Leto LXVm*, št. 102
LJubljana, ponedeljek 6. nta}a 193$
Cena Din L-
iznaja vaak dan popoldne, izvzemal nedaće tn praznike. — Inaeratl do 00 petit mrt a Din 2.-, do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 800 vrat a Din S.-, veeji tnseratl petit rata Din 4.-. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej. — >Sk>venakJ Narod« relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo.
•j   y. 1
>NI§TVO EN OPRAVNTSTVO LlUBUaNA, Knmfljeva oHea itev. i
Telefon: 8122, 3128, SU4, 8125 In 8126
Podružnice: MARIBOR Stroeamaverjeva 80 — NOVO MESTO, Ljubljanska c.. telefon* st. 26. — CELJE: celiako uredništvo: 8trossmayerjeva ulica 1. telefon it 65. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101
Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
Rezultati včerajšnih skupščinskih volitev
0 včerajšnjih skupščinskih volitvah so bili do sedaj objavljeni le nekateri uradni rezultati — Volitve so potekle
mirno — Jevtićeva lista je dobila veliko večino
Dravska banovina
Srez Brežice Odd. glasov 5372,   Jevtić 2936 (dr. Andrej Veble 1522, Ernst Kru-Iej  1414),   Maček   (dr. Kukovec) 1515, Ljotić (Skrbeč) 921.
Srez Celje
Odd. glasov 7791, Jevtić 5507 (Prekoršek Iv. 3322, Stante 2185), Maček (Vinko Vabič) 2451, Ljotić
13.
Srez Dolnja Lendava
Odd. glasov 5853, Jevtić 4527 (Ante Hajdinjak 1195, dr. Klar Fr. 3332), Maček (dr. Mato Slaviček) 1133, Ljotić 3.
Srez dravograjski
Odd. glasov 3230, Jevtić 2997 (Karlo Dobršek 1814, Milan Lenarčič 1183), Maček (Franc Bart) 231, Maksimović 0, Ljotić 2.
Srez Gornji grad
Odd. glasov 2004, Jevtić 1694 (Matija Goričar 897, Zehelj Ante 792), Maček (Pevec Rudolf) 310.
Srez konjiški
Odd. glasov 2825, Jevtić 2649 (Karlo Gajsek 2442, Ceručar 207), Maček (Ivan Život) 165, Maksimović 0, Ljotić 11.
Srez laški
Odd. glasov 4099, Jevtić 3024 (Jakob Sturc 228, Rudolf Plesko-vić 1463 in Ferdo Ros 1333), Maček (Pavlic) 981, Maksimović 0, Ljotić 94 (47, 47).
Srez ljutomerski
Odd. glasov 4867, Jevtić 4436 (Avgust Lukačić 2226, Jakob Rajh 950 in Skuhala Franc 1260), Maček 429 (P. Horvat 301, Dinko Štampar 128), Ljotić 2.
Srez Maribor levi breg
Odd. glas. 15.771, Jevtić 15.397 (Ivo Janžekovič 11.598, Rudolf Ogrinc 3797), Maček (Ljubinski) 278, Maksimović 0, Ljotić (Ivo Maticič) 96.
Srez Maribor desni breg Odd. glasov 6101, Jevtfć 5963 (Ante Krejči 1827, Vinko Gornjak 3210, Ivan Kirbis 926), Maček (Ljubinski) 134, Maksimović 0, Ljotić 4.
Srez ptujski
Odd. glasov 8059, Jevtić 7239 (Ivo Petovar 2390, Miha Brenčič 4849), Maček (dr. Kukovec) 734, Maksimović 2, Ljotić (Vladislav Fabjančič) 84.
Srez Murska Sobota
Odd. glasov 9226, Jevtić (Benko Josip) 6327, Mačet 2448 (Sarinič 4, Pavlic 1236, Titan 765 in Zni-dariš 443), Ljotić 3.
Srez slovenjgraški
Odd. glasov 3726, Jevtić 2896 (dr. Anton Novačan 1648, dr. Bog. Vošnjak 315, Leopold Kopač 933), Maček (Ivo Puncer) 784, Maksimović 0, Ljotić 46.
Mesto Ljubljana Odd. glasov 12.864, Jevtić (Ivo Mohorič in dr. Riko Fux) 12.489, Maček (dr. Juraj Veselic in Janez Kocmur) 198, Maksimović (Milju-tin Petrovič in Miloje Marjanović, Mirko Nardi in Alojz Novak) 17, Ljotić (dr. Franjo Kandare in Avgust Kuster) 169.
Srez Ljubljana okolica
Odd. glasov 8757, Jevtić (dr. Drago Marušič) 8315, Maček (Joža Dolenc) 109, Maksimović 21, Ljotić 232.
Srez Kamnik
Odd. glasov 5344, Jevtić 5226 (Anton Kersnik 2570, Anton Cerar 2756), Maček (dr. Milan Dečak) 209.
Srez kranjski
Odd. glasov 3722, Jevtić 3679 (Ivan Lončar 1817, dr. Fr. Sem-rov 1862), Maček 27, Ljotić 16.
Srez litijski Odd. glasov 4121,  Jevtić 3387
(Mravlje 2204, Lajovic 1183), Maček (Ivo Pregrad) 196, Maksimović (Radovan Todorović) 1, Ljotić (dr. Vinko Zore) 537.
Srez logaški
Odd. glasov 3394, Jevtić (dr. Drago Marušič) 3011, Maček (Dragan Belak) 344, Maksimović 0, Ljotić 40.
Srez metliški
Odd. glasov 1867, Jevtić 1338 (Makar 607, Malenič 391, Bajuk 330), Maček (Janko Vrančić) 530, Ljotić 7,
Srez Radovljica
Odd. glasov 4329, Jevtić 2 listi skupaj 4193 (Ivan Ažman 1302, Ivo Mohorič 2891), Maček (Zvonimir Kovačevič) 9, Maksimović (Dragoljub Stablović) 0, Ljotić Ziv-ko Stojka) 127.
Srez novomeški
Odd. glasov 6972, Jevtić 4451 (Josip Matko 490, Josip Pavlin 473, dr. Jos. Režek 1900, Franc Bule 1229, Karlo Štrbenk 299), Maček (Krunoslav Batušić) 2541, Ljotić 31.
Ostale banovine
Savska
1 y. \ 1 *
vina
Krk: 4430, Jevtić (Luka Kostren* čić) 2379, Maček (Niko Matjanić) 1927, Maksimović 1, Ljotić 125.
Kastav: 2421, Jevtić 1603 (dve Ksti, Ante Sitola 1173), Maček (Ante Bra* kan) 637, Makshnović 1, Ljotić 80;
srez Grubišno polje: 5358, Jevtič (Nikola Sokolović) 2998, Maček (dr. Večeslav Vikler) 2356, Maksimović 3, Ljotić 1;
srez Senj: 3613, Jevtič (2 Ksti) sku* paj 2482 (Viktor Rivoseki in dr. Ilija Robič), Maček (Boza Katalinić) 1171;
srez Učbine: 3350, Jevtič (dr. Bran* ko Kalendar) 2132, Maček (dr. Danilo Vučkovič) 518;
srez Otočac: 9827, Jevtič skupaj 1716 (dr. Djordje Brankovič 6644), Maček Ante Pavlovič) 2643, Maksi* movič 8.
srez Vojnica: 7896 (3 kandidati) 5045, (dr. Milovan Grba 2924), Maček (dr. Srdjan Budisavljevič) 2787, Ma* ksi movič (2 kandidata) 64.
srez Rab: 2832, Jevtič (Vukoslav Miletoč) 1694, Maček (dr. Ivan An* djija) 1192, Ljotič 46;
srez Vukovar: 10.804, Jevtič (2ar* ko Tomasevič) 6219 (skupaj 3 kandidati 7376), Maček (Stojan Mitrovič) 3406, Maksimović 5, Ljotič 17.
srez Gospić: 7889, Jevtič (Josip Cvetič) 5776, Maček (2 kandidata) 2108, Maksimović 4, Ljotič 1;
srez gračački: 5592, Jevtič (Dušan Ivančevič) 3648, Maček (dr. Vadko* vič) 1646, Maksimović (Bogdano) 27C, Ljotič 2;
srez perušički: 4958, Jevtič (dr. Mile Miškolin) 3742, Maček (dr. Kar* lo Brkljačič) 1215, Maksrmovič 0. Ljotič 1;
srez osješki: 13.744, Jevtič 7332 (dr. Milovan Pinterovič 7332, 7Nkola Gavrilovič 0), Maček (Milan Cacini* bič 6367. Marija Požer 0).
Donavska banovina
Srez Jevtić 2664), 2090), Celić)
Jača tić 4 3549). tić 57.
Dok: 5127
jasenički:   odd. glasov 10.266, 2 Ksti 4787 (Dragoljub Ivanović Maček 2 tišti 2802 (Milan Sočić Maksimović 267. Ljotić (Milan 2410.
Tomić: odd. glasov 10.229, Jev-liste 9960 (dr. Vojislav Doften Maček 199, Maikshnović 13, Ljo-
odd. glasov 6786, Jevtić 2 listi (Dužan Popović   3678), Maček
(Marjan Koronović) 1723, Maksimović 22, Ljotić 5.
Srez gružanski: odd. glasov 10.813, Jevtić (dr. Dragotin Kojić) 6245, Maček 3 kandidati 2167, Maksimović 2291 (Dragoslav Petrovič), Ljotić 54.
srez lepenički: 7556, Jevtič 4959 (Jakša Vezič 3060, Mladen Ž'.vanko* vič 1899), Maček (Miloš Sukavac) 1635, Maksimović 1, Ljotič (Dimitrije Mi* lovanovič) 235;
srez takovski: 7216, Jevtić 6132 (Matija Pavunovič 3420, Ms!eta Bra-danovič 2712), Maček (Miliša Carević) 1040, Maksimović 39, Ljoti* 5;
srez mladenovački: 7160, Jevtič 6011 (Vladimir Djordjevič 2146, Mle Bedžur 2581, Radovan Milič 922 Spa* soje Spasojevič 362), Maček (Djordje* vič) 493, Maksimović 3 (MihajJ-> Jan-kovič 0, Ljubomir Jovanovič 3), Lio* tič (Mihajlo Petrovič) 463.
Drinska banovina
Korabar: odd. glasov 7958, Jevtić 3 nate 7674 (Milivoj Rasanović 3910), Maček 186, Maksimović 1, Ljotić 7.
srez azbukovački: 5643, Jevtič 5557 (dr. Milorad Sknič 364, Tasič 3340, Curovič 1853), Maček 82, Ma* ksimovič 3, Ljotič 1;
srez crnogorski: 3723, Jevtič 3415 (Pavle Gačič 2218, Jovanovič 1197), Maček 50, Maksknovič (Djordje Po* povič) 305, Ljotič 3;
srez prijeđorski: 11.809, Jevtič (2iv* ko Velimič) 6136, Maček (dr. Branko Ćubrilovič) 5516, Maksimović (dr. Jo* van Zec) 152, Ljotič 5;
srez vrčitrnski: 7045, Jevtič 6888 (dr. Ivo Cerovič 1638, Milan Topalo* vič 1945, Vučinovič 3305), Maček 155 (Dragoljub Prvič 153, Petar Djonovič 2), Maksimović 1, Ljotič 1.
srez tamnavski: 9204, Jevtič 8337 (Milovan Bojič 2924, Milovan Terzič 1648, Radoslav Vučetič 3765), Maček (Spasoje Nelič) 817, Maksknovič (Jo* vo Vulič) 12, Ljotič 18;
srez pocerski: 8947, Jevtič 5899 (Mi* le Isakovič 4155, Lozanič 1714), Ma* ček (dr. Miloš Moskovijcvič) 2359, Maksimović (Milosav Davič) 617, Ste* van Jankovič 2), Ljotič 70;
srez užički: 5810, Jevtič (Čedomir Zaharič) 6363, Maček (Ilija Jovičič) 1248, Maksimović (Dimitrije Vučinič> 157. Ljotič (Veljko Jovič) 142;
srez račanski: 6476. Jevtič 6475 (Jo* van Mitrovič 2045, Milovan Raiako> vič 4430), Maček 1.
srez Sarajevo: 15.166, Jevtič (Veli-mir Popović 9052, Maček 2 listi (dr. Mehmed Spaho 4329, Šutej 1683, sku* paj 6012, Maksimović 65, Ljotić 32 Valjevo: 8717, Jevtič 2 listi 7623 (Košta Jekačič 4104), Maček (Pera MarkoviČ) 1070, Maksimović 5, Ljo* tič 13;
srez moraviški: 5616, Jevtič 3 Hste 5494 (Vukašin Spasojevič 2576), Ma-ček 22;
Srez pasavtamnovski: 3825, Jevtič
2 listi 3719 (MUorad Markovič 1960), Maček 91, Maksimović 9. Ljotič 6;
srez Srebrenica: 7726. Jevtič 2 listi 4930 (Risto Petrovič 3611), Maček (2 listi) 2288;
srez jadranski: 9595, Jevtič (2 1:* sti) 9286 (Živojin Dimitrijevič 5559), Maček (2 listi) 288, Maksimović 21. Ljotič L
Moravska banovina
srez parafinski: 7845, Jevtić Velimir Popović 6811, Maček 959, Maksimović
39, Ljutić 36.
srez niski: 10.603, Jevtić 5995 (Jan-ković 3672, Vukić 2323), Maček 4, Ljotić 4;
srez lavski: 6716, Jevtić 5318 (Dra-gomir Miloeavljević 1838, Niko Lozanić 3480), Maček (Popović) 1330, Maksimović 18 (2ivko Branič 11, Dušan To-šdć 7), Ljotić 50;
aleksinačld: 6704, Jevtić 5560 (dr. Bogomir Rajković 233, dr. Dobra Knezmirković 799, Ljubomir Jovanovič 3928), Maček 985 (Miljutin Dubokić 557, Radivoje Milovanović 328), Maksimović (Salić) 254, Ljotić 5.
Srez dobriški: 9937, Jevtić (Laševič 4750, Metrović 185) skupaj 4935, Ma* ček (Marković 4337, VeKć 39) skupaj 4386, Maksimović 16;
srez prokupški: 12.227, Jevtić (Sto* šević 5161, Spanjić 4093, Milovanović 794), skupaj 10.058, Maček (Rakić 1229, Veselinović 841), skupaj 2070, Maksimović 83, Ljotić 10;
srez krajinski: 5521, Jevtić 4 liste skupaj 5518, Maček 2, Maksimovi§ 0, Ljotić 1.
srez homoljski: 5807, Jevtić 2 listi 5766 (Marko Urošević 3680), Maček
40, Maksimović 1. Ljotić 0.
Primorska banovina
Knin: 14.379, Jevtić (dr. Ninko Novaković) 8561, Maček (Mate Go* reta 5798, Ante Crnogorac 20) 5818, Maksimović (dva kandidata) 15, Lio* tić 18.
Vrbaska banovina
mesto Banjaluka: glasovalo 4071, Jevtić (dr. Todor Lazarević) 2768, Maček (Seftkibeg Papo) 1345, Maksimović (dr. Jovan Zec) 53, Ljotić 3;
srez kotorvaroski: glasovalo 6455, Jevtić (Dušan Mladenović 2138, Maksim Pešić 309), Maček 1216 (Filžp Congrić 1060, Dušan Branović 156), Maksimo-
VIC 1.
srez gradaški: 11.162 (dve listi) sku* paj 8433 (Dušan Subotič 8376), Maček (Djordjevič) 2724. Maksimović 3, Ljo* tič 2.
Vardarska banovina
srez carevoseljski: glasovalo 2934, Jevtić 2941 (Nenadović 1835, Kiselicki 1106), Maček (Pavle Miličević) 2.
srez Sarplanina: 8002, Jevtić (3 !i* ste) 5654 (Rade Tonjadič 3028) Maček 2295, Maksimović 53;
Kriva Palanka: 8289, Jevtič 2 listi 7996, Maček (2 lis«) 292. Maksimo* vič 1.
Zetska banovina
Srez Danilovgrađ: odd. glasov 3779, Jevtić 3 liste 3488 (Mihajlo DuSković 1364), Maček 300, Maksimović 3, Ljotić 8.
Podgoriea: odd. glasov 7322, Jevtić ( Miloš Rasović) 3687, Maček 2 listi 2969 (Savo Vuletić 2475), Maksimović 644, Ljotić 22.
Djakovica: odd. glasov 10.914, Jevtič
3 Hste 10.886 (MHoje Sokić 7514), Maček 19, Maksimović 7, Ljotić 2.
Bileee: odd. glasov 4184, Jevtić 2 Hsti 4168 (Vojislav Kasinović 2220), Maček 5, Maksimović 0, Ljotić 11.
Srez tezarski: odd. glasov 9628, Jevtić (2rvfco Sušić) 9172, Maček 5, Maksimović 460, Ljotić 0.
Boka Kotorska: odd. glasov 7144, Jevtić 2 listi 5972 (Milan Komanović 3728), Maček 1655, Maksimović 4, Ljotić 13.
srez cetinjski: 1715, Jevtić (Niko Žuber 1026, 2 kandidata), skupaj 1613, Maček 101. Maksimović 0,   Ljotič 1
srez branjski: 6474, Jevtič (Joksi* movič 2646, 2 kandidata), skupaj 4Mb, Maček 771,    Maksimović  1323. Ljo tič 2;
srez istočki: 5949, Jevtič Luka M:« juškovič 3053, 3 kandidati, skupaj 5925, Maček 22, Maksimović 21, Li^v tič 1;
srez barski: 6446. Jevtič (Juro Ce* rovič 3149, 2 kandidata), okupaj 4252. Maček 2170. Maksimović R, LiotiĆ 1*.
Jubilejne svečanosti v Londona
London, 5. maja. d. Jutri se prifno v Londonu velike svečanosti za vladarski jubilej angleškega kraljevskega para. Mesto je polno tujcev, ki so prišli tudi iz angleških dominijonov in kolonij. Vse ceste so slavnostno okrašene, zlasti one. po katerih i se bo jutri pomikal slavnostni kraljevski sprevod. Ljudje so že ponoči zasedli mesta, s katerih bodo gledali sprevod, kakršnega že ni bilo od kronanja kraljevskega para pred 25 leti. Katedralo sv. Pavla so včeraj od 11. do 1. ure zaprli, da so priredili v njej skušnje za jutrišnje svečanosti. Določene so bile vse podrobnosti za slovesno službo božjo. Tudi za slavnostni sprevod je bilo samo po sebi umevno pripravljeno vse do najmanjših podrobnosti. Spalir bo tvorilo 14.000 mož angleške mornarice ter vojske. Na križiščih bo postavljenih 40 vojaških godb, ki bodo svirale ves čas. ko bo korakal po cestah sprevod. Računajo, da se bo slavnostni sprevod, v katerem bodo poleg članov kraljevske rodbine, vlade, diplomatskega zbora tudi mnogoštevilni inozemski gosti, pomikal po londonskih cestah 2 uri dolgo.
Španska vladna kriza
Madrid, 5. maja w. Pogajanja za sestavo nove vlade so se pričela včeraj dopoldne. Najprej je predsednik republike sprejel dosedanjega ministrskega predsednika Lerrouxa, ki mu je predlagal sestavu vladnega bloka, ki bi se naslanjal na desnico. Bivši socijalistični predsednik zbornice Bestehro je izjavil, da se ne sme storiti noben korak več na desno, dočim se sedanji predsednik zbornice AIba zavzema za nadstrankarski kabinet. Voditelj republikanske uirije Martinez Barrio je edini za- razpust zbornice fn razpis novih volitev.
Predsednik republike jc končno sestavo nove španske  vlade poveril Lerrouxu.
Jackie Coogan ponesrečil
Ne%ryockt 5. maja. AA. Iz San Diega v Kaliforniji poročajo o hudi avtomobilski nesreči. Oče filmskega igralca Jackie-ja Coogana se je smrtno ponesrečil, sam Jackie Coogan pa je samo poškodovan. Kakor znano, se je Jackie Coogan pred leti proslavil s svojimi otroškimi vlogami v filmu.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napoved za torek: Lepo pomladansko vreme bo trajalo dalje
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA. Deviz« (z všteto premijo 28.5 odstot.). Amterdam 29*7.16 — 2061.76, Berlin 1766.08 — 1769.95, Bruselj 742.4«—747^., OurAfa 1421.01 — 1428.08. London 212.16-214.20, Newyork 4255.43 — 4291.74. Pariz 289.60 — 291.03, Prasa 183.20 — 184.30, Trst 361.35 — 364.43. Avstrijski Mlin* v privatnem kltringn 8.80 — 8.96
INOZEMSKE BORZE
CoHh, 6. maja.    Beograd 7.02. 1 *rn
20.3«,   London   14.966,   Nevrrork 306.—.
Brsselj §2.36. MIlan 26.476, Mssri^ 42.225.
AssBterdam  208.80.  Berlin 124.80, Dosaj
57.85, Prtura 12.96, Varšava 66.30. Buka reftta 3.66.
Naša univerza
odklanja volilo
Dragocene zbirke prof« Schmoranzer|a ne more na laet-ne stroške prepeljati iz Meraaa
Ljubljana, 6. maja.
Lani novembra je umrl v Meranu prof. J. Schmoranzer, ki je bil naše gore list, saj se jo rodil v Skofji Loki. Čeprav je bil učenjak, ki si je pridobil velik ugled v inozemstvu, njegovo ime ni popularno in bi tudi po njegovi smrti ne prodrlo v širšo javnost Toda mož, ki smo mi tako malo vedeli o njem, je mislil na svojo domovino ter zapustil naši univerzi dragoceno volilo, izredno bogato prirodoslovno zbirko (gob), ki obsega nad 4000 preparatov, in znanstveno knjižnico. Vendar vse kaže, da se naša univerza ne bo mogla obogatiti z lepo zapuščino, ki bi jo zelo rad kupil dunajski prirodopisni muzej. Zopet se nudi primer, ki dokazuje, kako smo majhni in kako žalostna je usoda, skoraj v vseh pogledih, malega naroda.
Naša univerza je bila uradno obveščena o volilu že lani in se je kmalu zavzela za prevzem zapuščine, ki bi bila velika pridobitev za botanični institut. Toda kdo bi mislil, da bodo takšne težkoče zaradi prevoza, da se bo morala univerza končno odreči dragocenega znanstvenega zaklada! Volilo namreč določa, naj nosi stroške prt voza ter prevzema univerza, da bi ne bilo obremenjeno sorodnikovo sorodstvo. To se zdi sicer samo po sebi umevno, toda naša univerza ne zmore teh stroškov. Pokojnikova sestra je tudi prosila univerzo v zasebnem pismu, naj bi prispevala primerno vsoto za postavitev nagrobnika učenjaku kot znak hvaležnosti za njegovo znanstveno delo. Univerza se ni mogla obvezati, da bo prispevala za nagrobnik, ker je vedno v denarnih stiskah, zato je prevzel skrb za nagrobnik Univerzitetni zaklad
Senat univerze je odklonil volilo, ko so zvedeli, da bi stroški znašali okrog 3000 lir. Kaže, da bo bogato znanstveno zapuščino našega človeka dobil Dunaj, mi nimamo denarja. Zadeva je žalostne v dvoj-
nem pogledu: ne Je, da mora institut resi g ni rat i na tako dragoceno snenstvec gradivo, temveč tudi trpi na* ogled pred svetom. O tem, ali univerza v resnici ne zmore stroškov za prevoz Schmoranzer j e-ve zapuščine, ne kale dvomiti, psi pa se vsiljuje vprašanje, ali bi denarja ne mogli kljub vsemu zbrati. Kot rečeno, gre za naš prestiž. Če tudi bi zapuščina ne pomenila tolikšne znanstvene pridobitve s* našo univerzo, bi se morali nekoliko bolj potegovati za njo že zaradi tega, ker jo je poklonil naš človek našemu najvišjemu kulturnemu zavodu.
Prvotno je učenjak nameraval zapustiti svojo zbirko Zgodovinskemu društvu v Mariboru. Kdove, če bi društvo ne zme-glo, česar ne zmore univerza. Zdaj se menda ne da več nič ukreniti. Mislimo pa, da bi bilo najprej umestno iskati sredstva za prevzem zapuščine, a ne, da so je tako hitro odklonili. Nedvomno bi se našel izhod in menda bi bilo tudi treba trkati prej povsod za podporo in *eie končno, ko bi se izkazalo, da sredstev res ni mogoče dobiti, povsem rezignirati na bogato zapuščino, ki jo na Dunaj« zelo bogato cenijo ter so za njo ponujali že veliko vsoto. Tako bi se vsaj otresli moralne odgovornosti, da se niso dovolj zavzeli za prevzem zapuščine. In če ne gledamo na stvar samo iz teh vidikov, bi bilo umestno, da bi se ozrli na njo s trgovskega stališča, ko je že tako odločilno denarno vprašanje. Ali bi ne bilo bolje, ds univerza najame posojilo (seveda, tema se lahko ugovarja, češ, saj nismo trgovsko podjetje), prevzame zapuščino in jo končno proda, Če že ne more poravnati dolga? No, trgovska vprašanja menda ne smejo prestopati v taksni prozaični obliki praga kulturnega zavoda, reči hočemo samo, da je paradoks, ker odklanja volila tako revna univerza.
Da, paradoks in vse drugo si lahko noi-
i.imo brez pripombe.
Pripombe
k materinskemu dnevu
Navzlic vsemu opevan}«
in otrok ie
Ljubljana. 4. maja
Čedalje več je posebnih dni, ki jim pripisujemo najlepše namene, toda paradoks je, da je radi čedalje več dni, ko teptamo sicer sveta načela, ki jih slovesno proglašamo ob raznih prazničnih dneh. Zato se zde lepe prigodne besede, ki so posvečene temu ali onemu slovesnemu dnevu, že skoraj zasmeh idealom in stremljenjem po plemenitem. Imamo mirovne dneve, praznike miru, praznike mladine, ©elo praznike varstva živali in materinske dneve. Slehernega mora veseliti, da posvečamo dneve tako lepim namenom, toda ne moreš se otresti občutka, da je vse to predvsem formalnost ter navidezna oddolžitev, da bi nam nihče ne mogel očitati popolne indi-ferentnosti.
Namen materinskega dne je tako lep, da bi se morala ob njem slehernemu zbuditi blaga misel in ga prevzeti plemenito Čustvo. Toda ali počastimo matere že s tem, če izrečemo nekoliko več ali manj duhovitih in sentimentalnih puhlic o materinski ljubezni in požrtvovalnosti? Materinski dan bi pač moral biti posvečen v resnici materam ; njim, ki v brezprimernem samoza-tajevanju vzgajajo otroke, jih rede z grižljaji, pritrganimi od svojih ust; materam, ki jih sicer radi poveličujemo kot mučenice s praznimi besedami, a jim v praksi navadno ne priznamo niti osnovnih človeških pravic. Zaščita matere in otrok je še vedno le geslo. Materinstvo je čast, toda mnoge matere morajo zaradi te časti nepopisno trpeti. Pesniki opevajo matere — čitajte revije ob materinskem dnevu! — govorniki jih goreče poveličujejo na materinskih proslavah in marsikdo si obriše solzo v prigodnem ginjenju, toda pomislite malo, s kakšnim prezirom gledamo na matere, ki hodijo beračit z otroki v naročju, spomnite se, da mnoge nesrečne matere Se vedno odlagajo otroke na pragih in da je še vedno mnogo detomorilk! Ne pozabite ob materinskem dnevu na služkinje, ki morajo iz služb na cesto, ko so zaznamovane z materinstvom, ne pozabite revnih mater v predmestjih in na deželi, mater, ki morajo roditi, dokler niso do smrti izčrpane in ki pogosto rode na delu, v borbi za obstanek že številne družine! Ne pozabite, da imajo večino matere, ki ne morejo najemati vzgojiteljic in otroških sester za svoje otroke in ki se ne utegnejo bahati s svojim materinstvom — ne pozabite, da mnoge matere niti ne vedo, da je materam posvečen poseben dan!
In ob slovesnem dnevu, ko boste iskali lepe besede, se spomnite tudi, da toli poveli čane matere ne smejo v ničemer odločati. V svetovni vojni jih ni nihče vprašal, če puste svoje sinove v smrt Nihče se ne vprašuje, ko nalaga materam dolžnost s farizejskimi besedami, da morajo roditi, kako naj vzrede otroke, kako jih naj usposobijo ta življenjsko delo. Z bombastičnimi besedami se zavzemamo za matere, za žene, češ, vaše mesto je pri ognjišču, vi se ne smete obremenjevati še i javnimi zadevami, ko imate že itak toliko dela z gospodinjstvom in materinstvom, toda pozabimo zelo radi Še povedati, kako naj mati kraljuje pri ognjišču, ki je mrzlo, kako naj gospodinji, če nima niti soli, kako naj vzgaja otroke v >prijetnsm domačem zatišju«, ko je to zatišje kje v baraki, v podstrešju ali vlažni in temni kleti!
Zelo radi govorimo o vzvišenosti materinstva, 0 krasnih nalogah mater, toda mu-čeništvo mater bi vseeno ne smelo biti samo predmet opevanja, nekaj, o čemer se lahko govori na materinskih proslavah, morda Je res hvaležnejša naloga opevati romantiko družinskega življenja in idilič-
ie
le geslo
nost ter svetost materinstva, ne da bi se dotikali osnov, ki na njih sloni družina, toda to je porog materinstvu, kajti dajte tudi materam, kar jim gre in Šele potem pričakujte in opevajte družinsko srečo! Od samih lepih besed matere nimajo ničesar. In najsi bo prelitih še toliko solz is ganjenosti na materinskih proslavah, s tem ne bo pomagano niti eni trpeči materi. Ko bodo vse matere, ožarjene od smehljanja svojih sitih in zdravih otrok, gledale brez skrbi v bodočnost, bodo šele srečne in poplačane za svoje žrtve ter nagrajene za čast materinstva.
Na materinskih proslavah bi naj ne zamolčali vsega toga, naj bi ne govorili o materah kot zgolj o astralnih bitjih. Namen taksnih proslav je nedvomno lep, vendar pa ne smemo pozabiti, da dobrodelnost, najsi je še tako dobro organizirana, ne more nadomestiti vsega, kar bi morali storiti za matere, ne more odpraviti problemov, nastalih v odnosih žene in družbe. Zato so prireditve same na sebi mnogo premalo. Niti manifestacije za materinske pravice in za zaščito mater in dece niso v pravem pomenu besede. Pozdravljati jih pa moramo še zato, ker so posvečene misli na matere vsaj enkrat na leto, na matere, ki jih najbolj pozabljamo in zatajujemo, čeprav jim radi  posvečamo včasih najlepše besede.
Ne, najlepših besed ni treba — potrebne so le resnične besede, ki naj zbude vest in zavest, da moramo zaščititi mater in materinstvo, da moramo v praksi priznati ženi enakopravnost.
Nase gledališče
DRAMA Zadetek ob 30. url
Ponedeljek, 6. maja; Beneški trgovec
Red A, Torek, 7. maja: zaprto. Sreda, 8. maja: Bunburv. Red Sreda. Četrtek, 9. maja.: zaprto. Petek, 10. maja; zaprto. Sobota, 11. maja: V easu obUkaaja.
miera. Izven. Nedelja, 12. maja: v easu ooiakanja.
»Beneški trgovec« z gdč. Smerkotje-vo kot Jnssfco. Drevi igrajo v drami Sha~ kespearjevo igro »Beneški tr^oveoc na red A. Gdč. WaUy Smerkoljeva, ki se Je ▼ poslednjih sezonah uspešno uveljavila kot operetna subreta, nastopi po svoji Želji to pot v drami, ker se bodo preizkusiti v rasni vlogi iz klasičnega, repertoarja. Ubrala si je vlogo Shvlockove hčerke Jessice. — Ostala zasedba je običajna.
OPERA Zadetek ob 30. uri
Ponedeljek, 6. maja: zaprto.
Torek, 7. maja:   Baletan veder   gdč. Mle
Corak in g. Vujanica rz Zagreba. Izv. Sreda, 8. maja: zaprto, četrtek, 9. maja: Zemruda. Red C.
Baletni večer. Jutri bo v opari baletni veeer gdč. Mle Corak, primabalerine zagrebške opere, in g. Vujanica, Spored obsega muzikalne skladbe Mozarta, Gno-pina, Debussvja, Rebikova, Gcunoda, sa-franek-Kavica, Zvjerkor-Orgosovlea m Ba~ ran o vica Koreografija je v glavnem dslo Mle Oorakove. Priobcamo kritiko is K>b-sora<: ... sojene plesna zmožnosti so neomejene. Ona sna in srn are vse. V njej se družijo vse vrline dobre plesalke. V drvni harmoniji isveflbano telo je trenirano do poslednje mišice. Ona obvladuje s frapantno sigurnostjo ta balanso vsako tudi najtežjo kretnjo, njena tehnika nos; je
mehke, slastlfns in zmožne toliko da zamore jo nadomestiti vsako sivo do. vsa najtežje svoineijs izvaja s jetno lahkoto in elag no in okusno, k tej docela ssanteša umetnosti as pridružujejo ta mtelaktuame prednosti: tenomenaina muzikalnost m s njo v najoajl intuitivni zvesA bujna koreo-fsntazija ter bogata samostojna t njeush letih zadMja
opere
»Zemrudac se bo vršila v četrtek, dne o maja. Delo je izredno mn*i*»i™ komponirano je s cvetočo metodiko in vsebuje mnogo folklornih orientalskih motivov. Dejanje je jako pestro ter obsega tudi originalne balete. Posamezne partije so muzikalno in igralsko ostro karakterizirane. Naslovno partijo poje ga. GJungjanac. Koreografija   je Golovina,   režiser: prof.
sest, dirigent; dr. Svara. _ Komponist
Koosslsal bo osebno prisostvoval premieri.
že zopet zagoneten umor
pri Lssteh )e T<craj zjutraJ nekdo ustrelil
Luča, 6. maja. V zgodnjem nedeljskem jutru so ne bas visoko v gozdu nad Planinoo pri Lučeh odjeknifi štirje streli, o katerih prvotno nihče si skotil, da so bili oddani na človeka. Istočasno s streli ss je začni iz gozda bolesten krik. V gozdu se je zgrudil, pogodan v prsa in glavo, 28 letni revami gozdar na škofijskih posestvih. Emil Krištof. Obležal je mrtev, blizu njega ps je stal za assvesoaa njegov morilec... Gozdar Emil Krištof je odšel v soboto ponoči v Flaninoo na petelina in sicer sam. Ostal je v gozdu vso noč do ranega jutra. Ni pa prišel do strela na petelina Preje so ga podrli streli iz ziočmčeve puške.
Okrog pol 6. sta prišla v gozd, kjer je letal na tleh v krvi tedaj že mrtvi Krištof, dva uslužbenca s Planinsko ve kmetije, ki je precej vstran na solnčnem bregu. Plsainskova sta opazila na tleh ležeče truplo, a seveda tedaj se nista vedela, za
koga gre. Opazila pa sta poleg ss drevesom tudi maski ranega neznanca, najbrž lovskega tatu. Neznanec pa ni dovolil, da bi se mu moška približala in je naenkrat pričel strel jati tudi proti njima Planin-škova sta se hitro obrnila m izginila po gošči v dolino. Mahnila sta jo naravnost v Luče, kjer sta orožnikom prijavila, da sta čula strele in pa da sta videla pozneje v gozdu maski ranega neznanca.
Nia podlagi njunega pripovedovanja so se orožniki nemudoma odpravili v gozd na opisani kraj in našli tam Krištofa že mrtvega v mlaki krvi. Njegovo truplo so ljudje pozneje spravili v dolino in z vso obzirnostjo sporočili žalostno vest Krištof ovi ženi.
Orožniki so že včeraj ves dan iskali zaenkrat še neznanega morilca. Iščejo ga tudi danes in zaslišujejo razne ljudi. Zagonetka, kdo je morilec mladega moža in očeta dveh malih otrok, bo najbrže že danes pojasnjena.
Nova žrtev Turnca
Včeraj se je na te j pečini pod Grmado smrtno
vajenec Mirko Dovič
in bode v prsih in prosil, naj ga polože na trebuh.
En turist je naglo pohitel v Medno, odkoder so pozvali reševalno postajo na pomoč in že čez 20 minut je reševalni avto prepeljal Doviča v bolnico. V bolnici so zdravniki Mirku izprali in očistili obraz ter ga obvezali. Fant je bil ves čas pri zavesti in je pozneje celo govoril s Sker-ljem in Zadravcem, a proti večeru se mu je začelo blesti in prijatelja Mirka je začel klicati Peter. Okrog 18. je nenadoma bruhnil kri in pol ure pozneje je nesrečnež izdihnil. Pri strašnem padcu je dobil hude notranje poškodbe in je bila vsa zdravniška pomoč T-arrifln.
Pokojni Mirko Dovič se je učil knjigove-ške obrti v kartonažni tvornici g. Alojzija Babke na Mir ju. G. Babka pravi, da je bil zelo priden, naravnost idealen fant, in da je že zdaj opravljal pomočniška dela. Cez nekaj mesecev bi bil že pomočnik. Simpatični plavolasi fant je bil splošno priljubljen. Za njim žalujejo mati vdova, ki bi ji bil sin edinec na stara leta v krepko oporo, in pa tri sestre. Pogreb nesrečnega mladeniča bo jutri popoldne iz ljubljanske bolnice na pokopališče na Jezico.
Ltfuoljaiia, 6. maja.
Letošnje taristioveka sezona se je steno as^esa, sej smo v enem mesecu iagu-btH as tri mlade življenja. Pred dobrim mesecem se je smrtno ponesrečil v Kam-ndšfcih planinah trgovski sotrndaiik Mirko Mule j ki komaj se je zaprl grob za po-kodnim akademikom Mirkom Gomb«acem, ki se je ubil na Skuti, že je koščena roka Iztrgala is naše srede tretjega, Mirke. Na Turneu se je namreč včeraj popoldne smrtno ponesrečil 1 kletni knjdgo-veeki vajenec Mirko Dovič.
z
Turne, precej visoka stožčaeta in ne vsekotniur dostopne pećina pod asajanssai pobočjem Grmade nad Vikerčami, je po-etal v zadnjih letih priljubljena izletna točka, slasti plezalcem iz I jubljane In okolice, ki se na njem uče plezati, čeprav je visok komaj 12 metrov* je pa ta strme skala zelo nevarna in je treba pri plezanju največje previdnostL Pred leti se je na Turaou ubil eden naših najboljših plezalcev Lojze De Reggi, druga bolj slučajne žrtev je bila mlada Minka Naro-ia Vikerč, U jo je ubila odtrgana skala ■ Grmade, predlanskim se je pa teeko ponesrečil tudi neki dijak z Rakeka, nad katerim so tudi ie obupali, a je vendarle okreval.
Včeraj so se domenili as adet pod Grmado oziroma za majhno niezaano turo
dijak Jože skerlj iz Stezic, Mirko Za-dravec s Jezice m Mirko Dovič. Ob IS. so se sestali pred Dovlčevtan domom v Mali vasi 88 pri Jezici in jo ubrali čez Kleče, Savsje in Boje naravnost pod Tnmc. Okrog 16. so dospeli na prod pod pečino, poli tam najprej malo vode in si še prižgala cigarete. Malo so počivali, nato so si pa sesuli čevlje in odložili suknjice. Skerlj je precej izvezban turist, saj je opetovano plezal tudi že v težje •dostopnih stenah in tudi Zadravec je razmeroma dober plezalec, le Dovič je bil bolj začetnik. SIcer je bil že večkrat na hribih, plezal pa še ni dosti. Zato sta mu Skerlj in Zadravec n»svetovala, da bi ga privezala na vrv, a Mirko je to odklonil, saj pečina ni tako nevarna, kakor se
Najprej je začel pseseti s notranje strani, ki je najtežja, akerrj in Zadravec na s mnogo lažje zapadne. Oba sta bila ksnatu na vrhu, kjer so bili Že štirje drugi plezalci, trije I^ubljancani in en Dom-zesčan, in vel so z vrha opazovali Doviča, ki js lezel po strmi skali. Prijatelja _ji m« z vrha dajale navodila in mu svetovala, kje in kako naj se prime. Marko je premagaj že pribMsno polovico skale šn je prišel na mejne polico. S police se je potnaknU naprej in a levico je nesel dober prijam, a za desnico ni našel opo-ltsBa. Zadravec no je svetoval, naj se raje vrne k vznožju.
Dovič je poerašai, na slepo srečo ja desno nogo spustil in ss res krepko zasidral, a za levo nogo nI našel primernega mesta. Ker se tuda s levico ni imel kam prijeti, mu je naenkrat zmanjkalo moči in nenadoma je strmoglavil s pečine. Med padcem se je trikrat prekoprlcnil In priletel z višine 10 ali 12 metrov k vnožja Turnca, kjer ga je vrglo čez skalo, potem je pa odlete! še 3 do 4 metre daleč, zadel z levo nogo v drugo »kak>, de ga je zasukalo, nato pa drsal po hrbtu kakth 20 do 86 metrov navzdol po peščenem produ, kjer je naposled obležal pri grmovju.
Skeiiju in Zadraveu kakor tudi drugim, ki so bili priča strašnega prizora, je od groze sastala sapa. Naglo so se pa zavedli, da je pomoč nujno potrebna in se spustili s vrha Prvi je bil neki Ljubljančan, ki se je kar po vrvi spustil nizdol in pohitel k Do-viču na pomoč, kmalu pa so prišli še ostali Našli so gs pri zavesti in ga previdno dvignili ter prenesli sa 10 si nižje ležečo trato. Med njimi je bil tudi neki medicine«, ki je ugotovil, da si je nesrečnež najbrž zlomil desno nogo v stegnu. Po obrazu je bil ves razmesarjen, desno Hee je bilo močno oteklo, precejšnjo rano je imel tudi za levim ušesom opraskana je bila rudi roka. Čeprav so bile njegove poškodbe navidez precej hude, se nI zdelo, da so smrtnonevarne. Ranjenec je govoril, stokal pa js, da ga boli
Litija še ugiba
o svoji Sari
Litija,  5. maja.
Na nedavni seji je občinski odbor spet razpravljal o tem. ali naj dobi Litija svojo župnijo. Prečitan je bil dopis upravitelja podružnice g. Vinka Lovšina, ki predlaga med drugim: Občina naj najame začasno stanovanje za kaplana in za župnijsko pisarno ter se zaveže v plačilo najemni j mesečnih 400 Din. Cerkev in cerkveno hišo naj da prebeUti. V cerkvi naj postavi krstni kamen in uredi prostor okrog cerkve ter naj zbira fond v vsakoletnih obrok.a  za novo župnišce.
Občinski odbor je na to ugotovil, da jc ustanovitev litijske fare res potrebna, toda župnija naj se osnuje izključno le na osnovi prispevkov interesiranih župljanov. Občinski odbor se po zakonu ne more vezati na nikake dajatve za faro. Pripravljen pa je. da bo nekaterim potrebnim rečem pomagal preko trškega odbora, ki že od davnine skrbi zgolj za potrebe trga kot dela obsežne litijske občine. Ustanovitev fare pa še ni stavljeno z dnevnega reda. Skupina interesentov je poslala posebno vlogo na kr, bansko upravo in prosi, naj ustanovitev fare podpro oblastva. Za novo faro so potrebni težki tisočaki. Vendar pa nekateri pritiskajo za lastno faro ravno zdaj, ko bo treba popravljati dekanijsko cerkev v Smartnem.
Naši učitelji
v Bolgariji
Ljubljana, 6. maja.
Ze v soboto smo poročali, da se pripravlja učiteljski pevski zbor v Ljubljani na koncertno turnejo po južni Bolgariji. Turneje se udeleži okrog 40 učiteljic in 40 učiteljev. Vodja turneje bo Drago Supančič, vodja zbora skladatelj Emil Adamič, dirigent pa Milan Pertot. Turneje se udeleži tudi predsednik JUU Ivan Dimnik.
Udeležene! turneje se zbero v torek 14-t. m. ob 19.90 na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Spotoma si ogledajo Beograd in okolico, aazajgrede se pa odpeljejo na Ople-nac, da se poklonijo manom blagopokojne-ga kralja Aleksandra I. V Beogradu bodo v sredo 15. t m. in istega dne se odpeljejo preko Niša proti bolgarski meji in zvečer ob 22.46 bodo že v Sofiji. V četrtek 16. t. m. bo poklonitev pri spomeniku Lovskega, potem ogled mesta, opoldne pevska vaja, zvečer pa koncert. V petek 17. t m. prirede naši učitelji koncert za šolsko mladino, v soboto se ps odpeljejo proti Plovdivu, ki si gs ogledajo v nedeljo. Is Plovdiva krenejo v Staro Zagoro, kjer prirede zvečer koncert V ponedeljek 20. t. m. se odpeljejo preko Tulova v Kazanlik, kjer prirede zvečer koncert; v torek prirede v Kazanliku ob 11. matinejo. V sredo se odpeljejo v Sllven, kjer si ogledajo mesto in prirede zvečer koncert, v Četrtek 23. t m. se odpeljejo v
Burgas, kjer bo tudi koncert, a v petek 24. t. m. na praznik sv. Cirila in Metoda, bodo sodelovali na proslavi tega pomembnega slovanskega praznika. V soboto 25. t m. se pripeljejo v Jambol, kjer prirede zvečer koncert, v nedeljo pa matinejo za šolsko mladino, popoldne se pa odpeljejo nazaj mimo Stare Zapore in Plovdiva v Sofijo. Vrnejo se v penedeljek 27. t. m. zvečer z brzovlakom in na povratku obiščejo v torek 28. t. m. zjutraj Oplenac. Iz Beograda se odpeljejo proti Ljubljani, v torek ob 14.40, v Ljubljano se pa vrnejo v sredo 29. t. m. ob 1.30.
Koncertna turneja našega učiteljskega pevskega zbora po južni Bolgariji bo gotovo mnogo pripomogla k poglobitvi prijateljskih stikov med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki so nam potrebni zlasti zdaj, ko doživlja Evropa tako usodepolne dogodke.
KOLEDAR
Danes: Ponedeljok, 6. maja, katoličani: Janez, Judita.
Današnjo prireditve
Kino Matica: Vihar.
Kino Ideal;  Ukradli so ji otroka.
Kino Dvor: Volga — Volga (samo ob 16.).
ZKD: >Mati ob 14.15 v Matici.
Kino Siska: Donski kozak.
Društvo Dcčji in materinski dom kraljice Marije; občni zbor ob 18, v Lipi če vt uL 6l
Delavsko pevsko društvo »Cankar«: Koncert ob 20. v Delavski zbornici.
Koncert »Sloge< ob 30. v dvorani kina Dvor.
Dežurne lekarne Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 02 in Gartus, Mosta, Zaloška cesta.
Zaključek kmetijsko-
šole
Trbovlje, 4. maja.
Koncem preteklega meseca je tukajšnja Kmetijsko nadaljevalna šola zaključila letošnje šolsko leto. Učni uspen tudi letos ni zaostajal za lanskim, kajti od 21 fantov, ki so posečali v zimskih mesecih solo, jih je 19 napravilo izpit s prav dobrim uspehom. Na tej šoli se posveča največja pozornost nazornemu nauku, kar jc tem lažje, ker ima šola lastno dr^vrsni-co s sejalnico, kmetijsko preizkuševp'niDo. gredo za grmičevje ter učno travišče Pridelke dobe učene! brezplačno iz dreve*ni oe —Letos Hi predavali iz najvHžnojšm predmetov obč:nsk: zdravnik g. dr Jane/ Jensterle, občinski veterinar g. Raiko Dcv ter učitelja gg. Omerzu in Jesih
Ob zaključku šole   dne   38. aprila je imel     občinski     veterinar   g.   Rajkvi   De v uspelo predavanje, ki sta mu poleg učen cev prisostvovala  tudi  predsednik *)Iake ga odbora g. Dominik Kolen c in prtdied nik  Kmetijske  zadruge  g.  Brici.    Pn tej priliki je imel predsednik g. Kolenc na absolvente lep vzpodbujajoč govor, nagui šuječ,   da izvršuje sola veievažno gospodarsko misijo,    ko    vzgaja naso kmetsko miadino  v  umne   in   vzoren  kmetske gospodarje, da bodo koristno in  radona'™j obdelovali    domačo    grudo in strokovno upravljali svojo posest
Tudi letos bo Kmetijsko nadati--.val.ia šola napravila z absolventi daljši 2^>po-darsko-poučni islet in sicer na Hrvatsko, v juliju pa priredi sola tečaj o ispunjenju, na kar že sedaj opozarjamo zlasti perutninarje.
Kor je šola največjega pomena *a vzgojo umnih in naprednih mladih kn et-skih gospodarjev, je želeti, da bi bil* tudi v bodoče delszns s strani kraljevske banske uprave in trboveljske občine enake podpore, kakor jo je uživala doslej.
Po zaključku šole, t. j. dne 2. t. n*, pa je vodstvo priredilo tečaj za cepljenje domačega kostanja z debeloplodnim kostanjem. Tečaj je zbudil med kmetskim prebivalstvom veliko zanimanje, taK^ ds se bo te dni precepilo okrog 1000 kostanjevih dreves, ki bodo Čez leta donašala gospodarjem lepe dohodke. Prihodnje leto bo šola preskrbela zopet okrog 500 cepi-čev vipavskega in istrskega kostanja. Te čaj, ki je bil izredno dobro obiskan, je vodil sreski kmetijski referent g. Zupan iz Laškega. _
Razporoke v Indiji
Indska žena si prizadeva na vse načine, da se modernizira in otrese jarem podložnosti in brezpravnosti. Vztrajno se bori za odpravo otroških porok in odločno zahteva, da se da i nilski ženi pravica, da se sme vnovič poročiti. Zdaj delujejo tudi na to, da bi se hindska žena tudi lahko raz poročila, česar hindska vera doslej ni dovoljevala. Nekatere indske fevdalne države so že odobrile pravico žene do razporoke in nedavno se je zgodilo prvikrat, kar obstoji hindska vera, da je neka Hindovka v Barodi dosegla ločitev svojega zakona. Visoko izobražena gospa Mu-latibai Patwardhan je utemeljevala svojo tožbo za raz po roko s tem, da je njen mož, s katerim se je poročila pred 17 leti, že 13 let docela zanemarja; da je njen mož, odvetnik po poklicu, postal teozof in menih ter se ni kot tak nikdar več brigal za svojo ženo. Mož je trdil, da živi kot menih v popolni samoti, vendar mora od svoje žene zahtevati, da mu služi, kakor prej in da kot žena nima pravice tožiti ga za ločitev zakona. Toda sodišče je bilo drugačnega mnenja in je razsodilo v korist žene.
•
Ponudba
Maser baletnemu mojstru: Gospod sef, za 1000 Din vam zmasiram ves balet
— Dobro, če imate pri setoi tisočak, dajte ga sem in lahko takoj začnete.
Poenostavljenje.
— Po dve žemljici me je sram hoditi v pekarno.
— Kako si pa pomagaš?
— Telefoniram v pekarno, da mi jm prineso na dom.
V muzeju.
— Sinko, tu vidiš kip boginje Minerve,
— AH je gospod, ki stoji kraj nje, njen mož, mamica?
— Ne, sinko, Minerva se ni nikoli omoflla, to je bila boginja modrosti
štev. 102
»6LOVBN8KI HARODc,
čokolada      kakao 9^ bonboni
DNEVNE VESTI
— JagosloTenski študentje t Mladi Bole-slavi. Ceškoe lovaš ko-jugos lov enska liga v Mladi Bole«lavi je povabila v goste jugo-slovenske študente, ki so priredili v soboto v hotelu > Venec«, srbski večer, na katerem so pokazali več narodnih plesov in prepevali narodne pesmi Večer so pa priredili gostje v parku Djnrdjev uranak, ki je vzbudil med prebivalstvom Mlade Boleslave veliko zanimanje, saj so prvič v življenju videli to tradicijonalno srbsko spominsko svečanost.
— Smrt vnetega borca za slovensko vzajemnost. 2. maja je umni v Pragi gfm-namjeki profesor dr. Jaroelav On trata, znani tegijonar in delavec na polju slovanske rzajeomioettt. Med vojno je btl srbski dobrovoljec v Rusiji, kjer je napredoval do kapitana. Za svojo hrabrost je bil odlikovan z visokimi angleškimi in srbskimi odlikovanji. Pokojmi je bil predsednik krožka srbskih legijonarjev v Pragi in tajnik česko-rueke jed note.
— Nagrobni spomenik Rudolfu BukSku v Zagrebu. 7. novembra 1938 je v Zagrebu nenadoma umrl eden najpopularnejših in najbolj priljubljenih članov zagrebške opere nas rojak Rudolf Bukšek. Njegovi stanovski tova raci in prijatelji so mu postavili lep nagrobni spomenik, ki bo jutri ob  15.30  na Mirogoju  svečano odkrit.
— 35 novih zastav podmladka JS. Na letošnji glavni skupščini Jadranske straže, ki bo v septembru v Izubijani, se bo razvila vedika manifestacija m nase morje. Poročali seno, da bo prirejena na ljubijanskecm velesejnnu velika jadranska razstava. Na svečanostih nastopi tudi podmladek Jadranske straže, ki šteje v dravski banovini okrog 60.000 članov. Glavna skupščina oblastnega odbora JS bo 12. maja in blagoslovljenih bo 35 novih zastav podmladka JS iz raznih krajev driave. Za tri zastave največjih m naJmarlJivejBib odborov je bil naproeen tsvršnl odbor v Splitu, da bi jim kumova!. Ob tej priliki se bodo zbirali tudfl prostovoljtrrl prispevki sa socijalni fond izvršnega odbora odmoetio za zgraditev doma  na Jadranu.
_ Prevoz rib z letalom. Prihodnjo soboto bo otvorjen zagrebški spomladanski velesejem, združen z mnogimi posebnimi razstavami, med njimi tudi ribarska. Ribe za akvarij in za primorsko kuhinjo bodo prevažali s Sušaka z letalom. Prevoz bo stal 2 IHn od kg. Če bi drugod imeli tako blizu morje in tako dobre ribe, kakor jih imamo mi na Jadranu, bi bila vsa mesta bogato založena s svežimi morskimi ribami, ki bi jih prevažali z letali. Saj je celo Češkoslovaška lani mislila na prevoz rib z letali z našega Jadrana v Prago. Mi, ki imamo sveže morske ribe tako rekoč pred nosom, si pa ne znamo pomagati. Prevažanje morskih rib z avtomobilom ali celo po^ železnici je mnogo zamudnejše in tudi dražje.
_ Odgoditev ankete o kinematografih.
Poročali smo, da bi morala biti te dni v Beogradu sklicana anketa o položaju naših kinematografov. Na nji bi se razpravljalo o vseh perečih vprašanjih nase kinematografije, zlasti o pretežkih javnih bremenih, ki pritiskajo nase kinematografe Anketa je bila pa odgođena do konca maja.
— Dvotirna železniška proga Zagreb-Sevska. Odobreni so načrti za zgraditev drugega tira na železniški progi od Novske do Zagreba. Drugi tir začno graditi te dni Tako bo Beograd končno zvezan z Zagrebom po dvotirni progi in promet bo s tem znatno olajšan. Drugi tir začno v kratkem graditi tudi na progi Beograd-Niš.
— Borza dela v Ljubljani išče krojača, Čevljarskega prirezovalca In modeli rja, 3 čevljarske strojne delavce, brivskega pomočnika in kuharja.
— Vreme Vremenska napoved pravi, da bo stalno, lepo in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu 19, v Beogradu 18.6, v Mariboru, Zagrebu in Skoplju 18, v Ljubljani 17.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 771.1, temperatura je znašala 6.
— Izjava, Nas list je prinesel v številki 261. dne 15. novembra 1933 članek pod naslovom: »Ptujski gasilci dobe komisarja«. V tem doptau se je trdilo, da bi bil g. Dasch izjavi: »Dte Wrad1eche nebmen wir nicbt auf, drte werden noon mit Punkel fliehen naoh Serbien«. Kakor amo se prepričali, se g. Dasch Eh-neet nI nikdar izjavil k je reko! i v tem smleJu ki aaradi tega obžalujemo, da je prišel ta odstavek v gornj!  dopis. TJre<J«rf#tv©.
Iz Ljubljane
—I j Nadaljevanje regulacije Ljubi ja-imcc Danes je začelo podjetje Dukić pripravljalna dela na terenu za regulacijo Ljubljanice. Najprej bodo opravili merit-vena dela in delavci kopljejo jarek, da se bo voda hitreje odtekla. V ta namen bodo tudi delno prekopali jez pri Novem trgu. 3daj je zaposlenih le nekaj delavcev, več jih bodo najeli, ko bodo končana pripravljalna dela, čez kakšne tri tedne. Letos bo precejšnja težava z odvažanjem iskopa na staro pokopališče, ker ga bodo morali voziti skozi središče mesta. Marijinega trga se ne morejo izogniti, ker je razkopana Bleiweisova cesta. Prevažanje smrdečega blata z navadnimi vozovi ni baš priporočljivo po najživahnejšth ulicah, kakršna je n. pr. Wolfova, In čez Marijin trg. Najbrž bodo blato prevažali s tovornimi avtomobili, ki pač ne bodo toliko ovirati prometa, kakor dolge kolone počasi se premikajočih vosov. Baje prevažanje z avtmobltl ni nič dražje m je tudi hitrejše. Upoštevati je pa seveda treba, da so naši vozniki zelo potrebni zaslužka, kar menda ne bo odločalo.
—lj Valvasorjev trg znamo ceniti šele ada j. ko je reguliran :n ko se že načenja vprašanje, da bi ga zazidali. Solnca io zraka pač ni nikjer preveč v mestu in Valvasorjev trg ni le prijetna, temveč tude potrebna oaza sredi lidovja in mestnega hrupa. Te dni so posuli poti na njem. Trate so porastle z ffosto travo ter živo zelene, da nimamo nikjer drugje v mestu tako lepega hi hkrati preprsstega pašam.   Seveda pel
vprašanju zazida ve trga ne bo odločalo to, kar je prijetno sa oči, najsi se bodo meščani še tako potegovali za to, da se ne
o k m ju je zelena površine mesta.
—lj Z Abrahamom se je srečal pretekli mesec dne 27. aprila nas dolgoletni naročnik in odlični narodnjak g. Filip Ko bal, poduradniik dr*, žel. v Ljubljani. Istočasno je obhajal tudi 301etnleo svojega srasbovanja pri železnici. Med vojno je služboval pri železnici v Trstu. Bil je vseskozi zaveden Slovenec in ni nikoli pozabil pri svojih so rojaki h buditi narodne zavesti. Zato se je tudi takoj po prevratu preselil v LJubljano, kjer je obhajal zdaj ob strani svoje ljubeznjive soproge Pepine in v krogu številne družine dil In zdrav svoj dvojni Jubilej. Tudi mi mu iskreno čestitamo In želimo: Še mnogo let!
—lj Mali graben so pred leti regulirali, vedno so pa še potrebna popravila. Potok je reguliran samo do konca Opekarske ceste, dočim je struga naprej navzgor še zelo vijugasta in je tok vode zaradi tega v reguliranem dehi neenakomeren. Dno struge je tudi v vsem delu zelo mehko, iz naplavine, zato voda neprestano dere ter izpodkopava dno tudi v reguliranem delu. Te dni so končali popravljalna dela pod mostom ob Opekarski cesti. Dno je bilo zelo izpodkopano in izpod jed en Je bil tudi breg. 6im prej je popravilo končano, tem manjša je škoda, zato delajo navadno spomladi. Prav tako so oppravrjali stirugo lani spomladi. Regulirani del Malega grabna vzdržuje terenska sekcija.
—4j Pesnik Oton Župančič je napisal na prošnjo Glasbene Matice stih za spominsko ploščo Jakobu Aljažu na šmarni gori, ki se glasi: Triglavski župnik, ljubil si višine, po njih si romal, molil pesmi pel, premnogo src za njih lepoto vnel, zdaj Td hvaležne hranijo spomine. — Prelepe, res pesniške besede, ki v najlepši in resnični meri povedo vso karakteristiko nesmrtnega našega Jakoba Aljaža. Obveščamo, da bo v petek dne 10. t. m. ob 20. uri Aljaževa akademija v Filharmo-nični dvorani, a v nedeljo 12. t. m. ob 10. uri slovesno odfkritje spominske plošče na Šmarne gori. Za akademijo so sedeži v predprodaji po 10 Din, stojišča po 5 Din v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
—lj Matere opozarjamo, da pripeljejo mladino v sredo dne 8. t. m. ob 20. uri v nnionsko dvorano na koncert, ki se vrfti v proslavo materinega dne. Skoro vse točke so primerne za to proslavo. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matrice, koncert priredi Glasbena Matica ljubljanska  in je dobrodelnega značaja.
—lj Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi abonente poletnega abonmaja, da poravnajo 2. obrok, in abonente ostalih abonmajev, da poravnajo svoj 9. obrok do 14. t. m.
—lj Zanimiv klavirski koncert. V ponedeljek dne 13. 1 m. bo v Fimarmoničnl dvorani izredno zanimiv klavirski koncert. NaJodMfcnejsi interpret Chopinovih del poljski skladatelj Raul K os žalski bo iovajal ta večer Izključno le skladbe nesmrtnega poljskega pianista in skladate-rja Friderika Chopina. Vstopnice od jutri dalje v knjigarni Glasbene Matice.
—Ij Moške in otroške nogavice ie od Din 2.50, damske nogavice od Din 7.— Vam nudi v veliki izbiri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22 in Poljanska cesta 1 (Pe-glezen).
—<j Gospa Pavla Lo vse to v a priredi v Slogi v dvorani kina Dvor v Kolodvorski uide i dsrevi koncert, ki bo v predavanju in izvajanju opernih arij pokazal pričete k in razvoj opere. Koncert nI važen le sa onega, ki studira glasbo in njeno zgodovino, temveč za vsakega izobraženca. Saj je vendar opera mnogokrat merilo sa kulturno stopnjo naroda in mesta. Velezani-mivo bo čuti, kako se je ta važna glasbena tvorba rodila in razvijala prav do pri-četka današnje dobe. Na sporedu so arije najrazličnejših oper in reprezentantov skladateljev. Poljudno predavanje bo veselo posamezne arije in tolmačilo zgodovinski razvoj te glasbene oblike. Na klavirju spremlja g. Svetel H.
—lj Na sporedu koneerta, ki ga bo priredilo v ponedeljek, 6. maja delav. pevsko društvo »Cankar«, se Izvajajo tudi daljše, večji del še neizvajane skladbe za molki zbor kot je Mirkova: Mornarska, Tajeeviea: Pjesma od kola, Mokranjca: Prvi rukovet. Koncert se vrši ob prilik! lOletnega delovanja pevovodje Krista Perka. Kdor se zanima za zborovsko petje, bo gotovo posetil ta koncert. V dvorani Delav. zbornice ob 20. uri zvečer. Vstopnina nizka.
—lj Referent za tuberkulozo pri kr. banski upravi, dr. Robert Neubacher, bo v protituberkulozn.ih zadevah sprejemal stranke vsak prvi in tretji petek v mesecu popoldne v prostorih kr. banske uprave. VI   oddelek, Ljubljana, Knafljeva nI
_|j Otrok utonil v kadi. V soboto popoldne se je igral na vrtu posestnika in krojaškega mojstra Alojzija Horvatiča v Sta-ničevi ulici 6 njegov 18mesečni sinček Lojzek V hipu. ko ni nihče pazil na otroka, je ta padel v kad vode za namakanje vrta. Malega Lojzka so domači mrtvega potegnili iz kadi
Delavski dom v letu 1934
Kuhinja v Delavskem domu je imela lani 170.997 gostov,
je znaial 658.000 Din
Ljubljana, 6. maja Zgradba Delavskega doma na vogeln Bleiweiflove   m   Ooaposvetsfce ceste   Js t kras mestu, sama po sebi pa je ustanova eminentne socialne važnosti
Delavski dom je ustanova mestne občine ljubljanske, ki jo upravlja poseben ku-ratorij pod predsedstvom načelnika finančnega odbora g. Ivana Tavčarja Delavski dom zaključuje obsežno akcijo mestne občine pri zgradbi družinskih stanovanj, kjer so dobili ceneno zatočišče tramr/hl delavci in nameščenci. S postavitvijo doma je bila podana tudi možnost ustanovitve Javne kuhinje, v poslopju pa je dobila svojemu namenu primerne prostore tudi Javna borza dela, Kako potreben je bil tak dom t
Ljubljani, dokazuje že samo dejstvo, da so vse postelje v Delavskem domu stalno zasedene in da je tudi kuhinja odlično pose-čana. Sleherni dan pasira Delavski dom 800 do 1000 oseb. Inicijativo za izgraditev doma in pa idejni program je dal občinski svetovalec g. Ivan Tavčar pod županova-njem sedanjega bana g. dr. Dinko Puca. Ko je bila podana finančna podlaga od strani mestne občine in Javne borze dela, je bil predlog na seji mestne občine sprejet z večino glasov in L avgusta 1932 se je pričelo z gradnjo Delavskega doma. Gradbeno nadzorstvo je bilo poverjeno posebnemu odseku, gradbeni inženjer pa je bil inž. arh. Vladimir Mušic, ki je bil tudi projektant doma. že 3. dec. L 1933 se je vršila slavnostna otvoritev Delavskega doma. Skupno je veljala zsrradba okrog 4 milijone in pol dinarjev. Kubatura doma znaša 14.300 m*
Za organizacijo doma, ureditev poslovanja, nadzorstvo nad poslovanjem, sklepanje nabav, z eno besedo za posvetovanje in sklepanje v vseh gospodarskih in strokovnih vprašanjih je bila z odredbo predsednika imenovana v decembru 1932 komisija dveh uradnikov gg. Pelca Slavka in ETor-jančica Milana ki je skupno z upraviteljem g. S tane tom žiličem in voditeljico kuhinje gdč. Rozman Sonjo, pod nadzorstvom predsednika kuratorija g. Ivana Tavčarja in načelnika gospodarskega urada g. dr. Rika Fuxa izvršila organizacijo internega poslovanja Komisija, ki se sedaj vodi vse poslovanje ter nadzorstvo, je pričela poslovati decembra 1933. Azil je bil dejansko otvorjen 3. dec., javna kuhinja pa je pričela obratovati 15. dec. 1933.
V stavbi Delavskega doma so zdaj nastanjene tri važne socialne ustanove: Javna borza dela. Delavski azil in Javna kuhi j a. Poslovanje azila in kuhinje je urejeno s posebnim pravilnikom.
V azilu imajo prednost do stanovanja delavci in privatni nameščenci. Mesečna najemnina za sobo z eno posteljo znaša Din 150, za sobo z dvema posteljama Din 110, za sobo s tremi ali več posteljami in dijaško ležišče pa Din 100 od postelje. Najemnino se plačuje mesečno naprej, V skupni spalnici plača prenočevalec 5 Din dnevno. Pri teh najemninah je upoštevana tudi kurjava in razsvetljava ter dvakratna uporaba kopalnice. Za čiščenje čevljev, ki pa ni obvezno, plačuje stanovalec 16 Din j mesečno, razen tega pa Je uvedeno v azilu tudi pranje osebnega perila stanovalcev, ki se plačuje po posebni, dokaj nizki tarifi.
Vsakemu stanovalcu se pred vselitvijo v dom pregleda prtljaga ter v primeru potrebe tudi razkuži. Vsak najemnik se mora pismeno podvreči določbam hišnega reda. Obiskovalci skupnega ležišča se morajo pred vstopam v spalnice okopati, po potrebi tudi obriti in ostrici ter preobleči v nočno haljo. Sele nato se jim dovoli vstop v spalnico. Obleka se jim na zahtevo, odnosno če smatra uprava to za potrebno, očisti in razkuži, nato pa Shrani v za to določenem prostoru. Gostu se vrne očiščena obleka in obutev naslednje jutro. V skupno spalnico se sprejemajo gosti do 20. ure, najkasneje do 8. ure zjutraj pa mora vsak gost isto zapustiti. Nočni počitek v Delavskem domu prične ob 22. in traja do 6. zjutraj. Ob času počitka ne sme goreti v skupni spalnici nobena luč ter mora vladati povsod najlepši mir. Hišna vrata se zapirajo ob 22., odpirajo pa ob 6. zjutraj. Vsak gost, ki pride po 24. domov, Je dolžan plačati vratarju za odpiranje vrat pristojbino 2 Din. Stanovalcem Je vstop v sobe v čevljih, zabranjen in se mora vsak najemnik, čim stopi v svoj oddelek, p re obu ti v domače čevlje.
V nofineca času nadzoruje Delavski dom vratar, ki vrši službo od 18. do 7. zjutraj.
Za čiščenje, pranje perila in nadzorstvo ob dnevnem času zaposluje azil v vsakem nadstropju po tri sobarice, od katerih je ena tedensko dodeljena v pralnico. Najmanj enkrat na teden se maže in gladi tudi parket. Posteljno perilo se menja po odhodu najemnika stalnim stanovalcem pa vsakih 14 dni
Vodstvo kuhinje je poverjeno voditeljici gdč. Rozman Sonji, ki določi vsakodnevni jedilni red ter nadzoruje poslovanje in osebje v Javni kuhinji. Hrano pripravlja glavna kuharica, ki odgovarja za okuencet jedi, za pravilno delo ter red ji snago v kuhinji. Kot pomočnici sta ji prideljeni dve pomožni kuharici. Gostom se izdaja hrana le proti nakaznici, ki jo kupijo v blagajni pred vhodom v jedilnico. Gostom se nudi dnevno tri vrste hrana in to za 2, 8 in 4 Din. Glede na vrste hrane je razdeljena jedilnica v tri oddelke. Hrana obstoji: Zajtrk: en Četrt litra kave a hlebčkom kruha za ceno Din 2, pol litra mleka s kruhom za ceno Din 2, pol litra kave s hlebčkom kruha za ceno Din 3. — Kosilo: juha poljubno na rsspolago, dve prikuhi s hlebčkom kruha za ceno Din 4, Juha poljubno na razpolago, dve prikuhi brez mesa s hlebčkom kruha za ceno Din 3, in kosilo iz dveh prikuh s hlebčkom kruha za Din 2 ali pa juha s hlebčkom kruha za
Din 2. _      Večerja: Mesna jed s dodatkom
in s hlebčkom kruha Din 4, samostojna mesna jed a hlebčkom kruha Din 3, dve prikuhi brez mesa s hlebčkom kruha Din 8, enojna jed a hlebčkom kruha Din 2.
Da pridobi kuhinja stalne goste, se je v začetku lanskega leta uvedel abonma Abonentom za Din 4 se nudi v nedeljah kosilo s pečenko brez doplačila, abonentom
sa Din 3 pa kosilo z govejim mesom brez doplačila. Glede organizacije kuhinje je nadalje omeniti še, da je uveden kartotečni sistem, V skladišču je stalno zaloga ne-pokvarljivega blaga, iz katere se črpa vsa zadevna poraba. Hitro skvarljivo blago se kupuje sproti.
V času poslovanja do 31. decembra 1934 so bile napravljene za azil in kuhinjo dve kontrolni bilanci, in to prva aa 31. december, ki je izkazala primanjkljaj v znesku nekaj nad 9000 Din, druga pa za 30. junij 1934, ki je izkazala pribitek v znesku Din 52.449. Računski zaključek za 31. december 1934 izkazuje pribitek v znesku Din 41^894. Ta navedenega izhaja, da je bil gospodarski in finančni efekt Delavskega doma v preteklem poslovnem letu povsem zadovoljiv in da Je Delavski dom kljub izredno nJTJrlm cenam ter kratki dobi poslovanja dosegel promet, ki mu omogoča samostojno vzdrževanje, v stanovanjskem oddelku   Delavskega doma   je skupno 93
stanovanjskih sob, dvorana aa dijaško ležišče in skupno ležišče za prehodne prenočevalec Skupno ima stanovanjski oddelek 178 postelj. Moški jih ima 84, ženski pa 41. Dijaško ležišče je v dvorani s 14 posteljami, skupno ležišče pa Je v dvorani z 52 posteljami. Dalje ima 7 postelj tudi kuhinjsko in strežniško osebje. Zasedba azila je bila v preteklem letu domala vedno polna, Po poklicih so bili stanovalci moški: privatni nameščenci, trgovski sotrudniki, obrtniški pomočniki in tipografi ter tudi drugi poklici, ženske pa so bile šivilje, privatne nameščenke. trgovske sotrudnlce, frizerke, natakarice, laborantke v lekarnah in drugih poklicev, inkaso na najemninah je bil v preteklem let« Din 29.665.
Kuhinjo je posetilo lansko leto za zajtrk, kosilo hi večerjo 170.997 gostov. Povprečni dnevni obisk je bil 465 oseb. Celokupni dohodki kuhinje v preteklem letu so znašali okrog 65S.0OO Din, izdatki za blago pa okrog 349.000 Din, Kuhinja je imela prebitka nekaj nad 40.000 Din. 2e samo dejstvo, da izkazuje računski zaključek kljub nepredvidenim izdatkom še vedno 41.894 Din prebitka, je jasen dokaz, da je gospodarstvo Delavskega doma na pravi poti.
ELITNI  KINO MATICA
Telefon 21-24
Predstave eb 4., 7» U in 9 yk.
raskosovjetskega velefilma
Globoko
z n i Z a n c cene
UIHAR
Rezervirajte vstopnice!
Paramountov   zvočni    tednik I Nova: Merrie Melodve: »NASMEJ SE SE ENKRAT!«
Iz Maribora
— Na Oplenac Mariborska Narodna strokovna zveza priredi 9. junija pokloni t veno romanje na Oplenac. Odhod iz Maribora bo 8. junija popoldne, povratek pa 10. Junija zvečer. Za člane znašajo stroški za romanje 160 Din, za nečlane pa 200 Din. Prijave sprejema samo se do 10. maja tajništvo Narodne strokovne zveze v Mariboru.
— Obrtno gibanje v aprilu. Aprila so bile izdane naslednje Obrtne pravice: Kumwald Marija, trgovina z mlekom, mlečnimi izdelfkl, jajci, zelenjavo, sadjem, kislo vodo in pecivom na drobno. Trg svobode l; Kralj Stanko, brivec in frizer, Meljska cesta 1; HoLz Anton, krojač, Slovenska ulica 86; Elzinozović Sulejman, iztočni slaščičar (izdelovanje boze, alve in sladoleda), Taborska ulica 8; Gora jak Terezija, trgovina s starimi stvarmi, Meljska cesta 66; Znofl Jožef, urar, Tat-tenbachova ulica 7 In Sajko Anton, pleskar ln sobni slikar, Barvarska ulica 5. Istočasno so bile Izbrisane obrtne pravice: Tvrdka Anton Rudotf Legat & Co., delavnica za popravilo pisarniških strojev, Slovenska ulica 7; tvrdka Anton Rudolf Legat & Co., triovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Slovenska ulica 7; Bernhand Adolf, mlekarna ter prodaja mleka, mlečnih izdelkov, peciva, Jajc ter medu, Aleksandrova cesta 51; Bernhand Adolf, izdelovanje sira, Aleksandrova cesta 51; Oset Andrej* komisijska trgovina z mešanim blagom, Krarja Petra trg €; Selfried Mihael, čevljar. Vojaški! trg 2; Kantner Ljudmila, trgovina s pilami ln pripadajočimi potrebščinami, Aleksandrova cesta 26; Fur-len Terezija, gostima, Glavni trg 19; Hajradinovič Mehmed Islam, slaščičar, Splavarska ulica 8 In Petelin Fani, trgovina s sadjem na debelo ter eksportom in deželnimi pridelki, KopaHška ulica 8.
— Krvave posledice smarnlce. V soboto * dopoldne so sodniki malega kazenskega senata obsodili na 1 leto strogega zapora 221etnega poljskega delavca Martina Krajnca, ker je omamljen od šmar-nice s kolom skoraj do smrti pobil Franca Sovca. Obtožnica pravi, da so se lani koncem septembra fantje v Tezbegovcih napili šmarnice izpod stiskalnice. Sladka, a obenem tako nevarna pijača je fante podivjala in je obsojeni Krajne brez vsakega vzroka agrabil za kol in z njim stri svojemu tovarišu lobanjo. Le takojšnja operacija je preprečila, da Krajne ni postal morilec. Obsojeni Krajne je dejanje priznal in kasen sprejel.
— Tujski promet narašča. V Mariboru se opaža razveseljivo dejstvo, da tujski promet polagoma narašča. Tako je aprila bik) pri tukajšnji poiioiji prijavljenih 2042 oseb, od katerih je bilo 670 tujcev. Največ tujcev je bilo z Dunaja, od koder je prišlo 96 oseb. Iz Gradca pa 43. Ostali pa so biti is drugih inozemskih mest.
—• železna vrata so se odprla. V soboto dopoldne je bik) iz mariborske moške kaznilnice pogojno izpuščenih 42 kaznen-cev, ker so se svojih dejanj kesall ln se lepo vedli. Med izpuščenimi sta tudi 2 morilca, ki sta bila svoječasno obsojena na smrt, kasneje pa pomljošcena aa dosmrtno ječo. Ko so kaznencem na policiji odvzeli prstne odtise ter jih fotografirali, so vse odpravili odgoneklm potom v domovinske občine. Vsem so žarela od veselja lica, saj so bih* po tolikih letih zopet izpuščeni! v zlato prostost.
— Predavanje o kuhi In peki a plinom priredi mestna • pHnarna dne 7. maja ob 20 uri In dne 8. maja ob 1«. ter 20. nri V obednici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Vstop prost!
— Pazite na kolesa. Tatvine koles se v Mariboru Is dneva v dan vedno bolj množe. Tako je bilo včeraj prijavljeno poMclJl, da so neznan! tatovi ukradi! ko*
v katerem nastopajo člani
Hudožestvenega teatra v Moskvi
l\> J« delo, ki po svoji lepoti ln globini presega vsa dosedanja dela Film življenja, pesmi, godbe in trpljenja.
lesa zasebnemu uradniku Hugon-u Hardln-ku iz Maribora, Antonu Baumruoku iz Krčevine in posestniku Josipu Prahu z Voska. Ukradena kolesa imajo evld. št. 9033. 70661 in 11S78. Policija svari pred nakupom koles z navedenimi evidenčnimi številkami, lastnike koles pa opozarja, da pazijo na svoja vodila, ker so tatovi skrajno predrzni.
Zvočni kino Dvor
TeL 27-30
Samo še danes ob 4. url popoldni
VOLGA - VOLGA
Predstave ob 7. m 9. uri radi koncerta odpadejo! Vstopnina Din 4.50 in 6.50
Smrt višnjegorske grče
Viinja gora, 5. maja.
Zopet so sc zredčile vrste višnjegor-skih mož, zopet se je oglasila smrt v našem starodavnem mestecu. Jožeta Zupančiča ni več med nami. Ko se je na veliko sredo pripravljalo mesto, da čira slovesncje sprejme bana dr. Puca, tudi Zupančič ni hotel zaostajati. Da bi se Jk-je udeležil sprejema, si je porezal na nogah kurja očesa, kar pa je bilo usodno zanj. Pri tem poslu si je namreč zastrupil kri. Mislil jc, da ne bo nič hudega in temu ni posvečal posebne pozornosti. Toda bolečine so bile vedno hujše in po praznikih je odšel v ljubljansko bolnico. A bilo je že prepozno, niso mu mogli več pomagati, dasi so storili vse, da bi mu rešili življenje. Nogo so mu sicer odrezali, toda tudi to ni pomagalo. V četrtek jc siromak izdihnit Pokopali so ga kar v Ljubljai i. Kakor je bil Zupančič v življenju skromen, tako je bil skromen tudi njegov pogreb. Poleg svojcev in prijateljev sta se udeležila pogreba g. Franc Groznik 1 >t zastopnik visjegor&ke občine in g. Jožef Skufca v imenu višnjegorskih gasilcev.
Z Zupančičem lega v grob mož, ki je igral važno vlogo v višnjegorskem javnem življenju, saj je sodeloval pri vseh prosvetnih in gospodarskih organizacijah. Ko so se ustanavljali gasilci, je bil Zupančič zraven m do svoje tragične smrti je ostal njihov član ter bi bil letos, ko slave gasilci petdesetletnico obstoja, odlikovan s častno medaljo sa svoje neumorno delovanje. Med vojno je bil mestni župan in je v onih težkih časih pokazal veliko spretnost in objektivnost. Po vojni je dobil pri tukajšnjem okrožnem sodišču službo sodnega razgiaševalca in kot tak je obhodil neštetokrat vse kraje in užival vsepovsod ugled in spoštovanje. Zdaj je dobil mir, ki ga je bil tako potreben. Naj mu sveti večna luč!
Kmalu pride vesela opereta
ŠOLA LJUBEZNI
z MAURICE CHETVALTEROM
Storil je, kar Je mogeL
Stric: >Dragi nečak, dal sem te študirat medicino, opremil sem ti ordina-ciJBko sobo, več ti pa De morem dati. Da pa ne boš mislil, da nisem storil zate vsega, kar sem mogel, ti predstavim še svojega prijatelja, starega hipohondra, ki je prepričam, da Ima najmani tacat bolezni.«
Bismarofc je dejal: »Največ se laže ^  4 med vojno in po lovu.«
>SLOVBN8KI NARODc,
i ja 1990
Stev. 102
tfeorgij dihu:
Počasna smrt
Roman.
Kakor se je pozneje izkazalo, pa zdravstveni oddelek ni imel niti najmanjšega namena poslati Turkejevu namestnika, še manj pa odsloviti ga. Slučajno je bil prišel zdravnik, ki je želel delovati v naselbini gobavcev, pa so ga poslali Turkejevu. za namestnika,
2e naslednjega dne je izkušeno oko starega zdravnika ugotovilo, da je dobila naselbina gobavcev v Goldonijevi osebi izbornega, energičnega delavca, ki bo z lahkoto izpolnjeval svoje dolžnosti Turkejev je takoj spoanal, da ima opraviti s strokovnjakom. Brž so bili pozabljeni pomisleki prejšnjega dne ki Turkejev je z enakim užitkom gledal kako Goldoni dela, kakor uživa mehanik ob pogledu na preciznost novega stroja. Goldoni si je takoj pridobil simpatije Turkejeva. Takemu zdravniku človek pač lahko zaupa naselbino gobavcev, je pomislil Turkejev.
Samo nečesa ni mogel Turkejev odobravati, da je namreč šel Goldoni v občevanju z bolniki predaleč. Vsakemu gobavcu je stisnil roko v pozdrav. Jemal je cigarete, ki so mu jih dajali gobavci, jedel je z njimi in sploh je skušal na vse načine dokazati, da se ne boji nevarnosti, ki jo prinaša občevanje z gobavci.
• Doktor Turkejev je dobro vedel, da v tem primeru ne gre za bravuro, za pretirano smelost in željo postaviti gobavce na svoji enako stopnjo, niti za prizadevanje podreti mejo, ki loči ta svet od onega, Turkejev je še predobro vedel, da vzbuja   tako ravnanje zdravih ljudi v gobavcih nade, da obuja v njihovih srcih zavest, da so tudi oni ljudje. Goldoni ravna seveda lepo, toda zakaj tako pretirava? Čemu obedi in cigarete? Čeprav govori profesor Degien v svoji L 1896 izdani knjigi o nerazresljivosti vprašanja etiologije gobavosti in vzrokov okužen ja z gobavostjo, čeprav je profesor Wirchow leta 1897. na mednarodni zdravniški konferenci v Berlinu izjavil, da nalezlji-vost gobavosti ne more postati dogma, dokler ne napoči dan, ko se bo posrečilo gojiti Hansanove bacile in s cepljenjem povzročati gobavost, vendar je doktor Turkejev smatral take tesne stike zdravega človeka z gobavci za neumestne. V vsem je treba poznati pravo mero. Saj ne živimo več v osemdesetih letih, ko se je v vsej Evropi en sam zdravnik, Francoz Landree, prepiral z vsemi drugimi zdravniki sveta, dokazujoč jim, da je gobavost nalezljiva. Ne živimo več v letu 1896., ko je — posmehujoČ se Landreevim trditvam — ves zdravniški svet veroval baš nasprotno in trdil, da se da gobavost samo podedovati. Presenetljivo Hanse-novo odkritje je pa kmalu omajalo temelje te splošne zmote. To odkritje je potrdilo pravilnost Landreeve trditve. Zdelo se je, da so antikontagionisti pošteno poraženi. Vsak pomen je izgubila replika italijanskega zdravnika Bru-neilija, ki je izjavil svoj čas, da je zdaj >mnenje,   da   je   gobavost nalezljiva« bolj nalezljiva od gobavosti same.
Antikontagionisti našega časa so podobni nočnim čuvajem s helebardami Vendar se pa še pojavljajo. Mnogo vode je preteklo od onega trenutka v letu 1884., ko so na mednarodnem zdravniškem kongresu v Kodanju, že po objavi del Francoza Leliora in ruskega zdravnika Sudakeviča, ki sta znanstveno dokazala nalezljivost gobavosti, vsi zdravniki razen Hansena glasovali za nenalezljivost gobavosti. Vendar se pa še oglašajo zagovorniki teorije, da se gobavost podeduje. Utihnili niso niti po letu 1897., ko je po nemški vladi sklicana zdravniška konferenca v Berlinu izjavila, da je gobavost nalezljiva.
Pa vendar ni tudi Goldoni antikon-tagionist?
Turkejev ga je nekega dne vprašal, kako je s to zadevo. In Goldoni je odgovoril:
— Ne, doktore, sem prepričan kon-tagionist.
— Če ste prepričani o nalezljivosti, zakaj pa ravnate tako neprevidno?
Goldoni je odgovoril na to vprašanje s šalo.
Doktor Turkejev pa ni bil edini prebivalec naselbine gobavcev, ki ni odobraval ozkih Goldonijevih stikov z go-
~7 I bavcL   Tudi   zdiavuiftkemn pomočniku
Pljuhinu ti stiki niso bili po volji. On je videl v manirah novega zdravnika nekaj, kar ni bilo dostojno visokega zdravniškega poklica. Če je videl Turkejev v Goldoni ju človeka, ki kna svoje posebnosti, obenem je pa videl v njem navdušenca, je smatral Pljuhin nasprotno Goldoni ja za mazača in celo za samozvane a Kdo ve, kaj hode doseči ta gizdalin in priliznjenec ? Morda hi pa rad zasedel mesto Turkejeva? Ni jasno, zakaj si pridobiva simpatije gobavcev. Pride revizija, povpraša gobavce, kdo je boljši, gobavci odgovore, da je Goldoni, pa bo stvar gotova,
Tako je sodil Pljuhin in nekoč je povedal Turkejevu, kaj si misli o Goldoni ju.
— Meni se pa zA, — je odgovor* Turkejev, — da nima takih namenov, pa tudi če bi jih imel, bi mi bflo prav. Prosim, če hočejo, se takoj umaknem. Goldoni je mlad in zna delati. Pa naj zasede moje mesto. MWim pa, da takih namenov nima.
Pljuhin je že vedel, zakaj nima rad Goldoni ja. Naj se sliši to Še tako čudno, vzrok tega odpora je bila Lidija Petrovna, ki ji je Pljuhin nekoč odkril svoje srce, pa je naletel slabo, Lidija Petrovna njegovih srčnih Mrvov niti poslušati ni hotela m obzirno mu je namignila, da iz te moke ne bo kruha. Ta neuspeh je Pljuhina zete potrL Ves se je zatopil v rejo prepelic, vendar pa ni izgubil upanja, da bo prej ali slej zmaga na njegovi strani
In naenkrat ti pride ta Goldoni... Izprehodi v stepi, pogledi, ki jih je Goldoni izmenjaval z Lidijo Petrovno vedno, kadar sta se srečala, pogledi, ki bi mogli spraviti ob pamet slehernega ljubosumnega. Zaljubljenci so najbolj neumni ljudje na svetu.
Pljuhin ju je začel zalezovati. Zalezovanje je privedlo do nepričakovanega odkritja. Pljuhin je točno ugotovil, da hodita vsak večer skupaj na izprehod. Seveda, svoje razmerje skrbno prikrivata,
Pljuhin je spoznal, da je Lidija Petrovna zanj za vedno izgubljena, toda, kaj je mogel storiti? Ženske ljubijo take puhloglavce. Kaj je njim duša in notranja vrednost Človeka? Njim je glavno lepa zunanjost, lepo narejena obleka... uglajenost. Skratka, všeč so jim Don Juani. Toda kaj je na njem, na tem Italijanu? Klepetulja... puhlo-glavec... pot opuška narava. Jasno je, da ji je natvezil vse polno budalosti, ona ga pa posluša kakor boga,
Pljuhin se ni motil, med Goidonrjem in Lidijo Petrovno so bili stiki, ki so silili deloma preko okvira običajnih stikov med prebivalci dvora zdravih.
Njuni izprehodi so postali sistem. Hodila sta v stepo čim dalje od naselbine, od službenih dolžnosti, od dvora bolnih, hodila sta tja, kjer ni bilo ne ljudi, ne gobavosti.
Nekega večera sta dolgo sedela na trati v stepi. Govorila sta malo. Drug od drugega sta pričakovala drugačnih besed, kakor so bile tiste, ki sta jih izmenjavala doslej. Kar se je Goldoni pritisnil k Lidiji Petrovni tako, da je za-
čutila na svojem obrazu njegove lase. Molče in krepko jo je objel in pri vil k sebi. Zatisnila je oči Vse naokrog je vladala tišina stepe. Za hip je odprla oči in Goldoni je prečita! v njih to, kar si je tako vroče želel.
Tistega večera sta ostala dolgo zunaj, čez dva dni se je pa raznesla po naselbini gobavcev vest, da se bosta Goldoni in Lidija Petrovna vzela, čestitali so jima Izpraševali so ju, kdaj bo svatba.
Priporoča se cen}, gostom
KRČMA - VINOTOĆ
>URBAS<
v Slomškovi ulici štev. 13.
poleg Mestne elektrarne
Odprto vsak dan do 24« ure
Točijo se
izborna vina ter pivo in žganje.
Mrzla m gorka jedila. CENE  ZMERNE.   POSTREŽBA TOČNA.
ženske vedno bolj kade
V Angatjl bi Ameriki kade ženske tudi po ulicah — To
do |e prinesla vojna
Ženske menda še nJkoM niso toMko kadile, kakor zdaj. Vidkno celo, da so mnoge ženske strastnejše k^AMrf od moških. Ne da se točno ugotoviti, zakaj ženske baš po vojni tako navdušeno kade, da ne morejo opustiti kaje niti v teh težkih časih, ko tudi iadatid za tobak mnogo pomenijo. Nazori glede kaje so zek> različni Najverjetnejši vzrok se zdi izprememba v ženskem življenju že med vojno. Vojna furija je požrla mnogo žrtev, moških je bik> vedno manj in povsod so morale stopati na n$hova mesta ženske. S tem je nastala bistvena ig.pi enn erraba v življenju žensk. Dočkn je skrbela prej veČina žensk samo za gospodinjstvo in družino, so morale med vojno mnoge preživljati družine in zato so nehote izgubile mnogo na svoji nežnosti Z moškimi poklici so si pridobile tudi moške navade in razvade.
Pred vojno so sedele žene doma m šivale, ali pa se ukvarjale z ročnim delom, ženske roke so ustvarjene za delo ki ne morejo dolgo prenašati brezdelja. Moškemu poklicu žensk pa ni odgovarjalo duhomorno ročno delo, vsaj v začetku ne. Zato ni izključeno, da so ženske prvotno segale po cigaretah samo zaradi nezadostne zaposlitve svojih rok, samo zato, da bi si zvečer po delu moškega kova krajšale čas in zaposlile roke. To se je v začetku godilo gotovo podzavestno, pozneje je pa nastala iz tega navada, če že ne strast.
Ugleden angleški zdravnik priporoča ženskam, ki se hočejo odvaditi kaje, ročno delo. To na. napačna misel, kajti če so roke res polno zaposlene z ročnim delom, ni časa za cigareto. Ročno delo ni tako brezpomembno, kakor so mislile ženske v začetku svojega pokreta za enakopravnost z moškimi Posebno z duševnim delom zaposlene ženske so prišle do spoznanja, da je ta pa tam potrebno ročno delo za pomirjen je živcev. Sicer pa tudi ta pojav pri moških ni redek. Mnogi učenjaki se začasno, posebno med počitnicami, radi pečajo z ročnim delom. In tudi oni trdijo, da telesno delo blagodejno vpliva na živce. Kar je moškim recimo sekanje drv, zalivanje vrta, obrezovanje drevja itd., to je ženskam ročno delo. Čeprav je kazalo, da bo z enakopravnostjo žensk z moškimi ročno delo povsem izginilo, se to ni zgodilo, temveč nasprotno, ročno delo je znova oživelo in zdaj se pečajo z njim tudi ženske v moških pokKcSi, kadar so proste. Ne-
Oborožitev v zraka
Pred vojno je izhajal v Nemčiji »L6b-belsov almanah vojsk in mornaric«, ki je dobil po vojni novo ime »Oborožitev in razorožitev-c. Letos je pa izšel Lob-belsov gl-manah pod imenom »Svetovna oborožitev«, toda v njem ni nobenih podatkov o nemški armadi. Zanimivo je, kaj poroča letošnji Ldbbelsov almanah o letalstvu poedinih držav. Lani so vse države posvečale posebno pozornost takojšnji pripravljenosti Povsod se je delalo na zboljšanju bomibarderskm in lovskih letal. Ker so bombarder ji odpornejši od lovskih letal, obercf—aaano s strojnimi puškami, dobivajo zdaj lahke topove.
Po nemških informacijah je Belgija v zadnjih dveh letih popolnoma preuredila svoje letalstvo, tako da je zdaj med prvimi evropskimi državami Belgija ima
angleška letala, Francija ima baje 5400 letal. Posebno pozornost posveča bombarder jem, med katerimi so zlasti dobri dvomotorni avijoni Bloch s hitrostjo 290 km in obtežitvijo 1000 kg. Italija ima 2100 letal, ki so pa nekoliko zastarela. Nova lovska letala Caproni 114 in Breda 27 dosežejo hitrost 260 do 380 km. Težki bombarder Savoia S 72 doseže hitrost 295 km in maksimalna obte-žrtev znaša 5000 kg. Lahki Caproni 111 doseže hitrost 325 km. Japonci imajo 2050 letal, izdelanih večinoma doma. Jugoslavija ima 500 letal prve in 330 druge vrste, Poljska ima 660 letal prve in 780 druge vrste, vsa zelo dobra. Romunija ima 790 prve in 150 druge vrste, večinoma francoska. Rusija ima 4325 letal, od teh 3250 prve vrste. Tehnični podatki manjkajo, češkoslovaška ima 546 letal prve   in 400 druge vrste, vsa
MALI OGLASI
V vseh malih oglasih velja beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 8.-. davek Din 2.-. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah, — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo.
ZA MAL* DENARJA
DOST MUZKE
Plošče, gramofone, iz Dosojamo, zamenjava eno, prodajamo in kupujemo. — ELiEK mOTON d. s o. s. oasaza nebotičnika
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkunan — se dobi na malo in veliko v
LEKARNI DB. G. PICCOU,
LJUBLJANA,   Dunajska  c 6
657T
KAVARNA STRITAR
vsak večer koncert. 4S/L
IVAN MAGDI6,
krojač
LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA 8T. 7 — se priporoča za idočo sezono. 1559
IZREDNO POCENI
EN DOBRA OBLAČILA, moško perilo itd. kupite najbolje pri
PBESKERJU,
LJUBLJANA, Sv. Petra c
14
ODPADKE OD ŽAGE, bukova drva in žaganje — dostavlja tudi na dom — Ivan siska, tovarna parke tov, Ljubljana, Metelkova ulica štev. 4. Telefon 22-44. 1590
SPARGELJNI ALI MELUsI vsak dan sveži, lastni pridelek, v gostimi >PRI KMETU«, Zgornja diska (poleg mitnice). Telefon 23-75. — Se priporoča gostimičarka. 1ST2
KROJAŠKI POMOČNIK za velike kose ae takoj sprejme. — Rems Ivan, Ljubljana, Vogelna 5. 1617
ZAUPNO MESTO ev. družabnistvo dobi samostojna gospa ali gospodična v specijalni trgovini. — Potrebno 10—15.000 Din. — Ponudbe na upravo >Sk>v. Naroda« pod > Ljubi jana-center 1602«.
Ma kula turni patri*
proda
Liabliana. Kaaflleva ollca *tev-
i
dvomno je ročno delo bolj zdravo, kakor cigareta.
Da je kaja nadomestilo za žensko ročno delo, nam priča tudi statistika. Tam, kjer se ženske najmanj pečajo z ročnim delom, največ kade. Pri nekaterih ženskah je kaja samo ekscentričnost, pa še ta izvira navadno iz pomanjkanja dela, odnosno zaposlitve. Največ kade ženske v Angliji, kjer se je uvoz tobaka po vojni močno povečal. Lani v prvi polovici leta so uvozni v Anglijo 95,832.861 funtov tobaka, leta 1932 v prvem polletju pa samo 67,464.080 funtov. Strokovnjaki pravijo, da gre ta porast uvoza na račun vedno večjega števila kadilk. Angležinje kade zdaj že povsod, tudi po ulicah. Neki angleški strokovnjak je izjavil, da kade zdaj v Angliji ženske bolj kakor moški, kar smatra za posledico vojne. Sedanje JsnsiEB generacije si brez cigaret skoraj že ne moremo misliti.
Ne da se seveda točno ugotoviti, koliko cigaret odpade na ženske in moške, toda tudi trgovci s cigaretami trdijo, da so ženske zdaj boljše odjemalke kakor moški. Ker je pa Američanki vedno vzor Angležinja, tudi Američanke nočejo zaostajati v kajL V Ameriki so izračunali, da je izmed 40,000.000 žensk v starosti nad 15 let 35% kadilk. Največ kade v Ameriki ženske srednjih slojev. Konznm tobaka je poskočil v Ameriki od 45 milijard leta 1921 na 109 milijard leta 1933. Tudi Američanke kade že po ulicah. Moški sicer godrnjajo, da jkn zasedajo mesta v oddelkih za kadilce v vlaku, tramvaju itd., toda njihovo godrnjanje je zaman, ženske si kaje ne dajo vzeti.
Sicer pa niti Amerika niti Anglija ne presenečata z velikim številom kadilk, ker so si v obeh državah ženske že pred vojno prilastile ne samo moške pravice, temveč tudi moške navade. Pač pa preseneča v tem pogledu Italija, Pred vojno je balo izključeno, da bi dobro vzgojena Italijanka javno kadila Samo stare ekscentrične italijanske plernMnje so kadile cigare, Zdaj pa kade v Italiji stare in mlade ženske cigarete, in sicer tudi po ulicah. Država je nad tem zatisnila oko, ker so se monopolski dohodki silno povečali Pri nas v tem pogiedu nismo še tako daleč, da bi ženske kadile po ulicah, vsaj splošno ne, gotovo bo pa prišla ta navada prej aH slej tudi k nam, kakor so prišle vse druge*
domačega izdelka. Amerika ima 3060 letal, vsa nova in dobra.
Po številu letal ob koncu lanskega leta je torej na prvem mestu Francija, na drugem Rusija, na tretjem Mala antan-ta, na četrtem Italija, na petem Japonska, na šestem Anglija, na sedmem Poljska. Vprašanje je seveda, če so ti podatki točni.
Atlet kot davčni
eksekutor
Ni države na svetu, kjer bi si ljudje od veselja meh roke, kadar je treba plačati davke. Nasprotno so cele pokrajine, kjer se ljudje davčnega eksekutorja boje kakor vrag križa ali ga pa celo napadejo, če pride izterja vat davke. Ponekod hodijo davčni eksekutorji s policaji ah orožniki, drugod so pa navezani sami nase. Težak, pa tudi nevaren je njihov posel zlasti v malo obljudenih krajih daleč od mest.
Lahko si mislimo, kakor sprejemajo davčne eksekutorje vročekrvni prebival. d mehiških vasi. V Mehiki so mnoge naselbine, kjer ljudje že več let niso plačali nobenih davkov. Davčnega eksekutorja odpravijo z izgovorom, da bodo plačali davke, ko pridejo boljši Časi. Davčne oblasti so končno sprejele v službo kot finančnega komisarja in davčnega eksekutorja znanega mehiškega atleta* ki meri 2 m in tehta 150 kg. Lani je dosegel ameriško prvenstvo v dviganju uteži Športniki mu pravijo »Tarzan«. In davčne oblasti upajo, da bo imel kot davčni eksekutor več sreče, kakor so je imeli drugi, ker se ga bodo ljudje bafi.
Poldragi meter
dolg poljub
Gospodarska kriza je težko zadela tudi filmske igralce in filmsko industrijo vobče. Končno pa niti občinstvu ni prizanesla, ker vidi vedno več slabih filmov, a industrija se izgovarja, da dobrih ne more izdelovati, ker je naklada vedno manjša. Filmska industrija ima pa tudi druge težave in sicer cenzuro. 2e uradna cenzura ji dela hude preglavice, še bolj pa cenzura Legije kreposti (Legion of Decenv), ki so jo bili ustanovili katoliški duhovniki in ki so se ji pozneje priključili tudi evangeljski in židovski duhovniki. To privatno društvo si je pridobilo na čisto demokratičen način velik ugled in vpliv. Med svojimi člani je zbiralo podpise, da ne pojdejo gledat filmov, na katerih so našli predstavniki lige kaj pohujšl^vega. Ko je bilo teh podpisov zbranih že 400.000, se je morala filmska industrija hočeš nočeš ukloniti zahtevam Lige kreposti
Gre za serijske filme, ki jih je ameriška filmska industrija pošiljala na trg.
Liga kreposti je zlasti ostro nastopila proti vsem erotičnim filmom in tako je bila končno filmska industrija prisiljena izločiti erotične filme. Zato vidimo zdaj ameriške filme brez žensk in brez ljubavnih tragedij. Izločeni so vsi prizori, prikazujoči grešno ljubezen. Ljubček ne sme oditi od svoje izvoljenke skozi okno, žena, ki ni zakonito poročena, ne sme biti fotografirana s poročnim prstanom. Kar se tiče nagote, odločuje rasno vprašanje, črnci obeh spolov so lrJi-ko nagi ali napol nagi, belokožci pa ne smejo biti nagi. Objemi zaljubljencev so prepovedani, a poljub ne sme biti daljši od poldrugega metra filma, pa še ta mora biti zelo dostojen.
Turne pod  Grmado, ki je sahteval veeraj novo irtev. (Glej poročilo na Ž. strani.)
Zvočni kino Ideal
Samo ie danes ob 4.  7. trt 9.15
DOROTEA WIECK
v filmu
UKRADLI SO JI OTROKA
Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.-
Operacija
z radiovalovi
Fiziki, kemiki, biologi in zdravniki na dunajski univerzi proučujejo kratke električne valove. Biolog dr. Kieds je opazoval, kako vplivajo kratki valovi na rast rastKn, dr. Wiesenberg s psihi jat -rične klinike pa, kako vplivajo na Človeške možgane. Posrečilo se mu je z njihovo pomočjo obuditi in poživiti bo4-nd del možganov. Tudi sicer se je pokazalo, da so kratki in ultrakratki valovi zdravimi Pljučni abcesi in vnetje požiralnika se je hitro ublažilo ali pa je bilo povsem izločeno. Senzacijo je pa izzval poskus prof. dr. Še minskega. Gre za neprijetno operacijo kure.
Prof. Seniinski je spustil tok kratkih valov v sprednje kurje možgane in jih s tem tako temeljito uničil, kakor da bi jih bal brez edine kaplje krvi izrezaL Kokoš je ostala po operaciji živa, toda njeno vedenje je zelo čudno. Spominja močno na poskus z golobom brez možganov, samo da odpadejo tu komplikacije, nastale po kirurgični operaciji Kokoš stoji po cele dneve nepremično kakor kip, je brez volje, brez zavesti, živi samo v refleksih. Kakor avtomat reagira mehanično na zunanje pojave, je samo, če ji potisnejo zrna v kljun. Ni izključeno, da se bodo dali porabiti ultrakratki električni valovi v kirurgiji
Kmalu pride vesela opereta
ŠOLA LJUBEZNI
z MAURICE CHEVALIEROM
Iz Celja
—C Vstopnice za vokalno-instrumental-ni koncert Celjskega pevskega društva, ki bo v četrtek 9. t. m. ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma, se dobijo v predprodajd v knjigarni K. Gori carja vdove. Poleg GFD in orkestra .bosta na koncertu sodelovala kot solista slovita koncertna pevka ga. Pavla Lovfietova in znani tenorist g. Franci te Ljubljane.
—c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico bo v torek 7. t m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združe Uja trgovcev za mesto Celje v Razlago v i ulici.
—c Udruženje grafičnih faktorjev Jugoslavije bo zborovalo v nedeljo 26. t. m ob 10. dopoldne v salonu restavracije v Narodnem domu v Celju.
Nadebudna strojepiska.
— Verjemi mi, šele teden dni se učim pisati na stroj, pa mi gre že gladko. Pišem tako hitro, kakor mi šef narekuje.
— Kaj tvoj šef jeclja?
Nerazumljivo.
Gledališki igralec svoji gospodinji:
— Ali ni bil v moji odsotnosti tu pismonoša z denarjem?
— Ne, ni ga bilo.
— Rad bi vedel, kaj ima ta človek
proti meni.
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskano« Fran
— Za upravo Id tnaeratnl del Usta Oton Christot. — Vsi ? Ljubljani.