95. številka. V Trstu, v sredo 29. novembra 1893. Tečaj XVI „EDIMOdT" izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinoat" itane s za TBO leto f. ti.— ; i*ven Avstrije f. sa «/. leta „ 3.— ; „ * „ 4.50 ta «/« , 1M; „ „ n 2.25 x „Novl6nr"-jem t za t se leto f. 7.—; itven Avstrije f. 10.— za */, leta „ 3.5«»; „ „ 5.- zn V4 leta „ 1.75; „ „ „ 9.50 Posamično številke fle dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trstu po S nvč., v Gorici in v Ajdovščini po S nvč. „NOV1ČAR" po a nvč. EDINOST Oglasi h« račune po 8 nvč. vrttiea v pftitu; za naslove i debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi ga obaeglo navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in Javne zahvale, ti omari oglasi itd. se račun« po pogođbL Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu: Piazzu Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne spru jemajo. Rokopisi se no vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravniMvo Piassa Caserma 2. Odprte reklamacije ao proste pofttnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. , T eMmmmU J• f*. I z j a v a* Ko eo početkom tega zasedanja podpisani zastopniki stopili v „klub konservativcev" zajedno z drugimi zastopniki slovenskoga in hrvatskega naroda, izjavili bo složno, da pristopajo klubu pridržujoč si svojo tesno mejsebojno zvezo, trdno osve-dočeni, da bode klub krepko podpiral njihova prizadevanja, katera merijo poglavitno na to, da Slovenci in Hrvati dosežejo svojo narodno ravnopravnost. Vrini tega izjavili so hrvatski zastopniki pri oni priliki, da stopajoč v klub, nečcjo, kakor bi bodi, prejudicirali svojemu državnemu pravu ter ko pristavili, da se no bodo držali vezane po klubovi disciplini v vprašanjih, katera bi se, od katerakoli strani, na to nanašala. — Ko ee j« začetkom leta 1892, pretresala v klubu trgovinska pogodba z Italijo, izjavili so isti, da si pridržujejo svobodno glasovanje o tem predmetu ter da ob svojem Času označijo svoje stališč«. Ce pa niso do zadnjega odloženja državnega zbora tega storili, zgodilo se je to jedino iz razloga, ker so se nadejali, da ona vlada, katera je opetovano naginjala, da stoji nad strankami, povoljno reši neka viseča narodna in gospodarska vprašanja, sprožena v dalmatinskem zboru, na temelju pravice in zakona. Z druge strani so pa bili vsi podpisani tega mononja, da s tem, da ostanejo v klubu, zapreči j o, da bi levica prišla do oblasti, kar se jej je do neke mere tudi posrečilo. Toda odkar se jo predstavila državnemu zboru parlamentarna vlada, katera se nazivlje koalicijsko, čeravno v njej ni z a s t o p a n i h 10 m i 1 i j o n o v Slovanov; odkar so mora ta vlada naslanjati na koalirane stranke, dočim se pod pihani po svojem političnem osvedočenji s to koalicijo družiti ne morejo, ker vladni program nima nikakih ozirov na narodne težnje, izrecno naglašajoč, da morajo m i-rovati vsa velika politična vprašanja, torej tudi ono o narodni ravnopravnosti; došli bo — z oziroui, da podpisani teže na to, da se rešijo po pravici vsa narodno vprašanja ; z ozirom, da so žo odločili, glasovati proti izjemnemu stanju v kraljevini Češki, katero hoče nova vlada vzdrževati, ker je smatrajo naperjeno proti češkemu narodu, koji jim je bratski narod; z ozirom, da hočejo i glede drugih v vladnem programu navedenih vprašanj ohraniti si prosto roko — do zaključka, da izstopijo iz kluba. Ta zaključek javili so klubu dne 23. t. m. in ustanovili posebno slovensko-hr-vatsko skupino ter hočejo brez kakih ozirov pazljivo sjediti vladnemu delovanju i temu nasproti uravnavati svojo držanje. Ob jednem stopili so podpisan; v dogovor z ostalimi hrvatskimi in slovenskimi zastopniki ter se nadejajo, da se s časom toj skupini pridružijo če drugi zu-atopniki, da složno delujejo na parlamentarnem polji. Da podpisani izstopajo iz parlamentarno večine, je naravna posledica njih zastopniških dolžnoatij ter jim bode iz istega razloga poglavitna naloga čuvati ter braniti pravice in koristi slovenskega in hrvatskega naroda, ki so povsod in o s o]b ito na Primorskem identi-fi k u j e j o s koristmi države. Potegovati ae hočejo tudi zato, da se Čim preje oživotvori združenje vseh slovanskih zastopnikov, kateri ne pripadajo koaliciji, v »vrh o, zajemnega in odločnega delovanja za ravnopravnost in za pravice vseh slovanskih plemen. Na Dunaju, dne 26. novembra 1893. Dr. Klaić, dr. Ferjančič, dr. Bulat, Borčić, dr. Gregorčič, grof Alfred Coronini, dr. Gregorec, Šupuk, Kušar, Nabergoj. Odkritost in resnica. EkBelenca knez "VVindischgriitz predstavil je novo ministerstvo zbornici se za-trdilom,!da so hoče držati lepega, zlatega pravila : odkrit in resničen bodi v javnem življenji! Nočemo ae spuščati v daljnja preiskovanja, ali je sploh mogoče vesti se po tem krasnem pravilu zi-stemu, ki je sad tajnih dogovorov posamičnih vsemožnih voditeljev, katerega je torej porodila — ne-odkritost. Da je temu tako, pokazala nam je takoj prva razprava poslanske zbornice, vršivaa ee v znamenju „novega kursa". Postopanje zborničnega predsednika kakor tudi koaliranih strank bilo je se konstitu-eijonolnoga in parlamentarnega stališča skoro da noverojetno. Kakor znano stavil je češki poslanec dr. H e r o 1 d nujni predlog, da se o izjavi nove vlade takoj za-prične razprava. Če je bil kedaj opravičen kakov predlog, potem je bil gotovo ta. Izjavam vlad ob njih nnstopu treba pripisovati največjo važnost, kajti kažejo nam pota, po katerih se ima gibati — vsaj v bližnji bodočnosti — politiško in javno življenje države. Zato pa je zastopnikom naroda ne le pravica, ampak dolžnost povedati o d k r i t o in resni čjn o svojo menenje o programu vlade. A tudi vladi sami — če tudi ne bi bila izrecno zapisala na svojo zaatavo „odkritost in resnico" — mora biti na tem ležeče, da izve, kako sodijo stranke o nje lastnem programu. A čudno: tista koalicija, ki se nam jo predstavila posebno naglašajoč „odkrito Bt in resnico v j a v u e m ž i v I j e n j u", bo je zbala odkrite besede in ni dopustila, da se govori o nje programu, ampak je neizprosno odklonila nujnost Ileroldovega, povsem opravičenega in na parlamentarne običajo v h u Evrope oprtega predloga. So jasneje pa, nego prvi dan razpravljanja v poslanski zbornici, dokazalo je posvetovanje v II o h o n w a r t o v e m klubu, (dne 23. t. m.), da novega kabineta nikakor ni smatrati kot izraz volje vseh treh koaliranih strank, ampak da so se dogo-varjanja vršilo za hrbtom konservativnega kluba, kor so vodjo vseh treh strank — to jo jasno kot beli dan — hoteli presenetiti konservativce z dovršenim Činom. Vzroka takemu postopanju ni težko uganiti. Računali so namreč, da konservativci za nikako oeno ne puste na cedilu svojega voditelja, ter da — videč, da je ni drugo rešitve — porečejo : da, če tudi jim srce volova: no! Tako posto* panje je morda res premeteno, ali „o d-krito" ni! In tako je koalioija dovela sama svoj program ad absurdum, še predno ga je mogla razviti pred zbornico. Koalicija prepoveduje tako rekoč na javnem trgu „odkritost in resnico", sama pa se je porodila po tajnih potih! Kje je tu soglasje P Omenjeno posvetovanje Hohenwarto-vega kluba pa je velezanimivo posebno za nas v nekem drugem pogledu. Na mislih nam je tu najprvo resolucija poslanca Sukljejn. Ta resolucija se glasi: „Klub konservativcev izjavlja, da se hoče nepremično držati ustavno zajamčene jednako p ravnosti vseh avstrijskih narodnosti ter hoče vse storiti, da pripomore do zmage temu temeljnemu pravu avstrijske ustave". In isti klub, ki je menda soglasno vsprejel to resolucijo, naj bi podpiral ministerstvo, v katerem sedita in imata prvo besedo moža, koja smemo mirno vestjo imenovati poosebljeno n a-sprotstvo vsega tega, kar hoče in zahteva gori navedena resolucija! Kje bi bila tu iskrenost in odkritost, kje resnica?! Ako so konservativci resno mislili se evojo resolucijo, potem je žo okolnost sama, da tiče v talci koaliciji, zgolj zanikanje odkritosti in resnice, torej zanikanje istega zlatega pravila, kojega je naglašal knez Windischgratz v svojem nastopnem govoru, ko je rekel : odkrit in odkritosrčen bodi v javnem življenji ! Čudno, zares čudno: v dobi „odkritosti in resnice" naletamo povsodi, naj se že obrnemo na desno ali levo, na vse mogoče, samo prave reanične odkritosti ne vidimo nikjer. Že koalioija sama ne moro biti sad odkritosti in resnice, ker je nenaravna ; ministerstvo te koalicije porodilo se je bo le po dolgih, hudih in tajnih naporih — tajnost pa je protislovje odkritosti ; koalicija ne dopušča, da bi so govorilo o nje lastnem programu, kar nikakor ne kaže na posebno ljubezen do odkritosti; uemški konservativci in jeden del slovenskih poslancev hočejo ostati v koaliciji, dasi vodo \ rav dobro, daje koalioija obrnjena proti glavnim težnjam jednih in drugih in da jo koaliciji prvi namen ta, preprečiti ravno to, kar zahtevajo oni glasom svojih jednoglasno vs prejeti h resolucij — hliniti hočejo torej ljubezen, kjer je v resnici le mržnja. Postopanje v Ilohenvvartovem klubu ostavših slovenskih poslancev in njih nemških prijateljev znači torej vrhunec — n e o d k r i t o s t i. Ko žo govorimo o posvotovanju v Ilohernvartovem klubu, nikakor ne smemo prezreti znamenitih besed, katere je o tej priliki spregovoril slovenski poslanec Miha V o š n j a k. Na podlagi Vofinjakove izjave more si vsakdo osnovati lastno sodbo o koaliciji in njo namenih. Naglašal je namreč, da v sedanjem ministerstru sedita dva izreona sovražnika konservativcev. Grofa Wurmbranda pozna g. Vošnjak — tako je zatrdil — že iz deželnega odbora štajerskega in ve dobro, kako mislijo ti gospodjo o jednak o p ravnost i. Najmanje — zopet lastno besede gospoda Vodnjaka, — kar moramo pričakovati od sedanje vlade, je to, da na ta ne p r e-n e h I j e j vsakega napredka v jednak o pravnosti, t. j. — nazadovanje. Oosp. pusl. Vošnjak je zadel žebelj uprav na glavo. Besede njegove so jedinu primeren odgovor oficijoznemu „ Fremdeu-blattu", ki je rekel te dni, da se le tisti življi odluščajo od koalicije, kateri nočejo odpustiti od narodnih bojev. Gibčnemu oficijozu moramo le to zatrobiti aa ušesa, da naša borba ne velja malenkostnim vprašanjem, ampak je posvečena narodnemu obstanku. Ker nam pa gre za življenje, ne Bmemo niti misliti na prenehljej v borbi za Bvoja prava, kajti vsak prenehljej v natezanju snačil bi ne le nazadovanje, ampak tudi — smrt. Lahko je onemu, ki vsega polen sedi pri bogato obloženi mizi, da rečo revčeku, ki čepi pod miso — lačen in žejen : Čuj brate, čemu bi se prepirala? Razmerje ostani kakor je bilo do sedaj in mir b6di mej nama! — Kaka bi bila neizogibna posledica takemu „miru" ? Onemu pri mizi naraščal bi trebuh od dne do dne, revčeku pod mizo pa bi zmanjkalo sape. T&ko je razmerje moj nami in Nemci, odnosno Italijani. Oni pri mizi — mi pod mizo. To je tisto „posestno stanje", katero hoče braniti in ohraniti koalioija; v ta namen hoče, da nastane prenehljej v borbi za ndrodna prava. Sedmorica v Hohenwartovem klubu ostavših slovenskih poslancev ve vse to, ona ve, da vsak prenehljej v borbi znači za nas nazadovanjo — in vender je ostala v koaliciji, v kateri sede izrecni nasprotniki konservativno stvori; vender hoče podpirati isto ministerstvo, katero zahteva v prvi vrati, da naj prenehajo za sedaj narodne borbe v ta namen, dh se ohrani „posestne stanje" po nemško-liberalnem vzoru: jeden za mizo, drugi pod m i z o ! In tako stvari smo doživeli v dobi „ > d k r i t o s t i in resnice! DOPISI. Iz Trsta. [Izv. dop.] (Občni zbor „Občnega delavskega izobraževalnega pra-vavarstvenega in podpornega društva za Primorsko".) To društvo je imelo v ne-doljo dne 19. t. m. svoj občni zbor v gostilni „Zur Stadt Marburg". Predsednik sodrug L. Zadnik otvori zborovanje ter poroča v prvi vrsti o vzrokih, da se je sklical izvanredni občni zbor, Zanemarjalo so se namreč od strani funk-cijonarjev društvena opravila; tako n. pr. zapisniki shodov in soj niso zabeleženi v knjigi; potem so računi tako napravljeni, da ni moči natanko soditi o stanju blagajne. To nezdravo društveno Btanje povzročilo je pa neko intriguiranje in hujskanje mej člani odbora; vrinile so se namreč vmes osebe, ki nimajo pravega pojma o namenu tega društva, ali pa jim je namen dolati razdor. Iz teh vzrokov je pritrdila večina odbora misli, da so skliče izvanredni občni zbor. Ker pa so bili nekateri odborniki in člani temu protivni, odloči naj toraj zbor autn ali se ima vršiti izvanredni občni zbor z napovedanim dnov- redom. Tajnik aodrug Dorre oporeka (v nemSkem jeziku) češ, da zbor ni pravilno sklican, ker se pri odborovi seji ni nič govorilo o izvanrednem občnem zboru, ampak le o navadnem mesečnem shodu. Zaradi zapisnikov se opravičuje s tem. da je na neredu kriv prejšnji tajnik. Predsednik pojašnuje na to, da pri predzadnji odborovi'seji so rea ni govorilo o občnem zboru, to pa zato ne, ker so je sbok zasejanega razdora govorilo o vsem, samo o delovanju za društvo ne. Pri zadnjem mesečnem shodu pa ne je izrečno sklenilo — kar je razvidno iz zapisnika — sklicati izvanredni občni zbor; vrhu tega prečita predsednik sklep 9 odbornikov v istem smislu. Tako je jasno, da je zbor pravilno hklican. Temu pritrde gotovo vsi, ki imajo kot delavci pošteno misel in čisto Test. (Burno pritrjevanje). Sodruga Poljšak in Gogoj nagluHota posebuo, da je treba društvo upravljati v slovenskem jeziku, ker je večina članov slovenskega rodu. Tudi vodstvo naj se izvoli temu primerno, da bodomo vsaj na jedno stran zamogli delovati ; delavci laškega jezika pa naj ai ustanove lastno društvo na istej podlagi. Pri glasovanju je bila večina za občni zbor in novo volitev odbornikov. Pri tej priliki ustane nekaj sudrugov nem-škoga jezika, boteč oditi. Sodrug Dorre pa zbeži kakor besen v drugo sobo, kriče: „Das ist eine Schweinerei l* Ko nastane mir, poroča predsednik o stanju in delovanju društva. Omenja, da s prvega je oblastnija delala zapreke, sedaj pa ovirajo društvo razne intrigo in narodna nestrpnost. Laški delavci imajo vsakovrstne izgovore, da ne pristopajo. Sedaj ao našli vzrok, ker je v pravilih določeno, da v slučaju razpusta društveno premoženje pripade tukajšnji delavski bolnišni blagajni „Delavsko podporno društvo". Tu se vidi, du je pri laških delavcih v Trstu še vedno najti narodno zsgriženost. A mi nismo mogli drugače ukreniti, kajti druga društva niso hotela vaprejeti eventuvalne ostaline, ministerstvo pa nam je zavrnilo pravila, ker smo vsprejeli določb \ da po raspustu ostane premoženje odboru sedmero oseb. Hvaležni amo turaj morali biti omenjenemu društvu, da je prevzelo ponudbo, da smo mogli izpolniti, kar je oblastnija postavno zahtevala od nas. Zato pa je najbolje, da se tudi laški delavci združijo v enak namen. Mi pa ostanemo tolerantni in vsprejmemo radi vsakogar, ki se oglasi, samo da pra-vila to dovole. Sicer se pa moramo ravnati po večini, in ako ostanemo tudi sami slovenski delavci, nič ne de, saj nas je za dosti ter je tudi potrebno, da se združimo v napredek delavskega stanu. Glede na poročilo blagsjnika omenja predsednik, da so njegovi računi nejasni ter da more le poročati o tem, kar so zra-čunili pregledovalci iz knjige, kjer so zabeleženi člani in njih doneski. Pri drugi točki .volitev novih odbornikov" naglasa predsednik, da treba izvoliti take odbornike in funkcijonarje, ki bodo složno delovali v to svrbo, da zadobimo zaupanje, da bode moglo društvo služiti ■vojemo smotru, nmu reč. skrbeti sa pov-zdigo delavstva v duševnem in gmotnem oziru. — Sodrug Poljšak predlaga naj se v odbor .en bloc* volijo tisti sodrugi, kojih imena bode prečital predsednik. Pri sledečem razgovoru o načinu volitve provzročil je aodrug Sado velik hrup češ, .najboljši je, da sa shod razpusti*. A njegovo rohnjenje ni motilo občnega zbora, kajti volil je z veliko večino nastopne sodrug*: Poljšak podpredsednik, Lan tor I. blagaj nik, Zoniuk, II. blagajnik, Kump, Cogoj, Uuiek, Samec, Ceglar, Kresovič, Stopar, Pichl, Tonja, Polič, odborniki. Kolp, Jurčič. Lotrič, Ipavec in Primožič, namestniki. Predsednik sodrug Zadnik je pozdravil na to še enkrat navzoče ter zaključil ta pomembni shod. Slovenske delavoe v Trstu in na Primorskem pa poživljamo s tem, da pristo- pijo k temu društvu, kajti ne samo za slučajno telesne bolezni se je treba zavarovati, temveč tudi proti du&evni bolezni in gmotnemu propadanju. To pa je dandanes mogoče le potem združenja, kajti delavec ae ne more sam poučevati, ker mu ne preoataja za nakup potrebnih spisov in knjig; sam ai tudi dandanes ne prihrani toliko, da bi zamogel varovati avoje pravice, ali pa, da bi zamogel vatrajati v boju, ako bi ae mu iste kratile. To je mogoče le še v združenju; zatorej ne obotavljajte so,ampak pristopite k temu društvu, kateremu je blagi namen, naobraziti delavstvo za javno življenje ter varovati njega državljanske pravice, zagotovljene mu v postavah. Za bolnišnimi blagajnami je to društvo najpotrebnejše za delavce. To društvo je napravljeno za delavce in delavke za vee Primorsko. Kjer je potrebno, ustanovo si lahko tudi podružnice, da je olajšana udeležba. Delavci, poprimite se tega sredstva, da so vspuete do višje stopinje omike ter da ai priborite sebi dostojno stališče v državi; kajti od vas izhaja vse »delo*; del o pa jo vzdržujoči in gibajoči element v človeštvu in v vsej družbi, brez dela izostanejo pogoji užitka in a tem življenja. Zatorej si mora delavec priboriti dostojno mestu v človeški družbi|; to pa dosežemo, ako se izobražujemo in združujem«. Z bratskim pozdravom Društveno vodstvo. Politični pregled. Notranje dežele. Poslanaka zbornica izvolila je dne 25. t. m. Poljaka Abrahamoviča drugim podpredsednikom. Oposicijonalni Kluič je dobil 55 glasov, 14 nemških nacijotialcev oddali so prazuo listke. Pri ruzpravi o podpori za trgovinsko mornar-nico govorili so poslanci Borčič, Burg-tt t a 11 e r, Biankini Stalit z in Spinčič. Poslednji je zahteval od mini-sterskega predsednika in od ministra za notranje zadeve, da odgovorita na nekatere interperlacije, stavljene že v prejšnjem zasedanju. V včerajšnji seji seje nadaljevala razprava o postavnem načrtu, tikajočem se trgovinske mornarice. Trgovinski minister grof Wurmbrand zastopa z veseljem to predlogo, kateri je namen zboljšati trgovinske zveze Trsta z Dalmacijo t»-r pospeševati gradnjo novih trgovinskih ladij. Minister bi želel iz Trsta, tega pr vega tržišča Avstrije, napraviti to, kar bi moral biti. Miniater opozarja na neugodne rasmere za ndpošiljanjn blaga po železnicah v Trst. Res je tudi, da razmere pri javnih akladiščih v Trstu n i a o arečne. Nadalje želi, da zadobi Splet svojo veljavo kot dolmatinako pristanišče. Grof Wurmbrand je prepričan, da se vlada pri gospodarskih vprašanjih ne postavi na atrankarsko stališče. Baron Schwegel izjavlja, da vprašanjo trgovinske mornarice ni zgol primorsko, ampak državno vprašanje. Govornik predlaga dve resoluciji, prvo radi dozvoljevanje predplač ladijetesalnicam za gradnjo železnih ladij, drugo radi gradnje železniških zvez s Trstom. Načrt o podporah trgovaki mornarici so vsprejeli nespremenjen. Zatem je zbornica dovolila kontingent novincev za leto 1894. Na to se jo pričela razprava o noveli k zakonu o deželni brambi. Proti sta govorila poslanca S c h I e s i n-ger in Kronawetter. Razprava se bode nadaljevala jutri. Vnanje države. O Kalnokyjevem obisku italijanskega dvora v Monzi pripoveduje „Italie", da tolmačijo v Vatikanu ta obisk tako, da obišče prihodnje apotuladi nadvojvoda Fran Ferdinand d' E s t e italijanski dvor v Rimu. Kaj je resničnoga na vsem tem ugibanju, pokaže v kratkem bodočnost. Iz Rima je prišla važna vest, da se pogaja Rusija * Turčijo o nakupu otoka Samo sT da zgradi tam pristanišT-e za svoje novo sredozemsko bro-dovje. Rusiji ponuja za otok 200 tisoč rubljev, kateri bi se morali odtegniti od onih 5 milijonov, katere dolguje Turčija Rusiji šo vedno kot odškodnino po zadnji rusko-turški vojski. Italijanska ministorska kriza nadaljuje, kajti krona je v jako težkem položenju glede sestave novega ministerstva žo valed dejatev, katera ao vrgla Giolittijov kabinet. Crispija vrnitev pa smatra javno inenonje v Italiji kot ne-možno; skoro gotovo prevzame sastavo ministerstva Zanardelli. Poleg tega zahtevajo razni italijanski listi, da se razpišejo nove splošne volitve, kajti le tak6 j« možno „izčistiti* državno zbornico. Ministersko krize uiorejo se dandanes primerjali kužni bolezni. Po avstrijski, grški in italijanski krizi, imajo jo tudi v Franciji. Ta kriza pa je nastala baje vsled nesporazumka med ministri samimi. Valed tega nesporazumka dali so svojo ostavko vsi ministri, Carnotjev zadregi, kajti razni veljaki so mu že odklonili čast sestavljenja novoga ministerstva. Torej moremo reči sedaj s popolnim pravom: Tout čutne chez nous! Na Spanijolnkem jo manjkalo le tnalo do ministorke krize, katore je tnenda res nalezljiva. Ministerakemu predsedniku Sagasti pa se je posrečilo pregovoriti sedanje ekscelertce, da ostanejo na svojem mestu. — Vojni minister jo hotel prevzeti vrhovno zapovedništvo v Melill', a drugi ministri so se temu upirali. To je bil vzrok razporu med ministri. Ker pa je vojni minister odjenjal od svoje zahteve, je odpotoval v Melillo maršal Mar-tinez Campos, da konečno „energično* pokaže črncem v Maroku veljavo vpanijol-skega orožja. Braziljska vlada proglasila je v Pernambuku obsedno stanje, kajti tam je našla neko zaroto. Braziljski minister vnanjih poslov javlja, da se je vladini vojaki posrečilo premagati dne 24. t. m. upornike v pokrajini Snnta Cnterinn. Različne vesti. Boj za slovenako iolo. Do včeraj je na&tela komisija v rubrikah za petero na-sledujoČih si let 602 otroka, torej imamo povprečnico 120. Da ne poizvedovanja vršo tako poČHsi, niso krivi le naši stariši, ampak tudi mestni sluge, ker ne dostavljajo pozivov tako točno, kakor bi morali. Slovenske starine poživljamo še enkrat, naj se brez odlašanja predstavijo komisiji, da se ta pereča zadeva kolikor možno hitro reši. N|. Veličanstvo cesarica odputuje jutri z Dunaja v Miramar. Po kratkem odmoru vkrca se na daljšo potovanje. Odlikovanje. Sv. Oče Lov XIII. imenoval je župnika v mestni bolnici tržaški častnim komornikom a pridevkom ,mon-signore". Poroka. G. Ivan Božič, posestnik v Poddragi, poročil so je dne 27. t. m. v Prezidu z gospodiČino Ireno Vilhar-j o v o . Srečno bilo ! Mestni SVĆt tržaški ima javno sejo jutri zvečer. O njej »poročimo v sobotnem „Novioarju". Izpiti učiteljske sposobnosti dovršili so se v Kopru dne 25 t. m. Sposobnimi za sloveuske šole pripoznani so nastopni učitelji, oziroma učiteljice: gospodičina M a-rija Krait, šolska sestra M.Pfeifer in učitelj Fran Simčič. Za hrvatske šole: Baf, Zmakin Vince nc Puha r i č. Za italijanske 5 učiteljev, 15 u-čiteljic in dve redovnici. Plesni odsek Slovanske Čitalnice o- pozarja p. n. člane, d« so vrše plesne vaje vsako sredo ob 8'/« zvečer. Nove goBtc, ki so dobro došli, naznaniti jo vsaj 13 dni poprej odboru, ozir. plesnemu odseku »Slov. Čitalnice". Pozor! Odbor telovadnega društva „Tržaški Sokol* naznanja svojim članom, da iside oh kratkem žepni koledar: „Sbor-nik Sokolsky" za leto 1894, kojega izdaja Sokol češki. „Sbormk Sokolskjr* je vezan jako elegantno, obsega razun koledarja, popis in imenik vseh sokolskih društev v Avstriji, mnogo oglaniv nsjirae-nitnejših firm, i. t. d. Razun toga ima tudi večji oddelek prostora za bilježnico. Pisan je v češkem jeziku, a cena mu je tako majhna (80 kr.), da no bi smel nobeden naših članov in sploh rodoljubov izostati, koji no bi štel med drugimi svojimi knijžicami tudi „Sbornika Sokolskega". Tedaj bratje Sokoli naročite si ga, a ne le vi, temuč vsak, kdor se čuti prijatelja temu prekoristnemu narodnemu društvu T Proč s tujim blagom in držimo s« gosla : Svoji k svojim! Kdor si ga torej želi naročiti, oglasi naj se z doneskom 80 kr. vsaj do 15 decembra pri odboru Sokola ali v Dolenčevi tiskarni. Miklavžsv večer, katereg* priredi tudi letos telovadno društvo „ Tržaški Sokol", kaže biti jako zanimiv. Program, kojega priobčimo pozneje, obsegal bode vrsto ; rav zanimivih toček. Posebno velike priprave delajo ae za nastop sv. Miklavža, angeljev in parkeljnov. Nadajamo se torej, d a i ta večer privede prav mnogo našega občinstva k tej priljubljeni veselici našega vrlega Sokola. Ker je ta večer v prvi vrsti namenjen otrokom, tudi njim ne bo manjkalo zabave, v kar se bode predstavljala majhna igrica iz otroškega življenja, kojo bodo izvajali 2 dečka in tri deklice. Veselica Barkovljanskega pevskega društva »Adrija* na Greti dne 26. t. m. zvriila se je povoljno. Petjo je ugajalo, kajti ponavljati ati so morali dve pesmi. Igro „Muteo* so igrali prav dobro, vsled čeaar je vzbujala mnogo smeha med občinstvom. Igralke in igralci — vsi okoličani — rešili so častno svojo nalogo. Žal sauio, da je bil obiak to veselice le sređen. Kar ae tiče okoličanov bili so v lepem številu zastopani bv. Ivančani — bilo je tudi lepo število mestne inteligencije ter gg. deželni poeluuci: Dr. Saucin, Fran Dollenz in Iv. M. Vatoveo. — Mnogoštevilen obisk dal bi bil veselici povsem drugo lioe — in tega bi bilo želeti uprav na Greti, kjer se širi tujstvo z nečuveno-silo. Rodoljubi, kateri so ustanovili tamošnje „Gospodarsko društvo", poznajo uevarnoat iirečega se itahjanizma na Greti, ter ima biti navedeno društvo pravi odpor proti tujemu uavalu. — Upati je, da bode ob prvi prihodnji veselici „Adrije* obiik uiuo-goštevilnejsi, ko bode gostom prilika, počastiti ob enem dve domači draštvi. Omenjamo se, da ao trije domači akudetuikit Goiubač, Sauoin iu Rebek, z Dunaja dopo-slali brzojaven pozdrav .Gospodarskemu društvu" in „Adriji". — O tej priliki zo darovali društvu : družina Govacich-Rebek 3 gld., Dollenz Fran (dež. poslanec) 1 gld.r Martelanc Ivan 1 gld., Turk Josip 1 gld., Pogorelee Anton 80 nvč., Trobec Auton 50 nvč., Kerž6 in družba 60 nvč., Grotarka 10 nvč., Zelen F. 10 nvč., F. St. 30 nvč. N. N. 1 gld. Iz Dekani se nam piše: Poročam oe-njenim čitateljem „Edinosti*, da jo naša „čitaluioa" na zahtevanje udov imela dne 21. t. m. izvauredno občno zborovanje, pri katerem je blagajnik društva poročal o stanju računov za dobo 9. mesecev t. j. od 1. februvarja do 1. novembra t. 1. 1« tega poročita posnamemo sledeče: Dohodkov je imelo durštvo 156 gl. 27 kr. Stroškov pa 116 gl. 44'/, kr. Če primerjamo dohodke se stroški, kaže se nam čistega prebitka 39 gt. 827« kr. in to za dobo samih 9 mesecev 1 Gmotno stanje društva je torej jako dobro, in ako bi vnanji in domači udje poravnali zaostalo drustvenino v znesku 40 gl., imelo bi društvo danes* v blagajnici okoli 80 goldinarjev! Opominjamo torej vse čeatite zunanje in domaće ude, da store čina prejo mogoče svojo dolžnost, da nam bode ob koncu leta mogoče poročati se povoljneje e društvu našem. — Primerjajoči tro&ke r dohodki, vidiuio tudi, da je imelo društvo v imenovanih 9 mosecih denarnega prometa 272 gold. 71 kr. Z vso opravičenostjo je torej omenjal g. tajnik o priliki volilskega shoda, da naše društvo še nikdar ni stalo rako trdno, kakor sedaj! Čast torej našemu gosp. blagajniku! Kličemo pa vsemu odboru: Le tako čvrsto in neustrašeno nsprej !! Truplo pok. grofa Hartenaua dospelo je dne 27 t. m. v Sredeo. Dokler se je vlak t mrtvim junakom vozil po srbski zemlji, spremljevala ga jo srbska častna vojnu četa. Blizu Slivnice pozdravljali so vlak streli iz topov. V Sredcu sprejel jo vlak na postaji Koburžan z vsemi dostojanstveniki in diplomatje. StambulovJ govoril je opisujoč velike zasluge pokojnikove za bolgarski narod.„Hala cerkev" v Sredcu prezida se v krasen mavzolej, kjer se shranijo ostanki viteškega Aleksandra Btttteuborga. Nevarna pošiljatev. Minolo nedeljo je došfl pud miblovoru Nemškega kancelarja Caprivija zabojč*k, v katerem jo bil shranjen takozvan p e k I e n s k stroj. K sreči jo kancularjev adjutant pogodil ne-varnost in preprečil morebitno nesrečo. „Nordd. Ali*?. Ztg." pa je izvedela, da je tudi n o ruški car dobil jednako pošiljate v. Tudi tu so preprečili po srečnem slučaju, da peklenski stroj ni napravil pogubnega učinka. Dobro Jlrn bilo I Tržaški junaki H a-nilkar Rase o vic h, Avgust Al-lich in S o i p i j Bazzanella obao-aojeni ao bili dne 28. t. m. pred tržaškim sodiščem radi motenja vere. Razprava bila je že parkrat prenesena zbok zaslišanja prič. Rascovich dobil je 6 tednov zapora, ostala dva po jeden meseo. Hudodelstvo na „Vindobali*. Naši č. čitatelji se gotovo še spominjajo groznega hudodelstvu, katero je lani napravil Nemec Avgust Steinke na parniku „Vindobala" s tem, da je izpustil vroči p&r v kotel, v katerem bo strugali štirji inladenči, ter jih takč strašno opekel, da sta umrla dva mladeniča vsled opekllu. Steinko dobil je spomladi pred tržaškim porotnim sodiščem 18 mesecev težke ječe. Obsojeni prizval ae jo na vrbovno sodišče, to pa je dnć 26. t. m. potrdilo prvo obsodbo Porotna razprava. Dne 27. t. m. bila je razprava proti trgovcu Franu Dellaku it Senožeč, obtoženemu goljufije in zakrivljeno kride. Porotniki zanikali ao vprašanje gledč goljufije, pritrdili pa drugemu. Sodišče je obsodilo Dellaka na 4 mesečni zapor. Obsojen morilec. V Genovi končala jo dne 27. t. m. razprava proti Mihalju Oraini-ju, služabniku barona Curr6-ja, kateri je ustrelil svojega gospodarja in težko ranil 301etnega njegovega sina Nikola Curr6-ja. Obsojen je na 17 in ^ letno ječo in na povrnitev pravnih stroškov. Najdena mrtva ženska. Kakor smo poročali, našli ao dne 22. t. m. na novi openaki cesti mrtvo žensko, katero ao prepeljali v mrtvašnico na Proaek. Preiskava je dognala, da je umrla ženska neka Ur»a Taddeo, stanujoča v Trstu, v ulici Canal grande hšt. 7, stara 58 let. „Slovanski svet" prinaša v 22. številki : Program koalicijske vlade. — O volilni reformi v državnem zboru. — Iz krčevinakih potočnic (Elegija). — Privel (pozdrav) Francozom runkega kmetiča. — Pir (Pesem). — U poezij Lermontova. — Ruska pesem. — Na njenom grobu (Pesem). — Zakaj ao ljudje živi P (Dalje.) — Značaj immdnoga junaka u južnih Slo-vjena. (Drtljo.) — Svetozar Ilurban Va-jan*ky. — Dopisi. — Ruske drobtinioe. — Ogled po slovauskem svetu. — Književnost. „Slovenski plesalec". Zbirki raznih narodnih in sabavnih plosov. Sestavil, založil in izdal Ivan Umok, plesovodja slov. društev v Trstu. 1893. Tiskom tiskarne Dolenc. Cena 30 nvč. — Str. 32, v 8°. — S to knjižico podaje g. pisatelj slovenskej mladini lično knjižico, v katerej opisuje najobičajnejše plese s kratkim uvodom o dostojnem vedenju na plešišču. Opažamo posebno, da je izdajatelj vpeljal v četvorki slovenske pozive, in da opisuje novi ples „Slovan", kateri je sestavil sam. — Sešitku dodanih je 39 podob v bolje tolmačenje likov „Četvorke", „Suličarske", „Kola" in „Slovana". — Priporočamo to knjižico slov. mladini, kateri je namenjena. Matica Hrvatska je že dotiskala svoje letošnjo knjige. Z razpošiljanjem se prične, če le mogoče, še pred Božičem. Gg. poverjeniki in člani naj se podvizajo s pri-glasovanjem in vplačevanjem članarine, da ne bode potem zamere, ako ne dobe knjig. Mati ca je tiskala letoj svoje knjige v 10.000 iztisih. Loterijske itsvilks. Izžrebane 25. t. m. Budimpešta 75, 61, 6, 17, 60. Li»c 41, 78, 58, 51. 36. 50 000 goldinarjev je glavni dobitek velike i n o m o s t s k e 50 nvč. I o t e r i j e. Opozarjamo naše čestite čitatelje, da se bode vršilo žrebanjo že 6. decembra 1893. Poslano*). Razkolniki v Tratu. Odgovor „Slovencu" št. 271, z dne 25. t. m. Ker goap6da pri „Slovencu" nikakor ne vedo, na kog* bi vrgli vzrok, da so nekateri Slovenci nižjega atanu preatopili v „pravoslavno vero", zaletava se neki tržaški dopisnik v sobotni „Slovenčevi" številki posebno v „Delavsko podporno društvo", katero je po menenji g. dopisnika vzrok, da delavoi „sovražijo cerkev, da prestopajo v pravoalavno vero itd." Gospod dopisnik, ki, kakor pravi, dobro pozna razmere delavskega stanu, izraža se v svojem dopisu tako, kakor bi med udi „Delavskega podpornega druitva* ne bilo nobenega vernega katoličana, ampak aami brezverci, in da vaakdo, ki priatopi v to društvo, kmalu prične sovražiti cerkev ter polagoma vgasne v njem vera, da sovraži vse, kar mu velevajo krSčanske dolžnosti. Kot vzrok temu navaja to, da ima delaveo v tom društvu na razpolago obilo „brezverskih" Časopisov in občuje z ljudmi, kateri so po meuenji g. dopisnika „brezverci". Kajti pravi doslovno: Po glavi mu rojć izrazi za duhovščino, katere se je naučil iz „Slovenskega naroda", proti cerkvi, izrazi iz „Slovanskega sveta", iz „Edi-nosti" in .Soče" članki proti duhovščini i. t. d. — Najprej naj bode g. dopisuiku povedano, da izmed onih, ki so preatopili k pravoslavni veri, nI bil nijedsn ud .Delavskega podpornega druitva". Ne moremo torej razumeti, čemu se to podtika društvu, katero pri tem nima ničesar opraviti. Mi moramo iz tega sklepati, da goap. dopianiku ni mnogo ležeče na reanici, ampak da je tebi nič meni nič vso krivdo zvalil na n«a in vse druga zamolčal. I« katerega vzroka jo to storil, nočemo tu pretresati, dasiravno ne bi ga bilo težko uganiti. — Daljo ae gospod dopisnik izrrtža tako, kakor bi „Delavsko podporno društvo" ne imelo dru/.ega berila kakor samo „brez-verske" časopise, kateri so bajč vzrok vsemu zlu sedanjega časa. Da bi svoje Čitatelje bolj podprl v tej veri, naštel je samo njemu sovražne časopise. Da pa ima društvo tudi druge odločno konservativne časopise — in mej temi ljubljanskega „Slovenca" samega — in mnogo zabavnih, poučnih in leposlovnih knjig, se g. dopisnik prav lahko prepriča v društvenih prostorih. Tudi se lahko prepriča is „letnega poročila", koliko kujij? ima društvo in koliko se jih je v minulem letu pročitalo. Društvo se do«ti trudi, d« bi se delavci vsestransko izobrazili ter jim *) Za ktvaii pod tom naslovom j« nredniltvo le toliko odgovorno, kolikor mu postava daje dovolj poučnega berila na razpolago, torej ao aumničenja g. dopisnika povsem neutemeljena. Gospodu dopisniku pa je menda žal, da se delavski stan izobražuje bolj in bolj, zbok česar tudi tlačeni delavci pridejo do spoznanja, da bodo sami vedeli soditi, kje je pravo, kje neP Da, g. dopisnik: časi se izpreminjajo in mi pa ž njimi. Bodite prepričani, d a mi nismo nikaki „brezverci", ampak vedno in povaodi verni katoličani, ki amo bili in bodemo vedno udani sv. veri in katoliški cerkvi ter smo vedno pripravljeni braniti resnice sv. vere. S tem pa, da se zavedamo svoje narodnosti in svojih stanovskih pravic, nismo nikaki nasprotniki sv. vere in katoliške cerkve. Da se pa v mnogih stvareh ne strinjamo z nje voditelji, to radi pripoznamo in Vam tudi odkrito rečemo, da se toliko časa ne bodemo ž njimi strinjali, dokler bodo pisali o nas tako, kakor ravno piše ljubljanski „Slovenec". In menite-li, da nas to ne boli, da naša čeatitljiva zaatava letos ni ame'.a v cerkev, ko v prejšnjih letih ni bilo nikdar nikake ovire ?! Saj bi »e tej naredbi j rez ugovora uklonili tudi mi, ako bi videli, da se postopa z vaemi jednako ; ali zamolčati no smemo, da se je kmalu potem veteranom dovolilo to, kar se je nam zabranilo. In vender ni naše društvo nič manj patrijotično, dobrodelno pa morda še v večji meri nego društvo veteranov. Konečno bi želeli, da nam g. dopisnik v prihodnje ne podtika pregreikov, katerih mi nismo zakrivili, ampak nas raje puati v miru. I. Hvastja ud „Delalakega podp. društva," Izjava. Ker ae po Rojanu širi govorica, da bode pevako društvo Zarja odslej prepevalo tudi italijanske pesmi — češ, da tako zahteva podpisani kot predsednik društva — ,izjavljam tu sloveano, da je vse to grdo obrekovanje im moram onega, ki širi tako neosnovane govorice, imenovati navadnega obrekovalca. V Rojanu, 28. novembra t. 1. Josip Katalan, predsednik pevskega društva .Zarja". ZAHVALA. Podpisani izreaa tem potem svojo zahvalo ggčnama Kramarjevi in Ž n i-d a r č i o o vi, gg. igralcem Jakobu in J o a i p u Stoka, Sosiču in Da v. Sulčiču, slavnemu občinstvu na obisku ter vsej nui gospodi, katera je blagovolila podariti kako svoto oh priliki veselice na Greti v nrdeljo dne 26. t. m. Odbor pevsksga druitva „Adrija". Poziv na oreiplatu Smatramo ai dužnošču ainovakom oda-noiču i čistim hrvatskim duhom proslaviti onog alavnog junaka, koji se je toli hrabro borio za spas sv. vjere Isusove i hrvatske domovine, a komu je toli nedostojno otkriven spomenik u Požegi. Stoga nam je čast pozvati cijenjeno občinstvo na predplatu „spomen spisa" Iva Luki Imbrišimoviču, kojijčo skoro ugledati svijetlo u .dioničkoj tiskari" u Zagrebu, a koji smo uz pripomoć prvih hrvatskih književnika napisali i vlastitom nakladom dali otisnuti nauoijeniv čisti prihod društvu sv. „Cirila i Metoda1* u Istri. Cijena po primjerku 1 for. Tko sakupi 10 predplatnika, dobiva jedanajsti primjerak na dar. Baja (Ugarska) 25 studen. 1893. Franjnvački bogoslovi, reilodržave kapisiraiiHke. Št. 1340. O. š. sv. Natečaj. Mladenič vešč slovenskemu, nemškega iu deloma tudi italijanskega jezika v besedi in pisavi, priporoča se slav. občinstvu. Sprejel bi vsako še tako skromno nlu/.bico. V sežanskem šolskem okraji je podeliti sledeči učiteljski službi : 1. Služba nsdučitelja na dvorazrednici v Nabreiini. 2. Služba učitelja voditelja na enorai-rednici na Vatovljah. Prosilci z a ti mesti naj vloŽo svojo prošnje, ki morajo biti spremljene se spričevalom zrelosti in učiteljske sposobnosti, z dokazom avstrijskega državljanstva (domovnico) in z dokazom sposobuosti za subsidiaričen pouk katoliškega veronauka, potom predstojnega okrajnega šolskega sveta da 15. januvarja 1894 pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Sežani. C. kr. okrajni šolski svet, Sežana 25. novembra 1893. Putzer9 predsednik. RAZSTAVA meblev in tapecarij Vla Torrente i(t. 32, I. nadstropje. Velika izbor finih in navadnih meblev. Različna uprava za kompletne sobe. Množica cvetličja in priprav sa tapeciranje. Kraane kredence, mize in stol . Velika zaloga druzih meblev. Množina kupčij priča o kakovosti in o cenah. Kdor nakupi za IOO gld., dobi jeden umetnostni predmet v 12-8 darilo. Odprta od 7. z j u t. do G. ure zvefc. Za dežele zaboji brezplačno. FILIJALKA c. Kr. pri?. m\i Miga zavoda 7.n trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vreda. papirjih na V napoleonlh sa 4-dnevni odkar. 2V4°/0 I HO-dnevni odkar. 2V, 8- „ Hu/, »-mesečni „ £"/•/„ »'»- - 374% i «- • , 2'/•/„ \ plačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri ne nahajajo v okrogu. pripoisna se nova obrestna tarifa na temelja odpovedi od 17. in 21. odnosno 12. jnnija. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2% na vsako »voio. V napoleonlh bro* obresti Nakaznic? m Dunaj, Prago, 1'ešto, Brno, Lvov, Tropavo, Iteko kakor za Zagreb, A rad, Rielits, Gablonz, Gradeo, Hermanstadt. hiomost. Celovec, Ljubljana, Line, Olomuc, Keichenberg, Sass in Solnograd. — b r e x trnffkov. Kupnja in prodaja vred nosi ij, divite, kakor tudi vnov<;eiije kuponov 24 • 22 pri odbitku l°/0o provizije. P r e d u j ni i. Sprejemajo se vuakovrstna v p 1 a £ i 1 a pod ugodnimi pogoji. Na jamčevn* listine p"goji po dogovoru. '/. odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Vložki v pohrano. Sprejemajo m» v polirano vroduostni papirji, zlat ■tli »rebrni denar, inozomiiki bankovci itd. — po pogodbi. Na&a blagajna izplačuje nakaznice narodnu banke italijansko v italijanskih frankih, ali pa po dnovnem cursu. Trst. 10. oktobra ln»3 22 -24 pr|7np | ('odpisani naznanja, da jo odprl rULUll • svojo krčmo v ulici Media čt. 3. „Osturia aH* buonn botta*. Toči izvrstna Ltr*ka vinu, ter se nadeja obilnega obiska. Priporoča so torej slavnemu občinstvu 8-8 I. PIRI II Cnotilno ČinLjit staroznana pod ime-UUSlIllla „OlUAd j nom „Bell»doima", poleg kavarne „Pabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino nn debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. brivec v _ _ >9 ulici Stadion št 1, priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu za blagohotno obiskovanje. Cl. Josip Kocjančič, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, riiem in raznovrstnimi domačimi in vnunjimi pridelki. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andemo de Fran/." t ulici Irene« «e priporoča »kavnemu občinstv i Toči izborim vina iu ima dobro kuhinjo Cl. Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, „Pri dvsmajatlh murvah", priporoča so Mlavnomu ttlovenskomu občinstvu za obilen obisk. — Točila «e bodo samo domaća izvrstna vina. 104 - lil Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanill« t hiii Jakoba Brunneria Jt. 5 (Piana Ponteroiso). Po dvakrat na dan friSno opresno mleko po 14 kr. liter ne- dosredno is Št. Petra, sveža (frišna) »metana. MIŠKO POSOJILNO IN KONSUMNO DRUŠTVO vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bo gato pre-sKrbljeno pp©dnja]ii3cD jaslim (v ulici Bolvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nozadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu ( poprej Pertofovo) 10 minut oddaljeno od mesta, i obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domaća vin«, teran, pivo v ateklenloah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. IC Novi člani se še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 8—7 ure zvečer in ob nedeljah od 10 ure predp. 104 — 4 3 Anton Počkaj, ZSSSUtt&gl domače žganje ; v tabakarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemškc-slovenske poštne tiskanice. Cl Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. t ulici Sorgente (Via Torrente At. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Martin Krže, Pia via Ghega 2, hiša Brtiuner p $ :l> 1> ti Traži se češete zastupnike. I., Singerstrasse 15, Dunaj. I lekarna „Zum ^oldenen Reiclisapfel". Kričistilne krogljice, prej imenovano univerzalne krogljice zaslužijo to ime po vsej prnvici, kajti v rosnici jo mnogo boloznij, pri katerih so t" krogljice pokazalo svoj izvrston učin>'k Že več desetletij so te krogljice povsod razširjeno in malo družin utegne so najti, v katerih bi pogrešali malo zalogi tega izvrstnega domačega sredstva Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo to krogljice kot domač* srodstvo, posebno pa proti boleznim po Mlal>i prebavi in znhaManju. Te krogljice stanojo: 1 ikatljlcu je 15 kro^l jii'nnit 9 jodom zavitek O Akatljle I r» nč., pri n.fi-Hiikovani pošiljatvi 1 «I<1. IO nč. — Ako Re denar naprej pošlje, ni treba plačati purt.i, m stane : I zavitek krogljic l gld. 25 nč., 2 zavitka 2 gld. HO nč.. 8 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. 40 nč., 5 zavitkov 5 gld. 20 nč.. 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek se no pošilja).' Prosimo, da se izrečno zahteva J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti jo. da ima nokrov "«nke ikntljji-e isti podpis »f. Pwoi»>iofor t rildočih pismenih. ka*er»»ga je viileti na navodilu za noraho. Balzam za ozebline t^'Sl P- nine % nč. Trpotče^ sok, l steklenica .M) nč. Amerik, mazilo za trganje, 'nvd! Prah proti potenju nog, ^"atp&75nifč: Balzam za goltanec, lZ%\o.fo Življenska esenca (Praške kapljice) 1 stukloneica 22 nč. Angleški balzam, 1 steklenica 50 nž. Fijakerski prsni prašek, «0 11Č. Tanokininska pomada skatljica 2 gld. Univerzalni plašter 75 nč. poso-prosto Univerzalna čistilna proti posledicam slabo prebave, 1 zavitek 1 gld. Rnzven imonovnih izdolkov dobivajo »o So druge tu- in inozemske farmaceutično spe-cijalitete, ki so bilo po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ; in so na zah te vanje točno in v ceno preskrbljajo tudi predmeti, kojih ui v zalogi. —- ilazpošiljjailjn po poAti vrše so točno, a treba je denar poprej doposlati ; večja naročila tudi po poštnem povzetju. (lopo&iljatvi denarja p« pottnl nakaznici Mtnne porto doMti manji kakop po povzetju. 12—7 pfichterjeve sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic so slej ko prej nedosežene ter so iiajpriljuhljenejHe božično darilo otrokom, ki ho čez tri lota stari Tudi so ccnojše, nogo vsako drugo darilo, kajti ono trpijo mnogo let in jih je moči celo po daljšem času popol-niti in povečati. Pristno sidro-omarice s kamenčki za gradnjo hišic i. t. d. roprezontujejo jedino igro, ki ju v vseh deželah žela nepristransko pohvalo, in katero vs;ik, ki jo pozna, iz prepričanja dalj« priporoča. Kdor se š