človek, prijatelj Milke in Cebronovih. Nazadnje še plačati mu nisem mogla. Rc-I kel mi jc, da nimam denarja, da I bi mu plačala, se bosta že z če-I bronom poglihala.
I "Včeraj dopoldne sem dospe-1 la k Tvoji sestri Feliciti v Hrast-|je-. Pomagal mi je iz Branice I Andrej C. Pot je precej dolga I in smo se pošteno spotili. Felici-i to sem dobila samo doma. Leonard je bil na polju, Slavka pa je šivala v Potoku. Kako so se vsi razveselili slik, posebno barvastih. Kar nagledati se jih no morejo. Kramljali smo zopet pozno v noč. Sobo imam isto kot prod tremi leti, le da je veliko lepša, prfebarvajia. Prav lepo so si uredili hišo, jo nanovo prebe-lili in sezidali hov |5rostor za vozove. Cresnje so pa ravno pričele postati zrele. Mrzlo vreme jih je zadržalo za dva tedna.
'■'Danes, četrtek, je cerkveni prazidk. Praznujejo ga le steni,
da gredo zjutraj k maši. Včeraj popoldne sem bila pri Tvoji nečakinji Dori in sestri Karolini. Lahko si misliš kako se mi godi —jesti in piti, kamor prideš. Le dobro, da je letos vino lahko, drugače bi Ti delala sramoto, če bi se ravnala po njih gostoljubnosti. Danes gremo pogledati če je kaj črešenj, v nedeljo na koncert v Branik in ponedelejk pa zopet' v Ljubljano in potem v Cerknico.
"31. maja: Včeraj smo bili na koncertu v Braniku. Peljala nas je z konjem Tvoja nečakinja Va-lerja S. Z nami je bila tudi Boža in Leonard z kolesom. Peli so kar dobro primorski študentje iz Ljubljane od zbora Vinko Vodo-pivec. Prenočevala sem pri Tvojemu nečaku Romanu v Branikt, katera sta bila z ženo nadvse ljubezniva. V petek večer smo bili v gostih pri Valerji in v soboto pa pri Gruntarjevih. Pili smo orehov liker, nekaj "posebnega in seveda vino in črno kavo. En dan sva bile s Felicito celi dan okrog. Obiskale smo tudi na Jakulinah Rizi, Poljša-kovo sestro.
"12. junija: V četrtek sem bila na operi 'Madame Butterfly.' Imela sem ložo prvega reda, to je v prvem nadstropju. Plačala sem 500 din. Pa mi ni bilo žal. že prej sem slišala, da jo v Ljubljani podajo nadvse izvrstno. In to je tudi res. Glavno vlogo je pela mlado dekle, Ja-ponka, ki gostuje v Ljubljani, in sicer v svojem jeziku. Vsi drugi so peli pa v našem .jeziku. Najmanj po šestkrat so jo klicali nazaj v vsakem dejanju. Največ ploskanja jc bilo iz stojišča, kjer so po večini sami študentje. In ko se je prikazala, je v znak hvaležnosti, pokleknila, za kar je žela ponoven aplavz.
"V nedeljo ob šestih smo šle z 'Station wagon' Dorothy Sodnik in Betty Nadvornik iz Chicago, Rozi, Stefka Podbevšek, članica A.F.Z., in še par drugih, v Štijak na Primorsko. Žene so tam obhajale deset-letnico. Zbralo se je nad deset tisoč ljudi. Na shodu ja govorila Vida Tomšičeva. Na tribuni smo bile tudi Amerikanke ^kupno z pionirkami iz okolice. Čeravno se je na-pravljalo k dežju, smo ostale na položaju do konca, že vse premočene. Tam smo srečale Pinka iz Californijc, Tončko Simčič, Slavko in Valerijo iz Šmarji in veliko drugih. Povabljene smo bile na večerjo, pa je oilo toliko ljudi, da nismo mogle zraven. Pink pa je imel sestro ла vasi, zato nas je povabil na kozarček. Povedel nas je v žup-nišče, kjer nas je gos. župnik postregel. Imeli smo se kar do-oro. Nazaj grede nas je voznik zajieljal v Hrastje, kjer so ga že poznali. Felicita nas je zopet posedla okoli mize in zopet smo jedli in zalivali. Imela je potico, šunko in domačo solato in košaro črešenj, da smo sc jih najedli in še s seboj so jih vzeli. Veselilo me je, da so bile tudi Dorothy in Betty iz Chicago tam ;n deležne i^rimorske gostoljubnosti. Ločili smo sc proti večeru. Me ,dve z Rozi sva ostale tam :lo srede. V sredo nas je Slavka spremila v Stanjelsko goro na postajo. Bila je strma in huda pot, da smo morale petkrat počivati. Na vrhu je pa lepo in tudi lepa postaja.
"V četrtek je začetek izleta po Sloveniji, ki traja devet dni. Cena je 65.00 din. Tega izleta se vdeležijo tudi Dorothy in Betty, ter. naše sopotnice z ladje, Danćs sme srečala tu na Celovški Ano Zaje iz Collinwooda. Zelo sva bili Veseli" svidenja. Z nj6 je bila tudi njena sestra. Naiedile sva načrt, da greva kam skupaj.
"Cena vožnji iz Ljubljane v Štanjel je 300 din. Do Branika 322. Poulična iz Celovške do
ZA SKUPNO POMOČ UMOBOLNICI V POLJU PRI LJUBLJANI
(Nadaljevanje.)
Jacob Cerar, $5, Brooklyn, N. Y.; John in Mary Homez, $5, Auburn, m.; Frank Oblak, $5, Dillonvale, Ohio; Mr. in Mrs. John Kravos, $5, Wampum, Pa.; James Sams, $5, Washington, Pa.; Mary Debelak, $5, Wauke-gan, 111,; Math in Louise Ogrin, $5, North Chicago, 111,; Mary Zugich, $5, De Pue, 111.; Mrs, Katy Gorshe, $5, Harrisburgh, Pa.
Tončka Simčič, $3, Miami, Fla.; Frank Česen, John Lokar Sr. oba po $3 V spomin pokojne Tince Marash; John Useničnik, $3, vsi ti iz Clevelanda, Ohio; Anton in Mary Andres, $3, Chicago, 111.; Kayton in Mary Erz-noznik, $3, Red Lodge, Mont.; društvo št. 454 S,N,P.J,, $3, Sand Coulee, Mont.; društvo št. 151 S.N.P.J. $3, Witt, 111.
Frank Vrček, $2, Maple Heights, Ohio; Frank Glosič, $2, Warren, Ohio; Mr. in Mrs. John Vehar, $2, Tarentum, Pa.; Frank Steklacic, $2, Rea, Pa.; Mary Ivanush, $2, Chardon, Ohio; Joseph Torkar, $2,25, Worthing-ton, W, Va.; Frank Oglar, $1.50, Cleveland, Ohio.
V	spomin prve obletnice po-kojnega Joseph Plevnika, je žena Frances Plevnik poklonila $10; Mary Starina pa $5 v spomin pokojne Jennie Kunstel.
Mici Pečenko mi je izročila $40, kar je bilo darovano v spomin njenega pokojnega moža Louis Pečenko in so darovali: Rok in Katy Kogoj, $10; Mici Pečenko $10; John Mihelich, Frank in Agnes Makarovich, $5; Joseph Batich in sin, $5; Josie Meznarsich, $2, in Mr. in Mrs. Frank Centa, $3 za slepo mladino.
V	spomirt pokojne Tince Marash pa so darovali: Katarina Stefanic, $5; Louis Somrak, $3; m vsaka po dva dolarja: Mary Medvešek in Jennie Krainčič. Izročila Mary Bozich.
Ako sem naredila kako pomoto, naj se mi oprosti in prosim, da mi sporočite, ker bom isto radevolje popravila.
Poročilo o prejetih prispevkih od 22. maja pa do 19. junija 1954. "Cenjena: Tu pošiljamo svoto $41.00, kar je polovico vsote, katero smo zbrali za dobavo slovenskih pevcev. Sedaj, pa sc je večina rojakov odločila pokloniti to polovico za umobol-lico in drugo polovico $41.00 pa га Adamičev spomenik v tej deželi, čigar odbor se ravno ustvarja.
"Prosim, da se priobčijo imena sledečih darovalcev: Mr. in VIrs. F. Gantar $1; Mr. in Mrs. V. Marinšek $2.50; Mr. in Mrs.
F.	Marinšek $2.50; Mr. in Mrs. I, Novak $5.00; Mr. in Mrs. B. Bubany $2.50; Miss Mary But-kovich $2.50; Mr. Matt Pleše $2.50; Mr. F. Peternel $2,50; Mr. L. Ušnik $5.00; Mr. in Mrs.
G.	Bubany $5.00; Mr. in Mrs. Г. Pardic $2.50; Mr. F. Iskra 50 centov; društvo št. 120 SNPJ 35.00; Mr. in Mrs. C. Cepin $1.00 in Mr. Matt Clcmcnc $1.00.
"Nabiralke so bile Mary in Jennie Marinšek in Julia Novak," To pismo je poslala Mrs. Julia Novak iz Gallup, New Mexico.
Iz Chicage nam jc poslala Mrs. Angela Zaitz $60.00, katere je darovala prijateljica društva "NADA" št. 102 SNPJ in sicer' $30 za umobolnico in $30 za sle-; po mladino.	I
Pismo sledeče vsebine рЗ' J' prišlo iz Los Angeles, Calif-' "Progresivne Slovenke— žene: Še v maju sem prošnjo v pomoč umobolnici Polju-Ljubljana. Globoko me r presunila prošnja, o kateri se že čitala preteklo leto v n® "Prosveti."
"Naša društvena blagajna prazna, ker se člani nočejo ti z prireditvami piknikov in ^ selic, pa sem se odločila, da te sirote nekaj naberem telefona. Sem namreč zaposli"®' pa sem ob večerih klicala in jasnevala našim članom o P® trebi teh siromakov in so и dobri člani darovali kot si ^ po pet dolarjev Jacob Mary Thomas, Mary in Aubel, in Albert MeznafS'^ $2.50 Tom in Božiča Ružic; r $2.00 Barbara Sagud in Mil(^^ Oliver; po dolarju Polona retich, Dragica Lukezič, J"
Glogovšek, Mike Butorac,
Kate
Patterson, Kate Skaron, Cleyrensen in Eva Yankovic Rose Primroe pa 50 centov.
"Želim, da naberete dovolj vam bo tako možno kupiti F trebne inštrumente, da sc ta pomaga tem sirotam.
"S spoštovanjem,
"Božiča M. Ružic
lelfi
iZ'
IVI.	,
taj. št. 462 SNPJ
V	Sheboygan, Wis., so žene svojo pevsko društvo, ^ tero pa je že dalj časa razpuši® no, v blagajni pa je še vedni 18 dolarjev. Mrs. Julia Zoi'i^>®^ se je posvetovala z bivšimi cami in so sklenile, da sc pošlje še teh $18, v pomoč bolnim revežem.
V	spomin pokojnega pi'ijat® J Anton Dolinarja je poklonil * —John Knific, Sr.
Mrs. Theresa Gorjanc j® ^ ročila $9, katere so darovali spomin svojih pokojnih prij^^ Ijev sledeči: Jennie Gorjup-';, spomin Anton Dolinart^' Helen Tibijas $2 v spomin Česnik in $2 Jennie Trebeč.
Neimenovan je daroval \ to v spomin pokojnih svojih jateljev Louis Pečenkota, ka Rupnika, Mary Godec ' Paula Belgan. Izročila Eliza^"^ Matko.
Mrs. Mary Kushar dai'ov^' $5 v spomin prijateljice Česnik, izročil J. F. Duni. «
Peter šter mi jc izročil $ katere je poklonil John kar v spomin njegovega b'"'' Jožeta Šter.
Mrs. Anna Eberwine pokl'''^'
la $3 v spomin Louis Pečen izročila Urška Mulej. Društvo "Naprej" št. 5
ko(^
gNF;!
t-Ko"
je vedno v ospredju, kadat ^ je treba izkazati dobro voljo ^ pomoč in nam je tudi sedaj nik John Krebcl izročil 25 dol^
inic^
poatc 8 din. Vštopnica za opero v deveti vrsti 135 din.
"Jutri gremo na Doben, prvotno smo imeli načrt na Sv. Katarino. Z nami gre tudi sestra Angela.
"Pozdravljeni vsi skupaj."
Foljšali.
jcv.
Mrs. Frances Gqrence, taj društva St. 262 SNPJ, Shai*®"' Pa., poslala $30 in je bilo vano sledeče: $5 je daroval J'',,, Novak (podomače "Martine/^ in sicer v spomin pokojnega f , jatelja Martina Trobentarj»j
$10 je bilo darovano iz'društ^^ ne blagajne in med člani je Go renče nabrala—$3 od Joe lenca; $2.50 Frances Gorenc®' $2 Frank Kramar; po dola^"^ pa so prispevali Louis Jerry 0'Korn, Frank Garm, Garm, Sr., Jacob Garm, Mlakar, Johanna O'Korn centov Lovre Peršin,
Iz daljnega zapada C\e Wash., je poslala tajnica Zevart $10 za društvo št.
i na-dO'
.ji" 50
SNPJ in med člani na seji brala $13 in so darovali po larju—Rudi Mataya,
Dorich, John Požar, John Raki"^' Mary Stark, John Stark, J^^° Kovačič, Raymond Kladn^'^' (Dalje ua 3. straui)


•Japonska—ZAVEZNIK ali plačanec
—čeprav se iz s ovov v časnikih tega ni dalo Japonska v zad-dejansko središče spo-
pada sil
na Daljnem vzhodu.
^Ponska se je spričo svojega •'Osnega položaja, indu-Pr v zmogljivosti, številnega 'Valstva in spričo težnje, da
® isnjena med dva bloka, uve-
зИког mog politiko, vrnila iz razdejanja
ЗДа kolikor mogoče samostoj-
no
^_^Pacije in "mednai'odne poza-^ svetovno prizorišče, če velesila, pa vsekakor
je
^%itelj. Sto let potem, ko se

izmotala
3enosti,
IZ
se
srednjeveške
2ђ v, - 1, OG je Japonska
začetku nove dobe v '^°^02ain 1 •
ija	^ marsičem spomi-
leti !^°^ožaj iz preteklega sto-јђ f"~~^4sija, Kitajska, Anglija na	se bore za nadvlado
^^^zijsko-pacifiškem področju se razlikuje sedanji po-lef,- ^ tistega v preteklem sto-po tem, da:
3-)
kra'	svetovnih velesil ni
temveč tako po sred-kot po ciljih "totalen"; jih .^.^P^^ska, stisnjena na svo-sto otokih, ima za seboj stn ifz industrijskega razvoja, gospodarske in vojaške
ki se je zaključila s i^ij 5°"^ in ponižanjem, sto let glji ® Kitajsko, Rusijo, An-Uih^'	glede svojih last-
^^ožnosti.
lan ■	težnje japonske zu-
po ^^®^itike je bistvena želja Hg^^^^'nosvojitvi, ki nosi s seboj revanže ali vsaj boja ^Pod ^ na starih področjih go-^cske in politične nadvlade. P^n^kemu gospodarstvu je udarec zadala izguba ђј in trgov na azijski celi-^a'fti' ^ gospodarska osnova vi„	japonske politične
sploh.
S2 vsebina politike ZDA, ^'tajske nasproti Japonski opQ^ tem, da so jo te velesile jig , ^^&Ie na možnosti in nači-naj bi to izgubo nado-
"svoi'-^'	lahko spet dobila
^'ja 'lokov
• .°3 položaj" na svetu. Evolu-bfojj ^^^f-tegije in taktike obeh ђ(Ј Зе neposredno ali posred-iti	na stališče, položaj
tlotraj
^sila proces politične polari-v vseh obhkah.
pogoje Japonske in
^cije v
samokritike
bg v	mirovne pogod-
aijig Franciscu dalje se je l)ojj , . ^ -politika nasproti Ja-рОђ / Usmerila na graditev ja-^Woh ^ industrije in vojske Korg' postopno podrejanje A^ijg	držav jugovzhodne
"^^Ponski, na preobrazbo
tika
T; •la
v ameriškega namest-I^aljnem vzhodu.
tel^ ^"^eriška politika je nale-Nezadovoljstvo in godr-^ ® Kuomintanga na Formo-
zi, na ogorčeno nasprotovanje Filipinov, na protijaponsko histerijo Sing Man Rija. Predvsem pa so se tej politiki uprli na Japonskem—tako levica, ki nasprotuje oborožitvi in zagovarja nevtralizem, kot tudi desnica, ki zahteva oborožitev, toda ne pod ameriškim pokroviteljstvom; nejevoljna je bila celo japonska vlada, ki jo z desne in leve dol-že, da je poslušni hlapec Amerike....
Zato je minulo leto bilo leto ameriškega priznavanja cele vrste "usodnih napak" v okupacijski politiki ZDA nasproti Japonski, hkrati pa je bilo to leto zaostrenega pritiska na Japonsko, naj bi ta priznanja razumela kot direktivo za spremembo svoje lastne notranje in zunanje politike. Lani je cela vrsta voditeljev nove republikanske administracije obiskala Japonsko. Eisenhower, Robertson, Dulles, Nixon in Stassen so drug za drugim poudarjali, da je bila dosedanja ameriška politika nasproti Japonski napačna, in čedalje bolj ultimativno zahtevali, naj Japonska poskrbi za lastno obrambo pred morebitno agresijo.
To zahtevo so podkrepljevali zdaj z grožnjami, da se bodo ameriške enote nenadoma umaknile iz te dežele, da bodo Sing Man Riju dali proste roke nasproti Japonski, da bodo ZDA prenehale podpirati majavo japonsko gospodarstvo, potem spet s podkupninami—Japonski so vrnili otočje Amami-Ošima, obljubili so ji vrnitev Okinave, dovoljenje za omejeno trgovino s Kitajsko in SZ itd.
Ijcto Japonske odločitve
Čim bolj je ameriški pritisk rastel, tem bolj je padala ameriška popularnost na političnem barometru japonskega javnega mnenja.
Če pustimo ob strani inform-birojevce in "sile miru," katerim je protiamerikanizem poglavitna politična platforma (ker boljše nimajo), so se odkrito proti-amerisko usmerili levi socialisti (z beva.nističnimi gesli nevtrali-zma in "tretje sile"), med desnimi socialisti pa se je protiameri-ško razpoloženje zlasti razmahnilo po eksploziji vodikove bombe na Bi ki ni ju. Med skrajnimi desničarji (podobnimi, denimo, italijanskim neofašistom) se je protiamerikanizem razvijal na šovinistični podlagi. Med konservativno buržoazno opozicijo so se pomnožili dvomi o tem, da ZDA žele napraviti iz Japonske svojega plačanca, ne pa zavezni ka. Vlada je celo leto manevrirala in se borila ha zunanji in notranji fronti za uveljavljanje svoje teze, da je treba "okrepiti obrambno moč—v okviru seda-
nje ustave in v skladu v, gospodarskimi možnostmi Japonske."
Toda finančno industrijski krogi, ki so po premirju na Koreji prvi občutili nevarnost inflacije in zmede, so ameriški pritisk "razumeli" in sprejeli. Poslovni ljudje so razumeli, da oborožitev pomeni razvoj težke industrije in nadaljnjo ameriško podporo japonskemu gospodarstvu. To pa je "razumela" tudi vlada.
Kosta Timotijevič.
(Po "Ljudski pravici")
ZA SKUPNO POMOČ UMOBOLNICI V POLJU PRI LJUBLJANI
(Nadaljevanje s 2. strani) Thomas Kustodia, Louis Oman, Frank Albreht, Martha Kruljac in Mary Zevart.
Poznana Christina Pugel iz Milwaukee, Wis., je poslala $10 za sebe in $10 za svojo sestro Cilko Kastelic.
Charles in Hanna Gaber $10, Detroit, Mich.; Frank Jereb iz Mili Iron, Mont., $10 in sicer $5 za umobolnico in $5 za slepo mladino; $10 društvo št. 254 SNPJ, Johnstown, Pa., poslal blagajnik Frank Strozisar.
John in Agnes Jurkas, Chicago, 111., $5, poslal Anton Tro-jar; društvo št. 387 SNPJ, Trau-nik, Mich., $5, poslal tajnik Max Knaus; društvo št. 569 SNPJ, Fontana Calif., $5, poslala tajnica Mamie Strasberger; društvo št. 518 SNPJ, Detroit, Mich., $5, poslala tajnica Mary Roza; društvo št. 86 SNPJ, Chicago, III., $5, poslal tajnik Frank Teropic; društvo št. 497 SNPJ, Meadville, Pa., $5, poslala tajnica Mary Kralj; nadalje so darovali po $5 Ignac Verbič, Fontana, Calif., poslala Mamie Strasberger; Frank Augustin, Imperial, Pa., izročil Vence Palčič.
Joseph Arko iz Renton, Wash.,
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec, prop.
Rt. 1, Box 175, Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
je zopet poslal dolar za Louis Križaka in dolar za George Gasparich.
Iz Willard, Wis., je poslal tajnik društva št. 735 SNPJ, $1.25 za Anno Musich in $1.75 za Louis Zormana.
Blaž in Mary Novak, Cleveland, $2, izročil John Gabrenja in iz Los Angeles, Calif., se je zopet oglasila Mary Matyazich z $2, katere sta darovala Mr. in Mrs. Joe Omerza.
Prisrčna hvala vsem, darovalcem in nabiralcem, med katerimi je tudi Anton Jankovich, naš večni popotnik, ki je zbral že lepo svoto med svojimi prijatelji v pomoč umobolnici.
Za relifni odbor "PROGRESIVNIH SLOVENK"
Josephine Tratnik, 6505 Bonna Ave., Cleveland 3, Ohio.
MESEC VRTNIC
Junij je mesec rož ali vrtnic. Divje rože, iz katerih so vzgojene vse vrste plemenitih vrtnic, cveto skoro izključno v juniju oziroma v letni dobi, ki odgovarja juniju naših zmerno gorkih krajev. Tudi večina kultiviranih vrtnic, ki cveto vso gorko sezono leta, najbolj razkošno cveto v juniju. Kultiviranih rož je tisoče vrst in njihovo cvetje privzema vse barve, z izjemo modre. Res modro ali višnjevo cveteče vrtnice vrtnarji, kljub vsem poskusom, dosedaj še niso mogli vzgojiti.
Divje rože ali vrtnice so doma na vsej severni zemeljski polu-obli; jih je kakšnih deset vrst in iz istih so ljudje vzgojili vse sedanje vrste plemenitih vrtnic. Gojitev vrtnic sega tisočletja
HIŠE NAPRODAJ
nazaj v preteklost; gojili so jih stari Kitajci že pred tisočletji; suho cvetje vrtnic so našli v starih egiptskih grobnicah; vrtnice se omenjajo že v najstarejših spisih.
Dandanes se smatrajo vrtnice za kraljice vrtov. Uspevajo skoro povsod, razen v premrzlih ali presuhlih krajih. Ljubijo dosti sonca in dosti zalivanja. Važno je, da se jim ovenelo cvetje ali ocvetki sproti odrezujejo, kar omogoča, da rastline ponovno in ponovno nastavljajo cvetno pop-je.
ZA CVETJE V SENCI
Na našem srednjem zapadu so pomladi dostikrat pozne, hladne in deževne. Na prosto posejane cvetlice se vsled tega razvijejo do cvetja pozno. Zato mnogi domači vrtnarji in vrtnarice kupujejo od trgovskih vrtnarjev že nekoliko odraščene sadike cvetlic, da jih posadijo na prosto proti koncu maja ali v začetku junija, ko je nevarnost slan minila. Take enoletne cvetlice pri primerni negi uspevajo skoro povsod, kjer dobivajo dovolj sonca.
HIŠA ZA ENO DRUŽINO,
s 7 sobami, se proda. Fornez na plin, garaža, klet pod vso hiše. zimska okna in mreže. Blizu javne in katoliške šole in cerkve. Na zahtevo se dobi tudi pohištvo. Vpraša se kadarkoli na 971 EAST 76th STREET
SE ZAMENJA
Na 19701 S. Lake Shore Blvd., v fari sv. Križa, nova zidana veneer bungalow hiša s 5'/, sobami. Ena spalnica in prsna ko-pelj ter stranišče na prvemu nadstropju; 2 spalnici, kopalnica obita s ploščicami, na drugemu nadstropju. Garaža za dva avta in dovoz.
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-503«
Zastopniki Enakopravnosti
Za St. clairsko okrožje: lOHN REN KO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888
Za collinwoodsko In eucltdsko okrožje: fOH N STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
Za newburSko okrožje: FRANK RENKO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenu«

Toda marsikje pri hiši so zasenčeni prostori, kjer mnoge cvetlice ne uspevajo, pa bi jih lastniki radi vsaj za silo okrasili. Vrtnarski eksperti priporočajo za take zasenčene prostore enoletne cvetlice, katerih sadike se morejo dobiti pri trgovskih vrtnarjih pod imeni: Browallia, cleome, calendula, bachelor's button, lobelia, petunia, im-patiens, nicotiana, stocks, snapdragon ,torenia, salvia in marigold. Poudariti je treba, da se tudi te enoletne cvetlice bolje počutijo pri obilici sonca kot v senci ,toda do neke mere uspevajo tudi v zasenčenih legah in lepšajo prostore, ki bi bili sicer prazni in pusti.
DELO DOBIJO ŽENSKE
DEKLE,
KI JE DOVRŠILO ŠOLO, DOBI DELO V PISARNI. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
v NAJEM
DVE OPREMLJENI
sobi se odda v najem poštenim fantom.
Vpraša se na 1110 E. 72nd St. — EN 1-8254
Oglašajte v - « • Enakopravnosti
O
... in vaši prihranki bodo dobivali obresti od prvega julija. Obrestovan je se prične s 1. julijem na vseh prihrankih, vloženi do 12. julija. Splača se hraniti sedaj! Primerna vsota vam prične hranilno vlogo in vaši prihranki so zavarovani avtomatično do vsote $10,000. Dobre obresti, ki jih plačujemo na
vaše prihranke, pomagajo.....vaši-, vlogi, da
RASTE.
21% OBRESTI NA HRANILNE VLOGE
Savinss-tjOan Ca,
813 E. I85th ST. IV 1-7800 6235 ST. CiAIR HE 1-5670
[TetS Б<р1огв ОКјо)

..ж mutualuj Imm to ccic
p	'X"
J /IVPA* тп' x~t
жп otfn
ourj^ives, our rortuncs and our шгса nonor.
{J-i(
tent (b.caler-iii-Uic-iound cast of Cleveland near

moves into Ohio June
niKin
nov.'
Shown here are Carolyn Adair and Ridge
donp	be singing ihe Lwuric and Curley roles; they've already
Sreut	than 2.000 timet.
all
,®®ries
......	Following the leii day run of this
.Rodgers and Hamincritcin ciassic, MusK'avnival will present 01 eight other popular musical comedies and operettas— professional casts.
With
American history was made on the site of the George Rogers Clark Me-meriul west of Springfield. ' Here, General Clark's forces, iri 1780, destroyed the Shawnee village viJiere the Indian war parties started their raids on Kentucky. Tecumseh, then twelve years of age, watched this engagement and escaped to become the most famous of the Indian war chieftains. Last year 221,884 people visited this Stale Memorial, according to the records ol the Ohio Historical Society.
Ihe iukas in the'Declaration of Independence have been challenged many tiinee since that day It was signed l*y 56 dedicated men. The newspaper in your Kande proliahly tells i>f fresh challenges. And today, as 178 years ago, freedom rails for a "pledge to each other"—a pledge lo mitke each of our homes secure. For the . strength of America is simply the strength of one secure home linked with thai of others.
Most Americans have found that one of the most effective ways lo provide that security ie by iiniesting in United States SavingLS Bonds.
Security is simple on the Payroll Savings Plan
Eight million working [leoplc are profiting by steady investment in U. S. Sii\ ii:rs .Bonds through the convenient I'ayrull Savings Flan. % hy don't you join them ? Just go lo your company's pat olfice and sign up to save whatever amount you want put away for you eacli payday. Then, as tlie dollars add up, ilisy'll be invested for you in a Series E U.S. Savings Bond, earning an average of '■i''/о interest per year.
Sign up today for steady, systematic savings with the Payroll Savings Man.
TOur saving is done for you...
with U. S. Savings Bonds on the Payroll Savings Plan
The U- S. Oouermnent does not pay for thi» aduertWTfS Thf} 'irra.^ur.v ffr'tartniciii thanks, for their patriotic donation, the Advertmnn Councd and
ENAKOPRAVNOST







BTRARS
EKAltOFRAVNOŠT
%
HENRY BORDEAUX
s
I '4
y
Y %
POŠTENA ŽENA
ROMAN
y
I
?
v
y
I
I i I I
V •f
V
V
V T
(Nadaljevanje)
Govorila je še naprej tako, kakor je pač smatrala za bolj prepričevalno. On pa ni odgovoril ničesar na njene poskuse zbliža-nja in se je umikal k vratom. Ko je hotel stopiti iz salona, je odvrgla ves ponos, ga prijela za roko in mu jo poljubila:
"Ne odhajaj tako, Pavel."
"Moram."
"Ali nisem več tvoja?"
Ko jo je pozdravil, je zgubila ves pogum in zamrmrala:
"Poslušajte! Pridite na čajanko, ki jo prireja prefektinja. Pridite sami, če morete. Povabili so me. Mogoče boste bolje razpoloženi ... To je kraj, ki nama prinaša srečo."
Ni se hotel domeniti. Na stopnicah se je odločil, da pretrga vsako zvezo z ljubico.
"Ne bom šel na prefekturo. Nočem je več videti. Kako sem jo mogel ljubiti?"
Posmehnil se je, ko si je predstavljal ljubezen, s katero ga je navdajala:
"Ha! Ljubiti jo!"
Vendar je ob prekinitvi zvez z ljubico zelo neprevidno klicati v
CHICAGO. ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
REAL ESTATE
FRANKLIN PARK — Attractive partial Brick Veneer, 2 bedroom Ranch. 3V2 years old. Large lot, cabinet kitchen, aluminum storms and screens, Venetian blinds. Near everything. By owner. Only $13,500.
GLadstone 5-4591
GLEN ELLYN — 3 bedroom brick beautifully landscaped corner; birch cabinet kitchen; natural fireplace; gas heat; 1V4 baths; attached garage. Lovely shrub enclosed yard. Near schools. By owner. $24,750.
Glen Ellyn 2894
OAK PARK — Townhouse — 5 room brick 2 bedrooms with large closets. Carpeting dowD-stairs, Venetian blinds. _ New aluminum door. Automatic oil heat. Low taxes. Good transportation. By owner. $12,750.
EUclid 3-0128
LA GRANGE — By owner — Comfortable cedar shingle home. 4 bedrooms, tile bath, cabinet kitchen, 2 car garage. Near transportation, schools, stores. $15,500.
FLeetwood 4-0081
LA GRANGE — HIGHLANDS WHY PAY RENT?
Drastically reduced by owner.
2 BEDROOM BRICK RANCH ' Attached 2 car garage; all purpose room with picture windows, also utility room. Floored attic suitable for bedrooms, Oil heat. Large lot. Near., good schools.
$19,500.
5514 BLACKSTONE AVE.
FLeetwood 4-1139
HAMILTON PARK — 11 room home, 7 bedrooms, hardwood floors. Oil heat. Aluminum storms and screens. Venetian blinds, carpeting. 2 car" garage. Near parochial and public schools, shopping and transportation. Only $22,500.
STewart 3-0229
ELMWOOD PARK — By owner — IVa story Income brick bungalow. Gas heat. Near schools, churches, transportation, shopping center. Wall to. wall carpeting. Tile bath, blinds, draperies, aluminum awnings. Open house Sunday 1-5. — 2906 N. 74th Ct. or call GLadstone 3-5498
BARRINGTON AREA — For sale by private owner. 6 room house, large natural fireplace; new hot automatic heater; full basement; hot and cold running water; storms-screens. All insulated year round house. Oak trimmings and floors. Large attic; modern kitchen; electric range; full bath; schools, transportation. Overlooking Fox River. 2 miles N.W. depot. Immediate possession. Full price $16,500. R. A. Becker, Shady Hill, Barrington, 111. Phone for appointment. Palatine 440
spomin slike čutnosti z namenom, da bi zbudile v človeku zaničevanje. Pavel Ferriere je moral to kmalu spoznati. Ta spomin mu je ugajal. Skušnjav ni bil vajen odganjati, razen s tem, da jim je podlegel. Da bi se osvobodil, je začel spet misliti na Germano in si delati očitke:
"Ne bi smel priti. Ničesar nisem zvedel in ta moj korak je novo izdajstvo. Germana umira od prikrite skrivnosti. Samo ljubezen ji jo bo iztrgala. Ali sem jo znal ljubiti? . .
VI.
Srečanje
Ko se je Pavel vrnil domov, je gospa Ferrierova s trudom pisala neko pismo ob veliki mizi v jedilnici. Mala Klara, ki ji je se-.dela na kolenih, je uspavala lutko in jo živahno zibala. Ivan, pokrit z vojaško čepico in našemljen s predpasnikom, ki mu je segal do vratu, je mazal v tem vojaškem in hkrati domačem kroju modne slike v nerabnem katalogu s pomočjo čopiča, ki ga je zapored pomakal v korazec z vodo in v škatlo z barvami, kakor se mu je pač zazdelo. Burno se je posvečal slikanju, njegova sestra pa je zahtevala mir, zato sta med seboj izmenjala v presledkih nekaj nemilih besed.
Pavel je gledal ta družinski prizor, ki mu je do sreče manjkal samo Germanin nasmeh. Germana pa se ni več smejala. Zdrznil se je ob misli na vse, kar bi skoraj izgubil in to celo po svoji krivdi. Po svoji krivdi! Ali je bila res samo njegova krivda? Pavel je obtoževal usodo. Zakaj si ravno on ne sme privoščiti zabave?
"Kako le moreš pisati?" je dejal ženi.
"Navajena sem."
Dvignila je k njemu svoje nekoliko. zasenčene modre oči in nadaljevala s pismom.
"Komu pišeš?"
Chicago, m.
BUSINESS OPPORTUNITY
For Sale — Owner — CAFETERIA Established 14 years. $125 a day average. Open 2'/i hours daily, 5 to 7:30 p. m. A real buy at $5,500. See for yourself and appreciate a bargain.
Tel. LOngbeach 1-9666 after 12
GASOLINE STATION for lease. Southeast corner Milwaukee and Foster. Two boys, excellent mechanical facilities. Safety lane equipment and State truck testing lane. $3,500 required.
PAIisade 5-9530
DRY GOODS STORE — In Bayne City, Michigan. For sale or will trade for building in Chicago. Must sell due to poor health.
SPaulding 2-5856
CONFECTIONERY AND TOY STORE — III Cicero. In excellent business location. Selling due to retiring.
2341 S. Laramie TOwnhall 3-9267
TAVERN — Good established business. Parking lot in rear. Fully equipped. (Rustic Back Bar). Priced to sell by owner.
5818 W. Cermak Rd. TOwnhall 3-9335
Good Chance to buy BEAUTY SALON — Excellent trade. Only $1500, rent $55 month. See to appreciate.
Hilltop 5-4186 or BEverly 8-5090
Real Buy — GROCERY STORE or fixtures at Vi price for quick sale. Selling due to ill health. Living quarters in rear. Rent $50.06.
3014 W. Wabansi^ Call BElmont 5-8965
"Gospe Hetry, ki naju vabi na zabavo prihodnji četrtek."
"Si odklonila?"
"Ne, sprejela."
"Kaj pa misliš! Jaz nimam časa in ti ne ljubiš družbe."
Odložila je pero, se nežno osvobodila Klare in branila svoje mnenje; navadno se je posvetovala s svojim možem in se pod-rejela brez ugovora njegovemu mnenju.
"Prefektura ti zaupa svoje tožbe in gospa Hetry naju zelo vljudno vabi. Vse mesto bo tam. Morava iti."
"Zelo dolgočasno."
"Saj hitro mine. Kakšen vzrok naj navedem, da se odtegujeva?"
"Našo selitev na posestvo na primer."
"Pred avgustom ne moreš zapustiti Annecyja."
Pretrgal ju je dogodek, ki ga je bilo lahko pričakovati. Klara, ki je izkoristila materino raz-tresenost in hotela sodelovati pri umetniškem ustvarjanju svojega brata, je prevrnila kozarec in voda se je razlila po mizi.
Pavel se je jezil:
"Ta otroka," je rekel, "sta neznosna."
V	vznemirjenosti, ki mu je je mala vso potrpežljivost in pravičnost, je udaril malega Ivana, ki je začel tuliti:
"Nič nisem naredil!"
Germana se je dvignila, vzela otroka v naročje in ga brez besede zakrila s svojim telesom. S strogimi očmi je gledala moža. Ta odločni izraz je že videl pri njej. Odšel je iz sobe, sam nase besen.
"Papa je hudoben!" je menil Ivan, ki se mu ni nič hudega zgodilo; s posebno prekanjenostjo otrok je razumel nesporazum staršev.
V	njegovo presenečenje ga je mati pokarala:
"Kadar govoriva midva, morata vidiva molčati in biti mirna."
Dečko je ugovarjal;
"Saj je Klara . .
In dekletce je skromno priznalo svojo krivdo:
"Jaz sem bila,"
Mati je sklenila njuni roki in ju odposlala mirit očeta:
"Pojdita oba in poljubita očeta . . ."
Pavel je ves večer ljubkoval svoja otroka. Ko sta zaspala, je pridržal ženo, ki ni več ostajala pri njem v delovni sobi.
"Poslušaj," je rekel, "ali ho češ, da se takoj nastanimo na Sapiniere? Pred kratkim si to hotela."
Presenečeno ga je pogledala
"Ali ti ni treba čakati počit nic?"
"Večje zadeve sem končal. Si cer pa, s kolesom mi bo prav lahko priti v mesto vsak dan, če bo potrebno. Zvečer bova pa vdi havala sveži gorski zrak. Ali se spominjaš lepih uric lanskega leta? Ogrnila si se in dolgo v noč sva ostajala na terasi. Jezero je bilo v somraku kakor zlat prt."
"Da," je dejala in njene lepe oči so postale otožne.
Iz nevljudnosti, ki se je ni niti zavedal, je ponujal njej, ki je morala vse vedeti, naj se preseli v bližino paviljona, kjer je sprejemal ljubico, in namignil na možnosti prihajanja in odhajanja, ki mu jih je nudilo kolo.
Ker je mislil, da jo je omajal, ji je navedel vzrok, ki ga je ona sama uporabila, da bi ga prepričala:
"Klara in Ivan bi se na kmetih tako dobro počutila. Lička bi jima postala okrogla in rožnata.
Ničesar ni pripomnila, kakor bi ne imela nobenega odpora proti selitvi na Sapiniere.
Kolikšno oblast je imela sama nad seboj! Ali pa je bil to dokaz, da se je gospa de Cheran zmotila?
"Kakor hočeš," je rekla mimo a suho.
"Kmalu bomo odšli, ali ne?" ■
"Kadar hočeš."
"Torej ta teden?"
"Ta teden?" je pozvela vprašujoče. "Morala bi se vrniti zaradi čajanke gospe Hetry."
"Prav nič naju ne sili, da sprejmeva njeno vabilo. Pošlji listek z opravičilom."
"Prepozno je."
Izgubil je pogum in umolknil. Na vsak način je hotel preprečiti, da bi se njegova žena srečala z Berto de Cheran, a je naletel na odločno voljo, ki ga je vznemirjala in ki si njenega namena ni znal razložiti.
"Dela se," je menil, "kot bi ničesar ne vedela. Vendar ona ve. Kaj naj to pomeni?"
Bertino zasledovanje ga je dražilo in njegova žena ga je privlačevala kot uganka. Čutil je prisotnost tajinstvene sile in spraševal se je, ali ni ljubezen prihranila svojim izbranim tajen in vzvišen dom, ki ga je Germana poznala, on pa ne. Pričel je sovražiti svojo čutnost in misli, ki so ga opravičevale.
Čajanka gospe prefektove je navdušila Annecy. Kadar se zaspano malomestno življenje prebudi, se pojavi z novo ognjevitostjo in močjo, ki ga je dolgi počitek okrepil. Lepe gospe, učenke gospe Marolaz, ki res ni štedila zadnje dni svojih moči in se ni bala povečati števila obiskov in skrivnosti polnih šepetov, so bile žrtve toliko bolj pereče radovednosti, ker so si jo upale izražati samo v namigih. Isti ra^ovor se je izmenjal od enega do drugega konca mesta:
"Ali boste šli na prefekturo?"
"Seveda."
"Gospa Hetry prireja tako sijajne zabave."
"Odlične, človek je prepričan, da se bo pri njej zabaval."
"Ali je razposlala mnogo vabil?"
"Pravijo. Plemstvo pride."
"Naravno. Plemstvo, odvetni ki, sodniki, vojska in tako dalje."
"Zelo dobro, zelo dobro . . .
Te ugodne govorice iz ust gospe Marolaz so prišle na uho gospe Hetry, ki se je pripravljala, kakor se pripravlja veliki kapitan ne na bitko z določenim uspehom, temveč na blestečo zmago. Videla je to sijajno zmago in pošiljala je svoje sluge k najboljšim dobaviteljem. Ali ni bilo nujno, da ponudi svojim gostom mojstrovine slaščičarske in pekovske umetnosti obenem z prizorom velezanimivega srečanja, ki ga je pripravila njena diplomacija? Končno, ali bo cvet Annecyja, ki ga je izbrala njena skrb, javno razjasnil dve najvažnejši točki krajevne kronike, do tedaj predmet prepira: ali je Pavel Ferriere ljubimec gospe de Cheran in ali je gospa Ferriere zalotila oba ljubimca pri zločinu?
Napovedanega dne je vsakdo že zgodaj prišel na svoje mesto, v vrtove prefekture. Šlo je za to, da pridejo o pravem času, torej pred gospema de Cheran in Ferriere. Njuno srečanje bi odločilo o uspehu čajanke. Kako bi človek ne prisostvoval takemu gledališkemu prizoru! Prenašali so vročino julijskega sonca, ki je kljub širokolistnim platanam žgalo avenijo Albigny. Izstopali so iz voz z nasmehom na ustnicah in z žarečimi lici, v slovesnih oblekah, kajti vsaka javna prireditev zahteva od žene posebno obleko, ki jfe v skladu z važnostjo te prireditve.
Gospa Hetry je sprejemala svoje goste s skromnostjo in pri-zanesljivostjo, odločena, da bo vsakogar brezmejno hvalila, kar ji je dalo sloves razumnosti in dobrote. Gospa Marolaz je bila kot njena zvesta namestnica poleg že od začetka; njene drobne oči, ki jih je vžigala radovednost, so razsvetljevale vso njeno koščeno, mršavo in zašiljeno postavo. Prepričana, da bo uspela, je kot praktična žena pregovorila prefektinjo, da sta stavili za na-
predovanje njenega sina; mladi svetnik bo napredoval, če gospa Ferriere odkloni roko gospe de Cheran. Toda o dogovoru, ki ju je družil, sta molčali.
Prva je prišla Berta de Che-ranova s svojima pričama, namreč s svojim možem in gospodom Artenom. Tega je pobrala na cesti in ga hotela pridobiti kot zaveznika, ker je vedela, da je močno klepetav in znan v družbi. Brž ko je vstopila, so jo pregledali od glave do pet ali od klobuka do čevljev in vsi so soglašali, da je to njena najlepša obleka. Njeno orožje je bila obleka iz finega platna, ki so ga krasile tenke čipke in na glavi širok slamnik, ki je metal rahlo senco na njen obraz. To je bilo skromno, zmerno in lično, kakor pri-stoji bojni obleki. Vsi so lahko ugotovili, zlasti tisti, ki so imeli bolj izurjene oči, sladke in jed-re oblike te spretne sirene, ki se je na čudovit način zdela obenem vitka in obla. Možje pa so pač z nekim obžalovanjem, da jih niso bili tudi sami deležni, opravičevali grehe, s katerimi so žene brez usmiljenja obtoževale to telo, morda res grešno, gotovo pa očarljivo.
"Kako ste ljubeznivi, draga gospa," je rekla gospa Hetry, "da boste s svojo navzočnostjo olepšali moje malo slavje!"
"Nobenemu veselju se ne odpovem radevolje," je odvrnila Berta.
Nekaterim se je zdel ta odgovor očarljiv, drugim pa drzen. Mlada žena je čutila okoli sebe viharno ozračje. Imela je predrznost svojega spola, ker ji je manjkalo poguma. Sredi vseh teh radovednih in veselih obrazov se je njen nosek izzivalno vihal. Dobro se je obvladovala; v
resnici pa se je tresla od strahu. Zlobne govorice so jo obvestile o prisotnosti Ferrierovih na prefekturi in o važnosti, ki jo ji je pripisovalo vse mesto. Odkloniti povabilo gospe Hetry bi bilo priznanje strahu pred srečanjem ; na to ni mogla niti misliti. Če pa ga sprejme, se poda v nevarnost javne osramotitve. Zlek-njena v svojem vozu, je med potjo razločno videla bledi Germanin obraz na oknu čuvajnice. Ali je sanjala, ali ne? Ali je bil to privid, ali resnična slika? Ona sama je sčasoma postala nezmožna, da bi to razmotala, toda njen notranji strah ji ni pustil nobenega dvoma.
Na srečo jo je gospod Artene s svojim kramljanjem razvedril. Ko je stopila na vrt, je skrivala pod smehljajem svojo prestrašeno dušo in iskala z očmi prikazen med drevjem. Prejšnje dni ji je zadoščala ena sama misel, da se je pomirila:
"Če bi naju Germana videla,
ne bi več živela s svojim ^ žem."
Zdaj pa je ta dokaz izgubil v"®" svojo moč.
"Germana naju je videla, ® je govorila. "Nikdar me ne hotela srečati. Prišla bo seW, mi javno pokaže svoje zan"^ vanje in svoje sovraštvo. Kaj storim?"
Bežen pogled ob prihodu J povedal, da je dospela nasprotnica. Sklenila je to izkoristi. Medtem ko se je žala prefektinji, izpostavi]® ognjenim pogledom vseh z nih, je brž zamrmrala svoj® pohlevnemu možu:	,,
"Pozdraviva se in odide^^' "Zelo dobro, draga je pritrdil gospod
ca, ran.
(Dalje prihodnjič'
Shore Enough!
"'loiri ''
•"'facfionj p?*"'• "oц. A,• "в , ""Pu/o,	'oo/n .
Amp)« РаЛШ
U. S. HIGHWAY B, six miles east of SwWy
3
Rw BATHING BEACH
in the World

IT'S FINE FOR
BUT..
... for children it's not so good. Yet today in many schools children are packed in like sardines in a can. It's a pretty sad commentary when the richest nation in the world neglects to give its future citizens the kind of education they deserve.
Our schools today are more crowded than at any time in our history. By 1960, there'll be almost 8 million more school children. We've got to act now - if every community in
America is to provide its children with the best education it can afford.
Let's all get behind our local groups, school boards, P.T.A.'s, Citizens Committees and other public-spirited groups, who work so unselfishly to insure the future citizens of our country.the kind of education they need and deserve. Remember, no one else can do the jot but YOU! America's children are your respor sibility, too!
In cooperntlor« w'th The	Coinnif^len for
the Public štChooiSf this	by
ENAKOPRAVNOST