Poštnina plačana v gotovini. Leto X., št. 7 (»jutro« xvin., it. 38 a) LJnblJana, ponedeljek 15. februarja Lfpravmštvo. Ljubljana, Knafljeva 6 — Teleton št. 3122. 3123, 3124, 3125. 3126. "seratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 In 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št_ 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št- 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. 1 „ •v ■ ■ J mm ■ Ponedeljska izdaja »življenje in svet" Cena 2 Dir Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon gt. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po poŠti prejemana Din 4.-, po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif u. Smučin za Sokoli-smučarji ni več TRETJI DAN V PLANICI Včeraj so bile v navzočnosti kraljevega zastopnika in velikega števila občinstva zaključene VI. smučarske tekme saveza SKJ Rateče- 14. februarja. V nedeljo, na tretji in zaključni dan letošnjih tekem za prvenstvo saveza SKJ. se je Planica vzbudila spet v prelestnem jutru brez oblaka in brez meglice in niti najmanj tako, kakor je kazalo sobotno oblačno nebo. Solnce je nato navsezgodaj — kakor tukaj sploh more — spet posijalo na te krasne bele poljane in ves planiški kot se je že tretjič v teh treh dnevih zaporedoma blestel pred nami takšen kakor ga ne more posneti noben človeški opis niti s sliko niti z besedo. To je pesem zime, one zime. kakršne niso poznali naši stari in one Sime, ki je ne poznajo vsi tisti, ki še niso bili sami deležni bele opojnosti, kakršne ne more pričarati vsa fantazija filmskih operaterjev in zvezdnikov. To je zima za vsa smučarska srca in to je bila tudi prava zima za borce na belem polju — sokolske smučarje. Od včerajšnjih dogodkov na teh prvenstvenih tekmah, ki jih zaradi pozne ure še nismo mogli objaviti, bi bilo omeniti prihod zastopnika Nj. Vel. kralja brigadnega generala Dodiča z go. soprogo in rodbino, ki sta ga v imenu prireditelja saveza SKJ pričakovala na kolodvoru _člana savezne uprave starosta kranjske župe br Spicar in podnačelnik prof. Jeras ter številna smučarska družina. Gospod general se je nastanil v Ilirijanskem domu. Zvečer ob 20. je imel tehnični odbor sejo, na kateri je bilo razen priprav za današnji spored v razpravi tudi kočljivo vprašanje plasmana na tretjem mestu v smuških likih, ki ga je, kakor smo poročali včeraj, zasedel Kranjskogorčan Drago Kavčič. Sodniški zbor je po naknadnih ugotovitvah prizadetih funkcionarjev na progi razveljavil njegov uspeh v smuških likih- na njegovo mesto pa se je zato plasiral naslednji planirani Bohinjc iz Jesenic, prav tako so se ]cveda vsi naslednji zaradi tega pomaknili za eno mesto navzgor. Kavčičeva diskvalifikacija na njegovo sodelovanje v vseslovenskih tekmah ne bo imela nobenega vpliva, pač pa bo v trening in reprezentanco pritegnjen še prav tako odlični Jeseničan Cvišen-berger. V to poglavje spadata tudi zanimiv protest enega izmed zastopnikov mariborske župe, češ da ime desetoplasiranega v II. razredu članskega tekmovanja na 10 km ni bilo objavljeno v sobotnem »Jutru«. Ta tekmovalec je bil član sokolskega društva iz Studencev pri Mariboru Škorjanc Leopold, ki je potreboval za progo 10 km čas 1:00:05. Pri tej priliki bodi poudarieno, da je bila vsa poročevalska služba v poteku in izidih prepuščena listom samim in Vaš poročevalec seveda ni bil v nobenem podrejenem razvoju s tehničnim odborom. Mimogrede omenjeno je bil ta protest v stvari brez podlage in povrh tega tudi izrečen na napačno adreso. . Slednjič je treba poročilo nedeljskega »Jutra« glede dolžine proge za smuk popraviti tako, da je merila 5 in ne 7 km, kar je bilo vsakemu poznavalcu terenov že razumljivo brez tega. Izidi v alpski kombinaciji V teku večera so bili slednjič objavljeni tudi še računi po točkah za alpsko kombinacijo, ki kažejo naslednjo sliko: za like za smuk skupaj 1. Urbar SI. (Jes.) 2. Levstik Al. (Jes.) 3. Bohinjc Iv. (Jes.) 4. Cvišenberger A. Je; 5. Zore Zdr. (Kr. g.) 6 Sporn Zdr. (Jav.) 7. Knific Jos. (Jes.) 8. Kozjek Vin. (Jes.) 9. Lah Stan. (Jes.) 10. Urbas Mar. (Lj.) 100 100 100 97.81 9x03 95.42 93.22 79.09 86.15 . 91.62 66.34 78.98 80.93 75.16 78.04 84.14 78.82 77.48 80.81 70.47 75.77 79.21 71.24 75.22 83.30 64.27 73.78 77.20 69.71 73.49 Današnji spored Današnji spored je bil nekoliko bolj po-jHeven in v primeri z včerajšnjim skorajda prazničen. Na dnevnem redu so bile tri točke, in sicer patrolni tek članov na 12 km, tek moškega naraščaja na 3 km z ovirami. popoldne pa skakalne tekme. Za obe dopoldanski disciplini je bil nastop določen kar na oni strani železniškega prelaza proti Planici za 8. uro, ki pa se je — zdaj že skoraj samo po sebi umevno — zavlekel za cele tričetrt ure. Tele zamude bo treba na prihodnji mednarodni prireditvi z udeležbo ostalih slovanskih Sokolov ne glede na vse kategorije zamudnikov odpraviti. In to temeljito! Za pafroiiti tek je proga merila 12 km in vodila od nastopnega mesta v vedno ponavljajoči se vari-janti po pobočjih Ponce do zadnje skakalnice odtod dalje skoraj do Tamarja potem pa po nasprotnem bregu nazaj mimo doma Ilirije in na Slatno ter v precejšnjem loku v smeri proti Podkorenu spet nazaj na cilj Starterju br. Koreniniju se je od prijavljenih 17 štafet javilo za nastop 13, ki so nato v dvemmutnih presledkih krenile v skupini treh mož na progo. Sneg je bil odličen, temperatura že malo manj strupena, razpoloženje pa odlično. Prva patrola in sicer jeseniška, se je vrnila okoli 9.45, torej v prav dobrem času manj od ene ure V krajših in daljših presledkih, so se nato vrstiie še ostale javomiska, kranjska (župa). mojstranska, novomeška itd Radovljiška patrola se je vrnila samo z dvema tekačema. ker je tretji ostal po nesreči brez smuči in je bila zato v celoti diskvalificirana. Na cilj pri patrolnem teku je proti koncu prispel tudi kraljev zastopnik generai Dodič, ki si je dal predstaviti razne funkcionarje, se podrobno zanimal za način in potek prireditve in je bil seveda vzhičen nad krasno pokrajino in vsem smučarskim vrvenjem okoli sebe. Tehnični rezultati patrolnega tega so bili naslednji: 1. Jesenice II. (Cvišenberger, Kozjek, Knific) 58:31,2 2. Mojstrana (Mi*lavčič, Skoruavc, Klančnik Miha) 1:00:45, 3. žu-pa Kranj (černe, Jemc, Zupančič) 1:03:53 4. Javornik l:07:5o. 5 Kranj 1:08-11, 6 Eleograd 1:10:29 Nato so se plasira e še celj^aa, maribor sika in novomeška patrola, patrola :z Medvod pa je odstopi a V tej konKure^ci je preseneti, dober plasman Beograda in pa seveda dominat. na pozicija jeseniških Sokolov smučarjev ki 90 tudi v tej disciplini zasedli prvo me sto. Nekaj pozneje za patrolami — in seveda tudi z zamudo — so šii na 5 km progo z ovirami moški naraščajci na zna- htarterja br. Buha Od prijavljenih 70 tekmovalcev se jih je javilo na nastopnem mestu 56, ki so nato v polminu.nih presledkih, odbr zeli na svojo zadnjo etošnjo preizkušnjo Sami krepki dečki vsi vrli posnemalci svojih tovarišev članov. Proga jih je vo. dila v kratkem loki po bližnjem valovitem in gozdnatem terenu okoli postaje z nekaj ovirami, ki pa so jih spretno puščali za seboj. Ker je bilo število tekmovalcev velika so se »a bližnjem cilju že vračali pr- vi ko so zadnji še čakali na odhod. Kako resno so se ti fantje lotili naloge, kaže najbolj, da sta od vseh izstopila samo dva, eden pa je bil tako goreč, da si je v prizadevanju za zmago nekoliko prikrajšal progo in je bil zato seveda diskvalificiram. Tehnični rezultati tega teka so bi« naslednji: 1. Jemc Ciril (Bled) 14-27, 2. Štrukelj Tone (Javornik) 14.40, 3. Luionan Rudolf (Vič) 14.47. 4. Hudo vernik Franc (Bled) 14.50, 5. Ka- pue Jože (Bled) 15.15. 6. Snou Franc (Rar dovljjca) 15.84, 7- Mer tel j Boris (Mojstrana) 15.35. 8. Smole j MJhia (Kra.i,j©iln seveda serija padcev ki se ji je z mnogo sreč^ zo mil ored svojim nnjhui šijm tekmec,-m Janezom Zupanom ? J«pev<* fdvv Kmjčan Trn«-Tedemk Ta T-n? & ie rx> dolsem trudu •ia rtnr iwne' ta-š -ih orireVe slednjo le rvib-v zmao save7,n< referent za smučanje po današnjem »spehu Hedenrika brž ko"e pozval v sokolsko reprezentanco ki nas bo zastopala na vseslovanskilb tekmah. Kn,koT smn rekh' publika ni izvedela 'obo-ip nod-ohno^ti <"> tem kai s« je god'l<> m strmin' :n kaj ?<-> viVp,: R^drvlki 'm « pu MTpj-i n:R'Tno zaniv> 'zvedel' n,iit: m« Po končnih rezultatih k: so bili pozneje orlnSon m i5i(r5prmi krrvni R" Pf skakalne tekme končane akole: 1. Hedenik Tine (Kranj) 128-9. 2. Zupan Ivan (Jesenice) 97 3 Zupan Jože (Jesenice 48 točk. Glede dolžine skokov se F posrečilo ugotoviti le tele podatke: Zmagovale« He-derifiik je skočil dvakrat po 43 m. Zupan Ivan v kotokuretaOi 58 m 8 padcem. Zupan Jože pa 41 s padcem. Razen tega je Zupan Ivan izven konkurence postavil najdaljši skok dneva 56 m. Tekmovan je v skokih za klasično sestavljeno tekmovanje se ni vršilo, ker sta se javila na startu samo dva tekmovalca (Zu-pan Jože ,;m Selan), ki sta b?!a tako brez posebne poskušnje v skokih določena kot naša zastopnika v to disciplino. Slovo Malo po 16. uri se je pred penzijo-nrvm »Ozvald« zbrala večstoglava smučarska družina ker je bilo objavljeno, da bodo tamkaj ofiicielni zastopniki objavili rezultate in spregovoril; nekaj besed Sokolom. Kot pr-vi se je oglasil starosta kranjske župe br. Jaka Špicar ki je v vznesenih besedah ob-novi'i spomine na blagopokojnega kralja Ueda'in'iteL;a. ki mu je nato vsa smučarska armada vzkliknila: Slava! Za njim je podnačelnik SKJ br. Jeras proglasil VI smučarske tekme saveza SKJ 7.1 zaključene in pozval vodnika tekem br. Ravhekarja da je proglasil rezultate Poudarjeno je biilo spet sako>'sko načelo, da so dobili vs^ so-kolski tekmovalci za sodelovanje na teh tekmah ne glede na vrstile rede in točke le to nacTado, dn imajo zavest, da so 6 svojim naporom dal; sva;e Sokolu, kralju narodu in državi. To je najlepša n^^ada. kj jo more dobiti Sokol. H kraju je kraljev zastopnik general Dodič izjavil Tibranjm tekmovalcem, da bo o sokolskem duhu ki ga je opazoval kratek čas bivanja med Sokoli, in o doseženih nsneihih poročil visokemu pokroviteVu Kj. VH. kralju Petru II., k,- so mu vss zbran« Sokoli vziklinili trikratni: Zdravo! Nato je iz soko^skSb grl tam ob pomembnem stiku treh držav za-donela h'imma »Hej Slova-rin«. Kratko nato je privozil z italijanske strani močno oja-čen vlak. Id so ga v navalu do zadnjega kotička zavzele sokolske smučarske vrste- Še nekaj zaključnih besed Organizacija, ki je bila v rokah smuško-tehničnega odseka kranjske župe, ki stalno posluje na Jesenicah, je bila prav dobra in bi bila ostala brez neprijetnih posledic, če bi ne bilo treba v kratkem času treh dni absolvirati 19 disciplin, kar je šlo prav tako na škodo sodniškega zbora in tudi tekmovalcev. Res je na drugi strani, da se je spored razvijal popolnoma v domačem krogu in ob pravem sokolskem razumevanju vseh sodelujočih, toda sem in tja so razne »adaptacije« le škodile poteku, kakor bi ga moralo imeti tako važno tekmovanje kot je bilo planiško. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je posredno mnogo pripomogla k organizaciji letošnjega prvenstva saveza SKJ jeseniška KID, kjer je zaposlenih veliko število nameščencev in delavcev Sokolov z Jesenic, ki jim je družba za te dneve dovolila plačane dopuste in šla tudi sicer vsestransko na roko. Zaradi močnejše telefonske službe je nekoliko »trpela« tudi rateška pošta, kjer pa smo tudi zadeli na vsestranske razumevanje in požrtvovalnost, ne glede na to, da so tamkajšnje poštne naprave za ta tujsko-pro-metni kraj in to športno središče že davno mnogo preskromne. V ostalem so se potrudili tudi vsi ostali krajevni faktorji, da bi udeležencem teh tekem poskrbeli za čim prijetnejše bivanje v rateškem kotu. Jugoslovanski Sokoli smučarji so se razšli, toda ne za dolgo, kajti že v 14 dnevih jih čaka še hujša preskušnfa od pravkar minule. Takrat bodo prispeli v Planico njihovi bratje iz Češkoslovaške, Bolgarije in Poljske, takrat bodo morah še enkrat na bele poljane, najboljši med njimi, v boj z brati s severa in juga. Težka bo ta naloga in ni velike nade, da bi lahko računali z največjimi uspehi naših na teh VI. vseslovanskih smučarskih tekmah. Toda to tudi ni cilj tega tekmovanja, temveč njegov cilj je, povsem drugačen. O njem je tako lepo napisal prvi podstarosta SKJ brat E. Gangl, »da naj vsa sokolska svojstva služijo domovini, ki jo poveličujejo v njeni slavi, in narodu, ki ga krepe v odporni in zmagoviti sili borcev za njegovo pravico, za njegov ugled in za njegovo svobodo«. In v stremljenju za temi cilji so vsi slovanski Sokoli in Sokolice ena velika rodovina! Sestanek Balkanske zveze Odhod min. predsednika dr. Stojadinoviča v Atene — Konferenca stalnega sveta Balkanske zveze se bo pričela danes i . amestnik dr. Perovi^ v savezu SKJ Beograd, 14. februarja. AA. Danes ob 11. ie kraljevi namestnik dr. Ivo Perovič, posedi savez Sokola kraljevine Jugoslavije. V tem času je zasedal plenum upravnega odbora SKJ Kraljevega namestnika je v imenu saveza pozdravil prvi namesitmik starešine Engelbert Gangl Kraljevj namestnik se je zahvalil za pozdrav in si nato ogledal prostore naveza SKJ. Koncert v čsl. poslaništvu Beograd, 14. febr. p. Češkoslovaški poslanik dr. Girsa je priredil snoči koncertni večer, na katerem je koncertriral sloviti pianist Cirkusny. Koncertu so poleg drugih prisostvovali Nj. Vis. knez Pavle in kneginja Olga, min. predsednik dr. Stoja-dinovič, večje število ministrov, diplomatski zbor in zastopniki tiska. Beograd, 14. februarja p. Jutri se pri-\ne v Atenah konferenca zunanjih ministrov Balkanske zveze. Min. predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je odpotoval v Atene davi ob 8. s simplom-skim ekspresom in sicer v družbi rumun-skega zunanjega ministra Antonesca, ki je prispel v Beograd v teku noči. Od predsednika vlade so se poslovili na postaji vsi ministri, poslaniki Male antante in Balkanske zveze ter višji uradniki zunanjega ministrstva. Z njim potujejo v Atene tudi načelnik političnega oddelka zunanjega ministrstva dr. Ivo Andrič, načelnik balkanskega odseka Ristič, šefa kabineta Ga-šič in dr. Protič in šef Centralnega presbi-roja dr. Lukovič. Z rumunskim zunanjim ministrom Viktor Antonescom potujejo državni podtaj-nik Viktor Badulesco, direktor političnega oddelka zunanjega ministra Aleksander Crecianu, šefa kabineta Nikola Joanide in Jonescu, šef kabineta državnega p od tajnika Fatulescu ter referent za balkanska vprašanja Radulesco Poguvianu. Pozdrav v Nišu Niš, 14. febr AA. Predsednik vlade dr. Stojadinovič ler rumun«=iki zunanji minister Antonescu sta dopoldne potovala skozj Niš. Čeprav prihod ni bil napovedan, se je na postaji vendarle zbrala velika množica ljudstva 7 dvema godbama. Ko je vlak prispel ob 11.33 na postajo je množica sprejela državnika z velikimi manifestacijami. Dr. Stojadinovič in Antonescu sta izstopila in niški župan Drago Zjvkovič ju je pozdravil. Posebej ie pozdravil rumunskega zunanjega ministra ter dejal, da goji naš narod velike simpatije za rumunski narod Antonescu se je e prisrčnimi besedami zahvalil ter izjavil, da ie ganjen zaradi lepega sprejema in da je srečen, ker se mudi v zavezniški in priiateljski državi Jugoslaviji. Poudaril je, da goji tudi rumunsk; narod do Jugoslavije enake želje in čustva Ob 12.15 sta dr- Stojadinovič ter Antonescu nadaljevala pot protj Atenah. Množica jima je ob odhodu ponovno priredila viharne ovacije. Odhod poslanikov na mejo Atene, 14. februarja. AA. Razen turškega poslanika, ki je odpotoval iz Aten na grSko mejo že včeraj zjutraj, sta se odpeljala naprotj zunanjim ministrom Balkanske zveze včeraj tudi rumunski pos'anik Piloti im jugoslovensk,; poslanik Hristič. Pozdravi grškega tiska Atene, 14- febr. AA. Grška list.,- pozdravljajo v simpatičnih člankih prihod delega- tov balikanskih držav na konferenco Balkanske zveze, kakor tudi zastopnike njihovega tifeka. >Kat.;e 9 napadalnih in 14 lovskih uporniških letal letelo preko Madrida ter od vrelo 5 bomb na Argando. Letala 90 se kmalu oddaljila nekaj minut pozneje pa so se lovska letala zopet, pojavila nad Argando in sprejela borbo z vladnimi letali Borba je trajala eno uro. Odbor za obrambo Madrida je snoči objavil komun ike. v katerem pravi: V odseku pr; Guadajalari so naši strelci nov7roikah Iz nacionalističnega tabora Ta« a ver p do la !>en», 14 febr A A. Nn-r^d,- nic-Vma^s4"*"^ če' pi^ovho-^a ^ MnflrJdi RO rv-id^mfojo Borhp so k.lVrfi na-pvu ostrp Por-*«« hu-': s^ boj-- pri Arcand; Tudi v os^l^h odsek.fi 'e nns™"at-nfk vkiiiša' jizvršit5 n^ka,i rrin^dov V vseu-čiUSkem okrnili so nac:ona,V(?ti 'boljšal1 svoje nostrtiaimke Pr OrabnucMu ie rasnrot-niik skuša,1 7 nenadnim napadorn zavzet; n«kn; ražnr.h nop^/vjont- je biii krvavo odTVt Va«'0n"hVič"O rwvc'!stvn ie mn nK ;teljev 3 1 milijona Din. za stanarine učiteVem 3.1 milijona Din. za kateheteke nagrade 3.0 midi> iona Din. za vzdrževanje poslopij 1.05 milijona Din za pisarniške potrebščine šol in šolskih odborov 0-9 milijona Din, za nabavo učreiih kmjg in šolskih po'rebščjn za siromašne učence 0.7 mA^joo« Din »*» kurivo uči'© jem 0.7 milijona Din, za čiščenje šotek"h prostorov 0.6 miilij. Din, za šolske knjižnice. Prosveta' glasnik slav-noebj "eks-k ur z je ni nagradne knjige 0.6 milij Din. za nabavo in vzdrževanje šolske opreme 05 mniliij- Din za šoske &1 učitelje enižite-Ije in kurjače 0.4 milij. Di/n itd. Za krjtie teh novih izdatkov v višini 16.3 miI'jona Din bo uvedla banovina n»vP 35 odstotno folsUo doMado na neposredne davke, ki se ho pobirala v vseh občinah razen v avtonomnih M sa«nx» rad-H» vzdr žu.ie?o Ijuds'-e s^le Dcsedante hano- ins' e do'Made ostaneio v nespremenjeni Všin 60 orlstot' oy in se brdo torej vsP banvins^e do^la''" novišale od dosedanjih 60 odstot-kt na 95. Za prosto pašo čebel živahen zbor čebelarjev prevažalcev proti banski uredbi, ki omejuje prevažanje čebel na pašo Ljubljana, 14. februarja. Naša dežala je že iz starih časov domovina čebelarstva — saj je bil naš Janša eden največjih čebelarjev sveta — pa ni čuda, da vzbuja ta lepa, zanimiva in obenem donosna gospodarska panoga toliko živega zanimanja v vseh slojih prebivalstva. Naša čebelarska društva in čebearske zadruge spadajo med najbolj vzorno urejene organizacije in delo, ki ga predvsem naš mali in srednji človek vlaga v ukvarjanje s čebe icami je obrodilo tako posamezniku, kakor celotnemu narodnemu gospodarstvu že mnogo dragocenih sadov Zadnja leta pa so ae jeii v naše čebelarstvo zajedati različni nezdravi pojavi, ki resno ogražajo razvoj in prospeh te gosptKiarsko važne kmetijske stroge. Ti pojavi so dali povoda, da se je nedavno ustanovil v Ljubjani akcijski odbor za zaščito pravic čebeiarjev-prevaževalcev. Danes dopoldne pa se je v dvorani Delavske zbornice vršilo veliko manifestativno zborovanje, naterega referati in reso ucije so osvetli.e delo in moralo nekaterih naših čebelarjev od precej nevesele strani. Pred polno dvorano je otvoril zborovanje predsednik akcijskega odbora Ivo Ver bič in v izčrpnem poročilu orisal zgodovino borbe, ki je akcijski odbor prikicula na dan. 2e od leta 1926. 30 se začela javljati posamezna nesporazumijenja med čebelarji iz središč pa med njihovimi tova riši iz krajev, ki jib je narava oblagoda-rila z bogatimi polji medeče ajde pa s ho-jevimi in akacijevini; gozdovi, kjer najdejo drobne nabiraJke iz panjev najboljšo palšo. Leta 1933 je končno naša banska uprava izdala posebno uredbo o tem, kako naj se čebe ji pašniki razmejujejo in raz deljujejo, a namesto da bi pomirila duhove, je ta uredba prinesla v vrste čebe larjev samo še večji razdor. Neredki so bili primeri, ko so čebelarji v krajih z dobro pašo — najboljši in najobšimejši ajdovi pašniki so na Dravskem in Murskem po ju, hojevi in akacejevj pa okrog Krima in po Notranjskem — napadli tovariše od orugod, ki so Svoje čebe e pripeljali past, in jih nasilno pregnali s panji vred. i^aiiika uprava in komentarji posameznih okiajn.h nače.tev so daja-i v tem pogieau iokainir.i činite jem precej obsež-ne piavice, pa m čuda, da so čebe arji, ki so oili navezani na pašo izven domačega k;aja — in nanjo so navezam vsi lastniki veCje količine skrbno, smotrno urejevaruh panjev — u apeli mnogo gmotne škode. KLca vsega razdora je pač neupravičeni strah naših čebelarjev na deželi, aa bi mogle čebel.ce iz drugih krajev svojim srečnejšim to»arišicam pobrati ves med izpred nosa, in vendar je paše po naših poljih m gozdovih dovolj, da bi se mogla kapaciteta čebelarstva dvigniti še na precej višjo stopnjo Razen tega je nektar, ki ga čebelice sekajo iz cvetnih čašic, po naukih o narodnem gospodarstvu svobod na dobrina, ki jo ahko vsakdo uporablja, kdor ima za tc potrebna sredstva. Za obrambo svojih pravic so čebelarji — preva-ževalci zasnovali posebno »Čebelarsko dru žino« na zadružni podlagi s sedežem na Glincah pri Ljub jani, ki bo v bodoče tudi najemala in nakupovala parcele za pašo Iz resolucije, ki je bila sprejeta g precej živahnim odobravanjem povzemamo naslednje ugotovitve in zahteve: Čebelarji-prevaževalci, pa tudi večina vseh naprednih čebelarjev dravske banovine spoh, zahtevamo popolno svobodo za racionalno izkoriščanje bogatih ajdovih m vseh osta lih čebeljih paš. Naredbe, ki omejuje prevažanje čebe: na pašo, naj se takoj uki. nejo in razveljavijo, sicer grozi popolna propast čebelarstvu, posredno pa tudi sadjarstvu in semenogojstvu v večini krajev Dolenjske, Gorenjske, Notranjske in Ljub jane z okolico, pa tudi večjemu delu južne štajerske same Slovenci so že od nekdaj svobodno prevažali čebele na pašo. S avni Janša, ki je živel od l. 1734 do 1773. je opisal poseben voz, ki je za nje govega časa služIl za prevažanje čebel, a tudi vse čebe-arske knjige priporočajo prevažanje na pašo. Dandanes je ta način skrbi za ohranitev čebeljega rodu in zagotovitev vsaj skromnega donosa Se posebna potreba, ker so silno slabe letine in je zaradi trebljenja gozdov, gnojenja travnfkov, prezgodnje košnje in še iz raznih drugih vzrokov zmerom manj medečih rast-in. Ni ga kraja, kjer bi imele čebele vse lgto pašo, vendar pa so čebele povsod neobhodno potrebne. Z-asti važne so pri oprašitvi semenskih rastlin in pri sadnem drevju Kakor so ugotovili verodostojni raziskovalci, se imamo za štiri petine pridelanega sadja zahvaliti le čebelam. Ta panoga narodnega gospodarstva, ki je za našo banovino ze o važno, bo propad)! a s čebelarstvom vred. če bodo ob-ast.a omejevala prevoz na pašo. Velika krivica je, da naš kmečki čebelar ne more več tako prosto in enostavno pre.ažati čebel, kakor jih je Se do ie ta 1933. Po svoji stari navadi si na oži panje na voz in išče primernega pasišča, a ker ga zaradi huji kanja nekaterih slabo poučenih nevoščljivih in sebičnih domačinov povsod odk anjajo, tava s svojim dragocenim tovorom po več dni, včasih v največji po etni vročini, izgublja čas in ugonablja čebelji zarod. Sebičneži in ne-voščljhrci se pritožujejo, da čebelarji iz drugih krajev pripeljejo preveč čebel na njihova pašišča. Izkušnja pa je pokazala, da na dobrih pasiščih tudi večje število panjev za višino donosa ne prihaja v po-štev. Da pripe jane čebele neukim domačim čebearjem včasih izropajo njihove panje, je po večini krivda njih samih, ker ne znajo čebel pravilno opravljati Od leta 1933. dobivajo čebelarji vsako leto nove prevozne naredbe Ln vsaka je zanje slabcša od prejšnje. Vsaka omejitev pa je le v veliko škodo čebe arstvu in narodnemu gospodarstvu spoh. Namera oblasti, da bi se uradno določila pasišča za pre-važevalce, je praktično neizvedljiva. Iz vseh naštetih in še drugih razlogov predlagajo zborova ci banski upravi, da takoj ukine vse naredbe o prevažanju čebel na pašo, ki groze po po noma uničiti to prelepo gospodarsko panogo v pretežni večini krajev naše domovine. Na koncu je izreke] nekaj toplih, pomirjevalnih besed še čebelarski referent banske uprave Okorn, ki jc obljubil vso podporo kmetijskega odde ka, da se ovire razvoju čebelarstva pri nas odstranijo. Zbor je v celoti potekel mirne in dostoj-no, hkratu pa je pokazal odločno vo jo čebelarjev - prevaževalccv, da si zahtevane pravice pribore. rih je umrlo 16. Dopisov je prejela 514 odposlanih je bilo 1052. Prošenj in pritožb jc odpravila 51 potem 12 deputacij in 480 intervencij. Številni članki so bili v časopisju. Tako je organizacija ooročala v »Jutru« 26-krat in se za to naklonjenost najlepše zahvaljuje. Blagajnik Vončina Avgust jc poročal, da je bilo dohodkov 15.000 stroškov pa okrog 13.000 Preglednik Belič Karel je našel račune v redu in izrazil odboru pohvalo. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika spet Šalamun Ivan s celotnim dosedanjim odborom. Predsednik je ob zaključku pozval upokojence, da se oklenejo svoje organizacije s še večjo vnemo Zadnja pot kontrolorja RiHja Danes popoldne je ob veliki udeležbi prijateljev in znancev, zlasti pa stanovskih tovarišev nastopil prerano umrli višji računski kontrolor in rezervni kapetan g. Rifelj France svojo zadnjo pot. Sprevod je krenil od hiše žalosti v Ipavčevi u!ici z vojaško in poštno godbo proti Sv. Križu. Krsto so peljali na lafeti in za žalujočimi svojci je šlo tudi mnogo oficirjev. Pevci so mu zapeli več žalostink. Ob najlepšem solnčnem dnevu so blagega pokojnika izročili naročju matere zemlje. Zobotefeniki za svoje pravice Redni občni zbor Društva nesamostojnih zobotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani se je vršil snoči v mali dvorani Delavske zbornice ob lepi udeležbi. Iz predsedniškega poročila posnemamo kot najvažnejše, da se je v zobotehniške vrste vsilil duh vztrajnega dela, samozavesti in odločne velje po izboljšanju sedanjega nevzdržnega položaja. Poročilo govori dalje o zakonu o zobozdravnikih in zobotehnikih, ki je izšel leta 1930.. iz njega posledicah, ki so: V zobotehniških vrstah je 65% brezposelnih: zakon je izločil vso mlajšo generacijo zobotehnikov od možnosti osamosvojitve: vsi nesamostojni zobo-tehniki asistenti, zaposljeni za operativne dela v ustih pacicntov, so morali zapustiti svoja mesta. Članstvo je postavilo bodočemu odboru nalogo, da z vso odločnostjo vodi borbo za revizijo teg<* nesocialnega zakona. Pred sedniško noro I d ugotavlja »K'Je. da je zobotehn'ški stan eden Izmed najslabše plačanih poklicev navzlic lepim zaslužkom delodajalcev. Odbor je predlagal zobozdrav niški in dentistovsko tehniški organizaciji, nai bi se mezdne razmere sporazumno izboljšale in splošni medsebojni odnosi ure- Iz nedeljske kronike Ljubljana, 14. februarja Zbor upokojenih železničarjev V »Lloydovi« dvorani so zborovali danes upokojenci državnih železnic v prav lepem številu Zbor je otvoril predsednik Šalamun Ivan in prešel na pTedsedstveno poročilo iz katerega povzemamo: Uredba z dne 1. novembra 1935. je zelo prizadela upokojence in se zato bore proti njenim trdotam in nepravilnostim Poleg upokojencev, njihovih vdov in sirot obstoje še tako zvani miloščinarji in invalidi, katerih položaj je najobupnejši. Za milo-ščinarje je južna železnica skrbela sama in ustanovila poseben sklad. Dandanes dobe ti onemogli in za delo nesposobni ie 30 ali 40 Din mesečno in 2 Din draginjske doklade dnevno. Invalidi ki so dobivali pred vojno 100 kron, dobivajo zdaj 25 Din. tako da pridejo z d^aginjsko doklado 100-odstotni invalidi komaj do 500 Din. medtem ko dobe vdove p< 100 Din. Te razmere se vlečejo že od prevrata, obljubujc se. ne napravi se pa nič. Upokojencem naj se da spet rodbinska in draginjska doklada. Ta načrt je bil že narejen Narodni poslanec dr Fux jc obljubil da se bo zavzel za rešitev teh dveh vprašanj Novoupokojen-cem se je z uredbo znižala draginjska doklada, medtem ko se je draginjska doklada za žene ukinila Penzionisti ki dobe 500 ali 600 dinarjev morajo plačevati v penzijski sklad Ti prispevki naj se ukinejo aH pa naj se da tem upokojencem draginjska doklada Režijskega premoga naj bi v bodoče dobivali upokojenci vsaj tri tone, saj ga je včasih dajala južn3 železnica celo pet ton na leto Vozne ugodnosti naj bi dobivali tudi oni upokojenci, ki nimajo 12 let službe. Organizacija dela za tem. da bi imeli upokojenci prost prevoz živeža po železnici in morju in da bi dobil' vsaj eno brezplačno karto na leto za inozemstvo. Upokojencem se jc vzela pravica sodelovati kot odborniki v bolniški blagajni, čeprav plačujejo vanjo 3°/« svoje plače. Na Jesenicah, ki so postale mesto, so upokojenci še sedaj v tretjem draginjskem razredu. Ku-luk, proti kateremu se bori organizacija, se bo moral tudi letos plačati v dveh obrokih, in to v aprilu in septembru. Vdovci ne dobivajo več draginjske doklade za hčerke ki jim gospodinjijo, če so te postale žc polnoletne. Upokojenci, ki so bili upokojeni junija lanskega leta, šc zdaj niso dobili pokojnine in morajo živeti na up. Kdo jim bo povrnil obresti? Postopek za upokojitev naj bi se rešil v dveh mesecih, saj ga je južna železnica rešila že v dveh tednih. Fondove hiše v Ljubljani so bile sezidane iz prebitka poslovanja južnih železnic. Vsa ta kolonija, za katero so upokojenci največ žrtvovali, jim ni na razpolago in ne smejo v njih stanovati. Upravm odbor bo moral revidirati svoja pravila Za posamezne upokojence je organizacija mnoge storila, zlasti glede njihovih pritožb in prošenj. Vendar pa je pri svojih intervencijah mnogokrat naletela na gluha ušesa Predsednik Šalamun ie zaključil svoj go-govor s pozivom, naj upokojenci še v naprej delujejo složno za dosego svojih pravic. Predsednik saveza iz Zagreba je pozdravil navzočne v imenu zagrebških tovarišev in opisal delo saveza. V Beogradu je minister za finance obljubil 30 milijonov Din za vse vrste upokojencev, pozneje se pa je ta znesek skrčil na 18 milijonov, kar jc absolutno premalo za zadostitev potreb naših upokojencev. Na njihove prošnje so dobili le obljube, toda če bodo upokojenci združeni v svoji organizaciji, bodo v skupni fronti naposled dosegu svoje pravice. . . . Tajnik Šari Peter je podal poročilo, iz katerega je razvidno veliko delo odb >ra Organizacija je imela 624 članov, izmed kate- dfll s kolektivno pogodbo. Na veliko presenečenje prizadetih je bil njihov predlog odbit, kar se pa oe ne smatra za konSno-veljavno in bo novi odbor posvečal rešitvi tega vprašanja vso pažnjo. Po tajmSkem in blagajniškem poročilu in volitvah novega odbora so se obravnavale strokovne zadeve, med drugimi tudi, kako strokovnemu tečaju zadati javni značaj, ki ga zdaj društvo prireja interno. Aranžerski tečaj se je začel V Trgovskem domu se je davi pričel praktični tečaj za trgovinsko - izložbene aranžerje, ki ga prireja marljivo Društvo izložbenih aranžerjev v Ljubljani. Otvoritev so obiskali gg. dr. Windischer za trgovsko društvo »Merkur«, Golob za Združenje trgcvcev, Kržič za mestno občino namesto zadržanega dr. Brileja, Sitar za Zvezo pomočniških zborov in drugI Tečajniki so prišli tudi iz Kamnika in Kranja, kar je zgovoren dokaz zanimanja za prepotrebni praktični pouk v aranžerski stroki. Predsednik društva g. Engelman je v svojem pozdravnem nagovoru posebej poudaril še zahvalo društva našemu tisku, ki pomaga mladim aranžerskim delavcem pri njihovih prizadevanjih. Strokovno zmožnih aranžerjev nujno potrebujemo tudi pri nas, da bodo lepote naših krajev aašle pravega izraza in poudarka tudi v trgovinskih, res sodobno urejenih izložbah. Društvu je ob otvoritvi tečaja obljubil vso pomoč tudi zastopnik Združenja trgovcev g. Golob, ki je naglasil vidno rastoč tujsko-prometni in propagandni pomen dobre, prikupne in vabljive izložbe. V imenu aranžerjev samih je naslovil na goste in ostale izpodbudne besede še g. Krušič in jim zagotovil, da imajo naši pionirji v aranžerskem poklicu dovolj zdra vega optimizma, da bodo vztrajali pri delu, če bodo le deležni primerne podpore od javnosti, predvsem pa seveda od trgovcev samih. Takoj nato se je že pričel tečaj sam z uvodnim referatom g. Megušarja, ki je izčrpno obdelal osnovna tehnična pravila za prirejanje izložb, tako da so se tečajniki že takoj v začetku uvedli k praktičnemu delu, čemur je namenjen ves ta 14-dnevni tečaj. V tem tednu bodo obravnavali v tečaju na izvirno prirejenih vzorcih modernih izložb dekoracijo damske in moške manufakture in mode. Tečajniki bodo sami izdelovali celotne izložbe ob strokovni pomoči in nadzorstvu domačih strokovnjakov, ki tečaj vodijo Dobro voljo marljivih propagatorjev lepših izložb, kar je najuspešnejša reklama za našo trgovino, je toplo pozdraviti. — Maribor preko nedelje t s e Zadji> smo pod tem naslovom začeli zbirati tiskarske, jezikovne in smiselne spake, ki se v dnevni tisk največkrat zaradi tehnike naglega časnikarskega dela včasih pa tudi zaradi zvijačne tendence. .ia kupe vri- i vajo vsak dan Paberkovan-e po tem strni-šču je precej hvaležen' zabaven posel, pa ga bomo skušali pomaiem nadaljevati V naslednjem nekaj izbranih cvetk iz preteklega ted"a ! Slovenščina — iszlh humoristov / Anekdota. Po zmagi pri Laonu se je spravil maršal B iicher k počitku Bil je močno uirujen. poleg iega ga je pa bolela noga. Mar>.al je bil že na ležišču, ko se je javil njegov adjutant starejši častnik z novico »Ekscelenca pri sovražniku se nekaj giblje.« Bliicher se je obrnil, da je pokazal adjutantu svojo zadnjo plat. m zinil- »Tudi pri meni se nekaj giblje« (Jutro« 7 II.) Zdaj pa ugiblji, čitatelj, ki ti m bilo da no. da bi bil bral original, kdo od obeh je povedal doviip: Bliicher sam ali njegov ad juta->* Še enkrat senzacionalni stil Strašen zločin je bil pred meseci izvršen v Rigici pri Samboru Na posestvu najbogatejšega kmeta Antona Stema so živeli pod istim krovom oče s svojo ženo m njegov sin / filado ženo Nekeg'. dne sta od^lfl oče in sin na polje in delala p^zno v noč. Ko sta se pa vrnila domov, sta našla razse-ši s rasen prizor. Pri vratih je ležala razse-kana njegova žena... (»Slovenski dom«, 8. II.) Odrska umetnost na deželi Scenenja in oprema je bila zelo okusna in gre za vse to hvala g. Špatu, ki je s svojim trudom spravil potrebno pohištvo na oder '»Miriborsk! ve"ernik«. 11 II) Posvečuj praznik Malaga po zavzetju . Veselja in rodo-stnega vzklikanja zaradi osvoboditve Ma!a-ge ni ne kraja ne konca.. Spet je bilo na nedeljo ko so beli zmagali! Nedelja je bila tudi tedaj, ko so beli zavzeli Irun. San Sebastian Oviedo. Toledo in Badajaz. Pre-žalostna podoba mesta, kjer so vse boljše hiše izropane in cerkve požgane je vsaj nekaj mH.ejša zaradi neštetih zastav in ban-derov (»Slovenec«, 12. II.) Srečni prebivalci Malage zares, da so njihovi rešitelji prinesli zastave in bandere s seboj' Dobro je mazkiral V litijskih sodnih zaporih je sedel Josip Dimec aretiran zaradi vloma v trgovino šentlabertske trgovke ge Resnikove. Dimec pa je odklanjal vsako hrano in zato so ga odpeljali v zapore ljubljanskega sodišča Pri podeželskih sodiščih nastajajo zaradi takih upornikov težave, kei ie potrebna včasih celo zdravniška intervencija. Sre-ska sodišča nimajo lastnih zdravnikov, kakor je to slučaj v Ljubljani Nerazumljivo je, kaj ga je gnalo v gladovno stavko Ob pregledu jetniskih celic je ležal Dimec bled in nepremičen Markiral je prav dobro (»Slovenski Narod«. 12 II.) Slavnostni stil Danes praznuje Vatikan in ves katoliški svet 15-letnico kronanja Pija XI. za vesoljnega poglavarja katoliške Cerkve. Doba njegovega vrhovnega pastirovanja v mestu Sv Petra pade v najtežje evropske čase. Nobena doba ni bila tako sovražna vsem notranjim in zunanjim spremljanjem katoliške Cerkve in katoliškega nauka, kakor je današnja .. Pet let vladanja Pija XI. nosi dva neizbrisna razmerja med Cerkvijo ter med posameznimi državami. Prvo jc zasluga velike papeževe vneme za misijonstvo, drugo pa je posledica njegovih političnih in diplomatskih sposobnosti (»Slove-sV: i dom«. 12 II.) Je treba, ni treba naštevati številk Milijonska škoda zaradi slabe zime: Ni treba naštevati ostale škode, ki nastaja za-zadi slabe zime tudi na številnih drugih področjih gospodarstva. Tudi ni treba naštevati številk, ki jih ta škoda dosega Brez dvoma je namreč, da je škoda, ki je nastala samo doslej, presegla že več milijonov. Poznavalci razmer sklepajo že samo 1/ tu navedenih podatkov, da je škoda doslej dosegla že okrog tri milijone dinarjev. (»Slovenski dom« 12. II.) Odstotek usmiljenih src Andrč Gidc, Vrnitev iz sovjetske Rusije: Dodajte še, da ni več v modi nc človekoljubnost, niti najpreprostejša dobrodelnost... Brž pristavljam tole: V javnem vrtu v Sebastopolu je pohabljen otrok, ki se more premikati samo z berglami, vleče mimo klopi, kjer sede sprehajalci Dolgo ga opazujem, kako prosjači. Od dvajsetih ljudi, do katerih se obrne, jih je osemnajst kaj dalo Toda ganila jih je samo njegova nadložnost. (»Slovenec«. 13. II.) Blagor našim pohabljenim in nadložnim, de bi bilo — recimo, vsaj — toliko usmiljenja pri »as. kra. Maribor, 14. februarja Gostovanje Marija Šimenca Snoči je bila v gledališču predstava Albi-nijeve operete »Baron Trenk«, v kateri je nastopil kot gost v naslovni vlogi barona Trenka naš sloviti tenor Šimenc, številno občinstvo, ki je gledališče prav dobro zasedlo. je sprejelo Šimenca z živahnim vzkli kan jem in toplim priznanjem. Zgodovinsko društvo v Mariboru je imelo danes redni občni zbor v čitalnici študijske knjižnice. Zbor je bil dobro obiskan. Otvoril ga je predsednik dr. Franc Kovačič in v uvodnih izvajanjih razčlenil zgodovino tega društva, iz katerega so se sprožile razne pohvalne pobude, kakor muzej, študijska knjižnica in banovinski arhiv. Obširno je poročal o društvenem delu marljivi tajnik prof. Franjo Ba£. V svojem poročilu je izvajal, da se bo v kratkem mariborsko znanstveno delo osredotočilo v mariborskem gradu, kjer bodo v preurejenih prostorih imele svojo streho vse te koristne ustanove, muzej, študij-ska knjižnica in banovinski arhiv. Zgodovinsko društvo je tudi v pretekli poslovni dobi vzdrževalo najtesnejše stike z raznimi slovanskimi centri. Blagajniško poročilo je podal kaznilm-ški ravnatelj g. Vrabl. Prejemkov je bilo 59.491, izdatkov pa 54.428 Din. Plačujočih članov je 124. Za študijsko knjižnico je poročal ravnatelj g. Janko Glascr. Na novo je pridobila knjižnica v preteklem letu 372 revij in knjig in 169 pisem in tri rokopise. O razvoju tukajšnjega banovinske-ga arhiva je nato poročal arhivar prof. Baš. Pričela se je inventarizacija naših podeželskih arhivov in se je arhiv izpopolnil z novimi dokumenti, med drugim iz GuStanja in Gornjega grada, kar predstav- lja mnogo dragocenega materiala. V oddelku posnetkov iz sodobnega življenja je zbranih nad 800 slik. V zvezi s tem poročilom se je sprožila živahna debata glede dragocenega zgodovinskega materiala, ki je v Gradcu in na Dunaju. Upravnik g. Vrabl je poudarjal, da nam po mirovni pogodbi pripada material iz tujih arhivov, predvsem dunajskih in graških, kateri pravici se nikakor ne smemo odreči. Pri volitvah so bili izvoljeni: dr. Kovačič, predsednik; ravnatelj dr. Tominšek, podpredsednik; prof. Baš, tajnik; Vrabl, blagajnik; prof. Novak. mag. Minafik, prof. * dr. Dolar, prof. Stupan, prof. še-divv in sodni svetnik dr. Travner, odborniki; dr. Močnik, Zgonik in Bunc namestniki. „ Mariborski invalidi pa so zborovali v dvorani Ljudske univerze. Zbor, ki je bil izredno dobro obiskan, je vodil predsednik mariborskega pododbora Udruženja vojnih invalidov g. (Ječ in v jedrnatih obrisih podal pregled delovanja v preteklem letu. Obširno poročilo je podal tajnik g. Pravdič, ki je na-glašal, da so vojni invalidi v zelo težavnem stanju in da je nujno potrebno, da se naposled začne striktno izvajanje invalidskega zakona. Po poročilih blagajnika g. Tratnika in delegatov iz Ljubljane so se vršile volitve in je bil z majhnimi spremembami izvoljen stari odbor. Tri tatvine V gostilno Petra Logarja v Mežici so se vtihotapili še neznanci in so odnesli razne predmete. V kurniku posestnice Angele Loosove v Čopovi ulici so se pojavili človeški lisjaki ter odnesli 10 dobro pita-nih kokoši. Podobno se je zgodilo v kur- I niku preddelavca Siniča na Teznem, kjer i so mu ukradli več kljunov. YIoinilec v sodišče prijet Dvakrat je poizkusil vlomiti, a prvič se je še skesal Litija, 14. februarja. Poročali smo že o vlomu, ki je bil izvršen na tukajšnjo sodišče. Preiskovalnemu sodniku Marinu Pavloviču so odnes-i iz njegove pisalne omare pisali stroj in suknjič. Oboje je bila njegova last. Kakor je izpovedal sodnik Pavlovič, je pred odhodom v Ljubljano, kjer stalno stanuje, zaklenil omaro in vrata svoje pisarne. Ključ od sobe pa je po ožil na skrito mesto n.a hodniku. Naslednje jutro, ko je *pet prišel v službo, pa je našel odprto omaro in oplenjene predale. Orožniki in ljubljanska policija so raz-po^ ali vest na vse strani, saj je bilo za pričakovati, da bo skušal vlomilec pisalni stroj prodati. Na sumu so imeli več arestantov, ki so bili v zadnjem času gostovali v tukajšnjih zaporih. Domneva je bila pravi na. Vlom je izvršil Janko Pro-senc, bivši narednik, doma iz Bevškega pri Trbovjah. Na tukajšnjem sodišču je odsedeval 45 dnevno kazen Se iz vojaških časov. Ob neki priliki ga je zaslišal tudi sodnik Pavlovič in takrat je imel Prosenc priložnost vpogleda v sodnikovo omaro. Zadnje dni se je zadrževal Prosenc na Jesenicah pri svoji zaročenki. Zmanjkalo mu je denarja in se je pripe jal z večernim vlakom v Litijo, kjer se je takoj napotil na sodišče. Lahko mu je bilo priti v pisarno in v omaro. Pisalni stroj je zavil v suknjič in je oboje shranil za Savo v grmovju Nato je pričakal odhoda vlaka v neki gostilni, malo pred 21. uro skočil po naikradene predmete in jih je srefino odpeljal na Jesenice. Tam je prodajal stroj za 800 Din, zaradi česar so ga aretirali kot sumJjivca. Prosenc ie skesano prizoai svoj greh in se izgo.arjai, da ga je le pomanjkanje prignalo do tatvine Doslej Je bil še neoporečen, vojaška kazen se tiče le disciplinskega pregreška. Vlom v litijsko sodišče je poskusil že poprej enkrat. Prišel je k nam takisto z Jesenic. Bil je že pred sodiščem, pa ga je zače.a peči vest, mladenič se je sfeesai in je šel domov. Zdaj pa ga je morda res pomanjkanje napravilo za vlomilca. Nov grob Včeraj popoldne je v Ljubljani nenadno preminul veterinarski inšpektor banske uprave g. dr. Josip Stegu. Pokojnik, ki ga je smrt pobrala tako iznenada, je imel obilo prijateljev v Ljubljani in v Celju, kjer je prej služboval. Zapušča poleg žalujoče soproge se tri hčere in dva sinova, ki jim ob hudi izgubi izrekamo najgloblje sožalje! Za klavirski k°iicert največjega sodobnega češkega pianista Rude FirkuSnega so vstopnice od danes dalje v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v petek 19. t. m. ob 20. v ve.iki filharmonič-ni dvorani. Trboveljski slavčki nastopijo danes ob 14. v veliki filharmonični dvorani z Adamičevimi m adinskimi zbori. Kratek govor o Emilu Adamiču bo imel profesor Matija Tome. Sedeži po 4 in 3 Din in stojišča po 2 Din so v prodaji v knjigarni Glasbene Matice. Sokol v TržJčn priredi drevi ob 20. v svojem domu predavanje o vzponu na Mont Blanc s slikami. Predaval ho pre-(SavafceJj ZKD g, dr, Rejra, --- »JUTRO« ponedeljska izdaja 3 Ponedeljek:. 15. T!. T937. v Sarajevu Konšerensa smučarskih delavcev — Sprevod ps mestu — Pri skokih v Chamonixu edini pnjavljess! Jagesbven Novšak ni aast&pil — Birger Ruud svetovni prvak poldne skakalne tekme, katerih iiad pa še j p0 svojih dimenzijah prekaša paniškoska Sarajevo, 14. februarja Danes je bil v prisotnosti ministra za telesno vzgojo dr. Rogiča in drugih predstavnikov otvorjen smučarski zlet v Sarajevu. Snoči se je v svečani dvorani mestnega magistrata vršila konferenca zimsko-sport nth delavcev. Prisotni so bili tudi delegati planinskih in drugih športnih društev. Konferenco je otvoril predsednik zlet-skega odbora Radimirovič. Minister za telesno vzgojo dr. Rogič je naglašal pomen smučarskega zleta ter se spomnil- tudi 15-letnice JZSS. Predsednik JZSS senator dr. Maruš i č je najprej govoril o pomenu smučarskega športa. Veseli ga, da se prvi zlet smučarjev vrši v Sarajevu, glavnem mestu Bosne hi Hercegovine, ki imata vse pogoje, da postaneta središče zimskega športa v Jugoslaviji. Orisal je zgodovino smučarstva v svetu ter zlasti govoril o pomenu slovenskih Blok za razvoj našega smuča i-stva. Jugoslovenski smučarji so danes že takoj za čehoslovaki. V JZSS je danes včlanjenih okrog 12.000 smučarjev v 120 klubih. V Jugoslaviji imamo danes že čez 30 skakalnic. Davi takoj po 8. so se začeli zbirati smučarji na stadionu Slavije. Smučarji so te formirali po svojih podsavezih, sarajevski smučarji pa po svojih društvih. Na tribuni je bilo zbrano veliko število gledalcev, ki so smučarje živahno pozdrav-IjaJi, ter zastopniki civilnih in vojaških oblasti. med njimi minister za telesno vzgojo dr. Rogič, ban Lukič ter zastopnik vojnega ministra general Djukič. Minister Rogič je v daljšem govoru vzpodbujal smu carje k nadaljnjemu delu za razvoj s;uu-čarstva v naši državi. Predsednik JZSS dr. Marušič je govoril o pomenu smučarskega zleta. Ko je pozdravil smučarje še sarajevski župan, st) se zbrani športniki uvrstili v spored, ki je s tremi godbami odšel po glavnih mestnih ulicah, povsod živahno aklamiran od gledalcev, ki so stali v špalirju. Po končanem sporedu so tekmovalci La z njimi lepo število drugih športnikov odšli na kolodvor, odkoder so se s posebnim vlakom odpeljali na Tale. Tam so bile po- ni znan. Jutri in v torek bodo na planini Jahorina smuške tekme za prvenstvo Jugoslavije. V©|aške tekme Pustevna, 14. februarja. Danes so se zaključile vojaške smučarske tekme McJe antante, in »icer s sta. fetnim tekom na 50 km. Prvo mesto je zajedla češkoslovaška v času 4:37:52, druga jo bila jugoslovanska ekipa, ki je rabila 4:53:25, na zadnjem mestu pa je rumunska vojaška reprezentanca, ki je presmučala progo v ča^u 5:25. kalnico, se je vršilo interno tekmovanje, na katerem je Italijan Da Col ssočil 93 metrov, njegov rojak Caneva 90 m. n«""?* veški trener Haanea pa dvakrat 8S m. V Cham°nix, 11. februarja Danes ob 18.30 s«, se vršili na olimpijski skakalnici fpecielni skoki, pri katerih so sodelovali vsi najbošjSi s^akači, ki so že nastopili v Garmischu. Manjka i so fdi no Japonci. Tudi Jugoslavija ja sv°jo so- Kaspar naslednik Schafer ja Dunaj, 14. februarja. Pozno ponoči se je s prostim drsanjem zaključilo tekmovanje za svetovno prvenstvo v drsanju, ki je prineslo Avstriji, čeprav je njen dosedanji zastopnik in večkratni svetovni prvak Sch&fer postal profesional ter ni več branil svojega naslova., velik uspeh. Mladi Kaspar, ki si je že v Pragi priboril evropsko prvenstvo, si je sedaj — in to s precejšnjim naskokom pred svojim najhujšim konkurentom Angležem Sharpom — osvo-j jil tudi svetovno prvenstvo. Kaspar je že ' po obveznih likih krepko vodil, njegovo pro sto drsanje pa je bilo tako dovršeno, da so mu vsi sodniki soglasno prisodili prvo mesto. Vrstni red je bil naslednji: 1) Kaspar delovanj« v zadnjem trenutku odpovedala, (Avstrija) mestna številka 5, 357.768 toč- ker se je njen edi:ii prijavljeni skakač Nov&ak pri treningu težje poškodoval in ni mogel nastopiti. Zaradi velikega števila tekmovalcev do večera k°nčni rezultati še niso bili objavljeni, gotovo pa je, da bodo tudi tokrat večino prvih most zasedli Norvežani. Za prvo mesto sta prihajaia v peštev edino Birger Rued in Reidar Andersen. A nders®n je v prvi seriji d°segel najdalj, ši skok dneva 63 m, vendar je Rirge,r pri svojem drugem poizkusu dosegal isto daljavo, glede stiHa pa je bil znatno boljši j ter je zasedel prvo me:to in postal svetovni prvak v smučarskih sk°kih. Pii včerajšnjem sialomu je Praček s 5:10 eno petino zasedel 23., He-ni pa s ke. 2) Sharp (Anglija) 10, 345.236, 3) Ter-tak (Madžarska) 17, 33S.512, 4) Alvvard (Avstrija) 19, 336.628, 5) Tomlins (Anglija) 25. 332.064, 6) Linhart (Avstrija) 30, 331.100, 7) Nikkanen (Finska) 35, 326.908. 8) Mesot (Belgija), 9) Ratzen-hofer (Avstrija), 10) dr. Bueler (Švica), 11) Sadilek (CSR). Hitrostno drsanje 5:22 eno petlao 23. mesto. Potite efi Legno ponte di Legno, 14. februarja, e. Na ma. mutsfki skakalnici v Ponte di Legno, ki Os!o, 14. februarja. V Frogner stadionu se je začelo svetovno prvenstvo v hitrostnem drsanju. Kakor na evropskem prvenstvu ne sodeluje tudi tokrat svetovni prvak Ivar Bali an grud, Na 500 m je zmagal Krogh (Norveška) 42.9 sek., 2. Eng. nestangen (Nor.) 43.4, 3. Staksrud (Nor.) 44.3. Na 5000 m so biLi rezu tati: 1. Stiepl (Avstrija) 8:28.6, 2 Staksrud (Nor) 8:31.3 3. Wesenius (Finska) 8:33.6. Po točkah vodi Staksrud pred Waceniusem. Engnes-ta^genom in Stieplom. Prvi občni zbor naših lahkoatletskih klutev v znamenju pomirjenja duhov ~ Obsežen delovni program za 2» 1937 Včeraj dopoldne je bil pri Mikliču prvi občni zbor Zveze s^venskih lahkoatlet-skih klubov. V kratki dobi svojega obstoja v novi obliki se je Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov izkazala za življenja :smožno in potrebno ustanovo, Ivi bo pri soglasju z zagrebškimi savezom gotovo lahko izdatno pripomogla dvigu naše lahke at etike in zboljšanju razmer v najnovejši dobi. V znamenju pomirjenja au-bov je potekala tu.li današnja prva redna skupsščina nove Zveze, k: sicer še ni mogla iz azati vidnih uspehov — zima in krati-a. poslovna doba prvega odbora — oo pa vsi števila! delegati pokazali pri naši. :tm za bodočo ae ovoo dobo veliko dobre volje, da bi se s skupnimi močmi uredi e neljube razmere, ki ?o lah"-: i atletiki le v kvar. Predsednik geom. černe je po požirava pred ožil v oiobritev vdanostno in zahva-no brzojavko mlademu vadarju Jugosa. vije Petru II.. ki je blagovolil sprejeti pokroviteljstvo nad važno prireditvijo, ki je v načrtu za letošnjo sezono lahkoatlet-skirn trebojem prestolnic Beograda—Zagre b?.—Ljub jane. Nada je je bil odposlan po-zirava'. brzojav min. dr. Ranču, pisrconi pa gg. banu, županu la načelnikom v telesno vzgojnem ministrstvu. Verifikacijami odbor je od 17 v Zvezi včlanjenih klubov priznal poverilnice navzočim delegatom 15 klubov. Odboraiška poročila so bi a razmeroma kratka, a vest no podana in je dobil zato ves odbor na predlog revizorjev razrešnico, blagajnik Polajnar s pohvalo. Ponovno je bio poverjeno zaupanje skoro vsem do;edanjTm delavcem, spremembe so se izvršile le "po nujni potrebi. Predsednik je osta geom. C- rne, ki uživa ugled objektivnega in preizkušenega športnega delavca in lx» gotovo znal z de ovnimi pomočniki izvesti precej obširen program, ki je bil osvojen na današnjem zboru, Črtali odbor tvorijo še: podpredsednik Jugovec A., Finec Milan in ing. Lah, tajnika Sancin Savo m Zomada blag. Polajnar K., teh. refer. ing. Cerar in odborniki Jeg ift Fr., perovič in HavlL ček. tzven ljub jonski odborniki so: Doh-nik (Celje), Jericijo (Novo mesto), Cerar Dr. (Gorenjska) Bostič (Zasavje), Ve nuti (Maribor). Osnovali so se že tehnični, kazenski in finančno-propagandni odbor, da se bo delovno področje uprav, odbora moglo primerno raztegniti na vsa važna vprašanja. Na ustanovni skupščini izvoljeni odbor ni bil sestavljen najzadovo jiveje, zato se je bi o bati, da se bo tudi pri tem forumu pričelo s staro prakso, ko je padlo delo le na nekaj ljudi. Zato so se danes izbrale reg de avoljne in agilne moči, ki bodo po premaganih začetnih težavah mogi že bolj plodno zagrabiti za delo. Decentralizacija upravno-tehničnega poslovanja Sa-veza se bo — talko upajo vsi naši lahko-atletski delavci — kma u pokazaa z uspe šne strani Število slovenskih, sedaj v Zvezi včlanjenih lahkoatletaidh klubov predstavna aadpolovično večino trenutno v Savezu včanjenih klubov, kvalitetno pa prav gotovo najodličnejši del v vsej državi. Zveza se je agi no zavzela za vse prošnje, ki 90 že dolgo ležale nerešene v ministr. stvu za. telesno vzgojo in ji je celo uspe o, da je izpo-Iovala za lahkoatletske klube na področju dravske banovine 97 000 Din podpor, ki pa se morajo izrabiti Izključno e ja lahko atletiko. Ministrstvo bo — upa mo vsaj _ v kratkem namesflo ket državne honorarne na-stavljence tri trener poštev za naše področje dosedanji trener g. Klein. Važna je nadalje obljuba za gmot no zagotovitev tečaja za lahko atletike vodje in izvedbo nekaterih prireditev velikega obsega. Tako so na sporedu po.eg otvoritvenega cross - country prvenstva mest (28. t. m.) in prvenstvo Zveze (14. III.), predvsem zelo važni trobej lahko-atletnih reprezentanc vseh treh prestolnic, za kar je prevzel pokroviteljstvo Nj. Vel. kralj peter H. Troboj bo v prireditvi Zveze za Vidov dan (27. — 29. VI) v L.jub-•jani. Predvidena sta še dvoboja Gradec : Ljub j&na m Dravska banovina ; Julijska Benečija. Konec maja, bo v Zagrebu re-vanž Jugoslavija : ČSR ev. z slovanskim prvenstvom, v septembru pa balkanske igre, za katere se letos poteguje naša država in naj bi bile tudi po predlogu Zveze v Beog radu. Tudi ost a i spored je precej obsežen in bo zavzel skoro vse razpo-.ožljive termine. Občni zbor Zveze je nadalje sklenil uvesti obvezne propagandne dvoboje med podeželskimi kraji in klubi, daije pred agati mestnim upravam v dravski banovini, naj uvedejo športne referate. Pričelo se bo tudi z verifikacijo zveznih in klubskih rekordov. Zeo važen pa je bil soglasen pred log, (ki nalaga Zvezi, da se bo odločno zavzela, da bi visoka šola za tele-no vzgojo prišla v Ljubljano. Izčrpno in tehtno obraz oženo spomenico s to zahtevo bo Zveza čimprej pred ožila preko Savfcza na ministrstvo. Tudi v o.imp. odbor želi Zveza, da pride čim ve^ lahkoatletskih predstavnikov. Sodniško vprašanje bo ena-ko v najkrajšem času rešil novi u. o. na osnovi pravil in z dob jenimi pelnoinočji. Ponovna, posebna zahvala je veljak ob zaključku zbora še našemu dnevnemu časopisju, in je bilo tudi »Jutro« vnovič določeno za službeno glasilo Zveze. Občni zbor je pretresel še vrsto drugih vprašanj, ki jih je sprejel v izvršitev novi u. o. •JLAS v Zagrebu je zastopal g. Zorko Peter, ki je pazljivo zas edoval potek skupščine in že uvedoma izrazil željo sedanjega vodstva, da bi se čimpreje obnovilo redi o in mirno delo v lahki atletiki. Včerajšnje nogometne tekme Ljubljana: Ljubljana : Hermes 3:3 (2:1) Odprta igra. Hermežani so pridobivali teren po sredini, dočim je Ljubljana bolj operirala s krili. Celje: Celje : Amater (Trbovlje) 14:1 (3:1). Za Celje so zabili gole Godec 6, Mirko Presinger 4, Z ipan 2, Riko Presin-ger in Ahtig po 1. Zagreb: Gradjanski : Grazer SK 8:0. Beograd: Nemzeti : Jugoslavija 3 : 1 (2:0). Borovo: Bata : Slavija (Osijek) 4 : 0 (1 : 0). Rouea: Jedinstvo (Beograd) : FC Rouen 2:1(1: 0). Praga: Prvenstvo. Viktorija Žižkov : Viktorija Plzen 3 : 1, Siavija : Prostejov ii : 0, Bratislava : Kladno 2 : 0, Nachod : Moravska Slavija 5 : 0, židenicc : P zen 3:2. Dunaj: Pričetek spomladanskega prvenstva, Admira : Austria 1:1 (1:0), Wacker : Ha koali 3:1 (3:1), FAC : Rapid 2:1 (2:0), Vienna : Spcrtklub 3:0 (3:0). Ostale tekme so bile odpovedane. RSm: Prvenstvo. Novara : Torino 0 : 0, Napoli : Genova 1 : 0, Boiogna : Luche3e 0 : 0, Roma : Ambrosiana 0 : 0. Floren-tina : Lazio 5 : 1, Milano : Sampierdare-na 2 : 2, Juventus : Alessandria 4 : 1, Triestina : Bari l ; 1. Budimpešta: Prvenstvo. Ferencvaros : HI. okraj 5 : 0, Hungaria : Budai 1 : 1. Elektroni as ; Kispest 3 : 0, Bocskai : Uj-pest 4 : 2, Haladas : Szeged 2:2. Občni zbor SK železničarja se je vršil v soboto v klubskih prostorih na stadionu. Vodil ga je zaslužni predsednik inž. Uran, ki je podal splošni pregled delovanja SK žeezničarja v pretek: i "poslovni dobi. Iz tajniškega poročila g. Fišerja je razvidno, da šteje klub 1033 č anov, med njimi 460 izvršujočih. Gocpodar Cof je poročal, da znaša klubova imovina 290.000 dinarjev, iz blagajniškega poročila je raz vidno, da je denarni promet v minulem letu znašal 146.000 Din in da so se Kubo vi dolgovi od 86.000 Din znižali na 64.000 dinarjev. Po poročilih posameznih odsekov so sledile volitve in je bila sogasno izvoljena stara uprava z g inž. Uranom na čelu. Z občnega zbora se je odposlala uda-nostna brzojavka kra'ju Petru II, pozdrav ne brzojavke pa knezu namestniku Pavlu, prometnemu ministru dr. Spahu in ministru za te.esno vzgojo naroda dr. Rogiču. nem položaju sporazumela za remis. Siko-šek je kot črni igral proti 1'etkoviču francosko partijo. Beli je dobil napad, je na napravil napako, ki jo je Sikošek takoj iz- deni remis. Nadaljeval je tako slabo, da je imel Vojvodič naenkrat premoč dveh kmetov. ki sta seveda zadostovala za /.tnago. Tako je bi! končni rezultat namesto 6 : 2 koristil. Z žrtvijo figure je dobil dva kme- j samo 5'/t : 2'/s za Ljubljano. Založba »Na- .....č« /aložba« je za najboljšo partijo Ljubljančana razpisala kot darilo pravkar izdano Masarvkovo »Svetovno revolucijo«. Ljubljančani bodo v teku prihodnjega mescca nastopili proti zmagovalcu dvoboja med Beograjskim in Novosadskim šahovskim klubom, ki sta istočasno igrala v Bcogra- ta. na kar se jc nasprotnik vdal. Ob 13. je bilo stanje že 4V« : '/s za Ljubljano. Fur-lani je kot beli v otvoritvi žrtvoval kmeta, s čimer je imel Jonke težave v razvoju. Bil jc do konca v stisnjenem položaju iz kacrcga ni bilo rešitve. Na 7. deski jc rešil čast Karlovčanov .Muha. ki je igral zelo solidno in izkoristil vsak izgubljeni tempo t du drugi sernifinale. Skoraj gotovo je- da Mareka. Zaradi mat ovc grožnje jc moral Marek žrtvovati figuro in je seveda izgubil. Izvrstno je igral dr. Gabrovšek, ki je v pozicijski igri popolnoma razbil BcniHr-dičevo pozicijo in zmagal. Popoldne se jc nadaljevala še preostala partija med Cibicem in Vojvodičem. Ob odmoru sta prekinila v izenačenem položaju, a je Cibic domneval, da ima nekoliko prednosti in jc zato dvakrat odklonil ponu- se bosta v finalu srečala Ljubljana in Beograd, torej ista nasprotnika kakor lani, ko so si Ljubljančani osvojili naslov državnega prvaka. Letos velja za favorita Beograd-ker bo v finalu nastopil z mojstri dr. Tri-funovičem, Konigom, Tomovičein. Totom. Ncdeljkovičcm in Vukovičcm. Tudi ljubljansko moštvo bo nastopilo v močnejši sestavi. ker ga bodo ojačili Vasja Pire, Milan Vidmar ml. in prof. Ludvik Gabrovšek. Trije sumljivi požari V šmarski dolini je menda na delu požigalec Šmartno pri Litiji, 14. februarja. V poslednem času so našo dolino razburili trije požari. Najprej je zgorel čebelnjak Mihae u Grošlju. ki ima na Ušt-ju novo zgrajeno hišo. Malo zatem je gorel Martinu Adamiču kozolec, stoječ na Polju, kakor pravimo parcelam na vzhod-ui strani naše doline. V obeh primerih smo domnevali, da je imela oprave* hudobna reka. Sum, da imamo v dolini požigalca. s« je utrdil posebno zdaj v tretjem primeru, ko je zgorel kozolec šmarskega industrij, ca Pavla Knafliča. Njegov kozolec je bil med največjimi v vsem Zasavju. Zgradil ga je prerf ansko leto in je imel 17 štan-tov. V kozolcu je imel spravljenih kakih 10 voz sena. Gorelo je sredi noči. Vespre strašen je pritekel eden izmed okoličanov, ki se je vračal domov in opazil ogenj, na. zaj v vas in prebudil gasilce. Brž ao bili ti na nogah in že je hitela motorna brl-sgalna na kraj nesreče. Ogenj je tedaj že objemal vso sredino kozolca, kjer je bila shranjena mrva. Gasilci 90 brž namerili v plamene vse tri cevi močno delujoče mo. toiue in posrečilo se jim je ustaviti ogenj pred nadalnjim uničevanjem. Kljub naporu naših in sosednih gasilcev iz Zavrst-nika ima g. Knaflič okrog 50.000 Dm?.rjn Vcet o r,enadni smrti polkovnika ATonra Žerjava je jKvvsod zbndMa obžalovanj«, snj je b3 simpatični pokojnik v nijSa"5.'Jj kro^-iih L>it'>li;ane Ln tu li po osta';, Slovenj* ji Danes so v h;ši ni Mirju ve« dan priMjali nešteti prijjiteiji in znanca f-e i>o>lav]jaU 0".1 po-l-kovn.jka. žerjava, kj » pmfh!i;ajoč;tm oJinzom počiva k\ svo|; po-st.e'.rL ves 0'nlnn s cvetjem tn venci. venca sotrudnrov in prijateljev so lam tudi lepi venci »Jufira« »Narodne f"»4tame< ter UTednikov in drujrMi nameščencev teh podjetij. Umrl, polkovnik lx> ^'kepan z ro^^i-TTif čas t m- dan.?« potpocMjie. Pocrneb bo oh 15. izpred nje^rovejm doma na Mirjn flfamKn^ova ulkia 1) rui. pi)kopnIižf.e pri Sv. Ivmu. Seja francoske vlade Pariz. 34. febr. br. Francoska vlada je imela včeraj sejo, posvečeno izključno zunanji pclhf&L Ziui.acči min^ter Delbcs je poročaž v mednarodnem i>oiožaj« pasebrto 1» rarvoju dogodkov v Špniniiji, o delu K-u- Lord Ha!ifax nemške ponudbe London. 14. februarja. Iz zanesljivega v*«, s« doanava. »ia je E-lenov namestnik locd Flalifas o Ikio.f') K tltbennropovc pred-loce flpeelnčga priznanja zahteve p/> vrr^tvi nekdanjih neniskib kolani.L potidar-jaj^. f»rj (cm. da #-:» jc na i»tn stalrčče p<>-fitavU tu.'lp P:wiz.. Vrnitev nežiilanjih ncni-ffcšh kcsotiki j© lako ua Anjriijo kakor ?a FjTMieijo enostiivno n«mo$roča, p:i-S -pa sta obe «jfža»vi pripraviiei^ uudJfi pod i»i Necmr*,ji finančfio fiomoš in ji p<>- iTKKTAfi f.n«l? pr, n.ienj fjreefcrfji V 1em sta se London m Pari« po- [Kvbnjnft Kporatmnela. po'»ontiro;po;i) i« Ha- j .jasilski dom. Množita ie razbila vra>ta šn li-fasonu Pri tej peU|k3 je po1i vlado gle- j je napravilo red. V spopadu je bliio 14 dede vseh teh problemov popolno j mo^ra.T»tov uliaitih, okrog 20 pa hujše rasge-Nrrtrarll mrin/slej- Domiov je i*r^l!ožii na- { n:h. Sličrti nemiri iso bfli tudi v drugih meči t zakona, s kateron s« o.ircjajo ukreni za V Mex.icu je demonstriralo pred vlad* preprečHev nadaljnja po-iraž Ive živ I^nj&ki-!, j no pa]afo 15.000 žer-sk, ki so nosile v spre-pTtrthfč.;..]. MSrr za delo LeU-s je pred- 1 vodu rorivene zastave, svetnike in Marijine loža v podpis več naredb s katej kni se uva- j solie. Tudi in ie moralo nastopiti vojaštvo, ja 40urno delo na t«den v mna^f.: n^i^Tflj h , da je demonstrante raz/jnalo. Vlada je ime* ;ndu.str,;;>kih panocafii, avjed njkrai tudi v rui- j la moSi sejo, na kateri je fklenla najodloč- in f nejš«? ukrepe proli tel gonji, ki je Wa iHnet-no fjtzvana od zunaj- Vodo so zapečatili za vino V ka-;ii Oaiiie^ s:j spieminjali vodo v vi-ik. V Hgk«m kraju n» Dolenjskem pa te je primer, ki j€ jrf>lolmi kanigaJiSej- rgodbi — sanjo nan»Hc >e bjki- Zgod»Ki gre zdaj od um »ki ust. Jn p>vsod 3a. še 11'Jo zal>i!a. >Pa. ga imamo!«, Je meneet! roke. Kato pa jo naroč-M deklet u-uaj prinese kako fiTod)-;, da bo v .) »e uri sosedu, ki je ed.mn hrfei v okolici c > 1 an je nega gostilničarja Pa kakor Iti jih zakW ssrj) satan, tudi pr? so&edn 11« bilo lOfcoisar d«Mina. Na to j« v|jrjčo dekleta 3»-p.v-ifti-! »soda fn dejal; »Kaj lu^rn iNcjtbi š- naprej. lvt> že držalo«. jc fft'«Ji« uradn-i mož. k;, »e mu je že j iiuklilo domov. V tietenn je prjvriii so nspravrii tap;»nik j n zagrenjenem vinu. Nato pn razpirali li-; cHuoijo r"p!ei>janega \Amt*. j Prišel je »loJočeni d-m: ^ v uradn 3 o se ;; z.* začel-; zivrjt? možje ki se zanimajo za » imela svoje podružnice v v^ch ver j h gospodarskih are* dišeših na Bajkami. Trudi ec med drugim, da bj dob?!a koncesijo za zgraditev novega mosta čez Dunav, ki naj bi sjrajal Ruimmljo i^n Jugoslavijo in katerega stroški so preračunani na pol milijarde le j »v. Namesto plačila v gotovin- bj družba Prejela plačilo v rumlinskih im jugofilovenfkrh eurovhiali. Ukinjene pomorske zveze z Grčijo Beograd, 14. febr. p. Jadranska plovidba je ustavila meseca januarja ves promet s svojimi pamiki na progah z Grčijo. Izjavila je. da bo promet vzpostavila v marcu. če bo dotlej prejeia državno subvencijo. Sedaj je ministrstvo za promet, sporočilo Jadranski plovidbi, da subvencije ne bo. zaradi česar bo povsem ustavljena par-niška služba med na3imi in grškimi lu-karr.i. Luksuzni davek za bonbone in čokolado Beograd, 14. febr. AA. Na osnovi 61. 1. zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na poslovni Promet z die H. avgusta lt?32 in sporazumno s trgovinskim ministrom je finančni mn-ster izdal uredbo o spremembah in dopolnitvah seznama luk-«usnjh predmetov- S temi epremembami uredbe bodo od 1. marca dalje podvržen! )>lač:]u luk^uHnega davka bomboni iz redne al. 12 iu 1:1 seznama luksuznega blaga, ?»; je njihova vrednost večja od 25 Din za kg (doslej 20 Din) ter čokolade in njihovi «r : mi ta ne Ik) in (doslej 35 Dnu). Uredba stopi v veljavo, ko izide v Službe nih novinah, izvajala se lx> pa od 1. marca mi7 le-ta. u. TMi, da iirK» v rokah črno na beieai da »o mu sapleoHi dva soda- v:rr», a vi.na ni ?xktj nikjw Mfrida bo z»laj krstf.jl svojo go-»tiino v Narobe Kuno Galejo, ker «p spremenilo r rodo, »JUTRO« ponedeljska Izdaja 4 Ponedeljek. 15. IL 1937. Teden dni filma »Romeo in Julija" med največjimi filmskimi deli sveta Eno izmed najslovitejših odrskih del, znana Shakespearejeva ljubezenska drama »Romeo in Julija«, je filmano. 2e več sto let je predvajanje tega mojstrskega dela svečanost za vsako gledališče in glavni vlogi v tej drami sta paradni vlogi naj-odličnejšiih igralcev in igralk. Zdaj boino zvočnega filma. Najslovitejši strokovnjaki in književniki sveta so bili pri filmanju angažirani za svetovalce. Na licu mesta v Veroni je bilo posnetih več prizorov in izgrajeno je bilo zgodovinsko natančno ozadje za to mojstrsko delo. Znani ameriški novinar Bob Vogel piše v največjem filmskem časopisu »Motion Picture Heraldu« med drugim tole: »Prisostvoval sem predvajanju največjega filma, ki sem ga kdaj videl. Ne verjame, da bom še kdaj videl kakšno večje delo. Vsak poizkus, da bi opisal lepoto in veličanstvenost drame »Romeo in Julija«, je nemogoč. Ko po spet zagorele v dvorani luči, je namesto aplavza nastala globoka tišina, kar je najznačilnejši znak velikega vtiska! Film »Romeo in Julija« se ne more primerjati z nobenim drugim filmom. Naglašam samo, da mora to delo videti vsak civiliziran človek. Kdor to opusti, je ob veliko senzacijo svojega življenja.« Willy Birgel in njegov najnovejši film Wiliy Birgel se j^ rodil v Kolnu. Ze pred vojno se je bavil z igralstvom, svetovna vojna pa ga je zanesla v Srbijo. Potem je igral dve lev v Bonnu pet let v državnem gledališču v Aaohenu im dvanajst let v narodnem gledališču v Mannhoimu. Ko je nekoč igral kot go6t. v nekem berlinskem gledališču, so ca odkrili kakor mnogo dragih režiserji filmskega podjetja »Ufa«. WiUv Birgel ni hotel takoj k fjlmu-2e v agodntji mladosti je nameraval postati zlatar, kakor njegov oče. Pa ga je usoda zanesla, k gledališču in kasneje tudi k filmu. Njegova prva igralska plača je znašala 30 mark mesečno. Z-e drugi mesec mu | je gledališče plačo podvojilo. V marcu leta 1934. pa je že sodeloval pri svojem prvem filmu: »Nekdo hoče v Nemčijo«. Od tedaj do danes je nastopil kot glavna oseba že v desetih filmih. Mož spada danes med najbolj poznane filmske igralce v Nemčiji. Zaragi tega Be čuti, kaikor sam pravi, nekoliko nesrečnega ker ga povsod, kamor pride, poznajo in Leslie Horvvard igra glavno vlogo v filmu »Romeo in Julija« gledali in poslušali to veledelo še na filmskem platnu. To so nam omogočili filmsko podjetje Metro Goldwyn Mayer, režiser Georget Čukov in sloveči zvezdniki Norma Shearer, Besie Havvard- John Barrvmore in še vrsta dobrih filmskih umetnikov. Metro Goldwyn Mayer se je dve leti bavil s snemanjem tega filma in pri svoji znani temeljitosti ustvaril veledelo. ki bo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini Norma Shearer v vlogi Julije Victorja Hugoja »Nesrečniki" na filmskem platnu V Ljubljani bomo imelii svojevrstno senzacijo: »Les Mi&erables« (Nesrečniki), fjlma-no veledelo znamenitega francoskega pisatelja Viktorja Hucroja se bo predvajalo v dveh kinematografih, in sicer I. del v kinu Unionu od 16. do 18. t. m., a II del v Elitnem kinu Matici od 17- do 19. t. m Podobno, kar smo reklj o »Romeu in Juliji«, velja za to filmsko mojstrovino, v ka-terj ima glavno vlogo znamenit;, filme kj umetnik Hanry Baur. Snov Hugojevega romana je razburljivo življenje bivšega rofaijaša. ki ga je dobrot- Ijivost škofa Mvriela napravila za plemenitega človeka. Tragičn.- in vmes strahotni prizori, ki jih že poznajo vsi ki so brali Hugojevo delo so podan«- z veliko učinkovitostjo, saj igrajo za film sami odlični umetniki. Zato je ta in vsa filmska kritika enotna v tem. da spadajo »Nesrečniki« med največja svetovna filmska dela. Tega filma ne sme zamuditi mhČe. ki mu je mar res prava filmska umetnina Videti pa mora oba dela saj je tako urejeno, da je to omogočeno vsakomur. Brigitte Horney igra glavno vlogo v »Mestu Anatola« Filmski drobiž Ameriški listi so nedavno pihali, aa se bo dala Marl&aa Dietrichova ločiti od svojega moža, nemškega filmskega produ-centa Steina, in da se bo omožila z Doug-lasom Fairbanksom. Dietrichova je te vesti odločno demantirala. Emil Jannings se mudi zadnje čase v Italiji, kjer delajo njegov najnovejši film »Pred solnčnim zahodom«. Te dni ga je sprejel italijanski ministiski predsednik Mussolini. Da odhranijo dragocene filme pred nevarnostjo požara, so odkrili v Ameriki posebno zaščitno plast, s katero filmski trak prevlečejo, da je nezgorljiv. Ta plast je tako fina, da prav nič ne moti pri projiciranju filma. V filmskem muzeju v Washingtonu bodo s tako zaščitno plastjo prevlekli vse stare filme, zlasti tiste izpred vojne dobe, ki imajo velik zgodovinski pomen. Kupujte domače blago! potem navali nanj cela kopica oboževalcev, katerim mora dajat,- avtosrrame itn spet av-togramo Vsako prosto minuto porabi da se spet vrne k gledališču in da tam stopi v stilk z občinstvom, da ne gleda zmerom le filmsko lečo. Prav pred kratkim je igral v Mannheimu Hamleta. Njegov najnovejši film je »Ježa v prostost«. Ta fjlim so za Nemčijo ra zmino/ji v 75 kopijah in danes gleda njegovo igro istočasno 75 mest. To je samo suho dejstvo! In če potem pomislimo, da čez teden dni vrti ta film 70 druirih kinov, je to zanj pač ogromen uspeh! Zgodilo se je že, da je nekj njegov film igralo v Berlinu isto časno 120 kinov. V svojem zadnjem filmu »Ježa v prostost« fe WUly Birgel pr? živel lepe dneve na Poljskem v Ostj-olenki. Ko je govor o domovin, in ko je treba, izbirati, ostane vedno kot zmagovalka beseda domovina. Kdor ravna drugače, je izdajalec. To je jedro tega filma, v katerem iera WLHv Bkrgiel jrrofa Stanke w*skega. poveljnika poljskega regimenta. Harry Liedtke in Gustav Frohlich v Ufinem filmu »Mesto Anatol« s Patom in Patachonom Natančno deset let po prvem srečanju, balo je tedaj na Dunaju, ko sta delala v starem Listo - ateljeu v Gumpendorferici, nas je pot privedla zopet skupaj i. tokrat v Berlinu, v Hotelu am Zoo Po doliiom presledku sta se spet združila k novemu filmskemu delu in pojavila preteklo zimo v Berlinu. Mno?o je hilo že ircniibanja in pisanja o nerazdiužljivj dvojici, kam sta izginila. Prehod nemega fiilma v zvočnega je tudi ol>a komika prizadel in ju razdružil. Carl Schenstrom (Pat) je nastopal doma v Danski in drugih nordjjskjh deželah v res-| nih vlogaih na odru med tem ko se je moral mali Harald Madsen zaradi žijvčnie izčrpanosti jn razrvano&tj zateči za daljšo dobo v sanatorjj. Ko &o so producenti malo unesli od pevskih in glasbenih filmov in revijalnih operet, je prišla figura »svetilu;,k in prikolica« spet do veljave (tako namreč imenujejo v severnih deželah Pata in Pataohoma). Najprej sta dobila vloigi v dunajskem filmu »Cirkus Renz«, nato pa 6ta dobila ponudbo iz Berliima. kjer sta zakLučila kar tri filme za »Synditkat«. Prv, »Pat in Patachon kot gangsterja«, srno že videlj. drugi, »Slepa potnika«, teče pravkar v Ljubljani jega so pravkar dovršila v Pesti. :n tret obrača amaterski zvočni kinematografiji, tako vsebuje februarska številka kar tri članke o tem, med katerimi je omeniti tehtni, daljši Frerkov prispevek o »Novih izkušnjah s snemanjem zvočnih plošč in s filmsko gla-sbo-c Amaterska kinematografija je pri nas komaj v povojih, ko se bavi drugod že e stvarmi, ki niso nič manj zanimive nego najzanimivejši problemi stojne fotografije.. • »Foto-Beobachter« (Photograph isehe Ver-lagsgesellschaft Knapp & Co.. Halle a. S.) se Ponaša s tem, da je eden najbolj razširjenih med neštevilnimi nemškimi amaterskimi listi. Če si v;del skrbno izbrane eliike v fehrua tfki številki, obilico jedrnato nap^a-rnh sestavkov in nasvetov, ki upoštevajo pred vse in fotografijo trenutnega letnega časa, če si se prepričal, da pišejo ta list pri vsej jedrnati stvarnosti temperamentna Peresa, oog •azojuel. zakaj se ie ta mali > fotografski opazovalec« amaterjem talko priljubil. Njegova posebnost so majhni nasveti za vse mogoče vel "ke zadrege jn poseben tečaj v nadaljevanjih, ki obravnava celotno področje fotografske tehnike na res dojemljiv način. Tudi kinoamaterji imajo v tem listu svoj kotiček. Odgovori B. R. — L.: Vzroki so. kakor vidite iz gornjega odgovora, zelo različni. Objektiv, ki ga imate na povečalniku, je eden najbolj preizkušenih in bi moral po vsej pravici delati ostro. Objektiv, ki ga imate na kameri pa za povečanje po raznih izkušnjah ni posebno primeren. Napravite poskus, kakor pišete. Se prej pa preberite pozorno članek in poiščite, če ni napaka morda med tistimi, ki jih navajamo. Če ne bo šlo bolje, se zgla-site kdaj popoldne pri uredniku te rubrike. C. B. — T.; Stvar bomo obdelaj obširj neje v eni prihodnjih števlk. Š. G. — M.; 0 tem smo že pisala. Poglejte v ponedeljtsko ^Jutrot 18- jan ; »V * ••■ t f Javljamo žalostno vest, da nas je naš dobri oče, stari oče, soprog, svak, gospod dr. JOSIP STEGU veterinarski inšpektor kr. banske uprave v Ljubljani danes ob 17. uri nenadno zapustil. LJUBLJANA, 14. februarja 1937. žalujoči: AMALIJA, soproga; inž. MILAN in RADO, sinova; MARICA, JOŽICA in LILI, hčere in ostalo sorodstvo Oreluje Davorin Ravllen. — Izdaja za konzorcil »Jutra« Adoll Rfbnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za Inseratni del je odgovoren Alojz Novak — Val v LJubljani